DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Ithaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide »DOMOLJUB« dem poprej. Cena mu je 80 kr. ta celo lete. - Spisi in dopisi naj se poiiljajo: uredništvu ,DOMOLJUBALjubljana, v semeniških ulicah št. 9. Naročnina m mserat* pa opranuitvu ,DOMOLJUBA" Vodnikove ulic« it. S. - Naznanila se vtprejemajo in plačujejo po dogovoru. &ter. V Ljubljani, 20. januvarija 1898 Letnik XI. Svoboda. Bilo je dnč 27. avgusta leta 1865.; v neki nemBki kaznilnici pridigoval je duhovnik o pravi svobodi človekovi, ki obstaja v tem, da človek verige v Jezusa Kristusa, da se osvobodi greha in potem dela dobro. Pridigar ponavljal je besede: »Le če vas Kristus osvobodi, bodete resnično svobodni.« Ko so fili kaznjenci iz kapele v svoje ječe, saSepeta jeden svojemu sodrngu na uho: »Čakaj, jaz bom p& črnemu pokssal, aa sem lahko prost in svoboden tudi brez Kristusa.« Dolgo časa se je te pripravljal na beg; prepilil je železno mrežo na oknu in se tega večera spustil iz četrtega nadstropja po rjuhah na zemljo. Komaj se je podal na to nevarno pot, odtrga se rjuha in kaznjenec telebne na tla ter si zlomi vrat. Ta resnična dogodba prihaja ml na misel, kadar slišim govoriti o svobodi. Vsi ijudje hočejo biti svobodni, a mnogi le brez Kristusa in redkokrat se zgodi, da si ta ali oni pri tem zlomi vrat. — Dandanes ponareja in zlorablja se vse. Narejajo umetno vino, umetno surovo maslo, umetno razna druga živila, katera škodujejo človeškemu zdravju In tudi besede in njih pomen svet le prerad zavija in zlorablja, zato je pač umestna beseda sedsj vladajočega sv. Očeta, ki so rekli: »Dajte besedam pravi pomeni« Res, prav potrebno je to. Pogosto rabijo ljudje to ali ono besedo, pa ne vedo kaj pomeni ali pa tudi nočejo vedeti. Taka se godi tudi besedi »svoboda«/Zato si jo oglejmo nekoliko natančneje, da vidirfo, kaj v resnici pomeni. Svoboden hoče biti vsak človek, vsak človek želi se otresti nadvlade drugega, biti želi sam svoj gospod, samostojen. Učencu zdi se hudo, da mora ubogati učitelje, rokodelskemu vajencu se kar sline cedč po tiBtem času, >o bo oproščen, vojak težko čaka dne, da ga izpustč, sinu se zdi, da mu oče predolgo nočejo pose- stva »čez dati«, oče pa nočejo biti Se tako kmalu za »starega«, hči vedno le gleda, kedaj jo pride kdo snubit, da bo izpod materine oblasti, s kratka, vse hoče biti svoboduo. Id če se to zgodi, če postane nekdanji učenec učitelj, vajenec pomagač in mojater, če vojak sleče vojaško suknjo, če postane sin gospodar in se hfii omoti, vpraSam vas, sli so vsi ti potem res svobodni ? Kaj Se, marsikoga potem vetejo hiq*e in obilnejše vezi ko poprej in zopet ni prost. Ali niso tedaj lažniki vsi oni krivi preroki, ki trobijo, da je človek popolnoma svoboden? Ce bi bilo temu tako, potem smet ti mož svojo ženo zapoditi in si drugo vzeti, lahko pahneš cesarja s prestola in se vsedeS nanj, če si svoboden, vza-meS danes temu, jutri onemu denar in premoženje, ubijeS svojega nasprotnika. Le poskusi, prijatelj, jedno od teh stvari in videl boS, kak dolgo bo trpela svoboda tvoja! Ne verjemite zato Sirokoustnežem, ki kričč na vse grlo •popolnoma svobodni smo.« Posebno trojno svobodo oznanjujejo ti ljudje, katerih pa ni nobena prava, nsm-reč svobodo v mišljenju, govorjenju in veri. Misli so proste, svobodne. Če razumeš to tako, da te po tvojih mislih ljudje ne morejo soditi, ali pa, da smeS biti v manj važnih in vsakdanjih vprašanjih kakorfinih mislij hočeS, potem ti moram pritrditi, da so misli res svobodne. Ali tega ne smeoAo umevati takoj kakor umejo naSi preroki, ki oznanujejo svobodo, naj se že imenujejo tako ali tako: nobena postava te ne veže v mislih. N. pr. Oče svari in uči svojega sina, a ker je sin svoboden v mislih, misli si: reci kar hočeS, se malo brigam za to. Gosposka kaznuje hudodelce, a ker sem svoboden v mislih, jo lahko obdolžim krivice. Bog ukazuje, naj sluSamo cerkev, naznanja, da je sedem zakramentov, toda opirajoč se na svobodo v mislih lahko rečem: Boga morebiti celo ni, cerkve ni treba u ubogati, svetit zakramenti S« samo aa neumne ljudi. S kratka, če j« človek; popolnoma svoboden v mialih, smemo potem dobro Jmeti sa slabo, pravico sa krivico, posteče za, neumnost, nečistost sa krepost.. Kam pridemo tonu a neomejeno svobodo kakor jo osnanjujejo od leta 1848. vem? V brezno in prepad gole hudobije. Človek v ;mislih ni popolnoma svoboden in se mora ravnati po 'gotovih postavah, in U postava je resnica. Stoboda v mislih odvisna je od resnice. Na neki visoki Boli napisano je kaj razumno : »Svobodno misliti je lepo, prav misliti je boljše!« Z neomejeno svobodo v mišljenju toraj 2e nič ni. Ravno tako pa je vezana svoboda v govorjenju in pisavi na postave resnice in nravnosti. Vse, kar je dobro in resnično, smeS govoriti, pisati, tiskati, ne smeš pa govoriti slabega in neresničnega. Ko bi to bilo, stlačiti bi-smeli v blato najimenitnejše in najsvetejše stvari. Svoboda v govorjenju in pisavi pa pri- naa v resnici vlada. Le poglejmo neizmerno Število slabih časopisov, ki hujskajo zoper vero, cerkev in njene služabnike, ki razširjajo upor zoper obstoječe razmere. Pod .varstvom te svobode polnijo listi svoje predale z najgrSo gnojnico nečistega in nesramnega življenja, da ta grda pregreha se se še celo naravnost hvali. Ta svoboda v pisavi dovoljuje, da smejo rasni psači po listih obrekovati, lagati, zavijati, natolcevati in smešiti ljudi vsacega stanu. In če se morebiti država ojunači in prepovč nesramno ali brezbožno knjigo, kako ji zamerijo, kako pa le le zamerijo cerkvi in pridigarjem, če svarč pred takimi časopisi in knjigami. Cerkev je sovražnica svobode, tako kričš ti hinavci. Da, cerkev sovraži laž in to ni nič drugega, ko sedanja tiskovna svoboda. - Proč s tako svobodo 1 Se jedno vrsto svobode moramo ogledati. To je svoboda v verskih stvareh. Sveta oerkev uči r če je v kaki deželi poleg katolikov le kaj drugovercev, naj ti zaradi miru uživajo jednake pravice v državi, samo di se zabrani večje zlo. Ali ni to skrajna popustljivost cerkve ? Ia to svobodo v verskih stvareh radi priznamo. L'beialoem pa je to prema'o, ti pravijo: Vsak pride v nebesa po svoji veri; danes je lahko katoličan, jutri Turek, potem ajd in bogotajec. Saj je vse jedno, kako vero ima kdo, ali pa tudi, če nima nobene. — To ni svoboda v veii. to je že brezverstvo. C-rkev se nikomur ne vsiljuje. Ce nočejo židje postati kristjani, pa naj pustč Toda one, ki so udje katolilke cerkve po svetem krstu, pa ji nagajajo kakor poredni ntroci,- eme kasno-vati cerkev in jih siliti k izpolnovanju verskih doltaosti Ljudje te vrste, ki se vnemajo za krivo neomejeno svobodo v verskih stvareh, so najhujši sovražniki katoliške cerkve. Na ves glas vpijejo: Svoboda za vse. V istem hipu pa preganjajo cerkev do krvi. Kaj ne, lepa svoboda in pravica; sram jih bilo lainjivcev. Kdor nima toliko poguma, da bi stopil pred katoliškega duhovnika in mu rekel: Jaz te sovražim, pač ga pa tako savratno napade, je največji strahopetnež in hinaveo. Tako svobodo oznanjajo nam Slovencem liberalci in socijalni demokratje, a mi katoličani te svobode ; ne maramo, ker tiči skrita pod njo laž in pregreha. Prava svoboda je le v Kristusu in njegovem nanku : delaj dobro in varuj se hudega. To je jedino prava svoboda. Z: vela taka svoboda 1 Razgled Dnč 10,januvarija začeli so se deželni zbori avstrijski, kar se jih ni seSlo Se koncem lanskega leta. Vsi deželni zbori, v katerih sede Neme', stavili so predloge, da se odpravijo jezikovne naredbe na Češkem. V nekaterih delajo se tudi obširne priprave za razširjanje volilne pravice. Oči vseh avstrijskih narodov pa se obračajo na ieški defelni »bor. Tu naj se vred 6 nezdrave, državi silno Škodljive razmere. Cehi ponujajo spravo in so v to svrho stavili predlog, ki bi prav lepo in Nemcem jako pravično uravnal to razmerje. In sedaj jih glejte te kukcel Mar mislite, da so zadovoljni? Kaj •e! Zahtevajo, da se čelka kraljevina razdeli na čisto češki, čisto nemški in meSani del. Ce bi se to zgodilo, bil bi to le začetek novih večjih-homatij, katerih si Nemci ravno želč. Kajti mar jim moč in sprava I Vladati hočejo Cehe in Slovane sploh, kakor so to delali že dolgo vrsto let. A ker so se ti predramili ter zahtevajo iste pravice kakor drugi narodi, hudujejo se Nemci in nočejo priznati, da imajo Cehi prav. Zato pa nagajajo, kar le morejo. Najpreje niso hoteli priti v deželni abor. Dejali so, da se bojč, da jih Čehi ne pobijejo, po svetu. Prazen strah I Saj je znano, kako ponižni da smo Slovani, niti tam s silo ne nastopimo, kjer bi bilo včasih bolj varno zanesti se na svoje pesti ko pa na besede, drugih. Kdo je Slovence napadel v Celju, kdo Čehe v Htbu, Z-itcu in drugje? Nemci so začeli pretep in potem vpijejo, da se boje Siovanov, da ne marajo priti v Prago radi Č;hov. Ali ni to akrajna hinavlčina ia slobnost? Ko jim je vlada na vsemogoče načine zagotovila, da se jim ni treba bati ničesar,, da bodo svoje nemlke kosti in nemiko kožo celo nesli domov. Nihče jim ni skrivil niti lasu. Začele so se obravnave. Jeden čelkih poslancev posluževal se je svoje pravice, da sme v deželnem zboru govorili čeSko, in je začel svoj govor v češkem jeziku. Tu se pa zadere zloglasni pretepač in kričač Wolf, kateremu je pod naslovom »poslanca«, ipogoče, tudi v češkem deželnem zboru kazati svojo oliko, kakor jo je kazal v državnem zboru. Zahteval je surovo, da ae govori v nemškem jeziku. In češki poslanec jo bil toliko prijenljiv, da mu je ugodil in, dalje govoril nemško. 1» tudi drugače kaže to človeče svoje brezmejno sovra- Btvo do Slovanov kjer le more. Bog ve, kako ae bodo te stvari zasukale. Da bi se le Slovanom v prid, kar se bo tudi zgodilo, Ce ne bo vlada Nemcem preveC po-puščala. Ob takih kudih Časih dč nam kaj dobro, Ce se najdejo ljudje, ki nam priznajo naSe pravice. Tako pišejo nekateri tirolski listi, da niso jezikovne naredbe vzrok tem Čudnim razmeram v Avstriji, ampak Nemci sami, ki hoCejo Avstrijo na vsak način podvreči nemškemu cesarstvu, da bi tako vstvarili '»Veliko Nemčijo«. In ker ae jim dokaže njih nezvestoba in neumnost, tulijo in kričč, da se jim godi krivica. In vrli Tiro!ci pravijo, da ae nočejo zavezati s temi hinavci nikdar in nikoli. To je paC možata beseda iz nemških ust. Da bi bili le vsi katoliški Nemci tega 'prepričanja kakor so vrli Tirolci. Iz Srbije sliSno in bedo. Kramaraki Angleži, ki imajo svoj nos povsod, kjer upajo kaj dobiti, pa pridno pihajo v plamen upora. Če se bodo začeli potem Perzijani nad seboj vojskovati, dejal bo Anglež: »čajte malo, vojske pa ne, to je ne-varno za evropski mir.« Kajti jeden del Perzijanov bi gotovo prosil aosedne Ruse pomoči. Anglež pa Rusom ne privošči Peraije, ampak bi jo rad sam za-se imel celo. Kaj ne, kako lepo napeljano? Na Kreti ubili ao Mohemedani 14 kristijanov in jih oplenili. Menda se bo sopet začela stara pesem od konca. Iz Ortke se čuje, da bodo 400 častnikov spodili t iz armade zaradi raznih vzrokov. Morajo biti lepe razmere tam doli. Neko skrivno rovarako družbo tožijo raznih pregreh zoper kraljestvo; ta pa je dala natisniti ,in razširiti knjižice, v katerih se dokazuje, da so odlični možje, ki sedč sedaj med ministri, bili so ž njo sporazumljeni! Dopisi. Gorja. Pred Božičem. Okrajni živine zdravnik je te dni predaval o nekaterih bolezoih domače živine v či-talnilkib prostorih. Ako kdo kupi tujo žival"— omenjal je. mej/drugim n- naj jo d& ogledati živinozdrav-niku in «kosi Štirinajst dni jo mora imeti v drugem hlevu ! kot' pa domačo živino. Po preteklih štirinajstih dnerih pa profi »pri županstvu dovoljenja, da smč imeti* tujo gival med domačo« — Poučeni smo bili tudi o zffrženju Jurav, o koliki pri konjih, o zaprtji^ o krmljenji in vepebih koščene moke. Le žal; da ni bilo mnogo poalutaloev in cato ao izostali nekateri' važni nauki za primeraejSi čas. Ker vedno* ao Se taki, ki vse; mazače in koujederke poprej skusijo, kot. pravo zdravilo, ali da bi poklicali.ftivinozdravnika. Boj6 se pač stroškov, pri lem pa ne pomislijo, da mazač večkrat narobe zdravi in namesto, da bi bila žival boljša, je vedno bolj bolna ali pa Se celo pogine. Še zmiraj se ravnajo naSi gorenjski gospodarji po stari prisloviol: »Tako so aaSt' stari delali, pa so vsega aosti Imeli.« VCaisi je bilo res vse bolje, manj je bilo davkov In zemlja je rodfla'velikoA obilnejše kot sedaj. Kar je kmet pridelal čez domke© ' potrebo, je lahko prodat. Od kar pa botf po oeni'1ft ogromno množino žita dobimo od di-ugod. je slovenski kmet primorah obdelovati f»6lje, he žato, da bi ' delkov, zlasti žito prodajal; temveč riejati le toliko ilta/' kar ga potrebne za ddmačo tabo, na drugenjiv^tofcj' pa seje deteljo in druge traVe ali MM*. Pri' taktttt" obdelovanju bo Imel dosti-krme in bo lahko' redil fepo sivino, in bo imel dosti gnoja. Lahko bo gnojil svoje zemljišče in če Bog d& svoj blagoslov, bodo sopet dobre letine. Nase ljudstvo se peča sedaj po zimi največ z vožnjo hlodov in oglja. S tem si pa nič ne opomore. Star voznik mi je rekel :>Bolj ko vozim, manj imam.« To pa tudi nič čudno ni. če več trpim, moram tudi boljšo opravo imeti, bodisi pri obleki ali jedi. In spomladi naSi vozniki mesto lepe živine, nimajo pokazati druzega kakor grda kljuseta, polomljene vozove in sani pa — prazen moSnjiček. Napredek se kaže le pri gostilnah in prodajalnicah. V domače hranilnice, mislim, da malo malo pride tega denarja. Pač pa nasprotno, predlansko leto so takrat, ko so najbolj služili, največ tudi na posodo vzeli. Torej je razvidno, da vožaja našim ljudem nič ali prav malo koristi. Ko bi naii vrli Gorjanci živino bolj gleštali in si prizadevali za lepo in zdravo živino, gotovo bi jim lepe dohodke prinašala. Saj vendar samo jedina Sivina d& kmetu Se nekaj skupičks. P. Z Vrhnike. Širom slovenske domovine kazalo se je sedaj o božičnih praznikih živahno društveno življenje. Pri veselicah, zabavah, večerih, kakor jih prirejajo razna društva, seveda vselej ni vse tako kakor bi moralo biti. Zato je pa tem bolj hvale vredno, da se društva, ki se ne sramujejo imena »katoliški«, trudijo vseskozi pošteno zabavo dajati svojim udom in gostom. In tako druStvo, ali prav sa prav dve, Ima tudi Vrhnika, namreč »katoliško druStvo rokodelskih pomočnikov« in pa t »katoliško slovensko bralno društvo.« Obe ti društvi l imata svoje prostore v krasnem novem »društvenem domu,« ki je bil lansko leto z velikimi žrtvami za dobro stvar vnetih Vrhničanov dosidan in na angeljsko ne- deljo po prevzvišenem knezošofu blagoslovljen ter svojemu namenu izročen. V tem »društvenem domu« osredotočeno je društveno življenje vseh krščansko-misUčih Vrhničanov, ta »dom« je v resnici dom koriatnega poduka in poštene zabave. V prvi vrsti seveda služi namenom »katoliškega društva rokodelskih pomočnikov«, čegar lastnina tudi je. In v koliko pospešuje društveni razvoj, razvidi se najbolje iz prireditve zabav v zadnjem času. O sv. Miklavžu priredilo je »katoliško rokodelsko društvo« »Miklavžev večer«, ki je bil nenavadno mnogo-brojno obiskan ; posamezne pevske točke, igra, zlasti pa živa slika av. Miklavž in njegovi obdarovanoi so zbranemu občinstvu jako ugajale; splošna sodba je bila izražena v želji: »dajte nam več takih večerov!« In druStvo je rado ustreglo tej želji ter v nedeljo po novem letu zopet priredilo večerno zabavo z jako zanimivim vsporedom. Med drugimi točkami je bila sopet najbolj po godu živa slika »pastirci pri jaslicah." Vidi se, da ljudstvo ljubi take vrste zabavo; s takimi času primernimi predstavami razveseli si na pošten način svoje srce, ob jednem pa si tudi poživi svoj verski čut. Zato »kutoliš. rokodelsko druStvo« le tako naprej! Na pravem potu si; nikar ne poslušaj nasprotnikov, če tudi pridejo v jovčjih oblačilih! Sedanji čas potrebuje vnetih delavcev na krščansko-socialnem polji; tudi rokodelska društva ne smejo zaostati, temveč morajo po svoje pomagati, rešiti socijalno vprašanje v pravem duhu. Kakor si na Silvestrov večer s|jqno razsvetlilo svoj lepi dom v proslavo Diserne sv. maše svetega Očeta, tako še nadalje razširjaj is svojih prostorov svitle žarke prave krščanske omike med vrlo vrhniško ljudstvo, Bogu r čast, sebi in Vrhniki v ponos 1 Listek. Človek obrača, Bog obrne. Povest iz kmečkega Življenja; spisal Vipavec. I. Bilo je že pozno v jeseni leta 1847. Solnce je zašlo, mrzla burja je brila čez goli Kolk in divjala po vipavski dolini. — Ljudje so se stlačili in zgnjetli na ognjišča in si greli zmrzle ude ob plapolajočem ognju; za kratek čas so žorili turščico, vmes si pripovedovali pravljice in dogodke is davnih dnij. Če se še ni posušil sod v hramu, priromala je tudi majolika v družbo, krožila iz rok v roke; pesen se je vrstila za pesnijo, šala za šalo, dokler ni opomnila skrbna mati brezskrbne družine, da je čas zmoliti rožni venec. Tako nekako je potekal jesenski večer Grivčanom, prebivalcem male vasice, ki stoji na rebri strmega Kolka. V vsaki hiši so se razlegali glasovi nedolžnega veselja, samo največji dom ie bil videti zapuščen in mrtev. Kako tudi ne, saj je imel samo dva stanovalca, in še ta dva sta bila vse prej nego vesela. Ni jima kratil prijazen pogovor dolzega večera, molče sta strmela f pred se, vsak zatopljen v svoje misli: Miha Petelin, sključen in naduS|jiv starec, je vpiral svoje lisičje oči v žrja-vico in premišljeval, koliko mu je dolžen ta sosed, koliko oni; veselje mu je zaigralo na vpalem licu, ko je v mislih preračunil, za koliko se mu bo povečal zakopani zaklad. Ponosen je bil sam pri sebi nanj, saj si ga je nam pridobil, zakaj oče mu je sapustil jaemljiSče srednje mere, kar je bilo denarja, izplačal ga' je sestri za doto. Mihi ni dišalo težavno poljsko delo, rajši je dajal polje v najem, sam pa je kupčeval, kar mu je prinašalo več dobička, zlasti ker ni bil prerahle vesti. Kupoval je živino in poljske pridelke samo tedaj, kadar so bili kmetje v najhujši stiski za denar; prodajal, kadar so bili v največji zadregi, kakor spomladi aa seno in seme. Posojeval je tudi denar, seveda samo na oderuške, obresti. Tako se je množil srebrni kup od leta do leta, tudi število dolžnikov je neprestano raslo, skoro vsi grivški gospodarji so mu bili dolini ; temu je kaj posodil, oni mu ni mogel plačati najemnine. Miha se ni oženil, žena se mu je zdela potrata. Ni mu bilo mar da ga sovraži cela soseska, sreče je iskal samo v denarju. Da bi si mogel kdaj napolniti oni skriti sodček s šmarnimi tolarji do vrha, pa bi bil zadovoljen 1 Take in jednake misli in želje so rojile skopuhu neprenehoma po glavi. Poleg njega je sedel krepek mladenič,'nečak njegov, Ivan po imenu. Tudi on je molčč premišljeval, toda ne o tolarjih in peticah, duh mu je plaval drugje. Spominjal se je onih slatih časov, ko je poslušal ljubo mamico, ki mu je znala toliko lepega povedati v podobi mičnih pravljic in povestij Bili so zanj blaženi časi, žal, da so minuli hitro, kakor prijetne sanje. Oče, premožen lesni trgovec, se je v gozdu ponesrečil, tudi mater mu j e kmalu sa tem pobrala neusmiljena smrt Ivan, komsj dvanajst let star, je prišel v roke materinemu bratu, Mihi Petelinu. Čudno, da ni sirota podivjal pri svojem varuhu, ki je aamo na to gledal, da mu je deček delal od zore do mraka, zakaj Miha je bil preskop, da bi s najel posla, ko je dobil Ivana v svoje kremplje. Deček je trpel voljno, vse je moleč prenašal, kar mu je naložil sitni starec, dasi ni čul iz stričevih ust nič drusegs, kakor godrnjanje in preklinjanje. Vendar se Iran ni pokvaril, zlati nauki, ki mu jih je vcepila mati v srce, niso paU na nerodovitna tla, marveč krepko so pognali, iz dobrega in poslušnega dečka je vsrastel vrl in pameten mladenič, da mu ga ni bilo para po vasi. K temu je mnogo pripomogla tudi sosedova družina, kamor je sa-hsjal o nedeljskih popoldnevih. Človek je ie tak, zlasti v mladosti, ko mu je sroe polno, ko vse vre in kipi v njem, da mora imeti koga, s komur deli svoje veselje, kogar povprala sa svet, k6mur saupa svoje skrivnosti, komur potoži svoje križe in težave. Kobalovi so bili dobri ljudje, radi so ga imeli kot svojega, on se je čutil med njimi domačega, kadar je le utegnil, stopil je k njim »v vas,« ko je bilo doma vendar tako pusto 1 čez jeden mesec se mu izpolni srčna želja, o božičih, za svoj god, postane polnoleten ia prost Takoj se loči od strica in prične gospodariti na posestvu, ki sta mu je zapustila roditelja. Sam morda? Kaj šel Naslikal si je že v duhu prijetno življenje, ki ga bo imel s Kobalovo Metko, najlepio in najpridnejSo deklico daleč na okoli. Vprašal je sioer le ni nikdar, ali ga bo hotela, vendar je bii trdno prepričan, da mu ne odrsče svoje roke, kakor nje roditelji ne. V te misli zatopljen je popolnoma pozabil na ogenj, ki je skoro ugasnil. Starca strese mraz, vzdrami se iz sanj in sarenči: »Vrag tel Neti, zaspanec, in skuhaj večerjo!« »Kaj hočete, stric, močnik ali polento,« vprala Ivan mirno in položi nekaj polen na žrjavico. »Kaj močnik, kaj polenta!« huduje se Miha. — »Fante, kaj ne vel, kako draga je zdaj moka? Koliko petičic se bo le dobilo za turlčicol Kuhaj krompir v oblioah, deni dvajset bo|j drobnih krompiijev in deset obKc. Nič več! Kam stavil toliko drv? Kaj jih ni ikoda!« pravi starec kailjaje in odvzame te goreča polena z ognja. Ivan ne odvrne nič in stori, kar mu je velel stric, potem pa vpraša: »Stric, koliko premoženja imam po roditeljih?« Miha se strese in preplali. »Kaj čenčaš?« d6 osorno. »Rad bi vedel, kaj in koliko sta mi sapustila oče in mati!« »Kaj te briga!« »Kaj me briga? Za svojo last vendar lahko povprašam, kadar hočem, zlasti zdaj, ko dopolnim postavna leta. če mi ne poveste vi, pojdem pa v sodnijo vprašat!« odvrne Ivan odločno. Miha se zmede. Ta krotki in ubogljivi fant govori tako oblastno o svoji dedščini, katere se je skopuh že davno v mislih polastil, meneč, da mu ostane Ivan vedno ponižen hlapec pri hili. A zdaj odlteti mu to-liko stotakov in mu prepustiti hilo in polje 1 Zona spreleti skopuha po vseh kosteh, sspa mu poide, in krehaje vprala: »I, zakaj bi pa rad zvedel tako naglo?« »Imeti čem le pred pustom premoženje v rokah, da se oženim.« To je bila strela s jasnega za Miho. Da se mu je začel podirati strop na glavo, ne bi se bil tako prestrašil. Oženiti se misli Ivan! Starcu se pri ti misli zvrti v glavi, vendar se kmalu domisli stari lisjak, da s silo nič ne opravi, zato reče prijazno: »Dobro, dobro! Toda tako važne zadeve sklepal sa mojim hrbtom, brez mojega dovoljenja?« »Dozdsj le nisem nič storil, mislim samo.« »Kaj pa mislil, Ivanče?« poizveduje Miba. »Pred pustom se oženim!« pravi Ivan, misleč si, hiteti ja treba, da mi kdo ne odpelje Metke. »Menim, da bi bilo pri sosedu Kobalu najbolje.* »Prav, prav, bomo že napravili, Ivan!« pravi M ha in umolkne, da ne bi izdal nasprotujočih mislij. Ivan se je veselil v svoji priprostosti, da je stric pripravljen podpirati njega namere. Zal mu je bilo, selo tal, da ga je poprej tako ostro sodri, zdaj Sele je sposnsl, da ima pod hrastovo grčo vsaj zanj dobro srce. Tako v mladi glavi, drugače v stari. Miha je premišljeval in premii-ljeval, snoval črne naklepe in načrte, kako M mogel Ivana dobro opehariti, da bi mu le ne bilo treba prav nič dati. Med tem se je sknhala borna večerja, katero sta poviila molčč. Ivan je pomolil pred jedjo in po jedi, Miha pa nič. Ivan se je odpravil v hlev živino opravljat, stareo pa si je poiskal čudno stvar, ki je bila pred več nego tridesetimi leti suknja francoskega vojaka. V te raztrgane cape je savil kosti svojega telesa, polhovko si je potegnil čez uSesa in jo zavil v krčmo. Ksj, v krčmo? Miha in krčma, kako naj se to vjema? Miha res ni Se nikoli plačal za merioo vina, ne sebi, Se manj pa komu drusemu, vendar je bil stalen gost pri Pipanu. Tu so se shajali lahkomiselni in zapravljivi kmetje, ki so prodali svoj pridelek kmalu po trgatvi, a pozneje pili pri krčmaiju za drage denarce. Bili so z večine Mihovi dolžniki, dasi neradi, vendar ao pitali lakomneža, ker so se ga bali, da bi jim še bolj IS stopal za. vrat, {e bi mu ne dajali piti, ali izostali iz krčme*.* Od mraza ves trd je pnkafiljal in prisopihal Miha k Pipanu, nadejajo« se dobre večerje in obilne pijače na stroške tujih moSenj. Nekaj kmetov je že sedelo na ognjiski klopi, pridno so vlekli is stolpiCastih pipic, a Se pridneje is maj olike. Vsi so utihnili, ko je vstopil M ha, aamo Matevž is Polževega malina se ni dal oplaSiti. Cemu neki, saj je bil premožen in neodvisen posestnik, ki ae ni bal nikogar. Bil je varčen, m nulo je leto za letom, da ni potrosil krajcarja po nepotrebnem, toda noooj ni vedel od veselja, kaj bi počel, ko se mu je doma družina pomnožila. Mahnil jo je tudi on k Pipanu iin plačeval vrč za vrčem. Ker ni bil pijače navajen; zleslo mu, je vino kmalu v glavo. V tacih slučajih je človek gostobeseden, nadležen in siten. To je izkuait Miha; ni se Se dobro skobacal na ognjišče in utelil nadležUivi kaftelj, kar ga začne zbadati Matevž: >0, Miha, kaj se postavka svet na glavo, da prideš tudi U v krčmo U »Jaz že prihajam,« odgovori atarec, »a tebe ni nikoli videti tu pri Pipanu. Daj mi vrč, daj, da si pri-vetom duflo !* •Rad, rad, ljubček moj, tče daž tudi kaj sa vino, drugače, p* pij enmU „ Starec ga pogleda debelo. »Ali te ne bi bilo sram, da jaa plafujem sa ta-cega bogatina!« draži ga Matevž. »Kdo je bogatip kdol« buduje se Miha. »Teh par krvavo priaksnnbfpeiio ne . more rmkdo videti, vse mi jih.zavida in oponala? Jaz bogatin? 0, da bi res bil!« •Ne bodi takootročji, Miha, saj vemo. pri čem da > smo. Povej rajši, ali pijeS z nami- ali ne ?« •Nimam denarja pri sebi,« izgovarja se starec. M«tev!a je grozno zveaeklo, da je spravil skopuha v zadrego; videč, da vsem ugaja, nadaljuj« z sbada-njem: »Ne vč«a sicer, kako je s tabo in tvojo. duSo, MiUe moji toda toliko vere imal Se pri botru Jožetu, da ti d& par bokalov na kredo.« Mtha bi najrajši vstal in Matevža lopnil, a premaga se, atdito pogleda po kmetih, ki ae mu smejijo v pest, in pravi * zobmi Škripajo; »Kaj te briga, ali pjjem ali > ne pijem I Danes se mi ne ljubi!« »Ha, ha,« krohota se nagajivi Matevž, »Zdaj. se ti ne Jjubi več piti, ko bi moral plačati, ti bogatin ti!« Kdo v<5, kaj bi Se počel hudomuSni Matevž, da se ni potegnil krčmar Jože za Miho, ker se ni hotel zameriti oblastemu starcu. »Ne bodi siten, Matevž !• pravi, da bi spravil razgovor na drug predmet. »Ce vidi«, da te zapuSča pamet, molči in pusti ljudi v mirti ! Kako je kaj s kupčijo, Miha, kako?« »Slabo, slabo,« odgovori Miha. »Ta burja tni na-pravlja hudo sapo, nikamor ne morem, ne pe«, ne s vozom.« »Vreme je res slabo, Se zdravega ubije ta burja^ da ni za nobeno rabo. Tebi pa Se bolj Škodi, ko si slaboten. Postrežbe ti manjka, Miha, postrežbe. Pripravi si gospodinjo k h'8i! • E. Jože, J 'že, ne bodi tako prismojen!« loti ae Matevž znova. »Katera pa bi bila tako neumna, da bi tla k Petelinovim, — kjer bi Se neslanega močnika stradala!« Kmetje se komaj zdržujejo smeha, Mihi plane po koncu, toda hud kaSelj ga prime in Vrže nazaj na klop. Ko ga nekoliko pojenja, tolaži ga krčmar in pravi:"' •Nikar se ne jezi Miha, saj vidii, da ne ve, kaj govori v vinjenosti. Ti bi letos poiskal Ivanu nevesto, lahko bodeta izbirala med najboljšimi dekleti cele doline. 4Cako prijetno bi bilo za-lč, Mhaf« »Fant se ne bo ženil,« odvrne M ha nevoljno. »I, če se ne mara oženiti fant, daj se pa U1» pravi gostobesedni krčmar pol resno, pol Šaljivo. -Sest križev, to ie ni taka atarostl Koliko jih je, hi se Se kasneje oženijo ! Gospodarstvo je neobhodno potrebno gospodinje I« Matevž se zakrohoče na ves glas. »Vidim, da si popolnoma ob pamet, Jože! Miha, ki se bolj trese za krajcar, kakor berač za petico, ta naj ae ženi? Naj-zadnja i dekla bi ae pomišljalal« Zdaj ifje bilo Mihi preveč. — Razburjen skoči a ognjišča in sagroai Matevžu s hripavim glasom: »Čakaj, strela, prideva le akup l Tega ti ne pozabim nikdar! Nalatč 80 oženim in izberem najlepšo, da bodete .vedeli, kdo je Miha Petelini*' Sapa mu poide, moža zgrabi kaSe|j. Ko m malo oddahne, potegne razt božičem spominjali« visokih praznikov, ki so prines'i po Kristusu odreienje < celemu svetu Socijalna demokratična »Sroboda« pa vzdihuje, čes, da ni cerkev prinesla obljubljenega mata in rešitve narodom. Gotovo ni prinesla onaganutiru; kojtga hočejo socijalni demokratje namreč revolneijo «*• pač je prinesla mir, kakorSnega si želi vsi treznOv.misleči kristijanjc. — Mar-li prinašajo »sodrugi« mir s svojimi listi? Ne sejejo li oni povsodi, kamor pridejo nemir ? Hvalijo se sicer, da hočejo rešiti vladajočo bede a to so le fraze, s katerimi slepi ljudstvo. Po predalih .■ovojih listov očitajo duh-jvnikom, da nlmijo krščanska ljubezni. V dokaz navajajo popolnoma iažnjive in izmišljeni prigodbe. Ali imajo pa sami ono ljubezen, katero priporočajo duhovnikom? Kdor jo hoče videti, naj gre le na socijalno-demokratične shode. Ondi jo bo do dobrega spoznal. Kajti pokažejo jo prav radi dejanski. Kedar jim zmanjka palic, tedaj se poslažijo tudi noža, ako jim je pri rokah: To ljubesen kažejo pa: tudi!iVibesedah, zlasti po časopisih. Imel sem priliko dobitrvteOke lansko leto jedno Številko »Svobode« ia vinjej nisem našel niC manj nego 34 podlih psovk na duhovnikom — Hvalijo se po shodih in trdijo, da so prijatelji delavcev; ne povedo pa tega, da so njih voditelji židje, ki gotovo nimajo nikakega srca do delavca, pač pa do polnih vreč denarja. Zadnji čas so postali prijatelji nemških naeijo-nalcev. V dokaz temu nam je poslanska- zbornica, tfrjer so Sli ž rjimi čez drn in Btrn; nedavnoi pa je prinesel nek nemški časopis poročilo is'shodov sccijalnihidemo-kratov v ljubljanski kazini. Dopisnik oangrn poročila hvali >sodruga« Kristana, ki je povdarjal nezakonitost jezikovnih naredb. Ja-li to doslednost socijataihrdemokratov? V jedni številki »Delavca" trdijo, da sorproti jezikovnim naredbam (kar so pokazali e surovostmi v dunajski zbornici) a v drugi številki se potegujejo sa jednakopravnost in samostojnost vseh narodov^ — Takih nedoslednostlj pokažemo lahko v obilici, i Dosledni so le tam, kjer je treba udrihati po katoKškib duhovnikih; — Borimo se tedhj, dokler je Cas ž njimi s vsemi duševnimi močmi, da se ne bodemo kesali — toda prepozno. Noben posten Človek ne more ostati pri stranki, katerej ni Bveta nobena reč. V -Smledniku se je dni 11- januvarja obesil šestnajstletni pastir gospodarja Knifica. Rezal je slamo in se malo poprej pogovarjal s sosedovo deklo. Ko mu no- koliko poinejo doma«« šestletna hčerka prinese juiino, se deklice vrne k materi in reče: »Nič noče jesti, pa privesan je.« Ko pride mati pogledat, vidi, da se je pastir obesil. Oliviti ga ni bilo več mogoče. Mladenič je bil marljiv in lepega obnašanja. Najbrže se je reveiu ■mešalo. Nesreča. V Velikem Dolu na Kraiu se je 8. janu-varija sgodila velika nesreča. Pri kopanju gramota sa posipanje občinske poti se ie precej spodkopana griva vsuje in ssgrne lest oseb. Štiri se sive rešijo, dva sta pa ostala na mostu mrtva, mladenič 24 h let in neka mati dveh otrok. Drugi rešeni so silno poškodovani, jedna Sena ismed teh je ie umrla. V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandijl pri Novem Mestu je bilo meseca decembra vseh bolnikov 86; od teh je bilo ozdravljenih 36. Koncem meseca decembra jih je ostalo 37 V Komendi se je dnč 6. januvarja ustanovila kmetijska podruinica, h kateri je takoj prvi dan pristopilo nad 30 udov. Štajerski deželni zbor se je dnč 28. decembra preteklega leta sešel k prvemu zasedanju. — Dnč 10. t. m. je bila druga seja, v kateri je deželni odbor predlagal, naj se povodom 50 Ietnioe vladanja presvitloga cesarja ustanovi za uboge štajerske otroke deželna najdeniš-nica, nadalje načrt poatave, da deželni poslanci zgubijo poslanstvo, če he izvršujejo poslanstva. Ta predlog je obrnjen proti slovenskim deželnim poslancem. — Dnč U. t. m. je bila tretja seja, v kateri so nemški kričači zopet rogovilili po vzorcu Wolfovem; napadali so katoliške poslance, ki v državnem zboru niso trobili v njihov rog. — Surovost med Nemci se razširja kakor kuga! Telefoa v Mariboru Državno telefonsko omrežje v Mariboru je stopilo v zvezo s telefonsko črto Dunaj-Trsi Pristojbina za govorjenje med Mariborom in Ljubljano (t minute) je 80 krajcarjev. Mariborska škofija šteje sedaj 502.145 prebivalcev, 444 duhovnikov, 219 župnij, 149 nameščenih in 55 praznih kapelanij. Umri je dnč 11. t m. č. o. Klemen Šalamun, gvardijan oo. minoritov v Ptuju. Švoje sestro vstreiil je v Kozjem dn^ 26. m. m. vojak, ki je bival doma na dopustu. Sestra pokaže bratu revolver, katerega je ta, ne vedč, da je jeden patron v njem, sukal in neprevidno ogledoval, dokler ne pride šesta cev na vrsto, iz katere se sproži strelivo in zadene sestro v glavo nad očesom,. Kmalu nato je bila mrtva. Vlak Je povozil dnd Ž. dec. med Trbižem in Pon-tabljem delavca M. Opeka iz Logatca. Sneg Jo zasul blizo Pontablja tri prebivalce iz Zgornje Studene. Našli so vse tri mrtve pod snegom. V Pllberku je imenovan za notarja g I. Svetina, notar t Gornjem Gradu. Gosp. Svetina je rodom koroški Slovenec. Dosedanji cesarski namestnik za Primorsko Rinal-dini šel je v pokoj, na njegovo meato je prišel grof Goess, ki je bil dosedaj deželni prcdaednik v Bu-kovini. Goriški deželni zbor se je sešel, a ne more zborovati, ker se slovenski poslanoi nočejo udeleževati sej; kajti izjavili so, da se v korist Slovencev ie davno ni ničesar zgodilo, torej nočejo vladi ali labom zastonj tlake delati Prav imajo! — Iateraki deželni zbor pa ni več sklican v Poreč, temveč v Pulj, da bodo slovenski poslanci ondi vsaj življenja varni. — Tudi tržaški slovenski deželni poslanci so izjavili, da se pri obstoječih razmerah ne morejo udeleževati zborovanja! Deželni predsednik gosp. baron Schmidt - Zablerow je šel v pokoj, na njegovo mesto pa je prišel podpredsednik namestništva v Gradci, dvorni avetnikpl Frajr-denegg. Gledč prvega ao koroški Slovenci mnenja: »Hvala Bogu, da je šel!«, gledd njegovega naslednika pa: »Dobro došel — ako bo tudi nam pravlčea!« — Vendar, ker so liberaloi s tem imenovanjem popolnoma zadovoljni, ker je pri volitvah v štajerskem velikem posestvu vedno potegnil z liberalci, koroški Slovenci tega imenovanja ne morejo biti veeeli! Občinske volitvs so le deloma ugodno izpale. V Rožeku je slovensko-narodna stranka prvikrat ai-jajno zmagala! Andrej Elesplelerjeva desetletnice Dne 16. janu-varija je minulo 10 let, odkar je zatisnil Oči nepozabni »oče koroških Slovencev«, preblagi monsignor Andrej Einspieler. Ne samo Korošci, temveč ves slovenski narod je dolžan shvaležnoatjo opominjati se tega dogodka! Koroški deislnl zbor se je odprl dnč 10. t m. Nemci so takoj pokazali smrtno sovraštvo do Slovencev, ker so samo jednega slovenskega poslanca volili v nevažni odsek, ki se peča s potrditvijo izvoljenih poslanccv. Imenovanja. — Namesto odstopivšega deželnega glavarja grofa Wurmbranda je cesar imenoval grofa A11 e m a a, katerega pa Slovenci vsled njegovega dosedanjega jim sovražnega delovanja ne morejo biti veseli. — Dvorni kapelan lavantinskoga Škofij st t a, č. gospod Jožef Majcen, je imenovan za duhovnega svetovalca. Raznoterosti. (Kani pripelje prevzetnost človeka?) L. 1815. Btal je t ŠVICI pod Vislicami blvSi učitelj J. R. Bil je jako nadarjen, toda V svoji prevzetnosti je pozHbil na Boga, in ker ni dobival več milosti od njega, izgubil je vso veto. Pogrezoval se je vedno globlje ter postal nazadnje preiestnik. Da bi ne pnlla njegova zlobnost na dan, akaflal je zastrupiti zapeljano osebo. Slučaj je hotel, da ao druge osebe prej pile pijačo in pomrle. Vsa zadeva je prišla pred sodiSČe; hudodelec je vedno mislil na pomiIo8eeqje, akoravno mu je zagotavljal jetniški du-hotnik, da je to nemogoče. Z božjo pomočjo se je duhovniku posrečilo spraviti nesrečneža z Bogom. Priznal je naposled, da bi gotovo ne bil priSel tako daleč — na vialice. Če bi ne bil prestopil prve zapovedi božje. Pozabil je Boga in to je bil vzrok njegovih nadaljnjih zločinov, ki so ga privedli na ve&ala. (It novejšega časa.) le družinskega življenja nekega avstrijskega državnega poslanca se pripoveduje sledeče: Gospa: »Zakaj se dečko vedno joka ?* — Pestunja: »Iftče svojo harmoniko, trompeto, malo kladvece in drugo orodje.« Gospa (očitaje): Kako moreS biti vendar tako nespametna, ati ne \es, da je Sel moj mož k seji v državno zbornico in da potrebuje pri obstrukciji to orodje ?« (Na hrastn se je rešila.) Iz mesta Freiburg v Švici je Sla pred kratkim kopica otrok na bližnje pol obra-ščene hribe. Neko triletno dekletce zaide nekam v goičo, in se izgubi. Šele drugi dan jo pogreše. Gredo jo iskat. Po dolgem času zasledijo, da visi na vejah nekega hrasta. Spravijo jo doli. Kar nič življenja ni bilo čutiti v njej. čez eno uro pa se zbudi in prosi jesti. Pripovedovala jim je, da je zašla na visoke skale, od koder j« padla, po sreči pa se je vjela na hrastu, kamor se ji je zapletla obleka in je ondi visela celo noč v mrazu. (8att 4ajel iSgiei!) Oče, ki je bit udan pijančevanju, prepovč nekoč svojemu sinu, da ne smč kleti, »Bog vse \6 in vse vidi,« pristavi oče konečno. »Ali res?« vpraša sin, irt naredi obraz, kakor bi ne verjel. — »Prav gotovo,« odgovori oče, katerega jfl vprašanje presenetilo. Žalostno povesi sin oči, in v svoji odkritosrčnosti pravi: »Oče I potem mi je pa žal za Vas. Potem je pa včerqf tudi Vas videl, kako ste bili pijani.« (Godba — mišja past ) Da miš ni samo radovedna, temveč da se tudi na godbo razume, o tem Be je prepričal neki belgijski tovarnar. Postavil je namreč v navadno mišjo past godbeni stroj, ki sam igra, ako se navije. Godba je miši tako zanimala in k sebi vabila, da bo se vedno bolj bližale pasti — naposled so si hotele prav od blizu privoščiti nenavadni užitek in — bile so v pasti 1 (Najstarejši izmed vseh poslancev na svetn) je član angleške zbornice Karol Pelham Viliers, ki je nedavno obhajal svoj 96. rastni dan zdrav in čvrst On zastopa svoj volilni okraj od I. 1835, torej celih 63 let, aato po pravici nosi ime »oče hiše poslancev«. Te dni je pa ta mož nenadoma umrl. (Železn ca na goro Slnaj.) Neka angleška družba namerava napraviti železnico na goro Sinaj, in sicer z zobastimi kolesi, kakoršnih je v Švici že mnogo. Postaja bila bi blizu onega kraja, kjer je cesarica sv. Helena, mati Konstantina Velikega, dala napraviti velik kamenit križ, t. j. blizo prostora, kjer je prejel Mojzes od Boga 10 božjih zapoveduj, Zapisane na 2 kamenltih ploščah. (Najdaljši dan v Evropi) imajo prebivalci mesto Reykiaka na otoku Izlandije. Ondi je neprenehoma dan cele tri mesece. V Petrogradu traja najdaljši dan 19 ur, a najkrajši 5 ur. (Vseh listov) izide na leto na oelem svetu 12 milijard. S papitjem vseh teh Časnikov bi se lahko pokrila planjava 30.000 štirjaških kilometrov. Papir bi tehtal 781.240 ton. Ko bi tiskal en sam stroj in sicer tako, da bi natisnil 1 list v 1 sekundi, moral bi se vrteti 333 let, da bi vsak naročnik vseh sedanjih listov dobil vsaj 1 list. Ako bi kdo zložil vse časnike jednega leta drugega na drugega, imel bi pred seboj stolp 80 000 metrov visok. Ako bi kdo čital vsak list le 5 minut na dan, bi potreboval, da na ta način pregleda vse liste jednega leta, 100.000 let. (Smola in sreča.) V Breslovu je nedavno prodal nek črkostaveo svojo srečko, ravno pred žrebanjem. Ta srečka je pa dobila glavni dobitek, črkostavec ee je hudo prestrašil, ker je prodal toliko premoženje; vendar je dobil od kupca 17 000 mark kot odškodnino. (Ljubezen do bližnjega.) Na Hebridskih otokih je zbolela neka družina radi vročinske bolezni. V čeli vasi ni bilo nikogar, ki bi bil pomagal zapuSčeaej drvžtni in jsj postregel. Vsled bolezni ai ni upal nikdo približati ae hlSŠ. V takem položaju jo najde duhovni pomočnik Rigg. V srce se mu zasmili uboga družina, zato ostaae pri qjej 14 dnij ter opravlja delo usmiljenega Samaritana. Stregel in kuhal jim je toliko Časa, da se k Sreči vsf ozdraveli. Vsled truda in preobilne postrežbe ši je sam nakopal to bolezen in tudi umrl. — To je v pravem pomSfcu krščanska ljubezen, različna od oue, katero učč sociialni demokratje in oni, ki storč kako dobro delo le radi tega, da jih drugi hvalijo. Prihodnja številka '„ DOMOLJUBA" 3. februvarija 1808 zvečer. Izide dat Leteryak« srečke. San«), 8. januvania: »8. 36, 4», 3 28. OrUM, 8. jaaavarija: 16, 48, 07 17. 7. Trst, 15. januyarija: 76. 53 46, 33, 63. Line, 16. januvarga: 88, 34. 60 47. Tržne eene v Ljubljani. 19. januvarija. Plenica m. at. Rei, > Ječmen, > Oves, » Ajda, Proso, » Koruza, » Krompir, > Le«« hktL Grah, » Fižol, » Maslo kgr. Mast, Speh, srež » ~jLJE ia| 80 9 30 7i 20 6 60 9 10 7 : 80 • 601 50 Špeh, povojen, kgr. Surovo maslo, » Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso kgr. Telečje » » . Svinjsko » > . KoStrunovo» » . Pitanec..... Golob..... Seno, 100 kgr.. . Slama, » » . . Drvatrda,4kub.mtr. » mehka . . . Bi- kr.| — 68 _ »i S2 60, 64 _ 40 — 60 — 15 1 78 1 78 7 — 6 — Mestna taiilia Miansla obrestuje tudi nadalje hranilne vloge 4»i po ^t 0 brez odbitka novega rentnega davka. i ? za knjlgoveiki obrt, nad 14 let starega, dobro vzgojenega, ki je dovrSil četrti ali peti normalni razred, vsprejme M. V. Leveo, knjigovežki mojster v Kranja. Pogoji pismeno ali ustno. 261 1—1 PREKLIC! Podpisuni sem okoli začetka meseca decembra 1897 v gostilni gosp. Fran J a n e 2 i 0 a . posestnika v Mliuflah, s uHtudnimi izrazi talil gospoda Fran Janetidain njegovo soprogo gospo J o 2 e f o J a n e t i £ in aplob to ODOespofttovano rodbino. — Vsled tegn izrekam tukaj javno, da so bili V8i moji izrazi neupravičeni in odkritosrčno obžaluiem, da sem to sioril ler preklicujem V80 ovoje tedanje navedbe; tudi potrdim, da je bila popolna resnica vse, kar je gospod Damijan Pohlin trdil, da sem govoril 264 S—1 V M 1 i n Sa h , dt>6 18. januvarja 1898. Lovreno Prestor, posestnik v MlinSab. Iščem dva učenca v mojo obrt, katerih starost naj bi bila od 14. do 16. leta. — Učna pogodba po dogovoru. (363) 1 Fran Doliin, kleparski mojstir v Domžalah. Kmetovalcem katen se nočejo poučiti • mkitiiajn, kar koristi njihovemu uspešnemu gospodarstvu, priporočamo knjižico Kmetom v pomoč. Farodao-goapodarska raiprava. Spital Iv. Bele«, »upnik. Cena 80 kr., po pošti 28 kr. Dobiva m v .Katoliški Tiskarni MT X. zvezek:. "^M OVBST1 — Andrej Kalan izšel je ravnokar ter ae dobiva komad 20 kr., po pošti 23 kr. v Katoliški Bukvami in Tiskarni v LJubljani. Tudi III., IV., V., VI., VE. in Vin. zvezek so še v zalogi. ProdA »e iz proste roke novo zidana ■rhi^i-M v Vodmatu, katera je 10 let davka prosta. Natančneje se po-izvč pri upravnistvu „Do-moljuba". 228 3 Ljudska posojilnica ii® £ w I1 kr., 1 zavoj s « Skatljleaml gld. 1-6. Ako se svota vnaprej poijje, velja • poStnme prosto poSiljatvijo vred: 1 zavitek krogljic gld. 1-26, 2 zavitka gld. 2-30, 8 zavitki gld. B'36, 4 zavitki gld. 4 40, 6 zavitkov gld. 6-20, 10 savitkov gld. 9'20. (Manj kot jeden zavitek se ue more razpošiljati.) Prosi se, izrecno zahtevati .J. Pserheferjeve odvajalne krogljice" ter naj se pazi, da tma vsaka Skatljica na pokrovu radele tiskano ime J. Pserhofer, kakortno ^ jb ..a ■arodi 1 a za nporabo. J 5 Balzaui za oceblino 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto poSiljatvijo 66 kr. Lis:; trpotcev sok, sSSIS jLC& balzam za gnšo^. s poStoine prosto požiljatvijo 66 kr. Stoliovi kola-preparati izvrstno krepčujoči Želodec in Živce. Liter kola-vina ali izločka 3 gld., pol litra 1 gld. 60 kr., četrt litra 86 kr. hoferjeva grenka tinktura za ialitfltf« (prejpZivljenjska esenca ime-»VlUUrV novaaia). Lebkotao odvaja- joče sredstvo, oSivlja in krepča ielodee, K ter pospešuje prebavljenje. Stekl. 22 kr., S dvanajst stekl. giit. Z'— ijj balzam za rane g>eE; jj Tannochinin-pomadaJkff£~£ jeva, najboljSe sredstvo za rast lAs, lonček 2 gl. ^ Zdravilni obliž za raneri pok. prof. Steadela, lon«ek 60 kr., s poŠt- |K nine prosto poliljatvijo 76 kr. ^ Univerzalna čistilna sol ^ A. Tf. Bulrleha, domače sredstvo proti fe slabemu prebavljanju. Zavoj gld. 1-— p Lepo poieitTo je iz proste roke »» KcalOj^vs. pod Ljubljano. Zraven hise in vseh dutičnih kmetijskih poslopij obsega nad 31 oralov hriba, skoraj 20 oralov travnikov, 11 oralov njiv ia 447 kvadratnih sežnjev vrla. 8 kmetijstvom vred se prodft tudi vse kmetijsko orodje ia živina. Več pove lastniea posestva Marija Peterlin, v Zalogu St 7. 258 2-1 -r—r Priporočam svojo bogato io veliko zalogo vsakovrstnih ur in verižic prstanov, uhanov Itd. . I r. -• posebno Drimerno za ženine in nevest pO najnižji ceni. Uljndno vabi r mnogobrojnl obisk Franc Čuden of* 266 1 v Ljubljani. Tt1 OoalU I e podobami tudi po poAtl esatonj. Mariiaceljski grenčec (v trgovini popolnoma prost, »m« torej prodajati vsak trgovet BaSprodaJaloI dobž najvlljl popu«. Plakati v vseh jedkih ca reklamo se dobi sastonj.) OkreiKtel, ekMfln, pofMjs|eč, osvežuje«, v #*"tUsesi odru blagodejen je dVIsksMnl "bor nsjflnejšega lltlUUUII vonje (aroma) in najboljšega ukusa, ne zoperno grenek, marveč prijetno pogreni. — Srečno izbrana sestava izredno dobrib, čistih seiiič, nsjvestnejia priprava z najbolj podatavo alkohola omogsči prirejanje nsjizvrstnejšega ieloddnega grren-Aeoa, kateri krepča želodec in je potrjen po neitsvitnih zahvalah. — Steklenica SO kr., 6 stekl. 1 gld., 12 stekl «»mo t gld. — Dobiva se v vseh predale I------------ nieah, toda pri nakupovanji: Ponori Varstvena znamka. Pristen in pravi ima varstven« snaaiko KarUlno OoIJo, katera je oblastveno vknjitena. Glavna zaloga: Lekarna Trnokezy, Ljubljana, Kranjsko, katera rsspošiUa — da se občinstvo seznani s pravim, pristnim blagom — najmanj 6 steklenic z obratne pclto po vseh delih sveta 191 24—16 Liniment. Capsici compos. 281 6 Ia lakam Blofcter-jove t Pragi priznane Izvrstno bolečine olajšujoče mi- lile je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se te sploh priljubljeno domaČe sdravilo kar kratko kot 707 39-15 Hichter-jevliniment s sidrom' ter sprejme ls previdnosti le v steklenicah z znano varatveao marko „sidro" kot prietae. Rlohterjeva lekarna pri zlatem leva v Pragi. Od vseh avstrijskih ikefev potrjeni in od vls. e. kr. mlal-steretva n ah ta bogočastjo prepuščeni iuali, uredil| i in veliki katekizem ali krščanski nauk i, kateri bode t rabi po avstrijskih ljudskih v tfevenskom jasam, zaten ooae t ram po avstrijskih ljudskih Mah od prihodnjega šolsfaega lota afedalje, je ravnokar Mol ter oo lobiva mil po 14 kr., srednji p« 32 kr. ia vflikl po 40 kr. v prodaja I niči katol. tisk. društva v Ljublani (4. MUtnan) KfrplUrJm ulfc«. Prodaj aloi dobi primeren poput. Jedlno pravi Balsam (Tinetura balsamioa) ls lekarno pri „angelju varhu' in tovansS farma-oevtlčnlh preparatov A. Thlerry-Ja « Pragradl pri Rogatec-Slatini Preskuien In potrjen od zdravstvenih ehlastev. Naj staraj e, najpristneje, najreelneje ln najoenaje ljudsko domače idravtlo ki eteši proso Is pMoe bolesti _ kri v Hledoe M. tef Je veera- hoe notranje te nmanje. V znak pristnosti Je uprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katere je vtisnjena moje tvrdka Adolf tblerrjr. lokama pri „angelju va-rlhu". Vsak balum, ki ne nosi iKoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim uenejo tem nič vrednejo ponarodbo. Pazi naj se teraj vodne natančne aa selono varstveno znamko, kaker aoorajl Ponsrefslee hi posnemovoise svojega (edine pravega balzama, ksher tadl preknpse nii vrednih ponarejenih, občinstvo varaj oči H drugih balzamov, zasledujem najstrožje sedoljeUm petem se podlagi zakona o var- V »vrhe varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim ed sedaj nadalje ta le oblastvene rogi-strovane varstveno Kjer se ne nahaja zaloga mejosa balzame, naj so naroči direktno in nesUvl: Ha angelja varha lekarno A. TktorryJa v Pregradi pri Bogateo-eiattnl. 1« mitih tli 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-oger>ks poštne posuj e 4 krone, v Bosno in Herasgovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenio 4 krone 60 vinarjev. Manj kot lt msjhetk ali 6 dvojnih steklenio ee ne razpošilja Baz-pošilja se samo proti predplačilo ali poštnemu povzetju. Pasi naj so vodno natančno zrn zgoraj ino zeleno varstveno znamko, katero mera nasiti v znak pristnosti vsaka steklenioa. Adolf Thlerry, lekarnar 189 25 v Pregradi pri Regatoe-Slatlni. S66 30 30 tsdaiateii: Sr ivaa theelie. HBHBABNY -Jer podfoeforaasto-kisli Ta 28 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup rastaplja slos, upokojuje kadolj, pomanjiuje p4t, dajo slast do Jedi, pospoiujo prebavljanje in redil-nost, telo Jačl In kropi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, razstopljive fosforno-apnono seli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnlk otroolh pospešujejo narejenje kostij. 726 20-2 Cena steklenio! Je 1 gld. 8« kr., po poHl 80 kr. več sa zavijanje. (Polsteklenic ni.) __ ttT Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Herbabnj-Jev apneno - telesni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamaikn bne ,,Sorbaba)r" vtisnjeno z vzvišenimi črkami in »osi vsaka steklenica poleg stoječo iis ii as m s i ur*dn0 registrov, varstveno tafretiso wnneAO»T znamke, na katera znamenja naj ne blagovoli paziti. >89 8 Osrednja skladišče: Dunaj, lekarna „aur Barmherzigkeit" VH./1, Kalserstrasse 78 in 78. V zalegi aksro v vseh lekarnah as Dimsjs is v kresevlnsh. gumrnč^n.ia« @' u - V- X. 'i t m "Uteversl tr.nm* ivaa tlsha .aateouui rušama.*