O; KATOLJŠK CERKVEN LIST. »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velji po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vinarjev, za četrt leta Ž kroni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron. za «/« leta 3 kione. za \4 leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dat poprej. Tečaj LIV. V Ljubljani, 27. septembra 1901. List 39. Spominji na k. š. duhovnega svetnika, t župnika Mateja Preželj. Težko je človeku pri srcu, kadar je izgubil dobrega, zvestega prijatelja, s katerim je preživel mnoga, mnoga leta v prijateljstvu in v ljubezni. Tako žalost je v mojem srcu obudila vest, da mi je nenadno umrl blagi prijatelj, Mavčiški župnik Matej Preželj, s katerim me je vezala skoraj pol stoletja vee pravega, zvestega prijateljstva. Bil je to mož značajen; duhoven brez madeža, pobožen, neutrudno delalen za blagor svojih župljanov; duhovnom prijatelj in sobrat,- prijazen, gostoljuben, ljubezniv. Xi se sicer o njem govorilo in pisalo, ni bil „znau daleč na okrog'4, ker je deloval tiho, neopazen, ne hvaljen, ker je bil podoben vijolici, ki se skriva, dasiravuo mila in dišeča, v mah in trnje. Bil je sicer že 8u let star, v delu je onemogel in opešal, — a vendar nas je njegova tako nagla smrt iznenadila. Dovoli mi, prečastiti urednik, v svojem cenjenem listu malo prostora, da temu preblagemu staičeku, napišem nekoliko vrst v spomin), v znamenje hvaležnosti: saj smrt ni raztrgala vezi prijateljstva. V spominjti, v molitvi, v ljubezni živi ono v telesno ločenih, dok jih zopet smrt združi v lepšem življenju na veke. Rojen je bil župnik Matej Preželj na Bohinjski Bistrici lo. septembra 1821. Po dovršenih bogoslovnih šolah ga je posvetil v maš-nika knezškof Anton Alojzij leta 1845. Prva njegova služba je bila v rojstni župniji, na Bohinjski Bistrici, kjer je kot začasni duhovni pomočnik pastiroval 8 mesecev, od 1. sept. do 1. majnika 1846. Kmalu je bil prestavljen iz svoje rojstne župe daleč na No- tranjsko Leta 1864.. majnika meseca je prise kot duhovni pomočnik na Prem na Notranjskem Večkrat mi je ranjki Preželj pripovedoval, kako se mu je tu godilo. Bil je takrat na Premu župnik otočan iz ( resa (Kerso Stamslaj Petris. pošten, dobrosrčen, pa zelo originalen mož. Kil je potomec poitalijančer.e rodbine; slabo je govoril hrvatski, še slabeje slovenski jezik. Za silo so ga ljudje razumeli, ko je govoril z leče. molitve je večidel bral, ker se navadnih molitvic ni znal na pamet. Pozneje je bilo seveda v tem oziru nekoliko boljše. Kaki so bili izprva njegovi govori, mislimo si lahko: dolgo so ljudje pomnili pridige župnika Petris a. Sicer je bil mož prijazen m zelo gostoljuben. t »osti 1 je še preveč, in težko bi bil h pičlimi dohodki ekonomijske župnije izhajal, da mu niso njegovi zelo premožni sorodniki pomagali, ter mu pošiljali izvrstno olje in vino. kolikor ga je rabil z otoka ('resa. Uil je pa župnik Petris prav južne narave: vročekrven in sila nagel. Smešilo ga je bilo gledati. ko je zgodaj v jutro nevoljen po dvorišču letal iu svojo nevoljo stresal na zaspane posle, ki so mu prepozno vstajali. Smešno je bilo gledati dobrega moža. kako je na pol italijanski, na pol slovenski rohnel na družino, pač nenavaden prizor za mladega kapelana. kateri je prvo jutro svojega bivanja na Premu skozi okno opazoval svojega čudnega župnika. A Preželj je kmalu spoznal, da ima dobrega, plemenitega predstojnika, iu v kratkem času sta bila prijatelja. Cerkev je bila še precej zanemarjena in ljudstvo je bilo v duhovnem oziru dokaj slabo. Preželj se je trudil pomagati, kolikor so mu razmere pripuščale. Marsikaj je s privoljenjem župnikovem cerkvi preskrbel. Na leči in izpovednici in s prijaznim zasebnim občevanjem z ljudstvom se je trudil razvade in napake odpravljati. Izbujeval je ljudi iz malomarnosti, in je navduševal za božjo službo in za dušno izveličanje, da so bolj pridno obiskovali svojo cerkev ter se tudi popoludne vde-leževali krščanskega nauka, za kateri se do sedaj niso zmenili. Vplival je mladi kapelan jako dobrodejno na Preroške župljane. Ljudem se je kmalu jako priljubil prijazni in pobožni duhovnik. Tudi pri župniku je imel veliko veljavo. spoštoval in ljubil ga je župnik neizrečeno. Prežel j je bil zadovoljen in srečen v svoji službi na Premu. rad je o nji pozneje govoril, hvalil je bivšega svojega župnika Petris a zarad njegovega dobrega srca. poštenega, odkritosrčnega vedenja in vrlega značaja. Pastiroval je Preželj na Premu do 31. oktobra 1849., toraj .i leta in 5 mesecev. Prestavljen je bil 1. 1*49. v Pošto j i no Pa lt par mesecev je bil v Posto-jini, ker že l.">. jamurija 1*50. leta je bil po knez škofu Antonu Alojziju pozvan v Ljubljano k sv. Jakobu, kjer je služboval do 2*. febru-arija 1851. Dne 1. marcija 1851. je nastopil službo stolnega kapelana.*) katero je opravljal M»»..gol at >em ču1. učenev ljubljanske ljubke Solt. v s»tol««ci kapelana H.eželj. Xi m- potem ni ko1' v ^ hotela »•» spo-mmja ni'- njegova nenavadno pnkupljiva prikazen na V . niti vsa tista govoimkova rt .na nrernoba. h uprav trikrat znači pri-d i,jjoSega .''oboko verska prepiranje in se tako zpI> /S^a z \-£\iAero«»ii|« b -fiu*. r s» >c. Spominjal sem jra pred kratkim i»nej?a ni««}n»vr.'a «*»nklav$kega kapelovanja pi ist^vljajoč: »Po vsem nf^njem ste mor*h na prižrici ?ovorit s»'a l*bko « A vm«l mi je ranjik /nnmive in govornikom uvaževan-a vri dne liesede: »Vi ne veMe. kako i ko « — V misb'i so mi bi'i ob takem od" »v«.ru — >• m-nora '»cel compon^re maio. ibus - podobo«. re rei* prime . Le *amo dveh naj na v •'■dem. V »Danici« t I. ftt M > t\ > o ia< em slove, i pridigar o Makso Kl>*i^«>w>,r<»m m i« n« mu - avljal. kako zelo da mora p. p av at« p* ;Mvore in da mu ie propoved težak posel In ka»o>n' so I* 'orej tobko >hvn io\ *»» u-vo ! I. Iv-t v AUljZ'n \ duhov ;e va>e vodeči. sHai iu*l; Se ranil, o K* ul Hiinner. pa mi je pravi' ob nekem tis- h prijetn»h pre-s|. J\ov. k<> sem kot biSp- v<>dija sem ter tje mnogo n ra; so-vra.no niMge' « b<*eva'i 7. ra i i • v<»dite'ji eksercmijam — o pr. ter pozneje dunajskem stolnem govorniku dr. Ivanu Eman-v«'uVeio Tiipovedoval jeo Ibmner. s i ako ve' s-i te a**" da »» .o vonl tudi veleum Veitb in koliko uapoia da mu je bilo še U da je spisa teh '/»tvorov. Povdarja' mi je. da Veithu časi! sploh n* bilo dan spravili govora na pap"\ Večidel se je Se le. ko je z !ece prijel, vs»-ktraj nedose»ni Ve th kot ^'ovorp k — maj' en. Veitb je imel namreč govoreč tako čudne šegt, da po njii; zapeljani niti izobraženci i ne mislim teologičmhi; omenjam pa n. pr. prof. Vavrti. ki je čul Veitna v Pragi velik at nt*o vedeli, kako imenitne/a moža da vidijo na len 4 in pol leta. Tudi tu je deloval neutrudno in vspešno, ter se je kmalu prikupil vaščanom zarad ponižnosti, priljudnosti, radodarnosti, zarad .. finega, taktnega obnašanja in občevanja. Vrline in lepe lastnosti ra'adega kapelana je posebno cenil slovenski mecen, knezškof Anton Alojzij, pri katerem je včasih namestoval dvornega kapelana. Spominjam se, da mi je mož pripovedoval. kako je bil sicer resni in malobe-sedni knezškof v občevanji ž njim zelo prijazen. Ko je huda kolera leta 1855. divjala po Notranjskem in tudi nekaj duhovnov pobrala, ni prizanesla tudi Premskemu župniku Stanislaju Petris. Umrl je 29. julija 1855, ko je pastiroval na Premu 25 let. Blagi stolni kapelan Preželj, ki bi bil lahko kako boljšo župnijo dobil, se je spomnil svojega Prema. Prosil je za župnijo, imenovan bil župnikom ter se preselil 2o. novembra p j šestletni odsotnosti zopet na svoj priljubljeni Prem. V svoji ponižnosti je rad prevzel slabo nadarjeno, kmetijsko, po hribih se razprostirajočo Premsko du-hovnijo, ki je bila takrat le vikarijat. dokler je ni knezškof Jernej Vidmar 1. 1862. z drugimi vikarijati povzdignil v župnijo. Kakih 43 let je minulo od takrat, ko sem mlad dijak z goriškim bogosiovcem, bistriškim rojakom, ki sedaj že mnogo let pastiruje v slavnem Marijinem Celju. obiskal prijaznega Preroškega župnika Preželja. Nekako bojefče sem stopil v župnišče. a ko nama župnik s smehljajočim se obrazom roko poda. naju gostoljubno v sobo pelia in pogosti, ter pri odhodu povabi, naj se še kaj pri njem oglasiva, ločila sva se s prepričanjem, da sva bila pri dobrem ljubeznivem gospodu, katerega po pravici ljubi vsakdo, kdor se mu je kedaj približal. Se večkrat sem ga pozneje kot bogoslovec obiskoval, in nepozabne so mi ure. katere sem preživel v Prem-skem župnišču. O počitnicah, o župnikovem go-dovanju in o drugih prilikah so se pri njem vsako leto zbirali prijatelji: pokojni profesor Mam, ljubljanski duhovnik Kosti, slavni naš skladatelj Gregorij Rihar. čigar pobožna sestra Neža je Preželju mnogo let gospodinjila. Pridružil sem se tim gospodom z nepozabnim o. Ljudevitom. Reškim kapucinom. katerega si, čast. urednik, nekdaj imenoval lieškega „očeta Benvenutau. ter sem preživel v lepi družbi vesele ure. ki mi nikdar ne izginejo iz spominja. V prijetnih pogovorih pri kozarcu zdrave Premske kapljice, katero smo šaljivo imenovali „Premsko burjo", nam je brzo potekal čas, dokler nas je pozna ura opominjala, da je treba iskati si počitka. Vsi ti gospodje počivajo v bladnem grobu in sedaj se je preselil v večnost tudi nekedanji gostoljubni Premski župnik. Ali se se spominjaš, preča9tni urednik, kako ljubeznivo naji je sprejel župnik Preželj takrat, ko si me obiskal bogo-slovec bogoslovea na mojem domu in sem te peljal na Prem posetit župnika Preželj-a? Ginila te je prijaznost in gostoljubnost dobrega moža. ter večkrat si mi omenil, kako globoko v srcu Ti je ostala zapisana njegova podoba.*) Ko sem doživel srečni dan svoje nove maše, je Preželj vesel pribitel v Trnovo, ter mi azi-stiral kot dijakon pri prvi svoji sv. daritvi. Z njim je bil sedaj pokopan zadnji duhovnik, kateri je bil takrat z menoj pred oltarjem. — Pre-želju je bila vsa njegova duhovnija iskreno vdana: ljubili in spoštovali so ga duhovni so-bratje, pcgostoma in radi so ga obiskovali. Da-siravno je imel pičle dohodke in je bil izredno gostoljuben, izhajal je vendar dobro, ker je svojo osebo jako malo trošil, in je bil dober in skrben gospodar, ki ni poznal materijalnih skrbi. Srečen in zadovoljen je bil na prijaznem griču, in zagotavljal nas je, da ne bi bil šel s Prema, da mu ni začela težav prizadevati hoja po hribih, zarad neke telesne napake. Kazun tega ga je zelo skrbela zidava nove cerkve, katera se je kazala vsak dan bolj potrebna. Cerkev je bila v slabem stanu ter za duhovnijane mnogo pretesna. Kako rad je bival na Premu, izpozna se lahko iz tega. da je bivajoč na Gorenskem prijateljem večkrat rekel, da bi si želel nazaj v kraj, kjer je toliko let preživel, kjer se je bil popolnoma vdomačil. Leta 1804. je bila razpisana Smledniška župnija. Preželj je vložil prošnjo in vslisana mu je bila. 10. januarija 1805. se je ločil od Prema, ter se podal v kraj svojega novega znanja. Le tri leta je tukaj pastiroval, pa delal je tudi tukaj, kakor prej na Premu vneto in neumorno za dušni in telesni blagor svojih župljanov. Z besedo in z izgledom dobrega pastirja jim je kazal pot v nebeško domovino. Kaj pa je moža nagnilo, da je zapustil že leta 1868. Smlednik? Preselil se je drugam, to je v Mavčiče, katera župnija mu je bila konec *) Hvaležno se spominjam onkrbnega. ljubeznivega očeta: domovina značaj nega domoljuba, duhovniki najboljšega sobi ata. in pi>atelj teb vrstic starega, zvestega prijatelja, zadnjega tistih duhovnikov, kateri so ga dijakii, prijazno in gostoljubno v svojo hišo sprejemali. Vinjenega sna sem o tej novici izdihnil: ..Daj «M»spod blagemu možu večni mir. in sveti mu ve« na luč!" Pokojni Preželj je bil na videz, posebno v mladosti, čvrste in trdne postave, a ni bil trdnega zdravja. Da je dočakal visoko starost *U let, temu je pripomoglo njegovo zmirno, redno življenje, in duševni mir, ker njegov duh ni poznal strasti in razburjenja. Vedno tih, miren v Boga zaupajoč je prenašal vse bridkosti in težave življenja. Rad se je držal svojega doma, kjer mu so dnevi in leta minevala v molitvi in v delu. Le enkrat je z Gorenskega obiskal se svoje priljubljene nekedanjc Premske župljane. Bil je takrat tudi v Trnovem in v Bistrici, kjer je oveselil pisatelja teh vrstic in v Podgrajah na Primorski meji, kjer je obiskal svojega župljana, župnika g. Štefana Jenko. Bil je Preželj mož ponižen in skromen: ni iskal svetne časti in slave. Na njegovih prsih ni se bliščala kaka svetna odlika: ne križeca, ne svetinje ni nosil, le njegov knezškof ga je bil odlikoval 1. 1891. s škofijskim svetništvom, in občina Mavčiška ga je v znamenje spoštovanja, v priznanje njegovih velikih zaslug imenovala častnega občana. Bilo je to — ako se ne motim — leta 1895, ko je blagi pokojnik obhajal jako slovesno svojo zlato mašo. Lepega pogreba svojega dragega župnika se je vdeležila vsa duhovnija in mnogo ljudij iz sosednih župnij. Dvajset duhovnov je spremilo svojega ljubega sobrata na večni počitek. Pogrebne slovesnosti in govor je imel vč. gosp. dekan kranjski Anton Koblar. Ljudje so bili ginjeni in so svetili solze hvaležnosti in ljubezni, po svojem nepozabnem očetu, kateri jim je delil dobrote, dušne in telesne: kateri jim je bil celih 33 let dober pastir in se tudi v sivi starosti, potreben počitka, ni hotel od njih ločiti ter je hotel vstajenja čakati med svojimi dragimi ranjkimi župljani, katerim je on blagoslovljeno prst vsipal na krste. Naj duša dobrega in zvestega hlapca Gospodovega vživa v nebesih plačilo, katero je On obljubil tistim, ki njega ljubijo, ki njemu zvesto služijo! Te skromne vrstice, natisnjene v ..Zgodnji Danici", naj pa bojo mali spomenik možu, katerega sem od svoje zgodnje mladosti iskreno spoštoval in ljubil: čegar ime in ljuba podoba mi je globoko vtisnjena v srcu, čegar vrlin in čednosti ne bom nikdar pozabil. Naši vlad i ko vi ni pa Gospod milostno podeli m n o g o takih duhovnikov, ka-koršen je bil župnik Matej Preželj. Janez Bile. Letnik LIV. ZGODNJA DANICA Govor ob priliki nove maše čast. g. Frana Grivec na Ajdovcu 28. jnlija 1901. Kakor je Oče mene poslal. tako jaz vas pošljem. (Jan. 20, 21.» Od zgodnjega jutra vže vas pozdravlja zvonov don iz visocih lin. Nenavadno veliko število vas je prihitelo semkaj v svetišče božje, radost vam žari z obraza govoreč: danes je veselja dan. — In ti župnijska cerkev, kako si okrašena v največjem lesku, in vso župnijo si ogrnila kakor nevesta najkrasnejše krilo. Vihrajoče zastave, vitki mlaji, zeleni venci — vse, vse spričuje. da imate danes nekaj posebnega. Pa res je ta dan nenavaden za vas. dan veselja in radosti, kakoršen se morda sto in sto let ni obhajal na Kranjskem, kakoršen se ne slavi z lepo kje na svetu, tako vesel in srečen dan imate vi ajdov ški župijani. Naš dobri verni narod se veseli nove maše. obhaja jo kolikor mogoče slovesno — veselo novo mašo imate tudi vj. Toda nove maše niso celo tako redke — v svoji župniji ste jih imeli že mnogo — zadnjo danes teden. — Ako je mašnik služil Najvišemu celih 50 let, obhaja zlato mašo, z njim vred se vesele verniki hvaleč Boga. Zlate maše so redkeje, kajti veliko večino duhovnov pokosi smrtna kosa pred o<>. letom mašništva: — ali vi imate danes novo in z ato mašo ob enem. novomašnika in zlatomaš-nika iz iste rodovine. Prod vami je cveto: mladenič kot novomašnik. pred vami stric mu starček — kot zlatomašnik — oba vaša rojaka, ki sta v tej cerkvi prejela milost sv. krsta. To je znamenita, izvenredna slavnost. kakoršna se morda letos ne godi po celem svetu. Pa je-li tak dogodek dovolj vzrok i za toliko veselja, je li res dovolj vzroka, da se to veselje razkazuje tako javno, dejal bi tako šumno? Da, preljubi, imamo za veselje vzrok, ako reč premislimo, kakor nam jo kaže sv. vera: kajti veliko ljubezen in milost nam ska-zuje naš Bog s tem, da pošilja brez prenehanja novih delalcev v svoj vinograd. V sv. pismu beremo, kako silno je klicalo izraelsko ljudstvo k Samuelu: ..Daj nam duhovna, ki naj nam izprosuje milost pri Bogu, ki naj nas spremlja z Bogom, za nas daruje ter nas uči pota božja in njegove zakone". Ali duhovni stare zaveze in njihova služba je bila le senca tega, kar nam Gospod deli po mašnikih katoliške cerkve. Zato vam hočem, kolikor mogoče ob kratkem načrtati: Kakošne dobrote deli Bog vernim po svojih mašnikih. I. Katoliški duhoven je namestnik Jezusa Krista: ta nadaljuje, kar je Krist pričel. Gospod Jezus je prišel na svet, da reši rod človeški. S svojo krvjo je zaslužil milost nam vsem, toda ta milost se mora posameznim prilastiti. On nam je pač pridobil bogat zaklad, ali iz njega podeliti vsacemu človeku je delo duhovnikov: kajti nam mašnikom velja beseda: ..Kakor je oče mene poslal, jaz vas pošljem'*. Gospod Jezus je vstanovil sredstva, sv. zakramente, po katerih nam dotaka od njega zaslužena milost. Jezus je učil rod človeški. Trojno nalogo torej — darovati, posvečevati, učiti — ima katoliški duhoven. a) Neskončne cene je bila krvava daritev Jezusova na križu. S kolikim dopadajenjem je moral pač gledati na Kalvarijo večni (>če. ko je umiral za grehe sveta Njegov editiorojeni sin, raztrgal ter pribil na križ dolžno pismo, ki je govorilo zoper nas. Toda trpel je samo enkrat, šel z lastno krvjo v presveto enkrat za vselej. Daritev pa je človeku vedno potrebna, ker vedno greši, ker vedno potrebuje milosti. A kako in kaj naj se daruje, ko je Bogu všeč samo ena daritev — njegov edinorojeiii sin? - Gospod Jezus je tu poskrbel: postavil je daritev v podobah kruha in vina. v katerih je sani ;itnui»č, v katerih ponavlja on sam d « konca *veta daritev. ki jo je enkrat opravil krvavo na križu — to pa dela po nas, svojih mašnikih: T»*ni velja beseda: ..To delajte v moj spomin)*' Da. častiti g. novomašnik. danes prvič ii* odslej dalje boš opravljal dan na dan uaisvctejšo službo, daritev, ki ie edino všeč hotru. daritev, pred katero se tresejo pekh-nske uioči spreminjal boš kruli in vino v telo in kri sina b<»ž|ega. Kdo popiše, kateri angeljski |ezik pove. koliko milosti izprosiš za uboge Zemljane [»o širnem svetu, ako Ti Bog podeli le nekaj let duhov-skega življenja, ko v enem letu — recimo — .»«',m krat povzdigneš na altariu nedolžno Jagnje, Jezusa Gospoda, za nas zaklanega, proti nebu. Koliko nesreč se odvrne na duši m telesu koliko grešnikov se izpreobrne. kolikokrat se radostno odprejo vrata nebeška, da stopi po Tvoji daritvi očiščena duša iz vic v kraj slave in blaženstva. ko se po Tvojih rokah dari nemna-deževano Jagnje, ki odjemlje grehe sveta. Nimate li tedaj, verni poslušalci, res vzroka dovolj veseliti se. da imate pred seboj novomašnika. ki je vas župljan. vas rojak, po katerem vam hoče deliti Gospod toliko neštevilnih dobrot — zlato-masnika. po katerem jih je delil vže celih 50 let! hi Jezus je pridobil milost za vse ljudi. Pa kako naj se jim prilastuje ta studenec večnega življenja ? „Idite po vsem svetu", je dejal, „učite vse narode in krščujte je v imenu očeta, sina in sv. duha. Kdor veruje in je krščen, bo izve ličan. kdor pa ne veruje, bo pogubljen". Tudi Ti veleč, novomašnik. pojdeš po svetu, kamor Te pošlje volja Tvojega škofa. Kolikorkrat poteče čisteča voda sv. krsta na novorojenca iz Tvoje roke. tolikokrat zaškriplje peklo in se vzradoste nebesa — odtrgana bo tem činom hudobnemu duhu in podana nebeškemu kraljestvu. Oče bodeš novemu rodu. za nebesa preskrbiš angel jem novih tovarišev. Mnogo od Tebe krščenih umrje, predenj zvedo, kaj je greh. v beli obleki krstne nedolžnosti. Vsi ti brez zadržka stopijo pred Jagnje. ter pojdejo za njim, kamor koli gre. Toda velika je človeška slabost in mnogi postanejo nezvesti Gospodu. Otroci nebeški nehvaležno prelomijo dano obljubo, raztrgajo oblačilo nedolžnosti, store smrten greh in jih store kdo ve koliko! Nesrečneža ima zopet hudobni duh vklenjene. Siromaki! Vest jih grize, pred peklom se tresejo, pred pravično sodbo trepetajo. Pa je li za-nje ni nobene pomoči? Svet je nima. Tu ne pomaga ne denar, ne čast. ne slavno ime ali visoka služba: tu ne resi niti kralj, niti cesar, kajti preti razžaljenim Bogom sta le prah in pepel. Pomagati more edino le katoliški mašnik: rKaterim bodete grehe odpustili, so jim odpuščeni" — te tolažilne besede je govoril Gospod Jezus svojim apostolom in njihovim naslednikom škofom in mašnikom. Kar sklene človek na zemlji, to potrdi Bog v nebesih. Mašnik govori: „Jaz Te odvežem tvojih grehov*4 in greh je končan, hudobni duh zmagan, peklenske verige so razbite, nebesa odprta — pekel se to-goti, angelji se pa radujejo. Koliko bode pač število skesanih grešnikov, ki pokleknejo celo 10, 2<>, 2f> let. če Bog hoče, celih 50 let pred Te namestnika Gospodovega, obtožujoč se svojih grehov. Koliko srcem povrneš pravi mir, koliko krivic bo poravnanih, koliko sovraštev razdrtih, koliko bližnjih priložnostij po Tvojem prizadevanji ugonobljenih. Da, koliko od Tebe obvezanih se vzradosti vekomaj v nebesih hvaleč usmiljenega Jezusa, ki bi brez Tvoje pomoči sicer kleli vekomaj v peklu. Ne maram pa dalje široko razkladati, koliko trpečim prineseš zadnja tolažila sv. vere, zakramente umirajočih na bolniško posteljo. Angelji varuhi in Ti sam bodete priče, kolikokrat se bode solzno oko bolnikovo hvaležno ozrlo za Teboj, ko boš odhajal, usta pa bodo govorila: Bog plačaj stotero! Vsemogočnemu je znano, koliko bi jih bilo vekomaj pokopanih v brezdnu peklenskem, ako bi jim mašnikova roka ne bila prinesla pravočasno rešitve. Da, pač smemo klicati v tem oziru vsi z nebeško materjo: Poveličuj moja duša Gospoda, ker velike reči dela po svojem duhovstvu On, ki je mogočno in sveto njegovo ime! Deleč sv. zakramente užiješ mnogo duhovnega veselja, ali pri tem ne bo manjkalo pelina. Izpovedoval bodeš ter z vsemogočno besedo Jezusovo razbijal peklenske vezi greha in kazni. Toda koliko neprijetnosti Ti bode tu preostajati, ve le tisti, ki je že sam deloval v izpovednici. Sedeti v temnem lesenem prostorišči 5—10 ur, govoriti tiho, učiti, svariti, prositi — to je grozna muka. Zeblo Te bode po zimi, v potu se bodeš kopal po letu; neprijeten duh, kužna sapa iz ust izpovedančevih in druge nadloge ti pridejo v izpovednici le prepogoste. Pa kaj še to? — dobiš v izpovednici tudi okorne, nerodne, tope — te poučiti — grozno delo! Pride ti nepripravljen — izpraševati mu bode treba vest, odgovore iztiskati iz njega, obujevati mu kes — pa dostikrat zastonj! Grešnik bo v bližnji priložnosti, potrudiš se izpovedni k in vpotiš, porabiš v80 svojo modrost in izgovornost, da mu dokažeš njegovo nespamet — brez vspeha — stari grešnik ti ostane. O kako to boli! Neizrečeno tolažilno je za ljubeče mašnikovo srce obiskovanje bolnikov, toda to veselje bode združeno z velikimi težavami in s težkim trpljenjem. Pot bo dolga, vreme slabo, ko pohitiš čez hrib in dol: vročina bo pripekala, mraz rezal, burja brila, sneg naleta val: gazil boš vodo, blato po snegu se komaj premikal dalje. Bolehen, truden boš; komaj se vležeš k počitku, pa zopet vstani. Sedaj si bil na enem koncu župnije, pridši domov pa čuješ, da Ti je prav tako daleč hiteti v nasprotno stran. Pa tudi gladko ne pojde vselej. Sel bodeš k bolniku dvakrat, trikrat, še večkrat — zastonj — ostal je trdovraten; o sv. zakramentih le ne bo hotel čuti. O, kako Te bo bolelo boleče duhovnovo srce! Dr. Josip Marinko. (Kon<»c prihodnjič.) Zamujeni vlak. (Potopisne črt;ce.) (Dalje.) Še dve postaji smo prevozili Račje in Hoče. pa smo se jeli bližati Mariboru. K levi tam pod hribi se nam je kazala impozantna stavba; to je menda vojaško izrejališče, če se ne motim. Dospeli smo do Drave, prevozili jo, in bili smo v Mariboru. Bilo je na času: polu ene čez poludan. Južna železnica po teh krajih ima to dobro, da so nekatere postaje tesno združene s kraji samimi, t. j. če zapustiš progo, ni treba ti povpraševati, ali pa obijati si glave, kje še le boš našel kraj. Tako dobroto ima tudi Maribor. Ko stopiš iz postajskega poslopja, si že tudi v mes u. Ker sem dospel zdaj semkaj bolj kot romar, kakor Ciril-Metodovi skupščinar, sklenil sem bil, — nihče naj tega ne tolmači kot samohvalo! — da me bodo moji prvi koraki popeljejo v prelepo, velikansko in prekrasno novo cerkev Marije Matere Milosti. Storil sem, -- ne bodi Bogu oponašano, — tudi tako. Nekoliko sem pomišljeval: drugje so ob tej uri cerkve navadno zaprte. Kar hoče, naj bo. rečem sam pri sebi in grem. Že od daleč sem videl postavljenih na trgu pred cerkvijo mnogo šotorov, kakoršni se vidijo po Slovenskem o sejmih, misijonih in enakih prilikah. Ko pridem še bližje, vidim pred cerkvijo mnogo ljudstva, vse troje duri prekrasnega hrama Božjega pa so bila odprta na stežaj. Skozi nje pa so ljudje prihajali in odhajali. Ko pa stopim v cerkev samo, ostrmel sem kar osupnjen. Nisem vedel, ali naj hi pasel radovednost nad krasoto in lepoto tega. kar se mi je tu sililo pred oči, ali naj bi se vdal gorečemu češčenju Mai.-jinemu. V cerkvi je bilo mnogo ljudi. Eni so na glas molili sv. rožni venec, drugi so bili zamaknjeni v tihi molitvi in med poslednje se je pridni'«!*. dospevši do obhajilne mize v presv« »išču, tudi moja maleukost. Kaj sem tu vse čuti', prosil, želel, tožil: naj se mi oprosti, da tega tu ne bom opisoval. V resnici bi se tudi zastonj trudil, ako bi kaj takega storiti hotel. Srce in duša nimata jezika: ona zamoreta le čutiti. Ker sem imel namen, da se pred odhodom na vsak način še enkrat povrnem v cerkev. ;:4pn«til sem jo zdaj kmalu. Memogrede sem se zsrlasil še na „porti*\ ker sem imel mali opravek pri č. bi. vratarju. Znana sva si bila sicer le po pismih, sprejel me je pa vender prav prijazno, in od njega sem i/.vedel. kaj pomenjajo te sile ljudstva v cerkv in okrog nje. Ta dan je namreč priromala skupno vsa obširna dekani ja ».Velika Nedelja" k Mariji Maieri Milosti v Maribor na Božji pot, imela že dopoludao slovesno Božjo službo, in bo imela tudi še dopoludan ob uri slovesne ve-černice s pridigo in petimi litauijami. Potem pa odide sopet z dvema nalaščnoma vlakoma proti domu doli v bližavo Ogrske zemlje. Povedal mi je tudi vratar, da so. ali da še bodo po željah milost gosp. knez Škota dr. Mihaela Napotn«k vse dekanije obširne škofije na enak način prišle počastit Marijo na tem prekrasnem njenem novem domu in svetišču. Bilo je že krog 1. popoludanske ure. Ker o tem času navadno tudi človek povpraša: Ali bo za mene tudi pogrnjena kaka miza. je naravna stvar, da je tudi pri meni tako bilo. Blizu frančiškanske cerkve stoji krčma rpri grozdu", o kateri sem že prej enkrat slišal, da o ud i radi dobro postrežejo. Napotil sem se tudi jaz tja. V vseh prostorih je bilo dovolj romarjev1 in komaj se je dobil sedež pri stranski mizi. Postrežba je bila dobra in hitra, tako da sem kmalu zadovoljen zamogel zapustiti zopet gostilno. — Kam pa sedaj ? Odgovorim si: Najpred na Slomšekov grob; |>otIei pa obhodim mesto, kolikor dopusti čas do odhoda večernega vlaka proti Ljubljani. Ure moje so mi bile tedaj na kratko odmerjene, čas torej drag. Od frančiškanske cerkve me je peljal pot, naravnost proti zapadu. Stolna cerkev se mi je kmalo pokazala za hišami k levi. še nekaj časa grem naprej. Zdaj se mi je odprla k desni široka ulica, po njej vberem pot; konec nje pa se obrnem zopet na levo. Tu se mi je kraj ceste kazala k desni med drevjem cerkev, katera je. — kakor oni sami radi oholo pravijo: „Evangeljsko svetišče". (Mi smo včasih po domače rekli: ^Luteranski tempelj*4.) Ne govoril bi o tem besede, pa — ker mislim, da je vender le na pravem mestu, izrečem svoje menenje takole: Kolikor bolj se siri po slovenskih mestih nemštvo, toliko bolj tudi Luteranci oholo povzdigujejo svoje glave. To vidimo, žal! v naši beli Ljubljani, v Celiu in v Mariboru, kjer so si v novejšem in najnovejšem času zgradili prote-stantje svoje cerkve. .\>vlu 'ifelj J"8'fi Ijrrifoik. (Dalje pride.) Razgled po domovini. Planinska gora, 15. sept. Veliki shod romarjev je bil letos na današnji dan. v praznik Marijinega presv. Imena, nenavadno močno obiskan, dasiravno \reme ni bilo posebno vabljivo in je b;l doma o>tal marsikak starejši in slabotn«ši romar, ki je bil sirer na to božjo pot namenjen. Od vseh strani Notranjske so lezli božjepotniki na strmi hrib. kjer si je Marija postavila svoj veličastni sedež, s katerega deli obilne m'losti zemskim trpinom. Najbrže so posebne prednosti. ki jih je ta cerkev letos od sv. Očeta papeža zadobila, kar je bilo v .Vencu cerkvenih bratovščin-in ».Domoljubu*4 razglašeno, mnogo pripomogle, da so pobožni Marijini častilci še rajše in v večjem številu hiteli na Plan;nsko goro. šest izpovedn kov je brez počitka sedelo v izpovedni'čanje, pri glavnem opravilu ob 10. pa je č. g. kaplan po-grajski Lenart Zupan spodbudno govoril o Mariji pomočnici vseh kristjanov, tako pravičnih kakor grešnikov. V. g. župnik iz Studene^a, Štefan Uihar. je prvi dan vrlo pomagal v izpovednici. Vsem štirim gg. sotrudnikom naj dobrotni Bjg in Marija s Planinske gore s svojo priprošnjo poplača njih blagi trud. Notranjci imajo do te božje poti posebno zaupanje. Za sv. maše pošiljajo ceU> iz daiue Amerike. iz *njih žapnij pogostokrat prihajajo procesije prosit ugodnega vremena, v bolezni in nevarnosti kličejo na pomo»' Mater I »ožjo s Planinske gore. Lani je neko dekle, ki je vsled kude bolezni »zgubilo zmožnost govorjenja. v romarski cerkvi po opravljeni božji poti nenadoma spregovorilo in od tistibmal brez težave gla>no in čisto govori. Nje hvaležnost je nei/»v«na. I> otako je lani neka gospa iz Logatca dala obesiti na steno tabli<-o v zahvalo za mnogo uslišanj. Naj naš dobri in verni narod ostane zve*t in stanoviten v če stenju Marijinem. To bo naizantsJjiviše poroštvo lijeirove sreče in vse>tran>kega mu blagostanja. Žnj.n'1 1 on Ptdboj. I. Bratovike udeve molitvenega apostolstva (Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.) m) G1 a v n i namen za mesec september 1 9 0 1 : (iorf'n<»t da si jirisvojimo rei sk h trdnosti). b) P o s e b n i nameni. 2"..) Sv. Kosma In sv. Damijan Zdravniki. Slovenska dekieta v tujih mestih Vzg-jjevatelji slovenske m!adine iS ) sv. V«noeslav. Cesar Fran Josip I. Habsburška ro-do\ina Zitiianje protikrščanskega gib.nja na Cesktm 29.1 8v. Mihael. Stanovitnost slovtnshh mcž v \eiskem prepričanju Uolehni duhovniki Slovenski izseljenci v tujih deželah •10 Sv. HJJ«ronlm Slovenski učenjaki in pisatelji. Pospeševanje verske umetnosti. V rnese< i septembiu umrli udje molitvenega apostolstva in bratovščine srca Jezusove«:*. a) Glavni namen za mesec oktober 1901: K >''-r>' n '." a 'i rezi ji p»j >/. b) Posebn i nameni: 1 » Sv. Btmiglj. Škofje. Dober msledmk na prestolu tr-Ja*ke Kateh^tje v srednjih in ljudsk'li šr*no sem >ele!a iti porast it Maiijo v Cen ngrob pi< škofiji Loki Iu ,:ara.1i bolni' no« se podar i v ve tki si-'bi na pot ki je bila »*no uro hoda Za ipajo<*a na M?-ijo. če mi potr-^a priti na 7»>e\*n kra|. obljub- n med potjo zahvr'o v »Drnici« naznaniti. In res. bo«h <'a t m hvala Mariji, dospela sem v dveh urah na prijazni holmfek S pričujočim izpolnujem svojo obljubo. Avguština Lapajne. Raznoterosti. t Karo! Spincla T J. Dne 11. kimovca praznujemo spomini mučeništva blaženega Karola Spinola in njegovih tovarišev jezuitskih misijonarjev. Ginljiva je dogodba, ki se je vršila ob njegovi smrti. — Bilo je 22. kimovca ko je surovi japonski cesar Hogun dal na en dan 52 kristjanov umoriti. Mnčenike so peljali vun pred mestno ozidje v smrt. Med njimi je bila tudi neka žena \z Portugalske. Imela je pri sebi malega dečka štirih let. ki mu je bilo ime Ignacij. Tega je bil šele pred letom dnij krstil blaženi Katol Spinola. In prav Spinola je bil tedaj tudi med mu-čen dne 11. avgusta 1901 in v. č. g. Andrej Krajec na župnijo B^-la Pe«'- dne septembra 1901. — Premeščeni so bili čč. g?.: Josip V ra n k a r iz št. Vida pri Zatičini kot kurat na 1'stije; Josip Braje'- iz Mokronoga v Trnovo pri Ilirski Bistrici; Henrik Bukovic iz Sostrega v Mokronog; Felik> Knižek z Vrabeč v Sostro. Na novo sta nameščena: č. s. semeniški duhovnik Anton Mer k »n kot kapelan v Koprivniku (Nesselthal) na Kočevskem in novomašnik č. g. Josip ( uderman kot II. kapelan na Jesenkali; v Dol dekretirani semeniški duhovnik Ivan Miklavčič pa gre v šmartin pri Kranji kot II. kapelan. — Cmrla sta v. čč. gg.: Ivan Grm. župnik v skocijanu pri Dobravi, dne 1J. avgusta 1901; Matej Preželj, k. š. duhovni svetnik in župnik v Mavčičah, dne 19. avgusta 1901. — Priporočata se Grm, župnik, Preželj, k. š. duh. svetnik in župnik v molitev čč. gg. duhovnim so-bratom. Po »Ljubljanskem škof. listu' 1901, št. VI JI. str. 95. Odgovorni urednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.