Leto IV.. štev. 87 V Ljubljani, petek dne 13. aprila f923 Poštnina pavšaHrna. Posamezna tte«. stane 1 Oia Wial« ab 4 *t«tr»|. Stane mesečno 12-50 Din ta inozemstvo 25'— . neobvezno Oglasi po tarifa. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlitvo: Ljubljana, Prešernov« nI. st 64. Telet It 36. Podružnica: Maribor. Barvarska «L L Tel. št 22. Celje, Aleksandrova t. Račun pri pošta, ¿©ko? zavodn štev. 11.842. Ljubljana, 12. aprila. V oddelku poštnega ravnateljstva v Ljubljani je danes dopoldne med službo omedlel in se zgrudil uradnik, pri katerem je zdravnik konstatiral obnemoglo« t radi pomanjkanja in gladu. On je poglavar peteročlanske rodbine. 7, vsemi dokládami ima pri 15—20 -iužbenih letih 850 Din mesečne plače z vsemi dokladami vred. Nesrečnikovi tovariši daei sami reveži, so zbrali med seboj malo vsoto, da se vsaj za par dni nasiti. Ali ni to vele značilen dokaz velike tragedije,. ki jo preživlja v boju za vsakdanji kruh javno nameščenstvo? Gorenji ni prvi 6lučaj obnemoglosti uradnika. Vsak uradnik, ki je nave-ran le na prejemke svoje javne službe, živi danes v skrajni bedi. Na robu propada so vsi, nele uradni Id, marveč tudi njihove žene in njihovi otroci. Strahota je pogledali v to pomanjkanje in v ta obup uradniških famiiij! Koliko jih je že, da Se enkrat na dan ne zmorejo več tople jedi. Razpada pohištvo, v cunje se trgajo zadnji c.stanki starega perila in starih oblek. S strahom gledamo na javne uslužbence, njih rodbine, a tudi z velikim strahom na javno upravo, kjer vsak dan bolj gine zmožnost in veselje sploh do vsakega dela, kaj šele do ambicijoznega in vestnega truda. Stojimo neposredno pred usodepolno katastrofo, ki direktno upropašoa baš oni živelj in oni stan v državi, ki je poklican biti steber javnega reda in miru ter nosilec zgradbe naše mlade, iz povojnih razvalin s tolikimi težavami 6« dvigajoče jugoslovanske domovine. Danes zvečer s« je vršila v ljubljanskem «Ljudskem domu» seja širšega akcijskega odbora javnih nameščencev in železničarjev, ki pa se je vadi nevzdržnosti razmer ter v skrajnem obupu tega sloja izpremenila v cnodušni protestni shod, ki j« napolnil dvorano do zadnjega kotička» Pri-slr so' obupancf, da v zadnjem trenot-ku pred ekscesom le enkrat in zadnjič r.a res glas povedo vladi in parlamentu, da ne more in ne sme iti več tako naprej. Brezobzirno in brezvestno se obnaša vlada napram nameščencem. Na ope-tovauo predložene resolucije jamih uslužbencev in železničarjev niti od-irovora ni dala! Že lansko jesen je bilo pereče vpra-?a,nje službene pragmaiike ter vprašanje ž njo zvezanega poviška dra-ginjskib doklad. RadikaJci. klerikalci, narodni socijalisti in drusri zagrebški kongresisti so takrat hiteli rušiti vla-rK obetajoč .javnim nameščencem, da bo, čim pade demokratko - radikalska vlada, takoj vso boljše. Deloma iz kratkovidnosti, deloma iz brezvest-nostá je padla s prejšnjo narodno skupščino navzlic protestom demokratov tudj službena pragmatika ter oasu odgovarjajoča regulacija prejemkov državnih nameščencev, šele tik pred volitvami v današnjo narodno skupščino je nato radikalska vlada pristaja na poviške. ki so bili od Ku-aianudija v večji izmeri predvideni že v lanskem letu. Odkar pa je _ nastopila radikalska vlada, so se življenjske razmere do danes bistveno išpremenile, ker so se vsakdanje potrebščine po krivdi ra-cUkaMe protikonsumenteke politike podražile večinoma za več kot 100 In danes .je že skoraj mesec dni po volitvah. Ka] vse so oblp.ibovali agitatorji volil oem. Dr. Koroščeva stranka je razglašala, da bo z njeno zana-ero takoj odpomagano draginji in vsa-ki bedi. A kaj vidimo sedaj? Mesto da bi se sitranke. ki so dobile pri volitvah absolutno zaupanje ljudstva ter š njim prevzele vso odgovornost za razmere v državi, tudj za nujne zadeve ljudstva,, mesto da bi vsaj dobro voljo pokazale, da hočejo pod strašno pezo draginje in bed-^ omagujočim polagati. vidimo, da se zapravlja čas državni denar s praznimi razgovo-ri o federalizmu in reviziji ustave. _ Kakor da bi troplemenski separatni Pašič Radič, Korošec in Spaho, za vsako ceno hoteli državljane izstradati ter jih v bedi vdušiti. ravno tako izgleda,' če se opazuje njihove Ffiparatistične orgije, ki so na las podobne prepiru za oslovsko senco. Na čalaet so le neprimerno dražje in za rse državljane skrajno škodljive. Skupščinskim volitvam naj sedaj glede še volitve v novo ustavotvorno skupščino, ki naj zopet eno leto bojuje ustavne boje. nato pa zopet volitve v redno skupščino. Čez dve leti bi bilo potem prvič mogoče, da pride pred parlament uradniška pragmatika ter definitivna regulacija prejemkov. In kaj med tem? Pogafanfa med federalisii in radikale! v Zagrebu DVA RADIKALSKA ODPOSLANCA V ZAGREBU. - SESTANEK S FEDERALISTIČNIM BLOKOM. Zagreb, 12. aprila, r. Danes dopoldne sta prispela semkaj odposlanca radikalne stranke dr. Gjuričič in dr. Janjič. V Zagrebu so navzoči tudi odposlanci jugoslovanske muslimanske stranke dr. Džafer Kulenovič, Kapeta-novič in urednik «Pravde» Ajanovič ter odposlanci SLS dr. Korošec, urednik Smodej. dr. Brejc in urednik Kremžar. Zastopniki HRSS so imeli dopoldne z muslimanskimi in slovenskimi odposlanci sejo na kateri so razpravljali o politični situaciji po vrnitvi Radiče-vih delegatov iz Beograda in o nadaljevanju pogajanj z radikali v Zagrebu. Dr. Gjuričič in dr. Maček sta dopoldne ob pol 12. kocferirala s Stjepa-nom Radičem. Po konferenci je Radič na seji federalističnega bloka poročal o svojih razgovorih z odposlancema radikalne stranke. Popoldne se je vršil skupni sestanek med zastopniki federalističnega Moka in zastopniki radikalcev. O teh razgovorih je dobil glavni urednik zagrebških «Novosti» nastopno iniormacijo: ora. Vlada misli, da reprezentan-ti HRSS konfederacije ne spravljajo v problem. HR5S naj radikalskima odposlancema Djuri-čiču in Janjiču navede minimum svojih zahtev, da se ugotovi situacija, ki jo je treba ustvariti. O reviziji ustave so neposredno ne bi razpravljalo, temveč bi se delo nadaljevalo na o.-novi vidov-danske ustave, dokler se njeno izvajanje ne bi protivilo principom, ugotovljenim v sporazumu, čim bi ustava postala inkompaktibilna in bj prišla v kolizijo s točkami sporazuma, bi se razpustila narodna skupščina in izvedle bi se revizijonistične volitve. — Ako je vse to tako. potem je videti, da bi Radič. Korošec in Spaho zlezli na ministrske stolčke tudi brez avtonomije in brez republike. Vsekako zanimiva situacija! H- Ka] bi pokazal radikalsko-radi-čevski pakt. Beograjski razgovori niso dovedli dalje, kakor do «medsebojnega informiranja»; rezultati niso pokazali niti ene čvrate točke za izhod iz sedanje krize. In vendar so zadovoljni oboji, radičevci in radikalci. Temu nepojasnjenemu zadovoljstvu se demokrati ne moremo priključiti, pravi «Ri-ječ». Evo. zakaj ne: Demokrati bi bili zadovoljni šele takrat, ko bi radikali in radičevci končno prevzeli polno vladno in parlamentarno odgovornost za svoja početja. Radičevci bi na vladi poskušali izvajati svoje destruktivne tendence, ali pa bi polagoma popuščali točke svojega nroerama ki so , slovaški poslanik v Rimu. Dr. Borsky , kombiniranemu moštvu Jadran-LASK. ¡ se je z Radlčem spoznal leta 1909. na ; potu v Rusijo. Kar v početku razgo-¡ vara se .je moral zgražati nad Radiče-vimi političnimi nazori. V Petrogradu ' se je dr. Borskv sestal z njim v klubu javnih delavcev, kjer je Radič predaval o aneksiji Bosne. Ni samo zagovarjal Dunaja- temveč celo poudarjal. da se mora Srbija spojiti z jugoslovansko državo v okviru Avstrije. Nastal .je hud prepir: posebno ostro je Radiča zavrnil grof Bobrinskij. Ra-diča so nato aretirali, nakar jo je naglo pobrisal iz Rusije . . . Odtlej do danes je Radič ostal isti: fanatik in trdoglav interpret nemogočih kombinacij. Po svein — Sorodnost fašizma ta komunizma. «Manchester Guardian» posveča v eni svojih zadnjih številk daljši uvodnik protiliberalnemu nastopanju italijanske fašistovske stranke. List naglaša. da obstoja velika sličnost med boljševlškim pokretom v Rusiji in fašistovskim po-kretom v Italiji. Oba voditelja pokreta sta prevzela nase odgovornost za «reševanje» države, nista pa nikoli odkrito zahtevala, da se prebivalstvo Izjavi, Ieli zadovoljno z njihovim «reševanjem». — Medzaveznlška komisija ta bolgarska avljatika. Bolgarska vlada Je naročila 10 velikih aeroplanov za svoje civilno avijatiko in sicer 3 v Angliji in 7 v Nemčiji. Medzaveznlška komisija, ki pazi, da se Bolgarija v smislu določil neuillske pogodbe ne oborožuje. Je odobrila nabavo teh aeroplanov, ki morajo biti ureieni samo za potniški In poštni promot. — Izgon francoskih novinarjev iz Berlina. Iz Berlina poročajo, da je ta-mošnje policijsko ravnateljstvo izgnalo iz mesta dopisnika francoskega lista «Echo de Pariš». Enaka usoda bo baje doletela tudi ostale dopisnike francoskih listov, ki bivajo v Berlinu. Obe tekmi obetata zanimiv šport in da> Jeta obenem priložnost za pregled vsega boljšega igralskega materijah v LjubljanL Motoklab «Slovenija> v Ljubljani. Minulo nedeljo nameravani izlet Kranj-Tržič se vrši to nedeljo 15. t m. Zbirališče Vegova ulica, odhod točno ob pol dveh popoldne. Motocikllstl z društvenimi prapori. — Odbor. Avstrija : Italija. Kakor smo že omenili, se vrši v nedeljo na Dunaju nogometna tekma med reprezentancama Avstrije in Italije. Ves športni svet pričakuje z izredno napetostjo izid te tekme, ki jo moramo smatrati kot enega največjih športnih dogodkov sedanjega časa. Italijansko nacionalno moštvo od leta 1929 ni doživelo nobenega poraza. Enajst tekem je absolviTalo, ne da bi ga mogel kak nasprotnik premagati. Ali bodo mogli Avstrijci prekiniti zmagoslavno pot Italijanov? Avstrijski zvezni ka-petan je prvotno nominiral za to tekmo nastopno moštvo: Ostriczek, Reg-nadt, Blum, Kurz, Brandstetter, Nietsch. Wondrak, Swatosch, Kuthan, Röscher, Wessely. Z ozirom na to, da je Röscher-ju umrl oče, se je napadalna vrsta nekoliko izpremenila in se glasi od desne na levo: Wondrak, Richter (Rapid, namesto Röscherja), Kuthan, Swatosch, Wessely. — Italijansko moštvo pa je sestavljeno nastopno: Trivellini, Calll-garis, de Vecchi, Aliberti, Burlando, Barbieri; Migliavana, Baloncieri, Mo-scardini, Cenenini, Bergamino. Wiener Sportklub je včeraj v četrtek igral prijateljsko tekmo z drugorazrednim klubom Bewegung XX in zmagal s 4 : 1 (4 : 1). Ako se pomisli, da so štirje goli padli Iz enajstmetrovk, ne smemo zmage Sportkluba previsoko ceniti Objave Prosv&ia Ljubljanska drama. Petek, 13.: «Idijot». D. Sobota, 14.: «Hedda Oabler». Gostuje Marija Vera. B. Nedelja, 15.: ob 10.30: «Sirota Anka», izv. Nedelja, 15.: ob 15. «Ugrabljene Sabin-ke» Izv. Ob 20.: «Hedda Gabler». Gostuje Marija Vera. Izv. Pondeljek, 16.: «Hedda Gabler». Gostuje Marija Vera. C. Liublianska opera. Petek, 13.: «Plesni večer». Izv. Sobota, 14.: «Janko in Metka». C. Nedelja, 15.: «Gorenjski slavček». Izv. nfi ljudeh hrepenenje po pravem flvf]». nju, po ljubezni. Oloboka resničnost le prepletena z zabavnimi prizori, tako. da pridejo na svoj račun vsi gledalci, oni. ki Imajo radi resne stvari, kakor oni ki ljubijo smeh !n zabavo. • O. Z. Javnih nameščencev In vpoko-jencev v LJubllani. Ker običajni lokal nI več na razpolago, bo nujna seja širšega odbora v petek, 13. t. m. ob 20. uri v salonu restavracije «Mrak» na Rimski cesti. Na dnevnem redu so važna poročila predsedstva. * DrugI redni občni zbor Slovenskega obrtnega društva v Mariboru se vrši v nedeljo 15. t. m. ob 8. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo predsedri-ka; 2.) Poročilo tajnika; 3.) Poročilo blagajnika: 4.) Poročilo pregledovalcev računov; 5.) Volitev odbora; 6.) Slučajnosti. — Ako občni zbor v določeni uri ni sklepčen, se vrši Isti eno uro pozneje ne glede na število navzočih članov. — Za odbor: predsednik: Fran Novak L t.; tajnik: Franjo Kenda L r. * Dijaki-člani Ferijalnega Saveza v Mariboru priredijo v petek. 13. t m. zvečer ob 19. v narodnem gledališču v Mariboru akademijo z orkestralnimi, pevskimi in dramskimi nastopi. Kot zadnja točka se vprizori burka enodejanki «Umor v Ogljarskl ulici». V soboto in nedeljo nato se vršita ob lepem vremenu nabiralna dneva. Cisti dobiček od prireditev je namenjen ustanovitvi prenočišča in menze za potujoče dijake v počitnicah. Prosimo občinstvo, da dobrohotno podpira to kulturno In za mladino zelo koristno društvo in da se polnošte-vilno udeleži obeh prireditev. • Litijska planinska podružnica poleti prihodnjo nedeljo na Sv. Goro. Povratek na Zagorje, kjer se ob 17. uri udeležimo Adamičevega koncerta. Prijatelji lepe narave in lepega petja, dobrodošli! * Kino *Matica» v LJubllani predvaja od 14. — 17. t m. krasno dramo «Hani-ce pot v nebesa», v 5 dejanjih uprizorjeno po motivih Gerhard Hauptmana. V glavni vlogi svetovnoznana Margareta Schlegel. Režiserju, znanemu Urban Gadu, se )e posrečilo ustvariti bajno sce-nerijo ter podat! sanje male Hanlce v naravnost pravljični krasoti. Cenjeni občinstvo In vsa šolska ravnateljstva ln vodstva opozarjamo na ta film, ki Je za mladino zelo primeren. — Vodstvo. • Ruska predstava v Llubllani. V soboto 14. t. m. se vrši v dvorani hotela «Tivoli» ruska umetniška gledališka predstava. Vprizorila se bo enodejanka veseloigra «Radi prijateljstva», enode-janska komedija «Lačni Don Juan» 1 n ukrajinska veseloigra v 1 dejanju «Bi-valjščina. Začetek ob 20.30. Gosti do- * Cvetlični dan *Prosvete>-CT. v Ljubljani. Sestanek sodelujočih danes, i ¿rodošlL petek, ob 6. uri v čitalnici Jnad Jadra- • ptazvis nagrade. Iz moje gostilne v na. Nanj vabimo poleg že javljenih vse Lukavcih mi je bilo pred mesecem dn one dijake in dijakinje, ki hočejo z na- ukradeno: ponikljana nova črna prsna mi sodelovati pri Hudski prosvetL — Od- vprega za dva konja s 4 vajeti ln še po- bor. Plesni večer v opernem gledališču v LjubljanL V petek dne 18. aprila bo v operi plesni večer baletnega osobja Narodnega gledališča v LjubljanL Prireditev je zamislil in naštudiral baletni mojster g. PoggiolesL Spored obsega vsa dela. V prvem nastopijo solistke gospodične Kofska, Svobodova in Vavpotiče-va ter g. Poggiolesi, v drugem poleg navedenih tudi gdč. Chladkova. V obeh delih sodelujejo ostale baletne plesalke. Glasbene točke prvega (skladbe Dvora-ka. Griega, Liszta, Chopina, Mendelssoh-na) izvaja na klavirju g. prof. Ruč, glasbo drugega dela (skladbe Webra, Deli-besa, Dvoraka. Bochnička). operni orkester pod vodstvom kapelnika g. Neffata. Poleg karakternih plesov in maničnih prizorov je na sporedu tudi gozdna idi- , la, svatovska scena in pantomina. Pred- j stava se vrši za izven po navadnih oper- i nih cenah. Mestno gledališče v Celju. V soboto | dne 14. aprila se uprizorita igri «Don j Pietro Caruso» ter «Eden izmed pošte- ! nih» z gostovanjem gosp. Kralja, člana ; ljubljanske drame. Predstave v abon- : manu. Predavanje o «Hasanaglnicl» v društvo «Soča» v LjubljanL V soboto dne 14. aprila predava v salonu «pri Levu» gospod profesor Josip Bačid o «Hasana-ginici», dramatizirani narodni baladi, ki se ravnokar predstavlja v tuk. dramskem gledališču. Brezdvomno bo strokovnjaka razlaga zanimala posebno dramo obiskujoče občinstvo, ki je na to predavanje specielno opozorjeno. Začetek ob pol devetih zvečer. Vstop prost. «Sirota Anka», spevoigra in nastop malih Slovenk se ponovi v nedeljo dne 15. aprila ob pol 11. uri dopoldne v ljubljanskem dramskem gledališču. Cene dramske. Vstopnice od četrtka dalje pri dnevni gledališki blagajni (operno gledališče.) Ljubljanski «Gledališki list» št 26 prinaša članka: «Iz memoir Sare Bern-hardt» — M. Ogrizovič in «Hasanagini-ca» — «Razno» in kot umetniško prilogo sliko se. Sari če ve. * Klub J. n. a. iz Italije. Danes ob 20. uri se vrši debatni večer v klubovih prostorih. Tema: Položaj v Istri. Udeležba obvezna. — Odbor. * Predavanje v kina t Matica» v Ljubljani. V nedeljo dne 15. t. m. ob 10. uri dopoldne se vrši v kinu Matica predavanje o Veliki Rumuniji. Predava priv. doc. dr. Valter Bohinec. Vstopnina 2 dinarja. " Društvo vpokojenlh učiteljev nas prosi, da objavimo: Legitimacije za po-i lovično vožnjo po državnih železnicah ; za člane društva vpokojenih učiteljev ' leže že 14 dni pripravljene pri finančnem ravnateljstvu v LjubljanL Ker prosilci niso navedli svojega stanovanja, se jim knjižica ne more doposlati. Interesi-rani člani se opozarjajo, da takoj pridejo po legitimacije v finančno ravnateljstvo, kjer dobe poleg knjižice tudi ček, da plačajo društvu vpokojenih uči-1 teljev vsoto in stroške, ker je ono založilo denar, da so legitimacije došle iz Zagreba. Po legitimacije naj pridejo: gg. Skvarča, Vadnjal, Stare, Cermak, Škrobl 2, Kosem, Lopar, Malič, Kolar, Gostrin, Berzin 2, Bogataj 6, Rihteržič, Supančič 2, Sremčevič, Sušnik 2, Lončar 2, Kušar, Plevčak. Kadunc, 2idan, Perko 2, Zupančič 2, Justin, Milavc, Štibenek, Dolinar, Bratina, Arh, Čutul. dr. Travner, Malič in Rakovec. i * Dramatični odsek Sokola Moste va-| bi k zaključni sezonski prireditvi, ki se j vrši v nedeljo 15. t m. ob 8. zvečer v I društveni dvorani. Na sporedu so tri iz-i brane enodejanke. Igrajo samo najboljše ! moči, tako da se obeta posetnikom pri-i ieten večer. Zdravo! i * Sokolski naraščal iz Trbovelj v Ce-; lju. Dne 14. aprila priredi sokolski na-| raščaj iz Trbovelj otroško predstavo «V : kraljestvu palčkov» igra v treh dejanjih ! v korist «Sokolskega doma» v Trbovljah. Kako nam je ta zgradba potrebna si lahko vsak misli. Tu le bilo nemško gnezdo, in še dandanašnji se švabčari, če se le da. «V državi naši tuji rod naj gost nam bo; a ne gospod». Nai se dvigne kmalu radi tega v tem potrebnem kraju zgradba kjer se bo shajala naša mladina, a I mi, ki vemo in se zavedamo da moramo čuvati vse, kar je naše. Zato poživljamo vse rojake, naj prihite s svojimi malčki k tej lepi prireditvi, naj nikdo ne zamudi te prilike, naj vsakdo pokaže koliko mu leži na srcu kultura ln prosveta. Nasvidenje torej v soboto v «Narodnem domu» v Celju. * Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori v nedeljo, dne 15. t. m. ob 15. uri zabavno Knoblauchovo komedijo sebej nove vajeti za 1 konja. Kdor Izsledi tatu, dobi 200 Din nagrade. Podrobnosti pri orožniški postaji Sv. Kri? I pri Ljutomeru. Marko Makovec, gostil-| ničar v Lukavcih pri Mariboru. • Izgubila se je v Ljubljani denarnica i s približno 5000 K denarja od Frančiškanskega mosta do Šišenske cerkvc. Pošten najditelj naj najdeni znesek odda na policijsko ravnateljstvo. • Kdo Je odnesel klobuk? Dotični dobro znani gospod, ki Je vzel v sredo U. t. m. zvečer okoli 12. ure v kavarni «Zvezda» v Ljubljani zelen klobuk znamke «Borsalino» se poziva da vrne klobuk pri blagajni omenjene kavarne, ker bi se v nasprotnem slučaju proti njemu postopalo sodnijskim potem. Klerikalni ie!ezn?čar-skš shod v Msriteor« Maribor, 12. aprila Nocoj so priredili klerikalci železni-Carski shod v Oambrinovi dvorani. Radi sigurnosti pa so mobilizirali tudi ostale svoje pristaše (bili so navzoči n. pr. tudi pazniki iz kaznilnice, poštarji itd) tudi iz okolice. Ker pa je prišlo še precei železničarjev, tudi mnogo socialistov, je postala dvorana premajhna, tako da se je vršil shod na vrtu v temi. ke-tam ni funkcijonirala elektrika. Največje govoril znani 2ebot, ki je ubral raci'' sigurnosti dobro taktiko: zaiel je z napadom na Orjuno (Zebot si Je baje nade! kot življenjsko nalogo uničenje Orjune) in tudi v ves ostali govor je spretno spletal mastne psovke o razbojniški1' temnih elementih Orjune, kar Je črnim in rdečim internacionalcem silno niralo. Socialistov si ni upal napadati, opletal le le po Kristanih in Kopaču ir železničarji so zopet brez ,razhk,e J*0" skali. Ko pa ie Zebot ribaril med bed-in pomikanjem kruha, so mu Jeter od vseh strani iz temnih kotov medklicu «Za sebe si že skrbeL Vsi ste enaki. Ko-rošec nam 'e požrl protokol sporazuma-itd Slični ugovori so padali med celim govorom. Ko pa ¡e Postajalo ze nevarno je Zebot zopet lopnil po Orluni r nebo se je nad n'im VT,ovii razjasnilo Govoril je tudi še klerikalni železničar Iz LJubljane. Shod pa je vsekakor pokazal, kar smo že enkrat konštatiraV da so mariborski socialistični voditelji tudi med železničarji Izgubili svojo bivšo domlnirajočo vodilno moč in poziciji. Ofenzivno sploh socialistični voditelj ne nastopajo več. Sedaj zopet trosijo svojo energijo za mainlško parado, idejno delo pa popolnoma zanemarjajo. In tako žanjejo med njihovimi bivšimi fa- «Faun». Polbog-Faun, ki Je personlfid- : natičniml pristaši uspehe celo klerikaln' rana naravna sila. vzbudi v hiperkultur- I vodltelll k la Zebot Domače vesti * NaSlm naročnikom in čitateljem Včeraj zjutraj se je takoj v početku tiska pokvaril rotacijski stroj, na katerem se tiska «Jutro». Ker v noči do-fakta ni bilo mogoče takoj popraviti, «Jutro» m moglo natisniti pravočasno. da bi ga lahko razposlali že s prvimi jutranjimi vlaki. Večina naročnikov in odjemalcev je dobila zato «Jutro» v roke šele z drugo pošto, oziroma v Ljubljani šele tekom dopoldneva. Prosimo vse blagohotnega oproščenja. — Kakor neljuba nam je ta zakasnitev, moramo vendar ugotoviti, da nam je baš ona vnovič pok ar zala. kako važen faktor tvori «Jutro»'v našem javnem življenju. Cel dopoldne in še popoldne so neprestano peli telefoni v našem uredništvu in v upravnišfcvu; iz vseh krajev Slovenije so se pritoževali, da niso prejeli «Jutra» in so hoteli vedeti za vzrok in kdaj pride. V upravništvu pa se je iz istega vzroka zglasilo osebno več sto ljubljanskih naročnikov. * Prisega predsednikov upravnih sodišč. Včeraj dopoldne so bili v ministrstvu pravde zapriseženi predsedniki upravnih sodišč v Beogradu. Zagrebu. Celju. Sarajevu. Dubrovniku in Skopi ju. Po prisegi je dal minister dr. Markovič instrukcije za končne priprave in otvoritev upravnih sodišč * Obisk odličnih češkoslovaških gostov v Ljubljani in Mariboru. Ljubljanska in mariborska češkosJovaško-jugolovanska liga ste dobili od osrednje lige v Pragi obvestilo. da namerava prirediti podružnica jugoslovansko-češkoelovaške lige v Bratislavi poučen izlet v Slovenijo, zlasti v Ljubljano in Maribor, da sipozna.jo njeni člani naša mesta in stopijo v prijateljski stik z našo javnostjo in obenem uporabijo to priložnost za utrditev češkoslovaško - jugoslovanskega intimnega prijateljstva. Obiska se po dosedanjih dispozicijah udeleži okrog 15 oseb med njimi najbrž bratislavski veliki župan dr. Bella, župan mesta Bratislave dr. Oka.nik, predsednik bratislavske trgovske zbornice Kornel Stodola, dr. Ivanka in dr. Temu odličnemu češkoslovaškemu odposlanstvu se bo na.jbrže pridružila v Ljubljani na povratku tudi skupina dijakov bratislavske trgovske akademije. Mariborska liga je uvedla primerne priprave za sprejem gostov In stopila v stik z mariborskimi kulturnimi društvi. «Slovanska čitalnica» bo priredila v to svrho o Binkoštih na čast gostov v Narodnem domu slovanski večer. * Seton Watson v Zagrebu. Včeraj zvečer je prispel v Zagreb znan; veliki prijatelj našega naroda. angRški publicist Seton Watson (Scotus Viator) in se nastanil pri svojem prijatelju kiparju Ivanu Meštroviču. * Sprejemi pri dr. Ninčiču. Zunanji minister dr. Ninčič je sprejel včeraj dopoldne češkoslovaškega, grškega in ai\s;leškeffa poslanika in papeškega nuncija. * Znak in diploma «Jadranske straže». V Splitu se je te dni sestala jury za presojo došlih načrtov za znak in diplomo «Jadranske straže». Došlo je pet načrtov od domačih umetnikov. Soglasno je bil sprejet načrt znanega umetnika prof. Rade Tomasea. in sicer za diplomo in za znak. Diploma vsebuje odlično izvedeno alegorijo nacijonalne naloge «Jugoslovanske straže». Uprava bo dala takoj izg^to-viti diplome za člane - dobrotnike in ustanovnike ter znak. katerega dobe vsi člani «Jugoslovanske straže». Pri tej priliki naj omenimo, da se je pro-šlo nedeljo vršil v Sarajevu «Dan Jadranske straže», ki je imel velik moralni in materijalni uspeh. Centrala «Jadranske straže» je iz Splita poslala pozdrav z aeraplanom, ki je na mesto spuščal patrijotične letake. * Izključeni frankovci. Glasilo frankovcev «Pravaš» poroča v svoji včerajšnji številki, da je zagrebški mestni pravaški klub razpravljal o ro-varenju dr. Košutiča, dr. Šafarja in dr. Mintasa, ki jso se poskušali polastiti imen naročnikov bivšega strankinega lista «Hrvatska Misao», da bi izdali potem svoj tednik. Na seji je bilo sklenjeno, da se imenovani trije "*oloh ne smatrajo kot pristaši pravaške stranke. * Amnestija. Onim osebam, ki so bile obsojene zaradi raznih kaznjivih dejanj, storjenih v zvezi z narodnimi pokreti leta 1918. in 1919. in ki so jim bile kazni na izgubo svobode odpuščene z ukazom z dne R. junija 1922. št. 30.211, točkami 8., 10., 11. ;n 12. in s prejšnjimi podobnimi ukazi, je kralj odpustil vse kvarne pravne posledice onih kazenskih obsodb, po katerih jim .je za glavno kazen že podeljena pomilostitev. * Smrtna kosa. V Mariboru je umrl Alojz Eigel, odgovorni urednik «Marbur-S6r Zeitung». Pogreb bo v petek ob 17. iz mrtvašnice v Studencih na tamoš-nje pokopališče. N. v m. p.! * Iz «Uradnega lista». «Uradni list» pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v številki 35.; zak0n o začasni regulaciji plač ministrov na razpoloženju. * Izprememba v državni službi. Okrajni glavar Miroslav Si m a-Gall, dodeljen v službovanje okrajnemu glavarstvu v Novem mestu, je trajno upokojen. * Komisija za pravosodni državni izpit v Ljubljani Pokrajinska uprava 7,a Slovenijo je imenovala za predsednika omenjene komisije dvornega svetnika in upravitelja oddelka ministrstva pravde v Ljubljani dr. Milana Škerlja, za prvega podpredsednika univerzitetnega profesor ja dr. Metoda. Dolenca, za drugega podpredsednika pa odvetnika dr. Franca Te-kavčiča v Ljubljani * Nova telefonska centrala. Na Vranskem se otvori danes telefonska centrala za krajevni in medkrajevni promet. * Občni zbor trgovskega gremlja v Ljubljani se je vršil sinoči v veliki dvorani «Mestnega doma». Obiskan je bil prav dobro in je potekel v lepi harmoniji. Otvoril in vodil ga je načelnik g. Stupica, ki je podal tudi splošno poročilo o delu gremija in razmerah med ljubljanskim trgovstvom. Gremialni tajnik Svetlin je podal podrobno poslovno poročilo o prošlem letu, nakar je tajnik zveze trgovskih gremijev g. M o-h o r 1 č apeliral na solidarnost v vseh stanovskih zadevah. Po kratkem nagovoru g. J e 1 a č i n a je načelnik g. Stupica zaključil občni zbor. * Akademijo s plesom priredi Jugo-slov.-češkoslovaška liga v Ljubljani v proslavo 13. aprila 1918. leta, ko so si zastopniki Čehov in Jugoslovanov v Pragi prisegli: «Skupaj smo trpeli, skupaj se borimo, skupaj zmagamo. Vaš boi je naš boj, Vaša zmaga naša zmaga! Zvestoba in skupni veliki cilji nas vežejo za vso bodočnost!» To prisego «zvestobo za- zvestobo!» proslavi Jugo-slovensko-češkoslovaška liga v Ljubljani v soboto dne 14. aprila v kazinski dvorani z akademijo, pri kateri sodelujejo gdč. Sfiligojeva, g. Betetto in vse-učiL prof. dr. Burian. Nato se vrši ples. Dobrodošel je vsak Slovan! * Prebivanje tujcev v Jugoslaviji. Prejeli smo: Po naredbi ministrstva za notranje zadeve, odelenje za državno zaščito, smejo dopotujoči inozemci prebivati samo toliko časa v naši kraljevini, kolikor jim je to označeno od našega inozemskega zastopstva v potnem listu. V svrho točne evidence je treba ob prijavi došlih in odjavi odpotujočih ino-zemcev, če prebivanje traja čez 24 ur s predpisanimi zglasilnicami, predložiti tudi potni list, da se v istem prijava, oziroma odjava potrdi po oddelku za izdajo in vidiranje potnih listov. V važ nih slučajih sme policijska direkcija, oziroma politična oblast dovoljenje našega zastopstva še za toliko časa podaljšati, kakor je isto prvotno veljalo. Za vsako rada';,nje bivanje v naši državi 'to je preko dva meseca), se mora zaprositi do vr-!?onj6 ministrstva za notranje zadeve, odelenje za državno zaščito. Tozadevna prošr.ja je podvržena kolkovini 3 Din. Dovoljenje prebivanja v naši državi mo ra biti vpisano v potnem listu. Kršitev te naredbe se bo kaznovala z globo do 1000 Din. oziroma z zaporom do 14 dni. * Na naslov ravnateljstva Južne železnice. Ko se bo sestavlja! spomladi nov vozni red, naj se vendar blagovoli zopet vpeljati na progi Rakek-Liubljana ukinjeni osebni vlak, ki bi dohajal v Ljubljano okoli 19. ure kakor nekdaj. Zdaj vozi proti Ljubljani zadnji dopoldanski vlak okoli 11. ure^ nato pa celih 12 ur noben osebni vlak več. To je vendar malo predolga pavza. Prebivalstvo ob tej progi, osobito še Ljubljančani, ki so imeli čez dan opravka po Notranjski, so lahko do večera že doma. zakar bodo jako hvaležni * Včerajšnje «Jutro» je došlo v Maribor zaradi defekta v tiskarni šele s popoldanskim vlakom. Po mestu je bilo zato silno povpraševanje po listu, ker je biio nekaj izvodov vendar še pred defektom stroja natisnjenih in odposlanih poštnim naročnikom že z jutranjim vlakom. Zato je bilo »Jutro» opoldne že tudi po nekaterih gostilnah. Številni gostje so ga zahtevali opoldan tudi v kolodvorski restavraciji kjer pa so v svoje nemalo začudenje zvedeli, da g. Stick-ler v tej restavraciji najvažnejše obmejne postaje sploh ni naročen na slovenske dnevnike, tudi na «Jutro» ne. Res vzgled na obmejna reprezentanca za tujce. * Veriženje s tobačnimi izdelki Iz krogov trafikantov v Mariboru nam poročajo: Odkar so se v Sloveniji ukinile egiptovske, mladenci, dame in meriš ct garete, je začelo zopet cvesti veriženje z omenjenimi specialitetami Vtihotap-Ijajo se namreč iz Zagreba in prodajajo petem za drag denar Promet s sedanjim tobačnim materialom v Sloveniji pa se od dne do dne manjša, kar občutijo zlasti trafikanti. V interesu uprave državnih monopolov mora biti, da se tobačne spe-cialitete razpečavajo po vsej kraljevini, torej tudi v Sloveniji. Res čudno je, da morajo kadilci v iaših krajih plačevati specialne cigarete po kavarnah in gostilnah po verižniških cenah, dočim se dobe v Zagrebu po režijskih. Pritožbe kadilcev zaradi slabega moravskega tobaka se vedno bolj množe, ker kvaliteta ne odgovarja ceni in je tudi zdravniško nepriporočljiv. Monopolna uprava naj izda tobačne izdelke in sicer: cigarete v zavojih po 10C komadov, spe',!alne cigarete v zavojih po 10 do 25 komadov, specialne Bmodke pa v zavojih po 5, 10 in 20 komadov. Na vsak način pa naj se tudi za Slovenijo nakažejo boljše spe-cialitete, da se s tem prepreči verižni-štvo. * Zagrebški mesarji v pasivni rezisten- ci Kakor poročajo zagrebški listi, so tamkajšnji mesarji stopili v pasivno re-zistenco in nočejo več prodajati goveje ga mesa dokler jim aprovizadjski odbor ne dovoli, da primerno podraže goveje meso Zadnja dni na zagrebškem na nadaljujejo paetrne retistene«, ker M se sicer motala proti njim uporabiti sred stva, ki so oblasti na razpolago. O »višanju cene govejega mesa pa zaenkrat ne more biti govora. Da se od pomore pomanjkanju govejega mesa na zagrebškem trgu, je mestna mesnica .otvorila v raznih delih mesta svoje filijalke, kjer se je včeraj pričelo s prodajo govedine. Maso prve vrste se prodaja po 80 kron (za 4 krone ceneje kakor »o za Zagreb določene oene), meso droge vrste pa po 76 kron. * Črne koze v Banatu. V banatskem selu Pločica se je ugotovilo v zadnjih dneh 28 slučajev črnih koz. Nekoliko otrok je že pomrlo. Epidemija se širi, ker prebivalstvo ne vpošteva preventivnih odredb. Zdravstveni odsek v Novem Sadu je sklenil, da se izvede energično akcijo glede pobijanja epidemije. * Grozna nesreča na železniški progi Na železniški progi v bližini Novega Sada so bili nedavno zaposleni trije delavci s popravljanjem pragov. Pri delu niso zapazili, da prihaja vlak. Ko so ee zavedli, je bilo že prepozno. Enega je vlak popolnoma razmesarii drugemu je odrezal obe nogi, le tretji se je rešil na ta način, da se je bliskovito vrgel na tla, tako da je šel vlak preko njega, ne da bi se mu bilo kaj pripetilo. * Strela ubila človeka. V gornjem Me-djimurju so imeli te dni hudo nevihto. Vlila se je ploha in padala je toča med silnim grmenjem kakor »redi poletja. Okoli štirih popoldne je udarila strela v hišo Gombareka v Nedeljišču skozi dimnik v sobo, v kateri se je nahajal od rojstva nemi Gombarek, ki je ostal na mestu mrtev; dva njegova otroka pa sta dobila živčni napad, katerega bosta prebolela, * Sumljiv obešenec. V Gačniku pri Mariboru so našli v torek kočarja Alojzija 3kerbmeka obešenega. Bila je odrejena takoj sodna komisija, a tudi ta ni mogla ugotoviti drugega, kakor da se je zgodilo obešenje pod sumljivimi znaki Obešenec je namreč visel s klobukom na glavi precej visoko nad tlemi V bližini pa ni bilo nobenega predmeta, na katerega bi naj bil stopii če bi se bil sam obesil. Tudi nobene nove poškodbe, iz katere bi se dalo sklepati na nasilno smrt, ni bilo na obešencu opaziti V teku je natančna preiskava. * Policijske vesti iz Celja. O priliki velikega požara v poslopju veletrgovca Ivana Ravniharja v Celju so pri rešilni akciji znosili rešene predmete v sosedne hiše. To priliko je hotel izrabiti Slavko Fovše, pekovski pomočnik pri g. Vošnjaku, in si je sknšal prilastiti nekatere predmete. Bil je dne 10. aprila aretiran. — Dne 9. aprila je prijela celjska policija Marijo Pölz, false Herman, rojeno in pristojno v Gradec, ker je pokradla perilo in obleko na škodo javne bolnice in neke prijateljice v Zagrebu, kjer se je nahajala zaradi venerične bolezni Istega dne je bila aretirana Marija Klenovšek iz Dola pri Sv. Krištofu zaradi suma tatvine v celjski javni bolnici na škodo neke soboLnice. * Bogoskrunstvo. Orožništvo v Kam-nici pri Mariboru je prijavilo, da je pred par dnevi nekdo ustrelil iz lovske puške v razpelo na cesti iz Maribora proti Kam niči Podoben slučaj »e je pripetil na Koroški cesti. Krivca zasledujejo. * Dvakrat kaznovan. Pavel Plovšnik je bil dne 11. aprila pri okrožnem sodišču v Mariboru obsojen na tri mesece težke poostrene ječe. ker je ukradel Mihaelu Verniku, Leopoldu Plevnikn in Vincencu Rošu razne stvari Plovšnik je bil takoj izpuščen iz zapora, ker je bil že dne 3. januarja 1923 v Gradcu obsojen zaradi tega delikta na tri mesece težke ječe, kazen je pa tudi že prestal. Sodišče v Gradcu mu ie tudi prisodilo izgon iz Nemške Avstrije. * Vlom na Teznu. V noči od 10. na 1L aprila je bilo vlomljeno pri posestniku Mandlju na Teznu pri Mariboru. Vlomilci 6o odprli s ponarejenimi ključi kuhinjska vrata in premetali vse stanovanje, odnesli par novih čevljev, zlatih poročnih prstanov, 5 kg povojenega mesa, 4 moške žepne ure in 12 gramofonskih plošč, vsega skupaj v vrednosti 12 tisoč kron. * Velika tatvina v DobovL V Dobovi pri Brežicah so v noči od 10. do 11. aprila neznani zlikovci vlomili v trgovino Franca Pergerja ter pokradli raznega manufakturnega blaga v vrednosti 80.000 kron, deset celih črnih bos-kož. vrednih 10.000 kron, 20 kg podplatov, deset parov čevljev in nekaj drugega blaga. Vlomilci so odnesli blago skozi okno prodajalne. * Nevarna tatica pod ključem. V sredo okoli sedmih zvečer so zalotili v Ljubljani v hiši g. Filipa Supančiča na Bleiweisovi cesti neko mlado dekle, ki ji je ime Bara. Pred policajem je bežala v klet. Ko se je pa vrnila, je bila Gospodarstvo BILANČNA SEJA SLOVENSKE BANKE V LJUBLJANI. Na bilančni se]i upravnega sveta Slovenske banke v LJtiblJanl dne 10. t m. ie predsednik orisal poslovanje In uspeh banke v letu 1922, ki sta navzlic težkim gospodarskim in denarnim krizam, ki vladajo v naSi državi vsled opreznega hi smotrenega vodstva banke, bfla povsem zadovoiliva. Cist! dobiček za leto 1922 je znašal 2,620.800 kron, ter se bode predlagalo občnemu zboru, da se delničarjem razdeli 8 odst. dividenda, t j. 32 K z« delnico, tako, kakor za leto 1921. Blagajniški promet je znašal skoraj poldrugo milijardo kron, a splošni promet skoraj deset milijard ter sta narasla napram letu 1921 na več nego dvakratno višino. Zelo razveseljivo Je stalno naraščanje hranilnih vlog, ki so narasle od 47,785.000 kron koncem leta 1921 na 79,856.000 kron koncem leta 1922 In k! so znak zaupanja, k! ga občinstvo stav-Ija v Vodstvo zavoda. Enoglasno se Je konstatiral krasen razvoj mladega zavoda, ki se je v minulem letu preselil v svojo lastno palačo, Filipov dvorec, v središču in na na.iprometnejši točki mesta, tn ki se je lanskega leta popolnoma nacionaliziral s tem, da so vse one delnice, k! so bile prej v posesti inozemcev, prešle v s«k>vensko posest Na mesto inozemskih upravnih svetnikov so bili lani izvoljeni sam! naši ljudje. Zavodu, ki sloni na trdnih temeljih in ki Je stopil v koncem In v interesno zvezo Slavenske banke d. d. v Zagrebu, je uspešen razvoj zagotovljen. pisani 450 — 500, beH 450 — S00, pl«' nična moka «0» 675.50 — 712-50, «2»i 662.50 — 675.50. «4» 637.50 — 662.50. za krmo 225 — 250, otrobi drobni 170 — 180, debeli 230 — 250. Tendenca n*r- debeli voH poldebell vol! plemenski voli klavne krave plemen, krave klobasarice molzne krave breje krave mlada živina teleta 10. IV. 1923. 12.50 - 14.50 10.— - 12.— 9,— -10.— -7.50 -6.50 -7.25 -7.25 - 9.75 11.25 9.50 NARAŠČANJE CEN NA NAŠIH ŽIVINSKIH TRŽIŠČIH. Na naših tržiščih z živino so v zadnjih dveh tednih cene ponovno občutno poskočile. Na Hrvatskem so prošli teden cene že sicer obetale tendenco nazadovanja, toda Je niso obdržale. Naraščanju cen pa gotovo niso vzrok valutne neprilike. Dinar Je sicer v zadnjem času nekoliko slabei a se Je zopet popravil. Istotako porast cen živin od početka 1923. do sedaj nI upravičen v poslabšanju denarne vrednosti Deviza Zagreb v Curihu Je notirala spočetka januarja 5.50 In Je tekom istega meseca padla že pod 3.50, a se je v prihodnjih mesecih dvignila ta danes notlra prilično toliko kakor v početku januarja. Zanimiva Je primerjava cen v početku januarja z zadnjimi cenam! na mariborskem hi zagrebškem živinskem sejmu. V Mariboru so bile za kg žive teže nastopne cene (v dinarjih): 10. I. 1923. 8.25 - 9.— 7.25 - 8,— 6.25 - 7.— 6.--7.— -L25 - 5.75 2.25 - 4.— 4.50 - 6.— 4.50 - 6,— 3.75 - 7.50 8.50 - 9,— —.---.— Povprečni porast cen živini tekom tega leta v Mariboru znaša, kakor je razvidno iz teh številk, okoli 60 odst. V Zagrebu pa so Me za kg žive teže nastopne cene (v dinarjih): 3. I. 1923. 11. IV. 1923. 8.50 - 9.50 7,— - 8.50 4.50 - 5.75 6.50 -7.50 -5.-- 12.--13.50 12.--12.50 19.50 - 20.50 17.50 - 18,— 15.50 - 17.— Tudi v Zagrebu so narasle cene goveji živini v podobr.em razmerju kakor v Mariboru, deloma še v večji meri. Cene svinjam niso držale koraka s cenami goveje živine tn so se dvignile v znatno manjši meri. Ker stanje valute ne opravičuje tega skoka cen, je očlvidno, da Je po močnem Izvozu v prošlih mesecih nastopilo rahlo pomanjkanje živine, deloma pa je tudi ponudba manjša, ker bo kmalu dana možnost zelenega krmljenja. To sedanje naraščanje cen živini in mesu, ki ne temelji na valutni podlagi, pomeni torei pravi porast draginje. To Je zlasti za uradništvo in delavstvo, ki v svojih plačah vedno zaostaia, nov hud udarec, in če bo šlo v tem tempu naprej, bo morala vlada posredovati z primernimi ukrepi, da se ustavi draginjski val na živinskih tržiščih. =■ V trgovinski register so se vpisala firme: Slaveneka banka. d. d. podružnica v Celju; Cizej & Rančigaj, trgovina z mešanim blagom t Gornji Radgoni; Tovarna ogledal in brusnega stekla d. 4, v Mariboru: Počivalnik 4 Zerak, trgovina z mešanim blagom v Spodnji RedioJ v Savinjski dolini. = V zadružni register sta se vpisali zadrugi: Posojilnica in hranilnica za Apačko kotimo v Apačah, r. z. r n. z.: Produktivna zadruga za lesno industrijo v Celju, r. z. z o. z. Izbrisali sta se: «Samopomoč», gospodarska zadruga javnih' nameščencev in upokojencev v Gornjem gradu in Živinorejska zadruga za. novomeško okolico. =» Pravilnik za trgovinske agencije. V ministrstvu za trgovino in industrijo se proučava gradivo za sestavo pravilnika za naše pooblaščene trgovinske agencije v inozemstvu. V pravilniku bodo predvidene večja stabilnost trgovinskih agentov in gotove olajSave trgovinsko-političnega značaja. = Novi mlini v Srbiji V kratkem pričneta z delom dva velika mlina ▼ ČaŠcu in Kruševcu. = Družba južne železnice ima glavne skupščino dne 17. maja ob 10. uri i» Dunaju v Industriehausu. = Izguba banke «Bohemia». «Lidovp Novinv poročajo, da znaša izgubit banke «Bohemia» 170 milijonov Kč. = Francosko-češkoslovaška trgovinska pogodba. Pogajanja o češkoelovaško-fran coski trgovinski pogodbi so se za nekaj časa prekinila. Zato je dosedanja pogodba podaljšana za mesec dni = Velika Insolvenca v Bratislavi. Firma I. A. Trnka, komisijski posli na de>-belo, d. d. v Bratislavi je prosila za poravnalno postopanje. Aktiva znašajo 2,681.764, a pasiva 6.965.217 Kč. Tvrdka ponuja poravnavo za 35 odst. Med drugim ima firma tudi podružnico v Beogradu. Fuzlja dveh dunajskih bank. Z Dunaja poročajo, da se vrše med Depozfo-no banko in Union-banko pogajanja o fuziji Predlog za fuzijo izhaja od nek* praške banke, ki je ▼ obeh zavodih zastopana. ■ Pridobivanje premoga v AvstrljL V februarju se je izkopalo v Avstriji 12.873 ton črnega in 211.195 ton rjavega premoga. Proti mesecu januarju pomeni to napredek za 1022 ton črnega premoga in nazadovanje za 20.872 ton rjavega premoga. Splošna produkcija premoga j» torej nazadovala za 19Ü50 ton. = Bolgarske reparacije. «Neuee Wiener Journal» poroča iz diplomatskih virov, da je reparacijska komisija odločila v 7 25 vprašanju bolgarske odškodnine za Bol-Q25 garijo zelo ugodno. Bolgarija bo morala 9*25 namesto 2200 milijonov zlatih frankom voli I. voli II. voH III. mlada živina krave I. krave II. teleta I. teleta IL svinje I. svinje II. svinje III. 8.25 - 12 50 Pečati le 500 milijonov. Rok odplačila je podaljšan od 37 na 60 let V prihodnjih 5 letih mora plačati samo 5 mili-jonov zlatih frankov. Kot garancije zapadejo carinski dohodki brez vsake zavezniške kontrole. Pravica zaplembe drugih državnih dohodkov in državnega premoženja Bolgarije, ki so jo doslej imele v smislu mirovne pogodbe zavezniške države, je ukinjena. 7.— 8.50 6.50 11.50 - 15.75 10.50 - 12-50 8.50 - 10,— 8.— - 11-50 11.--15-50 9.50 - 11.— 15.--1625 13.25 - 14.50 27.-- 28.50 24.50 - 25.50 22.50 - 23.75 Borza dne 13. apr. aretirana. Ko so jo konfrontirali z neko drugo deklo, jo je ta spoznala kot tatico, ki je tudi pri neki stranki na Kongresnem trgu kradla. Razen tega je iz- TRŽNA POROČILA. Novosadska blagovna borza (12. i m.): baška pšenica poldrug vagon 456, 77 — 78 kg duplikat kasa en vagon 450, vrševala tudi svoj tatinski posel pri rav- ječmen ponudba 320, oves 3 vagoni po natelju dr. Korunu, dr. Krejčiju — vse- ™ — 292.50, koruza promptno 2 vago- ~ na po 252.50, sremska 2 in pol vagona Zagreb, devize: Dunaj 0.13725 — 0.13825, Berlin 0.466 — 0.467, Budimpešta 2.15 — 2.20, Milan 485.50 — 487. London 455.50 — 457JO, Newyork ček 97 _ 98, Pariz 647.50 — 652.50, Praga 293 — 295, Švica 1785 — 1800, valute: dolar 95.75 — 96.50, češke krone 28.= — 288, funti 450. Iranki 635 — 637.50. lire 475 — 478, marke 0.47, napoleoni 370, efekti: Ljub. kreditna 230, Prašte-diona 1020 — 1022.50, Slov. eskomptnr-159, Trb. premogokopna 750 — 800. Beograd, devize: Bukarešt 46,50 — 47, Ber';n 0.467 — 0.468, Dunaj 0.13725 — 0.1385. Budimpešta 2.10 — 2.20, Sofija 75 — 76, Praga 293 — 298, Milan 482 — 485. London 455 — 456, Newyork 97.50 — 98, Ženeva 1787 — 1790. Curih: Berlin 0.0260, Newyork 547.50 London 25.55, Pariz 36.55, Milan 2725, Praga 16.40, Budimpešta 0.12, Beograd 5.575, Sofija 4.27, Varšava 0.014, Duna: 0.0077, avstr. žig. krone 0.00775. Praga: Dunaj 4.675, Berlin 16, Rim 169.25, Budimpešta 75.75, Pariz 226.75. London 158.75, Newyork 34.20, Curil 618.75, Beograd 35.75, avstr. žig. kron' 4.59, lire 169.25. Berlin: Dunaj 29.70. Budimpešta 46.' Milan 104.388, Praga 62.732, Pari 7 140.248, London 97.879.68, Newyork 21.032.28, Curih 383.538, Beograd 21.496 ga skupaj v vrednosti čez sto tisoč kron, deloma v gotovini, deloma v dragoti-nah. Zanimivo je, da so prvotno sumili neko drugo Hrvatico — (Bara je iz Kar lovca) — ki je na Studencu. Ko 60 deklo s Kongresnega trga konfrontirali s simulantko s Studenca, je ta rekla: «To nisem jaz. ampak Bara, s katero sem bila skupaj zaprta v Begunjah». Bara je od januarja do predvčerajšnjem kradla, ne da bi ji prišli na sled Pri svojem poslu se je potikala po stanovanjih pod po 281.25, koruza baška 4 odst. duplikat kasa en vagon 252JO, kvalitativno garantirana, za april, 5 vagonov po 260, ponudba za maj 262, za maj ab Tisa 5 vagonov po 260, fižol beH 1 vagon 466.25 pšenica «00» 1 vagon 662.50, «2» dva in po! vagona po 632.50, «6» poldrugi vagon 512. Zagrebški žitni trg. (H- m.) Postavno baška odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 460 — 465, ko- trgu ni bilo dobiti govedine. Predvčerajšnjim je šef aprovizacijskega odbora : njo, da bi rada pila vodo itd. do vabil k sebi mesarje ter iih svariL naj > ■ pretvezo, da išče kako kuharico, služki- ruza žolta 270 — 275, r2 362.5 — 387.5, : ječmen za pivovarne 325 — 350, za kr-Imo 300 — 310. oves 290 — 300 fižol Lastnik In izdajatelj Konzorcij «Jutra» Odgovorni urednik Fr. Brozovlč Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani LISTNICA UREDNIŠTVA. M. K. v Trbovljah. Po uradnih podatkih je med Jugoslovani analfabetov: v Bosni 88%, v Srbiji 85 »g, v DaLma ciji 70 % in v Sloveniji 20 %. Odstotki se nanašajo na celokupno prebival stvo z otroci vred. * Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» so najboljši in najceneiši Zahtevajte Jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debdo Ljubljana, Breg št 20 in Aleksandrova cesta it L ES. Zevacc: „Krvavi kardinal" Zgodovinski roman Ko na to vse utihne, se splazi Rageasse neslišno v vežo. preskoči mrtvece. ki tam leže, íbe¿ na vrt in tam skozi anana zadnja in sedaj nezastra-žena vratica domov. Pokaže se šele drugi dan zarana in sicer se poda na Kraljevski trg. Kardinal je bil tačas že odšel v Louvre. Rascasse ne izgublja svojega časa, ker dobro ve. da gre -edaj za njegovo glavo in da mora delati četudi lažno, vendar naglo in odločno. Sodaj pohiti h kriminalnemu namestniku, mu poroča po svoje o dogodkih v ulici Courteau in kriminalni namestnik se takoj poda na lice mesta z močnim oddelkom svojih straž. Rascasse sam se pa pola proti Louvru, poizve najpreje, da je kardinal še vedno tamkaj, potem se postavi na glavna vrata in ga pričakuje. Pol ure pozneje se pokaže Richelieu v svoji nosilniei, obdan od velike množice dvorjanov. Rascasse krene živahno proti stražam, se muha okrog njih, omahuje, kakor da. mu pojemajo moči in milo vpije: «Hej, tovariši, na pomoč! ... Za bogu milega, moči me zapuščajo . . . brž požirek vina ... Oj, za boga, dmirarn!» In pade na tla. Stražniki pribite k njemu, tudi nekaj plemičev pribiti, da vidijo, kaj se godi. Ta čas prinesejo kardinalovo nosilnioo čez dvižni most. Richelieu vidi vso skupino. kj se je zbrala okrog ubogega Rascassa. Skloni se iz nosilnice in vpraŽa, kaj se je zgodilo In kdo fs ranjeni, ki ga straže baš odnašajo. Pogleda in ga spoana. «Rascasee!» za-mrmra. «Ej. stvar je bila torej resna!» Potem izstopi kardinal h: n-oeilnice, vstopi za stražniki v stražnico in sicer bas v pravem hipu. kajti ranjeni ali sicer izmučeni Raecasse se je pravkar zavedel in ko zagleda sedaj kardinala, se z očividno težavo in naporom, vendar t dolžnem spoštovanju iztežka dvigne s svojega ležišča. «No. torej?» vpraša kardinal. «Oj, monsinjor, oj . . .» «TrencaveJ je ujet? In tudi Annais?» «Oj. monsinjor, oj . . .» «Kje je Saint-Priac? In Codgnan?» «Oj, monsinjor. oj . . .» Richelieu pomoiči nekaj časa. in jasno njegovo oko je vprašujoče in raziskujoče uprto v motno oko vohu-novo. Potem mirno pravi s čudnim naglasom, ki ga vlovi tudi izvežbano vohunovo uho: «Glej, naš ubogi Rascasse, ki bo kmalu umrl . . .» «Monsinjor!» hlastne Rascasse in zdi se. da so ee mu moči zopf>t povrnile, «monsinjor, vse vam povem, kako je bilo . . .» Kardinal ukaže, naj preneso vohuna v njegovo nosilnico. sam pa zajaše konja in se odpravi proti Kraljevskemu trgu. v svojo palačo. Med potjo mrzlo ukaže: «Pripoveduj sedaj. Predvsem, kako, da si takšen?» Rascasse vstrepeta veselja. Bas na to vprašanje je težko čakal. «Oj, monsinjor, kdo drugi, ko ta prokleti Trencavel ... Ta dedec je poosebljen hudi?! . . . Sicer pa ni b!! sam . . . Tudi njegov vaditelj je pri-hitel od iffckod, baš v pravem času; in se me je lotil ... In bila je tudi ona . . .» «Gospodična de Lespars?» «Oj, monsinjor ... ne boste mi verjeli . . . Tudi ona zna ubijati! . . . Celo vaditelj ni nič proti njej! . . . Skoraj da nadkriljuje ona samega Trencavela! ... Ko je planila proti meni 6 svojim mečem v roki. sem videl smrt . . . Več je vredna, ko deset vaiih najboljših mečevalcev! . , . Moral sem pobegniti, monsinjor . . . In dostavljam: Dokler bo ona v Parizu, ne bom imel miru, ker bom vedno imel na misli dobrobit vaše emi-nence . . .» «Tako torej: Ona, se je borila!» pravi kardinal mrko. «In še kako, monsinjor!» potrdi Rascasse. «Poročaj, in ne izpusti ničesar!» «Evo: Gospod de Saintr-Priac je s svojimi vojaki razvalil vhodne duri palače. Corignan in jaz sva tačas prišla v palačo od zadaj, skozi vrtna vratca. Izmislil sem si, da bova napadla od te strani. Saint-Priac z vojaki pa spredaj. V trenutku torej, ko so vojaki vdrli v veliki vestibul palače, ojoj, . . . ojoj . . . oprostite, monsinjor, toda boli me . . .» «Ali ste zelo ranjeni?» «Ne vem . . . mislim, da ne. toda.. peče me . . .» «Nadaljuj!» «Takoj. Ko smo torej vdrli v vestibul, smo hoteli po veževju in po stop-njicah navzgor . . . Razvila se je t straSna bitka 4 . . Bili smo v nekakšnem koridoru. Na desni sem videl odprta vrata. Bila so vrata v klet, in Corignan je pogledal vanjo, saj veste, monsinjor. da je požrešen dobrega vina .. .» «Požuri se!» «Kakor ukazujete! Hotel sem nekoliko podučiti tega zvestega tovariša, •tedaj skočita naenkrat moški in n:-ka ženska proti nama, planeta mimo naju in izgineta v klet. «Oni so!» vikne Corignan. «Kdo je oni?» «I, Trencavel in Annais!» mi odgovori Coirignan. «Semkaj! Na pomoč!» In plane v klet, deloma ker je pogumen, najbrž« pa deloma tudi. ker ni mogel več odoleti vinskemu duhu. ki je prihajal iz kleti . . .» «Požuri se!» «Da. monsinjor! Resnica pred vsem! Sedaj zaklenem vrata v klet, prepričan, da sta tako ujeta oba strašna sovražnika vaše eminence. Pobitim v vestibul in vidim poejioda de Saint-Priaca, ki me po vsej pravici vprašuje, kje je Trencavel. Pav edem tedaj tudi njega k vratom v klet, in on stop! vanjo ter njegovi ljudje ž njun. Tudi jaz hočem vstopiti kot zadnji, toda naenkrat me od zadaj nekdo napade, zapre klet s ključem in skoči z mečem proti meni. Bil je vaditelj Manta-riol.» «Pa Trencavel? Pa Annais?» klikne kardinal, ki jedva odoleva svoji nestrpnosti. «Vidite, monsinjor. Coriaman se je bil motil . . . Nista bila v kleti. Jedva sem križal svoj meč z Montariolovim, se pokaže z desie mojster borenja Trencavel. Bil sem ie v« raztrgan, pokrit s krvjo, in čutil sem. da me mOTi zapuščajo. Ta hip se pojavi tretji nasprotnik, namreč ona!» Rascasse umolkne, oot«m nadaljuje kakor slovesno: «Bil bi se dal ubiti na mestu, za vas, monsinjor . . . toda bil sem ža brez orožja. Moi meč je bD zlomljen..» In Rascasse potegne ostanek svoj«, ga meča iz nožnice in ga pokaže. In se nasloni v nosilniei na blazini, in — zopet pade v nezaveet. Nosilnica je že prispeta na Kraljevski trg. Rascasse v svoji onemoglosti pazno gleda kardinala in motri izraz njegovega lica izpod trepalnic. Na tem licu, ki nosi izraz nevihte, skuša Stati kakšno znamenje, ki bi bilo zanj in ki bi mu dovolilo ugibati o svoji usodL «Gotovo sem dobro govoril,» si misli nesrečnež, «moja laž je bila mojstrska . . 4 Toda kdo ve, kako je učinkovala ... Ej. ubogi Rascasse, zdi se mi, da si se skoraj zadnjikrat zla-i gal . . . Oho, sedaj grabi p© svojem rdečem vrhnjem oblačilu, torej se baš odloča . . . Kaj neki? Pa ne, da bi me pošiljal v Bastiljo ali p« morda celo na vislice?» «Rascasse!» pravi naenkrat kairu« nai ... «ti si dober in zvest služabnik. Ni tvoja krivda, da si podlegal premoči . . . Evo. vzemi to mošnje in sledi mi v moj kabinet!» (Dalje prihodnjič."! Ruske književne založbe Navzlic izredno težki situaciji, v kateri se nahaja današnja Rusija, prosvetno /.ivljenje ni popolnoma zamrlo. Sovjetska vlada ni le vzpostavila gledališča in baleta, temveč pod njo se je jela zadnje čase intenzivneje gojiti tudi literatura. V koliko je pod sovjeti cenzura slovstva milejša nego v carski Rusiji, ne moremo ugotoviti, ker točno poznamo le Rusijo Romanovih. Po poročilih iz Rusije same pa lahko sklepamo, da se literarno življenje le räzvija. Ustanovljenih je več književnih založb, od katerih omenjam predvsem založbo «Vsemirnaja literatura», ki poleg prevodov iz nemščine pri-občuje Byrona, mlajše Francoze in Italijane ter je izdala antologijo kitajske lirike. V reviji «Zapad», ki jo izdaja ta založba, priobčuje sovjetski poverjenik za prosveto Lunačarski študijo o sodobnem nemškem pesništvu. Založba «Tvorče-tvo» v Moskvi izdaja pod naslovom Ruska umetnost» četverojezično zbirko ~> spisih sodobnih ruskih umetnikov. Pridno izdajajo knjige in publikacije tudi založbe «Petrograd», «Načatki znanij», eAkvilon» itd. Zanimivo za današnji čas je, da izdaja pesnik VigooskiJ prevode rimskih pesnikov Catulla, Tibula, Ovida, Propercija itd Kakor torej vidimo se muze niso ustrašile revolucije. Vlada sama pripravlja izdajo memoar-jev bivšega carja Nikolaja IL ki prejko-ue ne bodo imeli literarne cene, zanimali pa bodo evropsko javnost bolj od Puškina, Tolstega, Dostojevskega itd. Carjevi zapiski vsebujejo podrobna poročila a zunanji in notranji politiki o nemško-rrancoski m rusko-turškl vojni ter, kar ¡io posebno zanimalo nas Jugoslovane, 3 berlinskem kongresu. Memoari bodo ¡¿hajali v ruščini in francoščini in bodo imeli posebne komentarje. Pisalni stroji itd. 698 Mehanična delavnica (popravljalnica) LJUBLJANA Šelenlrarpa ulica S/l. L. BARAGA. »tznsts z drZamtm ¿nlrom m l*s*rtt* vred da 20 bnwfl Din S'—, «alta nadelMa baaeda SO par »•4. — Plaia *a vedno naprej llahko tudi v znamkah:. Na vpnieni» odgovarja uprava I«, ako ;» vprataat* prlloieaa znamka za odgovor ter inanlpalaellake pristojbina (1 Oin). Trgovski poslovodja želi premeniti službo. Reflek-tira samo na mesto poslovodje v kabšui večji trgovini ali podružnici z mešanim blagom. Dopise pod «Spreten in marljiv» na upravo «Jutra». Brivski pomočnik ia vajaneo se sprejmeta pri Josipa Ra-kerju. brivskem mojstra Hrastnika ob Savi. «S3 Družabnik 1261 za trgovino z mešanim blagom, evont. tadi z lesom se išče. Ponudbe pod «Ugodnost 416 na podružnico «Jutra», Celje. Popoldansko službo išče državna uradnica. Delo sprejme tudi na dom, ter je zmožna deloma strojepisja. Nastop takoj. Ponudbe pod «K.» na upravo «Jutra». 1287 Kontorlstlnja, zmožna samostojnega knjigovodstva in korespondence, z znanjem nemškega iz srbohrvaškega jezita, se sprejme 1. majem t. 1. Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe na Šampanjske kleti FmncČuček & Cie., Ptnj. 1268 Gospodična, 126Sa kot začetn'ca, vešča strojepisja išče službe v kaki trgovini, najraje v mesta. Sprejme tudi mesto blagajnioarke. Ponudbe se prosi pod «Vestna» postnoležeče Šmartno p. Litija št. 1300. Prodajalka s triletno prakso, izvežbana v maniifakturi in galauieriji, išče služlie, najraje na deželi. Ponudbe pod «Marljivost» na upravo «Jutra». 1259 se dobi po konkurenčni eeni v Inkarni v Celju Bazen tega proizvaja oinkovo pločevino, sirovi in rafiairaai cink ia olakov prah. 605 Brzojavni nasIoT: CINKARNA CELJE. Medkrajevni telefon: it. 28. ZA OTROKE: oblekce, predpasniki, perilo, majice in druga oprema najceneje pri 28/11 A. Šinkovic nasl. K. Soss Ljubljana, Mestni trg 19. Dobro vzgojeno mlado dekle se sprejme za pospravljanje sob in k otrokom. Naslov v upravi «Jutra». 1255 Koharloa, poštena, snažna in zanesljiva se takoj sprejme. Naslov v upravi «Jutra». 1256 V¿*b&anx: Naprodaj 1266 je nova kompletna spalnica iz trdega lesa in žimnicami. Ogled od 1. do 2. ure popoldne. Naslov v upravi «Jutra». Proda te pohlitvo, dre kompletni postelji po 750 Din, miz i 125 Din, dve postelji po 125 Din in dve omari s predali po 250 Din. Naslov pore uprava «Jutra». iti\ Naprodaj 1273 je lesen paviljon na prostora ljubljanskega velesejma, blizu glavnega vhoda, na glavni ve-lesejmski ulici. Podrobne informacije daje oprava Narodnega gledališča v Ljubljani. COÑETE PETE IN Trgovino 1243 (mešano stroko), dobro vpeljano, v centruma večjega okrožja Slovenije, ee da takoj v najem. Stanovanje tndi takoj na razpolago. Naslov pod «Trgovina» na upravo «Jutra» Gostilna. Proda se jato dobro idoča gostilna. Hiša pred kratkim novo zidana, gospodarsko poslopje v dobrem stanja, posestva e gozdom 9 oralov. Leži ob jako prometni okrajni cesti Št. Juri ob južni žel. Planina. Zraven gostilne jako pripravni prostori za trgovino, osobito ker ni v bližiai nobene konkurence. Natančneje ee poizve pri Alojziju Plausteinerju v Št. Jurju ob juž. žeL 1234 canela In irijnija so kakof usnana! Najbolje varstvo proti vlagi I mraza I Tovorni avto, znamke 6131 Fiat (dunajski) s polnim gani-obročem ter priklopnim vozom • e ilULUU L Uit! v Parizu 612 razpisnje mesto avto, z železnimi obroči, naprodaj. Pojasnila daje tvrdba FlorianšiS, Llubljana. SïSSS inšpektorja sprodaj. | b * za Slovenijo. Bana&ko moko, koruzo, pšenico, otrobe, oves, prvovrstno roba, od 5 kg dalje, razptodaja po najnižji dnevni ceni pravkar otvorjena trgovina. Pomorska trg. agentura M. Bielič, Dunajska cesta 33 pri Balkana. 1272 Borneu« svil«, 1270 16 štren á 10 dg se proda. Ogleda se v trgovini V. Lucin, Sv. Petra cesta 22. Spalna oprava, belo politirana, masivna, zelo elegantno izdelana, se pro ia za ceno 25.000 K franko Ljubljana. Ogleda se pri tvrdki Josip Štolfa, mizarstvo, Spodnje Loke. p. Lakovica pri Domžalah. 1269 Učenko v manafakturno trgovino sprejme takoj tvrdka I. Ogrin, Novo mesto. 1252 Sapi s« 1274 nova ali rabljena oprema sobe za gospoda in usnjata kla-bova garnitura. Ponudbe z navedbo cene in opisom na upravo «Jutra» pod «Soba za gospoda št. 111». Velika, močna, zidana ononadstropna hiša v prometnem mestu Slovenije, z dvema lokaloma in tremi stanovanjem je radi družinskih razmer samo za 140.000 dinarjev takoj naprodaj. Naslov pove podrošniea «Jutra» r Mariboru. 1254 SSebllrano sobo išče in*eujer s soprogo brez otrok takoj. Ponudbe na upra vo «Jutra» pod «Št. 1271». Za dam«, .1265 ki ljubijo izpremembo. Štirje kljančki iščejo zrna. Dopisi «Paški • paškica nabasana», postnoležeče Ljubljana II. Oglase za vse časopise v Srbiji » sprejema : Gospodje, ki imajo večletno prakse j na enakem mestu, naj pošljejo ponudbi na Generalno zastopstvo za Slovenijo Ljubljana, Sv. Petra cesta ¿t. 33. tnončna hi reklaisaa družba z o. z, Ljubljana, Kongresni trg 3. iiooovicB, ro&auice! llïivllli naprodaj Iz kleti Eorgos Gospodarstvo Book, 593 vino po K 28 — liter čez ulico, ter vsak petek sveže ribe nudi gostilna „pri Težaku", S. SE. največja izbira pri trrdki 59111 I Sv. Jakoba trg št. 5. Za obilen Ljubljana poset se priporoča 602 Mestni trg 10.1 Ivanka Vidmar, gostilničarki. Ponlkljanje. Sprejemajo se v ponikljanje vsakovrstni predmeti, kakor dvokolesa, otroški vozički, ter brušenje vsakovrstnih zdravniških inštrumentov in enako Dela se izvršujejo po najnižjih cenah. Priporočata se Aberšek ia drag, Poljska cesta 13, Liubljana. 1203 Zahvala. Za vse izraze sočutja ob izgubi naše nepozabne soproge, matere, stare matere, gospe Josipine Dolenc izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, posebno pa onim prijateljem, ki so jo celo ob tako neugodnem vremenu spremili na njeni zadnji poti. H Ali ste že poslali na-n i ročnino za „Jntro" f 610 NA VRHNIKI, dne 11. aprila 1923. Rodbini Dolenc-Ramor. Gostilničarji, vinski trpci, pozor! a H družba vinogradnikov v Ptuju priporoča svojo veliko zalogo priznano pristnih in prvovrstnih vin, letnikov 1920., 1921. in 1922. iz ljutomerskih, haložkih in ormožkih goric. en Lasten produkti Cene zmerne! Prvovrstni laneni firnež svetlorumen in svetlorjav, zajamčeno öist, v sodih in ročkah terpes&tinsko olje, Dekalin in laneno olje 46i nudimo po najnižjih dnevnih cenah HEO VAT & SOMP..UÏÏBLJÂNA Telefon Lnterurb. 30L Brzojavke: HROVATPOßT.