MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK OradnMtvo la npMMai «tarib dvomao slediti nastalemu Položaju i Nemčiji HHlerfevci zasedli Kebl STRASSBOURG, 11. marca. Predvčerajšnjim popoldne so hitlerjevski napadalni oddelki v polni bojni omenil v vsem nasprotju z določbami versajske mirovne pogodbe o demilitarizaciji Porenja zasedli vojašnico v Kehlu tik na obrežju Rena. Nato te bila vzpostavljena zveza z ostalimi badenskimi mesti. Takoj so bili odrejeni poostreni varnostni ukrepi na francosko-nemški meji. Uradni »Petit Parlsien« poroča, da bo sedaj vsekakor ukinjen režim obmejnih propust-nlc na francosko-nemški meji, zaradi česar bo več tisoč nemških državljanov. ki delajo sedaj v alzaških tovarnah. ostalo brez zaslužka. Borba USA ga svoje finance WASHINGTON, 11. marca. S 73 proti V glasovom je bil v ameriškem senatu pooblaščen predsednik Roosevelt, da more izpeljati vse potrebne ukrepe za sanacijo sedanje finančne in bančne krize. V prvi vrsti gre tukaj za zakon o reformi bank. Predsednik se pooblašča, da sme prepovedati vse transakcije v tujih devizah, zlatu ln srebru, izvozu bankovcev, kakor tudi da nadzoruje topljenje zlata In izvaja nadzorstvo nad vsem poslovanjem v tej smeri. Mimo tega je pooblaščen državni tajnik za finance, da sme zahtevat! od bank, da mulzroče vse zlato, kj teži v njihovih tresorjih za kritje kreditov. jjfSK^gg, jz marca. Ker je h«o jasno, da bodo pregledani bančni treaorjl in da bo preiskano skrito zlato, so mnogi lastniki sklenili prostovoljno Izročit! vse svoje zlato državi In so na podlagi tega samo predvčerajšnjim državne banke zamenjale za zlato nad 50 mliiionov dolarjev v bankovcih. KONEC BAVARSKE AVTONOMIJE MONAKOVO, 11. marca. Predsl-nočnjim je bil general von Epp imenovan za državnega komisarja na Bavarskem. To vest so izvedeli Mona-kovčani zelo pozno, celo pozneje kakor inozemstvo. Kakor sledi iz včerajšnjih poročil, baje državna vlada sploh ni vedela za to imenovanje, kakor o tem imenovanju tudi ni bil poučen sam državni predsednik maršal Hindenburg. Narodni socialisti so postavili vso državo že kar pred gotovo dejstvo. POTRES V KALIFORNIJI, LOS ANGELES. 11. marca. Južno obalo Kalifornije je včeraj zadela huda potresna katastrofa. Prvi sunek, ki so ga najbolj občutili v Long Be-acbu, Hollywoodu jn Los Angelesu, je trajal 11 sekund, nato so sledili še Štirje sunki. Najbolj sta trpela Long Belch in Hollywood. V Los Angelesu je bilo malo stvarne škode. Tu so našteli tri mrtve in dokaj ranjenih. Velika nevarnost preti s strani požarov, ki so nastali radi potresa. Vlada te poslala v potresno ozemlje vojaštvo % letali in sanitetnim materijalom. 'VMari b~0 f ti, dne 11. III. 19& Poveljnik dramske ifivhaije v Mariboru. Te ’ dni sei maii' v -Mariboru g,pavse*ifflc dravske’ dsviztie^ genetal Vlajdimir Cuka-yac, ki nadzoruje * mariborske vojaške edinice. Iz šolske službe. Premešocni^so: osnovnošolski učrteljito^Ktria^iičiteljice: France Kotnik iz Središča k Veliki; Nedelji. Ljudmila Bahorjeva1 iz Ganča-n v Gornjo Radgono, Valter, in,Danica^Brkerjeva iz Kruplivnika v Dolnje Kardeljevo, Rtrža Sovrčeva iz Dolnjega Kraljevca v Vuzenico in Marija Pahor-Lawenčičeva iz Serdice v Trbovlje. Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 13. marca se prične kratek ciklus, ki naj bi nudil pregled' o najvažnejših mednarodnih vprašanjih političnega, gospodarskega in, kulturnega značaja. Ciklus hoče opozoriti na prizadevanje mnogih najboljših moči vseh kulturnih narodov tekom stoletij, da bi se (doseglo mirno reševanje mednarodnih sporov. Najvažnejša točka bo težak kompleks vprašanj, ki je združen z ustanovitvijo Društva narodov. Očrtala se bo njega ideologija in ustroj, dosedanji uspehi njegovega dela in vzroki različnih neuspehov. Prvo predavanje ima v torek 13. marca univ. proi. dr. Andrassy iz Zagreba, ki bo govoril o prizadevanju narodov za mirno rešitev mednarodnih sporov, petek 17. marca pa bo proslava 501etni-ce smrti Riharda Wagnerja. Njegovo bi stvo kot človek in umetnik bo označi glasbeni kritik dr. 0. Hodel. Koncertna pevka G. Berghausova pa nam zapoje njegove znamenite ljubavne pesmi, znane kot »Wesendonk«. Prodaja vstopnic od srede dalje. Ipavčeva pevska župa v Mariboru va bi vsa v njej včlanjena pevska društva iz Maribora, da se v častnem številu udeleže današnjega koncerta Ciril-Meto-dovega cerkvenega zbora, ki bo ob 20, uri v veliki dvorani »Uniona«. Gostje pevci bodo prispeli v Maribor z osebnim vlakom ob 18. uri. SJSU »Napredek« ima jutri v nedeljo ob pol 10. uri dopoldne v Kazini v okviru idejnega mladinskega tečaja ZKD predavanje. Predaval bo g. dr. Igor Rosina te Maribora o temi: »Kmetski socialni pokret«. Mladina vseh • mariborskih srednjih šol vabljena! Smrt vzorne žene. V Brežicah je vče raj dopoldne nenadoma preminila ga. Ljuba, Lipejeva, roj. Lipoldova, žena tamkajšnjega veletrgovca in sestra mariborskega mestnega župana g. dr. Franja Li jpolda. Truplo blage pokojnice bodo jutri prepeljali iz Brežic v Žalec, kjer bo pogreb popoldne na tamkajšnjem pokopališču. Pokojnici blag spomin, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje! Šahovska tekma med mariborskimi klubi se nadaljuje jutri v nedeljo 12. t. m. v kavarni »Jadran«. Začetek točno ob 9. uri. — Kibici in prijatelji šaha dobrodošli! Vse pisarniške potrebščine v največj! Izbiri, cene solidne: Zlata Brišnik, Slovenska 11. Lutkovno gledališče Sokola matice v ar.odnem dotou ponovi jutri v nedeljo ob:16. uri,zelo zabavno in učinkovito igro Intervencija,zastopnikov stanovanjskih | v 5 dejanjih »Dr. Faust in njegov sluga naJemnHmv pri vladi, skupščiniIn senatu. Gašperček«, ki je dosegla pri premieri (Včeraj dopo&ne so prispeli v Beograd in prvi reprizi zelo lep uspeh ter jo lah-predštavnjki »-Zveze društev stanovanj- ko štejemo med najboljše uprizoritve na skih, najemnikov■ kraljevine Jugoslavije«, I našem lutkovnem odru. Drevi ob 19. uri med. katerimi je bil tuto? predsednik zve- P« bo predstava te igre za odrasle. Prizem prof. Marin'Katunarič iz Splita, in iz- dite! ročilifponovno predstavit© najemnikov: Iz društva stanovanjskih najemnikov, ministrskemu, svetu, finančnemu ministru, ( Redna seja upravnega odbora »Društva (■socialne politike in narodnega zdravja, najemnikov stanovanj in poslovnih loka-fmančnemu odboru in senatu. Med dru- lov za Maribor in okolico bo v torek 14. gim so v tej predstavki obrazložili polo- K m. ob pol 20. uri v dvorani Nabavljal-žaj najemnikovi v državi, ki so zašli radi« ne zadruge na Rotovškem trgu. današnje krize že tako daleč, da ne mo- j Nočna lekarniška služba. Prihodnji te- rejo več plačevati pretirano visokih najemnim za stanovanja. Z ozirom na to, •ker vlada še do danes ni izdala, tako potrebnega Stanovanjskega zakon in tudi ne izdala odredbe banovinam, po kateri bi se reguliralo in končno rešilo to eminemt- den ima nočno lekarniško službo Savo-stova lekarna pri Magdaleni na Kralja Petra trgu. Hotel Orel«. Danes specialitete: mrzel bize, mrzle in tople ribe, mrzle in tople plošče, različna najfinejša močna- 8h DANES Pri Jigerjevemu sinu vidite in dobite za malo denarja moderne Oirom-ovratnice in moderne velike doze za puder JUVELIR IN URAR, MARIBOR Gosposka uL 15 Chtlo-Metodov zbor Iz Zagreb je pevsko združenje, ki goji specielno cerkveno petje, kolikor mogoče vzhodno cerkveno vokalno glasbo, ki se sicer pri nas mak) goji. Z vso umetniško resnostjo se je lotilo svoje težke naloge in jo izvršuje vztrajno in dosledno ob trajnem šolanju posameznih pevcev in pevk. Zato je tudi doseglo doslej povsod največje uspehe, tako v Sarajevo, Križevcih, Karlovcu, v Ljubljani, a predvsem v Zagrebu, kjer je grškokatoliška cerkev vedno nabito polna vernikov, ki prisostvujejo maši in ubranemu petju Cirilo-Meto-dovega zbora. Gotovo ne bomo zaostali mi za drugimi! Tuch Maribor mora pokazati, da zna ceniti tako velevažno kulturno delo in bo s čim častnejšim obiskom koncerta zvečer v »Uniona« dal stremljenjem tega združenja primejtiK) zadoščenje in pctfmro. no socialno vprašanje, so najemniki vseh [ta jedila, pivo Salvator. Vabilo na občtri zbor Ribarskega dm-jštva, Maribor, ki bo v soboto 25. t. m. ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel« v Mariboru, Slovenska ulica. Dnevni red: 11. Citanje zapisnika zadnjega občnega I zbora. 2. Letno poročilo. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročila ostalih društvenih funkcionarjev. 5. Določitev pristopnine in članarine za 1. 1933. 6. Slučajnosti. | Odbor Ribarskega društva Maribor. Sokolsko društvo Maribor III, Krčevl-I na-Košaki ponovi v. nedeljo ob 16. uri v krčevinski šoli veseloigro »Trije vaški svetniki«. Prva vprizoritev se je obne-I sla izvrstno, brez dvoma bo tudi pri drugi občinstvo prišlo na svoj račun. — KONCERT CIRILO-METODOVEGA ZBORA 8°^° več110 c. k. A, •$g ' V93** [Zdravo! Sokol Maribor H na Pobrežju se tem Ndi*OdftO SlSCSSlIfiŽC I potom najtopleje zahvaljuje pobreškim Prlekom za poklonitev zneska Din 1000 I IMI/"Mkl I r ° 23 POKUJUitev znesKa um tuoo K w IM I U IM I ‘delni Čisti dobiček od prleške gostije. Pobota 11 Prostovoljno gasilno in reševalno dru- marca ob 20. uri »Grob znanega vojaka«. Premiera. Red B. f-tV0^afb°r pri!edi7* maja 1933 ob pri- Nedelja, 12. marca ob 15. uri »Maks » liki 251etmce reševalnega oddelka veli-1 Moric mest nase države zaostali pri plačevanju najemnin. Radi tega so predstavniki zaprosili vse merodajne činiitelje, naj bi uvrstili v finančni zakon naslednje amand-mane: banske uprave naj v pogledu odpovednega roka in maksimiranja najem-1 natečaju zaprositi za aktiviranje v žan-r.in za stanovanje in poslovne lokale iz- darmeriji, naj se zglase med uradnimi dajo svoje uredbe z zakonitimi sankcija- urami v mestnem vojaškem uradu, Slom- ko dobrodelno tombolo. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja, prosimo občinstvo, da pridno posega po tombolskih kartah. Rezervni častniki čina poročnika in podporočnika, ki želijo po razpisanem škov trg 11, kjer dobe potrebne informacije. Esperantsko društvo v Mariboru vabi na svoj občni zbor, ki bo v četrtek 16. marca v hotelu Halbwidl, Jurčičeva uli- mi, nadalje naj minister socialne politike izdela zakon o obveznem organiziranju najemnikov in hišnih lastnikov; vsa stanovanja in lokali, ki so prazni radi pretiranih najemnin, pa se naj občutno obdavčijo. Pričakovati je, da bo končno Ica °b 20. uri, svoje člane in vse prija-vendarle rešeno stanovanjsko vprašanje telje esperantskega gibanja, in bodo upoštevani številni protesti sta- Sokolska tombola. Za veliko tombolo novar.jskih najemnikov. V interesu stano- Sokola Maribor-matica dne 2. aprila so vanjskih najemnikov pa je, da se čim prošnje za darila razposlane in je odziv I T®*®5"« zaprtje, slaba prebava, abnof-čvrsteje oklenejo svojega društva, ki se že v prvih dneh prav razveseljiv. Prire- malw> razkrajanje in gniloba v črevesu žilavo bori za njih interese. ditveni odbor se obrača tudi tem potom Pomnožena .vsebina kisline v želodčne«* Paprika. V četrtek je bila, v tukajšnjem na vse p- n- tvrdke in zasebnike s pr o- soku> nečistost kože na obrazu, na hrbtu t t • ... I »o i/l. 1. .1__!! _ i.. I Iti Ute 1:Vl f^PlTitriO-cH lilri morribnlo.«! V/If i. Otroška predstava. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20. uri »Ženili* smehljaja«. Gostovanje tenorja Petra Burje. Znižane cene. Zadnjič v sezoni Ponedeljek, 13. marca: Zaprto. Torek, 14. marca:; Zaprto. (Gostovanj« v Celju.) Iz gledališča. Nedelja. Ob 15. uri otroška predstava. Ponovi se posledo$ v sezoni pestra in zabavna otroška re' vaja s petjem, plesom in godbo »Maks 1« Moric«. Znižane cene. — Ob 20. uri bo gostoval priljubljeni tenor Peter Buri« kot kitajski princ Son-Hong v Lebarjevi melodiozni opereti »Zemlja smehlja}«* To bo obenem poslednja uprizoritev t®* ga privlačnega Idela. Vel jajo znižane cen* cinu »Union« premiera filma »Paprika«, o naslovu bi marsikdo sodil, da je to rastlina, a vettdar je le film, za katerega ahko rečemo, da naslov v polni meri ustreza. »Paprika« je prav za prav mlada Madjarka Frančiška Gaalova, ki prvič nastopa v zvočnem filmu, in to s to-ikim temperamentom in izbornim igranjem, da napravlja utis, ko da je vsa namesto iz mesa in kosti iz žgoče paprike. šiijo, da podprejo to akcijo in s tem orno- in prsih> čermasti turi, marsikateri k«' gočijo se lepši razmah sokolskega dela tarp> motne sluznice preidejo z uporabo v Mariboru in čimprejšnjo stavbo našega sokolskega doma. Vsak dar v dobitku ali denarju je dobrodošel. Društvena potovanja po Sredozemskem morju. Za vsa tri potovanja po Sredozemskem morju z luksuznim parnikom »Kraljica Marija«, ki jih priredi Jugoslovanski Lloyd v mesecih julij, avgust in naravne »Franz Josefove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljaj® »Franz Josefovo« grenčico že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov, * največjim uspehom. »Franz Josefov«* grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Mladostno svežost ln prožnost ter P® mlajenje v splošnem samo v Jafffa pomarančah! Engros zalog« Mlloi Osat Marlb«r Zastrupljeno dete. Pred dnevi je pri* nesla neka nezakonska mati od Sv. Baf* bare v Slov. goricah v tukajšnjo bolnih' nico svojega 6 mesecev; starega otroči; . - ----- ča, ki je včeraj popoldne umrl. Ker u _ 0 t. . „ I Paulom nčrbigerjem. Film, poln komike je zdela zdravnikom otrokova smrt si«11* Fozar. V Spodnji Koreni pri Sv. Le- in temperamenta, izborne ogrske glasbe; Uiva, so obvestili o tem tukajšnje držav-nartu v Slov. goricah je preteklo noč posebno štirje »šlagerji« navdušujejo do no pravdništvo, ki je odredilo raztele-okrog 1. ure izbruhnil požar v stanovanj- vrhunca. Sledi prvovrstna opereta »Jaz senje trupelca Obdukcijo je izvršil sorskem poslopju posestnika Jožefa Stober- podnevu, Ti ponoči« z Willy Fritsohem ni izvedenec g. dr. Zorjan ob prisotnosti ja. Na kraj požara so prihiteli najprej so- in Kathe Nagy. Preiskovalnega sodnika dr. Travnerja, sedje, ki so prebudili Stoberjeve, ki so Grajski kino. Od danes do vključno Komisija je dognala, da je imelo dete v rdnospahm niso slutili, da je nad. njimi torka sijajna in temperamentna veselo- drobovju solno kislino, ki je povzročil« forelastrek Le z največjo težavo sol igra »Kaj naj priznam svojemu možu« njegovo smrt. Radi tega je držav«0 si rešili golo življenje. Ogenj je uničil j (Zena brez pBame). V glavnih vlogah pravdništvo uvedlo obširno preiskavo, stanovanjsko hišo z vsem imetjem In po- ljubljenka vsakogar, Renate MflHer in pa Ukradeno dirkalno kolo. Trgovskem« vzrocil precejšnjo škodo. Kako je nastal,] izborna; njena partnerja Geoig Aleksan-1 pomočniku Francetu Štuclju, stanujočem« se ne ve, pravijo pa, da ga je zanetila der in Otto WallbuTg. Pripravlja se ču- v Krčevini, je bilo včeraj dopoldne ukra-zlobna roka. Orožniki so aretirali neke- do filmske tehnike »Atlantida« po glaso- deno izpred glavne pošte dirkalno kolo ga mlajšega.člOM^ka, ^ jejjqH$a$jgpvf>o- vitem romanu z Brigito Helmovo in Gu-J znamke »Waffenrad«, vredno 14C0 D**- \StuceJj je p.rijavat taitaano^^ottci4. Ni torej čudno, da je ta film, ki vsebuje september> se dobe programi pri »Putni-toliko humorja in komike, imel vsepovsod v Mariboru in Celju. Parobrod obišče ogromen uspeh ir.- je tudi v Mariboru od Benetke, Dubrovnik, Kotor, Oparto, Kre-dneva premiere naval na blagajno. Pu- to’ Ma,to> Tuilis, Ajaccio, Nizzo, Cairo, olika je navdušeno sprejela to novo zvez- J«ff«, Istambul, Atene, Bey- do, kar dokazuje dejstvo razprodanih r?.u . ** . *Putnik« daje vse informa-1 predstav, obenem pa pri neštetih scenah ’n sprejema prijave, publika celo ploska, kar še bolj dvigne I. P Un|on. Od četrtka dalje najuspe- razpoloženije in je to gotovo do danes | J a ip nafv®čja veseloigra zvočnega fil-naš največji filmski uspeh. |-m-a »Paprika« s Frančiško Gaalovo in | V M a r i b o r u, dne 11. III. 19331 Mariborski »VEČERI mmmmmmrnammam* Stran 3 Grob neznanega vojaka H PREMIERI V MARIBORSKEM GLEDALIŠČU. Ko je — .v zadnjem dejanju — dopusta že konec in se nagiba mučeništvo bojevnikovo h kraju, se odpravlja vojak r.a odhod. Toda poprej je še treba izravnati račune z očetom, ki se ljubosumen na sna-hino čast zgraža nad sinovim činom. Sin se brani kruto in ostro, opravičuje se tako, da pride med starim in mladim, med fronto in zaledjem skoro do dejanskih nasilnosti. A naposled se stari zave, spozna junaštvo in žrtev vojaka, spozna njegovo pravico, da J'e na večer pred svojo smrtjo živel in življenje dajal. Oče prosi svojega sina odpuščanja, in kakor je vojak odpustil Audi, tako oprosti tudi očetu. Auda pa, ki je nenadoma očiščena, povrnjena sama sebi, priseže, da se bo odstranila, živela v samoti in sledila vojaku v smrt, če bi umrl. On pa na to ne pristane ter odide potem, ko je izpolnil svojo posvetno misijo in ko je ukazal njima, za katera gre v smrt, da živita in bosta srečna. To delo je najpomembnejše in najbo lestnejše maščevanje od vseh, karkoli jih je svetovna vojna navdahnila; obenem pa je brezobzirna obtožba, srce trgajoča himna, natančna in popolna slika bojevniške duše za časa svetovne vojne. »Grob neznanega vojaka« je najlepša agediia, kar jih je navdahnila svetovna ■yujna. Kljub svoji liričnosti (toda vedno lasni in razumljivi) in kljub svojevrstnemu izražanju varuje »Grob« vedno dramatični ton in akcent. Tragedija predstavlja trčenje fronte ob zaledje; vojak, je prišel po 14. mesecih odsotnosti na ‘dopust«, razodene duševnost bitij, ki jih ie pustil doma. Od prvega srečanja, že po nekaterih izmenjanih besedah in kratkih opazovanjih, spoznava vojak polagoma Erozotno razdaljo, ki ga odslej loči od tistih, ki sta mu najdražja: od očeta in neveste. Prvi, ki živi skupaj s svojo snaho in opravlja posestvo svojega sina, je brezskrbno na vajinem in se zanaša na bojevnike, na svojega bojevnika, da bodo deželi kmalu dobojevali mir. Auda, vojakova nevesta pa je v občudovanju Svojega izvoljenca vznemirjena radi dolgotrajnosti vojne. Težke zmede jo napadajo. Zadvomi nad seboj; v svoji iskrenost se obtoži, da ni več vredna prejemati 'lubezni, ki jo vzbuja, ker je mogoče ona sama več ne občuti. Toda »človek s fronte«, junak posvečen žrtvi, odpušča in do-Mča take slabosti. On, ki izvršuje na konti tako tragične naloge, ve dobro, da mora izpolniti v zaledju drugo nalogo, še mnogo mučr.ejšo in da mora dvigniti do ^voje lastne višine dušo teli obeh slabi-Komaj dospelega pa ga že pokliče brzojavka njegovega stotnika nazaj na konto. Dopust, ki bi moral trajati tri dni, s® je nenadno skrčil na borih 6 url Treba jih bo izrabiti! Najprej je treba poživeti srce neveste, ^Praviti iz omahujočega dekleta ženo, ki Ea ne bo nikoli več pozabila. Vrhu tega Se mu ponudi še sama, vsa drhteča, da bi mogla osrečiti svojega zaiočenea. Noč dopusta postane tako noč poroke, blagoslovljena od mrtvih tovarišev, junaških Opremljevalcev vojaka-moža. V drugem dejanju se nagiba noč h kra-fa in ob vstajajoči zarji občutila oba za-ročetica, da sta zdaj bolj daleč drug od drugega, kakor prej. Nevesta je tvegala neprevidnost in hotela izvedeti Čisto resico o vojni. Ko izve, da se je ta komaj SaČela, se zgrudi in krikne svojo izpo-Ved: brezmočno in slabo bitje je, ki nebo moglo varovati svojih čuvstev, ki že zdaj ve ali ga še ljubi, njega, ki jo je pravkar v svojem objemu obudil k ljubezni. Mož-vojak je zaslišal okrutno priznanje svoje družice, zato pa ji s svoje strani krikne drugo resnico: zato, da bi spet videl svojo nevesto, zato se je javil in tve-Eal smrtno nevarnost, ki je skoro usodna, kajti oditi mora jutri v patrulji na mesto, °d koder se prav gotovo ne bo več povrnil. Od prepoznega spoznanja ir. muk bičana zaročenka se opravičuje in si trka Qa prsi. Odpuščanje prejme v rahlem objemu junaka, ki jo uspava kot nebogljeno dete. Zdaj šele lahko zajoka vojak sprimo že prihajajoče morilske zarje. Vladimir Skrbinšek: Schalom Asch: Bog maščevanja h. . Tragedija Jankela Šepšoviča je tragedi-ia tipičnega predstavnika tistega Zida, ki bi samo produkt svojega življenja, temveč naslednik tiste iz davnega niča do danes segajoče verige židovskega pokolenja, katerega dogmatična, z železno roko v vsakdanje življenje posegajoča religija ham ga je ohranila v vsej svoji ozko-Eledni primitivnosti. Primitivna ali grobno velika — da vonjaš tisočletja — .'6 biegova vera v sveto toro, v svojega Bo-milosti, pa tudi jeze in maščevanja. *a vera je njegova ozkoglednost, je nje-®°va osodna zmota, ko ostaja v blatu, ko ?^i Človeški odnos do svoje hčere — ki 1 se v njegovi toploti gotovo očistila ^slednih nagonov po materi —- v padi, va mu Bog za eno dobro versko dejanje vse odpusti. In to je tisti splošni človeški ^oment, ki nam ga popolnoma približa, arn ga napravi razumljivega, nam odstre astor etičnega problema, ki je obče člo-x.e;ki. Odkupnine napram katerikoli viši! ,s‘l duhovnosti, ki lo imenujemo svojega Mariborsko premiero je zrežiral glavni režiser J. Kovič, ki kreira obenem vojaka. Auda je Kraljeva, oče Furijan. c&icci estan m odstranijo temeljito z zob, se nafmriiz malih glivic zelena zobna prevlaka,kuma za posledico pokvarjeno zobovje. Zaradi tega naj že otroci negujejo Zobovje z OD Oh zobno pasto, g ODOL-Zobna pasta ima veliko čistilno moč zaradi svojih obilnih koloidnih sestavin. Zobovje očisti temeljito ter odpravi vsak neprijeten vonj, vsa barvila in vso nesnaga Za ustanovitev vrtnarske šole v Mariboru UGODNA PRILIKA ZA PRIDOBITEV GLAVNE PODLAGE ZA TAK ZAVOD. Po ukinitvi raznih javnih uradov smo morali v Mariboru preusmeriti svoja stremljenja. Ze doslej se je o tem mnogo razpravljalo, sproženi so bili mnogi pametni načrti in nekateri tudi uresničeni. Zadosti pa vendar še nismo storili. Se vedno je mnogo vprašanj, ki bi se morala obravnavati. Med ta vprašanja spada tudi zamisel vrtnarske šole. Idejo je sprožilo dejstvo, da ic v likvidaciji tukajšnje vrtnarsko velepodjetje »Vrt«, Džsmonja in dr., menda sploh največje te vrste v naši državi. Kakor namreč vse kaže, bo Maribor izgubil tudi to pridobitno napravo, ki se bo spremenila v navadne stavbne parcele, če se ne najde druga rešitev.^S tem se bo brezposelnost le še povečala in poznalo se bo tudi v naši trgovini. Da se to prepreči, je upravitelj stečaj-nine povabil te dni v podjetje predstavnike javnosti in jim razkazal vse obsežne naprave, tako da so se mogli dodobra prepričati, da bi bila velika škoda, če bi se definitivno opustilo po tolikih letih obratovanja pred vojno in v povečanem obsegu ves čas po vojni. Pred vsem bi pa bilo podjetje »Vrt« v Koroščevi ulici kakor nalašč ustvarjeno za vrtnarsko šolo, ki bi jo nujno potrebovali. Če bi torej podjetje pridobila bodisi banovina ali občina, bi bilo potem lahko pridobiti tudi državo za ustanovitev take šole, zlasti še zato, ker bi se pri dobrem komercialnem vodstvu že v kratkem sama vzdrževala in krila vse stroške. Sedaj gre torej le za to, da pride podjetje »Vrt« v last banovine ali mestne občine, kar bi se lahko ztgodilo brez večijh ovir in težkoč. Za prevzem ne bi bil niti potreben likviden kapital; prevzela bi se zaenkrat samo garancija pri banki, ki pa tudi za javne samoupravne korporacije ni velika. Potrebno je zato, da se javnost za načrt zainteresira in da ga resno prouče naši merodajni faktorji v Ljubljani ter v Mariboru. Začasna možna rešitev bi pa bila tudi v tem, da bi mestna občina prodala svojo sedanjo vrtnarijo pred športnimi igrišči v Ljudskem vrtu, ki jo upravlja Olepševalno društvo in je dosti premajhna za trgovsko obratovanje. Mimo tega je pa tudi v napoto razvoju športnih igrišč, če bi se uporabil prostor v ta namen, bi bili razni problemi idealno rešeni. Lahko pa bi se prostor prodal tudi kot stavbne parcele. Na ta način bi se kupnina za podjetje »V r t« že skoraj krila. Mariboru se torej nudi s tem najlepša rodajne kroge, zlasti pa na banovitv« sko in mestno upravo, da te prilike ne zamudita! Usmerjenost mlade inteligence Predavanje Zveze mladih inteUgentov v Mariboru v Delavski zbornici. Usmerjenost mlade inteligence po vojni, je bi! naslov predavanju, s katerim je pretekli četrtek zvečer Zveza mladih in-teligentov v Mariboru otvorila mladinski ciklus predavanj, ki bodo nadalje pod njenim okriljem poleg kulturnega cikla, ki ga začne vseučiliški prof. dr. Oz val d prihodnjo sredo. Prvo predavanje je o« tvoril predsednik Zveze mladih intelektualcev učitelj g. Pavle Šegula, ki je u-vodoma pojasnil program predavani teij pozdravil navzočo mladino in podal besedo predavatelju cand. parol. Edblnr Bojcu. Predavatelj je nato m zgoščenih mislih orisal navzočim razliko med usmerjenostjo predvojne in povojna inteligenčne mladine. Poudaril je zlasti vpliv svetovne vojne na generacije, ki so v njej do-raščale. Prikazal je ločitev treh povojni« generacij, katerih slednja1 3e pričenja žel pod vplivom nove ločimice: sodobne, go- prilika, da ustvari podlago za novo j spodarske krize, ki je s prejšnjo h^imb strokovne Mo. ki M pomenila voiM v Boga, za nizkost življenja, ki ga z lastnimi mukami ne očistimo — ni! Čisto gotovo Schalom Asch ©ima pesniške sile in globine Dostojevskega, ki bi razgrnil vso elementarno usodnost takšne zmote tako, da bi čutili ono slednjo večnost; v kateri smo vsi eno. S trditvijo pa, da sploh ne pretrese, dela tudi A. Kerr pisatelju krivico. Pretresa te, če delo čl-taš, pretresa te še bolj, če ga poslušaš na odru. Povsod, kjer so ga uprizorili, je to dokazala publika, prav tako naša, ki je z intenzivno zavzetostjo — celo brez običajnega smeha v najresnejših momentih — sledila vse dosedanje uprizoritve. Svr-ha dramske pesniške oblike, pretresti gledalca1 do očiščenja, je uresničena. Če pritegnemo k Jankelovi osebni tragediji še Hindo, ki prav tako Istinsko, pa tudi prav tako zmotno hrepeni po očiščenju, sploh vsa dekleta, ki klonejo v trpkem občutku izobčenosti, pa še Manjko in Rifkelo, kojih odnos ni čutna zabloda, temveč hrepenjenje dveh duš za pravo, čisto ljubeznijo do moškega (dialog II. dej o ženinu!... NLanjkin krik: *...ta potem leževa v postelj. (Ženin in nevesta!) . . . Nihče ne vidi... nihče ne ve... samo ti In Ja*.. •«), ki jo dvigne v .vročičen beg iz. te tete — oq ste Mr mer v še hujšo umazanijo »podjetja«, ki se šele ustanavlja — to vse je en sam tragičen klie izkopati se iz močvirja. Resje Manjkin in Rifkelin odnos tudi erotičen, toda kdaj se še s čuvstvom ljubezni ni vzbudil tudi eros. Posebno ko sta druga za drugo v svoji zanešenosti podobi onega bitja, kateremu bi izkazovali v realnem življenju vso svojo ljubezen. Duhovni poudarek je v tem, da ta erotika ni sama sebi svrha. To so v glavnem osnove tega dela, kolikor jih je mogoče v ozkem okvirju tega članka podati. Kako pride gospod Golob po vsem tem do omenjenih nasprotnih zablodnih zaključkov? Ker od vsega po-četka nima pravega odnosa do dela, ker ni našel njegovega etičnega problema. Ker istoveti zunanji dejanski poraz Jan-kela, Hinde in Rifkele, teh glavnih predstavnikov umetniško ustvarjenega sveta ob konau drame, z nazorom avtorja, češ, nravstveni dvig pri teh zablatenih naslednikih Mojzesovih ni mogoč! t Je mogoč, pove ta konec, toda ne z z|agmio moralko kupljenih odpustkov!! Kdor pozna Aschevo beletristiko, predvsem njegovo trilogijo romanov, mu manjvredne literarne špekulacije sploh ne more pripisati. . Slabost Atebfivttfa dela ie uigž9o*a Ute’ rarnost na nekaterih mestih, toda le z vidika umetniške resničnosti, kakor mu 10 očita A. Kerr, ne pa prosto po življenja, ki naj se potem nekako preicira v literat turo, kakor razumemo g. Goloba. To pa. le za tako ostre opazovalce in predvsem tako ostre prvoboritelje za skrajno brezkompromisno čistost odrskih umetnin, kakršen je A. Kerr. Vprašamo pa se zdaj iz tega idealnega in gotovo edino pravilnega vidika v borbi za ta cilj, koliko novejše dramske literature nam preostane za uprizarjanje? Kerrove zbrane kritike povedo, da bore malo božjega. III. Gospod Golob govori poleg Ascha, tega »zanikovalca vseh nravnostnih vrednot«, v eni sapi o Wedekir.du, ki naj big« bil nadomestil v »tej vrsti literature« pri nas in mu stori s tern slabo usluga Poleg tega. Kolikor je Asch literaren, toliko je Wedekind frangmontaričen v graditvi dra matične oblike, in ne vem, kaj je huje. Za oder slednje. To pa ne j>ameni, da ne bi imd nravice do vprizarjaiija. Vsebinsko gotovo večjo pravico kot Asch. Pa kako naj gledališče, ki se bori na vseh koncih’ in krajih s težkočami, tvega take repertoarne smelosti, če neki del javnosti , zahteva pdstjiaoitev Wedekinda z reper- dela napram političnemu in umetnostnemu, ki sta v ospredju življenja; čeprav izvajata le ideje prvega. Nato je v. treh duhovnih smernicah: narodnostnih, socialnih in religioznih podal sliko različne usmerjenosti povojne mladine s predvoj- Mariborski dolgi jeziki O MESTNEM »TRAČU« IN POTREBNIH UKREPIH. Pravijo, dai imamo preveč društev, ki kdo zraven, ko sta se pozivajo ljudi na hoj proti jetiki, proti al- no z ozirom na spremenjeno časovno koholu, proti nemorali itd. Pa se je vzlic kulturno okolje. Povojna, zlasti slovan-1 gospodarski stiski pokazala potreba po ska mladina se je znašla v novih narod- novih društvih. Zlasti v zadnjem času se r.ostnih postojankah, poostri1** so se tudi z vso vnemo ustanavlja tudi v, Mariboru socialna razmerja in poglobilo se je ver- »Zveza proti dolgim jezikom«. sko doživetje. Na vse to je povojna mla- Člani zveze se morajo obvezati, da d na reagirala z vso odločnostjo svojega bodo sami molčali in nikogar obrekovali. mladostnega radikalizma. Vsem tistim pa, ki svoje jezike preveč Predavatelj bo to prezanimivo poglav- stegujejo, jih marajo nekoliko — pri-je o usmerjenosti sodobne inteligenčne krajšati. Sicer ne z nožem, kar bi tudi mladine nadaljeval in skušal analizirati včasih ne škodovalo, ampak s krepko in našo najmlajšo generacijo. Poslovanje in bilanca Poštne hranilnice Čekovni promet je znašal lani 218 mlH- odločno besedo. Pravijo, da je v Mariboru zelo potrebna organizacija, ki bo stopala na prste vsem, ki svoj jezik preradi brusijo ob časti svojega bližnjega. Bolj kot kedaj . , -,7, , ix „v„. A se pojavljajo danes ljudje, ki ne morejo jard. Vloge koncem leta so znašale nad živeti) ne da bi koga mrcvari]i za nje,g0_ 443 milijonov Din. vim hrbtom, mu kradli poštenje in ga te- Vkljub težkim gospodarskim razmeram rali v obup. Napaka je sicer že stara kot je Poštna hranilnica obdržala v lanskem svet, nikakor pa ni utemeljen njen bujni poslovnem letu svoje poslovanje na nor- razvoj in napredek. Zato povsem upra-malni višini. Narastlo je celo število vla- vičeno raste bojni klic vseh poštenjakov gateljev in je ta porast pripisovati raz- »Združite se v boju proti dolgim jezikom' meram, v katere so zašli mnogi privatni j Združite se v boju proti obrekovanju in denarni zavodi v naši državi. V pogledu Iopravljanju!« štednje je postala Poštna hranilnica emi- Mnogi ljudje menijo sicer danes, da nentno nacionalni denarni zavod za naj- »trač« ni nič važnega, ni nič posebnega širše sloje našega naroda, prav tako pa ampak da je to pač slaba, ampak silno tudi v pogledu blagajniške službe. Poštne prijetna zabavna razvada. Pa temu ni hranilnice se ne poslužujejo samo poedin- tako! Ljudje, ki drug drugega niti prav, ci, temveč tudi država, banovine, občine ne poznajo, se začno sovražiti; čenčanje' in druge javne institucije. Ona izplačuje ima v sebi kali razprtij, čenče so izvor nakazane mesečne prejemke državnim u- in začetek sovraštva, službencem, pokojnine, invalidnine, pod- Posebno gladko tečejo taki pogovori v objemala tista dva? Ali so res neovrgljivi dokazi za nezvestobo, goljufijo, in hinavstvo vseh tistih, ki se jim to očita? Pa se znajo »dolgi jeziki« tudi izgovarjati, češ: »Res je, dokazov sicer nimamo, ampak imamo »življenjske izkušnje«, ki nas potrjujejo v veri, da imamo prav. Znamo ljudi spoznati po znakih, ki se ne dajo utajiti: Tega in tega sem videl hoditi z njo pd samotni ulici — za mene je to dovolj. In za tega in tega vem, da trosi stotake, čeprav ni imel premoženja. AH mi je treba še več za sodbo, ko tako dobro poznam svet? Tega vendar ne bo nihče trdil, da dve osebi nimata razmerja med seboj, če hodita skupaj! Ali pa da gospa, ki gre v sanatorij, nima posebnih, diskretnih vzrokov za to! Kaj takega naj verjamejo bedlaki, mi ne!« Tako pravi mestni »trač«. Proti takim maniram je borba res težavna. Saj si štejejo boljše družbe celo v čast, če se medsebojno vabijo na — »trač«! V Mariboru je stvar že vsakdanja. Tukiitam padajo pikre besede na. račun onih preprostih ženščin, ki na trgu in ulici čenčajo, zastavljajo pota in obirajo svojo okolico. So res nepoboljšljive kle- petulje, vendar zdaleka niso tako nevarne, kakor one «kofetarce« pri prijaznih pomenkih, polnih opravljanja in natolcevanja. Ali se zavedajo, da vsaka stvar pride na dan? Ali slutijo, kaj to pomeni, če izrekajo svoje navadno prazne domneve kot — dejstva? Ali vedo. da vodijo take besede dostikrat tistega, ki se tičejo, naravnost v obup? Koliko samomorov ima dolgi jezik; na vesti tu di v Mariboru?! A ni treba, da bi ljudje skakali v Dravo ali se obešali. Dovolj je za marsikoga že, da ga dolgi jezik le malo ošvrkne in že je moralno polomljen! O takih primerih javnost malokdaj izve, zato mnogi mislijo, da jim je vse dovoljeno. Sicer dolgi jeziki včasih govore tu® — resnico. Toda kdo jim daje pravico, da obešajo tisto betvico resnice na veliki zvon radovedne javnosti? Če že mora biti in mu jezik ne da miru. naj pove žalostno resnico pred sodnijo, molči Pa naj, kadar zahteva to čut za dostojnost in spoštovanje do človeka. Na' žalost le redkokdaj ugovarja kdo razodetjem dolgih jezikov in malokdaj ščitimo onega-ki ni navzoč in se braniti ne more! Ah je to v skladu z »manirami« in viteš-tvom? Zaverovanost naše dobe v dolge jezike je žalosten znak časa. ko Človeško dostojanstvo izgublja svoj pomen. T. pore in vse mogoče materialne račur.e. naših renomiranih družbah, kjer se razvija Izplačilna služba se raztega na vse drža- »družabnost« po programu in se že po ve sveta. Preko svojih direktnih zvez prvem kozarcu prične razgovor: »Ali ste — poštnih hranilnic, čekovnih zavodovIze slišali, da...« in velikih bank v drugih državah — iz- Človek’ bi mislil, da pride sedaj na vr-plačuje naša Poštna hranilnica račune sto kaj znamenitega, kaj resnega, nekaj svojih klientov po vsem svetu. Prav ta- res novega — toda kakšna zmota' ko pa sprejema tudi denarna nakazila iz Nadaljevanje se namreč glasi* vseh petih kontinentov. Obsežnost nje- »...da živita ta in ta skupaj« ali pa nih funkcij se jasno zrcali v glavni knjigi, »da sta se ta in ta ločila« itd. Taka vpra-ki izkazuje, da je znašal lani promet o- šanja pa so še le začetek ali povod za krog 218 milijard dinarjev. vse nadalnje »probleme«. To so še le Sporedno z napredkom prometa pa se skakalne deske, s katerih skačejo »dolgi je povečal tudi kredit, tako pri posam-ez- jeziki« v kalno in blatno mlako, v kateri nikih kakor tudi pri ustanovah v narod- skačejo in se valjajo z največjo slastjo, nem gospodarstvu in pri državi ter pri Blato in smrad brizgajo na vse strani iii javnih institucijah. se ne ustavijo ne pred rodbinskem živ Poštna hranilnica' se vzdržuje in krije ljenjem in ne pred zaklenjenimi vrati pr svoje izdatke iz lastnih dohodkov, ustvar vatnih stanovanj, ampak neusmiljeno tr ja lastne rezerve in daje državi znaten gajo svojim žrtvam obleko s telesa ter čisti dobiček vsako leto. Skupen promet jih docela gole vlačijo za seboj v svoji je znašal lani 217 milijard 916 milijonov luži. Svojim žrtvam pripisujejo vse, sa 989.502.90, predlanskim pa 241 milijard mo nič dobrega ne: »Ta živi s to v škan 562 milijonov 603.583 Din. Ob zaključku daloznem razmerju. — Ona živi z njim in lanskega poslovnega leta je imela skupno se pusti »vzdrževati«. — Ta ni norma. 21.888 čekovnih računov, od katerih je len. — Ta goljufa svojega moža. 2.699 inozemskih, torej za 1.488 več ko| predlansko leto. Hranilni promet je dosegel lani izred-l Ta da je pošten? Kje pa! Vse je samo laž, vse hinavščina!« Ni pa dovolj, da dolgi jeziki vse to ne uspehe. Število vlagateljev je znatno samo tako govore. Ona vse to trdijo, ka naraslo. Ob koncu poslovnega leta je bilo kor da je vse, kar govore, prava najel 216.957 vlagateljev, vloge pa- so znašale stejša in najsvetejša resnica. Z največjo 442 milijonov 673.550 Din. Med vlagatelji točnostjo vedo oni vse: ta je... oni bo.., je največ dijakov, nato orožnikov in vo- J ona ima.., jakov, državnih uslužbencev, otrok, obrtnikov in obrtniških delavcev. Sam vrag naj ve, odkod dolgi jeziki I vse tako natančno vedo! Ali je res bi toarja, (ki bi jo gledališče moralo odkloniti!), kakor se je to zgodilo z »Duhom zemlje«. Žaljivo pa je pripisovati gledališču, zato ker se avtorju zmotno natovori nič manj kot pomografične namene, nizko špekulativno blagajniško politiko, kakor je storila to kritika v »Mariborer Zei tung« in »Slovencu« z opazkami o lepakih, ki so bili označeni z opombo »Mladini neprimerno«. S to opombo opozarjamo odrasle, predvsem starše in vodstva šol, da ne pušča k predstavi nezrelih mla dih ljuidi. Zreli mladini pa lahko samo koristi. Sicer pa, če je kdo od mladih ali sta rih obiskal to predstavo le radi te opombe, je svoja bolana pričakovanja razočaral, mogoče celo ozdravil. Gospoda, čeprav je m odru bordel, sicer v vsej svoji trpki tragiki, mi nismo bordel niti z njo niti brez nje. Smo gledališče, ki je doslej in bo odslej v svojem dramskem repertoarju izhajalo brez rdeče lučne reklame. Obenem izvračate resno stremljenje igralskega ansambla v pačenje, če mu s takšnimi insinuacijami v temeljih odrečete umetaišflb hotenje, ki naj gradi vrednote. Kajti če ni režija vsaj malo pričarala, vsega onega višjega sveta, marveč le vzdušje smrdljivega vonja, I cek) rasnih očal. moram skesano priznati, da sem šel s ka-* _« tastrofalno sigurnostjo — mimo pisatelja, mimo dela, mimo obče konstruktivne o-derske izvedbe in grešil nad igralci. Da temu hvala Bogu ni tako, čutim. Potrjuje me, pa v tem odličen kontakt s publiko, ki je reagirala le na vrednote i-n lepote dela, prav tako vsa kritika, ki je to pove' dala in celo kritika g. Goloba, ker, da ni bilo pozitivnega vzdušja, ne bi bilo tako močno občutno negativno. Napisal sem te vrste, ker smatram za svojo dolžnost obraniti pošteno stremeče ga pisatelja krivice, ki se mu dela s pod-tikavanjem neumetniških namenov, prav tako gledališče in njegov igralski ansambl, ki se mu godi ista krivica, in da povem, da se tu pa tam vendarle zgodi, da pride kako delo zavedno v repertoar. Obenem bi rad opozoril gledališko kritiko, da naj bo tudi njeno delo tvorno, ki maj občinstvo navaja v globlje gledanje, ki naj o-stro odbija resnične slabosti uprizorjenih del, tem prisrčneje pa izlušči vse njihove vrline iq skuša povedati, kako naj se plitko delo poglobi, počloveči, kar je tudi eno največjih hotenj oderske izvedbe________ ne pa obratno. To pa je mogoče le takrat, če gledamo na umetnost in sodimo o njej j čisto, ne skozi leče narodnih, verskih ali Cerkveni obredi pri upepeljiivi mrliča Primer dr. Kuneja iz Slovenjgradca. Doslej je bilo splošno razširjeno mne' nje, da je katoliška cerkev, odločno prot. ideji upepeljevanja mrličev. Zato cerkev tudi ni dovolila spremstva duhovščine in cerkvenih obredov pri pogrebih mrličev, katere so upepeljili v krematoriju. Tu in tam je cerkev že večkrat napravila izje mo, a v splošnem doslej katoliška cerkev ni bila prijazna krematorijem, v katerih se upepeljijo trupla mrličev. Množiti so se pa začele izjeme zadnji čas posebno v češkoslovaški, kjer otvar-jajo večja mesta drugo za drugim krema torije. To silno pospešuje porast članstva v društvih za upepeljevanje mrličev in se je lani zgodilo v Pragi celo to, da so v enem mesecu upepeljitve v novem krasnem krematoriju prekosile število pokopov. Zato so v neki škofiji na Češkoslovaškem rešili vprašanje cerkvenih pogrebov pri kremaciji mrličev na ta način, da so mrliče, ki so bodisi sami ali njih sorodniki želeli cerkvene obrede, najprej spustili v grob in jih -nato zopet dvignili ter šele potem prepeljali v krematorij. Piri pogrebu ministra Viškov-skega je cerkev celo dovolila spremstvo duhovščine do krematorija, kjer je nato zapustila sprevod. Prejšnji teden pa je prelomil dosedanjo tradicijo katoliške cerkve tudi mariborski škof. Pokojnemu zdravniku dr. Ferdo Kuneju v Slovenjgradcu, ki je v svoji o-poroki izrecno zahteval upepeljitev svojega trupla, a je obenem poleg drugih dobrodelnih namenov zapustil tudi cerkvi v poslednji volji nekaj premoženja, je mariborski škof izrecno dovolil na zadnji poti tudi cerkven pogreb. Ob krasnem pogrebu pokojnega dr. Kuneja je opravi cerkveno svečanosti slovenjgraški dekan č. g. Čižek, ki se je tudi udeležil pogrebnega sprevoda. Potem je truplo pokojnega dr. Kuneja prevzelo mariborsko društvo za upepeljevanje mrličev »Ogenj« n ga dalo prepeljati v Gradec, kjer je >il v petek v tamošnjem, lani otvorjenem crematoriju upepeljeno. Pepel pokojnega jo vrnjen v Slovenjgradec. S tem je mariborski »Ogenj« izvršil tudi prvo upepeljitev svojega rednega pokojnega člana. Lansko leto sta bila u pepeljena dva izredna člana, kojih zapuščina je morala rodi tega plačati polne stroške upepeljitve. Redni člani mariborskega »Ognja« plačajo ob vstopu le pristopnino, ki je odvisna od starosti in nato članarino po 15 Din na mesec ter oskrbi potem vse stroške pogreba in upepeljitve od Maribora naprej društvo, ki je v zvezi z graškim sorodnim društvom »Flamme«, na lastne stroške, kar pogreb preostalim pokojnika znatno poceni. Podrobnejši pogoji za vstop v »Ogenj« so razvidni iz društvenih pravil in pra-I vilnika ter brošure sodnega svetnika g I kar vse društvo rade volje vpošlje proti I vpošiljatvi zneska 5 Din v znamkah'. Ker je sedaj tudi nasprotstvo cerkve napram upepeljevanju mrličev odpadlo, se bo ideja upepeljevanja mrličev med Slovenci gotovo prav tako 'širila kot drugih naprednih 'državah. Za informacije se je obračati na naslov: »Ogenj«-Maribor, Koroščeva ul. 8. Kulturne vesti Bratko Kreft: Celjski grofje. Drama življenja srednjeveških fevdalcev, katerim so tlačanih naši predniki. Izdala i31 založila Tiskovna zadruga v Ljubila® 1932. Zbirka: Slovenske poti 6. zvezek* Usoda celjskih grofov, ki je zanimala že toliko slovenskih, nemških in hrvaških pisateljev, je našla v Kreftovi drami povsem novo idejno in vsebinsko razlago. Drama je pisana v realističnem stilu, ki j® povsem tuj vsakršnemu idealiziranju >n izključuje poveličevanje srednjeveških feV dalcev ter nam zato razodeva mnogo novih značilnosti in zanimivosti iz tedanjega časa. Pisatelj je napisal k svojemu delu obširen uvod, kjer s precej podrobno analizo dobe dokazuje, zakaj se ie od dosedanjih razlag in pisateljskih obdelav tolikanj oddaljil. Idejna osnova njegove drame je razredna barba fevdalcev1 meščani. Ti so začeli takrat aktivno nastopati kot samostojen razred, postal* so nosilci tedanjega družbenega napredka in dali zgodnji renesansi in humanizmu prve jasnejše oblike meščanske kulture. Delo je imelo v Ljubljani in Mariboru izreden uspeh'. Knjiga prinaša ce-otni tekst, tudi tistega, ki je pri predstavah izostal. Drama ni zanimiva le k® odersko delo, temveč tudi kot knjiga, ki prinaša kljub večkratni obdelavi omenjene snovi še vedno marsikaj' novega ifi zanimivega. Cena kartonirani knjigi ie 38 Din. Previden prodajalec »Gospa, to blago traja celo večnos • idr. Travnerja c> upepeljevanju mrKčevt če ni res, me potem lahko primete.« Potniki v zrakoplovu pri jutranji telovadbi Strašen diiaški upor na Kubi GROZNA' STRAHOVLADA Londonski in ameriški listi objavljajo dolga poročila o neznosnih razmerah na Kubi, znanem »Sladkornem otoku«, kakor ga imenujejo Američani zaradi sladkornega trsa, iz katerega se prideluje najboljši sladkor na svetu. Na Kubi vlada že več let z najostrejšo diktaturo predsednik republike Machado, človek z železno pestjo, ki nikdar ne odpušča svojim nasprotnikom. Na vse zarote proti svojemu življenju je odgovarjal z okrepljeno strahovlado. Doslej je bilo ubitih že na tisoče pristašev in nasprotnikov predsednika Machada. Obojestranska borba je neusmiljena. Nasprotniki režima, ki jih ujamejo oblasti z orož-jem v roki ali pa jih samo osumijo, da so nameravali izvršiti kako teroristično de-lo, se rajši usmrte sami, kakor da bi padli v roke policije, ker se prav dobro zavedajo, da jih čaka neizogibna smrt, toda spremljana z nastrašnejšimi mukami. Sam predsednik Machado se nenavadno skrbno varuje pred atentatorji. Svojo palačo zapušča le v oklopnem avtomobilu in v skrbnem spremstvu cele čete detektivov na motornih kolesih. Jeklene plošče njegovega avtomobila vzdr-če vsako kroglo, izstreljeno iz puške ali samokresa. Doslej se je posrečilo predsedniku Machadu še v vseh primerih preprečiti poskuse svojih nasprotnikov, da bi ga vrgli z oblasti. Organiziral je iz-tedno močno in dobro oboroženo policijo, ki za nasprotnike režima ne pozna milosti. Toda za nasprotnike režima je še mno-£o bolj nevarna tajna policija, ki ji je Še do nedavna načeloval kapetan Miguel Herrara. Zarotniki so sklenili, da se ga regijo za vsako ceno. Oprezovali so nanj Več mesecev, dokler se jim ni nudila priložnost in so ga ubili. Ko je prišel Her-rara neke nedelje popoldne pred katedralo v Havani, glavnem mestu Kube, ie pribrzelo deset zarotnikov, med njimi Šest dijakov, v dveh avtomobilih do šefa tajne policije in oddalo nanj pravcati dež krogel iz svojih karabink. Herrara se je Zgrudil na mestu mrtev na pločnik pred katedralo, zadet od desetih krogel. Predsednik republike Machado je bil nepopisno besen, ko je izvedel za nasilno smrt svojega najzvestejšega sodelavca m je takoj zapovedal, da morajo biti aten tatorji in njihovi pomočniki takoj izsledeni in aretirani. Policija, podpirana po Vojaštvu, je aretirala po vrsti vse izrazitejše nasprotnike režima in jih je več brez vsake preiskave ali procesa pomoka, češ, da so hoteli med transportom v zapor pobegniti. To oblast je dal policiji predsednik Machado že pred davnim časom na podlagi starega španskega Zakona »Ley de Fuga«, ki pooblašča organe oblasti, da streljajo na vsakega aretiranca, ki bi poskušal pobegniti med transportom v zapor. PREDSEDNIKA MACHADE. Oblasti pa so med tem izvedele, da so se dijaki, ki so sodelovali pri atentatu na šefa tajne policije, poskrili v vseučilišč-nem poslopju. Močni policijski in vojaški oddelki so nato obkolili vseučilišče in končno vdrli v poslopje. Razvila se je strašna borba, v kateri so bili slabo, ali pa sploh neoboroženi dijaki naglo premagani. Že v borbi je bilo ubitih več desetin dijakov in nekaj stražnikov. Ko pa so bili dijaki premagani, so oblasti uprizorile pravcati pokolj. Iz neposredne bližine je bilo ustreljenih 150 golorokih dijakov, ne da bi se sploh skušali odvesti v zapore in zaslišati. Vseučilišče je bilo spremenjeno v veliko klavnico, v katerem se je pretakala kri v potokih. Ta nezaslišani pokolj je izzval med prebivalstvom pravo revolto, ki pa jo je predsednik Machado s svojo kruto roko takoj zadušil in onemogočil vsak nadaljnji poskus protesta. Nad vsem otokom je bilo proglašeno poostreno obsedno stanje, glavno mesto Havana samo pa je bilo spremenjeno v velik vojaškima bor. Po vseh cestah in ulicah stoje močni vojaški oddelki, oboroženi mimo drugega tudi s topovi in strojnicami. Na strehah vladnih poslopij so razvrščene strojne puške v gostih vrstah. Oblasti ^ neusmiljeno preganjajo nasprotnike režima in je bilo po zadnjih vesteh ameriških listov zopet pobitih večje število ljudi. Nekaterim političnim osumljencem se je posrečilo pobegniti na ameriško celino, kjer so pripovedovali zastopnikom tiska in predstavnikom oblasti pretresljive podrobnosti o strahovladi na Kubi. Glavni nasprotniki režima so visokošolci in vi-sokošolke, ki so ustanovili tajno organizacijo, označeno z »A.B.C.«, ki se bori s terorističnimi sredstvi proti predsedniku Machadu. Zato jih oblasti tudi preganjajo z najostrejšimi sredstvi in so jim odrekle vsak pardon. Število dijakov na Kubi se ceni na okrog 5000 in so skoro vsi organizirani pri »A.B.C.«. Z orožjem v roki pa se bore proti predsedniku Machadu razen dijakov tudi dijakinje. Sodi se, da je bilo doslej ubitih že nad 200 dijakov obojega spola. Zaradi zadnjih morij in pokoljev je postala splošna varnost na Kubi iluzorna. Okrog tri in pol milijona ljudi, kolikor jih šteje »Sladkorni otok«, živi v stalni negotovosti, kaj bo prinesel jutrišnji dan. V hudih skrbeh pa so tudi ameriški in angleški kapitalisti, ki imajo investiran na Kubi ogromen kapital. Tako so Američani vložili v tamkajšnjo tobačno in sladkorno industrijo ter v ostale velike naprave okrog milijardo dolarjev, Angleži pa nad 45 milijonov funtov šterlin-gov. Zato ni izključeno, da bodo ameriški in angleški kapitalisti s pomočjo svojih vlad dosegli, da se bodo v najbližji bodočnosti povrnile na Kubo stare, normalne razmere. V deželi Samoancev ŽIVLJENJE NEPOKVARJENEG V srečni deželi Samoancev zore banane in drugo sadje tudi tedaj, če se Človek zanje prav. nič ne zmeni. In to Je precej važno, ker Samoanci niso za nobeno delo. . Samoanci žive v zadrugah, in ker zadruga zahteva od delavnih članov, da skrbe in delajo tudi za lene člane, gleda ^sak Samoanec in skrbi, da bi ga ne Proglasili za delavnega človeka, ker bi Potem moral delati za vso zadrugo. Ey-ropci, ki imajo v Samoi svoje plantaže, dobe takoj Kitajce, ker Samoanci tudi za. denar ne marajo delati. Kolikor pa imajo Samoanci manj smi-s‘a za delo, tolikanj več smisla imajo za ^jnetnost, glasbo in zabavo. Razen tega PoČuduje vsak Evropec, ki pride v Sa-djoo, lepe Samoanke in njih vitka in od lepo proporcionalna telesa'. Samoanci žive življenje, ki s svojim rdremonielom prav nič ne zaostaja za "Pansko etiketo. Vsaka njih svečanost ® Proslavlja po posebnih, strogo predanih ritualih. Na takšnih svečanostih je ,nenavadno veliko je in pije. Priznati q treba, da so Samoanci sila praktični. de kupujejo krožnikov, a vendar je-kroyS krožnikov. Palmovi listi so njih Prsf,n'i kokosovi orehi so njih čaše, 1 nm pa opravljajo posel vilic. ZNAK — jap* OdV*ov»»JOT. V Londonu se lahko reče, da Samoanke z ritmom svojega plesa in s svojimi harmoničnimi gibi bolje plešejo od vsake evropske profesionalne plesalke. Njih pesmi so morda najsentimentalnejše narodne pesmi na svetu. Lahko rečemo, da so muzikalni in polni umetniškega razumevanja ti otroci srečne samoar.ske zemlje. Življenje jim mineva v plesu in pesmi. Oni ne vedo, kaj je denar, pa nimajo zato tudi nobenih skrbi in kriz. glasbenega dr. Zorec, pevskega Črnko, smučarskega inž. Teržan, socialnega Pogačnik ter odborniki: br. Verk, Flakus, Rataj, Zorec J., Stani J., Lesjak, Glaser in sestre: Bregant, Bobič, Skaza, Stani M., Šeško ir. Unger. S pozivom hr. Teržana na intenzivno delo v bodočem letu v smislu svobode, bratstva in enakosti, kjer naj se sokolske vrste jeklenijo v borbi za večno resnico, pravico in lepoto, je bil zaključen občni zbor. A NARAVNEGA LJUDSTVA. Skoraj v vsakem samoanskem selišču je krščanska cerkev, zbita iz navadnih desek, kjer se krščujejo otroci In poročajo včasi ženini in neveste, ali to se zgodi bolj poredkem, ker Samoanci nimajo radi krščanskih poročnih običajev. Zakone sklepajo in se razporočajo na veliko bolj preprost način in brez posebnih ceremonij. Če se dva mlada zaljubita, začneta kar življenje kakor mož in žena, kadar se pa prenehata ljubiti, gre vsak svojo pot. Za otroke mora potem skrbeti zadruga, torej ni tudi na to stran no benih zaprek. Krščanski misionarj} so, lahko bi rekli, tudi tvorci mode v Samoi. Samoanci letajo po cele dni nagi po solnem, toda tni-sionarji jim ne dovoljujejo, da bi takšni prihajali tudi v cerkev. Najbolj se pa postavijo tisti, ki pridejo z dežnikom ali pa palico. V vsakem selišču se imenuje poglavarjeva hči tampo. Nje dolžnost je, da vsakega tujca, ki pride v vas, pričaka po posebnem ceremonialu. Dasi se ona, naga kakor ostale deklice, po ničemer ne razlikuje od ostalih domačinov, jo je lahko spoznati po sigurnem in ponosnem vedenju. Samoanci so po vsej Aziji znani kakor odlični pevci plesalcL Z mirno dušo Sokolstvo Poročilo o občnem zboru Sokola Ruše Občni zbor Sokolskega društva v Rušah je potekel ob prav lepi udieležbi pod vodstvom br. staroste Bučarja, ki se je uvodoma spominjal lOOletnice Tyrševe-ga rojstva in drugih dogodkov ter dela v preteklem letu. Članstvo je z ogorčenjem in odporom obsodilo pastirsko pismo proti Sokolstvu. Po prečitani poslanici so podali posamezni funkcionarji svoja poročila, ki so pokazala, da je društvo delovalo v sedmih odsekih prav marljivo in doseglo lepe uspehe ter je povsod napredovalo. Tehnični del pod vodstvom br. načelnika Dogenika je prikazal intenzivno delo v telovadnici, kjer je vadilo 12 vrst povprečno po 34 telovaidečih na uro. Rezultati so se pokazali nai dveh domačih prireditvah, štirikrat je sodelovalo pri drugih društvih, trikrat pa pri tekmah, a v Prago je pohitelo 14 članov in članic. — Smuški odsek pod predsedstvom br. inž. Teržana je zimski čas prav dobro izrabil in sodeloval pri skoro vseh smuških prireditvah. Velika pridobitev je smučarsko zavetišče na Glažuti, ki nam ga je omogočil ihdustrijec g. Marinc in pa smučarska pot od Areha do Ruš, ki smo jo strasirali s pomočjo SPD, Tvor-imice za dušik in br. Robnika, katerim naša hvala! Iz poročila br/prosvetarja Črnka smo razbrali, da je odsek deloval skladno s prednjaškim zborom. Skrbel je za nagovore pired vrsto, ki jih je bilo 77, 2 Tyrše- vi proslavi, proslave narodnih praznikov, Miklavžev večer in božičnica za deco, a dobro je razširjen tudi sokolski tisk. Marljivo in smotreno je deloval gleda liški odsek pod vodstvom predsednika br. Stanijai in režiserja br. Somika, ki sta duša gledališkemu delu našega odra. Velika pridobitev je letno gledališče, za katerega ureditev zasluži prvenstveno zahvalo domačin S. Vekoslav Janko. Glasbeni odsek pod predsedstvo br. dir. Zorca iir pevski pod predsedstvom br. inž. Teržana sta vedno sodelovala pri gledališkem odru kakor pri drugih prire ditvah. Tudi lutkovni odsek je pod predsedstvom br. Bučarja začel to jesen de lovati in z uspehom priredil predstavo za Miklavža in Božič. Manj ugodno je bilo poročilo blagajnika br. Lamprehta, Z razmahom društvenega dela so rasli tudi izdatki, dohodki pa so z ozirom na sedanje čase vedno manjši in se mora društvo staln^ boriti s finančnimi težkočami. Zborovalci so odobrili vsa poročila in za bodoče leto poverili vodstvo društvene uprave naslednjim bratom in sestram: starosta ravnatelj Krejči, I. poslevodeči podstarosta inž. Teržan, II. podstarosta Pogačnik, načelnik Dogenik, načelnica Presserjeva, podnačelnika Fric in Vodu šek, pddnačelnica Romoldova, prosvetar Bregant, tajnik Šeško, blagajnik Lampreht. gospodar Jezernik, društveni zdrav nik dr. Zorec, predsednik gledališkega odseka Stanu lutkovnega odseka Bučar, Šport ISSK MariboriSK Železničar. Jutri v nedeljo ob 15.30 odigrata ISSK Maribor in SK Železničar prijateljsko nogometno tekmo na igrišču ISSK Maribora. V predtekmi ob 14. se srečata rezervi »Maribora« in »Železničarja«. Ljubljanska Svoboda In ASK Primorje sta se fuzionirala. Na predvčerajšnjem izrednem občnem zboru SK Svobode v Ljubljani je članstvo zaključilo fuzijo svoje nogometne sekcije z nogometno sekcijo ASK Primorja. Na podlagi izvršene fuzije so bili tudi vsi igralci SK Svobode na zadnji seji poslovnega odbora LiNP, verificirani za ASK Primorje. Masarykove Igre bodo letos od 3. do 5. junija v Pragi. Lahkoatletski program bo obsegal celoten olimpijski program za gospode, za dame pa je predvidenih pet disciplin. Smuška tekma za Streharjev pokal, ki bi se morala vršiti jutri pri Mariborski koči, je zaradi neugodnih snežnih razmer odpovedana in preložena na poznejši termin. Skavtizem Planinke na jamboreeju 1933. Zai udeležbo planink na IV. jamboreeju 1933. v Godollo-ju pri Budimpešti je pripravljalni odbor izdal sledeči program: Prihod v Budimpešto: 1. avgusta 1938., isti dan: poset muzejev, cerkva in drugih znamenitosti, ogled glavnega stana madžarskih planink, otvoritev razstave planink; nato je izlet na planino Budu, kjer imajo madžarske skavtinje srvojo taborno kočo. Od tam bodo vsak večer izleti planink s čolni po Donavi. Izleti v času jamboreeja bodo planinke obiskale SegedSn, GSdolld, Debrecin, Miškolc in Blatno jezero. Stanovanja so pripravljena v hotelih in šolskih domovih v Budimpešti in bližnjih mestih. Starost: obiskovalke morajo biti v starosti 16 do 80 let in morajo biti članice zvez, ki so prijavljene mednarodnemu uradu v Londonu. Prijaviti se je treba preko zveznega mednarodnega načelstva do 15. maja t. I. Cena za ves čas Jamboreeja z vsemi taksami in stanovanjem v hotelu je 360 pengov (skoro 4000.— Din!), s stanovanjem v šolskem domu pa 240 pengov (približno 250 Din). Oprema za obiskovalke je enaka 'kakor običajno; popust za prevoz si naj oskrbijo planinke skupno z glavno upravo zveze skavtov. Za prekoračenje madžarske meje je treba imeti potni Ust, za vizum pa se plača znižana taksa 2 penga (nekaj več ko 20 Din). Tolmači bodo dodeljeni vsaki skupini planink za .ves čas njihovega bivanja nai Ogrskem. — Po vsem tem se vidi, da bratje na Madžarskem računajo s povsem drugo valuto, kakor jo imamo mi. Vsem tem, gori navedenim cenam je treba dodati še potnioo v Jugoslaviji, Pa naraste že preče] lepa vsota! Pristojbina za planinke je 4 do 6-krat večja od one za skavte, to pa1 predvsem zato, ker ni tabora za planinke, marveč bodo planinke nameščene v hotelih in šolah. V B a r ! B o r ti,"5ne"ll. III. 1933 TtiTiMMMiiirirriiMrnMnTirf -jrrm'^xt-'aaKB Rudyard Klpiios: Milijonar in niegov sin (iz angleščine prevedel Josip PoljanecJ »Vleci-!« je zaklical Dan in Harvey je vlekel ves zavzet, ko je videl, kako lahko se je čoln. dvigal. »Drži, da se ne vgnezdi na prečkah!« se je grohotal Dan; im Harvey je držal, kajti Čohi mu je visel v zraku nad glavo. »Spusti!« je zaklical Dan in ko ga je fiarvey spustil, je Dan zibal čoln z eno roko, dokler ni pristal narahlo na tla tik za glavnim jaborom. Prazni čolni 90 kaj lahki. Ampak imenitno si naredil, dasi poznaš ladjo samo kot potnik. Kadar je morje nemirno, je treba malo več znati.« »Ej, kaj!« se je oglasil Mamuel in iztegnil rjavo roko. »Se še dobro počutiš? Sinoči osorej so ribe lovile tebe. Sedaj pa ti loviš ribe. E! Ka-aj!« »Ta-tako sem vam havležen,« je jecljal rlarvey in nesrečna roka se mu je vnovič okradla v žep, kar se je spomnil, da ni imel denarja, ki bi mn ga dal. Ko bi bil Manuela bolje poznal, bi mu že sama misel m pogreško, ki bi jo utegnil s tem storiti, pognala vročo, nepokojno rdeči-oo v lica. »Meni ni treba biti kar nič hvaležen!« je dejal Manuel. »Kako te vendar morem pustiti, da bi plaval tukaj po morju? Tedaj si ribič — e, ka-aj? Au! O!« Okorelo se je sklanjal v ledjih naprej in nazaj, da bi se malo pretegnil. »Danes še nisem posnažil čolna. Preveč dela je bilo. Prehitro so prijemale. Dan-ček, sinko moj, osnaži ga zame!« Harvey se je mahoma pomaknil naprej. Tukaj se mu je nudila prilika, da bi storil nekaj zanj, ki mu je bil rešil življenje. Dan mu je vrgel brisalo in Harvey se je sklonil čez čoln in brisal glen, nerod r.o sicer, a z veliko dobro voljo. »Snemi tiste talne deske ven; kar drse v tistih žlebovih,« je dejal Dan. »Obriši jih in položi na tla. Nikdar ne pusti, da bi se talna deska močno zateknila. Časih jo utegneš silno potrebovati. Evo Dolgega 'Jacka!« Iz čolna poleg ladje se je vsul v obor cel curek lesketajočih se rib. »•Manuel, primi za vrvi in škripce. Mizo moram pripraviti. Harvey, očisti Mar.u-elov čoln. Čoln Dolgega Jacka pride vrh •njega.« Harv>ey se je ozri kvišku in zagledal tik nad glavo dno drugega čolna. »Prav tako kakor čarovniške škatlje, ue kaj?« je dejal Dan, ko se je en čoln spustil v drugega. »Hitro se je privadil kakor raca vode,« je dejal Dolgi Jack, možak močnih čeljusti in debelih ustnic, ki se je sklanjal naprej in nazaj prav tako kot Manuel. Dečko je iz kabine nekaj zamomljal in slišali so ga, kako je grizel svinčnik. »En sto devetinštirideset in pol — slaba sreča tebi, gospodine!« je dejal Dolgi Jack. »Ubijaim se, da ti polnim žepe. Načečkaj, da je bil lov slab. Portugalec me je pustil zadaj.« Zopet je drug čoln butnil ob ladjo in še več rib je priletelo v obor. »Dvesto In tri. Sedaj pa poglejmo našega novega potnika. Mornar, ki je govoril te besede, je bil celo večji kot Gal-wayčan in obraz miu je bil čuden radi škrlatastordeče brazgotine, ki mu je segala od levega očesa čez obraz do desnega kota ust. Ker Harvey ni vedel, kaj bi drugega delal, je osnažil vsak čoln, ki so ga potegnili na ladjo, izvlekel talne deske in jih položil v čolnu po tleh. »Dobro je pričel,« je dejal možak z brazgotino; bil je Tom Plati, ki ga je pozorno ogledoval. »Vsaka reč se naredi na dva načina. Eden je ribiški način — prhneš najprej pri vsakem koncu, predvsem pa za opolzek vozel — drugi pa je —« »Kakor smo delali na stari ladji Ohio!« ga je prekini] Dan in z nogami rinil dolgo desko v gručo mornarjev. Umakni se, Tom Platt, in pusti, da pripravim mizo.« VtaknU je konec deske v dve zarezi v ladijski ograji, sunil nogo v levo in se baš o pravem času sklonil, da se je u-meknil močnemu udarcu nekdanjega voj- nega mornarja. »In tole so tudi delali na stari vojni ladji, Ohio, Danček, Razumeš?« se je zagrohotal Tom Platt. »Kakor vse kaže, so bili škilasti; saj me nisi zadel; jaz pa vem, kdo bo naše! svoje škornje vrh glavne jambore, ako nas ne pusti pri miru. Naprej se potegni! Delo imam, ne vidiš?« »Danček, ves dan ležiš na vrveh in spiš,« je dejal Dolgi Jack. »Živa nesramnost si; prepričan sem, da nam v enem tednu popolnoma pokvariš našega blagovnega nadzornika.« »Harvey se mu pravi,« je dejal Dan ir. mahal z dvema nožema, »in ne bo dolgo, ko bo toliko vreden kot pet lovcev školjk iz South Bostona.« Tako rekoč je položil nože lepo na mizo, pomikal glavo sedaj na to stran sedaj na drugo in jih občudoval, kako so ležali na mizi. »Mislim, da jih je dvainštirideset,« se je oglasil tenek glas preko ograje in glasen grohot se je vzdignil, ko je drug glas odgovoril: »Potem mi je sreča za enkrat mila, kajti jaz jih imam petinštirideset, dasi sem tako opečen, da še svoje roke ne spoznam.« »Dvainštirideset ali petinštirideset. U-štel sem se,« je dejal tenki glas. »Pen im stric Salters sta, ki štejeta, koliko sta vlovila. To je pa že več kot komedija,« je dejal Dan. »Samo poglej jih.« »Na ladjo pridita — na ladjo!« je kričal Dolgi Jack. »Tam zunaj je mokro, fanta.« »Dvainštirideset, si rekel.« To je bil stric Salters, »Bom še enkrat štel.« je odgovoril glas ponižno. Čolna sta zadela skupaj in butnila ob ladjo, »Za božjo voljo!« se je zadrl stric Salters in s hrbtom prestregel pljuskajočo vodo. »Kaj je bilo takemu kmetavzu, kot si ti, na misel prišlo, da si stopil na ladjo, mi ne gre v glavo. Malo je manjkalo, da me nisi zmečkal.« »Prav žal mi je, gospod Salters. Prišel sem na morje zaradi nervozne slabe prebave. In ti sam si mi nasvetoval, če se ne motim.« »Ti pa tvoja nervozna slaba prebava se pogreznita na dno morja!« je grmel stric Salters, sodčast majhen možak. »Zopet se boš zaletel vame. Ali si rekel dvainštirideset ali petinštirideset?« »Sem že pozabil, stric Salters. Štejva.« »Ni videti, da bi jih bilo petinštirii> set,« je dejal stric Salters. »Pazljivo štej, Per,.« Iz kabine se je prikazal Disko Troop »Ti, Salters, takoj zmetaj svoje ribe noter,« je dejal z zapovedujočim glasom. »Nikar ne moti štetja,« je zamrmral Dan. »Ta dva šele pričenjata.« »Mati nebeška! Po eno jih naseja na vilice!« je zatulil Dolgi Jack, ko se je stric Salters s težavo lotil dela; mali možak v drugem čolnu pa je prešteval dolgo vrsto zarez na robu čolnove stranice. »Minuli teden sem jih toliko nalovi!,« je dejal in milo pogledal kvišku, držeč kazalec, pri katerem je nehal šteti. Manuel je nalahno dregnil Dana, !:i je švignil proti zadnjim vrvem, se sklonil daleč preko ograje, vtaknil kavelj v zadnjo vrv, Manuel pa je pritrdil čoln spredaj. Nato so ostali vljudno potegmli vrvi in dvignili čoln v ladjo z mornarjem, riba* mi in vsem vred. »Ena, dve, štiri — devet.« je govoril Tom Platt, ko je z veščim očesom štel-»Sedeminštirideset. Pen, zadaj si!« Dafl je odmotaval zadnjo vrv in ga je sredi pravcatega hudournika njegovih nb prevrnil na palubo. »Počasi!« je hrumel stris Salters in S® zvijal v boku. »Počasi, malo sem se vštel.« Vendar ni utegnil ugovarjati, ker so g* dvignili na krov in ravnali z njim kakor s Penom. »Enainštirideset,« je dejal Tom Platt »In kmet te je prekosil, Salters. Pa tak mornar si!« (Dalje prihodnjič.) NAJVEČJI HONORAR NA SVETU. Neka velika angleška založba je naročila pri znanem angleškem politiku Wins* tonu Churchilu »Zgodovino vseh narodov, ki govore angleško«. Podjetje je obljubilo izplačati pisatelju za delo, ki bo obsegalo 400.000 besed, visoki honorar 100.000 dolarjev. Odlični politik bo torej prejel za vsake svoje štiri besede po 1 dolar. To je doslej najvišji honorar, ki 2® je prejel za svoje delo kak pisatelj. Mali o Razno POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohiitva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 32, nasproti tvrdke V Weixl VSI KUPUJEMO in prodajamo dobre knjige, stalinski porcelan, kakor vare, figure, servise, zlat nakit, srebrnino, svečnike, nastavke, bronaste predmete, pohištvo, obleke, godala itd. v Orajskl starinarni, Trg svobode l — kajti tam le najbollše. 443 GOSTILNA »DRAVOGRAD« Maribor, Smetanova ul. S4, toči prvovrstna vina in pivo, (steklena veranda), topla in mrzla jedila, bilard na razpolago, Za obilen obisk prosi gostilničarka J, M. Nekrep. 731 DOMAČE KOLINE v soboto in nedeljo v restav raclil »Promenada« v Torašl čevem drevoredu. Točilo se prvovrstna vina lastnega pri« delka. Solidna postrežba. Ra-dlo-Koncert. 823 ENONADSTROPNA VILA s šestimi stanovanji, 7 minut od Glavnega trga. do leta 1940. davka prosta, letni donos 43.200 Din. za Din 410.000 na prodaj. Din 200.000 je posojila. Vprašati v gostilni Smetanova ul. 54, 734 HIŠA Z VRTOM, enodružinska, na prodaj. Studenci pri Mariboru, Jurčičeva ul. 94. HIŠA, dvodružinska, v Mariboru, z vrtom, vodovodom, električno lučjo po ugodni ceni na prodaj. Naslov v upravi »Ve-černika«. 843 NOVA HIŠA s petimi stanovanji, vrtom, do leta 1941. davka prosta, letni donos 18.400 Din. na prodaj za Din 200.000, tudi proti hTanilnlm knjižicam. — Vprašati v gostilni Pulko, Tezno. 73? AU VAM JE ŽE ZNANO, miiostlva, da moderniziram klobuke ceneno in okusno? Pridite in prepričajte se! — Modni sakm A. Hobacher — Aleksandrova c. 11. 827 VAŽNOl Kdor spalnice, jedilnice, kuhinjsko opremo in vse tapetniške izdelke potrebuje, se s|-gumo v Jcrizi tvrdki NOVAK približuje, ker najceneje In solidno b- -,v v , , .1 .... (M Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX« dne 14. februarja 1933. miiii)iiiiiiiiniiiiiiiiiiimntnniiiiiiinimniiuununiiimiimiiiiinniiiii!iniuiiiuinuininiiiiuiiiminiiiniiiiiii[iiniiiiia um mn novi Centrala r MARIBOR Podružnica : CEL1E v lastni novi paleti »a ogla Gosposko-Slovenske ulico nasproti pošto prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA Sprejema vloge na lctiflžlce in tekoči račun proti najugodnejšemu obreatovanju Najbolj varna naložba denarja, ker Jamči asa vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem m z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno jjHHilU^miHllliiililiiiHiiliiimi^niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii|||||||tiiHiiii||IU|UIIUMIII|iiV|[||l|MII||,,)jMM. aL. I__________ .. t ________,7 ~ i " ~ ~~--------------------- I fedata kon**« .tetra. * fcinbjtajii maUtamik In »rednik: RADIVOJ rphaR * Madiora. TlakTMaril>orak» tiskarna d. d. Kedstavrt" STANKO nFTRtjV v A/Larihnrn