'v ; H n r- mHnSU1 ,: Vi]?'.' igl0 13. šii-vllka. 'Maribor, dne SO. imava, lUltt Lisi ljudstvu v pouk In zabavo. naročnino, inserate in reklamacije. 2i jRsjrnte se pkčuje od enostopne pefitvrste za enkrat iS vin., ali kar je Isto, S kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petilvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — bisera'.! se sprejemajo do torka opoidne. V oddelku „Mala naznanila* Neiaprie reklamacije so poštnine proste. 28 000 naretinlkov. S Današnja številka „Slovenskega Gospodarja" se >aiora tiskati že v 28.000 izvodih. Neprenehoma pristajajo novi naročniki. Upamo pa, da še n i s m o d o-¡3 e g 1 i viška. Dne 1. aprila se začne novo četrtletje. Gotovo uporabijo to priliko Slovenci in Slovenko za novo naročbo. List potrebujete doma, da zasledujete razvoj vojske in najvažnejše javne dogodke,- potrebujejo pa ga tudi vojaki n ai bojišču, da ne zgubijo stika s svojo ljubo slovensko domačijo. Torej le v krog naših naročnikov! Napredek našega lista je najsijajnejši dokaz, •¿a se slovensko ljudstvo na Štajerskem popolnoma .strinja z najvažnejšimi našimi nazori,. Mi hočemo m o-g o 6 n o, od vseh sosedov neodvisno, samostojno, samo pod žezlom habsburške vladarske rodbine stoječo Avstrijo. Drugim državam, najsibo kdorkoli, ne smemo in nočemo biti s u ž n j i, ampak ako spoštujejo našo samostojnost in vladarsko rodbino ter nam hočejo pošteno držati a v e s t o b o, samo prijatelji in zavezniki. Kar bi bilo več, bilo bi i z d a j a 1 s t v o. Kdor ne spoštuje se sam, podlaga je tujčevi pe-<ži 1 Slovensko ljudstvo odobrava sedaj tudi n e o m a-jeno naš narodni program. Nismo proti <3rugim avstrijskim narodom, ampak za se in za svoja pravice. Hrabri slovenski vojaki so na bojiščih pokazali, da Slovenec ne zaostaja za nikomur, ako ga kliče domovina, In ravno tako iz-Ibarno se je držalo slovensko ljudstvo, ki je ostalo doma, Z nadčloveškim naporom je vršilo svojo nalogo v obdelovanju in oskrbovanju gospodarstva, posebno aaše ženstvo. Žene in dekleta so se izkazale z izvrševanjem svojih težkih dolžnosti v sedanjem času kot prave junakinje. Tak narod ima vso pravico, da se narodno, prosvetno in gospodarsko v državi, za katero preliva svojo kri, neovirano razvija. Mi smo to vedeli in trdili že prej, sedaj nam pritrjujejo tudi vsi drugi. Avstrija svojih zvestih Slovencev ne bode pozabila! Tudi v narodnem oziru smo torej vodili naše ljudstvo po pravi poti, da smo mu varovali njegove vrline, njegov ponos in njegov jezik. Nad odličnimi lastnostmi slovenskega naroda bomo v bodoče čuvali še zvestejše in skrbnejše. Vse pa, kar smo storili, smo storili kot udani sinovi in hčere naše skupne matere, katoliške cerkve. V veri smo našli edino tolažbo, ko se je nam slabo godilo, v njej smo našli tudi edino varstvo, da smo trezni in preudarni, ko nam je šlo boljše. In to je bilo edino pravilno stališče. To uvide vajo zdaj tudi mnogi, katerim marsikdaj ni bilo neljubo, ako se je začela manjša ali večja gonja proti cerkvi in duhovščini in se nam pridružujejo. V delu, samozavesti, treznosti in vnei -pod okriljem k a-t o 1 i š k i h habsburških vladarjev leži naša bodoč-* nost. In te točke žapopada in je vedno zapopadal naš program, naš list! Kdor je z nami, naj pride k nam! Mi gremo naprej! Kmečka zavest raste. Sedanja svetovna vojska je naučila prešerno mestno gospodo spoštovati in upoštevati kmečki stan. Trojno je, kar daje v teh burnih časih našemu kmečkemu ljudstvu posebno veljavo: kruh, zvestoba in pogum. Težavno ali pravzaprav nemogoče bi bilo vodili vojsko brez kruha, brez živil, ki jih pridela kmet. Vsi topovi, puške in vsa moderna vojskina znanost bi bila toliko kot nič, ako ne bi bilo dovolj potrebnih živ vil. Delavnim rokam kmečkega in delavskega ljudstva na deželi, ki prideluje vojaštvu in prebivalstvu kruh, gre slava in hvala ter velik delež pri dosedanjem uspešnem bojevanju naših armad. Tisti, ki so nekdaj imeli za kmeta, viničarja. ali dninarja samo zbadljivke in sramotilne besede, tisti danes uvideva-jo. da je kmečki stan res glavni temelj vsakega naroda, vsake države. In ta zavest je prešla tudi v meso in kri našemu ljudstvu in mi vidimo, da k m e-č k a zavest raste. Tako je prav! Kmečka veljava pa se je mogočno povzdignila tudi radi neomajane zvestobe in poguma naših junakov, ki so izšli iz bornih kmečkih, viničars-kih in delavskih hiš. Na$i vojaki, ki jih je rodila kmečka mati, se odlikujejo glede hrabrosti in izvan-rednih junaških činov na krvavem bojišču, kakor menda ne sinovi nobenega drugega stanu. Naši voj-» skovodje so ponosni na naše kmečke korenjake. Tam kjer je treba izvršiti najsmelejše in najdrznejše čine pred sovražnikom, tam stojijo sinovi kmečkih mater.-Zvestoba in pogum, ti dve lastnosti dičita naše kmo-čke korenjake pred celim svetom. Radi tega raste naša zavest, naš kmečki ponos in nihče se več ne sramuje biti sin priproste kmečke hiše. In v bodoče, ko bo vojska nehala, bo kmečka zavest, kmečki ponos, šele na svojem mestu. Po vo'-ski bo treba povsod uveljaviti naše kmečke zahteve, treba bo ne samo po listih, ampak javno pred celim svetom povedati, da se naj kmečkemu stanu pri po« stavodaji in v vseh javnih zastopih dajo tiste pravice. ki jih imajo drugi stanovi. Naša sveta dolžnost je, da smo ponosni na svoj kmečki in delavski stan, da se zavedamo velike naloge, ki jo vršimo sedaj v tej ljuti svetovni borbi/ Podžigajmo kmečko zavest in gojimo pri našem ljudstvu vero v boljšo bodočnost kmečkega stanu ter g tem tudi ljubezen do rodne grude. Dve prošnji, Zavedna slovenska mladenka s Pohorja nam je poslala sledeči članek: LISTEK* Vojne pridige v postu 1. 1916. & devo"eii;eir, (te gk. La^antinskcga rrlipsmt» t dne 28. marca 1916. IV. Četrta postna nedelja. Evangelij sv. Janeza 6, 1—15. Tisti čas je šel Jezus «rez galilejsko morje, ki je tibevij-sko. In šla je za njim velika množica, ker so videli čudeže, ki jih je delal nad bolniki. Jezus je torej šel na goro in je tam sedel s svojimi učenci. Bila je pa blizu volika noč, judovski praznik. Ko je torej Jezus oči povzdignU in je videl, da je ¿U-no velika množica prišla k njemu, je rekel Filipu: Odkod bo-zno kupili kruha, da bi ti jedli? To je pa rekel, ker ga je iz-kušal; vedel je namreč, kaj je storil. Filip mu je odgovoril: Za dvesto denarjev kruha jim ni dovolj, da bi vsak dobil kaj malega. Reče mu eden njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra: Mladenič je tukaj, ki ima pet ječmenovih kruhov m tfve ribi; ali kaj ie to med tolike? Jezus pa je rekel: Recite ljudem sesti 1 Bilo je pa tamkaj veliko trave. Sedli so torej, o-koli pet tisoč mož po številu. Tedaj je Jezus vzel kruhe in ko se je zahvalil, jih je razdelil med sedeče; ravno tako tudi rib, kolikor so hoteli. Ko so se pa nasitili, reče svojim učencem: Poberite kosce, ki so ostali, da koneh ne vzamejo! Pobrali so torej ln napolnili dvanajst košaric s kosci, ki so ostali od potih ječmenovih kruhov tistim, kateri so jedli. TiJaj so ljudje, ko so videli čudež, ki ga je bil Jezus storil, rekli: On Je resnično prerok, ki mora na svet pritt. Ko je torej1 Jezus spoznal, da hočejo prhi in ga po sili vzeli, da bi ga postavili za kralja, je zopet zbežal na goro, on sam. Branitelji domovine! Oesa si najbolj želite na bojišču! Gotovo skorajšnjega povratka v domovino k svojcem. Toda naša sveta pravica še ni odločilno z-magala, sovražniki se še ji nočejo ukloniti. Treba še potrpeti in čakati. Ali še dolgo ali le malo časa? Ke-do ve? Le vsevedni Bog. On dopušča v svojem neskončnem usmiljenju grozno vojsko, da bi ga narodi zoi>et spoznali, mu poravnali storjene krivice in se poboljšali. Sprava z Bogom nam je najbolj potrebna, ona bo podlaga spravi med narodi. K tej spravi z Bogom nas priganja sveti postni čas. In sveta katoliška cerkev kliče vsem, tudi Vam, mili junaki slovenski: Spravite se z Bogom! Opravite sveto velikonočno spoved in prejmite vredno sveto velikonočno obhajilo 1, Današnji evangelij nam poroča, kako je množica ljudi šla za Jezusom. Ljudje so ga videli, kako je čudežno ozdravljal bolnike. Ozdravljal jih je telesnih pa tudi dušnih bolezni. In tako je Jezdiš delal v-sa tri leta, ko je učil. Kdo naj prešteje vse bolnike, ki jih je božji zdravnik zopet ozdravil! Pa še več. Po svojem vstajenju postavi zakrament sv. pokore, v katerem nadaljuje ves čas obstanka sv. katoliške cerkve čudovito delo ozdravljenja bolnikov, to je grešnikov. Saj pri sveti spovedi nikdo drugi ne odpušča grehov kot Jezus sam po svojem viSnem namestniicu, katoliškem duhovniku. Presrečni so bili bolniki ozdravljeni od Jezusa, presrečen pa je tudi vsak grešnik, ki si v dobri sv. spovedi očisti dušo in po milosti Jezusovi zopet o-zldravi od starih bolezni. Slovenski vojak, ali misliš večkrat na to, kaka dobrota je dobra sv. spoved? A-li nemir srca, duša v smrtnem grehu ni nekaj strašnega? Ali se ti ni dozdevalo po dotfri sv. spovedi, kot bi se ti odvalil težek kamen s srca? Prav je zato rekel gostilničar, ko je po opravljeni spovedi zopet zajahal svojega konja, da pohiti domov: „Tako, moj konjiček, sedaj boš pa nesel par centov manj teže." >. Ti si junak na bojneni polju, Z vsakim orožjem znaš prav ravnati. Zato si doživel že toliko zmag. O bodi še junak pri sv. spovedi! Ko se ti ponudi prilika za njo, jo dobrd opravi. Priporoči se sv. Duhu, da ti pomaga spoznati vse grehe. Na to izprašaj svojo vest. Vedeti moraš, kdaj si opravil zadnjo spoved in če si opravil naloženo pokoro. Potem se vprašaj, katere smrtne grehe si storil, kolikokrat si n. pr. zar ničljivo govoril o veri in o svetih rečeh ali pritrjeval takim govorom, koli|kokrat si bil hudo jezen in si zelo preklinjal, bil močno nepokoren predstojnikom, kolikokrat in koliko tovarišev si pohujšal z nespodobnim govorjenjem ali ga z dopadenjem poslušal, kolikokrat si na dan ali na teden rad imel nečiste misli in želje ali se celo pregrešil s kakim nečistim dejanjem sam s seboj ali s kom drugim. Vedeti moraš, kolikokrat si bil pijan in ali si komu storil kako veliko krivico. Ce si dobro izprašal vest, ti mora biti jasno:.' Te-le smrtne grehe sem storil in tolikokrat. Ce smrtnih arehov nimaš, boš pa našel dovolj malih grehov. Pomni, kar sedaj pride. Sedaj v duhu poglej na podobo Križanega in reci sam pri sebi: Torej sem tudi jaz tebe, o jezus, s svojimi grehi bičal, s trnjem kronal, ti težkli križ nakladal in te na križ pribijal! Potem pa pobožno, tako da boš čutil veliko žalost v svojem srcu, obudi kes in moli: O moj Bog, vsi moji storjeni grehi so mi iz srca žal, ker sem tebe, vso svetost in neskončno dobroto, katero iz celo- Mnog« se je že pisalo o nalogah in dolžnostih, katere nalaga vojna našemu ženstvu. Velike so te nalog« in skoro se zdi, da.so preogromne za šibka ženska ramena. Za vzgled pa si vzemimo naše može-junake; ne strašijo se žrtev, katere prinaša vojska v svojem krvavem znamenju. Dolžnost naša, dolžnost ženstva je torej, da posnemamo te neustrašene može. Sicer ne moremo služiti ljutfljeni domovini s tem, da bi sukale orožje; naš prostor je drugje, drugje se rabijo naše moči. Kaj ne, predrage, me nočemo zaostajati zadaj, kadar nas kliče domovina. Skazimo se vredne hčere naše mile Slovenije. In ko se bodo vračali naši ju-naki-zmagovalci, ovenčani z vencem lovorike, ko bo domovina prosta vseh sovražnikov, tedaj, žene in dekleta, ali se vam ne bo širilo srce ponosa in zavesti da ste tudi ve po svojih močeh pripomogle k zmagi? Kako bi mogle sicer pogledati v oko tem junakom, a-ko bi sedaj, sredi dela, omagale? Nikakor! Me hočemo sodelovati, tudi me hočemo biti deležne o-nega sladkega občutka, da smo storile svojo dolžnost. Domovina sme zahtevati vsako žrtev. Možie in fantje so prisegli zvestobo cesarju in domovin i. Kje je tisti, kateri bi te prisege ne držal? Ni ga v vrstah naših mož, naših boril-c e v. Vedno hite neustrašeno, pogumno naprej, vedno polagajo nove žrtve na oltar domovine. Vera, upanje in ljubezen, kido ne pozna teh lepih sestric? Se ena naj se jim pridruži, zlasti sedaj v vojnem času. Verujmo v Boga, v nje govo previdnost in dobroto, kajti, kdor veruje, bo zveličan. Zaupajmo v boljšo bodočnost; ljubimo našo ro-jdrio zemljo, ne zapuščajmo je v času, ko potrebuj pomoči nas vseh. In zdaj pride četrta sestrica, z v e-s t o b a Predrage! Naši možje so prisegli zvestobo cesarju. Komu pa ste jo prisegle ve? Ah ne onim mučencem, ki trpe tam na tujem, ki krvave svojo srčno kri, ne samo za domovino, temveč tudi za nas v-se? Tukaj se dotaknem točke, o kateri bi boljše bilo, da bi se je ne bilo treba dotakniti, Same ste že gotovo brale ali slišale, kako žalostne posledice prinaša vojna z ozirom na n e k a t e r e — ne na vse, Bop obvaruj — ženske. Moramo in hočemo napovedati boj tej kugi, ki se pogubljivo razširja po celem sedanjem svetu. Dobro ime je bilo slovenskemu ženstvu vedno sveta reč. Mar naj sedaj, ko nam vojna itak že vse vzame, tudi naše pošteno ime izgine? Radi par izgubljenih bitij, ki so izgubila vero v same sebe, naj nosi celo ženstvo sramotni pečat propalosfi? Varujmo se slabe druščine! Star pregovor pravi, da eno gnjilo jabolko pokvari deset dobrih. Po-svečujmo se delu, v delu najdemo pozabljenje, delo je zdravilo zoper slabe misli. S krepko voljo in zdravim razumom tfodo premagane vse težkoče, katere nalaga vsakemu njegov poklic. Bodri naj nas zavest, da napoči čas, ko mine tudi to vojno zlo. Bodimo pa močne, da nam ne bo treba povesiti oči ob času svidenja. Junake, katerih, ne podere smrtonosna JtrogU», ne morilno jeklo, te junake bi podrlo spoznanj, da so bili izdani tam, kjer so pričakovali ljubezui in z-vestobe. In če se ne povrne vsak nazaj v naše kroge, ako ga krije^ tuja zemlja, potem smo doline, da častimo njih spomin. In ve žene, ki imate deco, odgajajte jo v krščanskem in slovenskem duhu, da postanejo enkrat iz nje dobri ljudje, vredni sinovi junaških očetov, vneti katoličani, zavedni Slovenci! V mladini leži vsa pri • hodnjost; skrbite tedaj, ve matere, da se bode naša ljuba domovina povzdignila, da se bo delo, začeto od njih očetov, nadaljevalo v blagor naroda. Dve prošnji ste to, kateri polagam na srce v. : semu našemu ženstvu. Bodite zveste domovini, bodita pa tudi zveste možem-junakom, Ako storite to, pa bo-! ste dovolj storile. h. z. Podržavljen je ljudske šole. V vladnih krogih na Dunaju se resno misli na j to, da bi se ljudska šola podržavila. \lada hoče do-! biti v ljudski šoli večji upliv na vzgojo otrok, a ob-! enem pa hoče tudi odpraviti nedostatek, da po neka-| terih deželah in okrajih za šolo ni bilo dovolj pre-j skrbljeno in da so se tam pojavljali visoki odstotki j analfabetov {ki ne znajo ne pisati ne Citati). Stališče l vlade je razumljivo. Njej je na tem ležeče, da se do-j movinski čut v ljudski šoli goji mnogo bolj, kakor do | sedaj. V tem oziru je bilo, tako pravijo veščaki, na i Avstrijskem najslabše* Povsod drugod se že v mlada • srca zanaša misel skupne državnosti in ljubezen do - lastne države. Pri nas pa je tudi ljudska šola trpela | že pod slabimi posledicami narodnostnih bojev, kar | smo narodnosti ob meji najživeje občutili. Sedanja | vojska je tudi pokazala potrebo najširše vojaške izob-j razbe. AkO hoče vlada ž njo začeti že v ljudski šoli, | je samoumevno, da mora imeti vso oblast na Ijuclskih j šolah tudi sama v rokah,. Tudi visoki odstotki analfa-! betov ne morejo biti nobeni vladi že iz vojaških ozr-j rov povolji. Vojaška uprava hoče imeti izobraženo vo-i jaštvo, ker ž njim mnogo lažje in sigurnejše postopa. Tudi na družabne razmere se bi novi ljudsko-šolski načrti ozirali. V kaki meri, ne vemo. Toda slovenski poslanci ne bodo zamudili, da pravočasno opozorijo vlado na želje, ki jih izražajo kmetje leto za letom. Nastopila bo seveda tudi sprememba glede vzdrževanja ljudskih šol Sedaj je tako, da morajo šole graditi, vzdrževati in razširjati občine (šolski okoliši), govoriti pa imajo okrajni in deželni šolski sveti, S preosnovo ljudskošolskih zakonitih določil bo tudi v tem oziru nastopila za kmeta ugodna sprememba. Z narodnega stališča nimamo obmejni Slovenci, ki še ne gleštamo šolske narodne samouprave, zoper podržavljenje ljudske šole popolnoma nič ugovarjati, kajti prepričani smo, da se bo državna uprava dala voditi v narodnostnih Zadevah napram za državo odlično zaslužnim Slovencem od načel, ki poznajo samo strogo pravico. V drugih zadevah, ki se tičejo nameravane spremembe, pa bi bilo dobro, da bi vlada še enkrat slišala vse želje in zahteve cerkve, sta-rišev, ljudskih slojev in kajpada tudi učiteljstva. V nemških listih se je o tem vprašanju že začelo razpravljati in koroški poslanec dr. Steinwender suče zopet pero za svoje, kmečkemu stanu prijazne nazore. Italijansko bojišče. - «..■—■ 1 1 — "Min m—--------------------i»,,» Zadnji čas. so-dobili Italijani od Avstrijcev Šo skoro vsak dan močno po prstih.. Odkar so Lahi U-stavili svojo „peto. oienzivo", so naši iztrgali Italijanom na črti severno od Gorice in na koroškem ozemlju več važnih postojank. O uspehih pri T e 1 m i n a in na R o m b o n u smo že zadnjič poročali. Dne 25. m a r c a so vdrlo avstrijske čete izhodno od sedla Plocken (blizu koroSko-tirols-ko-italijanske meje) v italijansko postojanko, katero so. imeli Italijani zasedeno že od začetka vojske. Dne 26. marca se je sovražnik silno a zaman trudil, da bi nam iztrgal jarke, ki smo mu jih prejšnji dan odvzeli. Uporabljal je pri napadih vedno večje število svežih čet, a uspeha ni dosegel nobenega, Boji so se ta dan razširili tudi na sosedni© dele bojne fronte izhodno in zahodno od sedla Plocken. Borba se je nadaljevala celo noč od 26. na 27. marca. Pri Gorici so naši dne 26. marca dosegli iz-redno važen uspeh. Z naskokom so zavzeli celo scv-' ražno postojanko pred severnim delom višine pri, i P o d g o r i. Sunek naših čet je bil tako silen in pre-| senetljiv za sovražnika, da se velikemu delu: sovraž-| nih vojakov ni več bilo mogoče umakniti. Taso so na^ j ši ujeli pri tem napadu 525 Lahov, med temi 13 čast-i nikov Italijani so gotovo že obupali, da bi dobili ¿e-daj Gorico v svojo last, ker so jo dne 28. iu dne v marca zopet močno obstreljevali. Sploh pa, Italijani obupavajo, da bi se jim kedaj posrečilo prekoračiti dosedanjo črto. Naša fronta ob Soči. „Deutsches Volksblatt" poroča: Soška fronta, se. začenja na jadranski obali v ponzanskem zalivu med Tržičem in Devinom, poteka sporedno z južno železnico po robu Doberdobske planote zapadno od Sele, Sv. Martina in Sv. Mihaela, prekorači z železnico, ki vodi iz Tržiča v Gorico, severno od Vrha Sv. Mihaela reko Vipavo, nato se na kratki progi oklepa soške struge in gre v pravem goriškem predmostju na desni zapadni breg Soče, obsegajoč ceste in goriški železniški most v Krmin, ob Podgori, Oslavju in Sa-botinu in severno od tega, ob vznožju Sv. Gore, S» enkrat prekorači Sočo, to pot proti' izhodu. Tu se nadaljuje fronta tesno ob srednji Soči po robu Batske planote. Soča, ki dela tu najmočnejši ovinek proti za-padu, obliva obkrajne višine Plave in Zagore, za katere so^se vršili tako vroči boji. Nedaleč od Sela se vrne fronta nazaj na zapadni breg Soče i« tvori prel Tolminom razsežno predmostje, ki' varuje vhod v jadransko dolino in bohinjsko železnico, Severozapad-no od Tolmina so Italijani prešli preko Soče, ki se o-brne tu proti severozapadu, ter so se ustavili na pobočju visokega Krasa. Mrzlega Vrha in na robu — Krna . . * [ j [ ' j' J $ „Italijani v Gradcu in Ljubljani." Kako lažejo Italijani., priča naslednje pismo, ki nam ga je poslal naš naročnik Jakob Šoba iz po- ga srca ljubim, z njimi razžalil. Trdno sklenem s tvojo milostjo svoje življenje poboljšali in vse, tudi smrt rajši pretrpeti, kakor tebe svojega Boga še kdaj s kakim grehom razžaliti. To dvoje mora obsegati molitev kesanja: prvič žalost nad grehi kot božjimi žalitvami in drugič trdni sklep, da se hočeš res poboljšati. Da ti bode res težko pri srcu, kes večkrat moli prav zbrano, predno prideš na vrsto, zakaj kdor nima nobene dušne žalosti nad storjenimi grehi, njemu grehi ne bodo odpuščeni. Vest izprašaj na sličen način vsak večer, pa olfudi kes in boš vedno pripravljen na smrt. Kadar ni mogoče opraviti spovedi, nam že popolno kesanje dobi odpuščenje grehov. Junak skesanega srca se ne pogubi. Sedaj pristopi k spovedi. Naj te ne moti,- če ni spovednice in se moraš kje pod milim nebom spove-dovati. Ko praviš svoje grehe, si misli, da jih praviš Jezusu samemu. Reci: Moja zadnja spoved je bila dne ... Na to povej vse smrtne grehe po številu. Nikdar ne reci: Večkrat sem bil pijan, dostikrat sem hudo preklinjal. To ni število. Temveč reci na pr.: trikrat- sem bil pijan, vsak teden sem enkrat hudo preklinjal itd. Ce nimaš smrtnih grehov, hvala Bogu, pa se spovej saj nekaterih malih grehov. Bodi odkritosrčen pri' spovedi. Nič ne zakrivaj, nič ne zamolči. Sploh se ne boj iti k spovedi, če je le priložnost. Vsak dan te lahko Bog pokliče pred svoj sodni stol, zato moraš biti vedno pripravljen. Bolnega generala, ki 40 let ni bil pri spovedi, je nagovorila strežnica usmiljenka, naj bi opravil dolgo spoved, ker je spovednik v kapelici na razpolago. General gre in ko zagleda spovednico, se u-strašr in zbeži iz kapelice. Pa ravno mu pride nasproti usmiljenka in ga milo pa resno pokara: „Vi. ki se r najhujšem boju niste bali krogelj, pa se bo- jite spovednice!" General se povrne v kapelico in ko opravi sv. spoved, objame spovednika, tako je bil srečen. Po spovedi poslušaj Jezusa, ki ti govori na srce: „Glej, ozdravljen si, nikar več ne greši, da se t"' ne prigodi kaj hujšega" (Jan. 5, 14). Opravi takoj naloženo pokoro. 2. V evangeliju današnje nedelje Jezus ni le nebeški zdravnik, temveč tudi dobri pastir, ki svoje ovčiee — 5000 jih je bilo — čudovito nasiti s 5 kruhi in 2 ribama. Še čudovitejše nasituje Jezus v sv. obhajilu naše duše, ko se nam sam daje v hrano za večno življenje. In te hrane nujno potrebuje naša, duša, da ne oslabi in si ohrani nadna,ravno življenje. Zato mora ob velikonočnem času pod smrtnim grehom vsak kristjan prejeti sv. obhajilo. Slovenski junak, kaj ne, tudi ti boš porabil priliko, če se bo le ponudila, da prejmeš sv. velikonočno obhajilo. Saj ni večjega veselja, kot združiti se z Jezusom posebno še na bojnem polju. Ne čudimo se torej, če piše slovenski vojak z laškega bojišča: „Tukaj smo bili tako srečni, da smo se smeli udeležiti sv. maše*in prejeli smo tudi sv. zakramente. Nepopisno veselje je takrat zaigralo v mojem srcu. Zajel sem iz tega novo moč in nov pogum." Umljivo nam je sedaj veliko veselje, ki so ga vojaki slavnega 87. pp. razodevali v svojih pismih, ko so poročali, kako so v Karpatih prejeli za lansko veliko noč sv. zakramente, kako je z njimi sam poveljnik Hossner pristopil k mizi Gospodovi. Sprejmi sv. obhajilo s čisto vestjo in s pobožnim srcem. Lahko ti je sv. popotnica. Misli si, kako dober je Jezus, kako te ljutfi, da hoče celo v svojem srcu prebivati. Bodi mu tudi ti dober in ga prejmi z največjim hrepenenjem. Po sv. obhajilu ga prisrčno zahvali in ga prosi potrebnih milosti. Daj mu ceio svoje srce, daruj mu svoje tr|dne sklepe in obljulii mu večno zvestobo. Ti z Jezusom in Jezus s teboj. Slovenski junak, tako obhajaj Teliko noč. Sv. zakramenti ti bodo dali moči, da boš lepo živel, se junaško vojskoval, vero ohranil in če bi Bog tako sklenil, tudi srečno umrl ali pa se zdrav povrnil v domovino. Ce bo prilika na bojišču, ne zamudi je. Pokaži, da si vernega slovenskega naroda veren sin. Co ne bo prilike, pa potrpi, se vsak dan kesaj grehov, pa prejmi gotovo sv. zakramente, kakor hitro ti bo mogoče. Ako si v garniziji v ozadju ali prideš na dopust, prejmi sv. zakramente, kolikorkrat bo le mogoče, v liolnišnici pa se navadi na vsakdanje sv. obhajilo, da te netfeški zdravnik tem prej ozdravi. Možje in mladeniči naši, ki nam branite dom, vedite, da vsa domovina gleda, na-vas. Žene, otroci, starši, bratje in sestre, neveste trepetajo vsak dan za vaše telesno življenje, pa v strahu so tudi za vaše dušno življenje, ker v vojski je veliko nevarnosti.: Težko čakamo vašega povratka. Kakšno Wo to vesolje! Toda spremenilo bi se v neskončno žalost, če bi se reklo: Veren je odšel, neveren se vrača, čist je odhajal, pokvarjen in okužen prihaja nazaj. Naša domovina potrebuje po vojski vernih, poštenih in zdravih mož in mladeničev. Zato pa, junaki slovenski, snidite se gotovo za veliko noč z ljubim Jezusom pri sv. spovedi, združite se z njim v vrednem sv. oUhaji-lu. On bo vaša moč, vaša zmaga, vaše varstvo, vaša sreča. „Vse premorem v njem, ki me močnega dela", pravi sv. Pavel (Filip. 4, 13). Ne pozabite nikdar besed Jezusa Kristusa, Id pravi: „Kdor je moje meso in pije mojo kri, hna večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan" (Jan. 6, 55). Fr. Sal. GomilSek. krajine San Paolo v Braziliji v južni Ameriki. Pismo se glasi: Italijani so v Ameriki bahajo, kako so njih iz-vežbani vojaki hrabri in kako Avstrijce podijo in po-bijajo in da so že Italijani v Gradcu in v L.ubijam. Italiiani tudi širijo vesti, da so si zelo mnogo denarja izposodili, da bodo mogli za Avstrijo (ko jo zasedejo) plačati njen dolg. Tukaj je več Italija,nov, kot drugih ljudi. Ce jim kdo reče, da im ,.;o Italijani večje izgube, kot Avstrijci, že ¡ okažejo nože. Ko ne l i mi bili boli pametni, bi imeli tukaj tudi vojsko. Nik-do Italijana no hvali, zato i a se morajo sami hvaliti- Deset mescev italijanske vojne. Pred desetimi mesci', kako navdušenje v Italiji, ker so mislili, da bo v par mescih konec vojne in da pridobi Itali.it Gorico, Trst in Dalmacijo. Po desetih mescih so tam. k'<;>* so bili | rve dni, ko so z godbami prikorakali v KurJani.o in šli dotle, do kjer smo jim dovolili. Potem pa niti koraka najprej. Zaman bi-jejo ob kraško skalovje, zaman se vzpenjajo prvti Kalvariji, nič ne pomatrajo na] ori ob tolminskem oi> mostju, ob koroški fronti, ob silovitih tirolskih Ai-pah. Italija je gospodarsko uničena, ljudstvo je razburjeno. Kadorna pa ie pohitel te dni v Pariz in v London, odkoder misli, morda, da se vrne s čarobno močjo, da predere soško fronto in poniža pred seboj Dolomite. Ali na fronti je vse po starem In tistega „lepega vremena", katerega Kadorna tako željno pričakuje, ni in ni. Se dva mesca, pa bo leto dni, odkar se bori Italija proti Avstriji. Ali bodo butali še dva mesca ob naše utrdbe in junaške prsi naših ta-mošnjih braniteljev? Da bi se Italija spametovala v-sled dosedanjih porazov in izgub, na. to ni misliti, u-sojeno jej je, da izkrvavi ob avstrijski meji za izdaj-sko njeno početje Izrodilo velike italijanske izgube v peti ofenzivi. Švicarski listi poročajo, da so imeli Italijani v peti ofenzivi izredno velike izgube, tako velike, ka-koršnih še ni bilo pri dotedanjih sunkih. Da se je u-< stavila ofenziva tako hitro, so krive te izgube. Dva polka italijanskih ženijskih čet, ki sta čakala v frontni vrsti, sta bila s hitrim proti sunkom skoro popolno-ma poražena. Kadorna na francoskem bo- « * > v mcu, Kadorna je šel iz Pariza v London, iz Londona pa na francosko bojišče. Najprej je obiskal belgijski glavni vojni stan, kjer je imel doigu posvetovanje s kraljem Albertom. Na to se je podal v angleški vojni stan, kjer je bil baje sijajno spr«jot. Z angleškim poveljnikom generalom Douglas Haigom je obiskal glavne točke angleške fronte. Na to se je podal v Pariz, odkoder obiskuje francosko fronto. Koncem tedna se vrne v Italijo, gledat, če je izdajalcem vreme postalo že prijaznejše. Pred šesto ita ijansko ofenzivo Poročila ¿ italijanske fronte pravijo, da se Italijani pripravljajo na šesto ofenzivo. V Benečiji, torej v bližini soške fronte, se opaža zadnje dni prav živahno prevažanje svežih čet na soško bojno črto, kar znači, da bodo Italijani skoro gotovo začeli spet z veliko silo napadati. Na Doberdobs k¡ i p 1 a -n o t i so se že vršili dne 24. marca hudi spopadi. Naši so vse napade pri Sv. Mihaelu, Sv. M a r-t i n n, S e 1 c a h in pri goriškem o b m o s t j u odbili. Živahni boji se vršijo tudi nakloroški čr-t i. T/>M bi radi dobili izgubljene postojanke pri sedlu P 1 ö c k e n nazaj, a vrli lovci bataljona štev. 8, pri katerem služijo štajerski in koroški Slovenci, so vso napade odbili. Pred njihovimi postojankami je ležalo dne 27. marca 5 O O m r t v i h Lahov. Hudi1 hoji se vršijo tudi za postojanke na 'Malem P a 1 u na Tirolskem. Domneva se, da so v Parizu pri z -dnjih posvetovanjih pozvali Italijane, naj začnejo z ofenzivo, da tako Avstrija ne bi mogla pošiljati svojih čet pred Verdun. Francoski list ..Echo de Paris" priporoča T-talijanom, naj avstrijsko fronto na enem mestu odločno napadejo in tako vkorakajo v Ljubljano, Trst in dalie proti Dunaiu. Bi že bilo, ko bi naših vojakov ne bilo! Težave z ranjenci v Dolomitih. O težavah pri prenašanju ranjencev v Dolomitih (na Tirolskem) poroča neki prostovoljec svojim domačim: Zjutraj ob 7. uri so oglasi poziv:. „Prostovoljci za prenos ranjencev naprej!" Oglasi se 20 vojakov in proti večeru se odpravimo navzgor proti postojankam. Po poturni boji smo skoraj na vrhu. Mene zamenja drugi in kot krilna straža vzamem puško. Kot prvi grem tipa oč dalje. Tedaj mi zadene noga na nekaj mehkega. Nehote sežem po oviri - in v roki držim ledenomrzlo roko. Luč je prepovedana, a tudi žepna svetilka, ker smo tik pred žičnimi ovirami. Tipi jem dalje in doženem. da leže tu trije mrtvi. Čudno ti je pri srcu: Vsepovsod prežeča smrt. črno-tf»mna noč. mrtveci ob nogah. Oglasi sr tihn ječanje in mi vemo, da smo na cilju. Polnoči je proč. Previdna naložimo ranjence. Naša nosilnica je zadnja. Na jovratku se vdiramo do kolen v močvirna tla. Nosimo Italijana, ki je izredno težak. Po 20 korakih razsvetli svetilna krogla vse naokrog, k;, še biva nad nami pravični, pa tudi usmiljeni Bog, kateri varuje one, ki se k njemu z tekajo. Prečastiti gospod! Ni mi ¡dalo miru,, p; "dno se nisem odločil, da Vam ta dogodek iz mojega življenja naznanim. Vem, da ste goreč častilec presv. Srca in da se ga s tem večjo gorečnostjo oklenemo. Srce Jezusovo. hodi naša brambal Kako sem šel po kapo laškega vojaka. Peter Ogrizek od Sv. Petra na Medvedov, selu piše z italijanskega bojišča: Neko noč vpraša naš poročnik: Kdo si upa ili po kapo mrtvega laškega vojaka, ki leži v žičnih ovirah, da izvemo, od katerega polka je? Ko se nihče no oglasi, se jaz ponudim za to nevarno delo. Počasi so priplazim do njega, bil je 25 metrov oddaljen, a rabil sem za to poldrugo uro. Malo sem se premaknil. pa sem postal. Bilo je mesečno in lahko bi me o-pazili sovražniki. Ko dospem do njega, mu vzamem kap o in jo v nekaj skokih ponesem k nam nazaj. Lahi so sicer streljali za. menoj, pa me niso zadeli. Poročnik me je pohvalil in moral sem biti vedno pri njem. Bil sem predlagan dne 1. novembra 1015 za odlikovanje. Rusko bojišče. Kakih posebno važnih dogodkov na avstrijskem delu ruske fronte zadnje dni ni bilo. Pri Burka-n o v u ob S t r y p i so naši dne 24. marca vdrli v I sovražne jarke in tajn porušili ruske obrambne na-! prave. Isti dan so se naše poizvedovalne čete pri L a t a č u ob D n j e s t r u pred rusko premočjo u-maknile v svoje glavne postojanke. Ob Dnjestru niso Rusi še nikjer drugod prodrli čez reko, nego samo l ri velikem ovinku južno od B o j a n a (ob besarab-ski meji). Nasprotno pa se naša postojanka na severni strani Dnjestra pri Z al e š č y k i j u zelo dobro drži. Pri Uščički Rusi niti niso poskušali priti čez reko. Urajdno poročilo dne 28. marca pravi, da so Rusi ob b e s a r a b s k i meji pri Bojanu in pri | Oliki zopet razvili živahno delovanje artilerije in in-fanterije. Ob S t r y p i (ob izlivu v Dnjestr) so tudi pričeli napadati. Ali so to znaki že tako dolgo prerokovane ruske ofenzive tudi nasproti avstrijski fronti, bo pokazala bodočnost. Na severu, v prostoru med N a r o S k i m j e z e r o m in R i g o (južno od reke Dvine) je ruska ofenziva proti nemškemu delu fronte v polnem teku. Tam se vršijo že od dne 17. marca srditi in zelo krvavi boji. Rusi so se navalili z velikansko silo na Hindenburgovo armado, katera se je le na manjvaž-riih točkah nekoliko umaknila. Rusi imajo na tej črti, ki je dolga 300 km, zbranih 30 armadnih zborov, — Nemci pravijo, da so Rusi dosedaj izgubili že do 80 tisoč mož. Francosko bojišče. Pred Verdunom se sicer ni nobeden izmed obeh bojevnikov od zadnjega poročila sem premaknil, toda boj se nadaljuje. Nemci so dne 25. t. m. tako silno obstreljevali Verdun, da je v mestu izbruhnil požar. Nepristranski vojni poročevalci pravijo, da za Francoze pri Verdunu preostaja samo dvojno: Ali da izročijo Verdun Nemcem, ali da se spustijo z Nemci v veliko in odločilno bitko Poročevalci priznavajo, da nemške vojaške priprave nadkriljujejo priprave Francozov. Glavni naskok ca Verdun. Boji se razširjajo čez celo francosko bojišče. Artilerija deluje vedno živahnejše. Francoski časopisi pravijo, da kažejo vsa znamenja, da bodo Nemci v kratkem z vso silo naskočili Verdun. Pariška posvetovanja Kadorna, poveljnik laških čet, je iz Pariza odpotoval tudi v London na obiske. Iz Londona se je zopet vrnil na Francosko, kjer Raje sedaj študira na francosko-nemškem bojišču način ondotnegai bojevanja. Ta teden se vršijo v Parizu posvetovanja čet-verosporazumovih ministrov zastran različnih gospodarskih vprašanj. Razven Ruske so vse države zastopane. La-ško zastopata ministra Salandra in Son-nino. Kaj je delal Kadorna v Parizu in v Londonu, in v kakem smislu so se vršila ministrska posvetovanja v Parizu, ne vemo. Kar pišejo časniki, so le ugi-< banja. Le toliko vemo, da kjer se shajajo naši sovražniki, se delajo načrti proti nam in ne za nas. Bodimo torej tudi' mi vedno na straži! Zato se nam zdi tudi skrajno neverjetno naziranje graške „Tagespoš-te", ki ne izključuje, da so se naši sovražniki že po-svetovali o vojnih ciljih, to se pravi o predpogojih za mir. Podmorski boj. vf Boj nemških podmorskih čolnov proti angleško-francoskim trgovskim ladjam se je mesca marca zelo poostril. Vsak dan potopijo Nemci po eno ali dve sovražni ladji. Nov spor % Ameriko. Spor med Nemčijo in Severnoameriškimi državami zastran podmorskega boja proti oboroženim trgovskim ladjam še ni poravnan, in že se je dogodil nov slučaj v podmorskem bojevanju, ki razburja A-meriko. Na ladji „Sussex", ki so jo Nemci torpedira-li, se je ponesrečilo tudi nekaj Amerikancev. Amerika že zopet govori, da, bo pretrgala z Nemčijo diplo-matične zveze, da je razmerje skrajno nevarno in tako dalje. Amerika je sedaj največja zaščitnica Anglije in Francije na morju in vsled tega veliko kriva, da se vojska vleče vedno dalje brez konca in kraja. Pred Solunom. « Rumunski listi pišejo, da se Francozi in Angleži pripravljajo na ofenzivo, ker so avstrijsko-nemš-ko-bolgarske čete drugod zaposlene. Ali francoske in angleške ne? Grški listi pa pravijo, da se Bolgari pripravljajo za veliko ofenzivo proti Solunu. Menda bo najboljše, da ne verjamemo ne romunskim, in ne grškim listom. Princ Mirko v Cetinju. Črnogorski princ Mirko, ki je že dalje časabo-lehen i>n je dosedaj stanoval v svoji rili v Podgorici» Stran 4. .SLOVENSKI GOSPODAH.* je pred kratkim prispel v Cetinje, kjer so inu zdravniki svetovali, naj spremeni zrak in se obrno do strokovnjakov. Kakor se poroča, se bo princ Mirko podal v kakšno kopališče, kakor hitro bo zdravje to dopustilo. Grčija o našem položaja Grški vladni list „Neon Asti" opisuje sedanji vojni položaj in pravi: Kar danes vemo, je, da imata Avstrija in Nemčija, odkar ste razbili Srbijo in Crnogoro, gospodujočo ulogo na Balkanu in na vseh frontah prvo besed o_. Avstrijska in nemška armada zadržujeta ruskega velikana z njegovimi milijoni in milijoni bajonetov, da ne more naprej, Italijo sta potisnili iz napadanja v obrambo, a na francoskem bojišču se mora četvero-sporazum z velikanskimi izgubami braniti proli nemškemu napadanju. Mir blizu? 50. marca 19-16. Glasilo bour Leader" neodvisnega angleškega delavstva „La-izraža mnenje, da postaja razpoloženje za mir vedno ugodnejše. Francoski finančni minister Ribot je namignil, da je mir blizu, in te besede se smejo smatrati kot izraz cele Francije. Tudi na Angleškem je zadnji čas javno mnenje Krenilo na drugo plat, kar najlažje potrdijo govorniki na ljudskih zborovanjih. mladenič. Kot krojaški pomočnik pri svojem bratu je poleg stanovskih vestno izpolnjeval tudi svoje verske ir narodne dolžnosti. Bil je tudi član petrovškega Orla, izvrsten gledališki igralec in tajnburaš ter cerkveni pevec. Ko je prvokrat odhajal k vojakom, dala mu je njegova sestra svetinjice in rožni venec, in ko je prišel na dopust, jej je vse to pokazal in rekel, kazaje rožni venec: „Vidiš, da ga še imam in niti enkrat nisem streljal, da ga ne bi imel ovitega okrog roke." In piscu teli vrst je rekel: „Prišel sem še nazaj, za kar se imam zahvaliti Petrovški .Mariji, katero sem vsaki dan in vsako uro klical na pomoč." --Svetila junaku večna luč! r — Janez Golenač. Iz Cadrama se poroča: Janez Golenač, 231etni vzgledni mladenič, iz premožne hiše, je vsled rane v vratu po sovražni krogli na Doberdobu dne 26. avgusta 1915 umrl v bolnišnici v Ljubljani in bil tam pokopan. Ker so pa stariši ranega — edini brat tudi vojak — in sestre želele rajnega imeti med svojimi domačini, se je z dovoljenjem ljubljanskega magistrata dne 21. febr. t. 1. truplo izkopalo in dno 23. febr. pripeljalo v Cadram in dne 24 febr. se je po slovesnem mrtvaškem opravilu in po nagrobnici, govorjeni po monsignorju župniku, vpričo obilnega ljudstva na domačem pokopališču položilo k večnemu počitku. Na srečno svidenje nad zvezdami ! — Andrej Vervega. Frane Eger piše z italijansko fronte, da je dne 26. novembra 1915 umrl 241etni pridni mladenič Andrej Vervega iz Radvanja pri Mariboru. Služil je pri slovensko-šfajerskem domobranskem pešpolku. Težko je bilo njegovo slovo od doma, kakor bi znal, da se več ne povrne. Naj mu bo lahka tuja zemlja* ki je popila do zadnje kaplje njegovo kri. Andrej, spavaj sladko! Razne novice« Amerika bo posredovala za mir? Italijanski listi prinašajo na prostorih, ki takoj zbudijo pozornost, vesti o pogovoru, ki se je baje vršil med nemškim državnim kaucelarjemt Betlimann-Hotlwegom in ameriškim poslanikom v Berolinu. Oba državnika sta razpravljala o možnosti skorajšnjega sklepanja miru. Listi opozarjajo na poročilo ameriškega Časnika „Evening-Post", kateri jo priobčil omenjeni pogovor med nemškim državnim kancelarjem in ameriškim poslanikom. Državni kancelar je baje izjavil, da č a s, ko bodo Združene države Severne A-merike lahko začele pripravljati tla za m i r o vi n a pogajanja, ni več a a 1 e č. Ameriški listi pa celo prinašajo domnevane mirovne pogoje, ki jih je sestavil nemški državni kancelar. Londonski dopisnik italijanskega lista „Corriere della Sera" piše, da ima poročilo lista, „Evening-Post" samo namen, da lahko nemški poslanik grof Bernstorff v Vašingtonu dožene, kako bi v Ameriki javno mnenje sodilo o posredovanju Združenih držav v prilog miru. List „Se-colo", ki se tudi bavi z gorej omienjeno zadevo, pravi, da če poročila ameriških listovi temeljijo na resnični podlagi, se lahko smatra, da je Amerika po odstopu admirala Tirpitza zavzela napram Nemčiji prijaznejše stališče. Bošajaid pri cesarju Cesar je v torek, dne 28. t. m., v Senbrunu na Dunaju sprejel odposlanstvo Bošnjakov in Hercegov-cev, sestavljeno iz vseh stanov, da so mu pod vodstvom deželnega načelnika generala Sarkotiča. izrazili svojo zvestobo in udanost. General Sarkotič je rekel v nagovoru, da se je poskušalo Bosno in Hercegovino. katera je prišla pod cesarjem Franc Jožefom v mirne in redne razmere, iztrgati naši monarhiji. A prišlo je drugače, sinovi teh dežel zmagonosno prodirajo s habsburškimi zastavami v tuje dežele in pov-zdignjenim in veselim čustvom prinašata Bosna in Hercegovina žrtve na altar velikie skupne domovine. Cesar je odgovoril, da ga veseli, videti zastopnike Bosne in Hercegovine pred seboj. Bosansko-hercegovske čete imajo pravico do njegove očetovske hvaležnosti. Tudi prebivalstvo rado žrtvuje in pomaga. Cesar z zaupanjem v Vsegamogočnega pričakuje, da se bo v bodočih mirnih letih delalo složno in plo-donosno, ter pozdravlja zvesto mu prebivalstvo Bosne in Hercegovine. Na. to je cesar ljubeznjivo govoril s posameznimi člani odposlanstva. — ■ — - . Slovenske žrtve za domovin — Štefan Aristovnik. Častno je padel na Do-berdobski planoti dne 25. nov. 1915 vrli slovenski mladenič Štefan Aristovnik iz A r j e v a s i pri Pe-trovčab. Prvokrat je bil na Doberdobski planoti ranjen ^ne 28. junija 1915. Tokrat pa ga je zadela laška krogla naravnost v čelo. Rajni Stetan je bil blag — Franc Inkret. Od Sv. P e t r a na Medved, selu se nam piše: Dne 22. jun. 1915 je umrl v Horo-denki v Galiciji Franc Inkret iz Drviš. Vojni kurat dr. Karol Pavič je poročal o njem materi Julijani Cakš sledeče, ko še je živel: „Zadela gaje krogla v prsi; sedaj težko leži na postelji. Neprestano misli na svojo ljubo mater in zelo pobožno moli ter priporoča svojo dušo presv. Srcu Jezusovemu in blaženi Devici Mariji. Te dni sem ga spovedal in mu podelil tudi sv. poslednje olje. Razume še vse dobro, toda težko diše, ker mu kri iz prsi zapira grlo. Vi izgubite sinka, pa dobite angela, ki bo Vaš priprošnjik pri Bogu. Hvala Vam, da, ste znali dati nebesom angela, domovini pa junaka! Lahko jokate, vendar veselite se kot prava krščanska mati." Kadet Boleslav Kviatkov-ski pa je sporočil materi, da je umrl in bil pokopan na pokopališču v Horodenki v izhodni Galiciji. On piše: „Izgubili smo žal hrabrega vojaka, toida padel je častno kot hraber branitelj domovine. Mesca marca je bil Vaš sin odlikovan s hrabrostno svetinjo. Ko jo bil ranjen, je ležal poleg mene in je vedno govoril o Vas." Rajni France, ki je padel v 21. letu starosti, je bil sicer doma in v tovarni dokaj lahkomišljen, a na bojišču je kaj lepo dokazal, da je sin hrabrega slovenskega naroda in verne slovenske matere, ki mu je bila ob smrtni uri posebna tolažba. Vrli junak, počivaj v miru! — Janez Kajzersberger. S v, A 11 d r a ž v SI. gor.: Mladi mož Janez Kajzersberger, posestnik iz Smolinjec, star 26 let, je dne 9. nov. 1915 na Doberdobski planoti, zadet od sovražne grainate, položil s-vojo mlado življenje na oltar domovine. Se zadnji dan pred syojo smrtjo je pisal pismo svoji ženi, naj mu odpusti vsa razžaljenja in se ji je milo v molitev priporočal, kakor da bi bil slutil svojo skorajšnjo smrt. In dne 15. marca je prišlo uradno poročilo, da Janeza ni več med živimi. Rajni je bil komaj fdve leti poročen. Bil je katoliško-narodnega mišljenja, Huda u-soda je zadela celo njegovo dnižino. a udaiti se moramo volji Gospodovi "Na, svidenje enkrat tam nad zvezidami! — Jože Kosi. Iz ljutomerske okolice se piše, da je dne 21. oktobra 1915 na italijanskem .bojišču padel 211etni Jožef Kosi. Bil je vrl mladenič. N. v m. p.! — Ignac Kraner. Iz J a r e n i n e se poroča: Na južnem bojišču je že dne 11. novembra padel 20-letni Ignac Kraner. Tam je prejel na fronti sv. zakramente, Zadnje poročilo je došlo od njega dne 8.. nov., tri dni pred smrtjo. Tedaj je bil še popolnoma zdrav. Dragi Ignac, spavaj sladko, spaivaj mirno, kakor si je zaslužilo Tvoje mlado, pa. lepo življenje. A velika tolažba za nas pa je, da snidemo se nad zvezdami! — Franc Plavčak, Štefan Terčič, Gal Polaj-zer, Janez Itoršek, Anton Janžek, Franc Cajzek in Franc Žerak. Sv. F 1 o r i j a n pod Bočem: Naš^ padli junaki so še: Franc PlavčaK, rojen leta 1892, iz Strojnega sela, je junaške smrti umrl na laškem bojišču dne 27. julija 1915. Drugi, Franc Plavčak, roj. 1896, je padel dne 0. avgusta 1915 pri Siemakovce, Horodenka v Galiciji. Kot junak je padel ravnotam in isti dan Štefan Terčič. (Janez Roršek, Gal Polajžer se navajata le kot pogrešana.) V epidemični bolnišni ci v Košicah je na pljučnici umrl dne 5. febr. 1916 Anton Janžek. V rezervni bolnišnici v Mariboru je umrl 39 let stari mož Franc Cajzek dne 6. febr. 1916 Na polju slave je še padel poddesetnik Franc Žerak. rojen leta 1894. Mi Vas ne pozabimo, Bodi Vam žemljica lahka! — Martin Sakelšek. Prišlo je žalostno poročilo, da je padel Martin Sakelšek že dne 8. novembra 1915 in sicer ravno na njegov rojstni dan. Zadela ga je laška grama,ta in je takoj izdihnil svojo dušo, Doma je bil iz M a j b e r g 'a pri Sv. Vidu pri Ptuju. Rajni zapušča 73 let staro mater, žaluiočo ženo in 4 male nepreskrbljene otroke. Bil je skrben oče in priden gospodar. Počivaj v miru na Doberjtlobski planoti, dragi Martin! Duhovniške vesti. C. g Anton Stergar, provizor v precmes ni župniji sv Magdalene v Mariboru, je imenovan župnikom istotam. * Mladinska organizacija. Cerkvene govore za mladino je imel v Ormožu dne 25. marca in pri Sv. Miklavžu pri Ormožu dne 26. marca profesor dr. J. Holinjec. Na obte h krajih? je bil sprejem novih udov v Marijino družbo. 4 „Kaj delajo trapisti. Brat Gabriel Giraud in njegova ustanova v Rajhenburgu." Izdaj in založil samostan oo. trapistov v Rajhenburgu, Štajersko. — Knjiga opisuje življenje brata Gabriela, ki se je odpovedal najlepšim upom tega sveta ter se je podal v samostan Bogu služit. Ko je leta 1880 francoska vlada redovnike preganjala, je kupil za izgnance svojega samostana grad Rajhenburg. Tukaj se je torej u-stanovil samostan, v katerem je brat Gabriel sveto živel in sveto umrl. Poleg tega podaja knjiga kratko zgodovino cistercijanskega reda, razpravlja pomen menihov in samostanov za človeštvo, opisuje zgodovino Rajhenburga itd. Ker pa ima spis namen, seznaniti iSlovenee z življenjem trapista, ki se ravno o njem širijo med ljudstvom tako čudne govorice, opisuje se v njej natanko življenje v naših samostanih. Broširana knjiga stane 2 K 50 v, v platno vezana 3 K 50 vin., in se dobiva pri oo. trapistih v Rajhenburgu, Štajersko. * Hecendorfova radovednost. V prejšnjem ied-nu se je mudil na, Dunaju načelnik našega generalnega štaba, generalni polkovnik Konrad pl. Hecen-dorf, da poroča cesarju o vojnem položaju. Po končani avdijenci se je podal naš slavni vojskovodja v neko gostilno v Griinangerjevi ulici, kamor navadno zahaja, kadar se mudi na, Dunaju, da povžije svoje opoldansko kosilce. Po končanem kosilu je poklical natakarja, da mu plača kosilo. Predno je odšel, je potrkal natakarja na ramo ter ga smehljaje vprašal: „Dragi Jože. povejte mi sefdaj še, kedaj bode konec vojske ?" * Trikrat odlikovani slovenski jnnak. V bolnišnici Rudečega križa v Beljaku je bil odlikovan dne 24. marca četovodja Maksimilijan Paulič iz Buč pri Kozjem, okraj Brežice, z zlato hrabrostno kolajno. Imenovani se je posebno junaško izkazal v bojih pri Bovcu, kjer je bil težko ranjen v pljuča, Sedaj je v bolnišnici in se počuti že precej boljšega. Pripomniti je, da jo Paulič že tretjikrn,t" odlikovan in sicer z malo in veliko srebrno in sedaj z zlato svetinjo» * Šest sinov, dva, zeta In dva vnuka ima v vojni službi Alojzij Rožman iz Dobrave (občina Sta-rahNovavas na Murskem polju). Imel je osem otrok: Šest sinov in dve hčerki, kateri so bili pred vojsko vsi samostojni posestniki. Sedaj služijo: eden kot rezervist, ostalih pet sinov in dva moža njegovih l?5e-ri pa so črnovojniki. Vsi drugi so dosedaj zdravi v domovini, eden je vojni ujetnik iz Przemysla, le njegov vnuk Alojzij Srajnar se že od mesca julija 1915 pogreša iz jugozahodne fronte. Oče in mati, katera sta stara vsak po 75 let, pravita, da imata upanje v božjo pomoč, da se po srečno končani vojski vsi skupaj zdravi snidejo. * Kdo kaj ve? Pogrešata se od mesca julija 1. i. Alojzij Srajnar in Franc Šalamun, oba pešca pri 87. pešpolku, 3.- X. maršstotnija., vojna pošta št. 322. Kdo od njiju kaj zna, se prosi, da blagovoli naznaniti občinskemu predstojništvu v Stairi-Novivasi, pošta Križevci * Pojasnilo zaradi podpor in vzdrževalnin. — Nekateri so članke, ki so bili zadnji čas po listih o zvišanju podpor, napačno razumeli. Zato nadlegujejo okrajna glavarstva, ki so z delom že itak preobložena. z nepotrebnimi prošnjami. Podpore se ne zviša vsakemu, ki z dosedanjo podporo težko izhaja. Za o-sebo nad 8 let staro se dovoli podpore K 1.05, če gostuje, in 70 vin., če ima svojo hišo; za otroke pod 8 leti pa polovica od onih dveh svot. Višja podpora se sploh ne dovoljuje, pač pa se najvišja celotna podpora iz gotovih vzrokov večkrat skrči. * Poštni zavoji vojakom na bojišče. Poštno ravnateljstvo razglaša, da naj odpošiljntelji zasebnih poštnih zavojev vojakom na bojišče priložijo v dotič-ne poštne zavoie naslov odpošiljatelja in tudi naslov prejemalca. kajti pogostoma se pripeti, da postane naslov na poštnem zavoju nečitljiv ali se pa izgubi in dotične pošiljntve ni mogoče dostaviti naslovljencu. * Ne kupujte vojaških predmetov. Po poročilu, ki je došlo na c. in kr. armadno poveljstvo, prodajajo osebe moštva potnih formacij oblačila, posebno čevlje, civilnemu prebivalstvu. Ne glede na to, da, če bi se v resnici dogajale take protipravne prodaje ali celo v več'em obsegu uresničevale, bi kupci no samo postali sokrivi oškodovanja erar'a in oškodovanja pripravljenosti det, se jih tudi lahko zasleduje po § #76 kaz zak. in bi torej zapadli hudi kazni. Zatorej se nujno svari pred nakupovanjem vojaških oblačil, čevljev in drugih vojaških predmetov. Seznam pogrešanih vojnih ujetnikov. Vojuu ministrstvo (oddelek za sestavo ujetniških seznamov) je izdal 1. seznam onih vojnih ujetnikov Avstrijcev, katerih vojaško krdelo ali domači kraj radi pomanjkljivih podatkov v seznamu tujih držav, kjer so ujeti, niso bili natančno označeai. Seznam obsega 260 stani; vpisanih je 13.000 ujetnikov-Av-strijcev, ki se nahajajo v raznih sovražnih deželah. Ta seznam se dobi pri c. kr. državni tiskarni na Dunaju (Staatsdruckerei) za ceno 66 vinarjev en izvod. * Važna odredba glede na vojaško preskrbo. Superarbdtriiske komisije so zastokale dosedaj stališče, da gre invalidna pokojnina in državna podpora le osebam, ki so dobile bolezni v vojski, radi katere so jih odplustili. Kdor je bil prej bolan, so ga odklonili. Uradno so pa zdaj na.rpčili, da gre vojaška pre-skrbnina tudi osebam, katerih bolezen se je poslabšala med vojaško službo. Ce je bil kilo bolan, a vseeno spoznan, da je sposoben za vojaško službo in je tudi služil, a je bil potem superarbitriran, se mora. pač soditi, da je povzročala poslabšanje bolezni vojaška služba. Tisti, ki so se jim zavrnile prošnje za pokojnino, ker so že bolehali, predno so nastopili vojaško službo, naj prosijo pri svojih Četah še enkrat za pokojnino. * Odškodnina za preskrbo vojnih ujetnikov. Dozdaj je bila malim kmečkim posestnikom, ki so rabili za delo vojne ujetnike, odmerjena za njihovo preskrbo posebna odškodnina, Kakor pa naznanja c. kr. vojaško poveljništvo v Gradcu, se je večkrat prigodi-lo, da občine njim nakazane odškodnine za preskrbo-vanje vojnih ujetnikov, malim kmečkim posestnikom niso izplačale, ampak so ta denar uporabile za svoje izdatke. Opozarja se, da to ni dovoljeno in je obstoječim predpisom naravnost nasprotno ter je zato dolžnost občin, odškodnino za preskrbo vojnih ujetnikov delodajalcem redno izplačevati. Ce oa komu godila krivica, naj se pritoži na c. kr. okrajno glavarstvo. * Zelja malili mlinarjev. Iz šmarskega okraja nam piše posestnik majhnega mlina: Prebiramo v „Gospodarju" marsikaj važnega za razne kmečke stanove. Zato Vas prosimo, govorite še tudi za nas uboge mlinarje, naj se postava zaradi plačila v denarju omeji samo na večje mline. Takšni majhni mlini fcfi pa naj imeli merico kakor poprej. Kaj nam pomagajo tisti krajcarji, ki j,ih dobimo, ker si ne moremo ničesar kupiti za nje? Gotovo lahko vsak pogreša tisto-le pest moke, ki jo mi vzamemo. Nam pa veliko koristi. Drugače moramo zraven mlina lakote konec storiti, mi in naši otroci! Torej priporočamo se tudi mi majhni mlinarji! * Odgovor dninarjem. Kmet iz planinske okolice nam piše z ozirom na članek, ki se je objavil v našem listu iz kroga kmečkih dninarjev ter se je o-ziral pred vsem na razmere v planinski okolici, med drugim to-le: Res je, da je sedaj vse dražje jia. svetu. Zato pa tudi mi kmetje ne pričakujemo od težakov, da bi nam zastonj delali. Plačali smo lansko leto ženskam po 80 vin,, pridnejšim 90 vin. Ali tota plača je bila za delo od devetih dopoldne naprej, ne pa od zore do mraka Ako bi bili Idelavci že ob 7. u-ri zjutraj v kmetovi hiši, bi tudi mi nekaj zraven do-djali. Povdariti moramo nadalje, da tudi nam kmetom ne pada z neba milo, sol, olje, potrebna obleka in usnje za čevlje. Vse to moramo mi ravno tako plačati, kakor Vi. Tudi davki so vsako leto večji. Po zimi pa vsi trpimo: Vi dninarji zmrzujete v hiši pri peči, mi kmetje pa zunaj pri delu. Nazadnje pa pravim in prosim: Bpdimo zopet vsi složni in edini, da se bomo ložje drug drugega preživeli. * Sadite fižol! Cesarska namestnija nam pošilja poziv na kmečko prebivalstvo, v katerem priporoča^ da bi se letos sadilo posebno mnogo fižola in še tudi Sdrugih stročnic. Ker je po ministrski odredbi z dne 2i. sept. 1915 določeno, da sme pridelovalec za lastno uporabo in za seme ohraniti samo eno četrtino pridelanega fižola, je priporočati, da se istega vsadi letos čimveč, da bo tako pridelovalcu ostala večja množina za lastne potrebe. Ako komu primanjkuje semenskega fižola, naj se po občini obrne na žetvenega komisarja g. R. Petrovana na mariborskem okr. glavarstvu. Buče in solnčnice. Letos bo kazalo, kot smo žt pisali, nasaditi veliko buč in solnčnih rož, da bomo imeli doma olje za. solato in krmo za živino. Buče poznate. Ni pa povsod znano, da je olje iz peček prav dobro za vse jedi. za katere se rabi laško olje. Kar si lahko sam pridelaš, idi in si pridelaj! Cemu bi dajali denar tuiim bogatinom? Še vse premalo pa je znana solnčna. roža, ki daje dobro jedilno olje, pa tudi ol e za milo in firnež. Stisnjeni ostanki so za žival več vredni, kakor lanene tropine, katere ima>o 28% beljakovin in 112 krmilnih jednot: tropine solnčnih rož pa 32.8% beljakovin in 125 kfrmilnih jednot. Na sto in sto jih lahko nasejete ali še boljše nasadite po krompirju in turščici. Ce ne maraš sam doma prešati, jih boš prav lahko dobro prodal. Solnčne rože bi na marsikateri njivi veliko več donesle, kakor žito. Lahko jili zasadiš tudi kot lepo ograjo okrog njive. * Ženske in poljsko delo. V naretlbenem listu cesarsko namestnije je izšel odlok, ki se nanaša na, ženske in poljska dela. Cesarska namestnija daje v tej odredbi žetvenim komisijam pravico, da smejo pozvati ženske, ki nimajo lastnih posestev za obdelovati, da mora:o pomagati pri nujnem poljskem delu. Izvzete so samo tiste, ki morajo oskrbovati in varovati male otročiče. Proti ženskam, ki se bodo protivile navodilom žetvene komisije, se mora pri politični oblasti vložiti kazenska ovadba. Posebno pozornost morajo obračati žetvene komisije napram onim ženskam, ki dobivajo za može, ki so pri vojajdh, jdržavno podporo. in katere radi te podpore ne delajo. Ce si bodo t'e ženske s pridnim delom kaj več zaslužile, se jim podpora na noben način ne bo odvzela ali znižala. Cesarska namestnija tudi opozarja, da se mnoge ženske, ki se ogibajo delu, navadijo uživanju alkoholnih pijač. C. kr. okrajna glavarstva so dobila naročilo, da morajo proti t 'a k i m ženskam, ki se j a. v-n o opij a n i j o, nastopati s strogimi kaznimi. * Visoke cene za strojilno skorjo ali lubje. Cesarska namestnija je izdala posebno navodilo za dobavo in pripravljanje drevesne skorje ali lubja, ki se rabi pri izdelovanju usnja in podplatov. Cena je sedaj sledeča.: za suho lubje v zvitkih 100 kg 30 K za zlomljeno ali stolčeno (zmlačeno) 36 K. Pred enim letom je znašala cena za debelo zmleto skorjo 3 K, za fino zmleto 4 K 100 Kdor torej more, naj pusti drevesa, če jih je tudi po zimi podrl, ležati neizdelana, dokler ne pride v drevo sok, ¡da se lahko olupi. To se zgodi v času od mesca aprila do avgusta. Skorja se naj skrbno spravi in posuši^ Pri sedanji veliki potrebi bo tudi krastava (grapava) skorja drugih dreves do gotove mere porabna. Naj vsak skrbi, da se bo v, tem letu kolikor mogoče mnogo skorje pripravilo. S tem se ne vrši samo domoljubna dolžnost, ampak se napravi tudi dobra 'kupčija. Bt krena galica. Kakor se nam poroča, je bi krena galica za naše štajerske vinogradnike že do-šla in se bo prihodnje tedne razdeljevala. V naših krajih bodo razdeljevali galico okrajni z stopi, ki so poprej sprejemali naročila. Cena bo baje za nekaj vinarjev nižja kot je bilo prvotno določeno. Tudi mlečne karte debimo. Po poroč lih dunajskih listov, bo izšla v najkrajšem času cesarska na-redba, ki bo določala, da bodo upeljane v Avstriji tudi takorvatie mlečne karte. V zadnjem času se pojavlja izvanredno pomanjkanje mleka. Vzrok te mu je kakor so dognali, ker se uporablja v neka terih gospodarstvih preveč mleka za razne domače živab, kot mačke, pse itd. Od te določbe bodo izvzete bolnišnice in take bolne osebe, katerim bo zdravniško dovoljeno, da bodo smele vživati večje množine mleka. Kam se je [obračati^za semensko žito? >|C. kr. žetveni komisar g. R. Petrovan na mariborskem okrajnem glavarstvu nam poroča, da se naj vsi tisti, ki še rabijo jaro žito za seme (pšenico, rž, ječmen, oves itd.) obračajo nanj. V prošnji se naj navede vrsta in količina semenskega žita, ki ga prošnjik potrebuje. Prošnji se naj priloži potrdilo občinskega urada, da dotični res potrebuje semenskega žita. G. Petrovan ima svojo pisarno na okr. glavarstvu v Mariboru II. nadstropje, soba št. 13. Velikonočni pirhi prepovedani. Kakor v lanskem letu, bo tudi za letošnje velikonočne praznike izdalo štajersko cesarsko namestništvo odredbo, s katero bo tudi za letos prepovedano barvati jajca za velikonočne pirhe. * Mestno prebivalstvo dobi več sladkorja. — Štajersko cesarsko namestništvo namerava zvišati množino sladkorja za mestno prebivalstvo ter za prebivalstvo industrijskih krajev- Od dne 15. aprila naprej bo določeno, da bo prišlo na vsako mestno osebo VA kg sladkorja za štiri tedne. Do sedaj je bilo določeno, da je prišlo na vsako osebo brez izjeme 1 kg sladkorja za 4 tedne. * Koliko sladkorja sme uporabiti vojni ujetnik. Poveljstvo južno-zahodne fronte nazna|nja, da se sme uporabiti za vojne ujetnike 1 kg sladkorja za osebo, in sicer za 4 tedne, torej ravno toliko, kolikor za dru^ ge osebe. * „Svetovalec za izurjene gospodarje o živinoreji itd." je knjiga, ki jo je izdala ravnokar c. kr. štajerska kmetijska družba. Spisali so jo trije strokovnjaki: Pavel pl. Naredi, Anton Raidel in Ed. Janu-schice v prav poljudni obliki. V tej knjigi najde živinorejec vse nasvete, ki jih rabi o živini. Tu bereš in se poučiš o goveji in svinjski krmi. o pripravljanju razne krme, o krmljenju, o paši za svinje in goveji paši, o navodilih v najnavadnejših živinskih boleznih, o prvi pomoči pri boleznih in nezgodah pri živini za vsako bolezen posebej, nadalje kaj je treba storiti, če so pojavijo kužne bolezni itd. Živinorejec bode hvaležen za to knjigo, ker najde v nji vse. kar rabi pomca o živinoreji. Zato jo prav toplo priporočamo. Knjiga stane 1 K za člane kmetijske družbe, za nečlane K 1.60 Najboljše je, da si podružnice kmetijske družbe naročijo primerno število in razprodajo med člane in nečlane. * Oddaja subvencijskih bikov okrajem, podružnicam in občinam. C. kr. kmetijska družba štajerska razglaša: Osrednji odbor bo sprejemal tudi let;. 191.6 j)0 razmerju sredstev, katera mu bodeta dala na razpolago vlada in deželni odbor, prošnje za subvencionirane bike iz takih okrajev, v katerih ni poskrbljeno za urejeno ijikorejo niti z živinorejskimi, niti z bi-korejskimi zadrugami. Ker bodo državna sredstva v-sled vojnega položaja najbrž zdatno skrčena, nastane neizogibna potreba, nastaviti bike l|e v takih občinah, kjer sploh ni za plemenitev pripravnih bikov-plemenjakov; v onih občinah, v katerih se že nahajajo subvencionirani biki, pa se mora skrbeti z umno rejo in gojo za to, da ostanejo biki za plemenitev uporabni še nadaljne leto. Prošnjiki dobijo bike za 60% kupne cene; v slednjo se všteje varščina po 50 K, katero je treba, položiti. Nakupne in prevjzue stroške trj>i subvencijski sklad. Subvencijski biki se oddajo od j ostaje proč, katero je treba naznaniti. — Jamstvena doba traja dve leti, to se pravi, pri pravilni oskrbi bika preide plemenjak po dveh letih v last prejemnika, Ako pa hikorejec ne izpolnjuje dolžnosti, za katere se mora prej obvezati s posebnim re-venzom, obvezan je vrniti subvencijo. Tudi zapade varščina, če ne prevzame poslanega bika. Kmetovalci, ki želijo dobiti plemenskega bika, morajo to v prvi vrsti naznaniti okrajnemu odboru, in če ta odkloni posredovanje, načelstvu najbližje kmetijske podružnice ali pa domačemu občinskemu predstojništvu, in položiti pri predznambi za, subvencijskega bika varščino v znesku 50 K ter podpisati obveznico. Da si kmetijska družba lahko pravočasno oskrbi potrebno število bikov, želimo, da se ji prijave čim prej predložijo. Reverzi se dobijo pri kmetijski družbi ali pa pri okrajnih zastopih. * Uporaba vseh pašnikov in travnikov za živinorejo. Že v lanskem letu je izdalo štajersko cesarsko namestništvo odredbo, ki določa/, da se morajo u-porabiti za živinorejo vsi travniki, pašniki, kakor tudi planinski pašniki. Ta naredba štajerskega cesarskega namestništva je veljavna' tudi za tekoče leto. Tudi najemnikom taki!? zemljišč je strogo naročeno, da morajo vsa tozadevna zemljišča uporabljati v prid živinoreje. Kdor bi se ne pokoril tej naredbi in bi puščal v nemar pašnike in travnike, bi se ga kaznovalo z denarno globo do 1000 K ali z zaporom do enega mesca. ' Oskrbovalnimi v Splošni deželni bolnici zvišana. Deželni odbor je oskrbovalne pristojbine za Splošno deželno bolnico zvišal, tako da bo treba odslej plačati v prvem razredu oskrbovalnine 19 K, v drugem 9.50 K, v tretjem 4 K. * Dva ptujska ptiča. Ukradeno vojaško usnje sta kupovala čevljarja v Ptuju Zelenko in Arnejčič. Prodajali so je njima razni vojaški rokodelci, ki so kradli usnje v vojaškem skladišču. Vojaška uprava je oškodovana za 1600 K. Zelenka, in Arnejčiča je obsodilo mariborsko okrožno sodišče vsakega na osem mescev težke ječe. * Morilec prestolonaslednika Franca Ferdinanda umrl. Dne 24. marca je umrl v vojaški kaznilnici v Mollersdorfu Nedo Kerovič, ki je bil eden glavnih sokrivcev sarajevskiega umora. Na dan umora je razjarjena množica Keroviča, tako hudo pretepla, da mu je bilo zlomljenih več reber in le s posredovanjem policije se je posrečilo, da ni bil pri priči ubit. Nedo Kerovič je bil kot' glavni sokrivec umora prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge obsojen na smrt, toda cesar ga je pomilost'1 in smrtno kazen so mu spremenili v 201etno ječo. Pljučna bolezen in jetika sta sedaj napravili konec morilčevemu življenju. Dopisi. * Maribor. V pondeljek. dne 27. marca, popoldne se je v naši tiskarni ponesrečil 181etni strojniški vajenec Ernest Franki. Ko se je tiskala pondeljkova „Straža" in je veliki tiskarski stroj tekel, je Frajikl hotel pri stroju neko reč popraviti, a stroj ga je zagrabil za desno roko, da mu jo je pri sklepih popolnoma zdrobil, tako, da je ostala viseti samo na eni kiti in kosu kože. Nesrečnemu mladeniču, ki je bil ja-ko priden, so v tiskarni za silo roko obvezali in ga odnesli v rešilno postajo, odkoder so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu roko odrezali. * Maribor. Dne 27. marca t. 1. je umrl v 67. 1. svoje starosti tukajšnji tovarnar za izdelovanje sodov Rajmund Pihler. Pokopan je bil v sredo, dne 29. marca, na tukajšnjem mestnem pokopališču. * Maribor. Dne 27. marca t. 1. je umrl v tukajšnji domobranski vojaški bolnišnici pešec 26. domobranskega pešpolka Anton Ž uran. * Maribor—Ptuj. Od dne 26. marca naprej ne vozi iz Maribora popoldanski osebni vlak v Ptuj več ob 1. uri 15 minut, ampak ob 1. uri 50 minut. Ta vlak bo odslej na Pragarskem počakal na prihod dunajskega brzovlaka. Tako bodo potniki, ki so namenjeni v Ptuj, imeli takojšnjo zvezo s ptujskim vlakom (gigrlom). * Hoče. Dve veseli novici. Število Mohorjanov se je vzdignilo letos v naši fari za 29 udov. Lani jih je bilo 261 in letos jih je 290.. Naše ljudstvo spoznava vedno bolj in boli, koliko je vredno dobro, krščansko berilo. „Bogoljuba" prihaja k nam 79 izvoaov. — O-glasil se je iz ruskega ujetništva naš priden in vrl mladenič Lebe Franc, od katerega že 14 mescev ni Stran 81 „SLOVENSKI GOSPODAR." 30. ruare* 1916, bilo nobenega poročila. Bil je č mladenke, članice našega društva, priredile, kakor smo že poročali, igro, ki je vrgla precejšnji dobiček, ki se je poslal okrajnemu glavarstvu v Mariboru v vojne svrhe. Tudi mladeniči se pripravljajo za enak nastop ob Veliki noči. — V našo Marijino dražbo pristopa vedno več mladeničev in deklet, kar znači, da tudi versko življenje v naši župniji lepo napreduje. — Za domoljubne namene ima naše dobro ljudstvo vedno odprte roke. Ustanovila se je s pomočjo občinskih in drugih pris; evkov šolarska kuhinja za uboge šolarje, ki je v zimskem času dobro delovala. Gospa Thalerjeva ves čas vojske pridno zbira prispevke za uboge ranjene vojake v mariborskih bolnišnicah. Dosedaj je zbrala že čez 500 K v te svrhe: i o-leg tega pa še mnogo toplih oblačil, jestvin itd. Posestnik in gostilničar Martin Muršec v Strihovcu je zbral s prispevki in prodajo raznih predmetov za avstrijski Rudeči križ in druge domoljubne namene že blizu 1000 K. * Sv. Jurij ob Sčavnici. Bralno društvo ima v nedeljo, dne 2. aprila, popoldne po večeruicah, svoj občni zbor. Odslej bodo tudi knjige in listi v čitalnici zopet na razpolago. * Središče. V nedeljo, dne 26. marca, je imela naša kmečka hranilnica in posojilnica svoj 3. občni zbor. Dasiravno je imel naš mladi zavod od svojega počel k:a mnogo nasprotstev in povrh še preživlja svoja mlada leta v vojnem času, se kljub vsem stavljenim zaprekam lepo razvija in se mu obeta krasna bodočnost. Iz poročil, računskih zaključkov in knjig posnamemo, da znaša eeloskupni denarni promet z v-štetim prvim četrtletjem tekočega leta 380.703 K 84 v, kar je za začetna leta lep uspeh. Hranilnih knjižic se je izdalo 221, uničio pa 19, torej obstoji' istih 209. Kaša kmečka hranilnica in posojilnica je v ugodnem stanju, da sprejema in izplačuje hranilne vloge ter daje posojila tudi sedaj v vojnem času, ka,kor prej v miru. Posojilnica je storila tudi svojo patriotično dolžnost s tem, da je podpisala svoji moči primerno vojno posojilo, kar so storili tudi nekateri vlagatelji, ki so istega podpisali za več tisoč kron. Kmečka hranilnica in posojilnica bo sprejemala prigla.se tudi za 4. vojno posojilo, ko bo isto razpisano. Poslužujte se torej vsi, ki vam je Magor kmečkega stanu pri srcu, svojega domačega, v vsakem zanesljivega denarnega zavoda. * Svetinje. Tu ;e umrla dne 17. marca mati nadučiteljeve soproge in učiteljice ge. Antonije Sija-nec, ga, Katarina Boben, v starosti 77 let. * Sv. Miklavž pri Ormožu. Takega pogreba, kakoršen je bil dne 18. marca, ko smo spremljali sestro vlč. g. župnika k zadnjemu počitku, sv. Miklavž šo morda ni videl. Od blizu in daleč so se zbrale ne-številne množice ljudi, da skažejo rajni, katero je Bog tako hitro poklical iz tega sveta, fcadnjo čast. Dvanajst duhovnikov jo se spremljalo na kraj miru in pokoja. Ko je ob odprtem grobu spregovoril č. g. župnik Bratušek, ni ostalo nobeno oko suho, dokaz, kako preljubljena je bila rajna med ljudmi. Neskončno pravični Bog ji je gotovo dal bogajto plačilo, saj je živela, lepo, da, naravnost vzgledno. Vsak, kdor jo je spoznal, jo bo gotovo ohranil dolgo v spominu. * Sv. Marko niže Ptuja. Po dolgi mučni bolezni je umrl dne 15, febr. 391etnl Alojzij Meško iz Fn-botinc pri Sv. Marku. Rajni zapušča ženo in šfir t roko. * Ptuj. Ker se je na, Bregu pri Ptuju po' .1 volčič in slinovjca, se ne vršijo do nadalje v Ptuju vsaki prvi in tretji torek sicer običajni živinski sejmi, kakor tudi ne svinjski sejmi, ki so se drugače vršili vsako sredo. Vurberg. Občinski odbor vurberški je v svoji redni seji dne 19. t, m. imenoval vpokojenega g. nad-učitelja Franca Žiher radi njegovega uspešnega 40-letnegs učiteljevanja na tukajšnji šoli častnim obča-nom vurberške občine. Makole. Po blagem prizadevanju našega o-krajnega šolskega nadzornika g. Dreflaka v Mariboru in vslert požrtvovalnega sodelovanja! tukajšnjega uCiteljstva in drugih dobrotnikov imamo, počenši od 28. feb. tudi na naši ljudski šoli takoimenovano šo-larsko kuhinjo. 45 do 50 revnejših šolarjev se veselo nasituje dan na dan. Tukajšnja posojilnica je brezplačno prepustila potrebne prostore. Milosrčni dobrotnik» iz Makol in vseh drugih naših občin so rado-voljno in obilno prispevali z raznimi darovi. Bog po-plafi vsem blagim dobrotnikom! — Huda vojpika je že in še bode pomorila mnogo moških. Treba je skrbeti za krepek naraščaj. Mladine pa se me more telesno dovolj razvijati brez zadostno tečne hrane. O tem nn sme in ne more biti nobene dvombe! * Sv. Križ tik Slatine. Ta mesec je smrt pri nas tri zelo stare ljudi pobrala. Na Slattini sta umrla Ra'deckyjev veteran Anton Krumpak, Cohelnikov, star 8(5 let. in znani godec Jurij Friznik. Rt"r 87 let ter na Malih Rodnah Mica Zaspan, rojena Vehovar, stara 82 let. Sveti jim večna luč! * St. Vid pri Grobelnem. Tukaj je umrla Neža Golež, soproga gostilničarja in posestnika. Ob odprtem grobu sta ji govorila v slovo domači g. župnik J. Ga.šek in posestnik Grosek. Svetila pokojnici večna luč! * Sv. Ema. Umrl je dne 12. sušca pri Sv. Vi- bu za slovensko izobrazbo vnet mož Franc Gril, star 08 let. Rajni Franc je bil od ustanovitve Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva pri Sv. Emi od leta 1908 blagajničar tega ¡društva in je marljivo in z veseljem v svoji visoki starosti se potegoval za korist društva in katoliško-slovenske stvari. Bil je odločen po mišljenju. Stal je vedno na naši strani. Bodi mu zemlja lahka! * Pilštanj. Učiteljici ročnih del gospej Ani Ger-movše,k, roj. Cižek, je deželni šolski svet za njeno požrtvovalno delovanje v prid vojne oskrbe izrekel zali \alo in priznanje. Jurklošter. Naš rojak Frar.c Žagar iz vasi Po-Jerje je bit uri slovensko-tajerskem pešpolku odli kovan s hrabrostuo srebrno kolajno II. vrste. Sedaj j > Žagar že dr gič dlikcvan s srebrno kolajno. * Cel,|o. Dne 26. sušca se je poročil v Celju g. Franc Mravljak, gimnazijski učitelj in nadporočnik v rezervi, z gospico Marto Zoro Hrašovec, hčerjo g. odvetnika dr. Juro Hrašovca. Bilo srečno! Celje. Vsled ran, zadobijenih n* bojišč h so umrle v ?.ad jih dneh v tuka.jšn. h vojaških bolnišnicah sle e>. voiaške osebe: Pešci Ivan Koiar, Iv. Daroše, Jožef Lipaj. Anton Giagnetio Czeromio Pro-tity ter č.t tovodia Ivan Ka ser. Pokopani so bi'i na tukajšnjem mestnem pok paii-ču. Legen pri Slovenjgradcu. Karol Rotovnik, če-tovodja pri dragonskem polku na severnem bojišču, sin našega somišljenika g. Jožefa Rotovnika, je bil odlikovan s srebrno svetinjo II. razreda in se nahaja spet v vojni črti. * Iirde pri Slovenjgradcu. Dne 13. marca je v Gospodu zaspal, s';reviden s sv. zakramenti za umirajoče, Gregor Mrkoč, star 86 let. Rajni je bil bralec „Slovenskega Gospodarja." N. v m. p.! ¥ četrtek* 30. marca u novejše a ioft i Si* J 11 10 Doro&lo. Dunaj, 29. marca. i- njenih mož ter 1 top in 4 strojne puške v nagih rokah. Po tem boju se je z gotovostjo dognalo, da je sovražnik vrgel V borbo dve nadaljni diviziji. liu s ko bojišče. Dočim Rusi svojih napadov v severnih delih bojišča včeraj niso ponovili, nadaljujejo južno od Na-roškega jezera noč in dan svoje brezuspešne napore. Sedemkrat so naše čete vrgle sovražnica deloma v bajonetnem boju nazaj. Nemško zračno brodovje je z uspehom metalo bombe na sovražne železniške naprave, posebno kolodvor v Molodečni. Pariški sklepi. O sklepih, ki so se naredili na četverosporazu-movem posvetovanju v Parizu, se uradno razglffia: Sklenilo se je, da se bo postopalo erotno pri vojaških podjetjih, pri gospodarskih vprašanjih in pri diploma,tičnih korakih. Vse to bo rmelo en cilj, da se vojska nadaljuje do zmage skupne stvari. i?a to se bo, kar se tiče gospodarskih vprašani, enptno postopalo tudi v to svrho, da se zabrani sovražnikom dovoz živil. Japonska proti Angliji. Japonska javnost zahteva, da dovolijo Angleži Japoncem na Kitajskem popolnoma prosto roko. Ako bi delala Anglija težave, naj se išče zveze z Nemčijo. Listnica urednfštv» št. Vid pri Planini: Se' spadajo tudi h inoe^aerno stana! Ali bi am bilo ljubše, da razstlaiajo g?oje ž l.e po ij ib <»oti kmeč-kih strani? Pozdravljeni! — Št Jurij ob Ščavaiei: O takih reči h pisati, bi ee reklo vodo v Š iavnio nosiii. Vedno te bodo našli hudobni ljudje, ki bodj g riii t&ke bud.-loBti, ktkor d» >o duK^vniki zacrivili vojsko in vedno tu ii nore;, ki vsako neumaost brez d kazov verjemi jo N>«¿salte vsaj dotfčn«- osebe sodjiji, da rjajo izmišljene novica. Tadi ona govorica o c*rki in *? Ožeta je ieveda te Isž, ki Jo lahko š rijo unc hadobrmi, ki wid>, da jih cihže ne i&adiora-¡e i i ne nazaf.ni godniji. — Laso rje: Pride t i> pr.ioŽDCBti. Pozdravljeni. — Snjonkar, Pola: Se nismo dobili. Loterijske Številke. Trst, dne 22 marca 1916: »h 75 61 80 50 Duuaj, dne 21. marci 1916: 23 89 10 1* 77 Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Včeraj, dne 28, marca, je bilo delovanje zrako-plovcev na obeh straneh zelo živahno. Ogenj in naši zrakoplovci so prisilili več sovražnih letal, da so se morala vrniti. Rusko dvokrovno letalo, katero j,e sestrelila naša artilerija, je padlo na tla izhodno od Buča,ca zadaj za sovražno črto. Bombe sovražnih zrakoplovov nam niso povzročile nobene škode. Naši zrakoplovi so izdatno in z vidnim uspehom obstreljevali nekaj krajev zadaj za rusko bojno črto. Sicer nobenih važnejših dogodkov. Italijansko bojišče. Tudi včeraj, dne 28. marca, so se nadaljevali notri do noči živahni topovski boji na goriškem o b m o s t j u in na ozemlju D o b e r d ob-ske gorske planote; vendar ni sledilo nobenih novih napadov. Izhodno od Selc so udrli Italijani v nekatere strelske jarke, Ki se sedaj, izpraznjujejo. Na mostnem ozemlju so naše čete zopet odbile več sovražnih sunkov. Sicer je položaj nespremenjen. Na več mestih bojne črte izvršujejo Italijani dela na postojankah, ki se nahajajo zadaj za bojno črto. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, podmaršal. Najnovejše nemško uradno > Berolin, 29. marca. Francosko bojišče. J užno od kraja S t. E 1 o i (Flandrija) se je Angležem v boju z ročnimi granatami iztrgala razstrel-jena kotlina, ki so jo imeli zasedeno. Na levem bregu reke M oze so našo čete z naskokom in pod malimi lastnimi izgubami zavzele francoske postojanke severno od kraja M a -1 a n c o u r t (severozahodno od Verduna) v širini kakih 2000 metrov in so prodrle tudi v severozahodni J del vasi. Sovražnik je pustil 12 častnikov, 486 nera- ¥abiio ca redni c bčni zb< r „PoBojiinke za Št. Vid in Flaciac", ki se bo vršil di-e 2. aprile. 1916 ob S mi popo dae v -rad ni h prostorih. Dnevni red: 1. Volitev dveh dlsnov Bačslstva in 1. člana nadzorstva 2. Poročilo načektva 3- Poročilo nadzorstva 4 Pregled in ol- bre- js računov za Uto 1915. 5. Sklepanje če bi bilo um-gtno cd ¡topiti cd zveze „Šk»« sprejme^akoj Mart» b Stojan, niiwki mojster na Teharj h pii Ceiju. Sprejae ie tndi vijenep, kateri ima posebno veselje do mizsr!t»a. Sil Učenec, za mešano trgovino z dobrimi spri čevuli, srirejnie takoj. Josip četneli 8v. P« ter pod fiv. Gorami," Spodnje Staje ¿ko. 214 Mllaarskega peatoSeika (c-ziroma mlinarstva izučenega invalida) in mlharskega «ienoa sprejme v trajno delo oiir v učenje ped ngod nimi pogoji, ob protti oBkrbi s takojšnjim vstopom: I. Začravec, psromlin, Središč«*. Ponudbe je nasloviti imenovanemu; če mogoče ntj se ponudnik osebno pred-stavi. 217 Mtartke peatčiike, kaknr tudi učence »a to obrt sprejme takoj Srve pod dobro plsčo, učenco pod obrimi pogoji mizarski mojster, Jarij iiobale v 81ov Bistrici. 218 Pridna kmečka delavna dekla 24 let stara čeli sloibe na boljših kmetih. Naslov: J. K-roies p. Poljčane it. 22! 8. 154 Hiša na voglu novczidtn» 2 nadstropna, s prcdajsJnic;?, v mesta, Se davka presta s» s-:»nar»"0 k» do o i na leto * 200 K. Lih ki pego i. Cena 62,iCO K, Naslov v upravništva pod „Davka prosto Š«. 181. Maribor«. Dvonadstrtpsa hiša s velikimi stanovanji » r esta, da kf prosta aes« na letu 82:6 K, se pred«. Lahki plačilni pogoji Ciiia 4O.0OC K» Več pod „Hili. Tišje in roise. Auioni.a Ojortkc, pri 8v Baib/rf v Haioz&h ima 6000 amerikanskih fib in t r lik o k< recičjekov ■■ prodati. Cere po dijCToru. 224 Pr oieneo, se spreime tuJkoj pri g. L R6i.c, kroj moj^tso Ma-riber, F {¡jsergagso 8. 228 Kupiti želim zidano hišo a maihnini porestvem od 6 do 8 oralov, cj ve, travnik, sozd, pri cerkvi C»d» ed iCOO do 80f0 K Ponodbs pr,d naslovom: Banmai Jaccs, Laporje pri Slov. Bistrici 207 Novozidana hiša, davka pr< «ta, na Teza;, s 6 sobami 4 kuhiuje, p^rlna knh nja, stodecec, lepa njiva. Ovna 18 0)0 kron. — Hiša brez njive, velik vrt, drogo v«e, kakstr pii prvi. Ceoa 9000 E. feino 42 pri (rosp. Rannar. 17S Kdor hoče sa sv:j vinograd lepo, nočno, dobrovkoreninjeno, sdravo in sortirano cepljeno trs je »uy boljših vrst, naj «e oglssi »^tK«no ali pismeno pri trtničarjn Fraoea Slsdnjake v Rctm&.a p. Jcri aci pri Ptaju. 17» Od d« se v najesi kna, seato ji» is dveh sob, huhinjt in sbrassb« za jedila, s hlevom wm krave ia svinje, njiva, *rt in travnik. Ta peiicstvo se nahaja v Partipjn, pol ure od Bv. Marjete eh Pesnici po pešpoti. NataLfccje se isve * upravništru B8!ov. fbipaiarja pol it. 201." 4 ■ l Hiša oovozidtM S «adatropna v mestu, Se davka prsata, velik Trt, staso-al ri pltiaj« » leto 2882 kron, irman v Pasjem pri Ve-lenji. _ »6 Več dobro isurjceih p r cd »| al k «ireja« veletrgovina m&nufaktar-neg» blat s- B. MIKIAUC Ljnb- ijaua, 181 ______ repo, krompir kupuje trgovina Poš M irib. r, K roška «sta '26. Tšie ee gM^dlaja k vdovca v penziji z dvomu otrokoma. Naslov Jurij Anžel, Maribor Blumengasse it 22. 184 Oznanilo, Amerikanskih divjakov od Rip. Portalis in Kup. Moatikola, zelo dobro vkoreniBjeae ima na prodsj Matevž Str»S--k, sadjar in triničar pri 8r Eni (v Jeriinu), pošta Pristava, Sp. Št»j. Priporoča ae rin' gradnikom v nakcpo?&nje svojo še ne i kopano zalogo trt ■: čea 40 tisoč kom&dev). I>tm radi hu de?a vojnega Ca« prav po nizki osni, (po tiejovaru pismeno ali nstmeno). Prifckoje se obilne na-ročitve. Matevž Strašek. 177 VsaVe vrst- staro reči, kakor ffisre densrje, s are knjige itd. kupi A >drej Pers, Celje, Babno St. 13. «78 Vila § novozidana z 8 sobami, 4 predsobe, 4 kuhinje s vodo. Veliki vrt v Mariboru Lahki pogoji. Cena 28 ti-boč kron. Več pove upravništro pod „Vila 172." Priden učenec se sprejme pri Avgustu Krois, čevljarski mojster Maribor, Ka-sernplatz it. 7. IfcB Prodam hišo v Gaberja pri Celja pod j&ko ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Ježe Koštomaj, posestnik v Ši, Jurju na jui. železnici. 156 Poljski malec (Gyps) najbtlj§! umetni gnoj za polja in travnike priporoča M. Berdajs, MariborSofijintrg. 205 f GS Ss jdarji za stalno in zimsko delo se »prej mejo za vojaške stavbe v Ljub Ijani, Sprejmejo se tudi sprejme takoj Franjo Duchek gve-éar, Maribor Viktringhofgasse. 92 8908 iz e no močnih d eutn.l) tft cepljenih na Riparia Poitalil in Grethe, ronta rial ng, beli bur-gandec, zeleni silvanec. žlahtniua, beli ranfol, vde prve vrste. Ceni 1 komad 8 »., 2 vr#no*S nil Rt fcrpi. ' m Jau. 'JroHoh, Engei-Drogsrie Brno 837, Moravsko .Kostanjev kupufe proti gotovini tvrdka Vinko Vabič, Žalec pri Celju. Obvezne ponudbe za oddajo do konca aprila za cele vagone z navedbo postaje, kjer se blago naklada in cene za 100 kg vposlati takoj. 189 Mesašsi okies 86 TBSh sreük osi/, ^obitcib listo? usmo 6 kros in to nemudoma atome, jtfTižko »vatnjakega krifat srečko ogrskega Rndedega križ» is^Sko bndiaipočtenBke bazilike i ¿obžtui »ist 3% zendj. sradk i» i 1880 4sbitai liat 4% ograke hip, srečk is i. 1884 12 žrebaaj vsako lato, glavni dobitki 630X500 K ialslie igralno pravico do dobitkov ene taršfee srečke v znesku do 4ii9 frankmv mzt&nb Pojasnila in Igralni načrt pežilja brespla^ne 484 ä3S5= Srečkovno zastopstvo 15, Ljubljana. !Vojno zavarovanje! Kako preskrbi vojak svojce? S sklenitvijo vojnega zavarovanja za dobo 1 leta bre^ vsaktere zdravniške preiskave. — To zavarovanje velja za vsak slučaj smrti tekom leta, tedaj tuii za smrt v vojni ali na posledicah taiste. — Ge se vojak že nabaja na bojnem polju, sklene lahko zavarovanje od tam ali ga pa tudi brez pje-gove vednosti lahko zavarujejo svojci. — (žena stariši itd.) Odrezek izpolnite ter ga pošljite na Generalni zastop ces. kr. priv. zavarovalne družbe AvStTÜ* slii Fanttts v Liubijsn?, Sodna ul^cal, Brez, da bi se kaj obvezali, dobite takoj brezplačni odgovor. 222. Odrezek. 1. Ime in naslov ............................................................................... 2. Leto rojstva ......................... 3. Vojaško ra/.merje (če nadomestni rezervist ali črnovojnik) ........................................................................................... 4. Koliko plačam za eno leto vojno zavarovanje od 1000 K zavarovane glavice? ....................................... - ii«,-- •• v •-., -i Popodom bolezni in smrti Jj ibljene moje h?erkforna in deluje antiseptično^ Lysoform se lahko rabi za najbolj občutno kolo. in celo pri otrocih in dojenčkih. To sredstvo napravi kožo mehko in prožno in ima izvanredno aromatičen duh. En poizkus zadostnja in Vi b wte vedno rabiti to izborno milo, ki je le na prvi pogled drago, v rabi pa je zelo ekonomično, ker milo zelo dolgo vstraja 1 komad stane 1*60. ■sp" « .......lil i ii llllllli—i Pfefferminz-Lysoform je močna aniiseptičaa ustna voda, ki nstni duh takoj in sigurno odpravi ter dela zobe bele in j h konsevira (ohrani). Rabi se lahko po naročibh zdravnikov tudi za vratne nahode, kašelj in pre-hiajeaje kot vodo za izgrgljanje grla. Za kozarec vode za^ostije nekaj kap'j e. Originalna steklenica stane 1 E 60 v in se dobi v vsaki lekarni in drožeriji. Interesantuo knjigo z naslovom: „Zdravje in desinfekcija" pošilja na željo zastonj in franko kemik Hubmann, referent Lysoformdelavoic Dunaj, XX., Petra8chgas8e4. Dr. Keletl & Muranyi i. X. y 2 M. c. 8 <* anufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuja senajbolj pripor I .................................... . ........................HI...... I J gll^ffffti^ll^iJff11!'!1'1'^ 1 ' MNPliB^P^^^:^ Dobiva se povsodi! Schicht-Perifo — Bolno-PerlS Cenejši in najboljši način pranja: Zamoči perilo nekoliko tira ali preko noči s pralrim praškom „Ženska hvala". Peri tedaj daljše kakor običajno. Samo malo mila — najboljše Srbichtovo milo znamka »Jelen« — g»- je potrebno, da se najlepše perilo dobi Priščedjuje posel, čas, denar in milo. Onimol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v hiši Dobiva se povsod«? 730 .nat««.»»»c«. •: Tinim-rm • ■l--tr-ttf*'*-<'>~—-<*M8*OT""f' iTIIIi iflffnif ® _ ■ _ M _ • £ ® ** udska hranilnic posojilnic 1 *tsom. mmm 4' Obrestni« hranilne visu II 01 te b «d d«?evE vloga d© düevß vgdigft. Beatni ë'&mk pl&èa poiojiMsm sama. na vknjižbo, na »Bebci kredit m na zastav« vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. ^ stranke vsak delaraik 9 d* l3" Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača te koleke. dopoldne. Posojilnica daje tudi dossač« hranilnike. «tni hiši CHotel «Pri belem wlu') ¥ Celju, Graika c 9> redni občni zbor Hranilnice is posoj lnice > Ribni i na Pohorju ki se bo vršil v nedeljo dne 2. aprila 1916 ob 9. uri dopoldne v uradnih prostorih hranilnice. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega sklepa za L 1915 3. Nasveti in slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se v smislu zadružn h pravil pol ure pozneje z istim dnevnim redom in v istih prostorih drugi občni zbor. ki sklepa brezpogojno. Ribnica na Pohorju, dne 20. marca 1916. 212 N a 6 e l s t v o. Vabilo nn * i.-i 1 l>«$ioi zbo-r Kmečke hranilnice in posojilnice v Hočah reg. zadruga s iieom. zavezo. ki se vrši dne 16. aprila 1916 po rani službi božji v prostorih g. načelnika Karcla Novak. DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč- nem zboru. 2. Poročilo načelst\a in nadzorstva. 3. Potrjenje rač. zaključka za 1. 1915. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva 6. Slučajnosti K obdni vdcležbi vabi uljudno ODBOR VA 1511.0 na redni ob^ni zbor Kmečke hranilnice in posojilni e v Pišecah reg. zadruga z neom. zavezo kateri se bo vršil na Velikonočni pondeljek dne 24. aprila 1916 ob 9tih predpoldne v las ni pisarni. DNEVNI RED: 1. Prcčitanje zapisnika o zadnjem občn. zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1915. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob oavedeni uri ne bil sklepčen, vršil se bo isti dan ob V210tih zbor na istem mestu in z istim dne vnim redom in bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. 225 Slovenjgorišk! paromlin Naznanjam vsem svojim cenjenim mlinskim odjemalcem, da se v mojem paromlinu vsak čas pšenica, rž, ajda in koruza zamenja za moko. Ka-niža pri Pesnici, dne 2. marca 1916. 1:5 % Velespoštovanjem Fr. Ehrlich, paromlinar. 227 I Domači mlini. Najboljše se koruza in druge žitne vrste izrabijo kit krmilo, ako koruza (žito) zdrobljena pride v želodce živali. To dejstvo je mnogim poljedelcem še vse premalo, ali pa celo nič znano. Pribito je in preizkušnje so dokazale, da n pr. pri krmljenju konj s koruzo, ovsem itd. često do 20% (v mnogih slučajih še več) krma ostane neprebavljene, torej gre v izgubo. Najboljše sredstvo, da se krmilna zrna popolnoma podvržejo prebavi, obstoji edino v tem> da se zrna umetno zdrobijo in sicer je to vse eno, ali so ta zrna rabijo za krmo konj itd. perot nine ali rib. Mlenje ali drobljenje žitnih zrn se lahko izvrši v vsakem najmanjšem gospodinjstvu z urorabo ročnega mlina (žrml) »Ideal« kateri bi naj ne manjkal v nobenem gospodinjstvu. Številna priznanja o tem izbornem stroju imam na razpolago in lahko z vso gotovostjo rečem: »Ta majhen stroj pomaga v gospodinjstvu varčevati kakor nobena druga stvar!« Moka (zdrob), ki ga napravi ta majhen domač mlin, je izborno pripravna tudi za domač kruh (po načinu župnika Kneippa, »Grahamkruh« imenovan.) Cena K 22 za 1 komad z zavojem vred. Razpošilja na vse strani tovarniški zastopnik Teodor Zdarsky, Maribor, Tegetthofova ulica 57. 226 1iJPH O iJ L ^ k alpski zelišču! Imim&siL Najboljše, bolečino utehuječe sredstvo t? vfi-- Mestna lekarna „pri c, k. orle" Friderik Prüll, m '•fcaronr * Maribora. (Haw fro, %rfvm fcN— \ - Podom p erane in cagie smrti moje pre blage in skrbne sestre Jožefe Hsiko, izrekam v imena *vojih dragih starima v in brate ifajprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so nas ob tej pretresljivi nesreM tolažili, za njen večni po koj prišli moiii k njenemu mrtvaškemu cdra in njo potem v tako obilnem številu spremljali k večnemu počitka. Osobito se pa iskreno zahvaljujem (reč. gg. duhovnim sooratom in sosedom, veleeen-jeaemu učitelj ^t-u, dragim sorodnikom, tovar-šicam Marijine D užbe, fWanom miklavžeikim in vsem drugim znancem in prijateljem, ki so se ii drugih župnij potruddi k rjenemu pre-žalostnem pagrebu Bog Vam plati tisočero! Iskranoljnbijeno in repjzabijiv« sestro priporočam v blag spomin >'n v pobožno molitev! Sv. Mikla?ž pri Ormožu. 20 marca 1916. 2 3 Jože M i ko, iapn upravitelj. v-;./'- '•'■■■. %c ••5 --.v. • i Za premnoge izraze sočutja ob bolezni in smrti nege nepozabne žene, matere Neže Golež, gostilničarke in posestnice, izrekamo tem potom podpisani nsjiskrenejšo zahvalo. Posebna hvala pa bodi čast. g. župniku J. Gaj'ekn, posestniku Groseku za pretresljiva govora, kakor tudi domačim cerkvenim pevkam za lepo petje. Žalujoči ostali: Florjan Galež, mož. Jaka, Mica, Karol, Neža. 228 otroci. Sv. Vid pri Grobelnem, dns 23 marea 1916 T«d*)atel] In založnik: KatoJlSko tiskovno draStvo, Odgovorni urednik:, Vekoalav Staput, Tisk tiskarne «v, Cirila v Maribora«