184 Kakšna pravila veljajo za glavno ali ustno razpravo.
Kakšna pravila veljajo za glavno ali ustno razpravo, ki je postala potrebna^ ker je bilo ugodeno pravnemu sredstvu zoper sodbo prvega sodišča?
Dr. Metod Dolenc.
I. Uvod.
Glede na probleme, ki jih hočemo objasniti v tej raz? pravici, veljajo vobče enaka pravila za revizijo zoper sodbe senatov dkrožnih sodišč, kakoT tudi za t. zv. polni p r i z i v zoper sodbe sodnikovjpoedincev na okrožnih ali sreskih sodiščih. Zakonodajec je odredil to v § 399., 1. odst. k. p., brez omejitve, ki jo je odredil za slične primere nove glavne razprave vsled dovoljene obnove postopka, namreč da naj veljajo za ponovitev postopka pred sodnikom=(po= edincem predpisi s spremembami, ki jih zahteva postopek pred sodnikom poedincem.
V nastopnih izvajanjih bo govora predvsem o glavni razpravi pred senatom okrožnega sodišča, ki je postala po« trebna, ker je bilo ugodeno reviziji zoper sodbO' senata okrožnega sodišča. Na poilni priziv bomo gledali le toliko, koHkor bo treba sipričo drugačne konstrukcije tega prav? nega sredstva, ko je moči izpodbijati činjenice, ki jih je ugotovil iudex a quo.
Ponovna glavna, odnosino ustna razprava postane po= trebna, ko je ugodeno reviziji (polnemu prizivu), ako iudex ad quem (kasacijsko soidišče, apelacijsko ali okrožno sodi? šče kot prizivno sodišče) razveljavi sodbo iudex^a a quo (senata, odnosno sodnikaspoedinca okrožnega sodišča, sre* skega sodišča). Dopustno je razveljavljenje spodbijane sodbe v ^e^^zijskem postopku po § 346. k. p. v n e j a v n i s e j i kas
I
Kakšna pravila veljajo za glavno ali ustno razpra^-o. 185
sacijskega senata, ki sme v nekih primerih sodbo razveljaviti in stvar napotiti na glavno razipravo prvega ali druigega stvarno pristojnega sodišča. Iste pravice daje § 350. k. p. kasacijskemu senatu, ko razpravlja o reviziji na j a v n i t a z« pravi. Preko Okvira revizije sme končno kasacijski senat obtožencu na korist razveljaviti prvo sodbo ter odrediti novo glavno razpravo, ako se pojavi znaten dvom, ali so resnične činjenice, na katerih temelii spodbijana sodba. Zas radi popolnosti treba dodati, da ima sicer obtoženec sam po § 338., 6. odst. k. p. pravico revizije (po § 393., 2. odst. k. p. pa pravico polnega priziva) zoper oprostilno sodbo, vendar pod takšnimi pogoji, ki ne pomenijo za prakso taiko reikoč nič.^ Ipak teoretično ni povsem izključeno, da ne bi prišla do ponovne glavne razprave tudi tukaj.
Glede postopka zaradi polnega priziva treba dodati, da gori omenjeno razveljavljenje sodbe po § 354. k. p. ni dolo« čeno, to pač zato, ker more apelacijsko, odnosno okrožno kot prizivno sodišče dopolniti ali ponoviti dokaze na svoji javni prizivni razipravi v svrho, da ugotovi tiste činjenice, ki naj bi bile podlaga za izrek o krivdi.
II. Obseg razveljavljenja.
Verbis expressis zakonodajec ni določno označil ob* sega, v katerem bodi razveljavljena odločba iudex^eL a quo po odločbi iudexi& ad quem. Obseg razveljavljenja moramo torej iz vsega sistema ali ideologije kazenskega postopnika šele posamič ugotoviti.
1. V § 346. k. p. je govor o tem, a) da »se s o d b a raz* veljavi«, če kasacijsko sodišče »spozna, da se mora odrediti nova glavna razprava (scil. pri istem iudex'^\i a qu6) [odst. 1.]; b) da se postopek po predpisu § 206., prvega odstavka, popravi [odst. 2.].
2. V § 350. k. p. se glasi odločba: a) glede na revizijski razlog § 336. t. 1. k. p. »da se sodba razveljavi«, in sicer z istimi poslddicami kaikor pri § 346. t. 1. k. p.; b) ob revi* zijisikih razlogih po § 336. t. 2. do 6. k. p. je svrha razva=
1 Gne pri § 336., 6. odst. k. p. za citacijo kršitev zakona po § 336., štev. I. in 2. k. p., ki se v pravni državi skoro me more pripetiti. Dr. N. O'gorel i ca je v svojem izdan joi »Zakonik o sudskom krivičnom po-^stupku« (Zagreb, 1930) na sitrani 307. izjavil, da gre za tiskovno hibo v 'Službenih Novinah, ker bi se citacija morala glasiti »§ 337., 1. a) in 2. k. p.« Da je ta citacija v protislovju z ostalo vsebino določb o pravnih sredstvih in za to nemogooa, bo predmet naše posebne raziprave v »Po« lici j i« (Beograd).
12
186 Kakšna pravila veljajo za glavno ali ustno razpravo.
I
Ijavljenja — »odreditev nove glavne razprave pri istem ali drugem iudex=u a quo«, c) ob revizijskem razlogu § 336. t. 7. k. p. (stvarna nepristojnost) odredi kasacijsko sodišče, »da se pošlje stvar pristojnemu sodišču in odloči obenem, ali naj se preiskovalni zapor ukine ali vzdrži v moči«; č) ob revizijskih razlogih § 336. t. 8. in 9. k. p. ima razveljavljenje to svrho, da iudex a quo izvrši novo razpravo in izreče novo sodbo (deloma namreč pri t. 9. samo v omenjenem obsegu); d) ob revizijskih razlogih § 336. t. 10. k. p. in § 337. t. 1. do 3. k. p. pošlje kasacijsko sodišče, če samo ne more izreči meritorne končne sodbe, stvar na novo razpravo in odločbo istemu ali drugemu okrožnemu sodišču ali pa sodniku^po* edinou okrožnega ali sreskega sodišča.
3. Določba § 399. k. p. predpisuje, da naj se razveljavi sodba prve stopnje ter pošlje stvar na novo razpravo istemu ali drugemu sodniku zbog preikršitve bistvenih formalnosti postopka ali zbog nepopolne ali neosnovane ugotovitve odlo= čilnih činjenic v spodbijani sodbi ali zbog važnosti novih dokazov aH činjenic.
4. § 406. k. p. govori o tem: a) da se pošlje stvar na novo razpravo istemu ali drugemu sodniku [1. odst.]; b) če sodnik prve stopnje ni bil stvarno pristojen, da se sodba razveljavi in da se »pošlje stvar pristojnemu sodišču, od= nosno — za sresko sodišče — da se pokreni zakonito po< stopanje« [2. odst.].
5. Po §§ 354. in 355. k. p. je treba sodbo prve stopnje razveljaviti in odrediti novo glavno razpravo v korist obto* žene, odnosno obsojene osebe.
Če pregledamo vse te primere, vidimo, da gre največ* krat zaodreditevnove glavne (odnosnoustne) razprave. Kaj je odreditev glavne raziprave, pove § 214. k. p. Torej ostane ves postopek do odreditve glavne raz* prave nedotaknjen, s tem tudi obtožnica.
Samo v gori navedenih primerih 1. b), 2. a) in c) ter 4. b) je stvar drugačna. Pri vzporednih predpisih §§ 346. in 350. k. p. glede na popravek v smislu § 206. k. p. ostane obtož* niča nedotaknjena, a postopek je z odločbo /uc/ex=a ad quem razveljavljen dotod, odkoder je nepristojno apelacijsko so* dišče pričelo poslovati; nadaljuje pa se postopek na novo odtlej dalje, ko je ugovor zoper obtožnico prišel s sipisi vred k pristojnemu apelacijskemu sodišču, in to po prednisih § 205., 2. odst. k. p. do ^ 210. k. p.
Kjer je bilo sodišče, ki je izreklo spodbijano sodbo, proglašeno za stvarno nepristojno, pa seže razveljavljenje nazaj prav do prvih sodnih naredb kot takih.
Kakšna pravila veljajo za glavmo ali ustno razpravo. 187
toda poedina pravdna dejanja nepristojne* ga sodišča, ki se tičejo pripravljalnega po* s t o'p k a, niso postala brez veljave samo zbog tega, ker jih je izvršilo nepristojno sodišče (§ 25., 2. odst. k. p.). Potemtakem mora n. pr. stvarno pristojno okrožno sodišče na novo skleniti, da se uvede preiskovalni zapor, spise s preiskavo na novo predložiti tistemu državnemu tožitelju, čigar prisitojnost ustreza pristojnosti novega sodi* šča, novo obtožnico, če pride do te, vročiti vnovič obdol* žencu itd. itd. Ni pa treba vnovič zaslišavati prič, izve* dencev, naipravljati lokalnih ogledov in pod.
Pripomniti pa treba, da slična uporaba § 206., 2. odst. k. p., glede na zahtevo, da se uvede preiskava, če ni bila še uvedena, ni niti umestna, niti zahtevana.^
III. Priprava na novo glavno razpravo.
Čim prispejo 3,pisi od kasacijskega sodišča okrožnemu sodišču kot mdex:u a quo z odločbo iudex^a ad quem vred v tem smislu, da je razveljavljena sipodbijana sodba, dobi spise predsednik senata v roke. Ta povzroči, da se spisi, če je to odredil iudex ad quem, odstopijo tistemu okrož* nemu sodišču ali sicer stvarno pristojnemu sodišču, dolo* čenemu v omenjeni odločbi, odnosno določi predsednik senata sam narok za novo glavno razpravo, ako take odredbe ni.
Pri ponovni glavni razpravi ne morejo biti člani senata okrožnega sodišča niti sodniki, niti zapisnikar, ki so sode* lovali pri izrekanju prejšnje sodbe, razveljavljene vsled revizije (§ 29. k. p.). Samo za sodelovanje v senatu na novi glavni razpravi so izključeni prejšnji sodniki. Ta izključitev torej n e zadene predsednika senata, o katerem je bil malo prej govor, glede na to, da določi nov narok in druga pripravljalna dela.
' 'Bodi dovoljeno, da tu pokažemo — na v besedillu ponesrečeno do» ločibo § 206., 2. odst. k. ip., po kateri bi moral tožitdj, bilo državni, bilo zasebni, predlagati, da se uvede preiskava, če je ni, tudi glede deliktov, ki spadaj 01 v ipris toijnost iS oi d n- i k, ap o e d i n c a okrožnega so" dišča. Kaj.ti § 372., 1. odst. dopušča uvodno preiskavo samo, če je treba odrediti, preiskovallmi zapor. Pri zasehno^pravnih deliktih pa je preiskava s preiskovalnim zaporom a priori izključena, pri oficiailno pregomljivih pa 'Seveda ni vselej vzroka za preislkovakii zapor. 'Ker pa zakonodajec ni mogel boiteti, da ustvari nemogočnost, da se odipravijo nedostafiki prejš« nje obtožnice, morajo biti v naših primerih vendajrle po § 37i2. k. p. do» voLjene poizvedbe.
12*
188 Kakšna pravila veljajo za glavno ali ustno razpravo.
Možnost, da bi iudex a quo poslal spise z odločbo nazaj iudexiu ad quem in mu v »sprovodnem pismu« obrazložil, zakaj ostaja pri svoji prvi odločbi (sodbi), kakor je bilo to določeno v § 279. srb. k. p., ki je bil zasnovan po načelih inkvizitornega kazenskega postopka, je brez izjeme odprav* Ijena. Saj tudi iudex ad quem ne bi imel zakonite možnosti, da bi vsled takega »sprovodnega pisma« svoio odločbo ko* ličkaj sipremenil (izvzemši pisne in računsike pogreške slično § 294. k. p.).
Za vabila oseb na glavno razpravo veljajo brez dvo* ma pravila §§ 214. nasl. k. p. Vpraša se, ali je treba vabiti na glavno razpravo zasebnega udeleženca, ki je bil z razveljavljeno sodbo napoten na civilno pravdo, pa sploh ni mogel tega s pravnim sredstvom spodbijati. To vpra* sanje je treba po našem mnenju potrditi; kajti razveljav* Ijena je bila vsa glavna razprava, tako da pride postopek najmanj v status quo ante ob določitvi naroka za glavno razpravo. Pravice zasebnega udeleženca ožive z nova, celo kot subsidami tožitelj bi mogel po našem mnenju na novi glavni razipravi nastopiti... Edino le tedaj, ako je med ča* som od prve do pono'vne glavne razprave izgubil značaj zasebnega udeleženca, n. pr. ker je obtoženec njegove za* sebne zahtevke popolnoma poravnal ali ker je zasebni ude* leženec resnično že naperil civilno pravido zqper obtoženca, postane njegovo vabilo brez pomena in nepotrebno.
IV. Pravno razpolaganje z obtožnico pred novo glavno razpravo.
Tudi za ponovni postopek vsled razveljavljenja sodbe ostane za novo glavno razpravo pred senatom ali sodnikom* poedincem okrožnega sodišča državni tožitelj, odnosno za* sebni tožitelj — dominus lifis in se mora akuzatorično na* čelo seveda tudi za naldaljnji postopek strogo varovati. Torej bodi podlaga nadaljnjega postopka prvotna obtož* niča kakor je bila njena vsebina ob zaključku dokazovanja na glavni razipravi (§ 269. k. p.). Izjema od tega načela nastopi seveda, če je sam iudex ad quem odredil kaj dru* gega, n. pr. če je pri delni reviziji (§ 325., 2. odst. k. p.) pustil nespodbijani oprostibii del nedotaknjen, tako da ustrezni del obsodbe nima več pravne eksistence in pod.
Ima li tožitelj pravico umakniti ali izpre= m e n i t i o b t o ž n i c o, š e p r e d e n ip r i d e d o glavne razprave v sami stvari? — Spremembe brez umak* nitve obtožnice v tem stadiju ni (§ 219. k. p.), torej smemo govoriti le o umaknitvi obtožnice kot take. Po našem na*
Kalcšna pravila veljajo za glavno ali ustno razpravo. 189
zoru treba pri tem vprašanju razlikovati pregon po sluz* beni dolžnoisti (državni tožitelj) in po zasebni tožbi (za* sebni tožitelj).'
Iz akuzatoričnega načela v zvezi z normo § 352., 1. odst. k. p., da naj se kasacijsko sodišče omeji praviloma na raz* motrivanje tistih kršitev, ki jih je pritožitelj resnično uve* Ijavljal, izvira po našem mnenju kot nedopustno, da bi smel državni tožitelj, ki zastopa državne interese, pred glavno razpravo obtožnico umakniti. Saj je bila le prejšnja glavna razprava razveljavljena, tako da pravno ne eksistira več, prejšnje postopanje pa ni bilo razveljavljeno. Ce je bil obtoženec prvič obsojen s sodbo, naj ima tudi možnost, da bo drugič s sodbo oproščen od ob* tožbe, da ne bo moči reči, da je državni tožitelj umaknil obtožnico češ, ker so le dokazi obledeli.* Zlasti podpira tako sklepanje uvaževanje, kako je treba po zakonitih določbah postopati tam, kjer gre le za d e 1 n o r a z>r e 1 j a v 1 j e n j e spodbijane sodibe.
Ce ostane v veljavi del sodbe, ki temelji na isti ob* tožbi, se ne sme izmakniti podlaga, na kateri je bila sodba zasnovana. Ako bi bila n. pr. izrečena od iudex>a a quo obso* dilna sodba glede šesterih deliktov, enoistraniska obtoženčeva revizija pa bi se tikala zigolj treh deliktov, kaisacijsko' sodišče bi se sodbe glede na nesipodbijans delikte sploh ne dotak* nilo in bi reviziji glede nadaljnjih dveh deliktov ugodilo ter krivdorek v tem delu razveljavilo, glede zadnjega delikta pa revizijo zavrnilo, moralo bi kajpada tudi izrek o kazni v sodhi razveljaviti, ker bo eventualno kazen za tri delikte manjša kakor za štiri delikte. Ako pa bi smel državni toži* telj od obtežbe glede šestega delikta odstopiti še pred glavno razpravo in bi to tudi storil, potem bi moral iudex a quo vendarle po Obavljeni glavni razpravi obtožbo glede šestega delikta po § 276. k. p. s sodbo zavrniti, ne smel pa bi po* stopka glede šestega delikta brez glavne razprave ustaviti. Za odmero nove kazni za preostale delikte ostane namreč absolutna potreba po glavni razpravi.   Niti odmere kazni
3 K prvim primeram spada tudi kazenski pcstopek radi deliktov, ki se preganjajo na predlog oškodovanca (§ 85. k. z.) ali po odobren ju (§ 83. k. z.).
' Ce je zakomodajec v § 37il. k. p. odredili možnost nove glavne raz= prave na podlagi stare obtožnice, pa ,je v § 348. k. p. tako odredbo verbis expr^si's opustil, to ne more motiti, ker gre za ves drug položaj, ko pride do obnove postopka, ki se 'tiče vprašanja relevantnosti dejanskega vpi-ašanja pravne presoje
190 Kakšna pravila veljajo za glavno ali liistno razipravo.
namreč ne bi mogli izvršiti novi sodniki, ker niso soidelovali pri prvi glavni raiapravi, inače bi bilonačelo ne p o* srednosti in ustnosti postopka kruto poga* ženo!
Predpisi § 360. 1. odst. št. 2. k. p. tukaj ne morejo veljati, ker ne gre za pravnomočno sodbo s kaznijo, ki deloma ni izvršljiva, ampak gre za — razveljavljeno'sodbo s kaznijo, še n e pravnomočno izrečeno.
Tudi kasacijsko sodišče bo moralo pri svoji odločbi na to misliti...
Iz teh vzrokov predpis § 358. 1. odst. k. p. dopušča samo kasacijski odločbi, da kaj spremeni na obtožbi in nikomur druigemu ne. Mnenje, ki ga zastopa Mar kovic,' da sme tožitelj odstopiti od tožbe tudi pred glavno razpravo, glede državnega tožilca po našem mnenju nima prave podlage.
Drugačna je stvar, ko gre zazasebnegatožitelja, ki ga ne vežejo /lobeni oziri na uveljavljenje kaznovalne pravice v interesu države kot take. Tu se da pač zamisliti odstop od obtožbe, toda samo v sporazumu z o b t o-* žencem. Inače velja tudi tu, da mora imeti obtoženec, če je s pravnim sredstvom zmagal, pravico, da je s sodbo oproščen, če je bil po nepravem s soidbo obsojen. Ta nazor podpira kolikor toliko tudi norma, da pritožitelj niti na javni razpravi kasacijskega sodnika ne more odstopiti od prav* nega sredstva brez sporazuma z nasprotnikom, čim je raz* prava že pričela (§ 352. 4. odst. k. p.). Nova glavna razprava pa je v procesualnem smislu nadaljevanje javne razprave iudex'.& ad quem.
V. Predlog za kaznovanje.
Vzporedno, pa vendar posebno vprašanje je, ali sme »upravičenec« v smislu § 6. k. p., to je oblastvo ali oseba, ki od njene, odnosno njenega predloga ali odobren j a zavisi po kazenskem zakonu pokrenitev ali nadaljevanje kazen« skega postopka, Odstopiti od predloga ali oidobritve, še pre« den se ddredi nova glavna razprava. Odobritve takoj izključimo, ker dane odobritve sploh ni moči več preklicati (§ 84., 2. odst. k. z.). Glede predlogana kaznovanje pa velja predvsem, da ga je moči prekHcati samo do za» četka glavne razprave (§ 89. 1. odst. k. z.). Menimo, da je izjemna pravica oškodovanca, predlagati kaznovanje, postala
Glej Boža Markovio: Uidžbenik sudskog krivičnog poslb,pka. II. izdaja, str. 584.; on ne dela raiZilike med državTiim in zasebnim bo» žiteljem.
Kaikišna pravila veljajo za glavno a'li ustno razpravo. 191
nepreklicna, čim predlog ni bil pred začetkom prve glavne (ustne) razprave preklican; vse nadaljnje razpravljanje pred iudex=om ad quem in ponovno pred iuc/ex=om a quo je v pro« cesualnopravnem smislu po svojem značaju enotno nadalje« vanje prve razprave pred iudex'om a quo.
VI. Veljavnost pravnega nazora iudex-a. ad quem.
Nadaljnje važno vprašanje glede sodbe na ponovljeni glavni razpravi je, ali veljajo tudi za prvo sodišče, torej za iudex=a a quo pravni nazori, ki jih je izrazila razve* Ijavljajoča odločba o reviziji (ali polnem prizivoi).
Vzornik našega k. p., § 288. hr. slav. k. p. (odnasnoi § 293. 2. odst. avstr. k. pr. r.) je izrecno določal, da veže iudexia a quo pri novi glavni razpravi in sodbi pravno mnenje, ki ga je izrazil iudex ad quem v svoji razveljavljajoči odločbi. Tega predpisa naš k. p. ni sprejel." Odredil je pač, da naj se drži iudex a quo načela, po katerem je za« branjena reformatio in peius, kakor je izraženo v predpisih § 327. k. p. Ti predpisi pa veljajo seveda le tedaj, če je bilo uporabljeno pravno sredstvo revizije, odnosno polnega pri« živa s a m o v obtoženčevo- korist, ne pa, če sta pravno' sred? stvo uporabili obe strani, v korist in na škodo obtoženca.
Ipak po našem mnenju logično ni moči misliti, da bi smelo okrožno sodišče vakuzatornem procesu vztrajati pri svojem pravnem naziranju, ki je nasprotno naziranju kasacijskega soidišča: kajti, če bi sodilo zopet po svojem prvotnem pravmem naziranju, bi prišla zopet ista revizija ko prej, ki bi bila rešena pri kasacijsikem sodišču zopet enako itd., pa bi pravda ne mogla biti nikdar končana ...se« veda na stroške obtoženca, ki bi nemara se« del v preiskovalnem zaporu!
Spomniti treba, da je odredil § 29. 1. odst. k. p., da ne sme soditi, kdor je v isti stvari sodeloval pri izrekanju prejš« nje sodbe, ki je bik apričo pravnega sredstva razveljavljena. Kaj je bila ratio legis te zakonite določbe? Na vsak način to, da tisti, ki si je v eni kazenski pravdi že enkrat svoje
" B. Markovič, Joc. cit., str. 584., pravi: »Naš ik. p. je namerno ostavio slobodu 0'kružnom sudu pri izricainju presude na novom glavinam pretresu, jer kasaciani sud ima uveik moguonoisti da sviojom presudom popravi eventualne povrede zakona od strane prvostepenega suda, aiko se činjen'ce izmene, n. pr. kasacioni sud izreče da je jedam svedok sjpo« sciban za zaik'l'et\ii, no taj svedok na novom glavnom pretresu ipak ne sme biti zakilet, ako nove činjenice polkazuj-u da je taj svedo(k nesposofoan za zaklletvu.« (Gl. tudi opombo 10.)
192 Kakišna pravila veljajo za glavmo ali ustno razipravo.
pravno mnenje ustvaril in temu primerno kot vesten mož sodil, mora veljati za prevzetega (voreingenommen) in zato za pristranskega. Da se mu ne natovori breme sojenja proti svoji vesti, je kot sodnik pri novi glavni razpravi izključen.' Naprotoo določbi § 29., 1. odst. k. p. pa § 15. (novega) c. p. p. ni določil, da je izključen sodnik od sodelovanja pri ustni razpravi po razveljavljenju prve sodbe po višji stopnji, — pa je vendar le določil v § 605. c. p. p.,* da je siodišče, ki mu je bila stvar vrnjena, vezano v nadaljnjem postopanju in pri odločbi na pravni nazor, po katerem je revizijsko sodišče izreklo svojo razveljavljajočo sodbo.
Težko si je zamisliti vzroke, zakaj naj bi veljalo za civilnopravdno postopanje v psihologično tako enakem vpra« šanju nekaj drugega kot za kazenskopravdni postopek.
Menimo, da je treba navzlic opuščeni normi S 288. hrv.= slav. k. p., o kateri je bil zgoraj govor, videti v določbi 3. odst. § 358. k. p. remeduro zoper pravilo, ki ni verbis expressis niti bilo n e u s t a n o vi j e n o, da pravni nazor iudexi2i ad quem pri njegovih razveljavljajočih odločbah ne bi vezal iudex'a. a quo, dasi mora ta soditi v novi zasedbi se> nata ali po novem sodniku=poedincu.
Zakonodajec je namreč priznal, da je dopustna revi* zija zoper sodbo', ki se izreče na novi glavni ali ustni raz* pravi, samo zbog novih prekršitev formalnega ali materi* alnega zakona, kolikor n i s O' že odpravljene z rešitvijo kasacijskega sodišča, izdani v isti stvari. Tu treba opozoriti, da je zakonodajec uporabil isto besedilo že v § 345. t. 1. k. p. in da mora veljati potems takem tddi tu ista interpretacija. Ta določba § 345. t. 1. k. p. ima svojega predhodnika v § 282., IV. a. hrv.*slav. k. p. ali § 286. avstr. k. ip. r. (»ako je uztvrdjeni razlog ništetnosti jur uklonjen riešitbom stola sedmorice izrečenom u istoj stvari«). Na podlagi tega dejstva moramo tolmačiti ta pri= mer, kakor ga je tolmačila praksa po cit. predhodnikih, tako, da so tukaj mišljeni vsi mogoči revlizijski razlogi, ki so bili že predmet kakšne revizijske rešitve v isti kazenski stvari, ker je v njej kasaoijsko sodišče že enkrat poprej razprav* Ijalo, pa stvar po razveljavljenju sodbe vrnilo (remitiralo) iudex>u a quo, a je na novo izrečena sodba ostala pri svoji pogreški, zlasti če je odločila nasprotno od pravnega na* zora, ki ga je zastopalo kasacijsko sodišče v rešitvi prve
' Plrim.: Mi i 11 e r :b a c h e r» N e u m a v e r, ErJiiuiteruingen zur St. P. O.; .Graz, 1874., str. 202.
" Enaiko kakor že prej § 511. avstr. c. pr. r.
Kakšna pravila veljajo za glavno ali ustno razpravo. 193
revizije v isti kazenski stvari." Ker gre brez dvoma tudi za prekršitve materialnega zaikona, ni več dopustna nova revizija po iudex'U ad quem »odpravljenega« revizijskega razloga materialne narave. Če vztraja iudex a quo navzlic temu, da je bil revizijski razlog prekršitve materialnega za« kona rešen po iudex'\i ad quem v nasiprotnem smislu, pri svo« jem pravnem naziranju in izda v tem smislu sodbo, potem je bila prekršitev materialnega zakona sicer »odpravljena« (v izvirniku »otMonjena«), a vendar naj ne bi imela nobe= nega učinka — in niti nova revizija v tem pogledu ne bi bila dopustna? Da kaj tako nelogičnega zakonodaj ec ni smel hoteti, leži na dlani. Zato se mora vprav iz odst. 3. § 358. k. p. sklepati, da je iudex a quo vezan na pravne nazore o tem, ali obstoje ali ne obstoje revizijski razlagi, seveda z izjemo, če so se činjenice na novi glavni razpravi spremenile."
Če ne bi na to pristali, nadaljevanje a k u z a t o r« nega kazenskega postopka na novi glavni razpravi sploh ne bi imelo nobenega smi« sla... Če n. pr. uveljavlja državni tožitelj revizijski razlog § 337., t. 3, k. p., češ, sodišče je smatralo kaznivo dejanje za utajo, mesto pravilno za tatvino, pa se kasacijsko sodišče temu nazoru iz pravnih razlogov priključi in razveljavi sodbo, ker nima n. pr., če je bil ukraden par volov, točnih pddatkov o vrednosti volov (§ 316., t. 7, k. z.), potem bi po nazoru, ki pravi, da iudex a quo ni vezan na pravno mnenje iudex'3i ad quem, okrožnemu sodišču ne bi bilo treba izvesti dokazov glede vrednosti, zlasti pa bi mu ne bilO' treba ugo« toviti vrednosti, ali presega 3000 Din, ker to zanj ni rele« vantno. Take ugotovitve pa sipričo načela neposrednosti in ustnosti kasacijsko sodišče samo tudi ne bi moglo izvesti, ko ni neposredno zaslišalo niti prič o pasmi, starosti, veli« kosti, debelosti itd. že davno snedenih volov, niti ne tistih zvedencev, ki bi na podlagi izpovedb prič ocenili vrednost.
Povrh vsega pa je zakonodajec sprejel v sistem pravnih sredstev še tudi zahtevek v zaščito zakona (prejšnja nič« nostna pritožba v varstvo zakona"). Za pravno stvar, remi« tirano od kasacijskega sodišča iudex^u a auo. ker je ugodil zahtevku v zaščito zakona, velja po predpisu § 357., odst. 3., k. p. zopet viprav vse to, kar velja za remitiranje vsled na* vadne revizije (§ 358. k. p.). To vzporejanje obeh remiti«
" Gl. Maver, Komrnentar zu der oest. St. P. O., str. 615.
'° V opamihi 6) navedeno vprašanje sposoibnosti priče za prisego spada viprav v to kategorijo spremenjenih činjeinic in ne dokazuje ni« cesar glede postavljene teze.
194 Kakšna pravila veljajo za glavno ali ustno razipravo.
" Za naše totlmačenje gl. N. Ogorelica v .Pravnem Pregledu (Beograd, 1932., knjiga Iil., s,tr. 107), L. Henigsberg, Zakomik o sud^ skom krivjčnom postupku, str. 329.
ranj pa kaže jasno, da velja za vse primere enako p r a* vilo: To pa more biti le, da mora biti v konikretni stvari izrečeno pravno mnenje obvezno tudi za iudex'a a quo, inače je svrha zahtevka v zaščito zakona nemogoča in ne* izvedljiva.
Rebus sic stantibus je besedilo zakona iz logičnih raz* logov vendar tako tolmačiti, da pravni nazor v raz* velja vi jajoči odločbi iuc/ex*a ad quem veže iudex*a a quo'^ za nadaljevanje iste kazenske pravde.
VII. Izvedba nove glavne (ustne) razprave.
Za izvršitev nove glavne ali ulstne razprave veljajo v ostalem isti predpisi, kakor za prvo glavno ali ustno raz* pravo.
Določba § 358. k. p. siicer ni izrecno odredila, da se mora v začetku nove glavne razprave prečitati tudi sodba ali rešitev kasacijskega sodišča. Toda o tem ne sme biti dvoma, zlasti ker je analogija s predpisom glede rešitve ugovora izoper obtožnico po aipelaoijskem sodišču na dlani (§ 248., 2. odst., k. p.) Ob sebi se razume, da sme na novi glavni razpravi vsaka stranka porabiti tudi take dokaze, ki jih pri prvi glavni razpravi še ni poznala. Prisega, ki jo je priča pri prvi glavni razpravi položila, velja (§ 255., 3. odst., k. p.) celo tedaj, ako je prišla nova glavna razprava pred drugo sodišče (§ 25. k. p.) Glede določbe § 147. k. z., po kateri je preklic krive izpovedbe ali prisege razbremenilen, pa je treba imeti vsako glavno razpravo kot samostalno to* rišče sodne odločbe.
Da sme tožitelj med glavno razpravo, primerno spre* merabam dejanskega položaja vsled novega dokazovanja, svojo obtožbo modificirati, je jasno. Tu je seveda pri takem pravnem položaju tudi utesnitev ali celo umaknitev obtožbe umestna in dopustna.
VIII, Zaključek de lege ferenda.
Ob kraju naj izrazimo svoje mnenje, da bi bila ob eventualnem noveliranjiu sodnega kazenskega postopnika zelo umestna določba, o kateri smo razpravljali pod VI., tako jasno, da ne bo nobenega dvoma o tem, da pravni nazor višje stopnje v razveljavljajoči sodbi veže nižje sodišče, seveda samo za isto ka*
Nekaj pripomb k sodni praksi glede na novo kaz. zakonodajo.   195
žensko pravdo. Drugače se utegne razviti praksa v tem smislu, da niti stvarna pristojnost, ki se mora upo= števati po službeni dolžnosti (§ 338., t. 4., k. p.), ne bo več trdni temelj nadaljnjega postopanja, če bo namreč predmet revizije, dasi določba § 27. k. p. to za pri« mere navadnih komipetenčnih sporov med sodišči brez pravnega sredstva kategorično veleva.
Pa tudi določbo § 206., 2. odst., k. p., o obligatorni uvedbi preiskave bi bilo nujno treba spraviti v sklad z določbo § 372., 1. odst. k. p., kakor to zahtevajo praktične prilike.