480. štev.
V Ljubljani, nedelja dne 27. aprila 1913.
Leto II.
Posamezna
,DAN“ izhaja vsak
številka 6 vinarjev.
dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. nri zjutraj; v pondeljklh pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaSa: v Ljubljani y npravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno g 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 3(V—. — Naročnina se is	pošilja	upravni št vu.	ut
si:	Telefon	številka 118.	m
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:k	Drednlftro ki ■pr»\vnfltTt>:	m
Učiteljska Tiskarna, Frančiikaasfea ulica It. 6.
Dopisi »e poHljajo orodalžtvu. Mefr&nbtrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi s« ne vračajo. Za ogU^e se plača: petlt vnrfa ls v, o«mrtnice, podana :n zahvalo vrsta 30 v. Pri veSkratjM-m ogia&anju joti: pust. — Za odgovor je pritožiti t»r,mUo.
:::	Telefon	Številka MS.	::
Jugoslovanska
„Velikanoč“.
Stoletja je trpel veliki trpin In težki ga žulil je jarem; Kdaj pač izteče mu čas bolečin, Bovečno-li trpel po starem?
Da, vstaja, resnično, mogočen,
častit,
Uničil naklepe je črne; Grozi naj, lirumi naj sovražnik srdit —,
Slovan se mu v grob več ne — vrnel
Kalvarijo svojo Slovan je imel, Zdaj rešne rad nje se zore;
A dan Se slavnejši mu bode
prišel:
Dan »Oljske inu došel bo — gore!«
S. Gregorčič.
Vsa pravoslavna ljudstva obhajajo danes svoj velikonočni prazniki
Kristos voskres! — Vo istinnoj voskrese!« Tako se bode pozdravljal ves pravoslavni narod od sinje Adrije pa tja do Kamčatke — do Tihega oceana!
Pred komaj petindvajsetimi leti je zapel naš prerok-pesnik Simon Gregorčič v svoji velikolepi »Velikonočni« zgoraj navedene kitice, v katerih stika izredno izrazito trpina — Slovana sploh — a je videl v svojem preroškem navdahnjenju že naprej čudovito »Vstajenje In dvlgnjenje Jugoslovanskih narodov!«
Da bi živel naš pesnik v današnjih dneh, da bi doživel to slovansko velikonoč!
Ob zgodnji zori, ko meče skoraj polni mesec svoje sence po hladni in mirni pokrajini, se začno zbirati črne postave vernikov, hitečih iz oddaljenih sel in selisč proti župni cerkvi; že se začno oglašati prvi vesill streli — in pri farni cerkvi se zamajejo vsi zvonovi, vabeč daljne in bližnje žup-ljane v sVoja svetišča!
Dokler je zunaj še pohimrak se vrše cerkveni obredi — potem pa krene vse verno ljudstvo v dolgih procesijah po bližnji okolici.
Ko se zasliši radostni glas: »Kristos voskres!« se vse ljudstvo zgane in poljubujoč se drug drugega odgovarja »Vo istinnoj voskrese!«
To se godi te dni tudi na Balkanu — vsaj tam, kjer mirujeta puška in meč — in so se vrnili že mirni 'dnevi!
Velika in požrtvovalna ljubezen do trpečih bratov po govoru in krvi je doprinašala dejanja, katerim se je zadivil ves kulturni svet, — a se je pred njimi ustrašila — presenečena stara Evropa! — Vstajenje!
Bratje po krvi in čuvstvih so se pomikali od zmage do zmage vedno
naprej — podeč krutega stoletnega tlačitelja človeških pravic — dokler ni bila zmaga na celi črti popolna.
Mislili so zmagovalci da jim že »Božič« prinese svobodno bodočnost!
A zmotili so se. Narodivši se spa-sitelj jim še ni prinesel zasluženih sadov presijajnih zmag in uspelih po-bed — šele velikanoč jih bo potrdila v njihovih upravičenih nadah in pričakovanju!
Šest mesecev in čez trajajoča vojna furija je zahtevala velikanskih žrtev in nenadomestljivih izgub! AH prepričanje in odločnost, da morejo le z vsestransko zmago rešiti in oprostiti svoje v nevolji in bedi zdihajoče sobrate — naredila jih Je sposobne do najvišjih daritev — da žrtvujejo tudi lastno življenje, samo. da dosežejo njihovi mlajši potomci — človeka vredno življenje! ... To je Vstajenje!
In tako bodo balkanski narodi v veselju in zadovoljstvu obhajali — svoj »Voskres« ali bulgarski »Veliki den« svoje narodno vstajenje.
»Kalvarijo svojo Slovan je imel Zdaj rešne raduje se: Zore!« —
Po osvobojenju Skadra.
Utis vesti o osvobojenju Skadra na Cetinju.
Prinesli smo uoročilo, kako je bilo oslavovano osvobojenje Skadra v Belgradu; bo morda zanimivo, če podamo, kako piše o utisih na Cetinju italijanski žurnalist:
Strašen pok iz starega topa je vzbudil ono noč celo Cetinje, kakor da Sie zabobnel strahovit potres. Prebivalstvo, nenadoma probujeno, v početku.ni vedelo, kaj se godi; ko sc je nadaljevalo streljanje iz topa, pridružilo se še pokanje iz pušk, je prebivalstvo razumelo, da je Skader končno osvobojen in da streljanje pomenja zmago. Nekaj časa na to so začeli zvoniti zvonovi. Na vsak strel iz topa je^ zavril glas številnega občinstva: Živio črnogorski Skader! Kljub temu, da je bilo pol treh ponoči, jc bilo vendar pred kraljevo palačo trg poln ljudi, ki so se stekali z vseh strani in se rili okolo kraljeve telesne straže, ki je v redu »slepo« streljala. Vsi ministri in ostali činovniki so se zbrali pred kraljevsko palačo. Ministri so izjavljali: »Prestolonaslednik Danilo je telefoniral ob pol dveh iz Zagorja, da je podpisal zapisnik o predaji Skadra.« lopovi so pokali, zvonovi zvonili, da je bila nevarnost, da oglušiš, med tem pa je narod čakal, da se prikaže kralj. Se pred njegovim prihodom je prišlo iz bližnje bolnišnice 20 ranjencev v nočnih oblekah, pokriti samo s sukniči. Vsi so bili ranjeni
pri zadnjih naskokih na Taraboš; nekateri švepajo, drugi drže roke v obvezah itd. Brez vsakih formalnosti so šli v kraljev preddvor v istem času, ko se je pojavil kralj. Stari Gospodar je zelo bled. Ranjenci so se žurili, da bi mu poljubili roko; 011 jih objame in navdušen kligj Živio Gospodar je zaoril nad Cetinjem. Nekaj časa je stal kralj nepremično, ganjen, s solznimi očmi je motril svoj narod, da bi premagal ginjenost se je podal s hitrimi koraki v spremstvu kraljice Milene, kneginje Vere, Ksenije, Ane in Milice. Kraljevska družina je ostala nekoliko časa med množico, ki si je prizadevala, da poljubi kralju in ostalim roko. Ginlji-vi prizori so trajali dalj časa, medtem je kralj šel nazaj v palačo, knje-ginje so pa ganjene odšle brez ogrinjal v bolnice, da osebno spordCe ranjencem in bolnikom radostno vest o zmagi. Vest se je kakor vihra povsod razširila zato so kneginje povsod naletele na nered in nemir, ker bolniki in ranjenci so preko oviranja zdravnikov in strežajev poskakali s postelj, se obuvali, da bi mogli iti ven in aklamirali svojega kralja. Ob pol štirih se je napotila kolona dveh tisoč oseb proti kraljevski palači, prepevaje narodne pesmi. Vsi ranjenci so bili kakor čudežno ozdravljeni. Tudi najbolj bolni in težko ranjeni so enako hitro korakali v vrstah z ostalimi naslanjajoč se na zdrave in močnejše prijatelje in rojake. Kralj Nikola je moral priti na verando, v krogu svojih kneginj. Vzdignil jc roko proti nebu in dejal stari vladar: »Molimo mir in pokoj duš naših bratov!« Kneginje so se prekrižale in za njimi vsa množica. Kralj je bil burno aklami-ran. Na to se je kralj zopet vrnil v svoje sobe, ranjenci so šli v bolnice. Ob štirih je svirala godba in pred kraljevsko palačo je narod — plesal. Pa tudi kakšen činovnik in minister se je pridružil družbi, ki je plesala kolo in z njimi vred zaplesal. Hiše so bile okrašene z zastavami. Prebivalstvo in vojaštvo se je obleklo v svečana oblačila. Gromenje topov; ie bobnelo venomer. Vsak bolnik je hotel, da izstreli rezervo svojega orožja. Navdušenje jc bilo nepopisno.
Češki grof o Črnogorcih.
Znani grof Sternberg jc v Union napisal sledeče krilate besede, za katere bi zaslužil plunek v obraz: Jasno je in Črnogorci sami ne taje, da bodo v slučaju zavzetja Skadra v naskoku pomorili vojaštvo in civilno prebivalstvo. To pa zato, da uničijo obstoječe posestvene in lastninske pravice, v katere bi potem sami stopili. Zato se čudimo, da je civilizirani syet tako dolgo se obotavljaj nesrečno skadersko prebivalstvo rešiti pred krvavo kopeljo. Za one je vprašanje, ali bo Skader črnogorski ali albanski manj važno, kot dej9tvo, da je treba 50.000 ljudi rešiti gotovega pogina. — Tako piše gospod grof, ki je slišal v Črni Gori pač tudi travo rasti, ako je slišal svojo trditev. Danes stoji gospod grof osramočen — toda kaj, plava kri pozna toliko sramu, kot volk strahu. Črnogorci so prinesli skaderskemu prebivalstvu krono in ga težko rešili gotove smrti. Najboljše sredstvo zoper vse opravljice in klevetnike Slovanstva.
Vse skaderske utrdbe v črnogorskih rokah.
Cetinje, 26. aprila. Turška posadka, ki je štela 26.000 nizamov in 5000 bašibozukov, se je umaknila z vseh postojank v skaderski okolici. Prestolonaslednik Danilo, ki je prišel danes v mesto, je lastnoročno razobesil na citadeli črnogorsko kraljevsko zastavo.
Pameten predlog.
Peterburg, 26. aprila. »Rječ« pravi, da se uvažuje v krogih vzajemne trojice e.ventualnost, da bi se Albanija denarno odškodovala za odstop Skadra. Razuntega bi se porušile utrdbe in se ne bi smele zgraditi nove. Predlog ne prihaja od Anglije. ki doslej šc ni smatrala za potrebno, da bi prihajala s kakšnimi konkretnimi predlogi.
RUSIJA IN ALBANSKO VPRAŠANJE.
London, 26. aprila. Diploniatični krogi pravijo, da se Rusija sedaj poteza za sultanovo suvereniteto nad avtonomno Albanijo. S tem hoče
ruska politika ujeti mladoturke. Se-kundira ji Srbija, ki ne bo podpisala definitivne mirovne pogodbe, dokler ne bodo urejene vse podrobnosti albanske ustave in vojne organizacije.
Sporazum med Srbijo in Bolgarsko.
Dunaj, 25. aprila. V političnih krogih se ie danes zvečer razširila vest, da je spor med Srbijo in Bolgarsko žc poravnan. Po posredovanju Rusije se je Srbija baje odločila, priznati demarkacijsko črto, ki je bila določena v pogodbi in definitivno resignirati na mesta Bitolj, Ohrid in Veles. Vest sc še ne potrjuje.
Priprave za odpoklic turških čet
Carigrad, 26. aprila. Vlada že pripravlja vse potrebne priprave, oa! se turške čete kolikor mogoče hitro vrnejo v domovino. Odpoklic čet se izvrši takoj, ko bo podpisan preliminarni mir. Porta je izdala na vse oblasti cirkularno noto. v kateri zahteva, da se morajo čete iz zdravstvenih ozirov povsod izolirati in spraviti pod karanteno.
wil—iwinnnirn — r ~r~  ni — i i m ■« v-.v y ir.
Slovenska zemlja.
Iz Šmarje.
V zadnji seji dež. odbora je bila tudi Šmarija na vrsti. Predlagalo se je tole:
»Radi nerednosti pri gospodarskem odboru v Šmarju pod Ljubljano se deželni vladi predlaga, da razpusti ta gospodarski odbor in uradoma razveljavi volitve v vodovodni odsek. Za gerenta gospodarskega odbora se imenuje Fr. Kristan, deželni nadoficial. za prisednika pa Edvard Šimnic, kaplan, in .lanez Zaviršek, posestnik v Šmarju.«
Prav lepo, ako dež. odbor skrbi za dobro gospodarstvo po občinah, ta predlog pa je nesramnost, ki jo bomo takoj dokazali. Vas šmarija je L 1897, napravila svoj vodovod, ki je stal 22.000 kron. K temu sta prispevali država in dežela 80%. Podpor;* pa je bila podeljena pod pogojem, da se mora Šmariji pridružiti še ena vas — mislilo se je na Sap, pa sc je pridružilo Razdrto, ker je bil slučajno tam župan. Občina si jc izposodila
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Ustanovljena leta 1881. v Ljubljani Ustanovljena leta 1881. obrestuje hranilne :	jt 31 01 brez odbitka rentnega
4
vloge po čistih
4
davka.
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron.
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Blaznica je begala po brlogu sem ter tja, kakor levinja po svoji kletki.
»Fontenblo!« je mrmrala... »Takoj se odpravim... Z Bogom!«
»Kako jo misliš najti, ako ti ne dam vseh navodil?« je vzkliknila vojvodinja.
»Ah. da... govorite, povejte ... kar meša se mi od te misli... Oh, gospa, kako da ste tako dobra z menoj!... Moja hči! Če premislim, da ne vem, kje je!.;. Ona mora biti v Fontenbloju, in jaz jo grem iskat...«
»Poslušaj: vzemi najprej tu nekoliko denarja, da ne prideš v zadrego.«
»Ni treba denarja, saj pojdem Po golih kolcnili, ako bo treba.«
»Le vzemi, da prideš hitreje.«
»Res je, ako bom plačevala, pridem hitreje.«
Vzela je pet ali šest zlatnikov, katere ji je ponujala vojvodinja Etanpska.
»Ko dospeš v Fontenblo,« je nadaljevala vojvodinja, »prašaj, kje jc Rrad. Ali slišiš?«
»Kako ne bi slišala!... Ah, za-jetela bi se z glavo v zid. ako bi po-*abila ie eno samo podrobnost! Ko
pridem v Fontenblo. prašam. kje jc grad... Kaj potem?«
»Ali veš, kdo prebiva v tem gradu?«
»Ne! Kako hočete, da naj vem! Ah, govorite vendar, povejte, kdo!«
»Franc prebiva tam ...«
»Franc!...«
»Da. tvoj ljubimec, Žiletin oče. Ali ga nisi videla nikoli pozneje?«
»Nikoli!«
»Ali bi ga še spoznala?«
»Ah, da!« je rekla reva s takšnim sovraštvom v glasu, da je zaigral na ustnicah vojvodinie zadovoljen smehljaj.
»Tudi. če se je nekoliko postaral?«
»Pravim vam, da ga spoznani!«
»Ali veš, kaj je tvoj Franc?«
»Oh, vem, da mora biti imeniten gospod...«
»Kralj je! On je kralj" francoski.«
V vojvodinjino največjo osuplost je plosknila blaznica z rokami in se zagrohotala.
»Oltoho! Baš tega ie še manjkalo moji Ziletj! .Kraljeva hči!.... Toda to ni nič čudnega, vidite' Niti če bi sama postala kraljica, se ji ne bi čudila. Kar se tiče Franca, mi je popolnoma vse eno, če jc kralj francoski. On naj bo, kar hoče. Povem mu vse, kar mu imam povedati...«
»Poveš mu ...«
»Gotove!«
»Poslušaj me torej! Tvoja Zile-ta se nahaja v gradu kralja francoskega. Treba ti je iti samo v Fonten-
blo. kakor sem rekla. Pojdi v grad in počakaj pred ograjo... Ali boš znala čakati?...«
»Da, da ... Biti hočem potrpežljiva.«
»Kralj zapusti grad skoraj vsako jutro in gre na lov. In, zdaj razumeš: kadar boš videla, da prihaja s svojim spremstvom iz gradu, se mu približaj; ostalo je tvoja stvar! Ako ne dosežeš, da ti vrne hčer, je kriva tvoja lastna nespretnost...«
Z globokim zanimanjem je poslušala Margentina te besede.
Nato ji je povedala vojvodinja Pot, ki jo naj ubere, in vrata, skozi katera naj zapusti Pariz; ko je bilo vse to opravljeno, je odšla.
Margentina se je oblekla z največjo naglico v obleko iz grobega sukna. ki jo je oblekla le redkoke-daj; napravila si je majhno culo. in hitela od doma.
Vojvodinja jc stala v enem izmed mnogih kotičkov tiste ulice z dvema moškima, ki sta jo bila spremila, ter prisostvovala Margentini-nemu odhodu.
Blazna ženska je hitela urnih korakov po Parizu.
Začudenje in vzhičenost sta se bila razgrnila po njenem obrazu.
Večkrat je zalotila sebe samo, ko ji je bilo na jeziku, da krikne mi-mogredočim:
»Moja pot gre v Fontenblo! Moja hči je v Fontenbloju!«
Ko je bila na Melunski cesti, je pospešila korak.
Ura je bila morda tri popoldne, ko je zapustila svoj brlog.
Hodila je v eni sapi do osmih zvečer.
Takrat je stopala ravno v neko
vas.
Za njo je pridrevila kočija, za-prežena s štirimi konji, in le malo je manjkalo, da je ni podrla.
»Pazi! Pazi!« je kriknil eden izmed postiljonov.
Margentini je ostalo jedva do-voj časa, da se je mogla umakniti; gledala je par trenotkov za kočijo, ki je izginjala v smeri proti Fontenbloju.
»Rada bi sedela tam notri,« si je mislila. »Prej bi prišla do Žilete.«
Bila je kočija vojvodinje Etanp-ske, vračajoče se v Fontenblo.
Kakšna je neki bila misel, ki je napeljala Ano, vojvodinjo Etanpsko, da je storila ta korak pri blazni Margentini?
Čemu je poslala blaznico v Fontenblo?
Ali je upala, da bo osmešena Žileta na vekomaj, ako pride v grad ta beračica in jame zahtevati kot svojo hčer njo, ki ji pravijo »vojvodin jica«? Morebiti!
Morda je tudi upala v tistem instinktivnem zaupanju, ki ga imajo vse ženske v res ogromno silo materinskega čuvstva, da najde Margentina sredstvo in iztrga Žileto Francu 1., ali jo pa vsaj obvaruje njegove ljubezni.
Zakaj vojvodinja Etanpska ni
dvomila že zdavnaj več, da kralj ljubi Žileto.
Dokler se mu bo dekle ustavljalo. nevarnost še ni prevelika —-je modrovala vojvodinja Etanpska...
Toda tisti dan, ko postane ofi-cielno kraljeva metresa — kaj bo tisti dan ona, mogočna ljubimka kraljeva, ki so se uklanjali njenemu go-spodstvu vsi, tja do Diane Poatje-ške?
Več dni je premišljala Ana o tem svojem položaju.
Malo je manjkalo, da se ni odločila za nasilen odpomoeek: zastrupiti Žileto.
'Poda manjkalo ji jc tudi zanesljive osebe, da J)i izvršila ta načrt: njen sokrivec Aleš Lemaliu je bil mrtev: sama ga je bila umorila.
V molčečnost svojih običajnih kavalirjev je zaupala samo nepopolno.
Tako se je spomnila Margen-tine in se vprašala, ali ne bi mogla blaznica, ako jo dobro nauči, igrati svoje uloge v drami ali komediji, ki Jo ona pripravlja.
Prišlo ji je na um. da bi bilo dobro povedati Maigentini: Ravno Žileta je tvoja hči. ki si jo z žalostjo iskala.
Vojvodinja Etanpska ni vedela, da je to resnica; mislila je s,ama o sebi, da laže.
Toda slučaj je hotel, da je bila njena laž resnica: življenje ima svoje muhe in presenečenja.
(DnJJe.)
pri Mestni hranilnici ljubljanski 4000 kron. Od tedaj je bil poseben vodovodni odsek, ki je pobiral denar in skrbel za to. da se je plačevalo posojilo. Zadnji čas pa so se pokazale nepravilnosti — ker je plačilo zaostajalo, zato se je izvolil nov odsek, ki je ukrenil vse potrebno, da se stvar uredi. Ker je Smarija po farovški komandi imela župane, ki niso bili možje na svojem mestu — je bilo v šmarski občinski upravi marsikaj slabega. Zato je tudi vodovodni odsek spal spanje pravičnega, oz. nepravičnega. Novi vodovodni odsek je skušal račune urediti — klerikalni dež. odbor pa si ga upa na nesramen način dolžiti nerednosti. Mi bi svetovali dež. odboru, da rajše pregleda gospodarstvo svojega županstva, da tam poišče nerednosti in tam naj razveljavi volitve, ki so se vršile s sleparijami. šmarci naj torej sedaj plačujejo klerikalnega gerenta Kristana
— Šimnic se bo menda pa po tleh plazil okoli jarkov, kadar bo treba vodovod kaj popraviti, ker bo Kristanov »prisednik«. ZavirŠek bo pri tem samo za parado. Tako Šmarci v svoji domači vasi nimajo več pravice, niti do vode. ki jo sami plačujejo, ampak bodo morali poleg drugih klerikalnih jeduhov, ki ž ve kot črvi v občini, rediti Še enega več. Za nered-tjbstl starega vodovodnega odseka je odgovorna občina — novemu odseku pa naj dež. odbor prej dokaže, potem naj govori. Dne 15. t..m. se je pripeljal dr. Pegan prav nobel v avtomobilu v Šm arijo in je povedal, kako mislijo klerikalci rešiti šmarsko vodo. Mi vemo, da napeljujejo vedno vodo na svoj mlin.
Vinica.
Čača Jurič se je spravil na »brzopisce«. Pridigoval je preteklo nedeljo, koliko škodujejo napredni listi (seveda njemu največ, ker odkrivajo ljudem resnico). Farani si namreč niso nič storili iz njegove pridige, ampak so pred cerkvijo govorili. da ni več mogoče naprej trpeti, ampak, da bodo Juriču kralju svojo pokorščino odpovedali. Vsi dobro vedo, kako računa Jurič — kralj za svoje opravilo in kako gospodari v občini. — Jurič je bil na prižnici tako hud, da je pozabil naznaniti svoj god sv. Jur ja, dasi se Je spomnil na sv. Marka. Jurič se je menda bal, da bi mu prišli gratu-lirat. — Na cesti naši delavci vedno pridno delajo. Pa kaj, ko hočejo drugi delavce izkoriščati. Doslej so ženske nosile kruh prodajat, ki so ga doma spekle — zdaj pa se jim je to prepovedalo. Naš Šterk hoče obvladati celo okolico. Zadnjič se je z nekim kmetom sprl zaradi detelje. Imeli smo pray dobro zabavo. — Naš župan je potrjen in tako imamo dva župana. Pravega župana in čačo Juriča-kralja. Pravi župan je Jurič
— drugi ga pa ubogajo.
Iz Brežic.
(»Štajerc« in »Straža«). Zadnjič se je v >Straži« nekdo zaganjal v naše ljudi, češ, da silno radi in mnogo bero »Štajerca«, ki jim ga deli nemškutar Matheis zastonj. V toliko je imel dotični dopisnik popolnoma pfav in tudi graja je bila popolnoma umestna. Vprašanje pa nastane, ali je »Straža« oni poklicani faktor, ki ■naj naše ljudi od tega odvrača. Kdor le količkaj pozna razmere v našem ljudstvu, bo rekel, da ne. V čem pa ustreza »Straža« našim ljudem? — V prav ničemer! Kot uvodnike čita-mo napade na vse kar ni klerikalno
— proti nemčurjem se le malokdaj zglasi — temu sledi poveličanje klerikalnih prireditev, za tem so zopet napadi in par notic, ko je že vsakdo pozna, O balkanski vojni prinaša itak samo prevode iz nekega graškega klerikalnega lista, ki so večinoma že 3 dni zakasneli. Najbolj pa odbija naše ljudi vedno priganjanje h klerikalnim prireditvam, katerih se pa naši kmetje bolj boje, kot toče, suše In povodnji. Sicer pa Se je »štajerc« našim ljudem tako zameril, da ga vedno matij Sit a jo; ta se sploh ne bo vdotnačll, a »Straža« itak pojema.
Iz Celja.
Na zadnjem obenem zboru Slov. kmečke zveze v Mariboru, si je dovolil prč. g. dr. Korošec, z dijetami bogato obloženi, slovenski drž. in deželni poslanec, potegniti navzoče kimavce s tem. da si je dal nasloviti resolucijo, katere 2. točka se glasi: »>S. K. Z. odobril je obstrukcijo deželnih poslancev ter jih pozivlje, da tudi nadalje branijo pravice (o ironija!) štajerskega slovenskega ljudstva s taktiko, ki |o smatrajo za najprimernejšo.« Ta točka te resolucije je pravcati rnonstrum, fabriciran, kot že rečeno od dr. Korošca, sankcijoniran pa od par nerazsodnih backov. S. K. Z. kot taka že davno več ne eksistira, le, kadar rabijo njenega plašča in kadar treba olepšati kakšno novo podlost, takrat se jo privleče »za lase« zopet na dan. Že dejstvo, da se je vršil letošnji obč. zbor m eni naj-
bolj skritih mariborskih uličic, pod strogo kontrolo, da se ja ni mogel udeležiti tega zborovanja noben naprednjak, je dalo misliti. Taka zborovanja so vendar navadno zelo dobro obiskana, vsaj pričakuje se ob takih zborovanjih, par sto udeležencev, kar seveda tu ni bil slučaj. Par desetoric fajmoštrov, kaplanov in par poslancev — kmetov komaj ena tretjina — vsega skupaj niti ne 100 glav! To je torej tista »masa«, ki je sankcijonira-la omenjeno resolucijo! Radi teli ljudi naj bi trpelo okrog 500.000 drugih! Klerikalci se seveda kaj dobro zavedajo komedije in nezaslišano cinične lumparije, ki so jo igrali o tej priliki, vedo pa tudi, da se ljudska volja začenja nevarno nagibati k — preobratu. Vse to jim podi v kosti viden strah in zato skušajo dan za dnevom to »resolucijo« razjasniti. Pri tem seveda clrve sami v nasprotno, kajti — nevernost se širi med ljudmi vedno bolj. Da bi pa začeli ljudstvo, svoje volilce, in tega pozornost odvračati od gorostasnih narodnih grehov, ki so jih v zadnjem času zakrivili, začenjajo udrihati po vsem kar je napredno, zlasti pa po Narodni stranki. Je to v vsakdanjem našem političnem boju naravnost tipičen pojav. Mi ne nameravamo zagovarjati Nar. stranke, oziroma tega, kar stori ali ne stori nje vodstvo, pač pa konstatiramo, da pove zadnja »Straža« naravnost urnebesno laž, če trdi. da sloven. trgovstvo in obrtništvo še do danes ni imelo nikakega haska, od tega. da se drži napredne ideje. Nasprotno bi bilo če bi i trgovci in obrtniki naših mest in trgov trobili v klerikalni rog. Za danes ne nameravamo naštevati podrobnosti, povemo na, da se klerikalci prokleto motijo, če mislijo, da bodo s takim zavijanjem našli med nami kalinov dovolj, da bi bilo to potem v podprtje njih strankarskih teženj po slov. štaj. mestih in trgih. Nesramnost je pa trditev, da hodimo zato svoja napredna pota, ker se hočemo vsiljevati »gospodi« po mestih in trgih. Gospodu celjskemu dopisniku »Straže« bi svetovali, da je vsaj enkrat stvaren! Če bi to bil, bi moral priznati da nas je 90% trgovcev in obrtnikov na Slov. štajerskem — naprednih. Res je. da nekateri naši kolegi na deželi — Slovenci — ne pokažejo odločno svojo politično barvo. Če pa tega ne store, je temu krivo pač dejstvo, da so v pre»črnih« kotih. Kdor pozna razne naše gg. fajmoštre in kaplane z vsem njihovim štabom, ta tudi ve. kako silno nevarno da je, biti odkrito —njih nasprotnik. Tak trgovec ali obrtnik bi lahko v oni minuti napovedal svoj konkurz, ko bi se izdal za človeka, napredno mislečega’ Prepričani pa ste lahko, da naši kolegi na deželi ravno tako težko prenašajo vaš jarem kot — kdo drugi. Za kakšne mogoče volitve, pa smo že davno pripravljeni. To pa korenito in občutili bodete to našo straženje ravno tako, kot ste to občutili pred tremi leti. Pravite, da vlada strah za edini deželnozborski mandat! Ja, ko bi vam to kedo verjel! Pa kaj, ko se sami že kar najbolj bojite za svoje mandate po deželi. Sicer pa se nc nameravamo spuščati še v nadaljna razpravljanja. Dovolj bodi, če vam obljubimo, da bodemo tudi v slučaju bodočih volitev storili trgovci in obrtniki svojo dolžnost: našteli vam jih bodemo zopet kot pred časom, po špehasti grbi, da spoznajo ostali, da nihče, kdor ima le betvico pameti v glavi, že davno več ne mara vaše narod ubijajoče politike!
Iz Ormoža.
(Iz obrtniških krogov). Klerikalci so se v zadnjem času vrgli z vso silo na naš stan. Z vsemi mogočimi manevri operirajo na to, da bi nas spravili kar skraja vse v klerikalne vrste. Pa se zelo motijo, če mislijo, da bodo med nami našli mnogo onih nespametnikov, ki si jih žele. Saj vidimo na onih vsak dan kakšna jim prede, ki so se jim dosedaj udinjali, kaj pa bi še le bilo, če bi nas ves imeli v žaklu. Potrebovali bi nas že — za strankarske namene, kot koce, po katerih bi lahko udrihali. Pa je že križ, saj lisica je tudi rekla, da je grozdje prekislo — ko ni bila v stanu je pozobati. Bo tukaj tudi tako.
Iz Pragerskega."
Končno je vendar prišlo do tega, da pojde dosedanji postajenačel-nik iz Pragerskega. Jokali, mi ne bomo za njim, pač pa najbrže Siid-marka in Schulverein, katerima je bil vedno zelo uslužen in dobrohoten priganjač. Malo nc vse, kar ima re-negatstvo danes na posesti, ima se zahvaliti njemu. V svoji nemškutar-ski nestrpnosti je šel tako daleč, da je zadnje čase hotel začeti še celo korigirati krstne liste Slovencev. Ker je vedel, da stoji za njim Volks-rat, se ni bal tudi hujšega pritiska na podrejene mu osebe. Upamo, da riam uprava Juž. železnice pošlje moža, s katerim se bo dalo Izhajati.
Štajersko.
Vlom v okr. glavarstvo. Kot se je šele sedaj zvedelo, je neznan vlomilec, če jih je bilo več, se ne ve — v tajniške prostore c. kr. okr. glavarstva v Mariboru vdrl, ter vlomil miznico tajnika, iz katere je pobral za par kron nikljastega denarja. Vrhu tega je poskusil vlomiti tudi več omar sosednjih sob, kar pa se mu ni posrečilo. Prva je zapazila nered neka ženska, ki je prišla zjutraj, dne 22. t. m. pospravljati. Poklicala je takoj tudi slugo. Na merodajnem mestu so seveda mnenja, da vlom ni
veljal denarju, ampak — O
storilcu, oziroma storilcih, ni ne duha ne sluha. Vzela jih je noč.
Nemško vohunstvo v Celju. Nemški patriotje so na delu zopet, t. pr., vohunijo kot psi po gostilnah, cestah, šetališčih itd., samo. če se prikažeta kje dva Slovenca skupaj. Večkrat se je v teh dnevih že dogodilo, da sta ta ali onadva gospoda, idoča po ulici, nenadoma opazila za seboj kakega moškega, v razdalji 3 do 6 korakov. Vselej je bil vtis ta, da je dotični sledil namenoma, da bi slišal to ali ono. Ker živimo zopet enkrat v časih, ki so po ovaduhih prav posebno blagoslovljeni, bo dobro, če so naši sorojakl po naših trgih in mestih z mešanim prebivalstvom, do skrajnost# previdni in se izogibajo po riložnosti, dajati dnška veselju nad zmagami balkanskega orožja. Imamo čase, ko slav. c. kr. državna pravdništva manipulirajo s § 305 k. zak. z gumilastiko.
Obrež pri Središču. Kot smo že javili, so zmagali te dni pri obč, volitvah v Obrežu pri Središču na celi črti z veliko večino naprednjaki, dasi so klerikalci napeli vse sile, da se vrinejo. Jeza je bila seveda velikanska in dali so ji s tem duška, da dolže V svojem glasilu, mariborski »Straži«, našega preč. g. župnika, da je on kriv tej polomiji. Seveda nimajo pa poguma, da bi povedali, zakaj da ravno. Je to zelo žalostno dejstvo, pa tudi zelo značilno, saj nam kaže z bengalično lučjo, da duhovnik ni več varen častikraje po svojem so-bratu-duhovniku. Dr. Korošec je lahko ponosen na te svoje, ozir. svojega glasila, najnovejše lavorje. Ne vemo pa, če bo vesel tudi — sadov.
Iz Središča. Kakor ropar iz zasede, se zaganja »Straža« v obrež-kega g. župnika, češ, če bi bil on hotel, bi bili klerikalci zmagali pri obč. volitvah. Je to zelo grdo ravnanje,
ker »Straža« imenovanega gospoda
samo sumniči, nima 'pa ne enega tehtnega vzrokti, s katerim bi le količkaj mogla to svojo trditev dokazati, ali vsaj podpreti. Samo sikati zna kot kača, ki se je zgrda na toplih prsih, da se je otresla smrti in da potem zopet z novo močjo — zasadi v meso svoje strupene zobe. List, ki kaj takega piše, spada brez usmiljenja na smetišče in ni čudno, če od dne do dne bolj propada.
Štajersko učiteljstvo in njegove plače, Dočim je bil v Dalmaciji lani sprejet predlog, glasom katerega ima učitelj z maturo 1080 K na leto, a oni z zrelostnim izpitom 3680 K do 3930 K, ima štajerski učitelj začetnik — izvzemši Gradca in Maribora — 840 K oziroma 2600 K do 2800 K! Sedaj, ko bi se naj obrnilo na bolje, pa delajo ljubitelji slovenskega naroda, slovenski klerikalni poslanci v Gradcu obstrukcijo, samo, da si hlade jezico, ker njih strankarska malha ne dobi tega — za kat sami ne vejo! Njim se godi dobro po farovžih, zato pa naj trpe vsi drugi!
Hrvaški zrakoplovec. Iz Gradca poročajo, da se misli tamkaj stalno naseliti avijatik Merčep iz Zagreba, kakor hitro bo tamkaj definitivno nastanjena vojaško-avijatična šola. Izvežbal si je baje že celo vrsto letalcev, od katerih je najboljši neki Novak, ki se misli te dni v Gradcu pokazati javnosti z več letalnimi poizkusi.
V Žalcu je prijel te dni orožniški stražmojster Ritonja nekega zelo ne-vai nega vlomilca, po imenu M. Plau Steiner, ki je že več mesecev vznemirjal vso Savinjsko dolino s svojimi nevarnimi in drznimi vlomi. Pokazal se je enkrat tu, drugič tam. kar je zelo otežkočilo njegovo zasledovanje. Pri sebi je imel tudi revolver in dolg, oster nož, ter je vsakomur, ki se mu je hotel postaviti po robu, grozil s smrtjo. Pri aretaciji so našli pri njem 200 K denarja v gotovini.
Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica Maribor, priredi! 1. majnika t. 1. velik izlet v Slivnico pri Mariboru. Odhod iz Maribora z vlakom ob 1. uri 30 min. do postaje Slivnica - Orehova vas in od tod z godbo na čelu v Slivnico k Lesjaku. Ker so zveze na vse strani jako ugodne, upamo, da se izleta udeleže ne samo slovenski železničarji v Ma riboru in ob progi, ampak tudi vsi prijatelji narodnega železničarstvfl. Slovenci l Pokažite se i$, dani !_šCi U
Državni most v Mariboru bodo čisto gotovo blagoslovili dne 18. avgusta, če si ne bodo premislili. Ime mu bo: »Erste Marburger Rutsch-balin, r. G. m. b. M.« ter se bodo interesentom razdeljevale dividende v obliki — Smilijonskega dolga.
Iz Celja. Klerikalci imajo naše ljudstvo res že za največjega duševnega reveža. Neki dopisnik iz Celja se v zadnji »Straži« norčuje, češ: kako jo mogoče opravljati — obstrukcijo v zvezi z — zadnjo vremensko nesrečo. Ta gospod se dela še bolj neumnega, kot je v resnici, kajti vsak otrok ve, da si klerikalci že preje niso vedeli več pomagati iz zagate, v katero so zabredli s svojo obstrukcijo. 2e takrat se je vedlo, da bodo Nemci gospodarili v deželi ali brez Slovencev, ali pa, da bo deželni zbor razpuščen. Danes pa tudi že vejo ravno tisti klerikalci, da bo zahtevala vlada za vsako podporo, našemu ljudstvu radi vremenskih nezgod, da klerikalci odnehajo s svojo obstrukcijo enkrat tukaj, en-vrat tam. dokler konečno ne bo vsa obstrukcija splavala po vodi. čeravno naši poslanci ne marajo ne za vodo in ne za mraz.
Dnevni pregled.
Nemška nedoslednost. »Quod li-cet lovi — non lioet bovi« po naše: »kar sme visoka gospoda, ne sme (tega) kmetavzar!« Tako naziranje je bilo že v navadi v starih časih Gr-cov in Rimljanov — in se je ohranilo do dandanašnjega dne: Samo nekaka razlika obstoji v tem, da velja sedaj )olj Bismarkov izrek: »Močnejši ima tudi — pravico!« Kako to načelo udejstvujejo pruski in naši Nemci, evo dokaza! Friedrich Liszt piše, do-slovno prevedeno iz nemškega, ta-cole: »Morje je velika in široka cesta na zemeljski obli, prostor, kjer se zbirajo in med seboj tekmujejo vsa ljudstva celega sveta; — ono je zibelka njihove svobode! Kdor nima deleža na svetovnem morju, ta je izključen od dobrih stvari in svetovne časti! Narod brez parobrodov in ladjevja je podoben ptiču brez perutnice, ribi brez plavutij, levu brez ostrih zobov, vitezu z lesenim mečem — hlapčevskemu helotu vsega človeštva! Morski prapor (zastava) je lovor-venec na narodni glavi! Tako pišejo in doci-rajo oni Nemci, kateri ne privoščijo v bodočnosti čez 4 miljone broječe-mu srbskemu narodu (v kraljevini)
niti skromnega pristanišča,, ki bi stalo
pod evropsko kontrolo, na Jadranu!
• Naše mnenje je: potrpeti in vsaki dan ponavljati s Homerom: »Esetaj emar, hot’ an pot’ olole, Illion liire!«
Herodot.
Klerikalci med seboj. 2e pred par meseci smo javili, da v klerikalnem štajerskem taboru nekaj poka. Rekli smo takrat, da se sloven. klerikalni klub začenja cepiti v dva dela. Klerikalci so to takrat prekli-cavali, češ, da je vse to izmišljeno. Mi smo jim pustili veselje in — čakali. So nam sicer neprestano dohajale vesti, ki so naznanjale, da se v tem klubu zelo grdo gledajo, a .vedeli smo tudi, da se spor poostruje od dneva do dneva — in da pride konečno tudi do popolnega razdvoja. Pokazalo se je, da smo imeli prav in v teh dneh sta se res do dobrega razšla dr. Korošec na eni, na drugi strani pa posl. Meško. Oba pa imata svoje mišljenike. Meško pa nikakor ni volje, žrtvovati se dr. Korošcu, vprašanje pa je. če bo našel v borbi proti njemu dovolj podpore pri svojih somišljenikih. Glavni vzrok razponi so dr. Koroščeve gospodstva željne težnje, katerim naj bi se vsak podvrgel, dasi so vse preje kot primerne. Vrhu tega je dr. Korošec samo toliko in takrat naroden, kadar mu treba svoje volilce farbati. To pa ne ugaja ne Meškotu, ne drugim in otresti se hočejo dr. Koroščevega imperatorstva.
K polomu v Laškem trgu. Sedaj po preteku enega meseca je računski preglednik g. And. Klenz pri Vor-schuB-Cassi svoje naporno delo dokončal in danes (25. aprila) se proč odpeljal. Konstatiral je poneverjeno svoto K 458.700. — Vkljub temu, da nemškutarji sami sebe in prizadete okoličane tolažijo, češ, cela zadeva bode v kratkem in ugodno rešena, je ljudstvo zbegano. Sicer je g. Benkovič in še neki drugi gospod, kateri se za »večjega rajtajo« in baje navzgor stike imajo, obljubila, da se mora na vsak način v državno blagajno seči. Če g. Benkovič z ozirom na prihodnje volitve že sedaj vodo na svoj mlin napeljuje, je njegova stvar. Sploh se mu pa ni bati za mandat. Gladiatorji v klerikalni areni, bodo delali za njega, če tudi z Spar- una VorschuBcaso vse skupaj vrag vzame. — Neumevno se nam pa zai. Kako pridejo celo vladne osebe do tega, da nameravajo posredovati, da se mora na stroške davkoplačevalčev nemčurstvo in Benkovičevi volilci i linanptelno rešiti, G, BejikioviS ba-
je namerava v slučaju tia vlada k temu polomu na pomoč priskoči, potem! tudi za tukajšnji klerikalni denarni zavod, kateri tudi na glinastih nogah stoji, enako podporo zahtevati. — Smeha se pa ni moči vzdržati, kdor; vidi. kako ob petkih (prej uradni, dan) laški mogotci in okoličani pred VorschuB-Casso eden drugega gledajo.
Iz Ježice. Te dni so naznanjali na raznih hišah prilepljeni listi, da je nekdo večjo svoto denarja zgubil. Kmalu se je pa' razširila novica, da je v: nedeljo po »likofu« v katoliškem tea-' tru poslal župnik nekega čuka z omenjeno svoto denarja plačati neki čukarski dolg. Kraj, kamor bi moral1; prinesti omenjeni denar oddaljen je, komaj par sto korakov ter ga je držal, omenjeni vedno v roki. Čudež ali kazen božja je morala biti, da je bil kar; naenkrat praznih rok, to je brez de-; narja. Govorica je: kakor se je dobil omenjeni denar, tako se je tudi zgubil.1 Nekateri dolže omenjenega, da je preveč v kozarec pogledal in je potem, sejal krone, drugim se zopet sumljivo; zdi, da je drugi dan za nekim kamnom sam 10 kron našel. E — pa to nič ne stori, saj bode zopet kmalu kak svetnik sfrčal v nebesa in »ubogi na duhu« bodo zopet krone prinesli. Znano je tudi, da kaj radi že pogleda-' jo mladi čukci brhke marinarice — tako je metal oberčuk svoje nočne oči po neki devici, katera je bivala v farovžu. Pri župniku Zupanu je to prava angeljska ljubezen, ter bi se po' njegovih dejanjih v sv. pismu moralo glasiti: »Pohujšanje sploh mora priti; ampak blagor tistemu, po katerem1 pohujšanje pride.«
Zlet clevelandskih sokolov. Prejeli smo sliko Lunaparta, kjer se boj vršil zlet amerikanskih clevelandskih’ sokolov. Park nudi krasen prizor in ponos za nas Slovence je. da v Ameriki slovenski Sokol ponosno dviga: svoja krila.
Nepoštena dekla. Dekla Terezija Gnedic je bila od leta 1909. uslužbe-na pri posestniku 1. Markunu v Baš-Iju pri Kranju. V poslednjem času je večkrat ukradla svojemu gospodarju manjše svote denarja. Skupen znesek ukradenega denarja je znašal okrog 60 K. Dekla s tatinskimi, dolgimi prsti je ukradla tudi zlat prstan in več klobas. Dolgoprstno žensko so izročili sodišču.
Utopljenec. Dne 18. t. m. so našli ljudje v Bavi pri Kompoljah moško truplo. Mrtvec je bil približno 45 let star imel je temnorujave lase, ru-jave, srednje velike brke. manjkalo'
mu je več spodnjih in zRornjih zob,
bil je obrit in 1 meter 68 centimetrov visok. Truplo je bilo oblečeno v belo, modro progasto srajco, vi črn telovnik in v debele modre iri rujave spodnje hlače. Utopljenec je bil kaka dva tedna v vodi.
Generalna stavka v Belgiji končana. Kakor se iz Bruslja poroča, se je tamošnja generalna stavka te dni končala. Delavci so zopet začeli z delom.
Grozen Cin blazne žene. Soproga kopališčnega sluge Schmieda v toplicah Nauheimu je dne 25. aprila t. 1. napadla z nožem nekega tamo-šnjega tehnika in njegovo ženo in je oba smrtno nevarno ranila. Nato sc je peljala v avtomobilu pred neko vilo, kjer je napadla nekega stavb-» nega tehnika in njegovo kuharico in je oba težko poškodovala. Šele policija je ženo, ki je zblaznela, prijela' in jo odpeljala v zavod za umobolne.
Obsodba nečloveškega očeta. Porotno sodišče v Curihu je dne 24. t. m. obsodilo mesarja Nikolaja' Kaljevica na dosmrtno delo v prisilni delavnici, ker je pred kratkim svojega sina tako dolgo trpinčil, da je ta umrl.
Navihan. lahkoživec. Monakov-ska policija je dne 24- aprila areti-; rala nekega lahkoživca, ki se je izdajal za turškega ministra in ki je od firme Leopold Mayer in od lesne trgovine Franc Ks. Wirth v Beljaku izvabil večje vsote denarja.
Ločitev zakona kapucinske««* brala. Kakor je že »Dan« svoj čas; poročal, je pobegnil iz samostana neki samostanski brat Auracher z neko plemenitašinjo. Ljubeznjivi par je pobegnil v London, kjer se je poročil. Sedaj pa je nekdanji -samostanski brat Auracher izdal obtožbo radi ločitve zakona, ker se hoče namreč zopet povrniti v naročje cerkve. Tozadevna obravnava je bila pred monakovskim sodiščem dne 25. t. m. Obravnava, ki je tajna, se je preložila na tri tedne.
Klub nage mladine. Policija v, Darmstadtu je odkrila te dni klub’ mladih fantov in deklet, ki so gojili takozvano »nago« kulturo. Osem deklet so dali v prisilno delavnico, proti fantom &e je uvedla sodna preiskava.
Oporoka obglavljenega avtoa-paša. Kakor je »Dan« že poročal, so bili dne 21. aprila t. 1. v Parizu obglavljeni znani avtomobilov! avtoa-pači Sondy, Monier in CaJlemin. Mo-
RaJJe v Prilogi
Priloga »Dnevu" štev. 480, dne 27. aprila 1913.
nier je zapustil sledečo oporoko: Moja poslednja vroča želja velja družni. Naj bi bile v najbližnjem času njen institucije take, da bi vsak svobod , neodvisno in srečno živel m da oi lahko posvetil vsemu, kar krasi Ijenje. Samokres, katerega so pri moji aretaciji našli v mojem stanovanju, 'dam pariškemu muzeju in želim, da bi bilo na njem napisano: »N,e ubiješ!« Dela I. I. Rousseauja, dajte, prosim, moji sestri za vzgojo njenega sina. Municipalni knjižnici mesta Pariza podarim Postanek vrst od Darvvina. Rabelaisova dela ( so popolna) in Spencerjeva dela. Svojemu zagovorniku Guyanovo delo: Morala brez dolžnosti in brez sankcije. Pristavljam še nekaj besed nadzornikom varnostne straže, ki so me tolažili v monotonih in žalostnih dneh. katere sem prebil v njih družbi. Izrekam tem branilcem družbe najsrčnejšo zahvalo. Pišite, prosim, mojim sta-rišem, napišite jim nekaj dobrih, tolažilnih vrstic!« To je največja in poslednja usluga, za katero vas prosim. Monier-Simentov.«
Amerikanski avtoapašl. Dne 23. aprila so napadli v Novem Yorku štirje roparji, ki so se peljali v avtomobilu, pasante v 6. aveniju in so Jim vzeli denar in dragocenosti. Nato so se v silni naglici odpeljali iz mesta.
nekak
»Da. Gospodje porotniki imajo
RAZNE ZANIMIVOSTI.
* Časten in simpatičen umor. Maurice Praxt kosžr »Matina« se pod tem naslovom dela norca iz francoske justice, ki je osvobodila v nekaj slučajih morilce sorodnikov.
»Ali ima človek pravico umoriti svojega bližnjega?
»To se razume samoobsebi.«
»Dobro, torej lahko umori kogarkoli?«
»Ne, to gotovo ne! Gospodom morilcem se priporoča, da bi si izbi rali svoje žrtve zelo skrbno.«
»Ali ne eksistirajo, prosim, pravila, po katerih bi se lahko morilci v tej delikatni zadevi ravnali?«
»Da. Predvsem je prepovedano umoriti osebo, katere ne poznamo. iTo Je temeljno pravilo častnega in nekaznovanega umora.«
»Zakaj?«
»To le nekako vprašanje vljudnosti in dobre vzgoje. Vse porote na Francoskem sodijo popolnoma pravilno, da je namreč grdo, umoriti osebo, kateri človek ni bil niti predstavljen. Tak zločin je kvalificiran kakor razuzdan zločin in morilca kgr najstrožje kaznuje rabelj gospod Del
bler.	...............
»Torej katerega človeka naj ubijemo?«	.	.v	A
»Oh. to m prav nič težkega.
1. 'Človek lahko umori stariše.«
»Zakaj?«
»No, zato, ker jih ima rad. To je pripravno za judicijelni stil, to se lahko imenuje krvava rodbinska drama. Oprostitev je popolnoma gotova.
2. Človek lahko umori svojo ženo ali moža.«
»Zakaj?«
»No. ker je ljubosumen. Ker svojo ženo ali moža obožuje. Ker je žena našla na gumbu moževe suknje tuj ženski las. Ker se mož ne razume dobro s svojo ženo. To je zločin »strasti«. Oprostitev morilca ne mine ...
3. Človek lahko umori svojega ljubimca ali ljubimko...«
»Zakaj?«
, »Ker ne more brez nje ali brez njega živeti. Ker njega ali njo ljubi z nadčloveško ljubeznijo. To je umor ultra strasten, ki se priporoča onim P. T. gospodom morilcem, ki hrepe nijo po slavi. Oprostitev v podobnem slučaju je zajamčena.
4. Človek lahko umori svojega najboljšega prijatelja.«
»Zakaj?«
»Ker napram 'dobremu prijatelju mu ni treba imeti ozirov... Tak umor je kvalificiran kot »skrivnostna drama«. In znano je vendar, da igra v skrivnostnih dramah žrtev vedno najslabšo ulogo. Oprostitev v takem slučaju je bolj jasna kakor solnce...«
»To je vse imenitno. Torej: ako hočemo postati slavni morilci, moramo imeti sorodnike ali pa dobre znance,«
»Da, nič ni tako lahkega vendar, kakorkoga ubiti!?«	.
»Da, toda človek ne sme izvrsiti tega hitro, ampak le polahko. Predvsem ne smemo pri umoru rabiti pre-Vec fantastičnega orožja...«
»Zakaj?«
»Zato. ker sodišče prizna samo eno orožje: samokres. Strogo je prepovedano, umoriti koga s kako drugo stvarjo kakor z brovningom...«
»Torej z nožem to ne gre?«
»Nikdar. Ako odrežete svoji lju nicj z nožem mazinec, dobite dosmr tno ječo. Ako pa sprožite dvanajst strelov v njeno glavo, boste opro Sceni.«
»Ali je stfop tu3i Diepoye2an?4
nepopisljiv in nerazumljiv strah pred strupi. Torej si zapomnite: Ako hočete izvršiti majhen, ljubek in simpatičen umor, morate imeti dve stvari: dober samokres in dobrega advokata.«
Občinska mati. V aieriškem šundru in strašnem garanju, takozva-nem »speed« potrebujejo posebno delavke zabave in tolažbe, ako nočejo pasti v tiho blaznost, nervozo ali v druge bolezni in postati nezmožne dela. Zato vidimo v Chicagu posebno institucijo. To je »občinska mati«. Chicaška dekleta brez mater, dekleta, ki so nesrečna in ki zgrešijo pravo pot, imajo sedaj »občinsko mater«, na katere srcu lahko izjokajo svoje bolesti in težave. V »občinski materi« imajo roko, katera jih vodi. Ta mati je Mary M. Bartelme-jeva. Skozi šestnajst- let so imela chicaška dekleta v nji >dobro teto«. Sedaj pa je postala prava mati ubogih. Ta naprava pri sodiščih je velik korak na polju človeštva. Pred kratkim so sodniki sklenili na svojem zborovanju, naj ena in ista žena zavzame tako važno mesto. Sodnik Pinckney je torej določil za to gospodično Bartelme. Ta novi sistem razdeljuje juvenijalno sodišče na dva oddelka, en oddelek za dečke in en oddelek za dekleta. V prvem oddelku ima nadzorstvo sodnik Pinckney, v drugem gospodična Bartelmejeva, kateri pomagajo še druge ženske Bartelmejeva izvršuje zaslišavatija, na kar poda slučaje sodniku, da o njih sklepa. Med slučaji gospodične Bartelmejeve je bil tudi slučaj 141et-ne deklice, ki je jokaje pripovedovala o svoji usodi in ki je odšla potolažena in z nasmehom na obrazu iz sodne dvorane, ker je našla srce, ki jo je razumelo, ker je našla prijazno ženo, namesto strogega sodnika.
Visoka šola zakonskih znanosti. Profesor doktor W. Hassall v Mo-nakovem hoče ustanoviti univerzo ljubezni; ne morda zaradi ljubezni do ljubezni, ampak čisto priprosto zato, ker je v Nemčiji od leta do leta man porodov. Gospod doktor Hassall je slavnostno proglasil, da je ljubezen temelj rodbin in posebno velikih rod bin, no, kar tudi nihče ne taji. In zato smatra za svojo rodoljubno dolžnost, da bi mlade Nemke in mlade Nemce temeljito naučil ljubezni, da bi si potem ustvarile srečne rodbine. Moramo pa pripomniti seveda, da go spod doktor Hassall ni pripoznal naslova »univerza ljubezni« za pravega in je krstil svojo šolo: »Hochschule der Helratswissenschaften«. kar zveni nenavadno harmonično in ljubko. Visoka šola zakonskih znanosti bo imela petsto slušateljev, oziroma gojencev. Najbrže boste pripomnili, da petsto gojencev ni za petinšestdeset milijonov Nemcev tako veliko. Vedite torej, da bo teh dve-stopetdeset gojenk in dvestopedeset gojencev po absolvirani visoki šoli ljubezni razširjevalo čilo propagando za misli doktorja Hassalla. V celi državi bodo oznanjevali slavo ljubezni. Naučil bo ljubiti tudi one, ki tega »še« ne znajo, kakor tudi one, ki tega »več« ne znajo. In ravnotako, kakor učijo promovirani profesorji švedsko gimnastiko, ravnotako bodo poučevali o ljubezni promovirani absolventi »Hochschule der itd. . . .« Na tej visoki šoli se bo poučevalo s pomočjo ekseplikativnih projekcijskih slik. Na teh slikah pa ne bo prav nič frivolnega. Gojencem in gojenkam se bodo stavila pred oči statistična data, diagrame in podobne grozovitosti. Poleg tega bodo posebni profesorji učili svoje učenke in učence o flirtu in koketnosti. Dr. Hassall piše v svoji brošuri, da sta koketnost in flirt »predsobi salona ljubezni«. Biologi in zoologi bodo predavali pri učenih konferencah o rudimentarni koketnosti plemen. Poleg tega se bodo usta novili posebni kurzi za psihologijo zapeljivosti. Profesorji z zlatimi očali, s sivimi brkami in plešami bodo pojasnjevali učenkam in učencem zakone pasijonalnih nasprotij: kaj imajo rade zlatolaske pri črnolasih,_ kaj imajo radi boječi pri strastnih in junaških, kaj imajo radi veliki pri majhnih. Vršila se bodo tudi predavanja, kako se človek navadi ljubezni tudi pri antipatičnih osebah, kar je zelo delikatno poglavje, tudi o ljubezni po poroki. Skratka, doktor Hassall bo naučil svoje kompatrijote kult lju bežni ne samo pred zakonom, ampak tudi po zakonu.
Koliko stane film. Velikanski razvoj kinematografa v poslednjih letih se vidi najjasneje in za najširše občinstvo najbolj razumljivo v tem, koliko filmov se uporabi. Število filmov se da po uradni statistiki kar najstrožje dognati. V preteklem letu je prišlo v Nemčijo 34 milijonov metrov filmov in iz Nemčije se JihJe odposlalo 20 milijonov metrov. Največ filmov Je šlo na Francosko, v Italijo In na Dansko. Ameriški filmi se uva-
žajo v velikanski množini skozi Angleško v Evropo. Nemške tovarne za ;ilme imajo največ naročnikov na rancoskem iti v Italiji, in sicer
42.000 in 36.000 kilogramov filmov, ako računamo, da en meter filma te-ita 7 kilogramov. V Berlinu je bilo — car priča o velikem plusu cenzorskega dela — konfiscirano leta 1912 v mesecu juniju 143.000 metrov, v mesecu septembru istega leta pa
160.000 metrov filmov, izmed katerih e bila ena tretjina amerikanskih. <oliko filmi stanejo, se ne da ravno natančno dognati, ker vlada v tem vprašanju vse polno različnih mnenj. Občinstvu pridejo na uho zdajpazdaj vesti c ogromnih gažah. ki se izplačujejo imenitnim igralcem in igralkam; tovarne za filme namreč nikdar ne pozabijo opozoriti javnost na to. koliko je stala naprava senzacionalnega filma, katerega Je izgotovila. Znano je. da je pariška firma Pathč Freres plačala takozvanemu »kralju filmov« Maksu Lindnerju za tri leta honorar en milijon frankov. Linder seveda za to gazo igra in piše igre za kinematograf. Ne oziraje se na tak osamel pojav, je naprava filmov zelo draga. Toda na kak dobiček se tu računa, kaže najbolje prospekt, katerega pošilja nova nemška tovarna za filme in ki obljublja, vkljub velikanskim troškom, ki so združeni z napravo, svojim akcionarjein nenavadno visoko dividendo. Od agentur prevzeti in povprečno z enim frankom na eden meter plačani filmi, znesejo pri napravi 100.000 metrov v enem tednu 100.000 frankov. Ako odbijemo vse izdatke, znaša čisti dobiček na teden 8000 frankov in letno 400.000 frankov. Seveda takih tovaren, kakor je »Pathž Frčres«. ki vkljub svojim ogromnim izdatkom obljublja svojim akcionarjem šestinšestdeset procentov dividende, je kaj malo na svetu.
Ljubljana.
— »Balkanska vojna« — konhs
cirana. Včeraj opoldne smo naenkrat dobili poročilo, da je drž. pravdnik »Balkansko vojno« konfisciral in sicer po § 58. drž. zale. konfisciran je boj za Drač. Štirinajst dnij je bila že »Balkanska vojna« v javnosti in nikomur ni prišlo na misel, da je v nji veleizdaja. Koliko karikatur in dovtipov je šlo na račun zadnjih dogodkov na Balkanu. Vsi listi sp imeli glede fega rriir — šele čez 14 dnij so prišli v Ljubljani na misel, da bi bili morali »Balkansko vojno« confiscirati. »Balkanske vojne« je sedaj med svetom okoli 8000 izvodov. Odstranili smo torej iz »Balkanske vojne« ona dva nevarna lista, ki sta bila konfiscirana — tako da obsega »Balkanska vojna« še vedno 68 strani. Ostalo je še nekaj kon-{Ssciranih izvodov, s katerimi moremo postreči onim, ki se zglasijo te dni. Iz tega se vidi. koliko je vredno, kdor kupi pravočasno in ne zamudi prilike. Pišite hitro pa »Balkansko vojno«, ker se sicer lahko zgodi, da bo še enkrat konfiscirana.
— Razglednice »Nlklta vrh Ska-dra« so bile včeraj naenkrat razprodane in jih je dobiti le še v nekaterih trafikah. Uredništvo »Dneva« namerava izdati serijo 5 slik, ki se tičejo Skadra in so izšle v »Dnevu«. I iskali bomo le malo število zato prosimo, da nam javijo oni, ki jih žele imeti. Serija 5 razglednic o Skadru in Nikiti bo stala 30 vinarjev. Izšle bodo v torek zjutraj.	.
— Majski obhod Po Ljubljani prepovedan zaradi javnega reda in miru. Doslej se je ta pohod delavstva, ki praznuje svoj 1. maj, povsod in tudi v Ljubljani mirno vršil. Letos je prepovedan. Znak časa. Proti prevodi se je vložila pritožba.
Strah. Včeraj zvečer je zaplapolala na grajskem stolpu slovenska zastava. Ker so zastave te čase prepovedane. so jo ljudje z začudenjem opazovali. Na policiji pa so bili takoj v strahu, če plapola zastava zaradi Skadra. Vprašali so telefonično na grad — in so izvedeli, da visi zastava na čast grajskemu patronu sv. Juriju, ki je bil nekdaj tudi vseh Kranjcev in poštenih Slovencev patron— in da se bo njemu na čast in Ciril Metodu v korist kljub sinočnjemu »Slovenčevemu« zabavljanju danes vršilo jurje-vanje po vseh starih šegah in navadah.
— Hvalevredno delo. Pred pat dnevi je bil pri nas v Ljubljani neki zanimiv gost iz nekega severnega kraljestva. Ta ni mogel dosti prehvaliti bivajoč dalj časa v Opatiji, kako so mu ugajali čedno oblečeni otroci slovanskega jezika, ki so bili skromn in mirni, med tem ko so italijanski pobalini mu bili nadležni z berače njem! Tudi se je izrazil jako laskavo o lepi legi, uzorni čistosti in prijaznem občinstvu naše slovenske pre stolice l —. Ta izjava daljne«* poto
val ca mi Je 'dala povott, ffe i&n *e
namenil napisati teii par vrstic. Na le ne zazidanem prostoru bivše vojaške bolnice Je bi! do tega tedna velikanski kaos: razbita opeka Ul razno kamenje in drugi zidni odpadki so ležali tam raztrošeni vseprek! — Otroci igrajoči se pod košatimi kostanji so raznašali malo hi veliko kamenje na steze, tako da Je bilo večkrat nevarno v noči tam hoditi. Zdaj pa so oni prostor na vsej črti lepo počistili — in otroci iz tamošnjth hii imajo izredno lepo zabavišče. Hvalevredno delo!
— Prijatelj lista nam (riše: Celo rLaib. Zeitung« prinaša včeraj lepo notico in hvali Kino-Metropoi. Slovenski lisfi pa ,Wče. »Laib. Z^iumg« posebno povdarja važnost tega podjetja za sl. gledališče, čim boljše bo uspeval »Kino-Metropol«, tem boljše in lepše gledališke predstave bomo podjtjc, ampak je skupna ljubl-anska zadeva. Te dni sem opazoval ljudi iz okolice, ki morebiti Še sploh niso bili v gledališču. Dober kinematograf nam postane lahko najboljše sredstvo za zabavo in izobrazbo širših mas. Nizke cene v dež. gledališu to posebno cmogočujejo.
Cela procesija občinstva je včeraj zvečer hitela proti slovenskemu gledališču, da se razveseli in pozabava v »Kino-Metropol«. Gledališče pa je bilo zaprto in na vratih smo čitali: Vsled velike nesreče na železnici, se predstava ne vrši, ker filmi niso prišli. — Občinstvo se je nerado vračalo domov. Danes se predstava vrši In sicer dve popoldne dve zvečer. Za take ovire ni odgovorno vodstvo, in se od začetka lahko zgode.
— Občni zbor dramatičnega društva se je nadaljeval v petek v rest. Zlatorog. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik prof. Reis-ner, podpredsednik polk. Milavec, tajnik dr. Ciril Pavlin, blagajnik D. Šaplja, Odborniki prof. J. Berce, prof. Kobal, okr. glavar V. Parma, , mest. arh. Oton Zupančič, urednik dr. Ivan Lah. Za intendanta se imenuje Oton Zupančič. V intendanci so: gg. Parma, Berce, Zupančič, Pavlin. Po volitvah' se je vršil kratek pogovor o sedanjem položaju in o bodočnosti gledališča, na to je predsednik zaključil občni zbor.
—Žrebanje efektne loterije »Splošnega slovenskega ženskega dru štva« v Ljubljani se vrši z dovoljenjem c. kr. finančnega ministrstva nepreklicno dne 1. julija 1913.
— Dobrodelna prireditev »Domovine« se vrši v soboto dne 3. maja v dež. gledališču. Za prireditev je že sedaj mnogo zanimanja, ker bo prva prireditev te vrste. Sodeluje orkester Sokola l. in deset pevk »Glasbene Matice«. Med odmorom bodo buf-feti, kjer bo preskrbljeno za jed in pijačo. Tako bo celo gledališče oživljeno in bo nudilo vsakemu dovolj zabave. Opereta in burka sta že dobro naštudirani. Imena igralcev in igralk ostanejo skrita. Tako se nam obeta prih. soboto zelo lep večer, in upamo da bo prireditev prinesla »Domovini« potrebno podporo.
— Glasbena Matica« je nameravala v mesecu aprilu izvesti koncert skladb Ipavcev kot spominski večer umrlih skladateljev in koncert mlajšega dr. Jos. Ipavca. Pevski zbor »Glasbene Matice« je_ ves program tudi že v skupnih skušnjah naštudiral. Ker pa je odbor »Slov. filharmonije« svoj orkester za par mesecev razpustil, nekateri člani so odšli 1. aprila v Prago, drugi del pa se je 20. aprila podal na gledališko turnejo hrv. narodnega 1 gledališča
iz Osijeka pod intendantom Markovičem v Spljet, Šebenik in Sarajevo, in se orkester »Slov. filharmonije« izpopolni še le po povratku onega oddelka, ki bo poleti koncertiral na Bledu, se je nameravani koncert preložil na jesen in se bo izvršil v začetku oktobra.
— Vabilo. — Odbor vpok. učiteljstva Kranjske vabi na občni zbor dne 8. maja ob 2. uri popoldne v restavraciji »Novi svet« na Mar. Terez, cesti vse p. n. člane-ice, pa tudi vse druge p. n. vpokojence-ke učit. stanu k obilnem pristopu tega društva
Odbor.
— Osebna vest. Bivši minister Henrik vitez pl. Wittek je dne 24. t. m. v spremstvu dvornega svetmKa grofa Chorinsktga na magistratu ogledal načrte arhitekta Kellerja o zgradbi obrežja ob regulirani Ljubija-nici Podrobna pojasnila so dajali gg., nadsvetnik Pavlin, stavbni komisar Prelovšek in stavbni vodja inženir Orel. Vitez pl. Wlttek se je o načrtih jako priznalno izrazil.
Na današnje iurjevanle na Ljubljanskem gradu vabimo vse občinstvo Iz Ljubljane in okolico. Opozarjamo zlasti na turški paši Zekki pašo in Šukrl pašo, ki ste se snočl z brzo-vlakom pripeljala v Ljubljano. V harem Zekki paše, kjer bo videti njego-
ve l®potice, Imajo dostop samo odrasli, otroci nimajo vstopa. Obe paši »ta sc nastanila v prostorih šentjak.-trnovskih podružnic Ciril Metodove družbe od vhoda na levo. Vstopnine na JurJcvanje ni.
— Oremlj trgovcev je na svojem občnem zboru dne 6. aprila t. 1. sklenil, da mora vsak učni gospodar zahtevati pri sprejemu vajenca ali vajenke v uk zdravniško izpričevalo. To izpričevalo Je predložiti pri vpisu vajenca ali vajenke gremiju v. vpogled. Ta sklep je za učne gospodarje csobite važnosti, ker bodo na ta način zagotovljeni, da so sprejeli v uk zdravo osebo. Zato pa tudi načelstvo gremija trdno pričakuje, da se bodo vsi učni gospodarji držali tega sklepa, da ne bo potreba postopati proti njim v smislu § 24. greml-lalnlh pravil.
— Izžrebanj porotniki pri tukajšnjem deželnem sodišču za drugo porotniško dobo, katera se pričue dne 26. maja t. L Glavni porotniki: Valentin Accctto, zidarski mojster in posestnik; Martin Arko, trgovec, oba y Ljubljani; Matija Barle, posestnik v Lužah pri Kranju; Ivan Babnik, posestnik v Dravljah; Josip Ciuha, trgovec v Ljubljani; Ignacii Čadež, posestnik in gostilničar v Srednji vasi.; Andrei Čufar, posestnik na Jesenicah; Leo Franke, zavarovalni reprezentant; Filip Frči-lich, posestnik, oba v Ljubljani ^ Josip Guzelj, župan in tovarnar v Škofji Loki; Anton Globočnik, posestnik v Železnikih; Franjo Hainrichar, tr govec in posestnik v Stari Loki; Fr Jakelj, posestnik na Dovjem; Josip Janko, urar in posestnik v Kamniku; Gustav Kastner. trgovec; Julij Klemenc. mesar in posestnik; Franjo Kraigher, krojač in posestnik, vsi v Ljubljani; Mihael Koselj. posestnik in orožniški stražmojster v pok. v Zadragi; Ivan Kandate, gostilničar in posestnik v Daneh pri Ložu; Anton Kuralt, posestnik v Zg. Senici; Alojzij Pogačnik, posestnik; Karol Polajnar, kavarnar, oba v Ljubljani; Karol Preželj, pek v Litiji; Josip Pogačnik, krojač in posestnik v Radovljici; Josip Pintbach, posestnik v Radečah; Gašper Rudolf, posestnik v Lomeh pri Idriji;. Ivan Robič,, gostilničar in posestnik v Mojstrani; Franjo Stupica, trgoyec v Ljubljani; Franjo Šinkovec posestnik v Červicah pri Logalcu; Anton Svetic. posestnik na fcutni, Kamnik; Emil Tonnies. tovarnar in posestnik v Ljubljani; Mihael Tomšič, stroiar in posestnik na Vrhniki; Anton Verbič, strojar in posestnik v Sinji gorici; Mihael VVeiss. kovač, gostilničar in posestnik; Karol Žužek, pek in posestnik, oba v Ljubljani; Franjo Žagar ml., lesni veletržec v. Markovcu pri Ložu. — Nadomestni porotniki: Fr. Košir, magistratu j ofi-cijal v pok. in posestnik; Franjo Martinec, tesarski mojster in posestnik; Tomaž Mencinger, trgovec; Jakob Smole, posestnik; Ludvik Steiner, posestnik; Franjo Sterle. posestnik; Rudolf Stritar, trgovec: Viktor Šober, trgovec: Alojzij Štrukelj, posestnik; vsi v Ljubljani.
— Preiskava živil na ljubljanskem trgu. Tržno nadzorstvo je včeraj zopet preiskalo na trgu mleko, jajca in mlekarsko posodo. Mleko1 je bilo v enem slučaju zasirjeno in so ga tržni organi zlili proč. Tudi štiri posode so bile zaplenjene, ker so bile umazane in Zarjovele. Jajc je bilo preiskanih 950, med katerimi so bila le 4 pokvarjena. Krompirja je bilo na trgu včeraj 35 voz in se je predajal 6 K kilogram. Tudi kumar je bilo osem komadov, katere so se prodaiale po 2 K. Domač' salate je bilo dovoli, tržaška se je pa podražila:
—• Nevarna cvetlica. Na trg prinašajo posebno še sedaj kmečke ženice razne poljske, travniške in gozdne cvetlice, katere imajo stranke petem v sobah. Tržno nadzorstvo Je danes dobilo med temi cvetlicam; tudi čemž (Prundus Padus). Te cvetke naj se izločijo in naj jih stranke nikari nimajo po sobah, ker so zelo strupene, torei zdravju škodljive. Čemž ima v sebi precej pruske kisline (Blausaure), ki se prišteva najhujšim strupom. Po čemževem vonju rada glava boli, zauživanje sadu pa povzroči drisko. Otroci po njem pa sploh lahko nevarno zbole. Raste po gozdovih, po močvirjih in tudi po vrtovih. Torej, pozori
— Oslabela na ulici. Predvčerajšnjem je prišla v Ljubljano 241et-na služkinja Frančiška Kisovčeva iz Poljan nad Škofjo Loko ter tukaj prenočila. Danes zjutraj okoli 5. ure Je hotela iti v porodnišnico, st Je vj Gradišču onemogla. Poklicali so re-j šilni voz. s katerim so Jo odpeljali v namenjeni kraj.
— Umrli so V Ljubljani: Neža Kamnikar, postrežnica, 72 let. — Nikolaj Čermelj, delavec, 35 let. J
— Vojaška godba svira danes ob pol 12. do pol 1. ure v »Zvezdi«.
— Vabilo na HI. redni občni zbor
»Deželne zveze« gostilničarskih zadrug na Kranjskem se vrši jutri dne 28. aprila 1913 ob 9. dopoldne v restavracijskih prostorih g. Krapeža pri Zlatorogu v Ljubljani, Gosposka ulica.
— Člane N. S. Z. In Z. J. Z. še enkrat opozarjamo na društven shod, ki se vrši danes ob pol 10. uri dop. v društvenih prostorih v Narodnem domu. Ker se bodo na shodu obravnavale važne društvene zadeve je ne-obhodno potrebno da so navzoči vsi člani.
— Praznik delavstva je vsekakor 1. majnik. Kakor delavci drugih narodnosti, tako proslavi letos tudi
naše narodno delavstvo složno z narodnimi železničarji ta svoj praznik. Prepričani smo, da bo vsakdo, ki čuti s slovenskimi proletarci, rad pohitel na javni shod, ki se vrši dopoldne, kakor tudi na večerno veselico, da se skupno v pošteni družbi narodnih delavcev navdušimo za na-daljno narodno delo. Parola vsega narodnega občinstva bodi: 1. maj-nika vsi v areno Narodnega doma.
— I. majnik 1913! Dne 1. majni-ka t. 1. na praznik Vnebohoda se vrši ob polu 10. uri dopoldne .velik javen shod v areni Narodnega doma. Na shodu govorijo: deželni poslanec Adolf Ribnikar, občinski svetnik Rasto Pustoslemšek, zastopnik železničarjev Ivan Jaklič iz Trsta in predsednik N. S. Z. Rudolf Juvan. Isti dan ob 7. uri zvečer se vrši velika ljudska veselica v areni Narodnega doma. Spored: »Eno uro doktor.« Šaloigra v 1 dejanju. Nagovor, godba, petje, srečolov, šailjiva posta in ples. Vstopnina k veselici 30 vinarjev za osebo.
— Velik javen shod ki se vrši dne 1. majnika bode prva večja manifestacija slov. narodnega delavstva, zato smo prepričani da ne bode slovenskega delavca, ki ne bi pohitel na ta shod. Važen bode pa ta shod sploh za slovensko javnost in gotovo je da kdor čuti z narodnim delavstvom, komur je res pri srcu naše delavstvo in kdor želi zdrav in naroden proletarijat, ta se ne bode sramoval stati z delavstvom v isti vrsti, nasprotno, štel si bode v dolžnost se udeležiti shoda, prepričani smo da bode letošnji 1. majnik res pravo prerojenje našega narodnega delavstva. Dnevni red shoda je sledeči: 1. Slovenci in 1. majnik, govorita gg. Adolf Ribnikar in R. Pustoslemšek. 2. Položaj slovenskih železničarjev, govori g. Iv. Jaklič iz Trsta. 3. Slovensko delavstvo in strokovne organizacije, govori g. R. Juvanv
Kinematograf »Ideal«. Še danes in jutri »Quo vadiš?« v kinematografu. Dopoldan od pol 11. do pol 1. ena predstava, popoldan se prično. predstave že ob 2. uri. Rezervirajte Si predčasno sedeže za današnje predstave, kajti naval na blagajno je velikanski. V torek Asta .Nielsen »Smrt v Sevilji«, mimična drama posneta na Španskem in senzacijska drama »Divji lov« s tremi deli.
Loterijske številke. Dunaj: 45. 49, 56, 38, 64.
Trst.
Odgovor na odgovor odbora »Delavskega konsumnega društva«
pri sv. jakcbu. Prav iz srca so se nasmejali tržaški Slovenci, osobito šentjakobčani in »Čitalničarji«, ki so čitali odgovor odbora (reci Boloni-ča) gori imenovanega društva v »Edinosti« od 15. t. m. Odbor prosi uvodoma urednika »Edinosti«, naj mu dovoli malo prostora v listu torej uredniku, ki dobro ve yse napake odbora D. K. D., saj o njih pojejo še vrabci na šentjakobski cerkvi, da javno odgovori na »zlobne napade« anonimnemu dopisniku »Dneva«. Urednik »Ed.«, je seveda »drage volje« sprejel odgovor, da bi spravil odbor iz zagate. Žalibog, pa ga ni spravil, ker ljudje pač niso slepi. Odbor odgovarja, da on drugače spoštuje slov. trobojnico, kakor pa jaz dopisnik in da jo razobeša, kadar to zahteva njegov ponos. Pravi, da ina dovoljenje razobešati trobojnico ob velikih praznikih in veselicah. Odgovor: Ni res, da ima odbor dovoljenje razobešati trobojnico. Ako bi imel dovoljenje in ako bi mogel, bi jo gotovo razobesil vsaj ob priliki velikonočne procesije. V drugi točki priznava odbor, da je res oddal stanovanje raje Italijanu kakor »Čitalnici« in to z izgovorom, da ni hotel nihče od »Čitalničarjev« garantirati zanjo Za »Čitalnico« je hotel garantirati sam predsednik »Čitalnice«, gospod Engelman. Odbor priznava tudi nadalje, da ne pripušča »čitalnici« v svojih prostorih godbenih in pevskih vaj zaradi miru; pripušča pa da ji za vaje' brezplačno dvorano proti odškodnini l K za vsako vajo in to za razsvetljavo. Vprašam: Ker je odbor dobro vedel, da je najela »Čitalnica^ prostore za svoje potre-
be, zakaj je ni prej obvestil? V dvorani rabi »Čitalnica« pri vsaki vaji dve luči in samo dve uri in porabi v tem času le 28 vn. plina, plačevati mora pa 1 K! Odbor D. K. D. trdi, da je sklenil zahtevati od vsake veselične predstave za dvorano 40 K odškodnine, a sklenil, da je tudi, da se v obziravrednih slučajih ta znesek zmanjša. Dosedaj se ta znesek ni nikdar zmanjšal. Se-le po kritiki v »Dnevu« je odbor pri prvi odbo-rovi seji zmanjšal na 20 K. Sedaj prihajamo na najvažnejši škandal, na napise. Oospoda v odboru se izgovarja, da so njihovi predniki spoznali za tukajšnje razmere prikladen dvojezičen napis in zato da so ga obdržali tudi oni, zlasti še, ker da so take menjave spojene s stroški in šikanami. To je pač smešen izgovor. No. ravno v tem grmu tiči zajec. Zakaj pa sem jaz rekel, da je to društvo potrebno bolj modernega odbora. Predniki so bili predniki, ml sino pa mi! Mi tržaški Slovenci ne smemo posnemati v vseh slučajih starokopitnežev ako hočemo napredovati. Enkrat se tudi ni smelo na tržaških tleh niti ziniti slovenske besedice, med tem, ko danes zahtevamo po vseh uradih slovenski narodni jezik. Glede drugih dveh prostorov pripominjamo, da je mogel odbor razpisati oddajo lokalov in gotov sem, da bi našel dva Sloyana, ki bi prevzela te prostore. Izza kulis sem zvedel, da je bil pripravljen neki pravi slovenski narodni urar vzeti v najem lokal, kamor se nahaja kamo-rist iste stroke s pogojem, ako bi mu odbor dovolil na zide poleg vrat obesiti izložbe. Odbor pa se ni hotel zameriti članu B. in je lokal raje oddal njemu. Na željo odbora naj obelodanim vse gradivo, katero imam v zalogi, mu naznanjam, da mu bodem v kratkem to željo izpolnil. Zašto pa zahtjevate moje ime, gospodine Bolonič? Saj me dobro poznate. Bolj zavedni, bolj zavedni, altro che ime!
V»1 vi, ki imate slovensko srce, vsi vi, ki vam je ležeča na srcu naša otročad, vsi vi, ki ljubite »Sokola« vsi vi »Sokoli«, ki želite razvoj sokolstvu in vsi vi, ki se želite sedaj ob koncu plesne zabave še enkrat pošteno zabavati, vsi pridite danes v nedeljo zvečer ob 7. uri v dvorano »Trg. izobraž. društva« v ulico S. Francisco št. I, I-, kjer se bode vršila do 1. ure zjutraj plesna zabava Nar. kluba »Triglav«, katere čisti dobiček pripade za nakup učil na C. M. šoli in šentjakobskemu Sokolu. Igra popolni orkerster šentjakobske »Čitalnice« pod vodstvom kapelnika, g. Jeana, znan iz minole-ga C. M. plesa t. I. in otroške zabave. Ples vodijo znani plesovodje dobrohotno. Pridite vsi, saj gre čisti dobiček za razvoj našega naroda. Kdor ne more priti, naj si blagovoli obdržati poslane vstopnice in položiti dar. domu na altar!
Boj za Trst.
Trst, 24. aprila.
Približujemo se dnevom »odločilnega boja«. Meseca junija bodo namreč oblegale Trst štiri armade: italijanska, nemška, socialno demokratična in slovenska. Boj bo hud; podoben bo boju za Skader. Italijani in Nemci si že podajajo roke, socialni demokratje pa bodo capljali za njimi kot štafaža.
Nasprotniki se boje slovenske sile, boie se pravice, ki stopa na podlagi bojev zatiranih Slovencev na dan, zato bodo nastopali proti Slovencem z združenimi močmi.
Bojne priprave se vrše na vsej črti; vse brusi orožje in se pripravlja za naskok, kajti šlo bo za veliko in važno trdnjavo, šlo se bo za Trst.
Slovenec, ki je dolgo časa spal, se je vzbudil in zahteva svojih pravic. Nasprotniki pa imajo strah pred njim, zavedajo se namreč velikih krivic, ki so mu jih povzročali skozi stoletja in stoletja. In v tem strahu se združujejo, in sicer s tem namenom, da ohranijo krivično pridobljeno last. Trst, kajti Trst je bil last naših slovanskih pradedov. — Sovražnik se ga je polastil. Doba, ko v njem Slovenec ni smel skoraj dihati, ni daleč za nami. S pomočjo bojev, ki smo se jih Slovenci v Trst posluževali, smo prišli do tega, da so se razmere vsaj deloma izpremenile. A to nam ne zadostuje. Otresti se moramo vseh krivic.
Kdo ima torej z ozirom na gori navedeno dejstvo največ pravice do Trsta? Mari Italijani, Nemci? Ne! Naš je bil, naš mora biti! Iztrgati jim ga moramo iz kreinpljev.^ Pomisliti nam j« samo treba, kaj se lahko zgodi, če dopuščamo, da gre postojanka za postojanko tujcen^ v roke. Naš delokrog se v tem slučaju tako skrči, da ni več prostora za nas m da moramo izginiti. V kletki zaprt ptič, v katero tie prihaja zraka, mora poginiti!
Naša zemlja se je že močno skrčila. Zato Je naša sveta naloga, da jo
zopet pridobimo. S sanjami, z lepimi mislimi brez dejanja, to seveda ne bo šlo. Treba se nam je pri tem truditi, bojevati z vsemi razpolagajočimi sredstvi. Če napenjajo v boju proti nam Nemci in Italijani vse svoje moči, ne morda zato. da bi se branili pred nami, ampak zato, da bi nam ukradli, kar je naša last, mislim, da nam veleva že vest in sveta dolžnost za pravično stvar, da . postavimo proti njim pogumno, bojevito in samozavestno in da jih poženemo — odkoder so prišli ropat na našo zemljo! Poglejmo na Balkan! Kaj mari naši bratje ne prelivajo krvi za svobodo, za pravico? Na tisoče in tisoče je tam doli bojevnikov, ki se nič ne boje korakati v boj proti barbarom, marveč so pri tem navdušeni, ker vedo, da bodo le na ta način priborili svojemu narodu — srečo, prostost, svobodo.
Nam Slovencem bržkone tudi drugega ne bo preostajalo. Zaenkrat se še ne bomo z bajoneti, pač pa s pametjo, z bistroumnim delom. Vsak naj izpolnitve svojo narodno dolžnost, kajti če se to zgodi — smo rešeni.
Posebno p» moramo izpolnjevati svoje dolžnosti, kadar so pred durmi — volitve.
Tržaški Slovenci! Bliža se mesec juni. Glejmo, da se nobena slovanska duša ne poizgubi v tujih, nam sovražnih valovih. Pokažimo, da je nas velika sila, ki izvira iz neštetih krivic, katere nas morijo. V boju za Trst pa imejmo pred očmi, da se ne bojujemo samo za-se, temveč za vse Jugoslovane, kakor se tudi oni bojujejo za nas. Boj se vrši na Balkanu, vrši se naj tudi pri nas ob Adriji! In prišel bo dan zmage združenega Jugoslovanstva, po katerem goreče hrepeni vsako dobro čuteče srce.
»Zajci smo — zajci nočemo o-stati. Nikdar nismo bili kot levi rojeni in nidkar nečemo biti.« In so prhutali bojazljivo in strahopetno in so zapustili mladiče češ: Izdajalci so. na lastnem rodu so se pregrešili.
Mladiči pa so ostali in so rekli:
Ne vemo, koga bi se bali, ako hočemo biti to, kar v srcu čutimo.
Sovražniki so se smejali zajcem, ki so bežali' čez njive in so rekli:
Glejte, kako se nas boje, kakor da bi ne imeli na svoji zemlji pravice biti to* kar so.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
Basen, ki jo je po globokem spoznanju spisal Figi Lipe.
V neki deželi Se živel toA levov.
Nekoč pa so njih deželo obkolili sovražniki okoli in okoli.
Levi so mislili: Kaj nam mar sovražniki okoli nas, dokler smo gospodarji v svoii deželi.
Soyražniki pa so rekli:
Ne bomo se polastili levov in njih dežele, dokler ostane v njih levja natura. To moramo najprej uničiti.
In so se laskali levom in so jih udomačili tako, da so levi počasi pozabili na svojo naturo in so bili plahi kakor zajci. Celo njih podoba se je spremenila v zajčjo.
Takrat so spoznali sovražniki, da je prišel njih čas. Odvzeli so levom kos za kosom dežele — levi pa so mirno Spali v senci dreves. Tu in tam se jim je zdelo, da ni vse prav, da se manjša njih rod — toda modri stari levi so govorili:
Bodimo mirni. Boga zahvalimo, da nas vse ne postreljajo.
Tako se je tekom časa v njih naselila zajčja strahopetnost.
Čez dolgo vrsto let, ko je bil plahi rod že popolnoma pri kraju — pa so se izlegli mladiči, ki so zapazili. kaj dela sovražnik v njih domovini in so se sramovali svoje zajčje nature.
Rekli so:
»Zakaj bi žive,i v svoji domovini kot zajci in trepeJali v strahu? Ali nismo bili rojeni kot levi?
Prerodimo se in bodimo, kar smo bili: Zakaj bi pustili, da drugi jemljejo, kar je naše.«
To so slišali nekateri polodrastli levi in so premišljali o tem. Ker jim je bila strahopetnost globoko v srcu — si niso upali poslušati take besede.
Rekli so:
»Živimo kot zajci — morebiti nekoč postanemo zopet levi.«
Med tem je Pa rod mladičev vedno naraščal.
Takrat so poklicali sovražniki največjega zajca k sebi in so mu rekli:
»Kako si ujjajo vaši mladiči trditi, da so levi? Ako bodo to govorili, bomo vse postrelili.«
Ko se ie zvedelo, je velik strah napolnil vso deželo.
Najstarejši zajec je zaklical mladičem: Zakaj zapeljujete naš mladi rod, zapeljivci? Ali ne veste, da vas bodo postrelili?
Mladiči pa so rekli:
Zajce streljajo — ievov se boje. Ob tej grozni besedi so ysi zajci dvignili ušesa in so pobegnili rekoC:
SPORAZUM MED ZAVEZNIKI DOSEŽEN. — SKADER GLAVNO MESTO ČRNEGORE. — VELESILAM NE DIŠE NASILNOSTI. — AVSTRIJA GROZI.
Kaj bo radi Skadra — tega se še danes ne ve. Gotovo je le, da velesile nikakor niso pripravljene Avstriji na ljubo poslati vojaštvo pred Skader, da bi izganjale Črnogorce. Govori se na merodajnih straneh, da je treba voljo Evrope vpoštevati, toda vse to je le formalnega značaja in formalne vrednosti, da se zavleče odločitev, katere način velesilam še ni jasen. Pozvale bodo kralja Črnogorcev, da naj izroči Skader — kaj hujšega pa danes Še ni sklenjeno in najbrže ne bo. Velesilam se kar nikakor ne mudi in skoro se človeku vsiljuje misel, da bi nekatere prav rade pripoznale Skader Črnigori in bi ne .smatrale za nobeno tragiko, če bi morale svoj sklep izpremeniti. To tem lažje, ker sklep ni pogodba. Tega sicer nobena država ne pripoznava, pač pa govore nekatere, da se mora dati črnigori odškodnino za Skader.
Kralj Črnogorcev se pa malo briga, kaj imajo velesile med seboj. Govori se, da se misli s svojo rodbino naseliti v Skadru; Skader proglasiti za glavno mesto Črnegore in mesto utrditi. Z utrdbami so že pri-
Kje ima hladnokrvnost Nikole ivoj izvor?
ČRNOGORSKI SKADE#.
Cetinje, 26. aprila. V Skadru nadaljuje vlada, da nastavila &r»o-gorske nradc. Skader bo kralj proglas« za črnogorsko glavno me*ro.
SRBSKO - BOLGARSKI SPOR.
Sofija, 26. aprtia. »Mir« poroča, da Jo pogodba med obema dria-vama zelo Jasna. Bolgarija — bate — 'o storila reč, kakor Je morala; SrN}a pa ravno toliko, kolikor le Mia obrezana, Srbija potrebuje ra »voj oH-stol prijateljstvo Bolgarije in oaj nikar oa Rusijo ne računa.
ZAKAJ SE POGODBA NE OBJAVI?
Belgrad, 26. aprila. Tu se trdi, da Bolgarija zato ne objavi pogodbe. ker Je tam neka obveza Bolgarije. ki bi Avstriji ne bila ljuba.
BALKANSKA ZVEZA MORA OSTATI.
London. 26. aprila. Grški delegat Je Izjavil, da »e obstoja nobena zveza med Grško in Srbijo proti Bolgariji. Grčija ostane vsem svojim zaveznikom zvesta, in bo delala na o, da ostane zveza edinstvena in trdna.
ČRNA GORA IN ESSAD PAŠA.
Belgrad, 26. aprila. Essad paša >o odrinil s svojo anrado v Albanijo, (Jer Je še armada Džavid paše, ki ni njegov prijateli. razven tega Essad paše albanski notabli ne ljubijo. Bo morda kakšen boj v Albaniji!
•• »SKLEPI« LONDONSKE KONFERENCE.
London, 26. aprila. Reuter poroča: Včerajšnja seja poslaniške konierence je trajala približno dve liri in se potem odgodila do pondelj-ka. Predmet posvetovanju je tvorilo skadrsko vprašanje.
Najvažnejši rezultat posvetovanja je bilo naglašanje absolutnega soglasja volje velesil, držati se dosedanjih sklepov, glede katerih se niso nazori nič izpremenlli. Pričakuje se, da velesile v nekaj dneh kralja Nikito oficielno obvestijo, da se mora Skadru odpovedati. Med tem se bo blokada najbrže nadaljevala in razširila. Poveljnikom brodovja se najbrže telegrafirajo nove instrukcije, glasom katerih bo blokada postala absolutna.
Pariz, 26. aprila. Tukajšnji listi čisto odkritosrčno priznavajo, da je uspeh včerajšnje konierence — neuspeh.
AVSTRIJA GROZI.
Dunaj, 26. aprila. Teli »sklepov« pa Avstrija ni nič kaj vesela. N. W. T. pravi, da se Avstro-Ogrska ne bo pustila nič več prevariti. Isti list Iz reka tudi grožnjo, da bo Avstrija na svojo pest postopala, če londonska konferenca do srede ničesar ne sklene,
V PONEDELJEK PADE ODLOČITEV.
Dunaj. 26. aprila. V pondeljek bo zborovala londonska konferenca pod predsedstvom Eduardto Greya, ki je bil dosedaj na dopustoi.
ZNAMENJE!
Dunaj, 26. aprila. Dejstvo, da se Je Edu ar d Grey že vrnil, Jasno dokazuje, da Je trenutek jako resen in težaven in da Je treba premetenega krmarja, da ga obvlada.
NE GLEDAJO PREČRNO.
Pariz. 26. aprilj. DiplontatlČn| krogi pravijo, da položai ni *** strašen, in da tudi Avstrija ne bo izvedla svojih groženj.
RUSKO JAVNO MNENJE ZA ČRNO GORO.
Petrograd, 26. aprila. Rafki 11-«h se Izrekajo vsi za odločno revl-jdio sklepa, ki ke Uče Skadra.
Odgovorni urednik Radivoj Korene-Last In tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da ]o o pravem čašo obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse Številk*
„DA N“
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	.	K	18-—	Četrt leta	.	K 4*60
Pol leta	.	K	9>—•	En mesec	.	K 1*60
V upravniStvu prejeman na mesec K 1*20, S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto	.	K	20-—	Četrt leta	.	K 5--!
Pol leta	.	K	10*—	En mesec	.	K 1*70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in droge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratq se mora poslati tudi naročnino, drugače s« ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnin) brez ozira in vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo ..DNEVA**.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tu-žno vest, da je moja ljubljena soproga, oziroma stara mamica gospa
Leopoldina Besek
roj. Leopold
danes dne 26. t. m. v starosti 55. let po dolgi mučni bolezni izdihnila svojo blago dušo. Pogreb predrage ranjke se vrši v ponedeljek 28. t. m. ob 4. uri pop. iz hiše žalosti Florjanska ulica št. 12 k sv. Križu.
Priporočamo jo v blag spo-
min.
Ljubljana, 26. aprila 1913.
Žalujoči ostali.
Pozor!
Jutril
raznovrstnega špecerijskega blaga in proda-jalniške oprave iz kon-kurzne mase na
Marije Terezije c. 7.
Le nekaj dnijt