Slovenska gaaela]e Kako prihraniti poizelsU ll^<Con	pri ogrevanju
Stran«	Stran2
Št. 87/ Leto 61 / Celje, 7. november 2006 / Cena 150 SIT ■ 0,63 EUR
9770353734020
[POGOPKI
livi liiiiii
V trendu alternativni viri
S smotrno izbiro energenta in dobro izolacijo lahko prihranimo tretjino stroškov za ogrevanje
v Sloveniji deluje v okviru Agencije za učinkovito rabo energije (AURE) že 33 svetovalnih pisarn, ki v projektu Ensvet občanom svetujejo, kako energijo, ki jo trošijo, izrabiti najbolj učinkovito. Ena teh pisarn deluje tudi v Celju, v njej pa občanom svetuje Igor Torkar.
»Če porabite za ogrevanje kvadratnega metra svojega stanovanjskega prostora nad 15 1 kurilnega olja ali 15 kubičnih metrov plina na leto, če se okenska stekla rosijo, če oB zaprtih oknih nihajo zavese, če se na zidovih pojavlja plesen, če so ti hladni in vlažni, če pri kuijenju opažate gost in smrdljiv dim ..., potem je čas, da obiščete energetskega svetovalca,« pravi Torkar.
Seveda se po začetku ogrevalne sezone ne da več kaj dosti pomagati. Za ukrepe, kot so sprememba energenta ali ogrevalne naprave, morda celo sistema ogrevanja, se je najbolje odločati po koncu ogrevalne sezone.
Ob izolacijaii tudi souporaba večih sistemov
v Celju je največ zanimanja za zamenjavo oken, strešne kritine, izolacije, zlasti v podstrešnih stanovanjih, za
izboljšanje izolacij torej, ki preprečujejo energetske izgube. »Vse bolj pa se občani, zlasti novograditelji, zanimajo tudi za uporabo in vgradnjo novih sistemov, zlasti toplotnih črpalk in za izkoriščanje alternativnih virov, torej sončnih kolektorjev, bio mase in podobno,« pravi Torkar. In čeprav se večina občanov Celja ogreva na phn, le na obrobju še delno na kurilno olje in v zaselkih na drva, dela pri energetskem svetovanju ne bo zmanjkalo. Res je sicer, da se za potrebne ukrepe in nove sisteme najbolj zanimajo novograditelji in se stanovalci v že obstoječih stavbah za to ne odločajo pogosto, a zanimanje za tako imenovane nizkoenegijske hiše je vse večje.
Torkar opozorja tudi na pravilno prezračevanje. »Okna je treba za dve tri minute povsem odpreti. Na ta način se zrak zamenja, prostor pa se ne ohladi tako močno, kot če imamo okno napol odprto dalj časa.«
A tudi ali predvsem v že obstoječih hišah je mogoče z razmeroma preprostimi ukrepi porabo energije zmanjšati tudi do tretjine. »Že zamenjava navadnega okna s sodobnim, s trojno zaste-
klitvijo in termičnim steklom prinese letni prihranek okoli 15 Utrov kurilnega olja na kvadratni meter steklene površine,« našteva Torkar. »Vsaj dodatnih 10 cm izolacije na poprej neizoliranem zunanjem zidu prihrani 10 li-
Laško je najlepši turistični kraj v Sloveniji.
Najlepši Laško, Olimje in Rogaška Slatina
Hiristična zveza Slovenije je za letos končala projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. V okviru akcije so, kot je v navadi, v več kategorijah izbrali najlepše ureje-V Sloveniji, podelili pa bodo še več drugih priz-
nanj.
SCe]. ko, med i
ega je v kategoriji turističnih krajev najlepše Laš-detniškimi kraji pa Olimje. Med izrazit
Zamenja-centralne
dratni meter zidu va starejšega koda regulacije s sodobnim sistemom zmanjša porabo energije za tretjino, vsaj 10 odstotkov prihranka prinese vgradnja termostatsküi radia-torskih ventilov, uporaba kakšnih 8 kvadratnih metrov ve-
likega sistema sončnih zbiralnikov za pripravo tople vode pa lahko zmanjša porabo kurilnega olja za več kot 350 litrov oziroma pri uporabi elektrike več kot 2.300 kUo-vatnih ur.«
Prenove so drage
Ti podatki so sicer zelo prepričljivi, a treba je računati še vsaj na dvoje. Pri stanovalcih v mestnih jedrih niso dovoljeni zunanji posegi, kot so dodatne zunanje izolacije in podobno, torej lahko te stanovalci izvedejo le znotraj stanovanj, a si s tem zmanjšujejo prostor. Še pomembnejša ovira so stroški. Naložbe v izboljšano izolacijo ali v zamenjavo sistema ogrevanja namreč niso majhne. Zamenjava fasada na poprečno veliki hiši stane okoU 2 milijona tolarjev, Zamenjava oken prav toliko. A stroškovno se večina tovrstnih naložb povrne v nekaj letih, le zamenjava oken in fasade fasade v petih do desetih letih.
Sanacija starih objektov je v mnogočem odvisna od državnih subvencij in od ugodnih kreditov. Agencije AURE objavlja razpise za subvencioniranje uporabe alternativnih virov in lesne bioma-se vsakega februarja. Mesec dni zatem sledi razpis za izolacije podstrešnih objektov, fasad in zamenjavo oken. »Prejšnja leta je država to subvencionirala s 1.200 tolarji na kvadratni meter in s 5.000 tolarji na kvadratni meter za
di če najamejo k) er je subvencionirana obrestna mera, okoli 3 odstotke.«
Tgija za ogre
go bo t če se bo
kako dol ), še zlast laprej dra
lutn.
izmei
apoce
žila, če bo držav, večala trošarine na porabo električne energije, kar je treba pričakovati. »Elektrika je najbolj žlahtna energija in jO je škoda uporabljati za Ogrevanje,« pravi Torkar,
Kako pa naj se potrošniki odločajo med razUčnimi ponudniki kurilnega olja? Je to olje različno po kakovosti, od kod tolikšno nihanje cen? Ibrkar pravi, da vsi ponudniki dobivajo ku-rUno olje iz istih rezervoarjev v Kopru. »Razlike v ceni 50 posledica različnih marž, načinov trženja, količinskih popustov. Vsaj bistvene razlike v kakovosti olja med ponudniki ni.«
In kaj svetuje novogradi-teljem, ki pridejo po nasvet? »Predlagam jim sisteme ogrevanja na zemeljski plin, če je to le možno.Če so izven dosega plinovodnega omrežja, predlagam ogrevanja na pirete - lesno bio maso. Zlasti pa svetujem sistem, ki omogoča so rab o vsaj še kakšnega alternativnega vira energije - sonca, toplotne črpalke ... Seveda pa ni smiselno kotlovnice napolniti z različnimi pečmi. V poštevpride še uporaba dveh energentov, kar pa zahteva dve peči, kajti v kombiniranih pečeh je izkoristek zelo slab. S souporabo kolektorjev se da privarčevati od 300 do 400 litrov olja letno. Še bolje je kombinirati s toplotnimi črpalkami za ogrevanje vode, prihranek je tret-jinski, posledično pa podh-ladiš en prostor - običajno je to klet.«
BRANKO STAMEJClČ
nimi kraji je zmagala Rogaška Slatina, v tej kategoriji p
Podčetrtek osvojil tretje mesto. V kategoriji srednjih mest so se Slovenske Konjice uvrstile na drugo in Žalec na tretje mesto. Med hribovskimi kraji je Svetina nad Štorami pristala na drugem in Logarska dolina na tretjem mestu. S Celjskega bosta nagrajena še bencinski servis v Rogaški Slatini in železniška postaja v Šentjurju. Priznanja in nagrade bodo predstavniki TZS podelili v sredo v Novi Gorici.
US, foto: GK
Ni treba povedati
delodajalcu -lahko poveš nam!
Urad za enake možnosti je v začetku novembra začel s posebno ozaveščevalno akcijo Ni ti treba povedati delodajalcu - lahko poveš nam. s katero želijo po eni strani opozoriti delodajalce, da jim zakonodaja prepoveduje postavljanje vprašanj v zvezi z načrtovanjem družine ter zakonskim stanom, po drugi strani pa želijo ozavestiti vse, da jim na takšna vprašanja ni potrebno odgovarjati.
Na vseh izpostavah zavoda za zaposlovanje ter na spletnih straneh Urada za enake možnosti bo v tem času možno na posebnem obrazcu oddati anonimno prijavo zoper tiste delodajalce, ki kandidatke ali kandidate na razgovorih za zaposlitev sprašujejo o številu otrok, zakonskem stanu, načrtih glede družine, nosečnosti, jim dajo v podpis vnaprejšnjo odpoved pogodbe o zaposlitvi in podobno. Urad za enake možnosti bo vse domnevne kršitelje do konca januarja 2007 opozarjal na dosledno izvajanje zakonodaje, po tem datumu pa bodo kršitelji prijavljeni inšpektoratu za delo.
Na uradu za enake možnosti že nekaj časa deluje brezplačna in anonimna telefonska številka 080 12 13, na kateri sprejemajo khce vseh, ki menijo, da so neenako obravnavani zaradi svojega spola.
RP
«OWIIÄ
Kako pa na starost?
Leta 2050 nas bo tretjina starejših od 65 let - Vsem tem so na voljo štiri različne oblike pomoči
starejši v Sloveniji predstavljajo že dobrih 15 odstotkov populacije. Število rojstev se je v zadnjih 50 letih prepolovüo, življenjska doba pa se je v povprečju podaljšala za 16 let. Po napovedih bo do leta 2050 že vsak tretji prebivalec Slovenije star 65 let «ili več, pri čemer bo skorajda večina potrebovala vsaj delno pomoč.
Kljub razmeroma visokemu deležu starejših jih le okoli štiri odstotke živi v domovih za starejše občane. Zaradi spremenjenega načina življenja starejši ljudje vse pogosteje ostajajo sami na svojih domovih, poleg tega so ča-kahie dobe domov za starejše precej dolge. Kot zelo hvaležna in dobrodošla pomoč je tako imenovana pomoč na domu, ki se je pred dobrimi desetimi leti v Sloveniji začela oblikovati preko javnih del. Danes imamo po obči-nahposebne ustanove, ki pomagajo starejšim na njihovem domu ali v obliki dnevnega varstva,
»Marsikdo od naših uporabnikov čaka na sprejem v dom, medtem ko je za večino od njih bivanje doma pač izbran način življenja,« pripoveduje vodja Centra za pomoč na domu Doma ob Savinji Maja Brglez Vivod. »Mi jim poskušamo na njihovem domu ponuditi ravno toliko pomoči, da še čutijo samostojnost. Večini je dovolj že to, da jim pripeljemo en topel obrok dnevno, nekateri potrebujejo pomoč pri negi, kuhi, mogoče kaj iz trgovine... Pravzaprav
se lahko od primera do primera storitev razlikuje. Dnevno tako obiščemo 230 starejših, ki so povprečno stari 80 let.«
Poleg »standardne« pomoči na domu je že skoraj dve leti v Domu ob Savinji odprt tudi dnevni center za starejše. Gre za obliko inštitucional-nega varstva za posameznike, ki še ne potrebujejo zahtevne zdravstvene in celodnevne stacionarne domske oskrbe. Hkrati razbremenjuje družinsko oskrbo in podaljšuje bivanje ljudi v lastnih domovih. Razlogi, zakaj se vanj vključujejo starejši, so razUčni. Nekateri zgolj zaradi osamljenosti, druge pri-pljejo njihovi domači, ker jih zaradi narave bolezni (na primer demence) v času službe ne morejo pustiti samih doma. »Nekateri v dnevni center pridejo zgolj občasno, po potrebi, na željo jih lahko pripeljemo in odpeljemo mi,« dodaja Maja Brglez Vivod.
nšte-
Hkraüzzvi vila starejših se iz leta v leto zvišuje število upokojencev, ki prejemajo starostno pokojnino. V zadnjih 15 letih se je število teh povečalo za 58 odstotkov, kar pomeni, da je konec lanskega leta pokojnino prejemalo 315 tisoč Slovenk in Slovencev.
Vse bolj priljubljena in znana je tudi storitev rdeči gumb, ki je prav tako namenjena starejšim. »Z njo sploh ne posegamo v njihov dom, a jim kljub temu da-
jemo nek občutek varnosti. Če jim kje spodrsne, padejo, dobijo kakšen napad, se jim poslabša zdravstveno stanje ali kaj podobnega, se zgolj s pritiskom na rdeči gumb, ki ga ponavadi nosijo okrog vratu, alarmira naš 24-urni center. Mi nato takoj obvestimo njihove najbližje ah direktno pošljemo zdravniško pomoč,« pravi Maja Brglez Vivod. «Lani smo zabeležili skoraj 800
takšnih klicev, od katerih je bilo 74 takšnih, ki so zahtevah takojšen odziv ustrezne zdravstvene službe.«
Četrta oblika varstva starejših so oskrbovana stano-
vanja, ki so prav tako namenjena tistim, ki potrebujejo delno pomoč in oskrbo, obenem pa lahko še samostojno bivajo. Zanje se odločajo predvsem tisti, ki
Cena storitve pomoč na domu za celjsko, vojniško, štorsko in dobrnsko občino znaša 750 tolarjev na uro, razliko do polne ekonomske cene storitve pokrijejo občine iz svojih proračunov. Če storitev potrebujejo socialno ogroženi posamezniki, jo ponavadi v celoti plačajo
želijo ohraniti zasebnost. V okviru Doma ob Savinji trenutno v 27 oskrbovanih stanovanjih živi 35 starostnikov, ki imajo možnost pre-hrinjevanja v jedilnici doma, hkrati pa lahko izkoristijo tudi vse ostale prednosti domskega bivanja, kot so družabna in kulturna srečanja, razne prireditve in izleti ter uporaba nepogrešljive naprave za klic v sih.
ROZMARI PETEK
Kotlovnica je zgrajena
v Ločah poskusno ogrevanje z lesno biomaso v začetku decembra
v Ločah pospešeno gradijo toplovodni sistemi za ogrevanje z lesno biomaso. Za priključitev nanj se je s podpisom pogodb odločilo že 25 večjih odjemalcev, izhodiščna cena ogrevanja pa je za približno 10 odstotkov nižja kot primerljiva cena ogrevanja s kurilnim oljem.
Že zgrajen objekt kotlovnice in primarni del toplovoda Čez Dravinjo so si v pe-tekpoleg predstavnikov Krajevne skupnosti Loče in konjiške občine ogledali tudi predstavniki ministrstva za okolje in prostor na čelu z ministrom Janezom Podobnikom. Kotlovnica stoji v okviru Žagarstva Cugmajster, ki je bilo pobudnik zamish za ogrevanjezbiomasovLočah.' Njen lastnik Alojz Cugmajster je tudi direktor podjetja Toplotna oskrba, ki bo skrbelo za ogrevanje z lesno biomaso.
Projekt je v imenu občine vodil Javni stanovanjski sklad, ki je poleg Žagarstva Cugmajster in države tudi solastnik podjetja- Vsem, ki so sodelovali pri uresničitvi projekta, se je na krajši slovesnosti ob kotlarni zahvalil konjiški župan Janez Jazbec, ki je ministru Podobniku v priznanje izročil tudi kelih mesta Slovenske Konjice. Ogrevanje na lesno biomaso v Ločah in hkraten začetek pHnifikacije konjiške občine je označil kot pomemben prispevek k zmanjševanju onesnaženosti okolja.
Kronologijo dogodkov od zamisli do danes je zbranim v imenu Toplotne oskrbe predstavila Sintija Cugmajster, minister Janez Podobnik pa je spregovoril o širšem projektu, v katerega se poleg Loč vključuje še 20 slovenskih krajev, med njimi z našega območja Vransko, Mozirje in Luče.
Projekt daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Ločah je vieden približno 200 milijonov tolarjev. Od tega je 100 milyonov tolarjev zagotovila država - polovica je nepovratnih sredstev, 51 milijonov tolarjev pa kapitalski vložek v podjetje. Preostalih 100 milijonov tolarjev predstavljajo kredit, ki znaša približno polovico vrednosti, ter vložka stanovanjskega sklada in Žagarstva Cugmajster v to podjetje. »V skladu s podpisanimi po-pdbami bo država najkasneje v petih letih svoj delež prodala, tako da v perspektivi pričakujemo, da bosta solastnika vsak v polovičnem deležu Žagarstvo Cugmajster m stanovanjski sklad,« pojasnjuje direktor stanovanjskega sklada Ibmaž Rihtaršič, ki je m-di napovedal, da bodo v skladu s terminskim planom poskusno ogrevanje v Ločah začeli prihodnji mesec.
MILENA B. POKLIČ - Št.87T.m
Pred novo zgrajeno kodovnico za ogrevanje na lasno biomaso v Ločah
NOVI «lili
»Bolje se je okititi s poslovnimi rezultatüfc
Zlata gazela 2006 je postalo polzelsko podjetje Dat-Con
v petek so v Ljubljani razglasüi zlato gazelo 2006. Ta tudi letos (lani je to postalo podjetje Engrotuš) prihaja iz Savinjske statistične regije. Zlata gazela Dat-Con s Polzele je v zadnjih petih letih prihodke od prodaje povečala skoraj devetkrat, samo lani pa je ustvarila za 1,2 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje.
Podjetje razvija in izdeluje merilno-regulacijsko opremo ter specialno elektroniko. Približno 35 odstotkov lastne proizvodnje izvozi, največ v Evropo in na trge nekdanje Jugoslavije, kjer ima na HrvaŠkem in v Bosni in Hercegovini tudi hčerinski podjetji. Dvajset redno zaposlenih dela v novih proizvodnih prostorih na Polzeli, del komerciale je v Ljubljani, medtem ko je šest zaposlenih v tujini. S specialno elektroniko za potrebe vojske in policije Dat-Con redno sodeluje in tudi zmaguje na mednarodnih razpisih Evropske unije, Z njegovo opremo so na primer varovali olimpijske igre v Atenah. »Meni nazivi ne pome-
Projekt Slovenska gazela traja od leta 2001 in v tem času se je že uveljavil kot dogodek, katerega namen je promovirati slovensko poslovno drznost, inovativnost in mednarodno uspešnost. Namen projekta je izbrati in nagraditi podjetja, ki najbolj poosebljajo lastnosti gazel, torej so dinamična, hitro rastejo, zaposlujejo in hkrati ohranjajo prednost pred konkurenco, ter tako povečevati zavedanje širše javnosti o pomenu podjetništva pri razvoju slovenskega in evropskega gospodarstva. Lani je naziv zlata gazela že drugič prejelo podjetje Engrotuš, pred tremi leti pa je na tretjem mestu pristalo podjetje Kapis.
Zlato gazelo je letos prejel Stane Plaskan.
nijo prav veliko, bolj mogoče kot spodbuda sodelavcem, sicer pa je bolje, da se okitimo samo s poslovnimi rezultati.« je povedal direktor SUne Plaskan, »a vseeno sem naziva vesel.« In kako razlaga poslovne uspehe? »Sledili smo toku. imeli posluh za trg in rezultati so tu.«
ROZMARI PETEK, foto: TT
Priznanje najboljšim tudi Klub Ziatorog
Pred kratidm je bil i v Ziatorog z
medijih objavljen i L priznanje podjetju go;
izpis Kluba ki je v ob-rske dosež-lanj-glo-
dobju treh let do
ke. Priznanje je namenjeno predvsem srednjim ii šim podjetjem iz naše regije, ki dosegajo uspehe balnem trgu.
V Sloveniji je kar nekaj jetjem. Na primer, izbor za priznanj, ki jih podeljujejo slovensko gazelo poteka na različni organizatorji uspe- podlagi bilančnih podatkov, šnim menedžerjem in pod- Klub Ziatorog pa se je odlo-
Enaka oskrba za vse ljudi s sladkorno boleznijo
Ob Svetovnem dnevu sladkorne bolezni, 14. novembru, vam v Sanolaborjevih specializiranih prodajalnah v obdobju od 6.11. do 19.11. 2006 ob nakupu merilnika krvnega sladkorja
. podarimo:
10 testnih trakov lightest GS300
meet za enkratno uporabo Rightest GL300 zbiralnik za odpadne igle.
® Sanolabor
Kö^zA/zdmvje4
čil za drugačna merila pri presojanju, in sicer ali je podjetje uspešno ali ne. Poslovne rezultate bo komisija za priznanje analizirala za obdobje treh let, kot merila pa so vzeli tržni delež podjetja na globalnem trgu, dodano vrednost na zaposlenega, odpiranje novih delovnih mest, stopnjo inovativ-nosti in družbeno odgovornost do okolja. Nagrada bo namenjena podjetniškemu izobraževanju, saj bo izbrano podjetje dobilo posebno listino in štipendijo v višini 1,2 milijorta tolarjev za enoletno izobraževanje. Za prvo štipendijo bosta sredstva
prispevali Banka Celje in Gea College.
V Klubu podjetnikov Ziatorog so prepričani, da bodo lahko na ta način izrekli priznanje zlasti nekaterim manjšim in srednjim podjetjem v regiji, ki so zdaj pogostokrat malo opažena, a dosegajo na globalnem trgu dobre poslovne rezultate. Priznanje podjetju za gospodarske dosežke, za katero lahko kandidirajo samo podjetja v Savinjski regiji, bodo vsako leto razpisali v oktobru. podeliU pa ga bodo na skupščini Kluba podjetnikov Ziatorog v aprilu.
RP
Da ne bo kader omejil razvoja
'O pripomočke, ki jifi predpiše zdravn
Klub podjetnikov Ziatorog Celje v sredo pripravlja strokovno srečanje na temo Kje so ovire za hitrejši pretok znanja med univerzo in gospodarstvom. Na njem želijo najti predvsem odgovor na vprašanje, kakšna naj bo univerza, da bo dajala kakovostno in uporabno znanje za trg, hkrati pa ohranila temeljne aUlbute klasične univerze.
Goste - na srečanju bodo sodelovah minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan ter rektorji vseh treh slovenskih uni-- bodo vprašali tudi, kako spodbuditi večji vpis štu-- Št. 87-7. november 2006
dentov v programe, ki jih gospodarstvo najbolj potrebuje, ter kakšno vlogo naj ima pri tem srednje šolstvo, Tema srečanja je še posebej zanimiva tudi zato, ker se Celje in regija pripravljata na ustanovitev mednarodne univerze. Po napovedih bo namreč ob dokončanju Tehnopolisa za regijo ključen problem zagotovitev ustreznega kadra, »hni^acija bo ključna,« že nekaj časa opozarja direktor RRA Boris Klančnik, »če hočemo, da ne bo kader omejil razvoja, potrebujemo od 20 do 25 tisoč ljudi iz Slovenije ali onstran meje.«
RP
Praznično zatišje
Zaradi dveh praznikov je imela Slovenija v preteklem tednu samo tri delovne dneve, ki pa jih je veliko vlagateljev izkoristilo za zadnji jesenski dopust. Trgovanje na Ljubljanski borzi se je precej umirilo že teden poprej, tako da v zadnjem tednu ni bUo bistvenega upada prometa, ki v povprečju na dan znese okoli milijarde tolarjev. Tečaji delnic niso doživeli bistvene spremembe.
Tudi cena delnic Petrola, kjer je družba konec preteklega tedna objavila poslovni uspeh za prvih devet mesecev tega leta, se je spremenila le za 0,5 odstotka. Po prometu so močno izstopale dehiice Krke, ki so se v skrajšanem tednu prav tako pocenile za pol odstotka. Družba je sklenila poravnavo s francoskim farmacevtom Les Laboratoires Servier za zdravilo Perindopril, ki ga bo Krka lahko neovirano tržila na območju srednje Evrope, vendar pa ne v Veliki Britaniji.
Izaaka		Emtniteiaj i>»nuaymSIT			%8pr.
CICG	Cinkarna Celje	1 24.600.00			0.00
CCTG	Cetis	20.551.00	0.84		0,00
CHZG	Comet Zreče	2.150.00	0.00		0,00
GRVG	Gorenje	5.464,54	157.72	■O'	-0.40
PlUl	Pivovarna Laško 6.924,70		53,21		■0.81
JTKS	Juleks	28,200.00	7.28		0,74
ETOG	Etol	49.000.00	2,94		0.00
Popohioma se je i		umirilo tudi trgovanj	e z dein	icami Žita.	
Družba je sicer prejšnji teden objavila ponudbo za prevzem Mlinotesta in ponudila 1.680 tolarjev za delnico, kar je 80 tolarjev več kot ponudba Pekarne Blatnik, vendar pa je Agencija za trg vrednostnih papirjev začasno zadržala izvajanje ponudbe. Blatnik je namreč podal ponudbo tudi za prevzem Žita in Žito zaradi tega ne bi smelo izvajali dejavnosti izven rednega delovanja družbe.
Nekaj takega se lahko zgodi tudi v primeru Save, kjer je ponudbo za prevzem podal eden izmed manjših delničarjev, za katerega je tudi malo verjetno, da bo zbral dovolj sredstev za dejanski prevzem družbe. Bolj verjetno je, da skuša ovirati družbo pri dajanju ponudb za kranjski Merkur, kjer država prodaja svoj delež.
Cena delnic Juteksa se je v zadnjem tednu povzpela za 0,5 odstotka. Družba je končno začela z gradnjo tovarne vzhodno od Moskve, kjer bo jeseni naslednje leto tudi začela s proizvodnjo. Vlagatelji se na novico vsaj za zdaj niso preveč pozitivno odzvali, saj se ti načrti vlečejo že kar nekaj časa, tako da že čakajo predvsem na učinek v poslovnih rezultatih. Poslovanje v pi-vih devetih mesecih sicer ne obeta izboljšanja lanskega poslovnega izida, saj se kot kaže še vedno močno pozna visoka cena vstopnih surovin. Cena le-teh se sicer v drugi polovici leta sicer precej umirja, tako da nekateri vlagatelji špekuUrajo na rahlo pozitivno presenečenje ob koncu leta.
Če ni bilo vidnih sprememb na borzi, pa je prišlo kar do nekaj sprememb v lastniški sestavi kotirajočih družb, Tako je skupina KD prodala svoj delež v časopisni hiši Delo. Hkrati je prodala tudi svoj delež v Mercatorju, ki ga je družba pridobila v okviru spomladanske dokapitalizacije,
KAREL LIPNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d„ Trdinova 3, Ljubljana Nadzorni organ; ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d.
NAKRATKO
Za Gorenje francosid oblikovalec
Gorenje je s svetovno znanim oblikovalcem Itom Mora-bitom, znanim po lastni blagovni znamki Ora-Ito, napovedalo skupno sodelovanje na oblikovalskih projektih. Mlad francoski oblikovalec bo za Gorenje oblikoval linijo gospodinjskih aparatov, namenjeno širšemu krogu potrošnikov v srednje visokem cenovnem razredu. Nova linija gospodinjskih aparatov pod skupno blagovno znamko Gorenje Ora-Ito se bo tržiia na vseh evropskih tržiščih od prve polovice leta 2007 naprej,	RP
NOVI TEMI
POM KRAJEV
V Rogatcu kot na velikem gradbišču
Ena izmed številnih rEliyalmli akcij na vaji Bočna 200S
Vaje za večjo varnost
v občini Rogatec je trenutno kot na velikem gradbišču. Izvajajo namreč več pomembnih naložb, med katerimi ima poseben pomen za okoličane zaključek prve faze vodovoda za potrebe skoraj celotne KS Donačka Gora.
Tam namreč ostane v sušnih obdobjih marsikatera domačija brez vode, zalo jo je treba dovažati. Med opravljeno prvo fazo so zgradili glavni vod ter razbremenilni zbiralnik, v drugi, ki naj bi bila končana do poletja, pa bodo poskrbeli še za glavni zbiralnik in sekundarne vode.
Vrednost celotne naložbe v vodovod bo znašala 60 milijonov tolarjev, od česar je stala prva faza 20 milijonov (več kot polovico denarja je prispevala država, ostalo občina) . Z dokončanjem naložbe bo imelo možnost priključitve na javno vodovodno omrežje vsako gospodinjstvo v KS Donačka Gora.
V tem koncu občine trenutno tudi obnavljajo regionalno cesto proti Žetalam in Ru-
ju, kar je državna investicija. Gre za nadaljevanje predlani začetep projekta, ko so uredili odsek Žetale-Sveti Jurij, medtem ko letos nadaljujejo obnovo dva kilometra dolgega odseka med Svetim Jurijem ter podružnično šolo Donačka Gora. Med deli, ki morajo biti končana do 20. novembra, bodo na novo uredili spodnji ustroj ceste, ki jo bodo tudi razširili in na novo asfaltirali.
Sicer je v državnem proračunu že zagotovljen denar za obnovo preostalih dveh kilometrov omenjene ceste med šolo Donačka Gora in OŠ Rogatec, ki naj bi sledila prihodnje leto. Tam nameravajo urediti tudi pot za pešce, kar bo plačala občina.
Med aktualnimi naložbami v občini so tudi nekatera obnovitvenega dela v dvorcu Strmol ter njegovi pristavi ter obnova dveh hiš v trškem jedru občinskega središča, kjer urejajo devet stanovanj. Naglavnemn^pa so že končali obnovo Marijinega kužnega znamenja.
BRANE JERANKO
Tik pred zaključkom oktobra, meseca požarne varnosti, so v Bočni izvedli največjo gasilsko vajo v Zgornji Savinjski dolini Bočna 2006. Na vaji so prikazali gašenje požara ter reševanje ponesrečencev z višine in iz gospodarskega poslopja, v vaji pa je sodeloval tudi helikopter Slovenske vojske. Namen vaje je bil preveriti in prikazati usposobljenost članov prostovoljnih gasilskih društev ter reševalcev in policistov. Celotno dogajanje je bilo posvečeno spominu na 24. oktober 1944, ko so Nemci požgali Bočno.
Na vaji je sodelovalo 200 prostovoljnih gasilcev iz vseh društev Zgomje Savinjske doline in Velenja z vso potrebno opremo. Celotna akcija je bila za-
mišljena kot sklop sedmih različnih vaj na raždičnih lokacijah, v katerih so gasilci in ostali sodelujoči dokazali, da so dobro pripravljeni za posredovanje v različiiih situacijah in tudi najtežjih pogojih. Rezultati analize, ki jo bodo pripravili v prihodnjih dneh, bodo zgomje-savinjskim gasilcem v pomoč pri načrtovanju dejavnosti na tem področju. Za tokramo vajo velja, da so vsi udeleženci delovaü izredno organizirano z velikim poudarkom na disciplini in predvsem vamosü, kar je bil po mnenju poveljnika GZ Zgornje Savinjske doline Boštjana Cigaleta temeljni namen prikaza.
»SkujHj z drugimi človekoljubnimi organizacijami se trudimo učinkovito delovati tudi pri obvladovanju razmer ob
naravnih in drugih nesrečah. Naloga gasilcev že dolgo ni več samo gašenje, ampak smo prisotni pri vseh oblikah pomoči tistim, ki jo potrebujejo,« je po končani vaji povedal Ci-gale, ki je poudaril velik prispevek gasilcev bočkega društva h končnemu uspehu največje skupne vaje vzgodovini zgomjesavinjskega gasilstva.
V soboto pa celjska izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje pripravlja vajo Golte 2006- Prvi del praktičnega prikaza bo na spodnji postaji ni-halke v Žekovcu. Po končanem prikazu bodo vse obiskovalce z nihalko peljali na Golte, kjer bo drugi del praktičnega prikaza reševanja s sedežnice.
US
Za lep kraj
v Preboldu je bila v . urejen. Na prireditvi s
I podelili priznanja za najlei
Lcije Naš kraj, lep in ejeno hišo, kmetijo.
zaselek, podjetje, kamp, gostilno in gasilski dom.
Najlepše urejeno hišo z vrtom imata Jože in Frančiška Jager iz Prebolda, najlepša kmetija je LobnLkarjeva z Marije Reke, Soseska v Preboldu je najlepše urejen zaselek, priznanje dobi tudi podjetje Korunovih v Kaplji vasi, lepo urejen je tudi Kamp Park v Latkovi vasi. Izletniška kmetija Alojza in Marije Veber v Matkah je najlepša gostilna, gasilci iz šešč pa se ponašajo z najlepše urejenim domom. Akcija se je začela maja s cvetlično tržnico, na kateri je bilo mogoče unovčiti bone za nakup cvetja, ki jih je občina poslala v vsa gospodinjstva, komisija pa je ocenjevala dvakrat, in sicer julija in septembra. Po besedah Franca Škrabe, podžupana Občine Prebold, je bil splošen vtis zelo dober, saj se ljudje na vsakem koraku trudijo za urejeno in čisto okolje, so pa opazne tudi črne točke v posameznih krajih, ki bi jih bilo treba sanirati. Prireditev je popestrila tudi razstava fotografij Tomaža Škorjanca, v kulturnem programu pa so sodelovali predstavniki kulturnega društva iz Šešč.
MJ
ŠRC HATTRICK (Skalna klet) ter nov! tednik in Radio Celje
organizirata
Zimsko ligo malega nogometa
•	Igrak) se bo po pravilih futsala NZS brez avta - igra na odboj (banda)
•	prUavnIna za ekipo znaša 95.000 sit
•	ekipa ima zagotovljenih 15 tekem v skupini + razigra-varOe za najbolje uvrščene ekipe po rednem delu
•	število prijavljenih ekip je omejeno
■ liga bo medijsko pokrita s strani NT&RC
•	liga se bo Igrala ob sobotah In nedeljah
Sirovi štruiciji za najstarejšo Savinjčanico
•	ekipe, ki se uvrstijo v razigravanje, prejmejo žogo
•	zmagovalci prvega kroga prejmejo k< (dres hlačke)
V domu upokojencev na Polzeli med 224 oskrbovanci živi veliko zelo starih ljudi. Med njimi je najstarejša Marija Hramec z Malega Vrha pri Šmaitnem ob Paki, ki je v domu že šest let, v petek pa je dopolnila 106 let in je s tem tudi najstarejša Savinjčanka.
Ob tej priložnosti so jo obi- šo in je bila med ljudmi zelo skali krajani z Malega Vrha, priljubljena, sorodniki iz Ce-kjer je imela Marija svojo hi- Ija in Vojnika ter župan
Šmartnega ob Paki Alojz Podgoršek. Srečanju so se pridružili direktorica doma Eva Lenko, osebje doma in varovanci. Marija Hramec je letom navkljub še dokaj dobrega zdravja, največ težav ima z nogami in je zato večino
it opreme
• prve štiri ekipe prejmejo denarne nagrade (sklad 150.000 sit)
PrUave: vsak dan od 9. do 21. ure v SRC HATTRICK all po telefonu: 03/49011 20 oz. gsm: 041/677 330 Udeleženci zimske lige Imajo 30% popust pri prUavl za letno ligo
začetek lige 11. in 12. november Dodatne informacije:
teL 03/49011 20 ali 041/677 330. www.hattrick-celje.si Organizirana bo tudi veteranska liga (35 let in starejS). ftljavnina za ekipo Je 65.000 sit. Ekipa ima zagotovljenih 11 tetem v sezoni.
wwiiir.novitednik.com
MarijaHramecjedopobiOa 106 let
časa v postelji. Sicer pa je še vedno živahna sogovornica z odličnim spominom, ki seže daleč v njeno otroštvo in mladost. Spominja se tudi svojih treh otrok in rejenke, ki so žal vsi že pokojni.
Marija je s svojim življenjem v domu zelo zadovoljna. je skromna in nezahtevna, med oskrbovanci in osebjem pa je zelo priljubljena. Obiskovalci so jo počastili z lepim cvetjem in torto, vsi pa so ji zaželeli predvsem zdravja in da bi se ob letu spet videli. Najbolj vesela je bila sirovih štrukljev, ki so, kar pomni, njena najljubša jed, pripravile pa so jih domske kuharice.
TT
NCilTE
Lepši in predvsem bolj zdravi!
Kandidati, ki so vztrajali do konca naše akcije, so v povprečju izgubili 25 kilogramov
v petek smo s prireditvijo v City-centru končali akcijo liujšanja. ki jo je že tretje leto pripravila naša medijska hiša. V njej je dvanajst kandidatov, ki so zdržali do konca, v sedmih mesecih izgubilo malo več kot 300 kilogramov.
Letošnji hujšarji, kot jim ljubkovalno pravimo, so morali izgubljene kilograme vzdrževati vse do petka, saj smo jih zadnjič uradno stehtali le uro pred začetkom prireditve. Vsi, ki ste se kdaj že podali v boj s kilogrami, veste, da to ni mačji kašelj. Marsikdo pove, da izgubiti kilograme ni tako težko, kot na primer novo težo obdržati. No, to vedo tudi naši hujšaiji. Skupaj so prebrodili mnoge težave, se učili novih prehranjevalnih navad in v svoj vsakdan uvedli redno telesno aktivnost. »Najtežje je bilo takrat, ko po nekem času kilogrami kar niso in niso šli več dol,« je povedala Bibiana Gračner, ki je v akciji med ženskami izgubila največ, skoraj 28 kilogramov. «Na to nas je sicer zdravnica opozarjala in s prijateljico sva se bodrili, tako da sem nekako prišla tudi čez to preizkusni o.«
Najboljši po številu izgubljenüi kilogramov so büi tudi v letošnji akciji moški, pravzaprav dva - David Nemec, ki je izgubil dobrih 33 kilogramov, ter Zdravko Maček, rekorder, ki je izgubil natančno 37,8 kilograma. «Spet vidim svoje čevlje, noben hrib me ne >zmatra< in žena je bolj
zadovoljna,« je jedrnato svojo novo obliko telesa komentiral Zdravko. David pa se je že od vsega začetka čisto brez težav vživel v nove navade, splohfitnes mu je tako zlezel pod kožo, da se ježe skoraj preselilvTop-fit.
Kljub temu, da je izguba kilogramov že sama po sebi dovolj velika nagrada, v naši medijski hiši poskrbimo še za dodatno spodbudo. Vsako leto najboljšim trem podelimo vrednostne nagrade, letos pa je Topfit nagradil še Četrto-, peto- in šestou-vrščeno hujšarko. Še mesec dni bodo lahko v fitnesu brezplačno vadile Ivanka Vadlan, Zdenka Seidl (obe sta izgubili 25 kilogramov) ter tÜav-dija Ožek (izgubila je slabih 23 kilogramov) .
Vsi, ki so v akciji izgubili kilograme [upam, da ste med njimi tudi vi, ki ste redno prebirali naša tedenska poročila), so si s tem precej znižali verjetnost za nastanek srčno-žilnih in številnih drugih bolezni. Naša udeleženka Marija Vidovič se je s tem izognila operaciji kolena, saj so se ji z redno vadbo mišice okrepile, nižja teža pa je tudi pravi balzam za utrujeno koleno.
Ce letos niste bili izžrebani ali v mislih še niste bili pripravljeni na nov življenjski stil, sodelujte z nami naslednje leto. Prvi kupončki bodo izšli že v prvih pomladnih dneh.
ROZMARI PETEK Foto: GREGOR KATIC
Na prireditvi se nam je pridružila tudi rekorderka jutranje radijske skupine Nada Vrtovec (zadnja na desni), ki kljub temu. da smo Hujšaiji so poskrbeli, da jih tudi mi ne bomo nikoli pozabili. Vsem (na sliki Nataša Šuster najboljše radijoe razglasili že poleti, še izgublja kilograme. Do prireditve je bila lažja že za 28.7 kilograma, po rajanju z Wernerjem pa Iz Top-fita, Ivan Eržen ter uredica Radia Celje Simona Brglez) so se zahvalili z rožica in s
najbii še kakšno »deko« več.
skupinsko sliko.
Nil TEMI

Ne boste verjeli, ampak tudi Wernerju je nekoč tehtnica pokazala že krepko čez tOO
ugotovila, da küogratni sami od sebe odidejo, ko se z njimi nehaš
Brez naslednjih, ki so nam akcije ne bi bilo: prim. Jana Gotc Eržen, dr. med., "ki že ü^tje leto zapovrstjo vodi akcijo in s svojim pozitivnim odnosom učvrščuje vezi med pdeleženci; inštrnktorica fitnesa Nataša Šuster, ki že tudi tretje leto udeležencem prebuja mišice in topi maščobe; direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje dr. Ivan Eržen, ki nam še nikoli ni odklonil strehe nad glavo in je priskrbel nepristransko tehtnico; predavateljice Nuša Konec Juričič, Damjana Podkrajšek, Irena Vengust ter še posebej Brigita Fižuleto, ki je skupino na vsakem koraku spodbujala h gibanju. Zahvala tudi kozmetičarki Jeleni Založnik za predavanje in prikaz nege obraza.
Na prireditvi je žal manjkala glavna »hujšarka« piim. Jana Govc Eiien, ki si akademskega slikarja Jožeta Denka, iz rok vodje maritetinga Vesne Lejič je v nj
Novega tednika Tatjana Cvirn
D seji želeli še posebej zahvaliti, Našo pozornost, stiko el njen mož dr. Ivan Eržen. Levo urednica

ZA VSE ZVESTE
Kopalni plašč
moški ali ženski, bombaž, različne barve, moški velikost: od L do XXL, ženski velikost: od S do XL
od 5.990,-do 6.990,-
KUPCE
e 25,00
do € 29,17
Odeja
velikost cca 150 x 200 cm, različne barve, sestava; 60% bombaž, 40% ai<ril
16,65
Brisača - 3 kos
veiii<ost cca 50 x 100 cm. bombaž, raziične barve

1.990,-
€8,30
Avto na daljinsko upravljanje NIKKO Aggressor
'■itoJfjM Ä Sli hmi n , J 1 i r p ■ .!■' (•■ s» ba'erlti 10 dal, i' l oravljalec. za razburijr
e luči. merilo. Irl9, vclikust ?31 m sarap- j i .t,
6.980,-'"

Donarnica SertUSio Tacchini
3rve tn mod'



3T:!---«t?®
Ponudba velja 6.11 _ir 7.11 .'05 samo v megamarketih INTERSPAR oz. do prodaje zalog. Preračuni v euro so informatiuBirin so izračunani po tečaju zamenjave 1 EUR = 239,640 SIT.
IM TEDNIM

9
Kilogramski jurček
Za malo Andrejo je bil kilogramski jurček skoraj prevelik zalogaj za dolgotrajno poziranje. Ker pa takega orjaka njen očka ne najde vsak dan, se je še posebej potrudila. Kje je zrasel tak goban, boste gotovo vprašali. V gozdu, seveda! Ta je iz okolice Šoštanja. Pa da se ne bo sedaj naredila kolona na cesti...
SIMONA IRŠiC
Peteršiljev dolgin
v naš m uredništvu se je oglasila Jožica Belej iz Pečovnika, ki je s seboj v vrečki prinesla peteršiljev koren. Seveda ne zato, ker bi ga mi potrebovali za dodatek k malici, temveč zato, ker je korenjak meril več kot 80 centimetrov v dolžino! Toda pozor, srečni najditelj ni Jožica, ampak njen mož, ki je kot vesten pomagač pri pripravljanju kosila namesto žene sam skočU na vrt in našel peteršiljevega dolgina.	SŠ, foto: RP

Korenje vseli oblik
23-letni Grega Turnšek je po poklicu vrtnarski tehnik in se že vrsto let ukvarja s pridelavo zelenjave ter drugih rastlin. Tudi letos je v svojem vrtu v Galiciji pri Žalcu pridelal mnogo različnih povrtnin. Še posebej je navdušen nad korenjem, zato je želel fotografijo pokazati tudi bralcem Novega tednika.
Z oblačili Nick Daniel vam bo toplo pri srcu
Rekordni »runki«
Jože Borovšak iz Kompol pri Štorah je v svojih 76 letih življenja pridelal že kar nekaj vozov poljščin, vendar tako uspešne letine, kot je bila letošnja, ne pomni.
Še posebej bogato je obrodila krmilna pesa oziroma »runkl«, kot ji rečejo po domače. Najobilnejša je tehtala skoraj devet kilogramov »Že seme je bilo izredno lepo, njivo pa sem pognojil še enJcrat bolj kot ponavadi,« je Jože Borovšak izdal eno od skrivnosti uspešne letine. Drugih kot dober kmetovalec seveda ne bo razkril.	BA
Srečni Srečko
Srečko Krajnc iz Kozjega se lahko pohvali s celo košaro iskanih in cenjenih gozdnih dobrot. Pravi, da je bil dovolj že kratek sprehod po gozdu in splačalo se je, sicer ne bi bil Srečko. Seveda ni izdal bistvenega podatka in sicer, po katerem gozdu se je sprehodil ...	SK
Ko zapiha oster Jesenski veter in si narava nadene tnračnejšo podobo, se pri-ja zaviti v topla in mehl<a ob-iačila znamke NiCK DANIEL, ki ogrejejo naše srce in izboljšajo razpoloženje, najti pa jih je moč v vseh dobro založenih trgovinah podjetja Modeteks. V mesecu oktobru, ki so ga zaznamovale sladke grozdne jagode in dnevi, darežljivi s soncem, Je podjetje Modeteks za svoje obiskovalce pripravilo tudi nagradno igro »Pomladite se z blagovno znamko Nick Daniel«. Sreča je pokukala skozi okno izžrebanih Tatjane Tovornik in Zvonke Šobar, ki sta se za nagrado prepustili modni svetovalki. Ta ju je odela v kakovostna in udobna oblačila Nick Daniel. S tem pa drobnim užitkom in razvajanjem še ni bilo konca, saj so Tatjano in Zvon-ko čakale še škarje in spretne roke Brigite iz frizerskega ateljeja Brigita iz Laškega. S svežo podobo, ki bo nagrajenki napolnjevala z energijo tudi v mrzlih jesenskih dneh, sta bili več kot zadovoljni, Za vaše dobro počutje in nasmešek na obrazu, vabljeni tudi vi v prodajalne: Mody v Laškem, Nick Daniel na Polzeli,
Nick Daniel v Sevnici in Nick Daniel-na tržnici v Zagorju. Privoščite si oblačila Nick Daniel, ki se brez te-
žav lahko zoperstavijo hladu prihajajočih dni.
PROMOCIJSKO BESEDILO

Slavko Gomjak je na izdatke, ki nastajajo v
v lesni galanteriji ne gre.
Od cokel do
»prešfc
Slavko Gornjak: »Delam grablje, stile, pa tud' kake vile ... Sodoben obrat lesne galanterije v Zgornjem Breznu
Stari oče Slavka Goni|aka, mladega gospodama u^ed-ne kmetije v Zgornjem Breznu, je pred šestimi desetletji začel delaü in prodajaü cokle. BU je mojster, zato so šle dobro v promet. Pa je začel delati še lesene vüe. Za njim je prevzel obrt njegov sin, za sinom vnuk. A v tem času se je veliko spremenilo.
»Takrat, ko so z lesno galanterijo začeli stari oče, ni bilo v Breznu ne ceste, ne elektrike, ne vodovoda, Hidi očetu se ni godilo dosti bolje, saj je civilizacija zares prišla v naše kraje šele v zadnjih dvajsetih letih,» pripoveduje Slavko Gornjak. Družinsko podjetje je prevzel pred petimi leti. Oborožen ne le z izkušnjami svojih predhodnikov, ampak tudi s kon^o lesai"sko šolo. »Več znaš, bolje delaš, prej boš uspel,« pravi. A to v teh časih še
daleč ni preprosto, saj je trg vedno bolj zahteven.
»Če ne bi vsega sami naredili, ne bi bilo računice,« ugotavlja. To pomeni, da na leto sami odkupijo 300 do 350 kubičnih metrov lesa s celjskega in koroškega območja^ ^ potem razrežejo in predelajo v ročaje za kmetijsko orodje, koše za stiskalnice (nov, zelo uporaben sistem delajo za Mu-to), zložljive garniture za kampiranje, zunanjein notranje obloge... in razvozijo do naročnikov, »Od hloda do končnega proizvoda,« je jedrnat Slavko Gomjak, Glede na to, da delajo v lesni galanteriji samo trije, je jasno, da uporabljajo pri svojem delu najsodobnejšo opremo. Le tako lahko izpolnjujejo še eno zahtevo časa: k^ovost. Ročaji za orodje iz lipovega lesa so tako lahki in ^adki, da bi
Članka skupine UniCfCdit GrOUD
Dobrodelno
jesensko srečanje
Lions klub Konjice |e v
o pripra-
o srečanje, na kate-
rega so povabili tudi člane Lions klubov s Ptuja in iz R(^ške Slatine.
Z dobrodehio prodajo vinskih steklenic, ki jo je vodil Drago Medved iz Lions kluba Celje ter s stavnicami o količini obranega grozdja in soka, ki je potem pritekel iz preše, so zbrali 400 tisoč tolarjev. Kot je povedal predsednik Lions kluba Konjice Ervin Jančič, jih bodo namenili štipendiranju nadarjenih dijakov.
MBP
Ptuj, Celje, Konjice in Rogaška.
si jih človek kar na steno obesil, Za okras. Gomjakovi imajo seveda raje, da jih ljudje uporabljajo za tisto, za kar so namenjeni.
Sicer pa del svojih izdelkov s pridom preizkušajo kar doma. Kmetija na skoraj sedemsto metrih nadmorske višine zahteva svoj davek v obliki žuljev, a ko jo človek pogleda, bi rekel, da je vredno. Lepo obnovljeni, s cvetjem okrašeni domačiji (to je zasluga Slav-kove mame), daje poseben čar še lega. Tisto, kar je bilo nekoč zaradi nedostopnosti velika ovira pri razvoju, je danes prednost. Nedotaknjena, nek^o skrivnostna ravnica, obkrožena z gozdovi, je kot kulisa iz kakšnega preveč romantičnega filma. Boljšega si za razvoj kmečtega turizma skoraj ni mogoče zamisliti.
MILENA B. POKUČ
Povezuje jih Šolski center Celje
Oče. njegova $inova in nečaka, vsi iz iste vasi, obiskujejo isto izobraže
Z leve: Tone Plavčak, sinova Zvonko in Peter tor nečaka Maja in Aloš
Oče, njegova dva sinova ter dva nečaka obiskujejo isto izobražeralno ustanovo. Šolski center Celje. Gre za Toneta Plevčaka, svetnika v občinskem svetu Rogaške Slatine, ter njegovo tetuiičnega znanja željno sorodstvo iz Ga-brovca.v KS Kostrivniw.
' Tone Plevčak, ki se vozi v službo v Ljubljano, kjer dela v Agenciji za kmetijske u^e in razvoj podeželja, načrtuje, da bo letos zaključil študij ob delu na Višji strokovni šoli Šolskega centra Celje, v programu gradbeništva. Cez dve leti bo
snilsig
Odlično, svoje poslovanje smo spravili pod streho.
Nudimo vam iizing za nakup
individualni pristop. Vaše veselje ob selit
Zahtevajte našo ponudbo.
IBanlvVVustria Creditanstalt Leasing
Lizing za uspeh.
imel srečanje z abrahamora ter je tako v letniku daleč najstarejši. Njegovo delovno mesto namreč zahteva dodatna znanja, za študij pa se je odločil tudi zato, ker se bo pri nas v bodoče delalo (in izobraževalo) bistveno dlje kot nekoč.
Tone Plevčak je oče petih otrok, od katerih sta vključena v izobraževanje v okviru Šolskega centra Celje še dva sinova. Tako obiskuje najstarejši sin Zvonko, prav tako ob delu, isto šolo in program kot oče, mlajši sin Peter pa je vključen redno v 3. letnik Poklicne in tehniške elektro in kemijske šole (program elektrotehnik energetik). To šolo obiskujeta tudi Tonetova nečaka Maja in Aleš, iz iste vasi pod Bočem, ki sta v 3. oziroma 1. letniku ter želita postati kemijska tehnika.
BRANE JERANKO
www.novitediiik.coiii
VAŠE SKRITE ŽELJE URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE
j se o njih redno izobražuje tudi na Internetu...
... da bo lahIcD čisto zares sedel za volan, pa bo moral počaliati le nekaj let.
Ko te zapelje jeklena »mrcinafc
12-letni Tilen je še danes ves iz sebe od sreče, ker smo mu izpolnili skrito željo - Vozil se je s hummerji
Včasih se laliko povsem običa-jea dan spremeni v pravo sanjsko aVantiira Nekaj podobnega se je godilo 12-letnemuTilnuFid-lerju iz Vojnika, ki se je sončnega oktobrskega popoldneva s starši odpravil v Celje po nove hlače za športno vzgojo. Toda na poti do trgovine je doživel nekaj, česar ne bo zlepa pozabil. Z&. vse pa je kriva njegova sestra Ditka, ki nam je zaupala Tilnovo veliko željo - da bi si od blizu ogledal ästo pravega hummerja in se v njem morda celo peljal.
Takole je v pismu, ki je priroma-lo na oaš naslov, zapisala Ditka; »Tako kot vse fante njegovih let tudi Tilna zanimajo avtomobili, Najbolj je navdušen nad hummeiji. Brez pretiravanja lahko rečem, da se pri izvozu z avtoceste v Celju naš avto kar nagne proti zbirki hummerjev, ki so parkirani pri podjetju Ski & Sea (podjetje je uradni zastopnik
za ameriška terenska vozila hummer za Slovenijo in države bivše ' Jugc^avije). Tilen je dobesedno prilepljen na šipo, da sploh ne omenjam, kakšna evforija nastane, ko se hummer pelje mimo nas, ali, bog-nedaj, pred nami. Zdaj smo že vsi v družini >natieniranic, da naglas povemo, če v bližini opazimo to jekleno )mrcino<. Aprvijo skoraj vedno opazi Tilen, ki zbira tudi modelčke omenjenih avtomobilov.«
Tilen tudi natančno ve, koliko hummerjev imajo pri Ski & Sea v Celju, kjer so nam omogočili izpolnitev njegove želje. Tudi sicer je do podrobnosti seznanjen z značilnostmi avtomobUov, ki so jih v Ameriki prvotno začeli izdelovati za zaUvsko vojno, šele kasneje so razvili tudi civilno verzijo teh terenskih vozil, ki danes predstavljajo statusni simbol za številne Američane in tudi vse večje število Slovencev (kot zanimivost omenimo,
da jih ima, denimo, Arnold Schwarzenegger kar sedeml. »Tilen vse o hummerjih prebere na internetu, pa v avtomobilskih revijah, kjer redno preverja cene. Vse modele pozna do potankosti,« je Tilna izdala mama, saj je sam od presenečenja, ki smo mu ga pripravili, ostal brez besed. TUna so bile same oči, ko pa je izvedel, da se bo s hummer-jem lahko tudi peljal, je bilo presenečenje popolno. Najprej ga je Aleš Grabnar iz Ski & Sea zapeljal s hummerjem HI. »HI zmore stvari, ki jih nobeno drugo vozilo na svetu ni sposobno - spleza lahko na po! metra visoko skalno polico, prepzi 76 centimetrov visoko vodo in se vzpenja po 60-odstoinem klancu,« je Aleš podučil Tilna, a sem prepričana, da je Tüen vse to že vedel.
In kot naročeno, so ravno ob našem obisku v Ski & Sea pripeljali tri nove hummerje, »Ko bom ve-
»Škoda, da je naše dvoišče premajhno za takšnega lepotca,« je
lik, bom tudi jaz imel takega,« si je verjetno mislil Tilen, ki je že naslednji hip prišel na dan s še boljšo idejo: »Lahko pa mi ga kupite za rojstni dan.« »Pa saj veš, da naše dvorišče ni dovolj veliko za hummerja. Lahko pa dobiš njegovo sliko z napisom: Vse najboljše,« se je smeje izgovarjala mama, ki je že vedela, da Tilna čaka še eno presenečenje - vožnja s hummerjem H3 do Šmartinskega jezera. H3 je bil narejen za evropski trg, za vsakdanjo uporabo, i/vemo; pri čemer so jih v Celju v zadnjem letu prodali okoh 30. Ko Tilna pobaram, kateri model hummerja, HI ali H3, mu je bolj všeč, kot iz topa izstieÜ, da »trojka, saj je manjša in manj robustna kot enka«.
In kaj je o vožriji s hummerjem povedala Tilnova sestra Ditka? »Vesela sem za Tilna, ki je še vedno ves iz sebe, toda mene hummerji ne zanimajo. Zame so preveliki.« Brez dvoma je bila vožnja z omenjenimi lepotci pri Fid-lerjevih glavna tema pogovorov še nekaj časa. »O hummerjih se bomo pogovarjali za zajtrk in za lahko noč. Tudi v šoli bodo glavna tema pogovorov,« je priznala mama. Tilen se je seveda strinjal, tisti hip pa je od neznanskega veselja ob izpolnjeni želji uspel povedati le, da je bilo »fajn«. Ostalo je izdal njegov nasmeh in od sreče sijoče oči.
BOJANA AVGUŠTINČlC Foto: GREGOR KATIČ
Z leve: Tden Fidler, Tilnova mama, Aleš Grabnar iz Ski 6 Sea. Bojana Avguštinčič, Dhka Fidler - Št. 87-7. n
Hummer H1 velja za najboljše terenska vozilo na svetu.

njem je na fotografiji odlični gostujoči dirigent Geir Jomaas.
je spet opozoril nase,
Uspelo ogrevanje pred spektaklom
Norvežani pošteni in bojeviti, a nemočni - Brumen že včeraj skoraj brez bolečin, rezultati magnetne resonance še sledijo
- Drevi zahtevno gostovanje v Kopru
Vse »formalnosti« so za pi-vovarji, zdaj morajo opraviti le še glavni izpit v skupini lige prvakov. Prodaja posamičnih vstopnic (paket s Sandefjordom je stal 5.500 tolarjev) za Gummersbach bo stekla ob 10. uri preko Interneta.
Za sedišče je treba odšteti štiri tisočake, a nihče ne dvomi, da dvorana ne bo polna. Stojišča bodo po prodaji se-dišč ponudili po 1.500 tolarjev.
Usodna minuta odmora
Dva uvodna gola gostov seveda nista bila znak za alarm
v Zlatorogu, temveč njihovi trije zaporedni zadetki in znižanje zaostanka na 17:16 v 23. minuti. Čeprav je trener Ka-sim Kamenica že prej zamenjal vratarja in spremenil obrambo (iz 3-2-1 na 6-0), je vzel minuto odmora. Dirigenta Denisa Špoljariča je zamenjal David Špiler in drugi delni izid 6:0 za Celjane je bil tudi posledica spremembe. Zadnja gola imenitnega niza sta ob soigralcu manj dosegla najboljša igralca tekme Sergej Harbok in Edi Kokšarov. Zmagovalec je bil praktično odločen.
Špiler je zaradi zapostavljenosti izgubil ogromno samo-
zavesti. Morda bo še uporaben kot glavni joker proti Nemcem ... Selektor ga je na reprezentančni spisek »B-se-lekcije« postavil na četrto mesto pri desnih krilili, ko so za srednje zunanje napadalce predvideni Bezjak, Furlan, Dobelšek in celo Poklar! Kljub vsemu lahko rečemo, da Kamenica dobro vodi celjsko moštvo- Na novinarski konferenci ga spet niso prevedli, nato pa je v VlP-u po pričevanju očividcev nadil Matjaža Brumna, ki je prispel iz bolnišnice. Razlog naj bi bila njegova neodgovornost, ko je želel prikazati potezo za občinstvo. Pri tem (po cepelinu je
zadel vratnico) je padel na levo roko in si izpahnil ramo. Dvorana je obnemela, saj je nemirno obležal na parketu. Ko je zamigal z nogama, je vsem odleglo. Že v nedeljo je Brumzi čutil precej manj bolečin in celo razmišljal o morebitnem nastopu v soboto. A ^ede na odlično Gajičevo formo nima smisla tvegati. Čudi pa nato trenerjeva izjava, da je dopustil igralcem več svobode in obenem igro za gledalce ...
Vzdušje bo odločilo
Gostujoči trener Oystein Havang je bil pripravljen, da
pomaga moštvu tudi na parketu, če bi ostalo zdesetkano zaradi poškodb: »Sem levičar, stopil bi na mesto desnega zunanjega napadalca. Že tako nam zdravje ne služi dobro in smo Vildalna pustili doma. potem se je na dopoldanskem treningu na dan tekme poškodoval še mlajši igralec. Bolje, da nas je bilo 12 kot 11. Seveda vse skupaj ni nič poma^lo. Za nas bosta pomembnejši naslednji tekmi, v domačem pokalu in boj za tretje mesto v skupini s Framom.» Havang je dodal, da več možnosti za prvo mesto pripisuje Celjanom. Zato 50 nas zanimale še podrobnosti. »Celje ima v se-
števku boljše moštvo od Gum-mersbacha. Je bolj fleksibilno. Denimo v obrambi lahko igra v treh postavitvah- Nemci se s Celjani kosajo glede vrhunskih protinapadov,« je pojasnjeval Norvežan in na dejstvo, da Celjani potrebujejo štiri (ali morda tri) gole prednosti, dodal: »Na tem igrišču in v polni dvorani so sposobni marsičesa. Z dobrimi sodniki, kar je pač logično, lahko zmagujejo proti vsakomur s petimi ali celo desetimi goli razlike. Nas je Gummersbach malce podcenil, zato smo ga skoraj presenetili.«
DEAN SUSTER Foto: ALEKS ŠTERN
5. krog skupine F lige prvakov
Celje Pivovarna Laško - SandeQord 38:27 (23:17)
CELJE - Dvorana Zlatorog, gledalcev 4.000, sodnika Bemd Rosskamp in Freddy Roth-kranz (Belgija), delegat Vladimir Vujnovič (Hrvaška).
CEUE: Škof 2 obrambi, Rezar 12; Sulič 4, Gajič 2, Brumen, Špoljarič 1, Špiler 2, Harbok 8, Ošlak 1, Kozlina 2, Gorenšek 2, Stojanovič 3, Natek 2, Kokšarov 9 (2). Trener Kasim Kamenica.
SANDEFJORD: Walstad 10 obramb, Medhus 12; P Hansen 3, Jomaas 9 (3), Bekkelund, Ellingsen 2, Johnsen 3, Augensen 4. Sandnes, A. Hansen 5, Berg 1, Havang. Trener Oystein Havang.
Sederametrovke: Celje 3 (2), Sandefjord 3 (3).
Izključitve: Celje 8, Sandefjord 4 minule.
Bistveni potek rezultata: 0:2, 1:3, 7:3, 10:8, 14:10, 17:13, 17:16, 23:16, 23:17; 25:17, 28:18, 30:19, 33:20, 35:21, 35:24, 37:25, 38:27.
Izidi 5. kroga LP, skupina A: Veszprem - Portland 23:21, Bosna - Povazska Bystrica 39:28; B: Ciudad Real - Szeged 32:25, Brest - Kadetten 23:28; C: Kolding - Chambery 32:32, Crvena zvezda Wisla 33:22; D: Metalurg - Čehovski medvedi 28:32, Zagreb - Flensburg 21:23; E: Kie! - Gudme 34:32, Constanta Banik 29:29; F: Gummersbach - Fram 38:29, Celje - Sandefjord 38:27, 1. Gummersbach 10 točk, 2. Celje 8, 3, Sandefjord 2, 4. Fram 0; G: Barcelona -Gold Club 38:21, Panellmios - Hammarby 34:30; H: MontpeiUer - Bregeiiz 37:24, Valladolid - Portovik Južni 31:21.
Pivi celjska postava: Ladies. V soboto bodo v živčni telimi med tiino.oiiti opaione le, še bodo gole. Št. 87 - 7. november 2006 -
Prva zmaga Elektre
v 4. krogu 1. državne košarkarske lige sta dve moštvi z našega območja svoje delo opravili že med tednom s polovičnim izkupičkom.
V soboto so igraii le Laščani, ki pa niso imeli nikakršnih težav s Postojnčani,
Odprlo se je
že minuli teden je po tretjem porazu trener Elektre Bojan Lazič napovedoval dvig igre svoje ekipe in popravek slabega šurta sezone. Šoštanjčani so pri Zagorju prikazali res dobro igro in visoko slavili (s 76:50) proti ekipi, ki je v prvih treh krogih trikrat zmagala, boljša je biia tudi od Slovana. A tokrat so bili Zasavci povsem nemočni proti odlični obrambi Šoštanjčanov. Slednji so imeli kar 73-odstotiii met. V napadu sta branilca Boris Jeršin (23 točk, 80%) in Miha Čmer (17, 71%) z razdalje razbijala obrambo Zagorja, pod košem pa Srboljub Nedeljkovič, ki je brez zgrešenega meta (8:8) dosegel lö točk. Omeniti velja tudi kar 13 skokov borbenega Mitje GorŠka (S). Bojan Lazič je poudaril: »Tokrat je odločil naš pristop, saj smo se že od prve minute postavili v nadrejeni položaj, v Zagoije smo Sitoljub Nede^ovičje prišli zmagat. Skušali smo kar se da zmanj-	metov
šati učinek domačih zunanjih igralcev. Za-gorjani so iz igre metah z vsega 28-odstotno natančnostjo, kar priča o naši odlični obrambi. V napadu smo igrali pod košem, kjer je blestel Nedeljkovič.«
Sicer pa so imeli v Elektri minuli teden težave s prispevkom, ki ga je napisal F^anc Cerar, oče Boruta Cerarja, o tem, kako direktor slovenskih reprezentanc Tone Knimp zapostavlja njegovega sina, sicer drugega trenerja Elektre, OnemogočO mu je pridobitev licence za vodenje ekipe, ker ni prisostvoval trenerskemu seminarju. Takrat je bil Borut Cerar z ekipo na Kitajskem tako kot tudi Bojan lazič, ki je kljub temu dobil karton za vodenje ekipe. KK Elektra je sporočila, da je prispevek individualna oziroma zasebna zadeva člana kluba Franca Cerarja in da stališča, izražena v njem, niso mdi stališča Elektre. V soboto bodo v šo-štanjski dvorani gostovali Laščani.
Previsok poraz
Šentjurčani so po treh zaporednih zmagah v sredo gostovali v Domžalah in po pričakovanju doživeli prvi poraz (102:73). A končni izid ne kaže pravega dogajanja. Po slabšem začetku so namreč na čelu z znova razpoloženima Tadejem Koštomajem (22, 73%) in Elvisom Kadičem (17) prevzeli pobudo in sredi prvega polčasa povedli za 11 točk. V nadaljevanju pa so sodniki
povsem obrnili ploščo. Podatek, da je Helios do predzadnje minute drugega dela imel vsega šest osebnih napak (brez bonu-sa polnih 19 minut), dovolj zgovorno priča sam zase. Ob »presingu« in omenjenem sodniškem kriteriju so Šentjurčani zlahka izgubljali žoge in vse je bilo odločeno že v začetku zadnjega dela, ko so domačini povedli za 20 točk. Takrat je trener Damjan Novakovič dvignil roke, na parket poslal mlade igralce in posledica je bila visok poraz. Zaskrbljujoča je slaba forma kapeta-na Maria Novaka, ki se ne more pobrati po poškodbi, kot tudi znova dve osebni napaki v napadu Jimmija Hunta (11). Oči t-no so tega branilca po začetnih odličnih predstavah sodniki vzeli na zob, zato bo moral Novakovič skupaj s Huntom nekaj ukreniti.
Igra mačke in miši
Laščani so dosegÜ eno najvišjih zmag, odkar igrajo v najvišjem razredu slovenske košarke. Nemočna Postojna jo je še dobro odnesla, kajti ob visoki razliki je trener Zoran Martič dal priložnost prav vsem igralcem in vsi so se tudi vpisali med strelce. Sicer pa je bilo vse več ali manj jasno že po prvi četrtini in -t-18 Zlatoroga, ki je razliko samo viša! in po treh delih že vodil s 103:51. Razpoložena domača ekipa je bila očitno po premoru željna igre in je neustavljivo polnila koš povsem razglašenih jamarjev. Jack Ingram (19,69%, 5 skokov), Grega MaK (18, 78%) in Nikola Čumič (15, 14) so bili najbolj razpoloženi. Novinec Terry Williams je dobil svojih 14 miiiut in z asistencami (5) dokazal, da bo okrepitev za nada-
Zagorju zadel vseh osem :ignä.
Laščani s< točk), i
z največjo razliko zmagali lani proti Krki (za 62 52 točk proti Postojni pa je peta najvišja doslej. Več točk na eni tekmi kot v soboto so dosegli le enkrat, pred
devetimi leti proti Rogaški (127). (DŠ)
Za slovenski pokal
nadaljuje tekmovanje tudi v slovenskem poki se v 4. krogu vključujejo tudi ekipe UPC Tek itjurčani bodo nocoj gostili Litijo, Laščani jut
Ta teden lu, v kater€ mach lige. zreško Roglo, Hopsi pa odhajajo j drugo srečanje (Krka je na Polzeli srečanja bodo čez 14 dni.
Krkii
z 82:72). I
FAilORAMA
KOŠARKA
1. A SL ■ moški
4. krog: Zlatorog - Postojnska jama 122:70 (35:17, 63:35,103:51);lngram 19,Mali 18, Čumič 15, Stojakovič 14, Horvat, Nuhanovič 11, Maček 10, Smajlovič 9, Vrečko 8, Williams 3, Globovnik, Br-čina 2; Pietras 24, Tomič 18. Vrstni red: Helios 8, Zlatorog, Krka, Loka kava, Alpos, Zagorje 7, Slovan 6, Elektra, Kraški zidar, Koper 5, Triglav, Postojnska jama 4.
1.	B SL - moški
4.kiog:Gwsuplje-CeljskiKK 67:74 (12:21,35:32,51:51); Peü-o-vič 24, Zdovc 18. Sotošek 14, Se-nica 10, Ambrož 6, Perak, Grilanc 2; Thaler 18, Božič 14. Hopä-Ro-gto 88:82 (30:23,43:40,68:52); Ko-bale 18, Rizman, Tajnik 13. Pod-vršnik 12, PungartnikS, Godler, Jovanovič 7, Catovič 6, Vujasi-novič4; J. Brolih 27. Sivka 20, Čo-vič 14, Hon® 7, {^trovič6, P BroHh
4,	Tilinger, Remus 2,Kcinjice-Cerk-nta 63:67 (16:23,27:32,45:51); Novak 18, Keblič, Ribič 13, Gač-nik 6, Dobrin, Goleš 5, Ravnihar 3;Kobe20, Strlel3,
Vrstni red: Nova Gorica, Jan-če 6, Hopsi, Konjice, Bežigrad, Litija, Hrastnik 5, Rogla. Cerknica, Rudar 4. Celjski KK. Grosuplje, Kolpa 3, Radenska 2.
2.	SL - vzhod -
moški
4. krog: Terme Olimia - Slovan mladi 102:93, Nazarje -Rogaška 59:69, Prebold ■ Medvode 89:96. Vrstni red: Terme Olimia 8, Ilirija, Rogaška. Medvode 7, Ježica, Ustov-ka 6, Ruše. Slovan. Nazarje
5,	Prebold 4.
1. SL - ionske
4.krog:Kbnjfce-fiin;a51:84 (11:21, 33:43, 38:65); Lubej, Klasan 15. Javomik 8,1. Klanč-nik 4, Jelovšek. Meglič 3. Fen-dre 2, Šrot 1; Gačner, Škof 16,
Remi še zdaleč ni zadovoljil apetitov
čbo-
i pred ? točki
Zadnje triletošnje tekme bodo nogometaši CMC Publiku-ma odigrali v Celju. V soboto bo najprej na vrsti derbi začelja z Belo krajino, nato pa obračuna s surim (Gorica) in najbrž novim prvakom (Domžale).
Tudi v drugi ligi ni Ije, konjiška Dravinji lenjski Rudar imat predzadnjo Muro dv prednosti, pred Aluminijem pa tri.
Daj ga, Dragan!
Dostikrat smo takšen vzklik slišali s tribune za zelo pomembne goste. Namenjen je bil seveda Draganu Čadi-kovskemu, ki pa mu nič ne gre po načrtih, stegensko mišic proti Facto in na Ptu jaldoprilo koristil. Celji vodili, zadela sta Mitja Brulc in po njegovi asistenci še Saša Bakarič, končni izid pa je v 85. minuti postavil Tiganj. Publikum ni bil daleč od zmage, zato trener Jani Žil-nik ni skrival razočaranja:
Prišli smo po tri točke, kar sem fantom dejal pred tekmo. Dva zadetka ponavadi zadostujeta za zmago. Zakaj nismo še nekajkrat zatresli domače mreže, bo stvar analize. Dragan Cadikovski |e imel dve izredni priložnosti, a mu ni uspelo. Mitja je nadoknadil njegov s dan. Odlična sta bil,

Domen
1 lahki
in manjkal pozdravil itno priha-a jih ni iz-dvakrat
nijel Brezič njak. Nažalo precej okrnje kaznovanih i mogel računati še na ki tana Marka Križnika, k zbolel dan pred tekmo, nami je 17 prvenstvenih kem in dve pokalni, ki bili naporni. Stisnili bc zobe za zmago v soboto, prijatelj Suad Beširov je prevzel Črnomaljce, bo vračal domov dobr Ije!« Na Skalni kleti je šo« navduševal v vlogi teber obrambe pa . ki bo verjetno 1 »Ipravnavsesvo
DEAN ŠUSTER GREGOR KATIČ
Drugič je Publikum v vodstvo popeljal Saša Bakarič.
.>Žila<
Izidi 17. kroga 1. SNL:	BI^
Drai'ü - CMC Publikum 2:2	domžale (l:l):Drevenšek(50).Ti&3ni
(S51; Brulc U8), Bakarič	nafta (,731, Facior - D(nnžale Z:'.
Bela kmjina -HIT C,orica 1:1,	kops r Primorje - Koper 0:0, Nafti
Maabor IJ	^
- Št.87.7.now
AJM - Kozmetika Afrodita 83:62 (18:13, 40:33, 62:43); Tišler 22. Dover, Ilijev 16; Buk-vič 15, Perlič, Knez 12. Zdol-šek 8. Zupane 5, Pliber^ek, Grm 4, Strašek 2. Vrstni red: Ilirija, Kranjska gora 6, AJM, Domžale, Ježica, Konjice 5. Kozmetika Afrodita 4. Odeja, Neso Lhke, Črnomelj 3.
^HHITNI KOLEDAR
TOREK, 7.11. ROKOMET
1. SL - moški, 7 krog: K Celje Pi
Izidi 13. kroga 2. SNL; Zagprje
-	Rudar 4:0; Božiflč (5), Djokič (271. Repovž (39), Biščan (78). Bo-nifika - Dmvinja 1:0; Volaš (10). Vrstni red: Bonifika 32. Livar 26. Šenčur 20. Krško 19. Zagorje. Triglav 18, Dravinja, Rudar 13, Mura 11, Aluminij 10.
Izidi 13. kroga 3. SNL - vzhod; Stojnd - Kovinar Štore 1;3; Žnida-rič (72 - Ilm); Korun (30). Rozman (33). Osojnik (69), Malečnik ■ Šentjur 2:0: Cuček (33), BosUi (87), Crenšovci - Sniaije pri Jelšah 1:1; Kolarič (57). Prah (41). Vrstni red: Zavrč 29, Veržej 28, Maleč-nik24, ŠraarjepriJ'elšah23, Odran-d 22. Kovinar Štore 20, Crenšovci 19, Šenčur 17, Paloma 16, Železničar, Dravograd 14, Pohorje. Stojn-d 12, Tišina 6.
Izidi 13. kroga Štajerske lige: Šanipion - ŠoJcot^' 0:1, Jurovski Dol
-	Rogaška 2:1, Šmartno - Ormož 2:1, Möns Claudius - Gerečja vas 1:3, Pesnica-Zreče i:0. Vrstni red: Šmartno, Rogaška 27, Zreče 25. Šentilj 23, Bistrica 20, Gerečja vas 19, Šoštanj. Jurovski dol 18, Šam-pion 16. Ormož 15. Peca 14, Pesnica 13, Oplotnica n, Möns Clau-
Izidi 7. kroga 1. SLMN: Tomi -Živex 5:4 (0:1); Stanič (23), Ignja-tovič (23), Vujič (26), Todič (31), Majcan (39); Hrovatič (17, 38), Hren (26), Railič (36), Maribor -Dohrvec 3:5 (2:1); Zemljič'(10). Kraut (17), Rodi (22); Repine (14), Kosemik (23, 35), Poredski (33). Stres (38). Vrstni red: Beton 19. Litija, Gorica 15, Ajdovščina 12, l^ntar 11, Dobovec, Kobarid 10, Živex 5, Tomi 4. Maribor 0. (J2)
per
UŠI
(19).
SREDA, 8.11.
1. SL - ženske, 7 krog: Brežice - Celeia Žalec (20).
NA KRATKO
Hrvatice padle v Kopru
Koper: Slovenska ženska rokometna reprezentanca je v 3. krogu turnirja za Lovoriko Slovenije v odločilni tekmi za prvo mesto premagala Hrvaško s 26:24, Nina Potočnik iz Celja Celjskih mesnin je dosegla štiri gole, sodila pa sta Celjana Br-stin Kavalar in Jure Cvetko.
Pokazala bore malo in odšla
Celje: Ženski košarkarski klub Merkur Celje je zapustila srbska organizatorka igre Marina Ristič. Odhod je posledica dogovora med klubom in njeno zastopnico, ki ni bila zadovoljna s statusom Rističeve v ekipi v zadnjem mesecu dni. Zastopniška agencija bo morala Merkurju plačati provizijo, ki jo je prejela za podpis pogodbe, in vrniti vse materialne stroške, ki jih je imel Merkur s pridobivanjem usurezne dokumentacije. Celjanke bodo jutri odigrale tekmo pokala FIBA v Szegedu. To bo že njihova osma evropska sezona. V skupini K sta še mska Che-vakata in zagrebški Medveščak.
Barbara melje naprej
Kranj: Kegljavke celjskega Miroteksa nadaljujejo z dobri-
1 igrar
rad-
1 ugnale ekipo Slovenj ca. Barbara Rdel je po velikem uspehu na SP v Skopju še vedno v odlični formi, saj je znova podrla največ kegljev (597). (JŽ)
Devet xmag Sankakuju
šesti mednarodni pokal Heledis v judu je bil tudi kvalifikacijski turnir za izbor kadetinj in članic v državno reprezentanco.
Pri kadetinjah so tri zmage ostale doma po zaslugi Ža-neLah. Vlore Bedeti in Tine Trstenjak, pri članicah pa kar šesf, ko so slavile Tamara Pungeršek, Petra Nareks, Vesna Dukič, Maja Uršič, Urška Žolnir, ki je nastopila v kategoriji do 70 kg. in Lucija Polavder. TVener Sanka-kuja in slovenski selektor Marjan Fabjan je dobil vpogled pripravljenosti pred tekmami za svetovni pokal.
DEAN ŠUSTER
14
101
Beračenje -donosen posel
Na dan tudi do 300 evrov - Ali v Celju diši po organiziranem beračenju? - Kdo na občini ne pozna zakonov?
Celjani smo že vrsto let navajeni na klošarje in brezdomce, ki so si za »dnevno bivanje« izbrali kar nekaj znanih lokacij, kjer se dnižijo v skupinah in mimoidoče kdaj pa kdaj prosijo za nekaj drobiža. Medtem ko se brezdomci mestnega jedra bolj kot ne izogibajo, pa je v zadnjem čas« v Celju mogoče opaziti vse več mladih fantov, ki kleče prosijo za denar. Kot z neba pa je minuli teden na naše uredništvo padla informacija, da naj bi slednji dnevno z beračenjem iz-tržiU od 200 do 300 evrov. Je mar beračenje zdaj nova tržna niša?
Gre za velik znesek, v to-laijih to pomeni od (približno) 48 tisoč do 72 tisoč tolarjev. Če je znesek resnično tak, lahko vsak pri sebi izračuna, kako dolgo mora delati, da zasluži toliko denarja. Da bi en sam berač lahko dnevno »zaslužil« toliko, je težko verjeti, v tem primeni bolj diši po organiziranem beračenju. To pomeni, da osebam, ki beračijo na določenih lokacijah, ob koncu dneva »šef« pobere zaslužek in zatem tolarje, še preden zaprejo vrata menjalnic, pretopi v evre.
Mlade fante, nekateri pravijo, da naj bi büi z vzhoda, je največkrat mogoče opaziti na mestnih ulicah in v neposredni bližini celjske trž-
ja. Tolar na Znano je, poletja velja tvu ja\
lelo,
ice, zadnje dni so jih mr videli tudi pred večjimi jvskimi centri. Čepr inogi najprej pomislijo, ) fantje delovno sposobn . lahko p opri j < m spet mnogi pogosto v ikarnekajdenai-tolar ...
da od letošnjega novzakonovars-reda in mira. V tem je poleg znanega in za nekatere spornega člena o prepovedi vstopa v lokale za mlajše mladoletne med 12. in 5- uro zjutraj zapisano tudi, da je prekršek tudi vsiljivo beračenje. Da so poslanci bolj slabo opredelih ta člen, smo med poletjem shšah tudi od državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Zvonka Zinrajha: »Treba je ločiti, kdo je klošar, brezdomec in kdo je berač. V zadnjih leüh je res vedno več ravno beračenja v organizirani obliki. Ce nekdo vljudno prosi za denar, to ni kršitev, če pa je pri tem pro-vokativen, če uporablja psovke, kar bi mimoidočega motilo, pa je kršitev.«
Toda pomembno je naslednje. Policisti lahko ukrepajo le, če dobijo kakšno prijavo, da berač nekoga moti. In na celjski policiji, odkar velja omenjeni novi zakon, niso dobiU nobene prijave.
Če bi denimo prijavili kakšnega berača, ki kleče prosi za denar, ga poüdja ne bi kaz-
novala. Pa tudi od presoje policista bi bilo odvisno, ah oseba, ki tiho kleči na tleh in prosi za denar, res s tem nadleguje mimoidoče. Vsaj tako nam je poleti dejal Zinrajh. Se pravi, če greste vsak dan na celjsko tržnico in vas moti berač v Savinovi ulici, boste pač dragič raje šli po Sta-netovi okrog riti v žep in se tako beraču izognili!
V zakonu o varstvu javnega reda in mira piše tudi. da berača za vsüjivo beračenje lahko kaznuje tudi občinsko redarstvo. Toda to še ni mogoče. Kot nam je povedal vodja občinskih redarjev v Celju Vinko Andoljšek, vsüji-vih beračev ne morejo kaznovati. ker še ni sprejet Zakon o občinskem redarstvu. Je pa le-ta menda tik pred sprejetjem.
Ponovimo skupaj
Kljub temu. da smo o tem že pisah. poglejmo podrobneje. 9. člen omenjenega zakona se glasi takole: »Kdor na vsiljiv ali žaljiv način koga nadle^je z beračenjem za denar ali dmge materialne dobrine, se kaznuje z globo 10.000 tolarjev.« Jasno je, kaj pomeni beržčenje. Kaj pa nadlegovanje? »Za nadlegovanje ne gre. če oseba stoji na mestu in prosi za denar, temveč mora biti storilec prekrška aktiven (hodi za osebo, jo prime za roko, obleko ...).«
pojasnjujejo v zakonu. In kaj sploh je javni kraj? »Javni kraj je omogočen prost dostop nedoločenemu številu oseb brez kakršnih koli pogojev. To so ulice. trgi. javne ceste, čakalnice, gostinski lokali, trgovinski lokali ... Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem. Vendar so tudi razlike, saj so nekateri od teh javnih krajev po namenu in funkciji permanenmo absolutni in odprti (ulice, trgi, javne ceste ...), medtem ko so drugi omejeno absolutni in odprti (trgovinski in obrtni lokali, javna promeuia sredstva...).« To ima praktičen in pravni pomen, razlagajo poslanci: »Če oseba stori na ulici prekršek, je prekršek v vsakem primera storjen na javnem kraju. Če pa j e bilo isto dejanje storjeno v gostinskem lokalu, ki je na tej uhci, vendar je bil lokal v času storitve prekrška
Ifončana obravnava o Šrimpfovi razrešitvi
Na delovnem sodišču v Celju se je včeraj končala obravnava, v kateri je bivši direktor Rogaške Crystal (RC) Hotelirstvo in turizem ter bivši član uprave Holdinga Rogaška Crystal Albin Šrimpf tožil Holding za izpIačUa odškodnine. Šrimpf zahteva šest mesečnih plač, to je skoraj 8 milijonov tolarjev, in zamudne obresti. Holding mu odškodnine noče izplačati, saj je bil po njihovem mnenju Šrimpf z mesta člana uprave odpoklican krivdno in tudi iz naslova nesposobnosti. Tako je na obravnavi pričal tudi predsednik nadzornega sveta Holdinga Stojan r, ki je Šrimpfa oktobra lani razrešil.
Binder, ki je postal predsednik nadzornega sveta Hol-dinga decembra lani, je dejal, da se je razrešitev Šrimpfa nanašala na njegove aktivnosti v letu 2004, ko je Nesi-mu Arifiju odprodal zemljišče, ki je bilo v lasti RC Hotelirstva. Kot zatrjujejo v Hol-dingu, je bila prodaja nesmotrna, saj je pogodba vsebo-
ala visoko pogodbeno kazen. Po pogodbi naj bi Arifi plačal 3,5 milijona tolarjev kupnine, RC Hotelirstvo pa bi moralo urediti vse za vpis Arifijavzemljižko knjigo. Ce jim to ne bi uspelo, je bila določena pogodbena kazen 35 milijonov tolarjev Arifi je na prejšnji obravnavi pričal. da pogodbene kazni ni-
koli ni nameraval uveljavljati, vendar pa to ne pomeni, tako Holding, da pogodba ni bila škodljiva. Pogodba in dogovor, ki vsebuje pogodbeno kazen, namreč nikoli nista bila razvezana.
Binder je na včerajšnji obravnavi še dejal, da so se v Holdingu, potem ko so izvedeli za Šrimpfove aktivnosti v letu 2004. odločili, da bodo poiskali pravno mnenje. Tega jim je izdala odvetniška pisarna Jadek & Pensa iz Ljubljane, ki p zastopa tudi v tem primeru proti Šrimpfu. Na podlagi mnenja, ki ga je odvetniška pisarna napisala, je nadzorni svet pripravil obrazložitev in sklep o razrešitvi
Šrimpfa. Kot pa je zatrdil Binder, je bil sklep o razrešitvi odločitev nadzornega sveta. V zaključni besedi je Šrimpfov zagovornik Veli-mir Cugmas dejal, da je sporno, da odvetniška pisarna Jadek & Pensa zastopa Holding v tem primera, glede na to, da je bilo prav njihovo pravno mnenje podlaga in povod za razrešitev Šrimpfa. Odvetniška kandidatka omenjene družbe pa je dejala, da so to le žaljiva namigovanja.
Obravnavo so včeraj zaklju-čih. sodišče pa bo razsodilo. ali je bila razrešitev Šrimpfa upravičena ali ne. Sodba bo znana v tridesetih dneh.
ŠO
lu gre ras denar, ki ga dobijo
zaprt, potem prekršek ni bü storjen na javnem kraju,« še dodajajo v zakonskem besedilu, To je namreč očitno do-. bro vedeti, Če bi se kdaj odločiti prijaviti kakšnega berača, ki bi vas motil, čeprav je vprašanje. kakšen bi bil učinek prijave ... Dobro pa bi bilo, če bi si omenjeni zakon prebrali tudi na celjski občini.
Obcinarjem takoj lekcijo o zakonu
Glede na to, da smo dobili klic v uredništvo, očitno ni res, da berači ne motijo nikogar. Tudi na spletni strani Servis 48 seje že dvakrat znašlo vprašanje na to temo. Prvi občan je spraševal, »zakaj ustrezne službe ne ukrepajo proti beračenju na celjskih ulicah, saj je to )prosja-čenje< zelo moteče in nenazadnje, kaj si mistijo tujci o nas?« Drugi se je razpisal: »Vsak dan hodim skozi mesto in me zelo moti prosja-čenje tujcev, ki klečijo skoraj na vsakem vogalu in prosijo za denar. Gre za zdrave mlade fante, ki bi verjemo lahko počeli kaj bolj koristnega. Ali so ti ljudje pri nas res lahko neomejen čas, kdo kontrolira njihov status, naslov ... In še to: aU res lahko >domači< brezdomci ležijo v mestu povsod po Üeh. tako da jih morajo mimoidoči dobesedno prestopati? Ali ne obstaja redarska služba, ki bi naredila red?«
V obeh primerih je bil z občinske strani objavljen enak (in zanimiv) odgovor: »Zakon o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list RS. št. 110/2003 - uradno prečiščeno besedilo! v 10. členu v točki 4, navaja, da se lahko z zaporom do 60 dni kaznuje za prekršek osebo, ki se klati, potepa ali berači. Za nabiranje prostovoljnih prispevkov se občanu lahko izda dovoljenje, da le-ta lahko nabira prostovoljne prispevke. Dovoljenje izda za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ, če je zadostno izkazano, da se bodo izbrani prispevki uporabili za splošno koristen namen. Iz vašega vprašanja je razvidno, da gre za beračenje, ki pa je seveda kaznivo. Zoper kršitelja se uvede postopek in izreče denama kazen, globa. Za vse morebitne informacije se obrnite na Pohcijsko upravo Celje...« Pri tem so še pojasnili pristojnosti občinskega redarstva. Zanimivo pri tem je, da občinski veljaki očimo ne vedo, da zdaj že velja novi Zakon o varstvu javnega reda in miru! Občinar-ji so namreč v odgovora citirali starega, kljub temu. da sta obe vprašanji biti postavljeni oktobra, torej, ko je novi zakon že veljal ... Le kje so biti letos, ko se je na veliko v javnosti govorilo o omenjenem zakonu?!
SIMONA ŠOLINIČ Foto: ALEKS ŠTERN
HALO, 113
Padli iz vozila
V nedeljo zvečer ob 20.40 je na regional Stenice 23-letni voznik osebnega avtomobil; nie proti Vitanju. Ko je izven Stenice vozil po t navzdol, je med sunkovitim zaviranjem zap ven vozišča ter silovito trčil v betonsko ogi vanjski hiši. Pri trčenju so tako voznik kot ti sopotnika padli iz vozila in se hudo telesne vozilo pa je nato zapeljalo v levo čez cesi drevo.
ivnem klancu iljal desno iz-ajo ob stano-di oba mlajša poškodovali.
MOVI TiDNII
15
IQ narave
2. del
v prejdnji ätevilki smo spoznali, da narava stalno izpopolnjuje svoje »izdelke« ter da človek in sesalci predstavljajo izložbo njenih vrhunskih izdelkov. Pri tem iskanje izboljšav poteka podobno kot boksarski dvoboj, kjer letijo številni udarci v prazno. Večina sprememb je slabih in te umakne iz »trga« naravna selekcija. Slednja je posebno učinkovita predvsem v kriznih razmerah. V dobrih razmerah lahko tudi manj uspešen sesalec preživi, ker je »miza bolj uspešnega sesalca polna« in je tako dovolj dobrin tudi za slabe. Če pa nastopi kriza, npr. ledena doba, se konkurenca za premajhno količino brane ali življenjski prostor nenadno poveča in slabši hitro odpadejo. Hitrost naravne selekcije ne poteka enakomerno, temveč se močno odziva na dramatične spremembe v okolju.
Nerazumevanje naravne selekcije ima lahko opazne posledice za človeka že nekaj naših gcncracij. Npr. številni ribiči uporabljajo redke ribiške mreže, S tem omogočijo, da manjše ribice lahko pobegnejo. Debele in velike ribe ostanejo ujete in se nato preselijo v ribje konzerve. Pri tem je logika ribiča takšna, kot jo je imela čarovnica v pravljici Janko in Metka. Pobegla ribica bo kmalu zrasla, se odebeUla in postala primerna za ulov. Toda s takšno strategijo pobegnejo predvsem tiste ribice, k) so v povprečju manjše za-
radi genetskega materiala. Posledično bo vsaka naslednja generacija rib po velikosti manjša, V normalnih pogojih narava daje prednost večjim bitjem, predvsem samcem. Ti so posledično močnejši in prebutajo šibkejše konkurente, ko »hodijo v babe«. Tako imajo v šte-
bogat harem samic, medtem ko manjši samci le »ližejo sladoled skozi debelo šipo«. Zato se v povprečju iz generacije v generacijo prenaša genetski material »velikanov«. Seveda takšno povečevanje ne gre v nedogled, je pa to opazen trend v sedanji dobi. Statistike kažejo, da imajo tudi pri ljudeh večji moški več otrok. Baje so bolj atraktivni za ženske in zato lažje kaj najdejo. Ker so bolj zaželeni na ženskem trgu, imajo tudi več izzivov za skok čez plot. To je tako, kot če imaš rad čokolado in delaš v tovarni čokolade. Zato se večji moški tudi pogoste-jeločijo, si najdejo novo nevesto in z novo trofejo spet povečajo populacijo na Zem-Iji.
Konkurenca
Konkurenca je najuspešnejši stimulator razvoja. To podpirajo številne raziskave, ki kažejo tudi na to, da tekmovanje povzroči razslo-jevanje. Brez tekmovanja ostane »družba« bolj homogena, toda s počasnim napredkom. Posledično so npr. komunistične države v razvoju zaostale za kapitalističnimi. V komunizmu smo bili vsaj na papirju vsi enaki in izstopajoči posamezniki so büi hitro kaznovani, če seveda niso lezli in bivali v riti oblastnikov. Značilnost
razvite in zelo tekmovalne družbe je žal malo število zelo bogatih in veliko število revnih posameznikov. Toda če nastane prevelika razlika, se narava izmakne daleč od ravnovesja. To stanje nato delno popravi z velikim »plazom« sprememb.
Sovražnik je prijatelj
Za inovacije v naravi nujen obstoj »sovražnikov«! Slednji skrbijo za selekcijo, odstranjujejo »slabše izdelke« ali pa ustvarjajo pritisk, ki pospeši razvoj. Najhujši sovražniki visoko razvitih živih bitij so razni virusi in bakterije. Če ti ne bi odstranjevali manj odpornih posameznikov, bi bilo prilagajanje živih bitij na spremembe v okolici prepočasno in življenje bi zamrlo. Če bi nekako uspeli oživeti dinozavre preko zapisa DNK, bi zelo verjetno v našem okolju takoj podlegli »modernim« verzijam virusov ali bakterij. Podobno so največjo smrtnost v Ameriki v času vdorov konkvistadorjev povzročile bolezni, ki so jih belci izvozih iz Evrope. Pri tem se lahko vprašamo, kaj bi s seboj prinesli ..vesoljci« na obisku na Zemljo? Kljub temu, da bi bili morda prijazni, to verjetno ne bi veljalo za njihove »trojanske konje« - mikroorganizme, ki bi jih zanesljivo spremljali.
Prav tako so »sovražniki« pomembni za razvoj človeka kot osebnosti. Znano je, da so razvajeni otroci, ki so deležni same hvale in niso izpostavljeni borbe v mladosti, redko uspešni v svoji karieri. Tudi razvoj »fronte znanosti« poganja predvsem rivalstvo in borba za čast in slavo. Denarje bil vedno in bo daleč v ozadju. Najbolj znani rivalski pari, ki bi po-žrii drug drugega, so bili Newton proti Leibnizu, Darwin proti Ownu, Tesla proti Edisonu, Crick&Watson proti Paulingu in gospodični Franklin, BiH Gates proti El-lisonu itd.. Torej, nekaj malega sovražnikov ni slabo imeti ,.,
kralj SAMO - Št.87-7.ti
Danny in Marcelino
Tokrat predstavljamo knjigi o dveh izjemnih dečkih -Znova znanih pet nagrajencev - Emina in Lara svetujeta
Ibkrat vam bomo predstavili dva izjemna dečka. Najdete pa ju seveda v knjigah. Kot smo vam obljubili, vam bomo vsak prvi torek v mesecu predstaviU dve knjigi -eno novost in eno knjigo, ki bi jo bilo morda dobro večkrat vzeti v roke. Dve knj^ pabosta predstavili tudi Emina in Lara iz L osnovne šole Celje. Znova pa skupaj s Knjižnico pri Mišku Knjiž-ku podarjamo pet knjižnih nagrad in pet skodelic s še bolj slavnim miškom kot je bU Hrabri Mišek. Z našim Miškom Knjižkom, seveda.
Četudi so t, i. krompirjeve počitnice mimo, bo letos še veliko priložnosti za branje. Ida Kreča iz Knjižnice pri Mišku Knjižku najprej kot novost priporoča knj^o Danny, prvak sveta, ki jo je spisal Roald Dahl, Tfega pisatelja najbrž poznate. Napisal je slavno Matildo in tudi knjigo Čarli in tovarna čokolade. Obe knjigi sta doživeli tudi uprizoritev na platnu. Nova knjiga Danny, prvak sveta govori o dečku, W odrašča z očetom v 150 let stari romski prikolid. Čeprav živita sama, se imata zelo lepo. Veliko se pogovarjata, bereta zgodbe in veliko časa preživita skupaj. »Ko začne Danny hoditi v šolo, nekega večera izve za očetovo veliko, najglobljo in naj-mračnejšo skrivnost. Danny namreč izve, da se njegov oče ukvarja s krivolovom. In vsa zgodba, za katero poznavalci pravijo, da je najboljša od Roal-da Dahla, se nato plete okrog krivolova. V tej vasi se, ne samo Dannyjevoče, ampak pravzaprav prav vsi moški, ukvarjajo s krivolovom. Malo za ho-bi, malo za kratek čas nekemu nadutemu, ošabnemu go^ podu Hazellu na skrivaj lovijo fazane, ^odba govori o različnih metodah, kako bi gospodu Hazellu zvečer polovili čim več fazanov. V to se vključi cela vas, hidi Danny, ^od-ba se zaključi prijazno, Roald Dahl pa na zadnjih straneh sporoča, da imajo otrod radi starše, ki so zanimivi in še prav posebej iskrivi,« o kratki vsebini pove Ida Kreča. Povejmo še, da so v knjigi poleg zanimivega branja tudi zdo humor-ne in hudomušne ilustradje, knjiga sama pa je primerna za otroke od desetega leta.
še en Andersenov nagrajenec
Kot smo vam obljubili, vam bomo predstavili tudi knjigo, ki bi lahko imela več bralcev. Morda je razlog, da te knji^ ne bere več otrok, v tem, da je bü po tej knjigi posnet film, vsako neddjo pa lahko spremljate tudi risano nadaljevanko. Gre za knjigo z naslovom Marcelino, kmh in vino. Knjigo je napisal španski pisatelj Jos^ Maria Silva Sanchez, ki je za to delo že leta 1968 dobil An-dersenovo n^ado. Tudi ta knjip govori o izjemnem dečku, več pa ve povedati Ida Kreča; »Dečka Marcelina starša, ki ju ni spoznal v tem, ampak
šele v drugem življenju, pustita na vratih nekega samostana. Ta deček nato odrašča med menihi, ki ga učijo ljubezni, predvsem ljubezni do Boga. Ta ljubezen pa pri tem dečku preraste v ljubezen do vseh živih bitij - do rastiin, do živali, do vsega, kar ga obkroža. To delo je bilo zaradi tega. ker je tako svojevrstno v svoji vsebini in po svojem sporočilu, prevedeno v številne evropske in neevropske jezike. Knji-gaje mogoče za tiste malo bolj zahtevne bralce, vabi k razmišljanju in je primerna od desetega leta.«
IMasveti mladih
Tokrat so bili na obisku v Knjižnici pri Mišku Knjižku učenci L osnovne šole Celje. Dve učenki smo vprašali, kaj najraje bereta. Mogoče bo kakšna laijiga ^^eč tudi vam. Eml-na Jahiri pravi, da veliko bere. predvsem knjige, v katerih je veliko dogodivščin, všeč pa so ji tudi romantične knjige: »Še posebej so mi všeč Stare grške bajke, zgodovinske knjige, pa Zaljubljeni vampir. Ta govori o bratu in sestri, ki sta odšla v gozd, kjer sta srečala zaljubljenega vampirja. Zaljubljeni vampir se jp debl. da je navaden fant, da v resnici sploh ni vampir. Brata in sestro je povabil k sebi na ^ad, kjer ju je deset dni gostil, imela sta se zelo lepo. Na koncu knjige pa se izve, da so bile vse skupaj le sanje. Knjiga je tako za fante kot za dekleta, predvsem pa za tiste, ki obožujejo grozljivke.«
Vsak mesec Knjižnica pri Mišku Knjižku in naša medijska hiša podarita pet knjižnih nagrad in skodeUc z Miškom Knjižkom. Tokratni dobitniki so Pia Čan-der, Gašper Kožar in Leon Kopitar iz Celja, Jasmina Javor iz Štor in Kristina Ledi iz Vojnika. Čestitamo! Po nagrade lahko pridete v Knjižnico pri Mišku Knjižku. Ostali pa brž med knjige, potem pa hitro izpolnite glasovnico za vašo najljubšo knjigo. Mogoče boste prihodnji mesec veliko nagrado dobili prav vL Sicer pa teden
glasujte na naslov NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje.
Tudi Lara Kezič ima rada dogodivšdne: »Najbolj mi je všeč Skrivni dnevnik Jadrana Krta. Veliko namreč govori o puberteti, o tem, ko je Jadran Krt dobil mozolje, veÜko stvari je prikrival stanem ... Zdi se mi, da smo mu kar podobni. Sicer pa zgodba govori o Jadranu Krtu, ki je bil zaljubljen v prelepo Pandoro, s katero sta se nekega dne razšla. Pandori je posodil pravo krzno, ki ga je imela njegova mama, potem pa ga ni dnbil več. nazaj. Poleg te knjige so mi všeč tudi romantične knjige. Med temi mi je najbolj všeč Princeskin dnevnik.«
Knjigi meseca oktobra sta bili zbirki knjig Kurja polt in S Prijateljev. Vse pa se lahko spremeni. Le glasovnico morate izpolniti.
ŠPELA OSErr
^-•»-BEREM
MCÜA NAJUUBŠA KNJIGA je:
Itn« in priimek: Naslov:
DovoIjMi*«, da te mop podalla jovno «^qav^.

16
i fEDNIl
Shrani kot Ivana Bago
v Likovnem salonu Celje bodo danes ob 20. uri odprli razstavo z naslovom Shrani kot. Razstava, ki jo je zasnovala gostujoča kustosinja s Hrvaške Ivana Bago, prinaša vpogled v ustvarjalnost celjskih likovnih umetnikov: Jureta Cvitana, Andreje Džakušič, Nika Jarha, Mihe Kauči-ča. Borisa Oblišarja, Željka Opačka, Marka Požlepa, Franca Purga, Ive Tratnik, Manje Vadla, Hane Vodeb in Borija Zupančiča.
V Celju se je v zadnjih letih postopoma izoblikovala opazna umetniška skupnost, ki se intenzivno širi in na različne načine opozarja na svojo vedno bolj nespregledljIvo prisotnost. Dogajanja v okviru celjskega društva li-
kovnih umetnikov in projekti umetnikov, ki delujejo v okviru t.i. umetniške četrti, so vedno prepoznavnejša in vedno bolj razvejana. Center sodobnih umetnosti Celje na različne načine vzpodbuja procese, ki tečejo znotraj umetniške skupnosti. Zanimive so izmenjave umetnikov v okviru programa Umetnik na delovnem obisku, ki so ^ postopoma začeli dopolnjevati tudi z različico Kustos na delovnem obisku. Tako kot umetnike na delovnem obisku tudi kustose spodbujajo k aktivnemu vključevanju in preučevanju lokalne umetniške scene. Prvi projekt v okviru tega programa je razstava Shrani kot / Save as mlade hrvaške kustosinje Ivane Bago. Ponuje-
ni okvir za njen kustoski prispevek je biia izključno celjska umetniška produkcija. Ivana Bago se je odločila oblikovati razstavo na podlagi poziva umetnikom, v katerem je pojasnila svoja osnovna izhodišča. Eno od bistvenih je bila zgodovina. Končni izbor umetnikov (Jure Cvitan, Andreja Džakušič. Nik Jarh. Miha Kauää. Boris Ob-lišar, Željko Opačak, Mark Požlep. Franc Purg, Iva Tratnik, Manja Vadla. Hana Vodeb in Bori Zupančič), ki se predstavljajo na razstavi, je bü narejen na podlagi izbranih del, ki so prispela na razpis, in nekaterih že obstoječih del, ki so se kustosinji vtem kontekstu zdela nepogrešljiva.
BA
Vrnimo otrokom pravljice
pu so mnogi otroci prikrajšani z ke. ki jih pre...........
Ijico je danes zamenjala televizija, zato je treba mlade spodbujati-k pisanju in branju pravljic ter le-te širiti med njih, so prepričani v Študentskem, mladinskem in otroškem centru Laško (Šmocl), kjer so razpisali natečaj za pravljico.
Pravljica lahko vsebuje največ 1600 besed, razumljiva mora biti za otrokom do
10. leta, njen avtor pa ne sme biti starejši od 26 let. Prispele pravljice (razpis traja do 31. januarja prihodnje leto) bo ocenila tričlanska strokovna komisija, ki bo najboljše tri tudi nagradila. Izbrano pravljico bodo uporabili v projektu Pravljica v stripu, s katerim želijo mlade spodbujati h kreativnem ustvarjanju in prebujanju otroške domišljije. Otroci bodo izbrano pravljico na podlagi lastne interpretacije izrazih v obliki stripa.	BA
Prva zgoščenka Luminodoche
Glasbena zasedba Luminodoche je v prireditveni dvorani MG Patriot v Slovenskih Konjicah pričela s promocijo svoje prve zgoščenke Tobogan.
Skupina je pod tem imenom dejavna od lani, v tem času pa je že zmagala na festivalu Dnevi mladih in kulture v Velenju, kjer si je prislužila snemanje v glasbenem studiu. Člani skupine, vseh je šest, prihajajo iz Slovenskih Konjic, Vitanja, Velenja, Šoštanja in Mo-
zirja. Vsi so že glasbeniki z izkušnjami, saj so bili že prej dejavni v različnih skupinah.
Na svojo prvo zgoščenko so uvrstili devet avtorskih pesmi, ki jih lahko označimo kot mešanico popularne glasbe in nekaterih drugih stilov, ki izhajajo iz nje. Nekoliko povečana klasična zasedba s klaviaturami, basom, kitaro, bobni in tolkali pa daje možnost za širok spekter glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja.	MBP
Lep<»ta pare na Tehaijah
Naš edini industrijski arheolog Tadej Brate je velik ljubitelj parnih lokomotiv. V iskanju starih strojev je v svojem življenju prepotoval cel svet in fotografsko beležil zadnje primerke delujočih parnih lokomotiv.
Prelaz Jing-Peng na Kitajskem, preko katerega je speljana železnica in kjer je vzcvetel pravi železniški fo-toturizem, je obiskal kar dvakrat in pripravil izbor svojih najboljših fotografij. Razstavo bodo v Železarskem muzeju na Teharjah odprli v četrtek ob 18. uri. Po skoraj štirih desetletjih bo to prva Bratetova samostojna fo-tografekarazstavaspodročja zgodovine parne vleke. Na razstavi, odprta bo do 20, januarja prihodnje leto, bodo predstavili tudi njegovo knjigo Zadnje parne lokomotive na Slovenskem.
BA
Celje v očeh srbskih umetnic
v organizaciji Zavoda za ustvarjalni razvoj mladih oziroma Galerije likovnih del mladih Celje v Domu sv. Jožefa v Celju letos poteka že 5. mednarodna grafična delavnica na temo Arhitektura Celja.
Tokrat sta se mednarodne delavnice udeležili dve akademski slikarki specialistki, Jelica Culafič in Ana Milosav-Ijevič iz Srbije, druga dva predstavnika te države pa se bosta delavnice udeležila decembra. Omenjeni slikarki sta mednarodno priznani umetnici, saj sta doslej sodelovah na mednarodnih razstavah in delavnicah v BiH, Izraelu, Kanadi, Litvi, Franciji, Švici, Avstriji, Sloveniji ... Na delavnici v Celju sta ustvarili sedem grafik, ki predstavljajo likovno upodobljeno arhitekturo Celja in okolja kot ju doživljata umetnici, ki sta se prvič v življenju srečali s knežjim mestom.
Mednarodna ^afična delavnica v Celju, ki jo vodi Mihai-lo Lišanin, je edina tovrstna delavnica v Sloveniji. Doslej je k sodelovanju privabila umetnike iz Slovenije, Bolgarije, Belonisije, s Hrvaške in iz Srbije.	BA
FINOMEHANIKA DOBRAJC MARJAN s.p.
Na okopih 2 c 3000 Celje
Tel.: 03/492-61-20, GSM: 041/364-640 VZDRŽEVANJE IN PRODAJA BIROTEHNIČNIH STROJEV IN POTROŠNEGA MATERIALA
pii^Smi Canon, Miso^ DeLa Roue, Olympia,... Mi
Prvenec Andreje Jezernik
Minuli konec tedna so v kavami Mestnega kina Metropol pripravili predstavitev knjižnega prvenca Celjan-ke Andreje Jezernik z naslovom Življenje v košari.
Andreja Jezernik je doštudirala primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer zdaj zaključuje tudi doktorski študij. Svojo prvo pesem je napisala pri šestih letih. Je članica Celjskega literarnega društva in uredniškega odbora literarne revije Vsesledje. Življenje v košari je Andrejin literarni prvenec, ki je izšel konec septembra letos pri založbi Ved v Ljubljani, v njem pa je objavljenih 13 laatkih zgodb, ki bralca pritegnejo s svojo vsebino, z zanimivostjo in napetim dogajanjem. Knjigi je priložena tudi zgoščenka z zvočnim zapisom nekaterih objavljenih zgodb.	ŽB
Ipavčevi dnevi v znamenju pesmi
V okviru Ipavčevih kulturnih dnevov 2006 so v Šentjurju konec tedna nastopali zbori. V župnijski cerkvi sv. Jurija se je s koncertom domoljubnih pesmi, ki so ga naslovili Slovenski zvonovi pojo, predstavil Moški pevski zbor Davorina Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem. V Kulturnem domu na Ponikvi pa so pripravili koncert Slomškovih in Ipavčevih pesmi. Nastopili so Mešani pevski zbor Sonce s Ponikve, Moški in Ženski zbor skladateljev Ipavcev iz Šentjurja, Mešani pevski zbor Zarja iz Šentvida pri Planini, Vokalna skupina Kresnice iz Gorice pri Slivnici, Mešani pevski zbor Dramlje, Moški pevski zbor Papimičar iz Radeč ter Ženski pevski zbor Grudnove šmilde iz Železnikov.	PM
^^ MERKUR J^mW ^^^^
®lsl) o h™«»«»» oi^lje
Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE
NOVI TEDNIK
jiiüifBBA
17
Od Salmiča do Stegenška
Pred 14 dnevi smo vas v tej rubriki vprašali, po kom se imenuje Saimičeva ulica na celjski Hudinji. Poimenovali so jo po Josipu Rafaelu Salmiču, ^edališkem igralcu, narodnjaku in urarju.
Rafael oz. Rafko Salmič je bil rojen 12. 9.1870 v Postojni v tigovski družmi, očetu Antonu in mami Tereziji, rojeni Dolenc. Po končani ljudski šoli v Postojni je oče svojega nadobudnega sina odpeljal v Ljubljano, ker je želel, da postane kaj več kot podeželski ti^ovec. Vpisal ^ je na ljubljansko gimnazijo, vendar je Rafko ni nikoli končal. Kot je sam kasneje večkrat poudaril, je bilo v njem preveč pimtar-skega duha, da bi obiskoval nemško gimnazijo. Čeprav ga je oče skušal pregovoriti, naj nadaljuje s šolanjem, je Rafko trmasto vztrajčd pri svojem, iCljub vsemu pa se je vrnil v Ljubljano, vendar to pot vurar-sko delavnico očetovega prijatelja, kjer se je izučil za urar-ja.
Bolj kot po urarski obrti, s katero si je služil vsakdanji kruh, je bil Salmič znan kol odličen režiser in gledališki igralec. Več kot očitno je smisel za kulturno delo podedoval od deda, ki je bil dolga leta kapelnik v armadi avstrijskega vojskovodje Radeckega in bil kot godbenik tudi odlikovan. Rafko je že kot otrok veselo prepeval ob zvokih očetove harmonike, s sosedovimi otroki pa je za domačo hišo igral številne burke. Imel je tudi izrazit dar za improvizacijo, zato je pri odraslih vzbujal veliko pozornosti. Hidi kot dijak je kazal izjemno veselje do gledališča, Žficot urarski vajenec se je včlanil v Društvo rokodelskih pomočnikov, s prijatelji pa je začel obiskovati tudi ljubljansko ^edališče.
Kmalu je sklenil, da postane tudi amaterski gledališki igralec, Da bi lahko postal iis-pešen, je začel obiskovati ^e-dališko šolo Ignaca Borštnika in s tem je bila njegova usoda zapečatena. Velik umetnik in pedagog Borštnik je z gojenci svoje šole prirejal javne gledališke nastope in mladi Rafko je kot igralec prvič nastopil januarja 1887 z manjšo vlogo y Revizorju.
Leta 1888 je odšel na triletno služenje vojaškega roka v Gradec, za tem pa se je vrnil v rodno Postojno, kjer je odpri urarsko obrt, v prostem času
se imenujE
pa je kot potujoči gledališki igriec nastopal pri domačih čitalniških prireditvah in v raznih krajih po Notranjskem.
Leta 1896 je ponovno odšel v Ljubljano in eno sezono kot redni flan poklicno nastopal v Deželnem gledališču.
Leta 1899 se je na pobudo Vladimirja Ravniharja preselil v Celje in v novo zgrajenem Narodnem domu odprl trgovino in urarsko delavnico. Kot zaveden Slovenec je začel de-bvati tudi v narodnih društvih, predvsem v Celjskem pevskem dn^tvu, ki mu je od decembra 1902 do oktobra 1906 tudi načeloval. Že pred tem, junija 1901, je prevzel vodenje dramatičnega odseka, ki je deloval v okviru pevskega društva in ga vodil do leta 1911,
Na prelomu stoletja so Slovenci v Celju že premogli stalno igralsko družino in gledališče z bogatim vsakoletnim repertoarjem, s Salmičevim prihodom pa se je začela zlata do-
dališča.
15. januarja 1911 je Salmič prevzel vodenje novoustanovljenega Dramatičnega društva v Celju in ga uspešno vodil vse do julija 1914. Po koncu vojne, med katero je bilo delo gledališča onemogočeno, je Salmič v Celju načeloval narodni straži, kasneje pa se je zopet posvetil urarstvu in gledališkemu delu. Kot igralec je najraje igral komične
vloge ljudskih junakov, npr.: Anžeta v Revčku Andrejčku, Tončka v Divjem lovcu, Jurčičevega Kijavlja, Martina Krpana ...
Rafael Salmič je med sodobniki veljal za najuspešnejšega amaterskega gledališkega igralca, kot močna osebnost pa je pustil velik pečat pri krepitvi slovenstva v Celju pred prvo svetovno vojno.
Po zlomu stare Avstrije želje po profesionalizaciji gledališča niso bile uslišane, saj med seboj sprte strankarske politike v Celju za to niso imele nobenega posluha. Salmičjekma-lu obupal. Utrujen od dolgoletnih borb za slovensko gledališče v Celju seje umaknil v zatišje svojega doma, vodenje gledališča pa prepustil mlajšim. Umri je 20. 12. 1930 v Celju, komaj nekaj mesecev potem, ko so v Celju slavili njegovo š^tdesetletnico.
Danes sprašujemo, po kom se imenuje Stegenškova ulica na Lavi v Celju.
Na zadnje vprašanje je pravilno odgovorila Zora Koren iz Ipavčeve 4 v Celj u, ki bo pošti prejela nagrado - majico Novega tednika in Radia Celje ter ponatis enega od starih zemljevidov Celja, ki jih je izdala Osrednja knjižnica Celje.
Kratko zgodbo o Rafaelu Salmiču |e za objavo pripravil m^. Branko Gorope\^k.
	N
KUPON HW	itednik #
	OSREDNJA iCNJtZNICA
	Cel|G
	wvw.ce.sll(.sl/doniprojekti.litni
Ime in priimek ..............	
Naslov	
Kraj in poštna številka..........	
Ulica/stavba se imenuje po	
ki je bil	
Moj predlog...............................	
	
EVROINFORMACUE V BANKI CEIJE
Evroinformacije dobile na brezplačni številki Banke Celje 080 21 40.
S%'oje vprašanje nam lahko pošljete na euro®banka-ce^e.si ali pokličete 03 422 2140.
Oglejte si bttp://www.baiiki-c^e.s]/vsdbina/ostak>/evTOvBC
ali obiščite Vašega skrbnika v najbližji enoti Banke Celje.
Od 13. novembra do 15. decembra obiščite evroinfo točko, ki bo v Vaši enoti Banke Celje po mtskdniem razporedu:
od 15- do 17. iHA'embfa 2006; Poslovalnica Vodnikova, VodiUkova 2. Celje PodovsIiUca PreäemiA-a. Preäemov'a 18. Celje Cdjska mestnn hranilnica. Krekov trg 6, Celje PtKilovna enoca ljubljanska, Ljub^ansto cesta la. Celje
CKl 20. do 24. novembra >006: Poslovalnica Žalec. Savinjska cesta 20. Žalei-Poslovalnica Šenljiir. Mestni tig 8, Šentjur Poslov-alnica Smarie. Ažkercev ti? Smaije pri JeL%Ji Poslovalnica Rogaäka Slatina. KidriCeva 5, Roföäka Slatina
Agencija Mtwitje. Na trgu >3. Mozirje A^ncija Velenje. ŠaleSka 2. Veknjc AgetKija HmelprOni. Htneljarska 3. Žalec IMOovalnica Laško. Valvazorjev trg 5, IJŠko
od 4. do 8- decembra 2006:
.Agencija Inten^>ar, aty Center, Celje Ajsencip Tuš. Plana Tuš, Celje Agencija Metcator, Mercator Center, Celje Agendja Polzehu Trgovski center Tuš, Polzela
od 11. do 15. decembra 2006:
a>
banka celje
Odgovore pošljite do p
1,13. novembra, na na-
Banka Celje <l.d. Vodnikova 2,3000 Celje tel.: 03 422 1000 www.banka-celje.si
banka celje
slov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje. - ŠL 87 - 7. november 2006
18
Mill ^SNil
na vse? Z lahkoto (2)
Vprašanje bralke: Sem
starejša obCanka Celja in iz leta v leto sem bolj občutljiva na hrap, mladino in smeti v mestu. Imate zame kakšen nasvet?
Odgovor: Imam. Pojdite si spočit živce s kakšnim sprehodom po celjskem parku. V petek popoldne, med Šolskim letom, Potem pa kai potegnite do psihiatrije v Voj-niku.
Vprašanje bralca: Sem
mlajši moški, precej povprečnega videza, si pa moč-želim, da bi dekleta no-
rela
1. Obst
a reši-
Odgovor. Obstaja. V zadnji žep potisnjenih kavbojk si zatlačite debelo denarnico, spredaj pa klobčič volne.
Vprašanje bralca: Sem celjski srednješolec in že od malega me privlači policija. Kaj naj storim?
Odgovor Najboljše, da si vse odpeljete kar k sebi domov V veselje ostalih državljanov
Vprašanje bralca: Na vas
se obračam z željo, da bi mi znali svetovati. Imam namreč čuden fetiš. Privlačijo me čevlji vseh vrst, oblik, mmm. Kaj naj storim?
Odgovor: Ste razmišljali o delu v Peku ali Alpini?
Vprašanje bralca: Sem 25-letni fant, urejen, brez večjih težav. Je pa res, da imam zelo rad delo. Kar težko sedim, poprimem za karkoli se že ponuja, tudi sosedom mi ni problem priskočiti na pomoč. Skratka, delo je zakon! Se strinjate z mano?
Odgovor: Butelj.
Vprašanje bralke: Lep pozdrav! Imam fanta, ki je pogosto na službenih potovanjih. Domov prihaja pozno, utrujen, le pod tuš si želi in spat. Moram potrpeti, je pač tako, kajneda?
Odgovor: Vsekakor. In nehajte že zganjati paniko zaradi tistega paketa kondomov, ki mu je zadnjič padel iz žepa. Podtaknili so mu ga.
(HS
Piše; GREGOR JAZBEC
Vprašanje bralca: Ah, kako bi rad... Rad bi pel plesal, se izražal, brez sramu, kaj si bodo ljudje mislih. Rad bi objel svet, rad bi čutil ljubezen do vseh ljudi. Rad bi izlil iz sebe vse, kar se mi nabira v meni. Kaj naj storim?
Odgovor; Vse je možno v enem zamahu. Napijte se ga kot krava.
Vprašanje bralke: Moj mož je len. Ko pride domov, se zavali v fotelj, gleda nogomet in se praska po mednožju. Rada bi, da bi bil drugačen. Je možno kaj storiti?
Odgovor: Ne, ni.
Bil je en lep večer
Tako smo na koncu prireditve Jesenski večer na Svetem Štefanu lahko slišali iz ust obiskovalcev, ki so se udeležili te prireditve. Podružnična šola in vrtec na Svetem Štefanu smo pripravili v Tednu vseživljenj-skega učenja druženje s prikazom kmečkih opravil v jesenskih večerih. Takšna opravila še živijo v spominu starejših. Pripravili smo kulturni del in delavnice.
V kulturnem delu so nastopili Štefanski fantje s pesmijo, ki je še pred petdesetimi leti odmevala po štefanskih gričih, folklorna skupina je zaplesala in skupina štefanskih mladincev zaigrala za-
nimiv skeč Jaz ljudi dobro poznam.
Našega vabila je bil vesel Daniel Artiček, ki je o krajih, v katerih živimo, napisal več knjig. Pripovedoval je zanimive zgodbe o starih časih, o legendah žu-semske grofije in o nastanku Shvniškega jezera. Radi smo prisluhniti njegovemu zanimivemu pripovedovanju. Otroci so si pa najbolj zapomniti šaljivo pripoved in prikaz, kako so včasih naredili sendviče. To je bil sendvič iz koščka buče, fižolovke in ličja, česar ni želel poskusiri nobeden otrok.
Seveda pa je na to prireditev sodila nidi štefanska him-

STAJERSKI VAL
na Vsi, ki živimo tu. Zapeli sta jo sestri Užmah. Pod odrom so otroci uživali v lič-kanju koruze, luščenju fižola, trebljenju buč in prepevanju ljudskih pesmi ob spremljavi harmonike. To je bilo za njih posebno doživet-
'^V delavnicah smo se lah^ ko poučili o izdelovanju rož iz krep papirja, kar je predstavila domačinka, gospa Volavšek. Žene iz Društva kmetic Ajda so prikazale pletenje predpražnika in copat iz ličja in šivanje na platno. Prinesle so tudi nekaj dobrot, ki so jih postregli nekoč ob takšnih večerih. Gospod Mettičar je prikazal, kako so včasih risali na platno, ko se je moral ponavlja-ri popolnoma enak vzorec, saj kopirnega stroja in indigo papirja še niso uporabljali.
Veliko dejavnosti, veliko spominov, V'si, tako poslušalci, opazovalci kot organizatorji smo bili zadovoljni in se razštivželji, da se takšen večer še ponovi.
MARTA RIHTER, SILVA KETIS - Št.87.7.i
Svetovni dan hrane v
v okviru projekta Zdrava šola na Šolskem centru Šentjur vsako leto obeležimo dan hrane. Tema letošnjega svetovnega dneva je še posebej aktualna, saj opozarja na takšno pridelavo in predelavo hrane, ki zagotavlja kvalitetno prehrano, vendar ne ogroža okolja in zdravja.
Kako pomembna je hrana za zdravje, smo predstaviti v različnih delavnicah. Dijakom smo pripravili malico, ki je razveseljevala oči in želo d čke, s prigrizki iz polno-zrnate moke, kaše, skute in sadja. Mentorica delavnice je bila Bernarda Vodopivc.
Kako je z našim zdravjem, smo lahko preveriti v delavnici merjenje krvnega tlaka
Šentjurju
in glukoze v krvi, ki sta jo v organizaciji Slavka Slejka iz OZ RK Šentjur izvedla člana Centra za preventivo, prvo pomoč in pomoč v duševni stiski Pavla Tonjko in Roman Novak. Vodja centra Milena Senica, dr, med., je na podlagi izmerjenih vrednosti svetovala nadaljne ukrepe za izboljšanje zdravja.
v delavnici merjenje obsega pasu smo na šaljiv način opozoriti na posledice razvad povezanih z nepravilno prehrano.
Kako pomembno je večkrat dnevno uživanjeminerakio-vi-taminskih živil, smo prikazali z razstavo sadja in zelenjave in navedbo snovi, ki jih vsebujejo ter njihovo koristnostjo za zdravje. Razstavo je pri-
pravila Natalija Trček-Ko^e. Tudi namizni aranžmaji, ki so jih naredile spreme roke Slavka Gabra in dijakov, so bili sad-no-zelenjavna harmonija.
Uporabo dodatkov v pekarstvu. ki pa še vedno zagotavljajo varno živilo, so predstavili predstavniki iz firm Backaldrin in Rams. Dijaki so pod mentorstvom Simeone Rakun in Jane Kropeč na-pekli kruhkov, štručk, slani-kov ipd. toliko, da je dišalo daleč naokoli.
Letošnji dan hrane je bil uspešna predstavitev povezave stroke [kmetijske, gospodinjske in živilske), v kate-rili se dijaki izobražujejo na Šolskem centru Šentjur in v skrbi za lastno zdravje.
FANIKA ZORKO
Pri šentjurskih upoicojencih
8. oktobra pred 56 leti so šentjurski upokojenci ustanovili svoje Društvo upokojencev Šentjur. Tega se spomnimo skoraj vsako leto.
Letos je društvo prijavilo za svoje člane v kulturnem domu Šentjur proslavo. Člani Gledališča Velenje so se predstavili z igrico Pacienti v čakalnici. Res smo se nasmejali. V programu se nam je predstavil hidi mešani peTOki zbor upokojencev Šentjur. Zbor je pričel z vajami šele pred nekaj meseci, zato smo bili njihovega nastopa tembolj veseli.
Forum spominov
V Srednji ekonomski šoli v Celju so v pričakovanju skorajšnje 100-letnice šole in v želji popestriti šolski vsakdan ustanovili Forum spominov.
Nanj vabijo znane Slovenke in Slovence, bivše dijake šole, ki so danes uspešni na različnih področjih. Lani so gostili Zvoneta Dragana, pred kratkim pa velikana slovenske košarke, Jureta Zdovca. Ta je v pogovoru z dijaki in profesorji povedal, da se rad spominja časov, ki jih je preživel na šoli. Nanizal je veliko zanimivih utrinkov s svoje športne poti, zlasti pa pou-darü pomen vrednot kot so poštenost, vztrajnost, odgovornost.
KATJA TERŠEK
Kaj pa sicer delamo šentjurski jenci? Srečujemo se pri telovadbi mu starejših občanov Šentjur, hodimo na krajše aU daljše pohode, na izlete po Sloveniji pa tudi jo, šahirajo, tarokirajo. Upokojenke se tedensk petu ob igli in šivanki ' štorih. Nekaj tega, kai smo pripraviti na goba razstavi ročnih del.
upoko-
lekateri balin , gobarji gobarijo, o zberejo na kle-V društvenih pro-• ob tem nastane, rski razstavi in na
DU Šentjui
101 '"...rtiK
19
SMIIINgeinčajčki
Ko bolijo noge, pomaga divji icostanj
Brez kostanja bi jeseni kar nekaj manjkalo. Kaj bi potem jedli zraven domačega mošta, kaj bi otroci pekli na jesenskih piknikih ... Dobra stran je edino to, da nas potem ne bi tako »šravfalo« in napenjalo in bi »vetrovi« manj pihali. Sicer pravijo, da je pravi kostanj {Castanea sativa) dobro živilo za otroke, starejše in tiste, ki se počuUjo bolj »švoh«, a večjo zdravilno vrednost kot pravi naj bi imel divji kostanj (Aešcu-lus hippocastanum). Poglejmo, zakaj.
Divji kostanj je pogosto okrasno drevo v parküi in dre-voredili po mestih in vaseh. Z babico sva vsako jesen hodili na Foršt pod mogočen kostanj. Nabirali sva plodove, ki so se že izluščili iz bodečih oblekic. Slednje me spominjajo na moške. Za bodičasto lupino, ki te lahko močno zbode, se namreč skriva prijazen in lep plod, ki je kakor nežna moška duša, ki se včasih skriva za navidez nevarnim osebkom. Pa da ne zaidem v čisto druge vode, gremo nazaj h kostanju. Nabrane plodove je babica z »ri-bežnom« naribala in jih stresla v »flašo« domačega «šnop-sa«. Po kostanjevi zdravilni tekočim je segla, kadar so jo bolele noge. Steklenička pa je bila namenjena tudi za njeno sestro, ki je imela težave s krčnimi žilami. Prav tako kot piše pokojni Simon Ašič, so tudi na našem koncu ženske plodove olupile, zmlele, posušile na peči in zdrobile v prah. Stiški dohtar je bil prepričan, da je kostanj nadvse koristen za ožilje. V njem naj bi bila prisotna snov es-cin, ki naredi, da kri bolje kroži po žilah. Ker napenja stene žil odvodnic, pomaga, da kri krepkeje priteka v srce. Kostanjev prah pomaga pri razširjenih venah, odprtih ranah, anginah, krvnih strdkih, prebavnih motnjah, ledvenemu useku, protinu in kapi. Dnevno vzamemo eno do tri noževe konice prahu med jedjo.
Tudi kostanjevo cvetje, ki ga nabiramo spomladi, je lahko koristno. Cvetje namočimo v žganje in pustimo tri tedne na soncu ali pri štedilniku, Tinkturo vtirajo zoper revmo in protin, Poparek iz kostanjevih cvetov je bil včasih cenjen, ker naj bi krepil odpornost, medtem ko so poparek iz Ustov pili zoper ka-
šelj, astmo in bronhitis. Pre-vrtek iz skorje so pili za zbi-janje vročine in pri driskah.
Revmatikom in tistim, ki jih muči protin, priporočajo, da svež kostanj na drobno zrežejo, v vodi gosto skuhajo in dodajo topU kopeli, ki jo s kuhalnico spenijo. Tudi z mazilom iz divjega kostanja se mažemo pri težavah z razširjenimi in vnetimi venami, pekočimi nogami, revmo, pro ti no m in ozeblinami, Kostanjevo mazilo pripravimo tako, da plod olupimo-, ga narežemo čim bolj na drobno in pražimo v svinjski masti, da rahlo zarume-ni, nato odstavimo in ga pustimo čez noč. Zjutraj vse skupaj rahlo segrejemo, da dobi tpkočo nhliko, precedimo in shranimo v majhne posodice. Na pest naribanega kostanja vzamemo 20 dekagra-mov masti.
Izvleček plodov di\^ega kostanja je moč dobiti tudi v lekarnah v obliki gela, kreme, kapsul. Blažijo boleče, težke in utrujene noge, hemoroide, udarnine, podplutbe, vnetje krčnih žil. Imajo protivnetni učinek in izboljšujejo cirkulacijo krvi v no-gah.
8-12lcgnieM£iio
Dr. PIRNAT
msmmtmmMm
.pimat.si
www.novitediiik.com
0 Citroen novost na tržišču:
Novi CITROEN C4
Vabimo vas 9. novembra ob 17. uri v salon avtocentra Kpšak v Celju, kjer si bomo ob predstavitvi novih modelov Citroen C4 PICASSO in C6, vzeli tudi nekaj časa za razvajanje!
PUSTITE SE PRESENETITI KOLEKTIV AVTOCENTRA KOŠAK
Kredit do 7 let in financiranje na položnice
AVTOCENTER KOSAK d.o.o.
Celje, Bežigrajska cesta 17 telefon; 03 426 44 04, 426 44 10 Slovenske Konjice, Liptovska ulica 32/a telefon; 03 759 21 00
http://saloni.citroen.si/kosak-celje E-pošta: prodaja.nv@ac-kosak.si ^ CITROEN prl|>an>{aTOTAi.
CITROEN 0
Nm PREDSTAVUATt SI NE, KAJ VSE LAHKO CrTROEN STORI ZA VAS
Otroci in šola
Za nami so že prve, krompirjeve počitnice, čeprav se je šola začela šele pred dobrima dvema mesecema. Za mnoge otroke je to lahko veselo pričakovanje, da bodo s sošolci podelili, kaj vse se jim je zgodilo v počitnicah, za marsikaterega pa začetek šole predstavlja tudi breme. Podobno je za starše.
Ustavili se bomo pri tem, ko nekateri starši s strahom in negotovostjo pričakajo novo šolsko leto. Kaj se skriva v ozadju tega strahu? Ponavadi je to povezano z morebitnimi težavnim vključevanj em otroka v šolske strukture ali pa s težavami pri učenju. Kaj narediti, ko ima naš otrok slabe ocene, ko nikakor ne more preseči določene meje, recimo trojke?
Poglejmo v družino Novak, Sedmošolka Ana je bila že prava pubertetnica in se je veliko bolj ukvarjala s tem, kakšne hlače bo nosila, koliko uhanov bo imela v ušesu in na nosu.., kot pa s tem, kakšne ocene bo imela. Tako sta vsaj doživljala njena starša. Bila ste že zelo obupana, kaj naredili s hčerko. Končno sta se sprijaznila, da sta pač nemočna in da jo bo že življenje izučilo. Tako je trajalo nekaj mesecev, medtem ko sta se nemoč in obup pri starših stopnjevala, se bile vse slabše tudi ocene pri Ani. Sodu je izbilo dno, ko je Ana pridelala tri graje. Starša sta se oglasila pri šolski svetovalni službiz vprašanjem, kaj naj storita. Sledil je pogovor. Ana je na začudenje staršev povedala, da si želi boljših ocen, vendar se ji velikokrat ne da učiti. Pedagoginja je vprašala, kje bi se raje učila, sama v sobi, ali skupaj z očetom ali mamo (z vsakim po
- Št.87.7.fl.
tri dni v tednu) v kuhinji za mizo.
Sledilo je drugo presene-čanje, ko je Ana izbrala kuhinjo^ Oče kar ni mogel verjeti, Čez en teden je sledilo drugo srečanje pri pedagoginji. Ana je bila nejevoljna. Ugotovili so, da učenje ni bilo uspešno. Ne zaradi nje, ampak zaradi očeta. Očetu se ni dalo sedeti vsak dan eno uro ob Ani (tri ure na teden!). Postal je živčen, začel je žaliti Ano in odvihral. Potem sta se skregala z ženo in Ana se je počutila krivo, ker je prišlo do prepira, Tukaj z Novakovimi konCajmo.
Zakaj se pubertetnik želi učiti s staršem?
Ker je to morda edini način, da je eno uro z očetom.
In še bolj zato, ker mu v tej uri lahko nevede preloži veliko svojega bremena: živčnost, nemoč in jezo. Če oče vse to zdrži, potem je temu pubertetniku prijetno biti ob njem. Na zunaj sicer tega ne bo pokazal, ker se to ne spodobi, ker on v tej dobi mora biti samostojen! Dejansko pa je tako, da smo mu pasirah hrano, ko je bil star nekaj mesecev, zdaj pa rnu »prebavljamo« čutenja,
mu jih vračamo v prebavljeni obliki. Anin oče tega sprva ni zdržal. Skozi pogovor s pedagoginjo pa je spoznal, kaj to pomeni. Naučil se je, da če ob Ani
postane kar naenkrat jezen, ima opravka z jezo tudi Ana: če se ob Ani počuti nemočnega, ima opravka z ne-močjo tudi Ana; če ima Ana težave z ocenami, je pogosto to zgolj krik na pomoč: »Mama, ati, v stiski sem, pa me ne slišita, če pa bom >za-količila<, potem vem, da bosta reagirala.« Če je Ana nesramna in prizadene očeta, to še nujno ne pomeni, da je hudobna, ampak to, da je tudi sama prizadeta, pa še ne zna na ustrezen način tega povedati.
Skratka, Ana, sedaj ko je pubertetnica, še vedno potrebuje očeta in mamo, še bolj kot takrat, ko je bila še čisto majhna punčka. Samo tega ne sme pokazati!
DRAGO JEREBIC
ir2006
20
S lililK
IŠČEMO TOPEL DOM
Resnična pomoč živalim
Priznati moram, da sem ta teden želel pisati vsem tistim, ki se imajo za ljubitelje živali samo zato, ker imajo kakšno žival (ali pa bi jo želeli imeti, če bi se le zanjo našla čas in denar). Ti ljudje pridejo v zaveUšče, si živali v nekaj minutah ogledajo, pri čemer nobene ne posvojijo, ne donirajo niti najcenejše konzerve (stanejo manj kot 150 tolarjev), a nas nato kritizirajo, kako bi moralo biti za živali bolje poskrbljeno, saj nam država zagotovo daje ogromno denarja. Pozabljajo le, da je to država, v kateri se
prepol
aped]
a klinika gradi že približno deset let.
No, namesto da bi odgovarjal na njihove obtožbe, sem se raje odločil, da bom opisal primer resnične pomoči živalim. Skupina mladih, imenovana Mladi za živali, iz Trbovelj si je zastavila cilj, da bo pomagala živalim, ki najbolj potrebujejo pomoč, to je zapuščenim živalim v zavetišču. Ker za občino Tr-bovlj e storitve zavetišča za hišne živali opravljamo mi, so pomoč ponudUi nam. Vzeli so si čas, lastnoročno
dill zbirna mesta za donaci-je v obUki pasjih hišic in jih razpostavili v trgovinah v Trbovljah. Že v prvih treh dneh so zbrali približno 200 kilogramov hrane, malo manj kot 20 tisoč tolarjev in kar nekaj drugih stvari, nato pa vse to sami dostaviU v zavetišče.
Lahko jim samo česti-tam(o}. Ne samo zaradi do-nacije same (ki nikakor ni zanemarljiva), ampak predvsem zato, ker s tem dejanjem premikajo miselnost ljudi, jih opozarjajo na problem zapuščenih živali in še najbolj zato, ker so za zgled, kaj ljubiteljstvo pomeni. Ne le to, da ti je nekaj všeč, se ti smili, vidiš problem, ampak predvsem to, da si pripravljen za to nekaj storiti, celo žrtvovati kakšno svojo minuto. Za vse to se jim iskreno zahvaljujem.
Če hočete razumeti, komu pomagajo, in bi želeli pomagati (najraje s posvojitvijo živali) tudi vi, pridite v zavetišče, kjer vas med drugim čakajo tudi naslednji kosma-tinčki. Najdete nas v Jaimov-cu pri Dramljah, pokličete pa nas lahko na telefon 03/749-06-02.
ROK KRAJNIK
n a se bo kmaki začelže moj trely mesecvazihi. Kaj me res nihče ne mara?Tako sem pridna, karže malosrameajiva,mslila sem, da me bo vsakdo vesel... Šmrk, menda se ja že dmgič ne motim?«
Ali ste vedeli, da imamo le mačje samičke lahko tri barve in smo simbol za srečo? Morda vas lahko naučim še veliko o mucah, da boste vedeli, zakaj smo bile ži
Mali kuža. ki je v »bučko« podoben »border coliju. Je tudi toliko inteligenten kot najpametnejša pasma? Naj na to odgovori tisti sreč než, ki ga bo posvojil.
ijelfcisemuježezacelHa
Odkar sem v zavetišču, hsrše sicer ni tri tetine, je šlo že vsaj 15 muc k l>|isa,j6ni<kotnaKÜn. novimlastnikom.Tuilijaisemigrivinprij.ienteriijemnnlep.tigrček«. - Št.S7.7.n<»emlH>r200S
tednik
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malili oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure. za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.
NOHCf MVU
Sat^klurteBM.	šMAmjm
CS€NTJU(l0V74«n00,S«IMIUt03/8190t4
mk mmk
IZKOniSTIT«
na Dsetini razgovor. Inf. od pon. do (letka od 8.do 15. ure. Tel. 03/428 61 SO, Jakoma, d.a.o.. Mariborska c. 44. Cslje.
VW|»S50tl.9ldi,letnik 1998,veliki) dodatne opreme,prodam-Telelon 031 872-
m-i.imm
ll»ti!liHiliAiilin*inilpri llOOOm'gnilbengi
polel6lina04l 6)4-512 d 041 576-922.	«oe
mB«llO|»riBl.vlG!b»j",0r.mli., pn>l>iii.TelefisD51 321-925. seos POSmiCla.nmnisl«Jii.kl,v.lilM615
iii<>ienili«,lllllllm',Hni.lIbiikt i.,Mii,n,db.nlf..lln»n.h.i... lipi lokoiiii,6kn>ii(el|a.Tilefoi 041

STAN0VAKJ£,do45ni',zetDzno(K,bpitn. Telefon 041 611-596, 040 84H3B, 040712-780.	6710
GARSOHIERO, opremtieno, v Novi vasi, oddam samski ženski. Odlaip opreme. Telefon 041727-243.	6627 STANOVAKJEvfiiši, llOm'.vncseljuProse-niško,5km iz Celja, opremljeno, od-dom za doli» tas. Telefon 041 612-477
NAJAMEM
Podgori.ŠmDrtnoobPnki,pr lefonOai 792-380. POSIOVHI prost«, 80 m',štorom
VEČJO družinsko hiša, v okolici Žflica, prodam-Vnjejle prostor tudi 10 vašo
r SPODNJI Savinjski dolini najamem monjše opremljeno stanovonje. Telefon 031 618-301.	6624
Qoprema
PRODAM
TIlDElNOmlinioiinlnkuhinlskokrii^ dinio igodno pridan. Ufgn 421-B303.	e/ja
kndit.l.hk.™m,.äi.™f.l.9r.rh
|< prek mili. Teklon 041 605-786.
GOSimUaleddimingiem.TeUen 031 20H39.	«552
!l.novnnjo. I.l.l.n |03| 5824-211, 041 992-701.	6707
PRODAM
Inno«« drvi mdem-Ielef« 031 734-
DR»A,d.l,ü,vhl«lih,bukevin9.b.r,. dDiUvo,ptodom.Itltlon 040 211-346.
ORVA,buk(r«i,k™ikeiig«i»,idosl..o,v okollgCel|i,pnxl>ii.Teyon 041 832-
KOURZVONKOS^P. VULKANIZERSTVO
Šentvid 4a, 3231 GnMo Tel.:ll3l749 11 20 AKCIJA
m:
ZIMSKIH GUM-K®™« —
_S1IIS3 mCHELIN «LIBEl _ _ OlIOlUElt
' Cene » v $H z 20% Mv-jeni PRI PLAČILU rGOTOvlwOI Pri nakupu gum imate montažo pri nas brezplačno!
mu ifciift'.
21

«t- ?,«' 3,
i 7'i <■
Še 72 dni do žrebanja avtomobila Getz Hyundai med naročnilii Novega tednilca
DRVA, bukova, nasekana, |irodam.Tala(an (OJ)5B05-145.	5I30S
DIVt,slha,bukova i> kastaniava.iilasti-vo,p[odai.T>lofon040S2WI0.
KOtEIUE,knnao,konit!«iuboinkoltm-bo,prodoni.Tiilefon(D3)570-)351.
PRODAM
aAIE ptiiinsolce, (istokrvne. state 9 toj-nDv,Ho>ti-Telefon (03) 573U]9.
L1224
PRAŠliE, 30 tla 80 kg, možno tlostova, ptoiiam. Telefon 5792J45 ali 031 54«53.	51266
MbU}T bui^ko ko» ptodant. Telefon 54SS-031.	m»
BUflSf(Eaka:ki,ioplonio,stania7nieso-tev, IA totfovnikom, lelo lepega, ugoij-no ptodam-Tekilon 1031749-1790,031 i0H74.	6708
PIIŠIČE, leike oif 70 ifo 40 kg, moien ptevozn[lznkol,ptBifnni.Tefefan04t 209005.	67t9
TILICOsimenlalko,450kg,stim9 mesetev, ptoilnni.Telefon03U54-750. 6720 BflElOktovoptoilim. Telefon 031 157-416,	8732
PllAŠtt,10dol20kg,piiiloni-Telefo« 041708-154.	p
TEUCO, težko 410 kg, ptoifani. Tofef« 573M13.	1-12«
KIU«0,breiot>ie»iev,prodani. Telefon 04t 310«7I.	6748
K07Ul,b.t!kejo,irDllavnikom,statega3 leto, prodam afitneoiont 10 mlodlia. Telefoo 10315731-177, »41 »539.
6753
KOZO, Slam eno kito, stnnste posme, prwh-n» 1010.000 SIT Telefoa 1031 5126-506.	67112
SATELITSKOoateao, clptoso. dvižna garaž, no vrato, ptodoni. Telefon 031 616. 27S,|03| 542-1131.	67t»
fElELfUAK, moihen In tli ponje, prodom. Telefon031713661.	8764

ŽENIDUpostedovilnKoZouponlopos» d.ie..v!.st.r.st...bdobia,l„e.. ploiao 10 mlaišežeiske. Telefon {031 5726319,031 505495. loopoldOro-šniks.p.,DoleiiiavasS5,Piobold.
riltrspadoželia,bmabvozmistl.blrod spoinol dekle, lahko s kmetllo, ki bi prišlnkmeni.Telefon 041 860.399.
6731
«OŠIO, [ifol, flor 40 fel,iš«»i ženska «f 30 do 40 fet in resno ivem. Telefon 031 211-171.	2888
IŠSM deklo aH momko, otrok nI oviro, stoio ad35do45kit,zaiosooivoza.Tel!ion 051 263-153.	L1Z44
Mmsm
ZAPOSLIM: slikopleskarie in giodliono do. loviezalloalaogrodboaodelo.lofor. manie: PE Grodaje, Soa64, d. o. o., Ipovčevo 22, Celle, tefoloa 051 363 GOSfNEJanoišie, 986.
ZUHISUMOmloliogo moškega zo topol, niškn delo. Zoželeae Izkušnle, možnost redne znposlave. Tekwi, Elze Berglez, i p.,Goiiaial4b,Šenl|ur,tololaal41 3S9341.	s™
OSMRTNICA
Tiho je zaspala naša ljuba mama, babica in prababica
JOŽEFA ŠAUBERGER
roj.Gaberšek (1915-2006)
Od nje se bomo poslovili v četrtek, 9. novembra 2006, ob 15. uri na pokopališču v Laškem. Žalujoči: sin Franc ter hčerke Frida, Mihaela in Silva z družinami
Laško, Ljubljana, Domžale, Prekorje Laško, 4. novembra 2006
ZAHVALA
V 80. letu nas je za vedno zapustila žena, mama in stara mama
MILKA ŠTORMAN
iz Celja
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in z nami sočustvovali. Hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in sveče, izraze sožalja in pomoč v težkih trenutkih. Posebej bi se zahvalili dr. Šibliju in dr. Markotičevi, dekanu Alojzu Vicmanu za lepo opravljen obred in vokalni skupim Škrjančki za odpete pesmi.
Mož Radi, hčerka Milica z Domnom in Polono ter hčerka Marjana z možem Ibnetom in Petro
honorarno delo za strežbo hrane in piioie. Telefon 041 748-905. Jono Založnik, s. p., Križevecl, Stranke. 6713 IŠCEM delo: nntve otrok na domu. RelDciia Le$i(no-Celie.Tejefon 040171-669,Si-
ZAPOSLIM delovaizo nedoločen čas. OD 160.000 srr neto. Telefon 040 754-
025,od7.dol5.ute. Roberto s. Pv
Vthe33,Tetiar|e.	6746
IŠČEMdelo m doimi: čiščenje, likanje, i«ki-ciio Le»čno(elie. Telefon 040171-669, Simono.	6752
CENIK KUHARSKIH BUKEV
KUHARSKE BUlCVE SLOVENSKIH GOSPODINJ -maioprodajna cena 2.700 sit -za naročnike Novega tednika 1.000 sit -z naročilnico 2.400 sit
VLAGANJE, SHRANJEVANJE IN ZAMRZOVANJE ŽIVIL
-maloprodajna cena 2.300 sit
-za naročnike Novega tednika 950 sit
-z naročilnico 1.900 sit
ZDRAVILNA ZELISCA, CAJI IN CAJNE MEŠANICE
•maloprodajna cena 2.700 sit
naročnike Novega tednika 1.000 sit ^•naročilnico. 2.400 sit
Vseknjrgeizs.
HI Šenčurju Urv PSI
Naročilnica
nepreklicno narečam.....izvodov Kuharsi« bukv« sioyeiiskih gospodinj po ceni 2.400 sit i 10,02 EUR) 7.a izvod Ipius pošlnina).
neprelilicno naročam.....izvodov l(njige Kuharske bukve • vlaganje, shranjevanje In zamrzovanje živil po ceni 1.90D sit (7,33 EUR)za izvod (plus poštnina).
nepreklicno naročam.....izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 2.400 sit (10,02 EURl za izvod (plus poätnina).
«RDCILO KOMPltTO» KIJIG (Dinjčite polje pred želeno kombinacijal
O nepreklicno naročam komplet knjig 1+2+3 po c»ii 4.900 sit (20,45 EUR) <plus poštnina) D neprsklicno naročam komplet knjig l*g pa ceni 3.400 sil (14,19 EUR) (plus poštnina) C nepreklicno naročam komplet knjig 1+3 po ceni 3.800 sit 15.86 EURl (plus poStnina) □ nepreklicna naročam komplet knjig 2+3 po ceni 3.500 sit (14,61 EUR) (plus poštnina)
Podpis
IVT&RC d.e.o., Prejemava 39.300Q Celje
Utihnila je ura
življenja, se prižgala je luč
spomina, ki ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
V SPOMIN
4. novembra je minilo eno leto, kai ni več med nami našega dragega moža, ata in tatija
IVANA VEBRA
iz Šmartnega v Rožni dolini
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in spominjate.
Ni hujšega gorja na sveti kot so zadušene solze; ko jim na dan ni dano vreti, pekoče padajo u srce. (S. Gregorčič)
BOŠTJANU
z ljubeznijo Matevž, Miša, Mitja. Marina
Celje, 3. novembra 2006
KUHARSKE BUKVE SLOVENSKIH GOSPODINJ
Zbirkapreverjenih receptov iz kuhinj slovenskih gospodinj, zbranih iz vse Slovenije voddaji Radia Celje»Kuhamo skupaj«. VLAGANJE, SHRANJEVANJE IN ZAMRZOVANJE ŽIVIL Zbirka napotkov, nasvetov in receptov za ravnanje z živili, ki jih gospodinje z eno besedo imenujejo ozimnica. Pravila vlaganja in shranjevanja, napotkiin nasveti za zamrzovanje, skoraj 200 receptov za marmelade, sokove, kislo zelenjavo in druge pripravke. ZDRAVILNA ZEUŠCA, ČAJI IN CAJNE MEŠANICE Vodič skozi zdravilna zelišča, ki jih je mogoče najti in nabirati v Sloveniji (s fotografijami in risbami), rastišča, kaj nabiramo, kako sušimo in kako pripravljamo zdravilna zelišča za uporabo. Strupene rastline. Recepti za čaje, ki na zdrav način lajšajo različne tegobe. Domača lekarna.
ludivposlovelnicahSItravŽalcu
ri«,k<inaliza(iie, izdelava >škorp<,as-ioltironie. Telefon 041 644-931, Jostss, d.ii.o.,Javo^4,Cer|e.
fi^DE dem», finalna slikopleskorsko in oslah dela po konkurenčnih, promocijskih (enoh. Informacije: Pf Gradnje, Sun64 d. 0. 0., Ipovčevo 22, Celje, telefon 051 363-986.
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE
KAPIS d.o.o.
mednarodno podjetje za proizvodnjo in prodajo kablov Novo Celje 8, 3301 Petrovče
OBJAVUA
prosto delovno mesto
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST
Od kandidata pričakujemo:
-	najmanj VI. stopnjo ekonomske ali telnnične smeri
-	najmanj 3 leta delovnih id^ušenj (zaželene izkušnje na področju prodaje eteWro izdelkov)
-	znanje tujega jezika: hrvaščina, angl.
-	poznavanje pnagramskih orodij MS Oficce in Windows
-	izpit B-kategofije
Pričakujemo, da ste ambiciozni, odgovorni, kreativni, komunikativni, zanesljivi in timsko usmerjeni. Ponujamo van dinamično delovno okolje, stimulativen osebni dohodek.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili pogodbo o delu za določen čas, s šestmesečnim poskusnim delom, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili sprejemamo 8 dni po objavi: Kapis, d.o.o., Novo Celje 8, 3301 Petrovče, tel.: 03/713-10-00. kont. oseba Sabina Plahuta, e-mail: kapi8@kapi8.si
22
PBOBZ^ELA
lOVI TEDNIK
pjvsta deloma mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preg^nosti objav iz-, paščamo pogoje, ki iih postavljajo delodpjalci (delo za določen zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi mv^ni in mm4-: kajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na damaü strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// www.ess.pov.si:
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri ob-
poslovodja prodajalec; do 10. 11.2006; Seba d.o.o. Celje, Lava 9,3000 Celje;
prodajalec tekstila in usnjenih izdelkov, delo v Celju; do 10.11.2006; SKG d.d. Kamnik, Steletova cesu 8, 1241 Kamnik;
prodajalec; vloge na naslov: Slovenljales d.d., Sektor za kadrovsko organizacijske in splošne zadeve. Dunajska cesta 22, 1511 Ljubljana; do 14.11.2006; Slovenijales trgovina d.o.o., PE Celje, Medlog 18,3000 Celje;
prodajalec, prodaja bele tehnike akustike in gospodinjskih aparatov; do 6. 12. 2006; Tri-pexd.o.o., Bežigrajska cesta 7, 3000 Celje. Kuhar
kuhar, samostojna priprava, obdelava in dodelava raznovrstne hrane; do 14.11.2006; Manpower d.o.o., PE Celje, Sta-netovauüca4,3000 Celje;
kuhanje malic, priprava slaščic, kuhanje po naročilu, priprava, čiščenje in razdeljevanje hrane, del. mesto v Celju, Tehaiska4; do 21.11.2006; Qua-litado.o. Rogaška Slalina,Slan-drova ulica 26,3250 Rogaäka Slatina. Natakar
strežba pijač; do21.11.2006; Društvo za ustvarjalnost Filter, Muzejski trg 6,3000 Celje;
strežba hrane in pijač, del. mesto v Celju, Linhartova 5; do 14.11,2006; Integros d.o.o.. Podjetje za nizke gradnje in gradbeni inženiring, Proseniš-ko 46,3230 Šentjur;
iščemo izkušene natakarje za strežbo hrane in pijače, delo vCelju; do 14.11,2006; Manpower d.0.0., PE Celje, Stane-tova ulica 4,3000 Celje;
T.R.C., Dekovac. 1,3000 Celje; do 10. 11. 2006; Oštarija d.o.o., Jugovo 6,9231 Beltinci;
natakarica, strežba pijač; do 6.12.2006; Tripexd.o.o.,Bežigrajska cesta 7,3000 Celje. Strojni tehnik kontrolor v proizvodnji; do 10.11.2006; Armeton d.o.o., Cesta na Lenivec 27,6210 Sežana;
skrbnik vzdrževanja in tehnične nabave; do 9,11, 2006; Avto Celje d,d., Ipavčeva ulica 21,3000 Celje. Elektrotehnik tesarska, zidarska in železo-krivska dela v visokogradnji in nizkogradnji; do 10,11,2006; Profi grad d.o.o.. Cesta v Lo-krovecll,3000 Celje, Gradbenitehnik referent zapslovanje z nepremičninami, upravljanje stanovanj in stanovanjskih hiš; do 8.11. 2006; Supra-stan d.o.o. Celje, Adamičeva ulica 1,3000 Celje. Ekonomski tehnik receptor varnostnik, sprejem strank, kontrola, nadzor; do 10, 11,2006; Kosič Drago s.p.. Veza Celje, Delavska ulica 18,3000 Celje;
upravna enota ceue
Osnovnošolska izobrazba čistOka, sobarica; vloge na naslov: T.R.C. Celje d.o.o., Deč-kovac. 1,3000 Celje; do 10.11. 2006; Oštarija d.o.o., Jugovo 6, 9231 Belünci.
Nižja poWicna izobrazba (do 2 let)
CNC operater, delo v večjem proizvodnem obratu, kjer boste opravljali razna dela na CNC; do 14. IL 2006; Manpower d.o.o.. PE Celje, Staneto-va ulica 4,3000 Celje.
Nižja poklicna izobrazba (do 3 let)
oblikovalec kovin; delo v večji proizvodnji, kjer boste opravljali delo z različnimi stroji; do 14.11.2006; Manpower d.0.0., PE Celje, Stanetova ulica4,3000 Celje;
rezkalec, delo poteka v večji proizvodnji, kjer boste zadolženi za delo rezkalca in upravljali stroje; do 14,11,2006; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova u]ica4, 3000 Celje;
kovinostrugar, delo v manjši proizvodnji, kjer boste opravljali delo na različnih strojih; do 14.11.2006;Manpowerd,o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje;
operater na HVS, de!o v manjšem podjetju, kjer boste svoje delo opravljali na stroju HVS in ostalih; do 14.11.2006; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje;
zavarovalni zastopnik, sklepanje zavarovanj pri novih in obstoječih poslovnih partnerjih; do 14.11.2006; Manpower d.o.o., PE Maribor, Slovenska 17,2000 Maribor. Mizar
montaža oken in obdelava; do 15.11. 2006; Gaber Simon s.p„ Splošna gradbenadela,Li-pa pri Frankolovem 34, 3213 Frankolovo. Elektroinštalater opravljanje elektro del; do 18. 11.2006; Esot d,o,o, Celje, Kersnikova uhca 21,3000 Celje, Avtoličar
vaše d elo bo obsegalo kitanje, brušenje, lakiranje in ostala ka-roserijska popravila; do 14. 11, 2006; Manpower d,o,o., PE Celje, Stanetova ulica4,3000 Celje. Voznik
voznik tovornjaka C kategorije za prevoz blaga; do 7.11. 2006; TCC transcomraerce d.o.o., Kosovelova ulica 16, 3000 Celje;
vozniktovornjakapoNem-aji,Angliji;dol7.11.2006;TLTS d.0.0., Lešje la, 3211 Škofja vas. Prodajalec
prodajalec, prodaja lesne^ in sanitamega materiala, svetovanje in pomoč strankam pri nakupu blaga in delo na bla^jni, prednost bodo imeli kandidati s poznavanjem lesn^ali sanitarnega materiala ter izkušnjami z delom vtrgovini; do 14,11.2006; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje;
delo samostojnega računovodja; do 10.11.2006; Poslovno komercialna šola Celje, Kosovelova ulica 4,3000 Celje;
komercialni referent za spremljanje naročil kupcev, izpisovanje zaključnic, izdelava faktur, pisanjeponudb; do 21. 11.2006; TCCtranscommerce d.o.o., Kosovelova uhca 16. 3000 Celje;
knjigovodja; do 10.11.2006; Vaj d.o.o., Gregorčičeva ulica 7,3000 Celje.
Ekonomsko komercialni tehnik
nabavni referent, spremljanje neizdobavljenega blaga v blagovni skupini, reševanje reklamacij ; vloge na naslov; En-grotuš d.o.o.. Kadrovska služba, Cesta vTrnovlje 10 a, 3000 Celje; do 14.11.2006; Engro-tuš d.o.o. Celje, CestavTrnov-Ije 10,3000 Celje. Komercialist . prodaja seminarjev podjetjem in posameznikom; do 25. 11. 2006; Nevenka Dautanac s.p.,2upančičeva4,8330Met-hka.
pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Celja; do 25, 11, 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva uUca 3,1000 Ljubljana;
pomožni zavarovahii zastopnik za osebna zavarovanja, območje Celja; do 8.11.2006; Ge-nerah zavarovahilca d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000
pomožni zavarovalni zastopnik za obnna zavarovanja, območje Celja, do 8. 11.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva uhca 3, 1000 Ljubljana.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
zavarovalni zastopnik, svetovalec prodaje za sklepanje zavarovanj, delo na območju Celja; do 14.11. 2006; Grawe d.d., Poslovna enota Ljubljana, Komenskega 4,1000 Ljubljana. Inž. gradbeništva kalkulant; do 14. 11. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje.
Ekonomistza komercialno dejavnost
su-okovni sodelavec za iska-nje in selekcijo kadrov ter trženje storitev; do 14.11.2006; Manpower d.0.0., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje;
samostoj ni komercialist, prodaja trgovskega blaga, iskanje
ča, soobhkovanje prodajnih cen, terensko delo; do 14.11. 2006; Manpower d.o.o.. PE Celje, Stanetova uhca 4,3000 Ce-
Univ. dipl. inž. lesarstva operativna priprava dela, pro-gramiranjeCNC strojev; do 14. 11. 2006; M & A d.o.o. Celje, Nušičeva uhca 2,3000 Celje, l/niv. dipl. inž. strojništva projektant tehnolog, projektiranje sistemov za hlajenje in obdelavovod;dol8,ll,2006; Esot d.0.0. Celje, Kersnikova uhca21,3000 Celje;
tehnolog, planiranje in kontrola dela v proizvodnji, koordinacija dela, nadzor nad izvajanjem dela; do 14. 11.2006; Manpower d,o.o„PECelje, Stanetova uhca 4. 3000 Celje, Dipl. varnostni inženir (vs) strokovni delavec; do 7.11. 2006; Sintal Celje d.d„ Družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22,3000 Celje,
Doktor medicine specialist patologije
zdravnik specialist patolog, postavljanje diagnoz na osnovi kliničnih obdukcij (mikroskopsko in makroskopsko), odvzemanje materiala za preiskave, analiza preiskav in določanje diagnoz, dajanje sodno izvedeniških mnenj, mrhško pregledna služba; do 6.12.2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje.
upravna enota laško
Obdelovalec kovin pomočnik vproizvodnji pa-nelov delovno mesto je v tovarni Ehovštorah; do 10, U. 2006; Eho d.o.o. elektrika, hla-dilništvo in ogrevanje, brezno 7a, 3270 Laško. Inženir strojništva vodja projekta vodenje izgradnje - izvedbe hladilnih sistemov na objektih doma in v mjini; do 17.11.2006; Eho d.o.o. elektrika, hladilništvo in ogrevanje, Brezno 7a, 3270 Uško;
komercialist nabave za naročanje strojnega in elektro materiala; do 17.11.2006;Eho d.o.o. eleküika, hladilništvo in ogrevanje, Brezno 7a, 3270 Laško. Fizioterapevt Fizioterapevt, pripravnik; do 10.11.2006; Zdravihšče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4,3270 Laško.
upravna enota mozirje
Delavec brez poklica
čistilec; do 10.11.2006; Bernaus d.o.o.. Kopališka cesta2, 3320 Velenje;
delo v gostinskem lokalu, natakar; do 10.11.2006; Švarc Val-ter s.p.. Gostilna Na klancu, Lju-bija 57,3330 Mozirje. Mizar
mizar, pomožni delavec; do 10.1L 2006; JK Kaker d.o.o.. Savinjska cesta 32,3330 Mozirje. Kuhar
kuhar; do 10.11,2006; Bute-ko d.o.o. Nazarje, Lačja vas 22, 3331 Nazarje.
Srednja poklicna izobrazba
vedeževanje, svetovanje, astrologija, delo na domu; do 14. 11.2006; Knez Jožica s,p„ Rad-mirje 63 a, 3333 Ljubno ob Sa-
Lesarsfci tehnik
vodja objekta, vodi projekte in dela na objektih, usklajuje in razpor^a delo, koordinira delo z izvajalci; vloge na naslov: Trgotur d.o.o,. Ljubljanska c. 13b, 3320 Velenje; do 10. 11. 2006; Rihter d.o.o., Loke40,3333 Ljubno ob Savinji.
upravna enota slovenske konjice
Osnovtu^olska izobrazba pomožna dela v tiskarni; do 14.11.2006; Petrič Branko s.p.. Tiskarna Petrič, Tovarniška ce-
Brusilec
bmsüec okroglo bmšenje ob-delovancev, ploščato bntšenje, ostrenje; do 11. 11. 2006; Ko-stroj - strojegradnja d.o.o. Slovenske Konjice, Tovarniška ce-sta2,3210 Slovenske Konjice, Strojni mehanik mehanik kmetijske in gradbene mehanizacije; do 10,11. 2006; Klas d.o.o., Tepanje 71, 3210 Slovenske Konjice. Natakar
natakar za pomoč v strežbi; do 17.11.2006; Uhpi Vlado s.p.,
Gostišče Ulipi, Zeče 35, 3210 Slovenske Konjice.
Srednja poklicna izobrazba
voznik tovornjaka s prikolico po Sloveniji; do 10.11.2006; Po-les d.o.o„ Prpizvodno trgovsko podjetje, Brdo 13,3210 Slovenske Konjice. Strojni tehnik oblitovanje kovin, rezkanje, struženje na cnc operaterskem stroju, zd programiranje; do 17 11.2006; Pegan Ivan s.p., obdelava kovin in avtoprevozniš-tvo, Zbelovo 56,3215 Loče. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik - iskanj e morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja - območje Slovenske Konjice; do 25.11.2006;Generahzavaro-valmcad.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana.
upravna enota šentjur priceuu
Osnovnošolska izobrazba
voznik, gradbeni delavec; do 14.11.2006; Polak Gabrijel s.p. Gradnje Polak, Primož pri Šentjurju 34,3230 Šentjur. Mizar
sestavljanje furnirja- moški; alternativna izobrazba: lesar, osnovnošolska izobrazba; nedoločen čas, dvo aH več izmensko delo; do 22.11,2006; Dema d,o.o. Šenčur, Cesta kozjanskega odreda 10,3230 Šentjur;
polaganje gips plošč; do 25. 11.2006; Kavka Andrq s.p, polaganje gips plošč, UlicaL celjske čete 22,3230 Šentjur, Orodjar
cnc operate 1, - delo na cnc obdelovahiih strojih, izvajanje kontrole, izvajanje manipulacije materiala in izdelkov z vi-hčarjem; do 10.11.2006; Alpos proizvodnja orodij d.o.o.. Cesta ko^anskega odreda 25,3230 Šentjur;
orodjar I. - samostojno opravljanje orodjarskih del po načrtih, izvajanje konti-ole, delo na obdelovalnih strojih, tehnična obdelava; do 10.11.2006; Alpos proizvodnja orodij d.o.o.. Cesta kozjanskega odreda 25, 3230 Šentjur. Monter vodovodnih naprav inštalaterska dela, centrahiih in vodovodnih naprav; do 1711. 2006; RečnikMartin-insolaters-tvo, Ponikva 29,3232 Ponikva. Monter ogrevalnih m^rav monter ogrevalnih naprav; do 23.11.2006; Marki Ivans.p. sti-ojne instalacije, Pod gozdom 4,3230 Šentjur.
Srednja poklicna izobrazba
voznik, gradbeni delavec; do 14.11.2006; Polak Gabrijel s.p. gradnje Polak, Primož pri Šentjurju 34,3230 Šentjur;
voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 10. 11. 2006; Tovornik Roman s.p. Loke pri Planini - Toro, Loke pri Planini 12, 3225 Planina pri Sevnici. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik - iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja - območje Šentjur z okolico; do 25. 11.2006; Generahzavarovabica d.d. Ljubljana, Kržičeva uhca 3,1000 Ljubljana.
upravna enota šmarje pri jelšah
Steklarski delavec - dodelava steklenih izdelkov
grobo brušenje stekla; do 14. 11,2006; Steklarska Nova Ro-
gaška Slatina d,o.o., Steklarska ulica 1,3250 Rogaška Slatina.
Steklarski delavec v kontroli in embaliranju
brisanje in pakhanj e stekk; do 14.11.2006;SteklarskaNovaRo-gaškaSlalinado.o., Steklarskauli-ca 1,3250 Rogaška Slatina. Delavec brez poklica delavka v čistem delu pralnice, likanje, zlaganje, sortiranje perila, delo na območju rogaške slatine; do 14.11,2006; Periteks d.o.o, Trzin, Biatnica 2,1236 Trzin. Steklopihač krogličar pihaniestekla;do 1711.2006; Steklarska Nova Rogaška Slatina d.o.o., Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Mizar
mizar; do 10.11.2006;Fin-gar d.o,o.. Tržaški hrib 11,3250 Rogaška Slatina;
mizar; do 10.11. 2006;Fin-gard.o.o., "n-žaški hrib 11,3250
Stavbni klepar
krovsko kleparska dela; do 2.12.2006; Brasil, gradbeništvo, proizvodnja, trgovina d.O.o.. Spodnje Sečovo 85a, 3250 Rogaška Slatina. Avtoklepar
delo v avtomehanični delavnici; do .11.11. 2006; Žgajner servis d.o.o., Spodnje Sečovo 14,3250 Rogaška Slatina.
delo v avtomehanični delavnici; do 11.11, 2006; Žgajner servis d.o.o.. Spodnje Sečovo 14,3250 Rogaška Slatina. Elektrikar energetik elektrikar energetik; do 14. 11.2006; Elekti-o-strojništvo in elektroinštalacijeZvonko zidar s.p., Sotelska cesta 50,3250 Rogaška Slatina, Steklopihač
pihanje stekla; do IZ 11.2006; Steklarska Nova Rogaška Slatina d.o.o,. Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Šivilja-krojač šivilja, šiviljska popravila pe-rila,delo na območju Rogaške Slatine; do 14. 11.2006; Periteks d.o.o. Trzin, Biatnica 2, 1236 Trzm.
Strojnik gradbene mehanizacije
strojnik gradbene melianiza-cije za delo na rovokopaču; do 16.11,2006; OračJankos,p„av-toprevozi, strojna zemeljska dela, Predenca9,3240 Šmarje pri Jelšah. Prodajalec
prodajavozil;do 18.11.2006; Žgajner-Žis d.0.0. Rogaška Slatina, Zgornje Negonje 36,3250 Rogaška Slatina,
Prodajalec kemičnih-droge-rijs. artiklov
prodajalec; do 10.11.2006; Dm drogerie markt d.o.o. Dm drogerije markt Rogaška Slatina, Celjska cesta 34,3250 Rogaška Slatina. Strojni tehnik vodenje avtomehanične delavnice, anahziranje in odpravljanje diagnostičnih napak v avtomehanični delavnici; do 9. 11.2006; Žgajner servis d.o.o. Žgajner servis, Spodnje Sečovo 14,3250 Rogaška Slatina, Magister farmacije razvoj kozmetičnih izdelkov, delo v razvojnem labaratoriju; do 16.11.2006; Kozmetika afro-dita d.o.o. Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 54,3250 Rogaška Slatina.
upravna enota velenje
Gradbeni delavec gradbeni delovodja z izkuš-ijami; do 14.11.2006; Evro in-

NOVi TEDNU
23
ženirmgd.o.o.,Slantetovauli-ca2,3320 Velenje. Delavec brez poklica strežba v piceriji in delo v fitnesu; do 17.11. 2006; Gro-belnik Miran s.p.. Bistro, okrepčevalnica Skala, Cesta v Bev-če 6,3320 Velenje;
čistilec; do 10,11.2006; Her-naus d.0.0.. Kopališka cesta 2, 3320 Velenje;
streä)a.pijafie;do 10.11.2006; LedinekMaflan s.p.. Bistro Belle de jour in avtoprevozništvo, Topolšica41,3326Topolšica;
pomožna dela; do 14. 11. 2006; Vesna d.o.o., Kidričeva cesta 57,3320 Velenje, OsTiovnoioIsfca izobrazba delavec v proizvodnji, delo v Velenju; do 14.11.2006; Ttenk-walderd.o,o„ Leskoškova 9 e, 1000 Ljubljana.
Nižja poklicna izobrazba (do 3 let)
skladiščnik, viličarist, razlaganje, nakladanje, sortiranjein razporejanje blaga po skladišču, obvezen izpit za viličarja; dol4.11.2006;Manpowerd,o.o„ PE Celje, Stanetovaulica 4,3000 Celje, Mizar
mizar, razrez plošč, rezka-nje, špricanje, oploščanje; do 14.11,2006; Renetad,o.o„Pre-loška cesta 1,3320 Velenje. Ključavničar vzdrževalec strojnih naprav, redno pregleduje, vzdržuje in popravlja stroje in transportne naprave, opravlja preventivne preglede preverjanje pri-vijačenih delov, obrabljenih gibljivih delov, mazanje, čiščenje, kontrola olja; vloge na naslov: Skaza Igor s.p,, Selo 17,3320 Velenje (za vzdrževalca stroj-
Jv);( Skaza Igor s.f Velenje, Varilec varilec, vari
„ Selo
1320
mi kovin, obdeluje in vizualno kontrolira zvare; do 14.11.2006; Tajnšek Adis s.p., Podgora 38 a, 3327 Šmartno ob Paki.
njo in trgovino. Koroška cesta 44,3320 Velenje,
Voznik
voznikCkategorije, kamion prekucnik hiab, kainion pre-kucnik; do 14.11. 2006; Evro inženiring d,o.o.. Sontetova ulica 2, 3320 Velenje.
Prodajalec
prodajalec; do 10,11,2006; Spar Slovenija d.0,0.. Spar Velenje, Kidričeva cesta 2,3320 Velenje.
Natakar
natakar za delo v okrepčevalnici; do 10,11.2006; Okrepčevalnica Pri Brigiti d.o.o., Selo 19 a, 3320 Velenje.
Srednja poklicna izobrazba
strežba pijač, čiščei^e; do 14. 11,2006; Novak Marjana s.p., BaiRoky, Koni^kacesta 16,3325 Šoštanj.
Strojni tehnik
operater oz. posluževalec CNČ obd, strojev, kovinarstvo, obdelovalni center 3-4D, stružnica CNC; do 11. 11.2006;Ram-šak Marjan s.p.. Konstrukcija in izd. stroj, opreme in delov. Koroška cesta 44,3325 Šoštanj;
referent zagotavljanja kakovosti, kontrolor, vhodna kontrola materiala, sestavnih elementov in naprav, vhodna kontrola surovin, pomožnega materiala in orodij, medfazna kontrola kakovosti izdelave; vloge na naslov; Skaza Igor s.p., Selo 17,3320 Velenje (za kontrolorja); do 16.11.201
s.p., Selo 17,3320 Velenje
Kozmetični tehnik
2006;
avtome}ianik;dol4,11.2006; Evro inženiring d.o.o., Stante-tova ulica 2,3320 Velenje. Elektrikar energetik električar; do 14, 11. 2006; Evro inženiring d,o,o„ Stante-tova ulica 2,3320 Velenje, Frizer
frizer; do 10,11,2006; Popi^ žen Peter s,p., Kidričeva cesta 2,3320 Velenje,
Strojnik gradbene mehanizacije
strojnik gradbene mehanizacije, upravljaiec TGM; do 14, 11.2006; Evro inženiring d.o.o,, Stantetova ulica 2,3320 Velenje.
Voznik avtomehanik
voznik, vozi in skrbi za tona dolge in kratke razdalje, opravlja razna dela v skladišču, opravlja transport blaga v skladišču z viličarjem ali ostalimi transportnimi pripomočki; vloge na naslov: Ttgotur d.o.o,. Ljubljanska cesta 13/b. Velenje; do 16.11.2006; Osmi-ca d,O.O., Podjetje za proizvod-
i; do 1
Kramer Anja s.p., Šalek 112, 3320 Velenje. Gradbeni tehnik delovodja mehanizacije, neposredno vodenje del pri vzdrževanju javnih prometnih in drugih površin, izvajanje pre-gledniške službe in vodenje pregledniških evidenc, izpolnjevanje in vodenje potnih nalogov, kontroliranje dela šoferjev in upravljalcev mehaniz; do 10.11.2006; PUP Velenje d.d„ Koroška cesta 40 a, 3320 Velenje,
Gimnazijski maturant pomožni zavarcivalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Velenja; do 25.11.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana. Ekonomist za komercialno
razporeja delo in osebje v komerciali, organizira in vodi delo in aktivnosti pri prodaji, nabavi, transportu in skladiščenju; vloge na nasbv: Skaza Igor s.p,, Selo 17,3320 Velenje (za vodjo komerciale); do 16.11.2006; Skaza Igor s.p., Selo 17,3320 Velenje. Profesor angleščine profesor angleškega jezika; do 10,11,2006; Osnovna šola Gorica, Goriška cesta 48,3320 Velenje.
upravna enota žalec
Delavec brez poklica
pomožna dela na žagi; do 10,11,2006; Završnik Franc s.p. - "Zaples", Zakl 3, 3303 Go-milsko. Pomožni delavec posluževalec stroja za proizvodnjo mlečnih izdelkov; do 14.11.2006; Mlekarna Celeia d.0.0., Arjavas 92,3301 Petnav-če;
pomožna dela, tudi na lesarskih strojih; do 10.11,2006; Završnik Franc s.p. - "Zapies", Zakl3,3303Gomilsko. Pomožni Melovalec kovin strojno kij učavničarska in varilska delana terenu; do 21.11. 2006; Grabar Božidar s.p„ Vzdrževanje, elektroinstalacije, Podvin211,3310 Žalec.
Upravljaiec lahke gradbene mehanizacije
strojnik lalike gradbene mehanizacije; delovno mesto je naLožnicipriŽalcu43, 3310 Žalec, do 17. 11. 2006; Alea group d.o.o, Celje, Glavni trg 12,3000 Celje;
strojnik lahke gradbene mehanizacije; do 21.1L 2006; Gra-dikom d.0.0.. Ulica talcev 3,3310 Žalec,
Nižja poklicna izobrazba (do 2 let)
voznik tovornega vozila,raz-voz pohištva strankam na dom, pomoč pri nalaganju, razlaganju kamiona.delo je v širei okolici Celja; do 17.11.2006; EmeršiČ Piimož s.p. AvtoprevDznSvD, Pa-riž]je38f,3314Braslovče, Mesar
mesar; do 21, II, 2006; Čas Ervin s.p.. Mesarstvo Čas, Savinjska cesta 77,3310 Žalec,
komercialne (prodajne) in promocijske aküvnosü vpisarni in na terenu, pisarniško delo; do 7.11. 2006; Erhart marketing d.o.o.. Koroška cesta 29, 3320 Velenje;
vodja komerciale; do 14.11. 2006; Reneta d.o.o,, Preloška cesta 1,3320 Velenje. Dipl. inž. lesarstva (vs) vodja projekta oploščanja, mdf elementov in proizvodnja kopalniškega pohištva; do 14, 11.2006; Reneta d.o.o., Preloška cesta 1,3320 Velenje. Univ. dipl. ekonomist vodja komerciale, načrtuje, usmerja in usklajuje trženje in prodajne dejavnosti, vodi in
avtomehanik; do25.11,2006; PilkoVincenc s.p,-Moto center, Drešinja vas 18, 3301 Pe-trovče. Optik
optik - izdelava očal; do 7, 11,2006; Kodrin Simona, s,p.-Optika in trgovina. Rimska cesta 35,3311 Šempeter v Savinjski dolini.
Strojnik gradbene mehanizacije za zemeljska dela
strojnik težke gradbene mehanizacije, delovno mesto je na Ložnici 43, Žale; do 17.11. 2006; Alea group d,o.o, Celje, Glavni trg 12,3000 Celje;
strojnik težke gradbene mehanizacije; do 21,11.2006; Gra-dikomd,o,o„Ulicatakev3,3310 Žalec. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; delovno mesto je na Ložnici pri Žalcu 43,3310 Žalec, do 17.11,2006; Alea group d,o,o, Celje, Glavni trg 12,3000 Celje;
voznik tovornega vozila; do 21.11.2006; Gradikomd.o.o„ Ulica talcev3,3310 Žalec. Skladiščnik
skladiščnik-delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 17. 11.2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Kuhar
peka jedi na žaru, strežba pijač; do 20.11.2006; Starič Marjan s.p., kava bar, Šlandrovug 26,3310 Žalec. Strojni tehnik posluževalec cnc strojev; do 11.12. 2006; Basti - reduktor d.o.o.. Polzela, Ločica ob Savinji 36,3313 Polzela;
cnc operater in programer; do 7.11.2006; Kovinopasars-tvo Rehar d,o.o.. Zaloška gorica 12,3301 Petrovče;
vodja servisne delavnice za servisiranje motornih koles; do 25. n. 2006; PilkoVincenc s.p.-Moto center, Drešinja vas 18, 3301 Petrovče;
planer proizvodnje - delo v Žalcu; do 7.11,2006; Trenkwal-derd,o.o„Leskoškova9e, 1000 Ljubljana. Gradbeni tehnik delovodja gradbeništva; delovno mesto je na Ložnici pri Žalcu 43,3310 Žalec, do 17.11. 2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trgl2,3000 Celje;
gradbeni delovodja; do 21. 11,2006; Gradikom d.o.o., UU-ca talcev 3,3310 Žalec. Ekonomski tehnik računovodja; do 10,1L 2006; Marčen Darko s.p.. Instalacije, Matke 18,3312 Prebold;
referent v lo^stiki - delo v Žalcu; do 7.11,2006;'nenkwal-derd.o.o„Leskoškova9e, 1000 Ljubljana, Komercialist
komercialist na terenu - delo zajema predstavitev in prodajo orodja, pridobivanje novih strank, kontaktiranje z obstoječimi strankami, reševanje
VODNIK
izdel
močje.
zgooovineUfije
.7,00 Kulturni dom Šoštanj,
preddverje_
Ibrkova peta
ustvarialnica za otroke iTi
tabora Žalec
? po-
nudb; do 17.1L2006;D-s tuls d.0,0.. Vrtna ulica9,3311 Šem-petervSavinjski dolini. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik - iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in
' ;klca;do25.11.2006;
jvalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana, Inženir strojništva tehnolog kakovosti - delo v Žalcu; do 7.11.2006; Trenkwal-derd,o.o.,Leskoškova9e, 1000 Ljubljana;
tehnolog - delo v Žalcu; do 7. 11,2006;'Itenkwalderd.o,o„Le skoškova 9 e, 1000 Ljubljana. Inženir gradbeništva vodja gradbišča; delovno mesto je na Ložnici pri Žalcu 43,3310 Žalec; do 17,11.2006; Alea group d.o.o, Celje, Glavni trg 12. 3000 Celje;
vodja gradbišča; do-21. 11, 2006; Gradikom d.o.o., UUca tal-cev3,3310 Žalec.
Diplomirani ekonomist (vs)
referent vnabavi - delo v Žalcu; do 7.11,2006; Itenkwalder d.o.o,, Leskoškova 9 e, 1000 Ljubljana.
ga dne, S. Vegri: kvak-kvak
Špeline pravljične ur 17.00 Vila Mojca Velenje
.8.00 DvoranicaZveze
kulturnih dništevCetfe Bralni večer celjskega 11 teramega društva
10,00 Otroški n:
- Mzer Čatorie
7,00 Knjižnica Rogatec_
Ura pravljic za najmlajše
poslušanje in ilastradja
Dišave iz stekloiičke (d)-likovanjevglini) Hermanova ustmjalmca 11.00 Pokrajinski muz^ Celje -
knjižnica___
Novinarska konferenca abizda}opublik«i|eCelj-
8.00 Krajevna knjižnica Griže -mala dvorana kulturnega
____.doma	.-r.,-
■ ■ Mat^'k^Ir-Po'iie^u potopisno predavanje ob diapczitivh
0,OOLikovni3gloDCdje
Dela po i;d}oni kustosinje Ivane Bago
odprtje razstave celjskih umetnikov
Mojca PokrajculKpIesna pravljica
Odbanavabomnainizven i7,00 KnjiMca Rogaška Slatina Ura pravljic za najmlaj-
L^stikwasc
18,00 Muzej novejše zgodovine Celje._
.0,30 in 16.30 Muzej novejše
zgodovine Celje_
Demonstracija obrtnika - modistinja Marta Žohar .ZOoknjižnicapriMišku
Knjiacu_
i^cMfta o treh pujskih pravljična ura
18.00 Medobčinska matična
knjižnica Žalec_
Damjan Končnik: Po Grenlandiji - Potovanje na konec sveta v Scoresby z ladjo Explorer potopisno predavanje ob diapozttuAh
9,00 Celjski dom -dvorana
.8,00 Dvorana kulturnega doma
__Rogatec . .
Katja Gobec Sveddca, Pin-
ta - projekcija 75-ininut-nega filma
Kristina in Umš Ravbar, ki stazainom obkrožila zemeljska obb 9,00 Mladinska knjiga Celje Gregor Födransperg ' Fe-dr, svetovni popotnik: S kolesom po Afriki potopisnopr
18.00 Vila Mojca Velenje
Šola za starše - nadaljevalni program
19.00 Mladinski center Vdenje
18.00 Univerza za m. življenj-sko obdobje Vdenje Vinko Šmajs: Itidi jesen je lepa
predstavüev knjige 19.19 KnjiMca Velenje,
äüidijgka čitalnica_.
Sanja Lončan Kako premagamo kandido predavanje
povezanost uma i: lesa
predstavitev knjige
9 Knjižnica Velenje, šmdgska čitalnica
Andreja Jernejčič: Ekvador - v objemu Indijan-
www.novitednik.coin
Podjt^eNT&RC, d.0.0. Direkton Srečko Srot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko Inagen-cijsko-Užno dejavnost
Naslov: PreSemova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) S441032. Novi tednik izhaja vsakioreklnpetek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63), petkovega pa 300 lolarjev (€1,26). läjnica: Tea Podpefian Veler, Naročnine: Majda Klanšek, Mesečna naročnina je 1,700 tolaijev (€7,10). Za tujino je letna naroCnina 40,800 tolatjev (€170,26), Številka transakcijskega računa: 06000
0026781320, Nenaročenlh rokopisov in fotog-afij ne vra čamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. DimajskaS direktor: Ivo Oman, Novi tednik sodi med proizvode, z katere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednost.
prelom
Odgovorna urednica: Tatjana Cvlrn, Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčlč. Urednik fotografije: Gregor Katlč, Računalniški Igor Sarlaii, Andreja Izlakar, Oblikovanje: adesi^,comE-niall uredništva: tednlk@m-rc.si; mlčnega uredništva tehnlka,tedrük@nt-rc,5l
- Št.S7-7.n<
Telefon studia (za oddaje (03) 49 00 881. E-mail: radlo(g>nt-rc.si. E-mail v studiu: lnfo@ra
AOENCUA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku In Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko ladbn: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem c^lasov po elekt, pošti: agenclja@nt-rc.sl
še 72 dni do žrebanja avtomobila Getz Hyundai med naročnilci Novega tednilca
številni potomci v rodbini Vodlan
Srečanje rodbine Vodlan
Sončna oktobrska sobota |e bila za rodbino Vodlan nekaj posebnega. Zbrale so se namreč štiri generacije bližnjih in daljnih sorodnikov, vsega skupaj je na srečanje prišlo 130 ljudi.
Povod in idejo za srečanje je dal Jože Vodlan, ki je z ženo Silvo pripotoval iz ZDA, da bi praznovala 30-letmco poroke. Jože je kot 19-letni fant odšel v svet, dosegel akademsko izobrazbo in ustvarja kot akademski slikar v Severni Carolini. Srečanje rodbine Vodlan so pričeli s sveto mašo v cerkvici v Tremerjah, daroval pa jo je bratranec, pater Leopold Gerčar, ki sicer deluje v romarskem središču na Brezjah.
Po obveznem slikanju so se zbrali v gostišču Hochkraut. Vsaka družina se je predstavila, nato pa dobila v dar rodbinsko drevo, ki so ga izdelali za to priložnost. Korenine segajo v leto 1848, ko se je rodü praded Martin. Z ženo Dorotejo sta leta 1894 kupila kmetijo v Klenovem pri Rimskih Toplicah. Družina se je širila, največ, 8 otrok, je imel sin Franc. Danes je iz tretje generacije živih še 7 otrok, najmlajši pa je že omenjeni Jože Vodlan, Najstarejša na srečanju je bila Marija (Mici), ki je bila kljub 84 letom glavna organizatorka srečanja. Nasploh so vsi Vodlanovi znani po bistrem umu in dobrem spominu.
Morda zato, ker so kljub skromnemu življenju imeli vedno pri hiši tudi knjige, ki so jih otroci z veseljem prebirali. Veselje do branja pa so ohranili do danes. Veselo druženje ob zvokih glasbe, klepetu in spoznavanju se je zavleklo v zgodnje ure naslednjega dne. Razšli so se z obljubo, da bodo takšna srečanja še ponovili.	MZ
Biserna poroka ribišice carice
v Štorah ter širše odmeva vest o biserni poroki, ki sta jo oktobra praznovala domačina Marija in Ivan Ven-gust. Letos bosta tudi oba pražaiovala 80. rojstai dan.
Lepih obletnic se veselita s sinom in hčerko, štirimi vnuki in tremi pravnuki. V Šentjurju, kjer sta si zdaj že tretjič v življenju obljubila večno zvestobo, se je zbralo kar štirideset sorodnikov in dolgoletnih prijateljev, ki se z velikim veseljem spominjajo nepozabnega bisemoporočnegaskvja. »Vsa dolga leta .skupnega življenja se še kako zavedata, da je človek človeku najlepši dar in da je beseda tista, ki vse nadomesti in uredi,« je biseroporočenca lepo nagovorila nečakinja. Njuni priči sta bila hči in vnuk.
Biseroporočenec je bil zaposlen v štorski železarni, bi-seroporočenk? se je povsem posvetila družini in domu. Danes sta še čila in zdrava, saj sta živela skromno in brez pretiravanj. Oba še vedno rada vrtnarita, on tudi goban in nabira borovnice, oba skupaj pa povezuje več kot pol stoletja veliko veselje do ribičije, Rada sta ob Slivniškem jezeru in treba je povedati, da je bila gospa Marija pred leti ribiška carica.
BJ
Ivanka in Rok Skok
Srečanje in zlata poroka
v družini Zalar v Andražu je bilo šest otrok, ki so zdaj poročeni in imajo že štirideset vnukov in šest pravnukov.
Staršev že dolgo ni več, ostaja pa trdna vez med bratom in sestrami. Brat Mirko, ki že vrsto let živi na Švedskem, je to jesen po dolgem času spet obiskal svoje domače, ti pa so njemu in njegovi ženi Neli pripravili prijetno presenečenje. Hkrati z družinskim srečanjem so namreč praznovali tudi zlato poroko, ki jo slavita letos. Seveda je bilo zelo veselo in prisrčno, spet so postali otroci, obujali spomine in si obljubili, da se bodo kmalu spet srečali.
TT
- Št 87-7. no«
Šestdeset skupnih let
v krogu svojih hčera in dn^ih sorodnikov sta sredi oktobra praznovala biserno obletnico skupnega življenja Ivanka in Rok Skok iz Šentjanža v Zgornji Savinjski dolini.
Skupno življenjsko pot sta sklenila 15. oktobra 1946, takoj po vojni. Bili so hudi časi, saj so se ljudje komaj preživljali. Skokova sta začela tako rekoč iz nič, a vendar sta počasi prišla do lastnega, skromnega, vendar prijetnega doma. V zakonu se jima je rodilo pet otrok. Z delavnostjo, s skromnostjo in potrpežljivostjo sta se prebijala skozi življenje. Oba rada rečeta, da prav tega manjka sedanjim rodovom, saj lažje zdržiš napore in težave, če nisi razvajen.
Življenje ju je preizkušalo. Bilo je težko, zelo težko. Usoda je hotela, da sta izgubila dva otroka. Enega kot dojenčka, drugega je vzela huda bolezen, ko je bil star 38 let, nato pa še dva vnuka in zeta. Koliko solza in trpljenja je to povzročilo, ve le malokdo. Vendar mora človek živeti in vzdržati, pa če je še tako hudo.
Kljub vsem težavam sta dočakala bisemo poroko, ki sta jo potrdila v farni cerkvi na Rečici ob Savinji, kjer je sveto mašo daroval domači župnik Ferdinand Luknar. Nato sta se v družbi svatov pove-selila na enem od kmečkih turizmov ob zvokih harmonike. Tako sta malo pozabila na skrbi in težave. Dodala sta, da se po medijih vse prevečkrat piše o hudih usodali, ki jima pred oči prikličejo njun težak »fitai« življenja. Biseroporočenca si želita predvsem miru, da ne bi bilo kakšne nesreče in da bi jima zdravje vsaj za silo služilo.
RM
Zalarjavi so se zbrali kar v dvorani Zi