Od Laov. dal|«
stvo BO din — im. deljika izdaja
naročnina mesečno ^^L^^b	fe	H^L	W	at- 1065° u
80 din. sa inozem- ^^^^^	B^M W^^M	^	M	^^M	^ nlno in 10.841»
&MAJlsJ-JVMl C>
CefcfmSj Ljubljano
u inaerata. Uprava: Kopitar
loletno M din. ta fe.	^M M M	'
inozemstvo 120 din. M A	^ M	^ ^ TeL 40-01 do «M»
fl^H^kH^^r	a^^BiM^^dV	PodruLi Maribor,
Uredništvo t ^^^^ ^^^^^^	^^^^ ^^^^^^^^ ^	^^^^^^^ Celje,Ptuj. Jesenice.
Kopitarjeva nl.6/I!L	-	Kranj, Novo mesto
TeL 40-01 da 40-05	Izhaja vsak dan rfutntf razen ponedeljke (n dneva po praznika.	TrbovU*
Letalsko delovanje na vseh bojiščih
Italijansko vojno poročilo št. 328
Nekje v Italiji, 29. aprila, s. Uradno poročilo št. 328 generalnega štaba italijanskih bojnih sil pravi:
Včeraj zjutraj so italijanska letala v nii-kem poletu izvedla napad na Malto in razdejala skladišča vojnega materiala.
Letala nemškega armadnega zbora so v bližini zaliva Salafrani s strojnicami streljala in zažgala dve vodni letali vrste Sunderland. V noči na 29. april so številni oddelki nemškega letalskega zbora bombardirali letalska
in pomorska oporišča na Malti. Nastali so požari in eksplozije in eno sovražno križarko so zadele velike bombe.
V	severni Afriki so v Tobruku italijanska in nemška letala večkrat zadela utrdbe in baterije in so s strojnicami streljala na sovražna letala, ki so bila na tleh pri Sollumu. Oddelki italijanskih in nemških izvidniŠkih letal so prizadejali občutne izgube sovražniku.
V	Vzhodni Afriki ni bilo nič novega.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 28. aprila s. Nemško vojno poročilo pravi, da je letaJstvo predvčerajšnjim potopilo v grških vodah 11 ladij s skupno tonazo 48 tisoč ton. Poškodovana je bila med drugim še neka angleška križarka ter devetnajst drugih ladij ie bilo poškodovanih ali potopljenih. Včeraj je bila potopljena ena križarka in pettisočtonska ladja, dve križarki in 12 ladij pa je bilo poškodovanih. Nemške čete nadaljujejo s čiščenjem srednje Grčije in Peloponeza. Skupine nemških letal so uspešno bombardirale sovražnika v področju Argo in Tripolis na Peleponezu. V Severni Afriki je skušal sovražnik prodreti iz Tobruka, pa je bil njegov poskus zlomljen z velikimi izgubami za sovražnika. Italijanski in nemški strmoglavci so napadli baterije pri Marsa Matruhu. V nekem pristanišču je bil uničen angleški hidroavion vrste Sunderland. Dve ladji sta bili potopljeni v angleških vodah in uspešno so bili napadeni vojaški cilji v Portsmuthu. Dve angleški letali sta leteli nad zahodno Nemčijo, ne da bi povzročili večjo škodo. Med 23 in 27 aprilom je izgubil sovražnik vsega 100 letal. V istem času se 9 nemških letal ni vrnilo v svoja oporišča.
Berlin, 29. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo danes uradno poročilo, v katerem pravi:
V	Grčiji »o nemške čete pri čiščenju Peloponeza čez Tipoli nadaljevale s svojim prodiranjem proti jugu.
Letalstvo je potopilo včeraj v grških vodah 5 trgovskih parnikov s skupno 18.600 ton.
Nemška vojna in strmoglavska letala so v pretekli noči zopet uspešno bombardirala pristanišče La Valetta na Malti. Bombe najtežje vrste so zadele križarko vrste Southampton, skladišče olja in nekaj trgovskih ladij je začelo goreti. Neki drugi oddelek nemških bojnih letal je napadel letališče Venezia z zelo dobrim uspehom.
V	severni Afriki je oddelek afriškega zbora prizadejal angleškim silam v pokrajini okoli SpIIuma nove občutne izgube.
V	boju proti angleški industriji so v nočj na 29. april močni oddelki bojnih letal napadli
pristanišče Plymouth. Nastali so številni obsežni požari in razdejanja. Prav tako so letala napadla pristaniško okrožje Great-Yar-mouth, tovarniške naprave na škotski vzhodni obali, kakor tndi pristanišče za premog, železniške proge in barake v okolici. Bombni napadi na vse to so bili zelo uspešni. Prav tako so letala izvedla napad na nočno sovražno letališče v jugovzhodnem delu in so bombe padle na sredino številnih na tleh postavljenih' letal. Hangarji in skladišča za orožje so začela goreti.
Bojna letala so vzhodno od Loweytofta potopila dve trgovski ladji s skupno 5000 tonami. Lovci so včeraj sestrelili skupino treh angleških lovskih letal vrste »Spitfire«, ko so se letala bližala nizozemski obali. Protiletalsko
topništvo je v pretekli noči pred francosko obalo sestrelilo eno angleško bojno letalo. Na Severnem morju so lahki oddelki nemške mornarice sestrelili štiri, mornariško topništvo pa eno sovražno letalo.
Sovražnik je dne 28. aprila z enim letalom priletel nad severno nemško obalno ozemlje. Vrgel je nekaj bomb, ki so povročile samo majhno škodo na poslopju.
V	pretekli noči ni bilo bojev nad nemškim državnim Ozemljem.
Pri bojih v severni Afriki sta se odlikovala podpolkovnik in poveljnik motornega strelskega bataljona Knabe in poročnik, poveljnik čete iz izvidniškega bataljona Behr.
Veliki plen v rokah Nemcev
Berlin, 28 aprila. Iz Aten poročajo iz zanesljive strani, da so prišle prve nemške motorizirane čete v grško prestolnico 21. dan po začetku velikega pohoda na Balkan.
Dalie poročajo, da so trdnjave v Grčiji večje važnosti kakor utrdbe v Pireju in v Ko-rintu in so bile zavzete po hudih bojih. Vojni plen so zasegle nemške čete.
Letalska armada je sestrelila in razdejala na stotine sovražnih letal, ie prekinila važne prometne zveze in potopila ladje, ko so bile namenjene za vkrcanje in prevoz angleških čet. Še. tiste zveze, ki so jih imeli Angleži nn razpolago za na pot na Daljni vzhod, so Nemci pretrgali in zavzeli.
V	letalu nad Atenami med zasedbo
Berlin, 29. aprila. Vojni dopisnik nemškega lista »Borsenzeitung« popisuje svoj polet nad Atenami ob prvih dneh nemške zasedbe. Časnikar je bil v letalu nad Atenami prav tedaj, ko so prve nemške čete prihajale v mesto. Letalo je izvedlo več zavojev nad Atenami in nad Pire jem. Iz letala je že iz velike daljave lahko opazil številne velike prevozne parnike, ki niso mogli več na pot. Iz svojega izvidniškega letala ie časnikar lahko naštel pet parnikov po 3000 ton. Nekoliko dalje proč od teh parnikov pa je bil velik parnik s približno 7000 tonami. Bombardiranje ie te parnike tako zdelalo, da jih je bilo komaj mogoče prepoznati. Časnikar je mirno lahko opravil svoj polet, dasi bi ga pred 24 urami sprejelo še besno streljanje protiletalskega topništva.
Trozvezna komisija v Rimu se je sesla
Rim, 29. aprila, s. V palači Chigi se je danes sešla komisija, določena po 61. 4. pogodbe o tro-zvezi. Komisiji je predsedoval zunanji minister grof Ciano, prav tako pa sta bila navzoča nemški m japonski veleposlanik.
Grof Ciano je najprej podal kratko poročilo o glavnih političnih, vojaških in gospodarskih vprašanjih, ki prihajajo v okvir trozveze. Razložil je glavna načela o bodočem delu splošnih in vojaških komisij, razložil pa je tudi delo gospodarskega odbora. Vse te komisije so že začele s svojim pripravljalnim delom.
Politični krogi zlasti podčrtavajo važnost tega sestanka, kajti v nekaj dneh se bo že sešla splošna nemška komisija, ki ji bo predsedoval von Ribbentrop, prav kmalu pa bo tak sestanek tudi v Tokiu in mu bo predsedoval zunanji minister Macuoka.
Sestanki v Rimu, Berlinu in Tokiu dokazujejo, da se je delo med tremi velesilami pospešilo in poglobilo in da je sodelovanje vedno bolj tesno. To pa tudi dokazuje, da hoče sodelovanje med Ita-
Kritika Churchillovega govora
Washington, 29. aprila. Uradno zanikajo navedbe Churchillovega govora, češ, da je bil med Anglijo in Ameriko dosežen sporazum o uporabi ameriškega brodovja proti nemški blokadi.
Monakovo, 29. aprila s. »Volkischer Beobachter« piše o zadnjem Churchillovem govoru, zlasti o tistem poglavju, v katerem je govoril o angleškem ekspedicijskem zboru v Grčiji. List poudarja, da je od desetih mrtvih imperialnih vojakov bil samo eden Anglež, devet pa je bilo Avstralcev in Novozelandcev.
»Miinchener Tageblatt« piše o sedanjem sedežu grške vlade in pravi, da zločinska skupina n« more računati na to, da bi bivanje v tem mestu bilo varno, kajti italijanska in nemška vojska bosta kmalu zaključili žaloigro v Grčiji. Voditelji, ki so zapustili svoj narod, bodo kmalu morali iskati bolj oddaljeno zavetišče.
Lizbona, 28. aprila. Štefani, o.: Churchill je čutil potrebo, da javnemu mnenju po mikrofonu pošlje jokav govor, v katerem je zastonj skušal opravičiti hude poraze, glede katerih je bil prisiljen priznati, da jih je pretrpel na Balkanu in v Severni Afriki. V govoru je menjaval pomilovanja vredna opravičila z dobro znanimi prerokbami, z opomini ter s hujskanjem. Tako je v najotipljivejši obliki dokazal krčevito zagato, ki označuje angleško politiko na slehernem področju. Zlasti je skušal opravičiti spodletelo Wavellovo ofenzivo v Severni Afriki, in sicer z nevarnostjo, ki da se je vedno bolj jasno kazala na Balkanu, kateremu ni bilo mogoče odreči pomoči, češ, da je tudi tam šlo za ugled Velike Britanije.
Novi, nadvse hudi udarec, ki ga je Velika Britanija pretrpela tam v kratkih treh tednih, je Churchill označil kot navadno »muho spremenljive vojne srečec. Tej »muhi« seveda pripisuje tudi nagli umik angleških vojska v Severni Afriki. Spričo takih porazov se obrača na vedno številnejše izraze nezadovoljstva in pravi, da se angleški narod ne sme pustiti potolči, temveč da mora biti bolj kakor kdaj prepričan, da je brezpogojno potrebno upirati se, zakaj danes gre za »zmago ali smrt<.
Po tej krilatici — ki je seveda imela zanesljiv uspeh — se je Churchill spet dotaknil stvarnosti in priznal, da postaja vojna na sredozemskem področju na morju, v puščavi in v zraku vedno bolj zagrizena, spremenljiva in razširjena. Tu je pozabil omeniti, da računi, ki so jih delali, niso dali pričakovanih uspehov, zakaj rekel je, da so
upali, da bo mogoče grške sosede prepričati, da se bodo ob angleškem posredovanju upirali z Grčijo vred. Toda obsodba Edenovega poslanstva se ustavlja pri tej točki, ker se je Churchill podvizal k drugemu dokazovanju, in sicer je podal prav tako podroben kakor nor pregled o bodočem razvoju vojnih operacij. Seveda je pri tem pozabil povedati, kakšne so posledice načrtnega uničevalnega dela, ki so ga izvedle oborožene sile osi proti angleškemu vojnemu stroju, proti angleškim divizijam, zaposlenim na različnih bojiščih, in proti pomorskim prevozom. Brez pomisleka je zatrdil, da je Anglija »danes gotovo sposobna kar najbolje izpolniti svojo veliko nalogo«.
Seveda se je Churchill največ bavil s tako imenovano bitko za Atlantik, glede katere je dejal, da od nje zavisi možnost, da ostane Anglija pri življenju, če v tej bitki zmaga. Seveda je pri tem poveličeval napore angleške mornarice in letalstva ter povzel vodilno misel angleške propagande, češ da bi angleška zmaga odstranila nevarnost, ki grozi Ameriki, da bi s tem pripravil Ameriko do pomoči za Veliko Britanijo, prvobori-teljico demokracij.
Končal je govor z vabilom angleškemu narodu, naj si ne da vzeti poguma in naj se ne da vznemiriti, pa naj se zgodi v Evropi, v Aziji ali v Afriki kar koli, češ »da bodočnost v celoti ne more biti obupna, ko so bile premagane že dosti večje težavec.
Berlin, 29. aprila, j. Bratislavski radio: V berlinskih političnih krogih menijo, da je bil zadnji Churchillov govor, namenjen vsemu angleškemu imperiju, najbolj šibek in najbolj črnogled, kar jih je sploh kdaj slišalo angleško ljudstvo iz ust predsednikov vlad. V nemškem zunanjem ministrstvu so povedali, da se pz Churchillovega govora jasno zrcali, da se je tudi predsednika britanske vlade lotela moralna potrtost, kar ni nič čudnega spričo hudih porazov, ki jih britansko orožje doživlja na vseh bojiščih. Silna potrtost se je prijela tudi vse britanske javnosti, ki ne dobi nobene tolaŽilne in bodrilne vesti, pač pa samo poročila o stalnih umikih in porazih svoje vojske.
Dva grška ministra v Smirni
Reuter j>oroča, da sta pribežala v. Smirno bivša grška ministra Kozias in Apostolidr-
lijo, Nemčijo in Japonsko na političnem, vojaškem in gosjrodarskem polju slediti duhu in smislu pogodbe o trozvezi, kateri so se nato priključile Madžarska, Romunija, Slovaška in Bolgarija.
0 sestanku na Dunaju
Berlin, 28. aprila. (Štefani.) Nasproti vestem tujega tiska poroča nemški dopisni urad, da so na sestanku nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa in italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana razpravljali samo o preureditvi iužnovzhodne Evrope. Predvsem je bil govor o tem, da se da ta del Evrope zadovoljivo rešiti samo v veliki zamisli osiščnih držav.
Materinski dan v Italiji
Italijanski list »Mammina« je predlagal, da naj tudi v Italiji proslavijo posebni materinski dan. Ta dan nai prejmejo matere posebno darilo v svojo čast. V Rimu je že poseben časten odbor, ki se bavi z uresničenjem te zamisli.
Otrantska ožina ne potrebuje več nadzorstva
Bern, 29. aprila, s. Švicarski tisk poudarja, da je zasedba Krfa odstranila z Italije dolžnost nadzirati Otrantski preliv. Promet med obema jadranskima obalama se bo lahko nemoteno razvijal in zato lahko Italija svoje sile pošlje v druge odseke.
Angleški bombnik se je ponesrečil
Madrid, 29. aprila. O. Angleško dvomotorno letalo vrste »Welhngton« je moralo pristati na otoku Vormendera zaradi napake v stroju in pomanjkanja goriva. Ko je letalo pristajalo se je vnelo. Posadka, in sicer major, kapitan in štirje podčastniki se je rešila, in so jo oblasti pripeljale v Palmo na Mallorci.
Stavke v Ameriki
Newyork, 29. aprila Radio Roma. s. Uradne statistike objavljajo podatke o škodi, ki jo delajo stavke v Ameriki. Tako je bilo v januarju izgubljenih 695.000 delovnih dni, v iebruarju 850.000 in v marcu 1,480.000.
Uradni razglasi
Reichsmarkkassenscheine in kovani pfenigi v prometu
V krajih, ki so jih prvotno zasedli Nemci in pozneje evakuirali, je nemško vojaštvo plačevalo svoje nakupe s takozvanimi Reichsmarkkassenscheine in kovanim drobižem pfenigov.
Ker sta na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski oboroženi sili kot pravno-veljavno plačilno sredstvo priznana samo dinar in lira, je smatrati Reichsmarkkassenscheine in pfenige za tujo valuto, ki pri na« ni veljavna.
Po čl. 4 naredbe Kr. Civilnega Komisa-rijata o denarnih in valutnih zadevah z dno 25. aprila t. I. št. 6, ki je izšla v SI. listu Kr. Civilnega Komisarijata za zasedeno slovensko ozemlje po nar. št. 283/34-1941 na strani 302, je tuje valute in plačilna sredstva treba priglasiti do 30. t. m. pri Hranilnici dravske banovine v Ljubljani.
Dosedaj ta naredba še ni bila podaljšana.
Prebivalstvo sc zaradi tega opozarja, da takoj priglasi pri Hranilniei dravske banovine v Ljubljani v treh izvodih to valuto, ki ni pri nas zakonito plačilno sredstvo.
Kr. Civilni Komisarijat za zasedeno slov. ozemlje, Ljubljana.
Bivši angleški poslanik v Belgradu od Italijanov zajet
Krf, 29. aprila. Italijanska vojna ladja je pretekle dni blizu dalmatinske obale na morju ustavila manjšo ladjo, ki se je skozi Jonsko morje skušala pretihotapiti mimo Grčije do Krete. Italijanska vojna ladja je tujo ladjo preiskala ter na njej našla bivšega angleškega j>oslanika Campbella. Poleg njega sta bila na ladji še bivši angleški vojaški ataše v Belgradu Clark ter znani ameriški časnikar Cook.
Ti trije so na cvetno nedeljo dne 6. aprila zapustili Belgrad ter odšli do dalmatinske obale, Kjer j« za njimi izginila vsaka sled. Italijanska vojna ladja je vse tri izročila italijanskemu ru-šilcu, ki jih je odpeljal.
Dalmatinska slovesnost v Rimu
Rim, 29. aprila. Ob teh dneh najvišjega idealnega vzpona, ko je naša junaška vojska dosegla bleščeče uspehe in so se zopet uresničila in izvedla politična in vojaška navodila Duceja, so se zbrale skupine »Azzuri di Dal-mazia«, da bi se poklonili s hvaležnim spominom predhodnikom in mučenikoni boja za Dalmacijo. V gostih množicah so se Dalmatinci podali pred spomenike tistih, ki na Pinciu poveličujejo spomin Nicola Tomasea, Francesca Ris-monda, Tomasa Gullia in Nazaria Saura. Ob vsak spomenik so položili vence, prav tako pa so bile lepe slovesnosti ob spomenikih Fcderica Seismit Doda in na grobu Arlura Colautia, Er-colana Salvi ja in Antonija Cippica
Romuni žele Timočko Krajino za Romunijo
Bukarešta, 29. aprila, s. Tisk objavlja novico, da bo v kratkem prišlo v Bukarešto zastopstvo Romunov iz doline reke , Timoka. V zastopstvu bodo duhovniki in učitelji, zastopstvo pa bo vodil romunski poslanec iz bivšega jugoslovanskega parlamenta. Zastopstvo bo generalu Antonescu in generalu Hansenu, poveljniku nemških čet v Romuniji, izročilo sjiomenico, v kateri bo romunsko prebivalstvo iz timočke pokrajine izreklo željo, da naj bo ta pokrajina priključena Romuniji. Zastopstvo želi potovati tudi v Berlin in predložiti spomenico tudi Hitlerju.
Velika eksplozija v Portsmouthu
Berlin, 28. aprila. (Štefani.) Ko so nedavno priletela nemška letala v Portsmoulh in je padlo nekaj dobro pomerjenih bomb v sredino mesla, je bomba zadela tudi gazometer. Nastala ie strahotna eksplozija. Druge bombe so zadele važna vojaška skladišča. Popoldne istega dne so nemška letala zbila štiri angleška letala tipa »Brislol-Blenheim«.
Polkovnik Lindbergh izstopil iz ameriške vojske
Milan, 29. aprila, s. »Corriere della Sera« piše o izjavi, ki jo je podal Roosevelt na zborovanju časnikarjev. Predsednik je potrdil, da Lind-berghu niso več podaljšali njegovega službenega položaja in sicer zaradi njegovih političnih načel.
»Corriere della Sera« piše, da so to prav čudne izjave, ki so čudne zlasti zaradi tega, ker so bile izrečene v državi, ki pravi, da se bojuje za svobodo. Ta izločitev narodnega junaka iz državnega političnega življenja dokazuje, da je demokracija samo lažen naslov, ki naj zakriva koristi bančnikov, Židov in špekulantov.
Berlin, 20. aprila, t. DNB: Znani ameriški polkovnik Lindbergh je vrnil čin rezervnega letalskega polkovnika Združenih ameriških držav. Ta svoj sklep je sporočil v posebnem pismu predsedniku Rooseveltu V njem med drugim pravi, da 6e je za to odločil zaradi zadnjih žalitev, ki jih je na njegovo osebo naslovil Roosevelt. »To sem storil z največjim obžalovanjem« — pravi dalje v tem pi-
| smu — »kajti moje zveze z letalstvom so mi bile vedno največji ponos. Zahtevam pa zase vsaj to pravico, da kot državljan USA smem svobodno govoriti ljudem iti da se bavim z vprašanji vojne in miru, ki zdaj tako zanima ves ameriški narod.«
Izstop polkovnika Lindbergha iz vojske je v vsej ameriški javnosti v/budil izredno pozornost. To novico so vsi newyorški časopisi prinesli z veliki črkami.
Železniški promet Budimpešta-Novi Sad obnovljen
Budimpešto. 29. aprila. Obnovljene so bile železniške prometne zveze nied Budimpešto in Subotico ter Novim Sadom. Madžarsko železniško ravnateljstvo je že obnovilo promet vkljub temu, da so umikajoče sc srbska čete razbile železniške mostov
Ni. Vel. Kraljica
fin'Cesarica obiskala
ranjence
Rim, 29. aprila. Njeno Veličanstvo Kraljica in Cesarica jc včeraj obiskala ranjene italijanske častnike in vojake v Osrednjem zavodu za oskrbovanje ranjencev v ulici Via Aurelia. Visoko gospo je sprejel ravnatelj zdravilišča skupaj z zdravniki zavoda. Kraljica in Cesarica je nato obšla vse oddelke, kjer so bili ranjeni častniki in vojaki ter se pri vsakem dalj časa pomudila v pogovoru. Za vsakogar je imela besede tolažbe in materinskega sočutja. Vsi ranjenci so visoko gospo navdušeno pozdravljali. Ob sklepu je visoka gospa izrekla priznanj[e in pohvalo vodstvu zavoda za dobro oskrbo in organizacijo skrbstva, ki so ga deležni ranjeni častniki in vo« jaki.
Italijanski veleposlanik Auriti sprejet pri sv. Očetu
Rim, 29. aprila. Sv. Oče papež Pij XII. Je
sprejel v privatni avdienci veleposlanika Oiacinta Auriti-ja, generala Vitelli-ja in njegovo družino ter patra Murraja, generalnega superiorja re-demptoristov z generalnim prokuratorjem.
Pogled v zasedeno Slovenijo
Ljubljana, 28. aprila »Piccolo« objavlja v daljšem članku izpod peresa svojega odličnega poročevalca gospoda Carla Tigohja o organizacijskih delih, ki so jih zdaj z a počele nove italijanske Oblasti na slovenskem ozemlju. Med drugim pravi v odstavku Ljubljana in Trst, kako so ljubljanski meščani z zanimanjem opazovali italijanske čete in kako so se zaradi njih spremenile ljubljanske ulice. Vse je postalo živahno, dasi ie vsakdanje življenje potekalo nemoteno po svojih normalnih potih. Ljubljana je bila tudi doslq zmeraj v tesnih stikih s Trstom m so se vezi leto za letom vprav zaradi trgovskega poslovanja zmeraj bolj večale. Trst ni bil nobeno oddaljeno mesto za Ljubljano, čeprav sta bila vsak zase v svoji posebni državi. Ta vez se je seveda zdaj popolnoma izenačila.
V drugem odstavku govori g. Tigoti, kako so se tudi po drugih krajih Slovenije že udomačile italijanske čete in kako se začenja za Ljubljano in za vse zasedeno ozemlje druga stran zgodovine nove bodočnosti. Dopisnik dalje piše, da so v Ljubljani začeli izhajati listi v dveh jezikih, kako so važnejša poročila in odredbe objavljene tudi v italijanskem jeziku, hkrati s slovenskim prevodom. Zlasti omenja naša dva največja dnevnika »Slovenca« in pa »jutro«. Omenjen je tudi obisk ljubljanskega škofa pri Kraljevem Civilnem Komisarju in o drugih sprejemih na Komisarijatu. »Vse prebivalstvo v zasedenem ozemlju z velikim zaupanjem '.re v novo bodočnost.«.
Italijanska vojska počastila italijanske irtve svetovne vojne
Lepa vojaška slovesnost na pokopališču Italijanskih vojakov
V torek dopoldne ob 10 je krenil italijanski pehotni polk skozi mesto. Bil jc to prvi polk sardinskih grenadirjev, ki je v strumnem koraku in z godbo na čelu šel po Poljanski cesti mimo škofije, čez Marijin trg po Prešernovi ulici in Dunajski cesti ter po Linhartovi cesti na pokopališče k Sv. Križu. Vsa Ljubljana je bila na nogah in si ogledovala dobro opremljene vojake, ki so z odločnim korakom in v odličnem redu šli skozi najbolj živahne ljubljanske ulice. Povsod se je nabral gost špalir gledalcev, ki so bili najprej opozorjeni po zvokih godbe. Vsi so se čudili velikemu številu godbenikov, ki so izvrstno igrali koračnice.
Na čelu godbe so korakali trobentači in fanfaristi. Za temi je korakala velika skupina bobnarjev z velikimi in živahno pobarvanimi bobni. Tem so sledili drugi godbeniki. Bobnarji so v odmorih bobnali učinkovit takt koraku, sicer pa so igrali ali fanfaristi in trobentači ali pa godbeniki. Takoj za godbeniki je po-
staven zastavonoša nosil staro polkovno zastavo, kateri se je poznalo, da je spremljala polk na vseh njegovih bojnih pohodih. Za zastavo in poveljstvom polka so se zvrstile posamezne enote polka. Vojaki so bili vsi v Čeladah in so nosili puške na ramah. Pred pokopališčem se je polk ustavil.
Na pokopališče Italijanskih vojakov, ranjencev in ujetnikov iz svetovne vojne je oašlo poveljstvo polk« z godbo In dvema bataljonoma. Poveljnik je položil ob spomenik žrtvam i/, svetovne vojne lep venec, godba pa je zaigrala žalostinko. Po počastitvi spomina v Ljubljani pokopanih italijanskih žrtev svetovne vojne, je polk v istem redu, kakor je prikorakal, odkorakal po šmurtinski cesti nazaj v mesto. Krenil je na Masarykovo resto in nato odšel po Miklošičevi cesti na Marijin trg čez tri-inostje in po Poljanski cesti nazaj v vojašnico. Prav tako, kakor pri odhodu, je polk sardinskih grenardirjev na njegovi poti nazaj v vojašnico spremljalo na hodnikih polno občinstva.
Rožni venec in družina
Ko je papež Pij XII. nedavno sprejel sku-
Eino novoporočencev, jim je govoril prisrčne esede o rožnem vencu in družini. Med drugim je dejal: »Rožni venec je veličasten film, kjer se predvajajo žive slike iz življenja Zveličarja in Marije, ki jih človek vidi v duhu iti mimo. živi zgledi so najkrajša
fiot za posnemanje božjega zgleda. Kjer je jubezen, tam tudi pot ni dolga.
Tri stvari so, ki nam obremenjujejo življenje in ki so tudi za onstransko življenje prazne, so: nezadovoljnost v družini, strah pred trpljenjem in pozabljenje na večnost. Zoper vse i to trojno zlo je v družini izvrstno zdravilo j rožni venec.
Vsebina veselega dela rožnega venca sta mati in otrok. Ta del rožnega venca daje materi moči in ji pokaže pot za tiho srečo v družini.
Komaj Je Marija spoznala, da Je božja volja, da postane mati, je takoj privolila z besedami: »Zgodi se mi po Tvoji besedi.« Svoje tihe sreče ni mogla ohraniti zase. Onkraj hribov je bivala zvesta duša, kateri je hotela prinesti to veselo vest. Dve bodoči materi, ena že v visokih letih, druga v najnežnejši mladosti, sta bili srečni, da se je Bog ozrl nanju in ju blagoslovil. Kako iskreno vplivajo te skrlv-hosti na srce matere, ki noče, da bi bilo njeno telo ponižano in bi postalo grobnica! In ko je bilo opolnoči v Betlehemu rojeno Dete, je bila okrog in okrog ena sama beda in siromaštvo. Ni bilo strehe, ne posteljice, nobene usmiljene roke za mater in otroka 1 Tu je bil le hlevček,
Bivše jugoslovansko ladjevje dobila Italija
Graška »Tagesposta« poroča od svojega poročevalca iz Rima, da je vse jugoslovansko ladjevje, in sicer vojno ter trgovinsko, zdaj v rokah Italije.
Že en dan prej, preden je bivša jugoslovanska vojska položila orožje, ie italianska vojna mornarica zasedla vsa dalmatinska oporišča bivše jugoslovanske mornarice. To se je zgodilo dne 18. aprila.
Bivšo jugoslovansko vojno ladjevje je štelo med drugim eno matično ladjo za letala, eno
križarko, 4 podmornice, 5 torpednih rušilcev ter še nekaj drugih manjših enot. Vse to vojno ladjevje je padlo v roke italijanske vojne mornarice, potem, ko so srbski vojaki te ladje oplenili. Vse nepoškodovane ladje bivše jugoslovanske vojno mornarice so bile zbrane v Kotorskem zalivu.
Italija je dobila v svoje roke tudi večino bivšega jugoslovanskega trgovinskega ladievia. ki je štelo vsega skupaj 380.000 ton,
Nemški list o grški žaloigri
Graška »Tagospo9t« z dne 28. aprila piše:
»Grška žaloigra je končana. Vkorakanje v prestolnico Atene nI le simboličnega pomena, temveč pomeni hkrati tudi konec volskovanja. Kar utegne zdaj še slediti, bodo le se manjši dogodki, saj je odločitev itak že padla.
Ce se ozremo nazaj na 20 dnevno vojskovanje na Balkanu, nam vzame kar sapo, ko slišimo, kako so se kenčavale posamezne bitke udarec za udarcem liki bitju kake ure. Jako vztrajno so se Grki upirali in borili, vendar je bila moč nemškega napadanja še silnejša. Dne 6. aprila zjutraj so nemške čete prestopile crško mejo, kmnlu potem je padel Solun, grške čete na vzhodu so bile odrezane in prisiljene, da se vdajo. Z vseh strani so se Nemci stekali v Jugoslavijo in sicer z najhujšimi silami so prodirali tamkaj. Koder tega ni nihče pričakoval, to je od jugovzhoda. Zavzeli so Skoplje. Od zaheda sem so prodirali Italijani, ki so se združili z Nemci in sovražne čete Srbov na severu in Angležev in Grkov na jUg„ _ so bile ločene druga od druge. Belgrad in Zacreb sta bila zasedena, ostanek srbskih čet v središču države države je bil obkoljen in obroč se je stiskal bolj in bolj, tako da so se morale jugoslovanske čete vdati. Medtem so jugozahodno od Soluna, v pogorju Olimpa, skušali Angleži in Grki ustaviti v svojih gorskih postojankah nemško prodiranje. Ko se ie mora) sovražnik tudi tukaj umakniti nemški premoči, je bilo videti, da je bilo z zavzetjem Larise in tesalske ravnine bojevanje že končano.
Zdaj so Atene zasedene ln žaloigra grSkega naroda, ki so ni začela šele 6. aprila, ampak io mnogo prej s poslušanjem angleških svetovalcev, je bila dokončana. Angleški poslanik v Ameriki, lord IIalifax, je bil že v petek dejal Grkom, da so Angleži baje zelo dobro vedeli, da ne bodo mogli Grkom poslati pomoči v taki meri. da bi utegnili ustaviti nemško napredovanje. Vendarle pa so se Angleži potrudili in iih to tudi opravičuje. Človeški spomin je sicer omejen, vendar se tu in tam le ne bo pozabilo, da so še pred tremi tedni govorili Angleži povsem drugače. Takrat so bili slišati glasovi, ko da bodo na grškem bojišču Nemci le doživeli poraz...
Ne vemo, kdaj govorijo Angleži resnico in kdal ne. V Nemčiji pa niso nikdar doeti dali na strateške zmožnosti Churchilla. V teh dnoh je vendarle vse ogorčeno zaradi angleških obljub na Balkanu, ki so so tako žalostno izjalovile. Zgodovina bo povedala, kako se bo mogla Ang a opravičiti. Res je, da je v zakriviia vojiio in i® i«nO ves
Kdo ]e kriv grške nesrese
Atene. 29. aprila, j. ((Radio Rim) Grčija je dolgo časa nihala med Nemčijo in Anglijo. Leta 1938 je Anglija začela z drugačno pridobivalno politiko. Začela je pošiljati nad Grčijo dež zlata. Angleži so za vsako ceno hoteli pridobiti ves Balkan zase. Zato niso štedili z denarjem in zlatom, da bi si ga za svoje načrte osvojili. Za angleški zlati
• -	—i- —------u Nastal
na bil angleško zlato, kateremu je podlegel' tudi diktator Metaksas. A preden se je grška vojna končala, je umrl Metaksas, kmalu za njim tudi njegov naslednik Korizis. Toda angleško zlato je pripeljalo Grčijo tako daleč, da je bila pogažena. Kralj, ki je
n-iari l/nnr CA^atltO UAITIC TI
dež so se posebno Grki vneto potegovali. Nasta je tam položaj, da je diktator Metaksas vlekel m - stran, kralj, ki je bil liberalec, pa k ^ za angleško smer. Končno je zmagalo
nemško odločno
ledena burja, trdo slama in jasli. A vse to je bilo pozabljeno. Marija fe imela svojega otro-čička, ki je bil samo njen in ki je bil edini zaklad. Dvoje src sta utripali v ljubezni in sreči: srce matere in srce otroka.
Otroci so dar božji. Marija je dobila Otroka od Boga, za Boga ga je žrtvovala v templju in ga je žrtvovala kot velikonočno jagnje za odrešenje sveta, Zares, v družini ne sije zmeraj sonce! Za veseljem pride trpljenje! Tudi Marija je morala preboleti hude bolečine za svoje izgubljeno Dete, ki ga je izgubila brez svoje krivde.
Vsebina našega romarskega življenja na svetu so sami križi in križi. Vsaka roža je polna trnjev. Kako dobro dene človeku, da ima nekoga, ki mu daje tolažbo, in ki ga zna potolažiti prav zato, ker je tudi On nosil križ. Saj, kadar je sila najhujša, pomaga revežu zmeraj revež. In Zveličar, Mož bolečin, je tudi človek usmiljenja. On nam ne pravi, da nam bo vzel križ z ramen, ampak pravi, pomagal ti bom križ nositi.
Kaj ima človek, da mora prenašati ln trpeti, česar ni že on prej pretrpel! Gospod hodi na čelu neskončne procesije tistih, ki nosijo križ. Tudi ti se pridruži s svojim križem! Žalostni del rožnega venca ti pojasni skrivnosti križa in ti daje moči, da ga moreš prenašati. Zato je križ dodeljen rožnemu vencu. Prvo, kar vzameš v roko, ko začneš moliti rožni venec, je križ. In ko ti drsijo jagode molka čez prste, si na koncu spet pri križu.
Žalostnemu deln se pridružijo skrivnosti častitljivega dela rožnega venca. Tu vidiš, kakšno poveličan je te čaka na koncu poti, ki si jo prehodil s križem! V tem delu se zmeraj znova prepeva pesem o neumrjočem življenju in o neločljivem svidenju, kar že tisočletja tolaži človeka v tej dolini solz in kar mu daje miru, kakor mati pomiri dete ob zibelki. Ker pa je pesem o neumrjočnosti že pri toliko ljudeh dandanes umolknila, zato umira toliko duš spričo neizrekljivega domotožja po večnosti.
V to neutešljivo hrepenenje človeškega srca pa nam častitljivi del rožnega venca vzklika z zmagoslavnimi klici o neumrjočnosti. Pri Onem, ki je vstal od mrtvih, živijo mrtvi dalje. Spet se bodo sešli pri Njem, ki je vstal in šel v nebesa in ki nam je poslal svojega Duha v tolažbo.
Mati in otrok spadata neločljivo skupaj, Ker je bil« Marija deležna križa svojega Sina, je smela biti. deležna tudi časti ob Njegovem prestolu. Vprav zaradi trpljenja se mu je tako : približala, da je postala eno z Njim. Neskončno veliko je bilo njeno zemeljsko trpljenje, neskončno veliko je njeno veselje v nebesih.«
v največja meri kriv sedanje vojne, pa je na begu.
Otok Krf
Hudi spopadi v Stagapuru
Tokio, 27. aprila. Japonci, ki so prišli iz Singa-pura, poročajo po vesteh lista »Jomiuri Šlmbuna«, da so bili izven Singapura hudi spopadi med avstralskimi in indijskimi četami, pri čemer so tudi puške pokale. Pravijo, da je v Singapuru okrog tisoč ranjenih. Ta spopad so baje povzročile av-i stralske čete s svojim vedenjem spričo Indijcev. Medlem ko so avstralske čete najbolje opremljene, hranjene in plačane, pa 90 indijske čete slabo pla-' čane in taborijo v šotorih. Angleži imajo baje tudi težkoče s Kitajci, in sicer zaradi davkov, ki so jih zvišali za večje potrebe glede na oboroževanje.
Podaljšana policijska ura
Po najnovejši odredbi Kraljevega Civilnega Komisarja je od 29. aprila dalje dovoljen promet po nlirah mesta LJubljane od 5 zjutraj do 22.80 zvečer. — Po drugih krajih snnaj Ljubljane, ki so ■asedeni po italijanski vojski, pa je dovoljen nočni promet na cestah od 5 zjutraj do 21 zvečer..
Nadalje je podaljšana policijska nra za javne lokale v Ljubljani do 22, drugod pa do 21.
Irska delavska stranka
je zborovala
Newyork, 28. aprila. Kongres irske delavske stranke Je bil včeraj v Dublinu. Na zborovanju Je bilo znova sklenjeno, da mora svobodna irska država ostati izven sedanjega sjjopada ter se izogibati vsakršnega poskusa, ki bi utegnil spremeniti to stališče. Predsednik kongresa Keyes je govoril o gospodarskem položaju ter je ostro obsojal kapitalistični sistem, ki se izogiblje vsakemu sodelovanju delavskega stanu. Napovedal je, da bo svet deležen boljše socialne pravičnosti.
Nemčija, Španija, Portugalska
Berlin, 28. aprila. Na podlagi nekaterih poročil, ki jih pošilja v svet angleška propaganda, češ da .je znatno povečano diplomatsko delovanje med Berlinom, Španijo in Portugalsko, tukaj na-glašajo, da imajo ti manevri le ta namen, da bi mednarodno pozornost obrnili na druge politične dele, kateri so za Anglijo manj žalostni. Španska ln portugalska vlada se očitno tako vedeta. da se vidi, da se ti dve vladi nikakor ne dasta vplivati od angleških manevrov, kateri bi radi sejali seme nesloge in panike.
Kake izgube je Imela Madžarska v bojih
Budimpešta, 28. aprila. Tukaj Je izšlo poročilo o Izgubah ogrske vojske med 11. in 20. aprilom, ko so ogrsl& čete zasedale ozemlje bivše Jugoslavije. Pri tem je padlo 5 častnikov in 60 vojakov; ranjenih je bilo 8 častnikov in 300 vojakov; 15 vojakov pogrešajo; 2 častnika In 328 vojakov pa ie zbolelo. — Spet 60 obnovili promet na železniški progi med Budimpešto in Subotico ter Novim Sadom, potem ko so popravili progo, ki so jo bile poškodovale odhajajoče bivše jugoslovanske čete.
Letalske zveze v arktične dežele
Moskva, 28. aprila. Sovjetsko letalstvo fe, po nedavnih poročilih, uvedlo nekaj letalskih prog za v arktične pokrajine. Pravkar poroča list »L'Eco di lomsi, da so na svojih prvih poletih v prvem mesecu novih prog, preletela tozadevna letala že 12.237 ur in so prepeljala 11.000 potnikov, dalje 470 ton trgovskega blaga in 190 ton pošte.
Sovjetski poslanik v Budimpešti
Budimpešta. .29. aprila. Sovjetski poslanik v Budimpešti ŠkiManbv, ki ie dne 8. aprila odpotoval v Moskvo, se je včeraj vrnil v Budimpešto.	'' ,	;
Norveški mornarji ušli iz Gibraltarja
Madrid, 28. aprila. Štirje norveški mornarji so se z ladjami odpeljali iz Gibraltarja, češ da ne bodo nič več opravljali službe za Angleže. Vsi štirje mornarji so si zaželeli rtazaj v svojo domovino.
V Angliji ženskam nobenih cigaret
Vse tobakarne v Sheffieldu in Leedsy so sklenile, da ženskam ne bodo prodajale nobenih cigaret več, saj jih ie kom&i za moške zadosti.
Švedska ladja zaplenjena
Ciudad Trujilio, 28. aprila. Vlada z otoka Dominique ie odredila, da naj se zapleni švedska 5000-tonska ladja »Brasil«. Ladja, ki je prispela v vodovje otoka Dominique, je bila nato-voriena s kavo. Posadki pa se ni nič zgodilo in so moštvo spustili na svobodo.
Nemčija dobi kolonialno ministrstvo
Berlin, 29. aprila, j. Bratislavski radio poroča, da se v berlinskih političnih krogih govori, da se bo v Berlinu v kratkem ustanovilo kolonialno ministrstvo. V istih krogih zatrjujejo, da se Nemčija ni nikdar odrekla svojim kolonijam v Afriki in da zato ustanovitev kolonialnega ministrstva ne pomeni nobenega presenečenja za poznavalce razmer v Nemčiji. ____,
La Fortezza di Corfil occupata dalle Forze Ar mate italiane. — Trdnjava na Krfu, katero je
zasedla italijanska vojska.
Otok Krf (italijansko Corfu, staro ime Cor-r.yra) Je najsevernejša med Jonskimi otoki. Italijansko vojno poročilo pravi, da so ga zasedle zmagovite italijanske čete. Otok Krf loči od celine krf-skl preliv. Otok Ima zelo ugodno podnebje, rodovitna in dobro namočena tla. Otok Krf spada med najblagoslovljenejše predele bivše Grčije. Zaradi milega podnebja ter naravnih krasot ga tujci zelo radi obiskujejo. Severni predeli otoka so gorati in
štrle do 914 m visoko nad morsko gladino, proti jugu pa se višine nižajo in padajo v valovito pokrajino. Zunanja obala (obala, ki je na nasprotni strani celine), je divja In brez večjih pristanišč, na notranji strani pa je bolj členovita. Prebivalci otoka Krfa izvažajo predvsem olivno olje. Otok meri 58<3 kvadr. kilometrov. Prebivalcev ima okoli 110.000. Glavno mesto je Krf s 35.000 prebivalci.
PIrei
Pirej jima okoli 300.000 prebivalcev. Je drugo grško največje mesto ter atensko pristanišče. Pirej leži v Eginskem zalivu, ki sega globoko v atiško ravan. Pirej je rastel vzporedno v AtenamMn se je razvil ne samo v veliko pristanišče (važen je zlasti kot uvozna luka), temveč tudi kot glavno industrijsko središče cele Grčije. Pirejsko pristanišče obvladuje celo levantsko trgovino in je zadnje pristanišče na poti na Bližnji Vzhod. Pirej ima železniško zvezo z Atenami. Tu se konča važna železniška, torej suhozemska zveza s Tesalijo in Vardarsko kotlino. Pirejsko mesto ima sedaj že okoli 300.000 prebivalcev in je sedež mnogih inozemskih konzulatov. Industrijske panoge, razvite v Pireju, so sledeče: volna, tkanine iz volne, ladjedelnice, izdelava strojev, vinarska industrija, industrija kemičnih izdelkov, mila, smodnika. Pristaniške naprave v Pireju so velike in moderne, ker so novejšega datuma. Promet je tako velik, da morajo razbremenjevati glavno irejsko luko manjša pristanišča Zea in Munychia v Faleronskem zalivu ter pristanišče sv. Jurija v pristanišču Keratsini. V mirnem času je letno privozilo in odšlo iz pirejskega pristanišča nad deset tisoč ladij s tonažo preko 6,300.000 ton.
Naravno pirejsko pristanišče Je spoznal in uporabil Temistoklej. Okoli leta 460. pred Kristusom so ga pod Temistoklejem zvezali po dolgem obzidju z Atenami. Za vlade Perikleja je bil Pirej najpomembnejše pristanišče svojega časa na svetu. Leta 86. pr. Kr. ga je razrušil Sula. Od tistega časa ie bil zapuščen vse do leta 1835.
fitev. 100.
Str a D 3
ZhD&HA novice
Koledar
Sreda, 30. aprila: Varstvo sv. Jožefa; Katarina Sienska, devica.
Četrtek, 1. maja: Filip in Jakob, apostola; Grata, vdova; Jeremija, prerok.
Novi grobovi
V Ljubljani je umrla ga. Štefanija Bizjak. Pogreb bo v sredo, 30. aprila ob pol petih popoldne z Žal, kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu.
Osebne novice
= Poročil »e je v nedeljo, 27. aprila v Cerkljah ob Krki g. Zvonko O m e r z a, prometnik, z gdč. Dragico Pleterski. Čestitamo I
Slovenske žrtve vojske
21.	Alojzij Kremsar, star 37 let, skladiščnik pri stavbni tvrdki Zupan, stanujoč v Ljubljani, Vošnjakova 6, je umrl vsled oslabelosti v vojski v št. Petru pri Novem mestu in bil tam 14. aprila pokopan.
22.	Verbii Anton iz Škofi jega, občina Št. Vid pri Stični, star 33 let, oženjen, je bil ob povratku domov ustreljen.
23.	Jakob Aleš je padel kot žrtev bombnega napada na meji občine Mirna peč in Prečna dne 11. aprila.
24.	I. Zakrajšek, doma iz župnije Št. Janž na Dolenjskem, je bil ubit v Št. Rupertu. Pokopali so ga v Št. Janžu.
25.	in 26. Gospa Jerajeva in njena hčerka, absolvirana filozofka, sta prišli v Skoplje obiskat svojega moža oziroma očeta, administrativnega ka-petana g. Jeraja, Ob priliki bombardiranja Skop-lja na cvetno nedeljo sta bili obe ubiti. Hčerko so pet dni pozneje našli in pokopali, gospe doslej še niso dobili.
27.	Matej Benedičič, železniški strojevodja, je bil na veliki petek zadet z več streli iz letalskih strojnic na novomeškem kolodvoru. Rajni je bil doma iz Radovljice, stanoval je pa v Ljubljani. Pokopan je bil v Mošnjah.
28.	Vinko Burnik, pisar pri štabu divizije, doma iz Ljubljane, Šmartinska cesta št. 12, je zgorel dne 11. aprila pri požaru meščanske šole v Novem mestu, ki ga je povzročil bombni napad.
29.	Ivanka Kukman, vdova po invalidu, doma iz Lešence pri Št. Petru pri Novem mestu, je zgorela pri požaru meščanske šole v Novem mestu dne 11. aprila.
Pogresanci iz Belgrada se oglašalo
Rdeči križ
objavlja imena civilnih pogrešancev, ki so se javili iz Belgrada. Vsa podrobnejša pojasnila daje Rdeči križ v palači Delavske zbornice, Miklošičeva cesta 22 b. Opozarjamo, da je ta lista le del pogrešancev iz Belgrada. V teku prihodnji^ dni bomo lahko postregli tudi z nadaljnjimi informacijami.
Živi in zdravi so v Belgradu:
Čok Andrej, Lavrenčič Alojz, Dorčič Majda roj. Puhakovič, Brajan Anica roj. Ravnikar, Leskovec Joža, Gajšek s. Marija-Andreja, Ekar Anton, Škrabec Julka, Plestenjak Marija, Belle Danimir, Klemenčič Janko, dr. Bončina Franc, Jelašič Boris, ing. Kralj Lojzka, Zadnik Marija, Anica, Ema, Kukman Frančiška, Šemrov Olga, Resman Janko, ing. Vidic, soproga in Ivan, Mara, Mitja, Bezeg Danica s. Dilekta, Pesek Jelka, Jerin Frančiška, Kobal Mercedes, Cizerle Olga, Lap Matej, Polajnar Karel, Polajnar Otilija in sin Tomažek, Kobe Gustav z družino, Jernejčič Josipina, Jernejčič Olga, Jer-nejčič Anica ml., Samide Valter, Fortič Anton, Boje Ruša, Zupane Franja, Saks Josip, Saks Alojzija roj. Jeras, Petrič Slava, dr. Andrejka Rudolf, Kosmač Lidija, Kosmač Jože, Detela Olga, Savinšek Marjana, Popovič Desanka roj. Sedej, Traven Marija, Rijavec Franc, Hanuš Alojzija, Hanuš Luka, Hanuš Mili, Šeme Ana, Otahal Josip, Koprivšek Štefan, dr. Ambrožič Matija, Vrbič Vida, Milanovič Pavla, dr. Katič Danilo, Malovasič Anton, Jaklič Albina, Markič Josipina, Arnečič Anička. Privšek Jože, Viš-njič Ljubica, Navina Marija. Savinšek Slavko, Marjana, Štih Franja roj. Dobravec, dr. Vučina Leon, dr. Zore Slavko, Prešern Hermina, Bajd Vida, Vrbačnik Ivan z družino, Boje Ruša in družina Fortič, Janežič Josip, dr. Gaj Ela,
Šmon Tilka, Race Božo, Ahčin Ana, Arnejčič Pavel, Babšck Berta, Bajcar Josip, Benedetič Franci, Bohte Anica, Bradaška Marija, Burnik Viktorija, Cerkvenik Angelo in Fanči, Cizan-sky Stanislav, Černila Marija Dagarin Angela roj. Ferjan, dr. Dekleva Leon, Deržaj Peter, Benzija Vera, Gruden Pavla, Ule Mimica, Ke-celj Antonija, Svetlič Artur, Devetak Jurka, Novak Josip, Kette Maristela, dr. Gaj Emil, Marovt Stanko, Devetak Irena, Robida Antonija s. Kanoialila, Kobal Nada, Baršič Julius in Marija, Schiffrer Tončka, Gornik Anica, ing. Hanuš Jaromir, Habe Lojzka, Holberger Džu-ro, Janežič Josipina, Jurman Anica, Franci, sin, Kirsanova-Popova Nina roj. Wanner, Katanič Olga, Kruljc Tilka, Kune lrma, Kneževič Marija, Klemene Stanko, Kobe Gustav, Kozina Marjan. Kiš Marija, Konrad Josip, Mijač Dušan, Mijač-Pehani Marija, Leskovšek Janko, Kovačič Marenka, Flere Tonka, Perme Marija, Florijana, Tominec Minka, Petkovič Marica, Zobec Any roj. Novotny, Zupanič Jože z ženo in dvema otrokoma, Tominec Janez, dr. Tominec Stanko, dr. Pire Frančišek, Bojan, Vračko Karel z ženo Hildo in hčerko Marico, Brate-Stojanovič Valerija, Švajger Milica, Rovan Alojzij, dr. Steinmetz-Sovodolski, Svetlič Jeli-ca, Podbregar Adolf, Zobec Anton, Wolf Breda, Sabol Marica, šmon Matilda, dr. štolfa Lea, Pirker Majda, Urbane Margareta, Urbane Dimitrije, Mačkovšek Franjo, žena Mara in sin Andro, Sedmak Ante, Lazarevič Marica, hčeri Jelka in Milica, Nedeljko Julka, Kovač Anica, Tanjko Frančiška, Kajfež Mira, Kunčič Angela, Krene Mimi, Erat Juika por. Milanovič, Gulič Rudolf in družina, Trifunovič Zorka, Pernuš Milica, Šilonc Joško, Kostič Ljuba, Babnik Anton, Šinigoj Josip, Kramar Roza, Valentinčič Vera, Fičur Riki roj. Banovec, Valušnik Anica, Zor Bertina in Anica, Šuput Julija, Leskošek J. Roman, Schnabl Tilka, Čvenkel Leopold, Ra-taj Antonija, Sajovic Vinko, Drenik Milka, Sta-lowsky Lija.
N&MjdJUL s^o&Lca
upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluj« in ima prijeten okus, j«
«(!.(•» «. imjuvuj11.u

Prvi, ki je prišel iz Skoplja
V soboto, 26. aprila, se je vrnil iz vasi Orešand, 26 km južno od Skoplja, kapetan 1. razreda, vrhniški lekarnar g. mr. Stanko Hočevar. Blizu Petrovca, kjer je bil jugoslovanski eerodrom in so Nemci na cvetno nedeljo zjutraj uničili 30 bombnikov, je bil 8. aprila od Nemcev ujet in nato odpeljan v Skoplje Tam je bil skupaj z naslednjimi slovenskimi častniki Vsi so ujeti od Nemcev in so zdravi v taborišču v Skoplju:
Nižji vojaški uradnik III. razreda Alojzij Luke ž.
Administrativni kapetan Jeraj. Pri bombardiranju Skoplja je izgubil ženo in starejšo hčerko, absolvirano filozofko. Prišli sta v armi-jo k njemu na obisk in bili ob priliki bombardiranja ubiti. Hčerko so pet dni pozneje našli in pokopali, gospe doslej še niiso dobili.
Poročnik Bauman iz Maribora.
Nižji vojaški uradnik III. razreda Jernej Hribar, doma iz Vira pri Domžalah. Bil je v Kraljevem in je prišel v četrtek, 24. t. m. v Zemun obikat starše svoje žene. Vrnil se bo te dni v Skoplje, kjer ima svojo družino.
G. mr. Hočevar je govoril večkrat tudi z msgr. Kordinom, ki je bil ob ponišenju skop-ljanske škofije in cerkve v škofiji. Ostal je nepoškodovan, izgubil pa je prav vse, kar je imel in ima samo obleko, ki jo je imel takrat na sebi. Sedaj stanuje v sirotišču, ki ga je ustanovil pokojni škof dr. Gnidovec. Siroti-šče opravljajo slovenske usmiljenke, ki so ostale vse žive in zdrave.
— Avtobusni promet se razvija. Avtobusne proge, ki so vodile iz Ljubljane v razne smeri, se polagoma vzpostavljajo. Od ponedeljka naprej je že odprta proga Ljubljana—Bloke— Lož. Pečnikarjev avtobus prihaja iz Starega tega pri Ložu v Ljubljano redno zjutraj ob 7.30, vrača pa se nazaj ob 15.40. Že včeraj je
prišlo mnogo civilnih potnikov iz Loža in drugih krajev v Ljubljano po svojih dnevnih poslih in opravkih.
—	Tečaji italijanščine — novi (dnevni in večerni, začetni in nadaljevalni) prično 1 maja. So-dobni pouk po uspešni in lahki metodi Konverza-eija. Učni honorar nizek. Na razpo'ago prospekt Prijave sprejema in daje informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. — Posebni tečaji za nemščino in strojepisje.
—	Po deževju lepo vreme. Po podatkih meteorološkega zavoda je bilo letošnji april vsega 15 deževnih dni s 130.6 mm dežja. Od 22. aprila naprej do včeraj so bili najdeževnejši dnevi, toda včeraj zjutraj je deževje prenehalo in začelo se je počasi jasniti. Lepo in sončno vreme bi mnogo pripomoglo k hitrejši rasti in zelenju drevja.
—	Doma se lahko naučiš italijanščine. Vpišite se v trimesečni dopisni tečaj za italijanščino, ki ga priredi v začetku maja Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 16-11. Pilite ali pridite po pojasnila.
—	Kdo ve kaj o Lovru Žagarju, doma iz Lesc pri Bledu, ki je služil kot redov mehanik pri 107. eskadrili 9. vazd. baze, aerodrom pri Banjaluki? Prosimo one, ki so odšli na veliki četrtek zjutraj z avtomobilom reševat ponesrečen aeroplan, ker je pogrešani šel z njimi, da pošljejo proti povrnitvi vseh stroškov svoj naslov bratu Ivanu Žagarju, Vzajemna zavarovalnica, Ljubljana.
—	Rezervni podporočnik Jalen S. France se do danes še ni vrnil. Odšel je v Celje. Kdor kaj ve o njem, se lepo naproša, da sporoči proti povračilu stroškov na naslov: Ivana Ši-oic. Kopališka 12, Ljubljana
—	Ini. Nace Česen), rez. vazd. podporočnik, se do danes še ni vrnil. Kdor ve kaj o njem, se lepo naproša, da sporoči proti jiovračilu stroškov na naslov: Ivanka Češenj, Št. Vid nad Ljubljano.
Ljubljana
1 Odpiranje in zapiranje trgovin v poletnem času v Ljubljani. Po sklepu uprave Združenja trgovcev v Ljubljani bodo trgovine s 1. majem t. 1. odprte od 9 do 12 in od 3 do 6. Za obratovalnice iz čl. 2, 4 in 7 veljajo določila naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin.
1 Letošnja uprizoritev Šhakespeareovega »Othella« je v marsikaterem pogledu zanimiva predstava. Poleg že znanih odličnih kreacij, nosilcev glavnih vlog: Levarja, Boltar-Ukmar-jeve ter Gabrijelčičeve, Levarjeve, Lipaha in Skrbinška, smo spoznali v novi prezasedbi vlog nekaj mlajših moči. Predvsem je zanimiv Sever, ki igra letos prvič vlogo Jaga. Nadalje: Gale kot Cassio, Tiran kot Roderigo ter Mil-činski kot tretji plemič. Nova sta od starejših članov: Potokar kot Montano, Kaukler kot Lo-dovico. Od stare zasedbe so ostali v svojih vlogah: Gregorin in Bratina kot senatorja. Pre-setnik kot plemič in Brezigar kot sel. Režija je prof. Šesta. Opozarjamo, da bo uprizoritev v petek kot dijaška predstava po globoko zni-zanih cenah od 14 din navzdol.
1 Tečaj italijanščine pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, (tel. 29-86), se prične v petek, dne 2. maja. Prijave se sprejemajo v pisarni zavoda.
Kino Sloga, tel. 27-30
Danes premieral
Prva Hubezen
r
■ Use Werner, Margarethe Schon. Johannes | Riemann. Sentimentalna ljubezenska zgodba i	Ob 16 in 18.30 uri
1 Šegava in humorna ter muzikalno zelo prikupna opereta »Tri stare škatle« je ljubezenska zgodba treh deklet, ki se godi 'tekom 10 let. Plahost snubcev zakrivi, da se ljubavna para šele po raznih zapletljajih najdeta. Poli-čeva in Modest Sancin imata učinkoviti partiji, v katerih lahko prideta do velikega igralskega razmaha. Parček, kuharica in vojak, se srečujeta v najrazličnejših okoliščinah in doživlja razne dogodke, ki dajejo veliko povoda za smeh. Glavni vlogi imata tudi Barbičeva in Belizar Sancin ter Polajnarjeva. Dirigent: D. Žebre. Rež.iser in koreograf: inž. Golovin.
I Italijanski začetni in nadaljevalni tečaj priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ulica 27, pritličje, med 8. in 14. uro.
1 Opremljene sobe in stanovanja, primerna za oficirje, prav tako pa tudi prostore za moštvo, naj lastniki prijavijo mestnemu pogla-
Predstave danes ob 16 in 18.30 url
Kongo-Expre»
Wiily Birgel — Marianne Hoppe v gl. vlogah
KINO UNION, tel. 22-21

Pereat Rochus 2
Ant. Fogazzaro.
IL
Vlažna, oblačna noč v novembru. Mali Don Rocco jo je mahal hitro, kolikor je mogel, v samoto sv. Luka, z nerodnim korakom, skrivljenim hrbtom in nihajočimi rokami. Razglabljal je temne besede grofinje CarloMe, katerih važnost je počasi dognal v svoji trdi butici. Premišljeval je tudi o prihodnji konferenci, o pereat mundus, o slabo poj-movanih podrobnih dokazih profesorjevih in slednjič, kako bodo razložili jutri evangelij. Vse mu je vrelo zmešano jx> glavi. Nedolžna Lucija se ne sme obsoditi, pereat mundus. Grofinja Carlotta je bila zanj neka zapovedovalka, kaj pa oni veliki Zapo-vedovalec? Nemo potest duobus dominis servire; tako, ljubi bratje, besede današnjega nedeljskega evangelija!«
Vrh tega je pri igri izgubil, ubogi Don Rocco, kot sploh vedno. To je pobarvalo njegove malo sive masli v čisto sive, četudi se ni brigal za posvet-nost. Luknja v žepu in vedna smola, vse to mu je dalo misliti. Ali ne bi bilo boljše, da bi dajal miloščino?
»Najlepše pri lem je še to,« si misli, »da se dolgočasim in da me drugi slačijo. Za zabavo gotovo ne igram.«
Na levi je skupina dreves in zdaj pelje pot skozii nej>rodirno temo počasi navkreber k trem cipresam neenake velikosti, ki se črno odražajo od neba. Blizu teh starih cipres stoji samotna ccrkvi-sa sv. Luka, zraven pa je prizidan majhen, že sto let zapuščen samostan. Zmerni, s trtami obrasli griček nima nobenega drugega poslopja. Ne od s cipresami zastražene cerkvice ne od travnikov krog nje se ne vidi cesta ampak samo grički, posejani z veselo zročimi vinogradi, nekaj vilami in kmetski-tni hišami, kot bi biii majhni otoki v »irai ravnmi,
ki segajo do vznožja Alp in razširja vlažen vzduh nevidnega morja. Skromni kaplan grofinje Carlotte je živel sam v samostanu kot duhovnik molka, zadovoljen s svojo skopo plačo, da je oznanjal tistim, ki so hoteli priti, v cerkvici božjo besedo, podnevi blagoslavljal polja, ponoči pomagal bolnikom, z lastnimi rokami obdeloval vinograd; zadovoljen z eno besedo z vsem, celo s služkinjo, grdo, nekako štiridesetletno žensko, ki se ji je dal potrpežljivo hraniti in oskrbovati, ne da bi v teku leta spregovoril z njo deset besed.
»Če jo odslovim,« pravi sam pri sebi, leo stopa po ograjeni stezi, ki zavije od glavne ceste proti sv. Luku, »ji škodim na časti. Tega v vesti ne morem storiti, ker sem vendar prepričan, da nd nič res, in še celo z Morom ne.«
Ura v zvoniku odbije enajst. Don Rocco misli na pridigo, ki je ima še dobro četrtino spisati in hiti, kolikor more, čez travnik, mimo cerkve k vratom dvorišča v kotu pod stolpom, kjer konča steza.
Odpre vrata, gre skozi dvorišče do polovice in obstane prikovan na dveh nogah. Slabotna svetloba skozi okna njegove sobe prihaja iz nekdanje obednice menihov v j>ritličju.
Don Rocco je odšel ob štirih, da bi govoril s signoro Carotto, in se ni od takrat vrnil. Ni mogel torej jx>zabiti ugasniti luč. Gotovo se je vrnila Lucija prej, kot je obljubila. Ni se mučil dolgo z mislimi, ampak je vstopil.
»Ali si ti, Lucija?« vpraša. Nihče ne odgovori, šel je po hodniku h kuhinjskim vratom in obstal na pragu.
Pri ognjišču je sedel človek in si grel roke nad ognjem Brez razburjenja se obrne k duhovniku in pravi:
»Sluga, Don Rocco!«
Pri dimastem svitu petrolejke na mizi spozna Mora. Neko čustvo slabosti v srcu in nogah ga je prevzelo. Ne gane se in nič ne odgovori.
»Sluga, pravim, Don Rocco!« začne zopet Moro. Govori tako brez strahu, kot bi bil v lastni
hiši. »Kar jx> domače se naredite, kajti nocoj je mrzlo in vlažno.«
»Da, mrzlo je,« odvrne Don Rocco s prisiljeno dobrohotnostjo v glasu. Svetilko postavi na mizo.
»Pridite sem!« pravi zojset oni. »Čakajte, tam postrežem jaz!« Vzame stol in ga postavi pred ognjišče zraven svojega. »Tako!« pravi.
Medtem je prišel Don Rocco do sap>e in se zavedel. Sidno zgubano čelo kaže, kako mu blodijo misli po glavi.
»Hvala lepa,« odgovori. »Samo plašč bom odložil, potem se takoj vrnem.«
»Kar tukaj ga odložite!« pravi Moro hitro in zapovedujoče, kar Donu Roccu nikakor ne ugaja. Molče odloži plašč in klobuk in se vsede jx>leg gosta.
»Boste že oprostili, da sem zažgal majhen ogenj,« začne ta, »že dobre pol ure sem tu. Mislil sem, da ste doma in študirate. Ali ni danes sobota? Jutri zjutraj boste zoj>et imeli za norca kmete z znanimi štirimi stavki.«
»Z razlago evangelija, hočete reči,« ga živahno prekine Don Rocco. V tej stvari ni poznal stranu.
»Saj razumete, kaj mislim,« pravi Moro. »Oprostite, jaz sem tudi kmet in povem tako, kakor razumem. Bodite tako dobri in mi dovolite ščepec!«
Don Rocco mu jx>nudi dozo.
Moro pomežikne. »Je utihotapljen, ki prihaja k nam čez mejo za hrbtom gosposke?«
»Ne,« odvrne Don Rocco in vstane. »Morebiti imam takega še kaj tu zgoraj.«
»Pustite to, pustite!« pravi hitro Moro,« je dober ta.«
Tri prste ie vtaknil v dozo in si vzel zalogo, ki jo je njuhal vkratkih presledkih, ko je ogledoval ogenj, ki mu je razsvetljeval črno brado, bled obraz in živahne, brihtne oči.
»Zdaj 9te se menda dovolj ogreli,« se jc drznil Don Rocco pripomniti. »Zdaj greste lahko domov.«
varstvu, in sicer od 7.30 do 13 v glavnem vložišču, soba št. 1, od 13 do 20 po pri vratarju, soba št. 2, v pritličju levega poslopja na Mestnem trgu. Navesti je treba podatke o sobi in opremi, natančen naslov in primerno ceno.
1 Tvrdka Chromos, tvorniea grafičnih barv, Zagreb, je darovala v spomin na umrlega gospoda Vinka Kožuha 200 din Stolni Vincencijevi konferenci. Srčna hvala!
1 Prodajalne mestne občine imajo vsak dan sila dela. V torek so prodali 37 zabojev masti, torej nekaj nad 4000 kg. Šlo je dalje 8 vreč krompirja in za 5000 din kaše, ješprenja in fižola. Jajca, ki so bila na prodaj, so že pošla in jih zato v prodajalnah mestne občine ne bo več mogoče dobiti. V torek dopoldne okrog 10 je zmanjkalo v prodajalni tudi masti in so znradi tega prodajalci omejili prodajo v toliko, da ni vsak dobil toliko kilogramov, kolikor je imel krušnih nakaznic, čakajoči so sc zaradi tega razburjali, pa prav po nepotrebnem. Masti ima namreč občina še v zalogi in je bilo prav gotovo bolj primerno, da so prodajalci omejili količine tako, da velikemu številu kupcev ni bilo treba čakati popolnoma zastonj. Obe prodajalni, kjer prodajajo mast, sta namreč že popolnoma zatrpani s samimi praznimi zaboji nd masti. Zato v sredo ne bodo prodajali masti, pač pa bodo odpeljali prazne zaboje in pripeljali zopet polne. Nato bo razprodaja masti- šla zopet v redu izpod rok.
1 Nov vodnjak v Zvezdi. Mestni delavci so danes začeli podirati vodn jak v Zvezdi, kjer so si žejni obiskovalci Zvezde doslej lahko privo. ščili zdravo in najbolj poceni kapljico. Vodnjak ne bo odstranjen za vedno, ampak bo samo preurejen, tako da bo v skladu s cclotno novo ureditvijo Zvezde.
1 Na sodišču se dnevno razvija normalno delo. Kazenski senati na okrožnem sodišču obravnavajo zadeve, ki segajo še v dneve pred vojnimi dogodki na cvetno nedeljo. Na okrajnem sodišču ni opažati takega navala strank iz okolice, kakor poprejšnje čase, ko je vladal po hodnikih velik živžav in so sedaj kmetje prav redki, ki prihajajo na sodišče, pač skrbe bolj za kmetije in osredotočijo svoje skrbi na obdelovanje zemlje in ureditev gospodarstva. Zemljiškoknjižni urad okrajnega sodiša je sedaj zelo živahen in zaznamuje velikansko število različnih poslov. Ta je letos v aprilu že zaznamoval do 140 kupnih jx>godb za vrednost nad 20 milij. dinarjev.
1 Zgubila se je pred tednom zlata zapestnica na jxiti iz Bežigrada do liceja in Mestnega doma. Ker je drag spomin, se naproša poštenega najditelja, da jo vrne proti primerni nagradi: Marija Švajger, Suvoborska ulica t5.
1 Dama, s katero sem v nedeljo zvečer v Zid. mostu na vlaku zamenjala, kovček, se naproša, da sc zglasi na naslov Hočevar, Ulica Stare pravde 6, kjer dobi svojega.
• «	Gledališče
Drama: Sreda, 30. aprila: »Protekcija.« Red Sreda. — Četrtek, 1. maja: »Trideset sekund ljubezni.« Red Četrtek. — Petek, 2. maja ob 15: »Othello.« Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol.
Opera: Sreda, 30. aprila: »Tri stare škatle.« Red B. — Četrtek. I. maja: »Princeska in zmaj.« Mladinska predstava. Izven. — Petek, 2. maja: Zaprto.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48.
Anehdota
Znani nemški dramatik Frank VVedekind je nekoč sam nastopil pri neki svoji novi igri. Gledalcev je bilo zelo malo in igralci niso bili razpoložen. Občinstvo je bilo vedno bolj nezadovoljno in je nazadnje začelo žvižgati. Frank Wedekind se je naenkrat sredi največjih protestov pokazal pred zastorom in je z močnim slasom zaklical:
»Gospoda, pozor I Vi popolnoma pozabl jate, da smo mi na odru v večini!« V dvorani je nastal smeh in občinstvo se je pomirilo.
•
»Kaj, večernega časopisa še vedno ni?« vpraša mož ženo.
»Ne. ga še ni. Pa tudi ni več potreben. Vsak čas pride soseda na obisk.«
»Hm,« pravi oni in skomigne z rameni. »Najprej moram še nekaj malega urediti.«
Don Rocco se je premikal malo nerodno na Molu sem in tja, čelo in obrvi so se približale huje kot sicer.
»Kar tako mislim, ker je že precej pozno,« mrmra pol siten f>ol v zadregi. »In jaz imam še nekaj dela.«
»Pridiga, seveda, pridiga,« jx>novi raztreseno oni, ko še vedno gleda v ogenj in premišljuje. »Glejte, tako narediva. V stanovanju sem videl črnilo, pero in papir. Po domače se naredite in spišite svojo neumnost, jaz si bom pa medtem vzel malo prigrizka, če dovolite, kajti šestnajst ur nisem še nič jedci. Ko bova oba končala, bova govorila.«
Donu Roccu se je v začetku videlo, da je z modrostjo tega načrta malo zadovoljen, toda kakor so bile njegove ustnice polne zgovornosti v duhov-skih zadevah, tako so bile nerodne v posvetnih. Samo nekaj jecljajočih glasov dvoma je spravil iz sebe. Ko pa niso našli nikakega odziva, se je težko dvignil, kot bi sedel prilepljen na stol.
»Bom pogledal,« pravi, »pa mislim, da sc ne oo mnogo dobilo. Služkinja ...«
»Ne trudite se!« ga prekine Moro.« Prepustite to meni in pojdite k pisalniku.«
Nato vstane, prižge še eno luč in jo nese v sobo, katere okna gledajo proti poldnevu in na dvorišče, kuhinjska okna na zadnji steni starega samostana so pa obrnjena proti zahodu, kjer jc klet in vodnjak. Hitro se zopet vrne, vzame v najbolj temnem kotu kuhinje pred očmi strmečega duhovnika s stene ključ, odpre stensko omaro, prinese s spretnim prijemom kozjega sira, o katerem ni imel Don Rocco nobenega jiojnia, vzame nož iz enega predela, iz drugega pa kruh.
Tretjič ali četrtič v življenju se ni ganila nobena guba na obrazu Dona Rocca. Celo oči »o otrpnile.
Gospodarstvo
Odredbe proti nakopičevanju življenjskih potrebščin
Ponovno opozarjamo vse prebivalstvo zasedenega ozemlja na odredbo Kr. Civilnega Komisarja z due 23. aprila, ki pravi doslovno tole:
»Prepoveduje se vsem producentom, trgovcem na debelo in na drobno prodajati zasebnikom živila, blago za obleke, tkanine in obutev preko normalne potrebe.«
Vsak kršilec te odredbe bo takoj aretiran ter izročen pristojnemu sodišču, ki ga bo kaznovalo, blago pa se bo zaplenilo in koncesija odvzeta.
Zakonodaja
v zasedenih pokrajinah
Postopno izhajajo v Rimu dekreti, ki urejajo pravno in ostalo življenje v pokrajinah, katere je zasedla italijanska vojska.
Dne 26. aprila je bila v Rimu objavljena uredhn, da se l>o v zasedenih pokrajinah nadaljevalo izvrševanje zakonodaje, ki je bila doslej v veljavi, na polju civilnega prava, trgovskega prava, meničnega prava in kazen, skega prava, razen v onih zadevah, glede katerih so izšle že posebne naredbe italijanskih oblastev.
Pravosodje bodo v zasedenih pokrajinah še nadalje izvajali tamošnji krajevni organi in njih razglasi ter sodbe se bodo začenjali takole:
»V imenu oblasti, dane po Vrhovnem po-veljništvu italijanskih oboroženih sil.«
Nato našteva dekret še nekatere pravne norme glede obsega in izvajanja juridičnih poslov.
Obilica razpoložljivih sredstev na italijanskem denarnem trgu
Komaj je za nami emisija velikega zneska blagajniških bonov, ki je dala 18 milijard lir, se še vedno pojavlja obilica razpoložljivih sredstev na denarnem trgu. Ta obilica omogoča delniškim družbam, da si z izdajo novih delnic zasigurajo potrebna sredstva za svoje po. trebe. Številne družbe so zvišale v zadnjih 14 dneh svojo delniško glavnico. Zvišanja so popolnoma uspela. Po zbranih podatkih za velike družbe so bila sklenjena in izvedena zvišanja delniške glavnice v zadnjih tednih za 1.762 milijonov lir.
Ti kapitali bodo služili za povečanje gospodarske delavnosti družb, ki so zvišale glavnico, obenem pa tndi k splošnemu povečanju gospodarske delavnosti.
Prehrana v Italiji
Sankcije v letu 1935 so v Italiji povzročile popolno preusmeritev italijanskega gospodarstva. Sicer je Italija že prej stremela k čim-večji avtarkiji, katero je zlasti dosegla na polju pšenične proizvodnje z znamenito žitno bitko, vendar je šele doba sankcij pokazala, kako velikega pomena je avtarkija za Italijo.
Zaradi tega so v dobi sankcij in po njej šla avtarkič.na prizadevanja vedno bolj na široko in zajemala so domala vse gospodarske panoge. Ta prizadevanja so dobila svoj izraz tudi v ustanovitvi posebnega medministrskega odbora za avtarkijo, kateremu je večkrat predsedoval sam Mussolini.
Predvsem se je avtarkija izkazala na polju žitne proizvodnje. Lastna proizvodnja pše-niče v Italiji je narasla od nekdanjih 50 milij. moterskih stotov na 75 do 80 milil, meter?' stotov in s tem je odpadel ves uvoz, ki znašal včnsih normalno okoli 25 milij. uu stotov. Cilj italijanske kmetijske politike je, doseči na 5.5 milij. ha letno proizvodnjo 90 milij. met. stotov.
Tako ima Italija nn razpolago dovolj pšenice za svoje prebivalstvo, saj pride pri 44 milij. prebivalcev na vsakega prebivalca okoli dva met. stota pšenice, t. j. nad 200 kg, kar popolnoma zadostuje za prehrano.
Da je bil ta uspeh v kmetijski proizvodnji dosežen, jo pripisovati smotrenemu delu pri osuševanju zemljišč in uvedbi kulture pšenice na njih, zlasti so v tem oziru bila zanimiva pontinska močvirja, ki so dala dovolj zemlje za ogrommo število kmetov. Tudi nameravana razdelitev slcilijanskih veleposestev bo zelo povečala italijansko kmetijsko proizvodnjo.
Je pa znatna tudi proizvodnja drugih vrst žita in riža, katerega prideluje Italija daleč preko svojih potreb.
Najbolj znana pa je Italija po svoji kulturi zelenjave in južnega sadja. Za nad pol milijarde lir gre vsako leto iz Italije saino južnega sadja po vseh evropskih državah in deželah. Sadje pa je danes za orehrano Izredno važno, snj vsebuje dragocene vitamine, ki vzdržujejo zdravje in moč naroda. _
Ko se je začela vojna sredi junija lanskega leta, ni bilo treba posebnih ukrepov za prestop v vojno stanje. Nadaljevalo se jc lahko prejšnje delo. Vendar so bili potrebni le še nekateri ukrepi za prehod v vojno gospodarstvo.
Tako je bila julija 1940 uvedena enotna moka, sredi julija sta bila ustanovljena pri Ministrstvu za Korporacije in pri ministrstvu za kmetijstvo osrednja prehranjevalna urada.
Preskrba prebivalstva z živili je odvisna od Ministrstva za Korporacije, ki je pooblaščeno tudi za omejitev potrošnje živil. To ministrstvo tudi lahko zapleni premoženje sovražnih tvrdk na italijanskem ozemlju.
Racioniranje živil so je začelo v Italiji znatno kasneje kot v Nemčiji, kjer so to uvedli že v začetku vojne leta 1939. Dne t. februarja 1910 je bilo uvedeno racioniranje potrošnje sladkorja in kave, slednje pa le do 1. julija. Še preden je Italija stopila v vojno, je bilo treba za nabavo premoga imet; posebna dovoljenja, dne t. junija 1940 pa je bilo uvedeno racioniranje pralnega mila.
Gospodarstvo z mesom je indirektno, ker so uvedeni trije brezmesni dnevi. Isto volja tudi za fino pecivo in sladoled.
Racioniran je tudi konzum olja in r"«sti, nadalje tudi moke in fižola ter koruzo.
KULTURNI OBZORNIK
Italijanska lirika v slovenskem prevodu
Razlikn.
Gospod, zunai čaka gospod Pšenica. Pri-šel je z nekim računom,« jc rekel sluga lastniku nekega podjetji.	...	,
Zapomni si enkrat za vselei.« ie gospodar resno poučil svojega slugo, »tisii, ki pride po denar je samo človek. Gospod je samo oni, ki uride plačat svoj dolg.'
Ni še dolgo od tega, kar je izšla pri Umetniški propagandi skoraj 400 strani obsegajoča mogočna antologija italijanske lirike v slovenskem prevodu pesnika Alojzija Gradnika. Izšla je tik pred UBOd-nim mesecem kot najvidnejši dokaz slovenskih kulturnih stikov z italijanskim ustvarjajočim duhom pred sedanjimi dogodki, manifestirajoč na ta način gibanje zadnjih let, da spoznamo tudi Slovenci v najrazličnejših oblikah kulturo etnografsko nam sosednega velikega naroda, dediča tisočletne kulture. In kdo od Slovencev je bil bolj poklican, da predstavi v pesniški besedi razvojno pot italijanskega pesniškega duha skozi stoletja, odkar je sv. Frančišek Asiški zapel v svoji sladki toskanščini himno Gospodu in Njegovim stvarem, pa do najnovejših besednih oblikovanj današnjih pesnikov, kakor Alojzij Gradnik, sin slovenskih Brd, najbolj zapadne etnografske slovenske krajine, ki se že izliva v sončno italijansko ravnico, pesnik, ki spada tudi sicer med vrhove sedanjega slovenskega 1'arnasal Ne samo, da se je Gradnik tudi že sicer pečal s prevodi italijanskih pesniških del (Sem Benelli, Michelangelovi soneti itd.), temveč je tudi po .svoji notranji uglašenosti naravnost rojen za to, da posreduje med nami in Italijani prenos njihove pesniške lire, ki glasi najtišja čustva njihovega mehkega srca. Iz posameznih objavljenih prevodov smo že dalj časa sklepali, da pripravlja Gradnik antologijo italijanske lirike, toda da bo izšla v tako bogatem obsegu ter da bo dala tako popoln prerez vsega italijanskega pesništva, kakor ga daje, nismo pričakovali. Zato nas je taka knjiga, kakor je izšla v lični izdaji, naravnost presenetila, še bolj pa je prišla v pravi čas, da spoznamo to kulturo, kakor se najbolj iskreno kaže v poeziji. Zato je treba na to antologijo še posebej opozoriti.	1
Gradnik je s svojo antologijo podal prerez skozi vsa stoletja italijanskega pesništva, kakor se je začelo z religiozno pesmijo sv. Frančiška Asiškega in Jaropona da Todija že v XII. veku ter raznimi trubadurskimi posnetki provansalske ljubezenske lirike, tistega »sladkega sloga«, katerega opažamo že takoj pri Guinizzelliju Guidu. Tega poleg njega v antologiji predstavljajo še Ca-valcanti, Pucci, Angiolieri Compagni in da Pistoia, ki so označeni v cvetoberu kot predhodniki velikega, največjega, Danteja. In prav te pesmice zdravih senten in sladke romantike (Pucci: sonet) imajo danes še poseben čar ter so se tudi Gradniku zelo posrečile. Prav tem najstarejšim pesmim v zbirki liči tudi marsikatera najnovejša slovenska pesem, ki se je tako intuitivno povrnila v staro klasiko, v prehod iz gotske romantike v realizem humanizma. Klasik Dante, ki se je rodil iz tega sladkega stila, je zastopan z desetimi ljubezenskimi soneti brez kakšnega odlomka iz Divine Comme-die, ki ni prevzeta v zbirko gotovo zaradi oznake — lirike. Toda kakšen liričen odlomek iz Komedije (na pr. Smrt kneza Ugolina) bi bil zelo na mestu tudi zaradi tekmovanja z Župančičem (da ne omenjam Debevca). Toda ti soneti bodo vsakemu bralcu lep uvod v duha Dantejeve Bažanske komedije, kakor bodo tudi naslednji Petrarcovi soneti lepo komentiranje Prešernove pesniške rasti. Z Lorenzom de Medici pa smo že v duhu poganske renesanse ter življenjskega epikureizma, naturalizma, kakor se kaže v pesmi Triumf Bakha in Ariadne, ki je v Gradniku dobila lep prevod:
Vsak naj zdaj odpre ušesa: kaj nam jutrišnji dan marji,
danes vživajo nebesa, moški, ženske, mladi, stari, cmera z žalostjo naj šari, mi praznujmo venomer. Danes je še čas za pir, jutri ura bo že kasual
Tako je predstavljen začetek renesančnega duha, ki se Kaže nazorno tudi v uporabi antičnih rekvizitov. To je arhitektonska poezija, ki pa se v Po-lizianu vrne h kmetu (Življenje na kmetih) in k naravi (str. 41). Ti pesniki ter poleg njih še San-nazaro, Sassi, Cariteo so s kratkimi soneti še danes v užitek, vsaj s tukaj izbranimi, dasi nimajo morda posebno velikega imena in pomena. Njim slede trije veliki likovni umetniki, ki so bili tudi pesniki: Rafael Santi, Mieholangclo Buonarotti ter Bonvenuto Cellini. Posebno soneti Michelangela kažejo njegovo titansko silo, ki ni manjša v pesmi kakor v kamnu. Škoda, da ni preveden sonet o slikanju Sikstinske kapele, ki bi še bolj nazorno pokazal poeta tudi kot slikarja. Njegov pesniški dvogovor z dubrovniškim nadškofom Beccadelijem je privzet za ilustracijo zvez med Jugoslovani in Italijani v času njihovega najvišjega duhovnega vzpona. Lepa ljubezenska in duhovna poezija Vittorie Colonne in Gaspare Stampe, dveh najboljših pesnic starejše dobe, zaključuje poezijo velikega XVI. veka, dobo renesanse, ki s Tomnia-som Campanello in Tassom že prehaja v religiozni in romantični barok. Tudi pri Tassu bi želeli kakšen odlomek iz njegovih večjih del, ki so bolj značilna, kakor pa njegove krajše pesmi, ali pa morda tudi sonete na čast Dubrovčanke Cvijete Zuzorič, kakor jih je na pr. lepo prevedel hrvatski Nazor. Bellini, Marino, tudi Pietro Gradenico, ki ga Gradnik s posebno ljubeznijo prevajh kot svojega soimenjaka, kakor tudi Parini, predstavljajo revno pastirsko in marinistično poezijo XVII. in XVIII. stoletja, klasicistov in pastoralistov, predhodnikov romantike. Hrvatska antologija (1939) ima tu tudi Alfierija, ki ga pa Gradnik ni ponašil, temveč je takoj prešel k Ugu Foscolu, ki iz duha francoske revolucije že kaže pot v romantiko.
Prave romantike pa predstavlja že Manzoni, veliki romancier, pesnik ode Petega maja, kateremu potem sledi Giusti in veliki retorik Leopardi, zanosni pesnik človeške propasti in razbitih iluzij, ki je v antologiji predstavljen dovol, dobro in močno z njegovimi apostrofirajočimi himnami na prehodu iz racionalističnega v romantični svet, v katerem je že Stacchetti, pesnik nežnih rispettov in sonetov. Najmočnejši pesnik XIX. veka pa je Cardncei, pesnik novega klasicizma, toda romantične navdušenosti in borbenosti, ki proslavlja večni Rim z značilnimi besedami:
Ti z gričev sedmerih razširjaš, o Rim, svoje roke ljubezni, ki sije razlita po vzduliu pokojnem!
Njegova pesem je že izraz realizma, toda prežetega z neko tugo po antiki in njeni formi, ki jo obvlada v vseh pojavih. Gradnik ga jc lepo ponašil ter z ljubeznijo izbral in dostojno predstavil. Pascnli 111 IVAnnunzin, ki mu sledita, predstavljata poezijo konec stoletja, sklon h kontemplaciji in bogastvu besede ter opevanju herojskega duha. Zanimiva je pesem D'Annunzija, v kateri slavi srbski poraz v balkanski vojski, pa tudi njen heroiski dvie v besedah:-
Če padeš na kolena, se dvigni, če grudiš se v znak, spet se dvigni, če pa se na Čelo spet, vstani in bij sef
Velika Ada Negrl, največja italijanska pesnica, odpira novo stoletje kot zadnji mogočni glasnik pred moderno. To je predvojna poezija, nakar sledi več pesnikov, predstavljajočih povojno razvitost forme, novi idealizem, novo religioznost (Corazzini, ekspresionizem, Ardengo Soffici), manjka pa prvega mojstra nove forme: Marinettija, ki ga Gradnik ne prikaže, kar je gotovo škoda. Ta poezjja zadnjih dvajsetih let ni več vklenjena v trdno formo, ki so jo razbili že prejšnji mojstri, temveč izraža na nov način (Novaro, Ungaretti, Palazzeschi) nežna čustva in nova doživetja._ Tu so pesmi, ki imajo stik z našo zemljo (Soffici: Na rebru Kobiljeka, kjer v lepi prispodobi poje:
Kavarna sodrge, kjer skrival v dlani obraz sem, danes zrem te poln radosti: Slovenci z Italijani tvoji gosti so ob biljardu že ob zori rani.
Tako je Gradnik pokazal celotno italijansko poezijo v lepih prevodih, ki se popolnoma krijejo z njegovo pesniško uglašenostjo, tako podobno italijanski izbhišenosti forme ter njihovemu izražanju.
Prerez italijanskega pesništva je tako pred nami v taki obliki, kakor ga Slovenci nimamo za nobeno drugo svetovno literaturo. Gradnik je z njim storil veliko delo ter se vnovič pokazal pesnika velike tvorne sile ter virtuoznosti. V današnjem času je njegovo delo dvakrat dobrodošlo ter želimo, da bi tako kulturno sodelovanje doprineslo svoj blagodejen plod.	td.
Intimni koncert
V mali filharmonični dvorani je Glasbena Matica priredila intimni koncert tria, ki ga sestavljajo violinistka ga. Francka Ornikova, čelist g. Cenek Šedlbauer in pianist g. Marijan Lipovšek. Koncert je bila lepo uspela glasbena prireditev. Program e vsel)oval štiri dela A. Corellija, L. v. Beethovna, J. Suka in že z lanskega istovrstnega ktocerta poznani Klavirski trio op. 6 Blaža Amiča, ki ga. je izvajal isti korpus. A, Corelli je bil zastopan s So-
nato da camera, Beethoven s Triom v B-duru op. 11 in Suk s Triom v c-molu op. 2. Igra omenjene trojice je bila znatno boljša od one, ki jo je pokazala na zadnjem koncertu slovenske komorne glasbe, kar je najbolj opazno pri violini, dasi smo tu pa tam zaslutili »e vedno intonančno nejasnost. Pač pa je interpretacija v smislu finejšega dinamičnega niansiranja in izpeljevanja fraz v svoji zakljuce-nostl bila mestoma prav dobra. Rezka barva violine pa nekoliko preveč izstopa napram mehkejši barvi čela in smiselno zadrievajočemu klavirjju. Sčasoma si bo seveda trojica pridobila tudi celotno zvočno uravnovešenost, ki je važen faktor za dosego tim vitje kvalitete oblikovanja. Saj so izvajalci znane prvovrstne moči in mojstri svojih inštrumentov. Želeti bi bilo, da jih prazne prve vrste ne bi preplašile, temveč naj bi svoje delovanje nadaljevale do novega koncerta. Za ta drugi koncert v letošnji sezoni jim gre priznanje in zahvala. Zaslužil bi več obiska, toda glede na časovne ovire v trenutnih razmerah je bila dvorana še dovolj dostojno zasedena Ob običajni url bi bila gotovo polna, kajti večina stalnih obiskovalcev koncertov je v tem času še zaposlena Pripomniti je. da je ta koncert prvi v vrsti nadaljnjih, ki jih bo priredila Glasbena Matica ljubljanska, za kar ji nun ramo biti hvaležni. Gotovo se bo tudi naše koncertno občinstvo v prihodnjem odzvalo v večiem številu.	sil.
Zavržena municija in orožje vzrok mnogih nesreč
Oblasti neprestano pozivajo ljudstvo, naj odda vse orozie, ki ga je odvrgla bivša jugoslovanska vojska. Stalno se ponavljajo tudi pozivi v časopisju, naj starši pazijo na otroke, ki tako radi kje kaj staknejo, da se ne bo zgodila nesreča. Vse to nič ne zaleže in tudi tako pogoste nesreče ne. Ljubljanska bolnišnica je spet sprejela dva ponesrečenca, ki sta postala žrtev neprevidnega ravnanja z orožjem in municijo. 15 letni pastir Valentin šuštar iz Ka-lišč pri Selcih nad Škofjo Loko je na pašniku našel granato. Hotel jo je pobrati, pa mu je zdrknila iz rok in pri tem eksplodirala. Eksplozija mu je raztrgala desno roko. V bolnišnici ga bodo skušali ohraniti pri življenju, roke mu seveda ne morejo rešiti. — Na Mali Ilovi gori na Dolenjskem pa je našel 16 letni posestnikov sin Jože Perko vojaško puško. Ogledoval jo je in obračal po rokah tako nesrečno, da se je sprožila. Krogla mu je šla skozi trebuh in imajo v bolnišnici le malo upanja, da bi ga mogli rešiti.
Živina se vrača v svoje hleve
Dan za dnem beremo v »Slovencu« dolge 1 Vsi, ki ljubijo svojo živino, katera je vsa-vrste malih oglasov, v katerih iščejo lastniki 1 kemu zvest tovariš pri delu, bodo radi poma-
svojo živino. Na poziv so lastniki poslali konje in vole, kakor tudi vozila na določena mesta. Večina lastnikov ne ve, kje je njihova živina, in zato vprašuje po časopisju. Verjetno in razumljivo je, do je večina pogrešane živine še v naših krajih. Lastniki so radi pripravljeni dati tistim, ki bi jim povedali, kje morejo dobiti svojo živino, lepe nagrade. Na drugi stirani časopisje stalno ponavlja oglase, naj vsi, hi imajo živino in vozila iz razsula, to javijo pristojnim blastem, občinam itd. Oglaševanje po časopisju in opozarjanje, da je treba živino vrniti, je rodilo že lepe uspehe. Na drugi strani pa je bil dan tudi dokaz, da je naše kmečko ljudstvo pošteno in da rade volje pomaga slehernemu, ki išče pomoči.
Danes se je javil v naši upravi Ljubljančan, ki je z veseljem sporočil, kako hiter uspeh je imel njegov oglas, v katerem je iskal pogrešane konje. Prejel je po pošti dopisnico z Dolenjskega, v kateri mu sporoča siromašen kmet, da je bral v »Slovencu« njegov oglas o pogrešanem konju. Sporoča mu, da ima pogrešanega konja v svojem hlevu in da prosi, naj pride čimprej ponj. Kmetič je sporočil lastniku konja že na prvi oglas in lastnik je poslal takoj po konja. Konjevodec, ki je prišel po konja, je vprašal kmeta, koliko je dolžan za to, da je kmet redil konja. Kmet je dejal: »Tudi jaz sem iskal svojega konja in ko sem ga dobil, sem moral plačati za krmo in drugo 250 din. Dajte še vi meni toliko, pa smo opravili.« Takoj nato je konjevodec odpeljal _ najdenega konja proti Ljubljani, kjer je konj z veselim rezgetanjem pozdravil domači hlev.
gali lastnikom pri poizvedovanju po izgubljenih konjih in volih. Mnogi kmetje sami sporočajo občinam, da vedrijo v njihovih hlevih konji in voli, ki niso njihova last. Občine sporočajo številke in oznake živine naprej in tako bo v prihodnjih tednih še marsikatera glava prišla v pravi hlev.
Na žalost pa se najdejo tudi ljudje, ki nočejo upoštevati velikih težav lastnikov pogrešanih konj. Samega sebe goljufajo, ko mislijo, da bodo lahko pridržali neupravičeno v hlevu spravljene konje in vole. Nekateri zaradi tega ne marajo sporočiti svoji občini, da imajo v hlevu tujo živino. Drugi se upajo celo več in pri polni zavesti postopajo tako, da bodo za to odgovarjali pred sodiščem. Tako nekateri brezvestneži skušajo uničevati znake, ki jih imajo konji. Brišejo jim številke na kopitih, prirezujejo jim repe itd. Tolažijo se z mislijo, če bom dovelj striziral nepošteno pridobljenega konja, ga nihče ne bo spoznal, pa mi bo ostal. Drugi koljejo na lahko pridobljeno klavno živino, zlasti vole, in prodajajo meso, če treba po prav nizkih cenah. To se jim bo bridko maščevalo. Nihče od teh naj ne pozabi, da poštenost še ni izumrla in da bodo drugi pošteni sosedje sporočili tako početje na pristojna mesta. Še bolj nevarna pa je nevoščlji-vost in staro sovraštvo. V soseski ni mogoče storiti ničesar, česar sosedje ne bi vedeli. Se~ bo že našel kdo, ki bo povedal, kaj so napravili tu, kaj tam. Potem pa se bo treba zagovarjati in nositi posledice. Naj se nihče ne polakomni, da ne bo potem jokal in zdihovnl, ko bo moral nadoknaditi škodo in s sramoto prenašati kazen.
Vso Dolenjsko je obhodil in iskal konja
Poleg oglaševanja v dnevnikih se je naš slo- | „4 Orehov«..: »	282^ 2729 2702 2674 2,04
venski kmet, ki je skoraj vsak dal iz svojega hleva po več glav, poslužil še najbolj zanesljivega sredstva, da bi dobil živino nazaj, namreč iskanja. Tako hodi zlasti po Dolenjski veliko število kmetov in išče svojo živino. Vsak lastnik spozna konja ali vola že na prvi pogled in marsikje na Dolenjskem vedo povedati ljudje o kaj lepih prizorih snidenja med gospodarjem in njegovo živino. Marsikdo je zastonj iskal svojega konja ali vola in se je žalostno vrnil na svoj dom. Ne smemo namreč prezreti dejstva, da je precej živine bilo oddane še naprej proti jugu, kjer za sedaj še ni mogoče ugotavljati začasnih posestnikov neupravičeno pridobljene živine. Med mnogimi, ki so iskali svojega konja na Dolenjskem, je bil tudi kmet Valentin Bevc iz Imovice št. 3 v občini Lukoviea. Ta je vedel, da je še mnogo takih trpinov kot je on sam, iu je sočustvoval tudi z njimi. Hotel je pomagati tudi njim in je povsod, kamor je prišel, popisal številke tujih konj, čeprav svojega ni našd med njimi. Opravil je res veliko človekoljubno in javne pohvale vredno tlelo. To velja tembolj, ker ni imel sreče, da bi našel svojega konja. Dolgi seznam številk konj, ki jih je na tej svoji poti našel, jo prinesel k nam v uredništvo in ga spodaj objavljamo. V imenu vseh tistih, ki jim bo z njegovim seznanom pomagano, mu kličemo prisrčen Bog plačaj! Od srca želimo tudi, da bi Bvojega pogrešanega konja vendarle našel. Hkrati prosimo vse tiste, ki se prav tako ne plašijo stroškov in sami iščejo pogrešano živino, naj tudi store tako kot je g. Bevc Valentin iz Imovice. Pomagali bodo s tem le svojim kmečkim tovarišem in morda takim, ki so še bolj potrebni kot oni sami.
St. Riipert na Dolenjskem: 349 429 22« 74 RSS M
56	267 425 185 176 H71 69 174 121 128 105 3 027
57	95 269 211 114 103 175 154 1 191 33 37 61 B 7 49 H 914 B 918 1000 18 «131 22 B 91 79 29
8885 15 202.
TrllSče: 128 129 142 146 148 184 149 157 158
156 127 226 227 229 230 232 248 236 237 233 235 223 225 244 246 2.18 241 262. Mirna pet: 1673
Prečna: 348 65 263 615 498 690 26 2562 420 205 916 231 258 255 0300 0114 1811 140 88 020 538 274 513 38 213 714 6.) 1553 255 1344 0269 1231 2997 72 1.173 611 2238 4 10 1212 757. — M r tv t no: 1898 4819 4140 215 4 115 2 413« 119 16 4211 4206 4166 4112 4718.
St. Peter: 8240 2111 418,1 566 1041 154 540 2314 2241 2581 1585 2248 4120 240 221 4118 11.1 411 2593 1101 104 8 566 104 221 180 2581 503 1223 1475 2241 154 2214 4113 113 243 410 3 383 540 108 2314.
2701 2338 4038 3243 2042 2577 3305 2110 266 3786 3622 3128 2327 2349 2038 2522 2574 2081 2323 2333 2716 2705 3308 2630 26 B 6 235 3734 2370 2262 75 2623 611 2511 2163 4039 255 3021 1575.
Brusnice: 3236 2138 2512 2222 6157 2519 3807 3005 3252 4048 3809 6851.
Mirna: 09 11 30 169 ' 026 140 131 23 98 611 121 76 38 17 82 33 40 55 - 218 Bil 301 532 04 25 220 37 62 86 108 107 225 104 69 19 152 45 63 28 3 137 230 819 17 128 180 25 6 3 231 95 41 124 56 83 3247 153 42 138 28 18 1727 2229 2588 188 09 87 67 30 169 026 140 131 23 98 71 611 121 76 38 17 82 33 60 55 218 B U 38 532 063 213 94 25 220 37 61 16 197 674 18 180 2588 43 11 99 16 88 132 0127 245.
Bela cerkcv: 1558 223 4161 4535 874 2565 2625 8 2206 3811 2708 3980 2715 2030 2219 35 118 390 2340 2077 9 108 2380 2368 4155 2286 3807 2090 1047.
Smarjeta: 4 112 1580 2313 102 225 2678 172 J711 270 1073 2622 2719 2070 2185 2(108 254 118 58 477 233 48 38 22 64 2623 1606 1356 2190 58 241 60 1040 2056 852.
Kostanjevica: 106 1735 1026 2620 3212 3021 1233 243 2204 94 17 IH 456 56.
St. JerneJ: 170 5 4 .182 225 2183 47 2135 2199 55 333 2358 2080 4389 2672 2032 2058 2105 219 2207 2 180 2169 2527 3724 64 2188 217,1 546 2706 20(12 2248 B 4160 616 2244 21S 2549 2609 208.1 1415 2-165 239 614 56 2318 2050 857 2084 1402 2220 2086 1.191 1025 3735 5054 5 149 2155 64 1714 202 2210 237 2027 4004 2357 2262 64 2615 1408 1708 344 1000 1719 2085 2181 158 426.1 2044 1022 2511 39 2305 2247 3133 2004 2659 2038 2211.
Skocjan orl Mokronogu: 1343 100 171 2504 20-19 2316 16 15 23 42 102 283 3705 1127 22 »222 6048 45 407 1.117 35 30 e 8.1 101 208 3706 4017 18 19 21 23 16 85 0132 25 200 38 848 59 2054 2.319 4 -353 115 041 198 118 141 139 110 9-80 68 142 65 108 129 2202 665 2583 nT 84 85 411 74 53 4153 100 60 61 29-6 210 1056 54 36 0129 82 43 64 2183 40 199.
Trehelno: 165 142 108 3 28 82 X-,1 219 1463 B 063 1 139 114 610 109 80/88. R8/8 234 28. 100 20 67 11 209 555 23 163 T 20 4 103 56 126 3055 3095 59 60 40 122 2593 1586 56 48 1 114 BD 83 v 20 108 234 33 65 38.
Na Mestni pristavi v Ljubljani so priglašeni naslednji konji, voli in vozovi:
KONJI: Stev. iima: 2198 75 6ol 49 131 831 1160 144 + 17 »57 214 13 617 21 1575 16 212 185 Mt 111 44 96 14 10 81 B9 213 ,1. S. 30 914 214 2992 218 4 22 01.% 17 18 226 10 02 M4 255 351 28 94 589 16 271 289 014 527 157 lil 232 515 8 3041 158 In 19.
VOLI: Stev. »lira: 205 599 2S5 360 262 296 539 266 »81 391 7 «5 330 179 90 84 5« 799 65 2*5
411 KM ftč 49 In 9111
uvi	mm im t*» >>• vivi
VOZOVI: Stev. 271.
OPREMA: štev. 569 271 in 2S&
Gterv. 100.
>SLOVENEC<, sreda, 80. aprila 1041.
Slran 5
Kako je »Slovencev« urednik doživel bombardiranje Belgrada
£e dolgo prej nismo imeli v Belgradu tako lepega jutra, kakršno je bik) na cvetno nedeljo, dn« 6. aprila, na dan, ko je bivša jugoslovanska prestolnica doživela prvo bombardiranj«. Po mrazu ra pomladanskem deževju prejšnjih dni. j« bik) mesto vse čisto in se je kopalo v zlatem jutranjem soncu In nad vsem vcmj cvetočega drevja in pomladanskega cvetja po številnih vrtovih.
Čeprav sem šel v soboto maJo kasneje spat, kakor navadno, sem omenjenega jutra vstal 2e ob petih in sem s stanovanja gospoda, pri katerem sem to noč prespal, odšel na svoje stanovanje v mesto. Kakor vedno, so bile tudi to jutro ulice že zelo živahne. Okoliški mlekarji so na vso moč podili svoje konjičke z vozički in raznašali mleko svojim strankam, kmetice so s polnimi košarami hitele na trg prodajat zelenjavo, mesarji so odpirali svoje stojnice, v obeh smereh ulic so pa drveli avtobusi mestnega avtobusnega podjetja in vozovi cestne električne železnice. V katoliški cerkvi na Kotež Neimaru je ravno jx>zvanjalo k jutranjemu opravilu.
Prav vesel sem bil, ko sem zopet stopil na 'domači vrt, na stežaj odprl vežna vrata in okna na stanovanju. Privoščil sem si jabolko in sedel na kamen pred hišo. Prižgal sem si še cigareto. Bilo je malo pred sedmo uro. Iz daljave je iz ozračja prihajalo vedno bližje močno brnenje letalskih motorjev. Trenutno pa se za to nisem posebno zmenil. Nad Belgradom so bila vsak dan številna letala bivše jugoslovanske vojske in taki pojavi niso bili ničesar novega. Ko je pa brnenje letal postajalo vedno močnejše in je prihajalo vedno bliže, me je spreletela huda slutnja, da se dogaja nekaj hudega, ker takega ropota letalskih motorjev dotedaj še nisem bil nikdar čul. Pognal sem se na stopnišče in sem opazil pred sabo v zraku na zemunski strani dolgo, dolgo črto samih srebmobeMh letal, kako so se že bližala od Zemu-na Belgradu. Vedel sem takoj, pri čem sem: Po vseh dogodkih, ki so se odigrali od kapetamskega prevrata dne 27. marca dalje, po vsem oklevanju generala Simoviča in njegovih kapetanov, ki niso hoteli dati nobene jasne in odločne zunanjepolitične izjave, s katero bi se nanovo razjasnili odnosi med bivšo Jugoslavijo ter Kraljevino Italijo in Nemškim Reichom, po vsej neodločnosti predstavnikov srbskih strank v vladi, ki se niso strinjali z zahtevami pok. dr. Kulovca in dr. Mačka, ki sta bila odločno proti vsaki vojni ter za prijateljstvo in sporazum z državami trojnega sporazuma, je bilo potrpežljivosti in čakanja Rima in Berlina konec Sn se je nad bivši kraljevino po zaslugi kakih 20 olicirjev zgrnila najhujša nesreča, ki jo je sploh mogla zadeti: vojna.
Ko je šinila ta misel mimo mene, je bil roj nemških letal že nad Belgradom. V naslednjem trenutku so odjeknile prve detonacije odvrženih bomb, ki so močno stresle zemljo, hiše, tako da so šipe po oknih povsod zažvenketale. In šele tedaj so pričele dajati sirene znak za nevarnost pred letalskim napadom, belgrajski radio pa zanj sploh še ni vedel in je par še dalje moril svoje poslušalce z nekimi sevdalinkami. Naglo sem stopil v stanovanje in se vdal v usodo. Bežati mi ni kazalo nikamor. Ce j« človek v sobi pritlične hiše aH pa v njeni kleti, je približno vseeno, kar sem pozneje mnogo-kje videl. V nervozl sem prižigal cigareto za cigareto in hodil iz sobe v sobo. Medtem se je hiša stalno tresla od zaporednih detonacij, ki so se čule od vseh strani. Med njimi je bilo najstrašnejše žvižganje težkih granat, ki gre človeku do kosti in mu ubije vsak čut varnosti.
Dobre pol ure je prvi roj letal sipa! na mesto ogenj in smrt, nakar se je ozračje pomirilo. Skočil sem k telefonu in sem hotel poklicati prijatelja v tretji vzporedni ulici. Telefonska zveza že prekinjena. Pogledam na ulico. Vsa prazna in pusta. Nikjer žive duše. Nad vso okolico je bil razlit težak molk, ki ga je motilo samo letanje preplašenih golobov in grlic. Toda kmalu je bik) tudi tega konec, ker se je nad mestom j»javil že drugi roj letal, ki je začel znova bombardirati vse važnejše objekte. Svoje delo je opravil z lahkoto. Protiletalsko topništvo, ki ga je bilo premalo, zanj ni bilo nevarno, še manj pia obrambno letalstvo. Kakor pri prvem napadu, so nemška letala tudi pri drugem bombardirala vse dele mesta in vse naprave, ki so bile količkaj važne. Dobro sem videl, kako je zažigalna bomba udarila v nasproti svoječo vilo, v kateri je stanoval bivši jx>slanik Balugdžič. V naslednjih trenutkih je bilo ostrešje vile že v plamenih.
Presledek med drugim in tretjim napadom je bil malo daljši. Pograbil sem površnik, zaprl stanovanje in odhitel na ulico. Pred sabo sem imel samo ta cilj, da pridem do gradbenega ministrstva, kjer sem mislil dobiti pok. dr. Kulovca. Pretekel sem samo par ulic, po katerih so ljudje vsi zbegani prenašali najpotrebnejšo obleko ter zapuščali goreče hiše. Vsi so hitela proti Karadjordje-
vemu parku. Temu valu sem se pridružil tudi sam. Se nismo bili na pol ulice, pa so že j>ričele žene in otrod vpiti: Bežite, bežit«, ie zopet prihajajo. In res smo imeli santo še toliko časa, da smo po-skakali v parku v zasilna zaklonišča. Tu so bili zopet hudi prizori. Na klopi je ležala ranjena ženska, ki so ji močili čelo, preplašeni in zbegani otroci so se stiskali ob zidu kakor piščanci. Toda kljub silnemu bombardiranju sem se v tej množici čutil varnejšega in smo se še lepo pogovarjali med sabo. Obstali smo vsi samo tectej, ko je nekje v bližini strahotno udarila granata ter je zemljo in in ozračje pretresla silna detonacija, ki je bila tako močna, da se je tramovje v našem zaklonišču zazibalo ter se je skozi nastale odprtine pričela usedati zemlja. Vojaki, fci učinke eksplozij granat bolje poznajo, so povedali, da je morala nekje v bližino pasti bomba najtežjega kalibra. Ni, minila niti minuta, ko smo v ozračju Čuti oster žvižg nove granate, ki je nato eksplodirala še bliže našemu zaklonišču ter je bil učinek eksplozije te bombe za nas še hujši, kakor pa prvi. Bomba je izrnvala s koreninami manjše drevo ter ga skupno s kamenjem in zemljo pognala pred sam vhod v naše zaklonišče, saima vrata v zaklonišču je pa izpahmila. Popadali smo na tla in lezli po tleh dalje v zaklonišče, v katerem je nastala prava panika, ki so jo povzročile ženske in otroci z vpitjem, da smo zasuti. Orožniki so imeli precej dela z njimi, predno so jih zopet pomirili. Vojaki in orožniki so se lotili takoj dela ter so odstranili vse ovire izpred vhoda v zaklonišče, nakar smo vsi zbežali na prosto v paTk, ki je bil ves zavit v gost siv dim, da nismo mogli videti niti 1 m pred sebe. Po fioteh v jiarku so ležale vse križem veje okleščenega drevja, klopi, kamenje, zemlja, trava, razni predmeti. Vse je pa bilo se posuto s prahom. Hitel sem dalje navzgor, čeprav so bila nemška letala še nad avtokomando, samo, da bi prej prišel v gradbeno ministrstvo. Ko sem prišel do prvega spomenika v tem parku, sem cxl groze obstal. Pred sabo sem zagledal prve hujše ranjence in zaklonišče, v katerega je udarila granata težkega kalibra. Sredi zavetišča je napravila ogromen lijak, drugi del zaklonišča je zasula in pobila vse ljudi, ki so bili v njem. Zračni pritisk eksplozije te bombe je bil tako močan, da je v bližini izruval močno drevo ter ga vrgel daleč proč na cesto proti bolniškemu poslopju. Ulica je bila tudi na debelo posuta z zemljo. Močno je bil nagnjen tudi tramvajski drog, žice vse potrgane, šipe na okoliških jx>slopjih razbite. Na levi strani malo više so se pa dvigali temni oblaki dima, ki so jih rezali krvavi plameni. Gorela je stara zvezdama. Na poti proti Slaviji sem srečal prve begunce. Ženske z otroki v naročju, ki so vsakogar vpraševale samo to- Oospod, kam naj bežimo? Kam naj se rešimo? Ali so letala še v zraku?
Na tej cesti na obeh straneh ni bilo niti ene hiše, ki bi ne bila poškodovana ali pa porušena. To pa zaradi bližine palače komande celokupnega orožništva v S veto savski ulici, ki je bila zadeta v polno in prerezana kakor papir. Močna granata je udarila tudi na Slaviji med tramvajske tračnice, ki so presekane štrlele visoko v zrak. S slavije sem opazil, da je bil ministrski del ves zavit v oblake črnega dima. Z vojnega ministrstva so se dvigali v zrak močni ognjeni zublji. Istočasno je bilo zadeto tudi predsedništvo vlade ter nasproti stoječa palača notranjega ministrstva. Palača generalštaba je bil a poškodovana samo od zračnih pritiskov
eksplodirajoči!! granat v bližini. Prav tako je bila zadeta ia razbita železniška postaja in vsi važnejši objekti v bližini. V ulici Kralja Milana so od eksplozije granat v bližnjih sosednjih ulicah f>o|x>kale vse šipe na izložbenih oknih ter se je razno špecerijsko blago sesulo in razlilo na pločnike. Isto je bilo s kioski. Na postajah za avtoizvoščke so go-> reli avtomobili, drugi so pa ležali razbiti ob straneh. Po progi cestne električne železnice so stali razkopani vozovi, ali pa vsaj močno poškodovani, električne in telefonske žice so pa ležale zmešane po tleh.
V gradbenem ministrstvu nisem nikogar našel. Samo ministrstvo tedaj ni bilo zadeto, toda zračili pritisk v okolici eksplodirajočili granit Je razbil vse šipe, izpahnit olrnice in vrata. Vsi hodniki in pisarne so bile posute z razbitim steklom. Tudi na dvorišču ni bilo nikogar. Vse se je razbežalo. V garaži je sameval samo avtomobil št. 300, s katerim se je vozil pokojni gospod dr. Kulovec. Ves zamazan in prašen sem se napotil v Kronsko ulico v cerkev, ki je bila nepoškodovana. Župnika g. dr. Petliča sem zaprosil se za kozarec vode. Ni mi je mogel dati, ker vodovod v tem delu mesta ni več deloval Namesto nje mi je jx>stregel s kavo. Kronska uKea je bila tedaj še skoraj nejx>škodovana. Z zažigalno bombo je bila zadeta samo palača Joci-čevin Kesavskih rudnikov, ki stoji skoro v neposredni bližini nemškega poslaništva. Od g. župnika dr. Petliča sem odšel v narodno skupščino, ki je bila tectaj prav tako nepoškodovana. Istotako palača Poštne hranilnice. Pred vhodom v skupščino je granata satno razrušila tramvajsko progo. S stopnišča narodne skupščine smo videli nato požare v vseh delih mesta, tako, da se je od jx>vsod dvigal gost dim visoko v zrak in delal temno sivo zaveso nad mestom. V neposredni bližini je bil v plamenu hotel »Splendid* in Agrarna banka. Gosti oblaki dima v pristaniškem delu mesta ob Savi in Donavi ter v bližini električne centrale so pričali o polnih zadetkih nemških letalcev tudi v tem delu mesta. V skupščino, na kateri so bile dotedaj popokale samo nekatere šipe. je pričelo prihajati uradništvo posameznih ministrov, ki so imeli tam svoje prostore. Tu sem jx>čakal svojega prijatelja, s katerim fva se odločila, da si bova malo ogledala razdejanje po mestu. Hotela sva priti tudi iz strogega centra malo ven med drevje. Po Aleksandrovi cesti sva jo udarila proti Dijaškemu domu. Takoj višje od nemškega generalnega konzulata so bili zadetki bomb na obeh straneh ulice. V neposredni bližini pravoslavne cerkve sv. Marka je gorelo veliko skladišče stavbnega materiala. Na desni strani je štrlelo v zrak zidovje razbitih hiš, zopet dalje je plamen zažgane hiše že objemal sosednja poslopja. Po ulici, ki je bila vsa posuta z drobci granat, je ležalo vsevprek tudi tramovje porušenih hiš, drobci stekla razbitih šip, jx> sredi ulice pa zopet razbiti ali pa poškodovani tramvajski vozovi. MaJo višje od Dijaškega doma je granata zelo razrila ulico, še malo dalje je pa raznesla tramvajsko remizo.
Po ulici se je valila nepregledna množica ljudstva, ki je bežalo iz mesta v predmestje in še dalje na deželo. Eni so hodili peš —teh je bilo največ — drugi so obložili svoje otroške vozičke, ki so poleg dveh, treh otrok, morali še sprejeti nase najpotrebnejše kose posteljnine in perila ter odeje, tretji so imeli še srečo, da so za drag denar dobili kakega voznika, četrti so jezdili na konjih, peti so z raznimi ročnimi vozički prevažali starčke in otroke in nekaj živil, zopet drugi, ki so imeli denar, so ali s svojimi limuzinami ali pa z avto-izvoščki švigali mimo zbegane množice ln se v gostem prahu izgubljali v predmestju. Kamorkoli se je človek ozrl, povsod ista slika. Ena strašnejša od druge.
S prijateljem sva jo zavita malo na desno ler
.Vista di Atene e deli' Acropoli. — Pogled na Atene in Akropolo.
sva po stranskih ulicah, ki ponekod niso toliko trpele, prišla sva na Kotež Neimar, odkoder najti je prijatelj odpeljal s svojmi avtomobilom do avto-komande, kjer so bila v vsej okolici močno zadeta
vsa poslopja. Mak) lepšo sliko je nudilo še Dedinje, kjer naju je zatekel četrti letalski napad. Ko sva
opazila bližajoča se letala, sva preskočila ograjo prve vile ter sva se z lastnikom vile in njegovo družino poskrila v grmičevju na vrtu. Tedaj so si bila letala izbrala za cilj ravno Dedinje, kjer so močno bombardirala vojašnico kraljeve garde in druge važne naprave. Med silno detonacijo bomb se je mešalo tudi regljanje strojnic, s katerimi so letalci razpodHH zbirajočo se vojsko na Banjici na vse strani. Kakor pri jirejšnjih napadih so tudi pri tem močno ]x>segali v akcijo tudi številni strmoglavci, ki so v jx)Tiio zadevali vse objekte, ki so jih hoteli bombardirati. Bombe težjih kalibrov so pa spuščali z padobrani.
Po tem napadu sva s tem, kar sva imela pri sebi in nasebi, zapustila mesto in se predala množici, ki se je valila iz mesta ven. Belgrad je tedaj za|wstiIo vse, kar ga je le moglo. Zbežali so tudi tisti, ki tega ne bi bili smeli storiti. Belgrad je predvsem med prvimi zapustila vlada in zbežala pod Avalo. Isto so napravili vsi vojaški in civlini uradi. Raznih reševalnih oddelkov, ki smo jih ve& krat gledali pri paradah, ni bilo nikjer. Prav tako ne gasilcev, ki so res da bili v Belgradu najslabše organizirani. Na nakatcrili mestih smo jih videli samo nekoliko, med njimi tudi kakšno gosjx>dično v gasilski uniformi, ki je morala tedaj prvič v življenju vihteti kramp, ker ga ni znala niti dobro prijeti. Isto je bilo z gašenjem požarov, ki so divjali na vseh straneh. Vse preslabo, prenvilo ali pa sploh nič pripravljeno. Zato so pa tudi skoraj vsi objekti, ki so bili zažgani, zgoreli do tal.
Množica ljudstva, ki je zapuščala mesto, v katerem so ljudje pustili vse svoje premoženje, stanovanja, obleke, jKibištvo, nekatere družine so se razkropil«, otroci f>orazgubili, je nosila v glavnem s seboj svojo obleko ter je glasno preklinjala generala Simoviča in njegovo kapetansKo kliko, ki je s svojim prevratom 27. marca privedla do teh vojnih strahot, ki jih ni toliko obči t lil sam general in njegova okolica, kakor pa nedolžni narod, ki si je želel satno miru, vsakdanjega zaslužka ln kruha. Vsi ti temni elementi, masoni in judje, ki so dne 27. marca povsod po Belgradu vpili: Bolje rat nego pakt, so lepo sedli v svoje avtomobile ter bogato založeni z denarjem divjali s svojimi vozili iz Belgrada dalje na jug v varnejše zavetje. Vsi ti vojni hujskači, ki so nad narod sprožili najstrašnejšo nesrečo, ki ga je sploh mogla zadeli, tokrat niso imeli srca za prošnje žena in otrok, ki so jih s sklenjenimi rokami prosile in rotile, da bi jih vzeli na svoje tovorne avtomobile in prepeljali vsaj par kilometrov dalje. Kaj so se tedaj zmenili za ta ubogi svet razni milijonarji in drugi bogataši, ki so razen sebe prevažali s seboj še celo zaloge živil, zlatnine, nakita in podobno. Samo, da so rešili sebe in morebiti še kaka pokvarjenka svojega psička. Tudi takih je bilo. In kot strašna ironija so bile vse znane naredbe omenjenih prevratnikov in temnih elementov, ki so svet varali z vestmi, da delajo za mir, v resnici so pa hujskali inozemstvo na vojno, ljudstvu pa so prepovedali zajiuščati mesto, vsem tistim, ki so pa to že bili storili, so pretili, da jih bodo s silo vrnili nazaj, da bi na ta način še povečali število nedolžnih žrtev. Kakor v«dno doslej je tudi na cvetno nedeljo moralo občutiti vso težino in ostrino kazni za brezvestni, zločinski, protinarodni in protidržavni akt omenjene klike oficirjev in njihovih jxxlpihovalcev, nedolžno ljudstvo, ki je moralo zapustiti vse najdražje, kar je ki velo, ter se podiit po svetu kot berači. Vsi tisti pa, ki so mu pripravili to strašno nesrečo, so bogato založeni z vsem pobegnili na varno,-narod pa prepustili svoji usodi.
Kako modro in pametno je gledal naš prezgodaj umrli gospod dr. Kulovec na ves položaj, v katerem se bo znašla naša država, če se bo spustila v avanturo! Kako jc vse to naprej videl in zato rotil na vse strani in iskal pomoči za svojo tezo povsod, kjerkoli je le slutil, da jo bo mogel najti, samo, da bi se prej>rečila vojna in ohranil mir državi in narodu. Toda vse je bilo zastonj. Zastonj vsa dokazovanja treznih generalov in politikov, da armada ni pripravljena, da narod ni navdušen za vojsko, skmpinica brezvestnih oficirjev je v shržbi tujih interesov kljub temu pognala narod in državo v nesrečo s krilatico, da je treba braniti svojo čast, sloves armade »i obraz svoj*.
Kdo je pravilneje in bolje branil čast in sloves armade, državo in narod, so dovolj jasno pokazali dogodki že naslednjih dni, ki so dali prav ne brezvestni kapeianski kliki in peščici generalov, temveč vsem tistim, ki so se borili za mir, mirno in prijateljsko sožitje bivše Jugoslavije z Italijo in Nemčijo, ker so vedeli, da bodo samo tako ohranili narodu in državi svobodo in neodvisnost! In med temi borci zavzema najodličnejše mesto naš rajni dr. Kulovec.
Joško Krošelj.
Kmetom in vsem, ki imajo zemljo:
Obdelajte vsako ped zemlje!
Green:	2
Luč In tema
Detektivska povest.
»Ne,« sem odvrnil, »ni potrebno. Prišel sem, da pomagam damam, če bo treba, gospod Wheeley je odpotoval.«
»In to je za vas ugodna prilika, da se seznanite z gospodičnama, ki vas bosta, kakor se mi zdi, lepo in radi sprejeli!« pristavi detektiv. »Ko ste že tu, se morate kot odvetnik poglobiti v vse zadeve te hiše. Sicer boste že tako storili vse po svoji previdnosti.«
Da odvrnem to mišljenje od sebe, sem mu dejal:
»Z vami grem!<
Ravno, ko smo stopili na stopnice, snjo znčuli, da se komisija vrača. Stopil sera z gospodom Grycejem v kot salona, da nadaljujem pogovor.
»Ta mladi mož trdi, da ni nikakor možno, 'da bi bil zločin storil vlomilec,« sem pristavil.
»Tako?« je odvrnil.
»Zjutraj se ni ničesar opazilo.«
»Vse ključavnice so bile najdene zjutraj v redu? Kaj nc?«
»Tega mi ni rekel, no, če je tako, potem Je moral biti morilec celo noč v hiši.«
Gryce pogleda mrzlo na zvonec kraj vrat.
»Grozen dogodek je tol« sem dejal.
Gryce je še ostreje opazoval zvonec. Takoj moram pristaviti, da Gryce ni eden onih, ki se ti vsesajo s pogledom do kosti, da odkrijejo kakšno tajnost. Nasprotno! Gryce je ugledna in dobro vzgojena oseba z očesom, ki te ne prebada, čeprav nikdar na počiva na tebi. Njegovo oko išče vedno kak predmet v neposredni bližini, naj bodo to knjiga, tintnik, vaza ali
kaj podobnega. Kakor da zbere svojo sodbo okrog takih stvari, a ti, če si prav visok kot zvonik, ne uloviš nikdar njegovega pogleda. Še vedno je opazoval zvonec pri vratih.
»Strašen dogodek!« sem ponovil.
»Idite za menoj!« me je pozval, gledajoč gumb na moji manšeti. Šel je naprej ter se je ustavil na zadnji stopnici.
»Gospod llaymona, nimam navade mnogo govoriti o skrivnostih svoiega poklica, a v našem primeru je treba takoj najti pravo pot. Tukaj gotovo nimamo opraviti z navadnim lopovom, temveč pomagal je pri zločinu bister um. Dogaja se, da navadni um večkrat najde sled, dočim strokovnjak blodi v temi. Ako bi se kaj takega zgodilo, se sjx)mnite, da sem jaz tak. človek. Ne govorite z nikomur, temveč se obrnite vedno na mene, ker stojimo pred važnim dogodkom — rečem vam: važnim dogodkom. ln sedaj izvolite z menoj,«
»A dami?«
»Odšli sta v eno sobo. Njune boli so naravno velike, a vendar sta dovolj zbrani, kakor sem čul.«
Pristopi k vratom, katera odpre, ter mi namigne.
Ko so se mi oči privadile teme, sem opazil, da sva v knjižnici.
»Tu, ravno na tem mestu je bil ustreljen,« prične detektiv, položivši roko na pokrit stol, ki je stal sredi sobe. »Vidite, da je to mesto ravno nasproti onim vratom, skozi katera se pride na neki ozek hodnik. Ko ie umorjeni sedel pri mizi, se je moral ubijulec semkaj priplaziti in s tega mesta ustreliti.« In pokazal je pri tem na preprogo, ki je bila malo od vrat.
»Ali...,« sem pristavil.
»Tu ni nobenega ,ali\« me je prekinil. »Ves položaj sem dobro in točno preiskal.«
In ne omenirši nič več besede o vsem tem se je obrnil in odšel po onem ozkem hodniku.
»Tu stoje steklenice z vinom, tamkaj omara za obleko, mizica za perilo, in tu je Leavon-worthova spalnica!« Pred nama se je odprla krasno urejena spalna soba.
Pristopila sva k postelji, ki je bila zastrta s težkimi zastori. Gryce jih je odmaknil, na postelji je ležalo hladno, mirno obličje, katero ni bilo prav nič spačeno, in nisem mogel zatajiti svoje začudenja.
Zgrozil sem se. Pogled mi je padel na vrata, ki so vodila na koridor. Bil je to najbrže edini vhod v knjižnico. »Mogoče je morilec vporabil ta vrata?« sem pomislil.
Gryce je moral opaziti moj pogled, čeprav je gledal na svečnik, pa je hitel odgovoriti na moje nemo vprašanje.
»Ta vrata smo dobili odznotraj zaklenjena tako, da je jako dvomno, če bi šel morilec skozi nje.«
»Koga sumite?« sem šepnil.
Pozorno je motril moj prstan.
»Vse in nobenega,« je odvrnil. »Moja stvar ni, da koga obdolžim, temveč da ga odkrijem.«
In spustil je zastore in odšel z menoj iz sobe.
Ker je bila preiskava v teku, sem se ji moral pridružiti. Zaprosil sem Gryccja, naj damam pove, da sem prišel mesto gospoda Whee-leya, da jima pomorem v teh žalostnih urah.
Potem sem krenil v dolnje sobe ter se pridružil komisiji, ki je bila tamkaj zbrana.
ir.
Pričetek preiskave.
Okolica, v kateri sc je imela vršiti preiskava, je s svojimi ostrimi kontrasti čudno vplivala na komisijo. Hiša je bila zgrajena kot kakšna palača, pohištvo kneževsko, spomin na včerajšnji tihi dan, kakor n. pr. odprti piani-no, na katerem so bile še odprte note in kra-
sna ženska pahljača — vse to je vleklo mojo pozornost prav tako kot neugodna slika množice, ki je drvela krog mene.
Zanimati me je pričel prekrasen portret, ki je visel na steni ravno nasproti mojega stola. Bila je plavolasa, modrooka krasotica v obleki iz dobe prvega cesarstva. Stala je na gozdni stezi, ozirala se je, kakor da bi ji kdo sledil, okoli otroških usten se je porajal vražji smeh, ki se mi je zdel tako odkrit, kakor da bi jo gledal živo pred seboj.
Da ni imela odprte halje in privezane kite na čelti, bi mislil, da jc ta mala umetnina verna slika ene domačih gospodičen.
S te ljubeznive slike mlade lepotice je zdrsnil moj pogled na resen obraz Coronerja, uradnika, ki je imel vršiti preiskavo, knkor tudi nn ostalo komisi jo, nn hišne služabnike, ki so v kotu stali trepetujoč, in nazadnje na bledega, slabo oblečenega re|wrterja, ki je pri mali mizici zapisoval opazke.
Coronerja llnmmonda sem poznal že od preje. Slovel je kot izvrsten uradnik, ki je opravljal svojo težko službo posebno vestno, brezobzirno in točno.
Bili so navzoči tudi priseženci, inteligentni ljudje, večinoma trgovci, katere je umor tako prevzel, d« so bili pripravljeni izpolniti svoje državljanske dolžnosti.
Kot prva priča je bil poklican zdravnik, katerega jc pozvala pokojnikova družina. Poročal je o rani na umorjenčevi glavi. Dobil jc pokojnika na postelji v sobi v drugem nadstropju, kamor so ga morali prenesti iz bližnje sobe malo ur po njegovi smrti. Votlina na za-tilniku je bila edina rana, katero je našel na njegovem telesu. Kroglo je zdravnik vzel iz rane in jo sedaj izročil prisežencem. Našel jo je pod čelom, kamor je prodrla skozi možgane, kar je moralo povzročiti takojšnjo smrt.
Mali oglasi
* HM* v*Ua nak* taute 1 (lat ieultntanjakl nrlul t dla Debel« Uakaaa aaalo.a. fceaeda u raiuaal* tvoja* Najmanjši umk aa aiall nrlaa U dla. - Mali •rlaal M plačuje)* taka] Brl aanrflla. • Prt »rlailk tvklanaeca soašaja M raeana aaokolnnaka, I nun visoka —tltaa mtlea oc I dla. • Za planina* odroTor* glada _"lik iilun traka orllutlO anamko.
j iuižte B
Dobe:
Si cerca dattilografa
Itallano - slovena, nozloni stenografta e contablllta. Rivolgersi alla »Štefani«, Aleksandrova 7/III. (b
Kuharico
nli dekle, ki mi bo v pomoč v kuhinji, sprejmom. — Elza Sever, Ljubljana, Gosposvetska c. 5.
liMMINI
Pekovskega vajenca
sprejmem takoj. Prednost ima. kdor se Je že učil. Kranjc Franc,, Napeči 32
LJubljana.
(v
Posestva
a R E A11 TI TA«
posestna posredovalnica r Ljubljani j« samo v PREŠERNOVI ULICI 94 Nasproti glavna pošt« Talsfon 44 - 30
Visokopritlično hišo
okolica Ljubljane, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6977.
Parcela
v Izmeri 4000 kvm damo za obdelavo na Kodeljevem v najem. Odškodnina po dogovoru. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »4000 m«.
Hiša
trlstanovanjska, na severni periferiji LJubljane, vsa oddana, z nekaj hipoteke, se takoj proda za 250:000 din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Varna naložba« št. 5916.

Kupim več vagonov bukovih drv
za takojšnjo dobavo. — I. Pogačnik, Bohoričeva ul. 5, tu.	(k
Moško kolo
Se popolnoma novo, zaradi odpotovanja takoj zelo poceni prodam. — Kovačič, Cigaletova 11.
pnojeml
Lep lokal
se odda takoj. Vprašati pri hišniku Pražakova 12.
B Scte B
Odda se
opremljena soba. Fovše-tova 71, Kodeljevo, Ljub-
ljana.
B Poizvedbe B
Naproša se
kdor kaj ve o usodi Maksa Slovnlka, vpoklicanega v Zagreb, protl-avijonska mltraljeska četa, da to javi materi Pranji Slovnlk, LJubljana, Celovška c. 74. o
Iščemo tovorni avto
znamke »MAN«, evid. št. 2-1586. R-tonskl, sive barve, z novo platneno streho. Kdor kaj ve o nJem, naj javi Kranjski Industrijski družbi na Jesenicah.	o
Herberta Erker
rozervnega pešadljskega podporočnika, ki je šel dne 4. IV. 1941 k vojakom ter je bil cenzor na pošti v Somboru, Iščemo. Kdor ga Je videl In ve kaj o nJem naj sporoči bratu Jos. Erker, Kočevje 1.

F. S. Finigar t
Pod svobodnim soncem
Povest davnih dedov
144.
145.
144.
Epafrodit: »Pred teboj v prahu prosita milosti božanatvenega despota najnevred-□ejša hlapca.« Iztok bi bil najrajši zaškripal z zobmi, tako zelo ga je peklo to hinavsko ponižanje.
145.
Teodorini pogledi so žareli bolj kakor dragulji v diademu in se pasli na Iztoku. Dala bi bila vse, da bi zamamila tega Slovena.
146.
Car je pokazal na Iztoka: »Barbaru je naklonil Bog zmago, on je zdaj centurij v palatinski vojski.. .<
Tedaj pa ..,
147.
V tem hipn je Azbad prebledel in prekinil samega carja: »On je iz vrst Slove-nov, ki so uničili Hil-budija!«
Dvorjanom je za> stala kri po žilah.
Otrobe
pšenične In koruzne oddaja, dokler bo zaloga, tvrdka Fran Pogačnik, Ljubljana, Tyrševa c. 33, Javna skladišča.	(m
Zavese za zatemnitev
praktične in poceni dobavlja
Danilo Puc
tapetnik Slomškova ulica St. 9.
imam vojaškega konja
prama, z belo liso na glavi, ki Ima štev. 1830 — Lastnik naj se oglasi pri Kutnar Antonu, Velike dole št. 7, občina Veliki Gaber.
Izredna prilika
Radi odpotovanja prodam poceni pisalni stroj v kov-čogu, še popolnoma nov. Naslov v upravi pod štev. 6020.	(m
Monograme za robce
in perilo, gumbe, gumb-niče. entel. ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila
Matek & Maksi
Ljubljana. Franiltkanska ulica
nasproti hotela Union
Oddalo:
Enosobno stanovanje
takoj odda Zupane, Nove Jarše.	(č
mmm
za živali
imam kobilo
temnordečo, 164 cm visoka, 4 letna. Lastnik Jo dobi pri Jančar • Antonu, Cešča vas, Prečna pri
(m Novem mestu.
iščem konja
Je temnordeč, srednje velik, čvrst, boji se avtomobila, kolesa in komata, včasih grize. Oddan Je bil na Vel. Bloke. Dam nagrado. Prijaviti Je: Kom-ljaneo Janko, Prečna pri Novem mestu.
Iščem konja
žig 4524, »Fuks«, z liso na glavi, star 7 let. vel. 150/161 ln kobilo »Fuksa«, z liso na glavi, 7 let stara 155/176. Proti nagradi 600 din sporočiti: Turk Ivan, Hotedršica 1.
iščem konja
z žigom 862, »Pram«, vel. 168/170, sliši na ime »Sokol« ln kobilo, žig 381. »Prama« 166/167. Kdor sporoči dobi nagrado 1000 din. Llpar Janez, Lahovl-
če, p. Komenda.
(e
Razglas
Na prošnjo g. Martina Štrumbelj, trgovca iz Vavte vasi, p. Straža pri Novem mestu, razpisuje podpisana občina Šmihel-Stopiče, okraj Novo mesto, na dan 9. maja 1941 ob 12 prostovoljno javno dražbo
spodaj navedenih premičnin, ki se nahajajo v skladišču trgovca g. Martina Štrumbelj v Vavti vasi, p. Straža pri Novem mestu, in sicer: 31 komadov sodov pulpovanih malin, 12 komadov sodov konzerviranih malin z mravljično kislino, en sod SO 2 kisline v btto teži 240 kg in en »balon mravljinčne kisline v btto teži 27.50 kg brez balona. Točnejše informacije se dobijo pri občini Šmihel - Stopiče, okraj Novo mesta
Občina Šmihel - Stopiče, dne 28. aprila 1941.
Iščem mojega konja
rujavo kobilo, bosanski konjiček (Poni) vojna št. 108. Dodeljen Je bil tehničnemu trenu planinskega polka ln Je bil baje nazadnje v Mirni pri Trebnjem. Dam nagrado I — Sporočiti na naslov: Emerlk Mayer, Ljubljana, VVolfova ul. št. 1. '
iščem kobilo
pramo, staro 7 let, št. 328, srednje velikosti, na glavi, gobcu, kopitu bele lise, črno grivo in rep, debele noge. Ime Rička. Dobi nagrado. Sporočite na Hra-Btelj Martin, Sv. Urh, Zagorje ob Savi.
1000 din dobi
kdor ml sporoči za konja pram, star 10 let, brez znaka, žig št. 1836. FranoJ 600 din. Kune, Rovte 95, p. Log.
Zglasi naj se lastnik I Konj fuks
konj pramov, žig št. 3353 I št. 93, na zadnji nogi Ima in 3213. — Franc Kune, navzven pomaknjeno že-
Rovto 96, pri Log.
lezo podkve. Dobi se pri Antonu Trunkelj, p. Krka pri Stični.	(e
Lepo nagrado _
dobi, kdor ml Javi, kje se ,	.. ,
nahaja moj konj, svetel	kuo ve
»Fuks«, z belo liso na kje se nahaja konj štev. glavi, žig 1177. Oddan je 2258 »Beba«, kobila fuks, bil v 8. bat., Zg. Zadobro- j prednje levo kopito pečeva pri LJubljani ln raz- no, na glavi Ima liso, »Ml-
puščen baje v Hinjah na Dolenjskem. — M. Jerlna, Ljubljana, Karunova 18.
iščem konja
žig 1044, »Fuks«, na ime »Rtdžl«, levo nogo ima poBtrlženo, 160/173. Spo-rdčltl prbtl nagradi Mana Kos, Lahovlče, Komenda.
iščem kobilo
ško«, črn pram, z liso na čelu in tri noge lisaste, oddane Rastohar, Dolenjska c. Pengov v hlevu, voz zapravljlvec ter dva komata. Javi naj se na R. Zalokar, Tržaška c. 40-b.
iščemo dve kobili!
Težko črno kobilo, staro 12 let, z belo liso na glavi ln neznano nam številko. Ime jI Je »Luca«. Oddana 162 cm vis., žig 248. Zad-' je blIa v Bitnjem pri Kranja leva noga bela nad nju 3 aprila. _ Lahko čr-kopltom (vlncel) proti | no kobilo, na levo oko sle-nagradi. Koželj Franc, pa_ Btara g Jeti z žig0m št. Cešnjice 33, p. Moravče. iE23. Sliši na Ime »Vranica«. Oddana je bila na Je-žici 13. marca. Kdor Jih Ima, ali mu Je kaj znanega o njih, naj sporoči
...	,, . .	"T."	proti primerni nagradi na
Kdor sporoči kje so, ali	* , „
, w — v.,	naslov: Zavetišče sv. Vln-jlh pripelje, dobi primer- , Menešu
no nagrado. Sajovic, Gor. cenc"a v Mengšu Logatec 48, Notranjsko, e	tyv ■
Iščem konja
»Fuksa«, visokega, z veliko drnosivo liso na glavi, najbrže brez žiga. Kdor ve zanj, naj sporoči proti nagradi na naslov: Marija Kepic, Moste 33, p. Komenda.	(e
Iščem konja
»Fuksa«, št. 211. Na zadnji levi nogi Ima na kole-
iščem dva konja
E opremo in voz. »Simel« št. 3103, »Pram« št. 3102.
Kobilo št 2980
»Prama«, na desnem stegnu zastrižena črka »S«, razpuščena v Višnji gori, last Franca Smoleta, Gor. Logatec. Najditelj dobi (e
1000 din nagrade
dobi, kdor sporoči, kje se nahaja kobila »Prama«,
1000 din dobi
kdor najde konja fukau	------- -----------
brez številke, razpuščerfc. stara 7 let. žig 1843. Pivk	"u mehur Sporočiti proti
od Grosuplja do Zagrad-* Janez, Petkovec 13, Rov-	na«radl Svete» te n. Log. (e
UMRLA NAM JE NASA LJUBA SESTRA, PASTORKA, TETKA IN SVAKINJA
ŠTEFANIJA BIZJAK
POGREB DRAGE POKOJNICE BO V SREDO 30. APRILA OB 4.30 POP. Z 2AL, KAPELICE SV. ANDREJA, K SV. KRIŽU.
LJUBLJANA, DNE 29. APRILA 1941. .
ŽALUJOČI OSTALI
ca. Velikost 166/176 cm,' na glavi belo liso s presledkom, star 14 let, do-r bra kopita, zadnje noge V bicljlh malo debele. Po>-sebnl znak, da ima zada) na levi strani križa, to je
Šenčur pri Kranju.
(e
Iščem kobilo
»Miško«, rdečo pramo, širokega križa, žig 29, raz-
1000 din nagrade
za vsako kobilo dobi,
kdor mi točno sporoči, kje ' pušeena v Mirnlpeči. Na se nahajata temna »Fuk- ; vratu vžgan žig n. k. 41. na vrhu na gladkem za ' Ba« z malo glavo z zvez- ! Javlte proti nagradi Pre-dlan veliko črno liso, kot ' dico, povitega života, tri šeren Franc, Vrba 4, p. da Je od olja moker in se ■	bole' stara 8 let- me- air0Vnlca.	(e
' ra 160-170, žig št. 3710; _,_
svetla »Fuksa«, težka J. ft|. X{ MO Agg velika glava, lisa na gla- W VOIa Ml W0 1,1 409 vi, močnih prsi, zadnjo ter voz obč- Bloko 6t- 9' noge posiljene, mera 160- Be lzve Prl Cuk v'kt°r. 180, stara 6 let, žig 594. Preserje p. Radomlje, (e
vidi samo od blizu. Dular Jože, mlin, Dvor pri Žužemberku.
iščem konja
lahkega prama z majhno Peternel Franc, Sp. Za-zvezdo na čelu, zadnja dobrova St. 17, Dev. M. v desna noga nad kopitom polju, malo bela, na grebenu ima
odtise od sedla, na eni Btranl bole dlačice, na ie- , vi brazgotino od rane. žtg * Imenom »Dana«, z zve štev. 2961. Sporočiti proti nagradi Ivan Jerneje, To-mačevo 28, p. Moste pri Ljubljani.
1000 din nagrade
<® ' dobi, kateri ml pripelje nazaj konja, belega, star
Išfcm konja
temnega prama z Imenom »Miško«. Zadnja desna noga pod blnceljnom bela. Prednja kopita plosko. — Starost 10 let. Mera vis. 152, obseg 175 cm. brez žiga, oznaka T. Oddan Je bil 4. Jurlšnl četi Vrhnika. Kdor kaj ve o nJem naj sporoči proti zelo dobri nagradi na naslov — Skerl Ivan, Savlje 33, p. Jcžlea.
Iščem kobilo fukso ' 'et. 'ma mai° «iavoin
malo grivo, tenak rep, vl-zdo na čelu ln na levo oko tek> Ž|S na kopitu št. 697. Blepa, brez žiga. Oddana Oddan 5. bateriji v Sne-je bila 1. četi 306. bata- brjah. F. Krenos, Zalog ljona pešad. Celje. Kdor st- 64-	<e
Jo najde ter sporoči last- i ———————
nlku, dobi nagrado: Lud-	IŠčeiH kObjlO
vik Fierin, Ljubljanska 44, Domžale.
brez žiga ali menda žig št. 129, svetlo-kostanjeve barve (ime »Ela«), na zadnji levi nogi Ima vl-
iščem kobilo .
»Pramo«, St. 1007, ki Je	soko belo liso, na deBni
služIla pri 7. bateriji v	zadnji nogi Ima malo belo
Zadobrovl, na levem steg-	liso, 8 let stara, na glavi
nu Ima malo odrgnino.	Ima belo zvezdo, 165 cm
Edlnlca Je bila razpušče-	visoka. Kdor ml Jo vrne
na v Hinjah. Kdor ml spo-	ali sporoči, kje se nahaja,
ročl, kje se nahaja, dobi	dobi lepo nagrado. Golob
lepo nagrado. Božič, VI-	& Ko., tovarna kem. lz-
krče, p. Medvode.	delkov, LJubljana-Vlč. (e
Sol v hrani
Pomen soli v človeški prehrani se često podcenjuje. Ker pomanjkanje ali prevelika množina soli navadno povzroča motnje v človeškem organizmu, so ljudje do soli večkrat nezaupljivi. Sol spada med listo hrano, ki je ne smejo uživati vsi ljudje v isti količini. Da je res tako, so vedeli že stari narodi. Ze takrat so opažali, da potrošijo mnogo manj soli tisti, ki se hranijo pretežno z rastlinsko hrano, kakor pa oni narodi, ki zauživajo pretežno mesno nrano. Drugo zanimivost so doživeli beli Uudje, ki so prišli v planinski pas Sahare in Sudana. Najprej so se čudili, čemu potrebujejo domačini toliko soli, pozneje pa so tudi sami čutili potrebo po večjih količinah soli. Vzrok je bil v tem, ker se s povečanim potenjem izloča tudi več soli. Pravijo, da ravno v pokrajinah, kjer vlada velika vročina, zadržuje sol
vodo, da prehitro ne izhlapi z znojenjem in zato čutijo ljudje v teh, pokrajinah, re? mnogo večjo potrebo po soli, kakor jo čutimo na pri-
mer v Evropi. ., . , ,
Sol je neobhodno potrebna snov za človeški organizem. Ona je važni del želodčnega soka in služi med drugim tudi za važna notranja presnavljanja v žolču. Tretja naloga soli je, da zadržuje vodo v našem telesu. Meso, mleko, sir, jajca in zrnasto sadje ne zahtevajo mnogo soli. Brez soli pa nikakor ne more biti tisti, ki se hrani z zelenjadno hrano. Zato lahko rečemo, da je sol potrebno sredstvo za prehrano siromašnih slojev. Važnost soli potrjuje nazadnje še dejstvo, da je tudi naša kri solna raztopina in pride na liter človeške krvi približno 7 gramov kuhinjske soli.
Samomori na Japonskem
Japonsko že zdavna poznamo kot deželo z zelo visokim številom samomorilcev. Motiv samomora najdemo skoraj v vsaki japonski pripovedki, srečamo ga v japonskem gledališču, saj skoro nikdar ne pogrešamo scene s hara-
kirijem, ki ga izvrši na sebi ponosni samuraj.
Tradicionalni način japonskega samomora, harakiri, je posebna oblika, ki so si io prisvojili skoraj izključno pripadniki višjih družab nih krogov, ki si prerežejo trebuh, da bi s tem
pokazali vdanost nekemu fevdalnemu gospodu. Ta način samomora z naraščajočo modernizacijo izginja, na njegovo mesto pa stopajo samomori s strupom in revolverjem. Statistika pravi, da so vzroki samomorov danes po večini socialne razmere in neozdravljive bolezni. Na Japonskem verstvo ne prepoveduje samomora, zato je naravno, da je število samomorilcev visoko. Harakiri je po tamkajšnjem verskem pojmovanju za mlade samuraje in mlade oficirje naravnost častna smrt.
Kako umirajo sloni
Domačini zelo redko najdejo mrtvega slona ali pa ostanke kake slonove mrhovine. Prepričani so, da sloni vedno pokopljejo ostanke mrtvih slonov. In res v visoki travi tropskih krajev in v gostih pragozdovih ne boste našli
trupel slonov, ki so poginili. Kako je torej s to zadevo? Guverner Ugande, kjer je mnogo slonov, trdi, da je pripovedka o pokopališčih
slonov gola izmišljotina. On razlaga to navidezno tajno takole: Slon nenavadno ljubi vodo. 'Kadar zboli ali začuti, da mu moči pešajo, se mu želja po hladni*vodi še poveča. Večkrat na dan gre v močvirje ali v reko in gazi po vodi, da bi se osvežil. Tam. navadno tudi pogine. Pripovedka o slonovih pokopališčih je nastala zato, ker so domačini našli na dnu izsušenih jezer in močvirij slonove okostnjake.
»Pravijo, da se ženiš. Kako si se le mogel tako hitro odločiti.«
»Veš, te hrane po gostilnah sem ie do grla
sit.<
»Katera pa je tako srečna, da bo postala tvoja žena.«
»Gostilničarka, pri kateri sem zdaj na hrani.c
Kdor mi najde kobilo
»Lisko«, 6 let staro, temno pramo št. 874, z malo zvezdo na glavi, nad bincelnom na zadnjih nogah med redko dlako ima rane. Sporočiti
J roti nagradi na Feliks Lenče, Kleče 10, pošta ežica.
Za tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
izdaiateij: inž. jože Sodja
Urednik: Viktor Čenči!