Štev. 205
V Trstu, v sredo 30. julija 1919
Lstnlk XUV
Izhaja vsak dan. udi ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Aslškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-clShu. — Nefrinkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3 —, po! leta L 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po stot.; osmrtnice, zahvale, poslanke in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot. Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1—. Oglase sprejema inscratni oddelek Ed:nostI. Naročnina in reklamsJje se pošiljajj izključno rpravi Edinosti. Uprava in iaseratni oddelek se nahajata v Trstu, ui. sv. Fraaiiika As 20.
Politično društvo „Edhost"
Odbor vabi na
ki se bo vršil
v nedeljo, 3. avgusta 1919., cb ID dopoldne
v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu
z naslednjim dnevnim redom:
1.	Odborovo poročilo in položitev
računa.
2.	Volitev novega odbora.
3.	Slučajnosti.
ODBOR.
Hfrouna Konferenca.
Jugoslovanska zahteva glede reškega pristanišča odbita.
PARIZ, 28. (»Corriere della Sira«.) Pred nekaj tedni je jugoslovanska delegacija predložila gospodarskemu svetu predlog, naj bi se dovolilo belgrajski vladi, da ustanovi v Rek: trgovinsko bazo za izkrca\'anje in prevažanje izdelkorv, ki so namenjeni za Jugoslavijo, proti Srbija. Med razpravo o tem predlogu v gospodarskem svetu je Volpi takoi naglaŠal neutemeljenost te zahteve, ker je izvažanje blaga iz Reke v Jugoslavijo bila itak svobodna, posebno po odpravi naredbe hrvatskega bana, s katero je leta približno pred šestimi meseci preporvedal uvažanje italijanskega blaga. Medtem ni bil gospodarski svet sedež, v katerem bi se mogla dovoliti ta baza, ki je bila samo izgovor, da se omogoči zahrbtna, čeravno delomična zasedba reške luke po srbskih oblastih in neizogibno tudi četah.
Vsled izgredov, ki jih je povzročil obstoj francoske baze, se je zdelo neprimerno, da se ustvarjajo nove prilike za spore in morebitne spopade, ki bi jih bilo gotovo povzročilo uvajanje, četudi pod krinko preprostih trgovinskih namenov, srbskih ali jugoslovanskih e-lementov v Reko. Gospodarski svet je spoznal utemeljenost teh razlogov in je izjavil, da ne spada v njegovo območje rešitev tega vprašanj?., ki se zdi, da je več polit Škega, nsgo gospodarskega značaja: predložil ga. je na to cvetu petorice, a ga opremil z neugodnim poročilom.
Danes je prišel srbski predlog pred medzavezniški vrhovni svet skupaj z več drugimi zahtevami delegacije SHS.
Svet petorice je zavrnil jugoslovansko zahtevo giede trgovinske baze v Reki, ker jo smatra za nepotrebno. Ko pa je bilo predloženih drugih sedem srbskih zahtev glede poprave meje z Madžarsko, z Romunsko, z Bolgarsko in giede pravice do takojšnje zasedbe tamošnjih krajev, ki jih zahtevajo, se je razvilo razpravljanje o predvprašanjih. More li konferenca upoštevati te zahteve, ko kaže belgraj-ska vlada tako omalovaževanje konferenčnih sklepov? Leta je že dvakrat pozvala Jugoslovane, da izpraznijo Celovec in ozemlje, na katerem se ima izvršiti ljudsiko glasovanje, toda oni se niso pokorili.. V takih okoliščinah bi upoštevanje teh zahtev pomenilo, da se molče odobrava tako omalovaževalno obnašanje.
Na razpravi, pri kateri so sodelovali Bal-four, Clemenceau in Tittoni, je bilo sklenjeno, da ne bo vrhovni medzavezniški svet upošteval ne samo sedaj sedem zahtev jugoslovanske delegacije, temveč tudi drugih, ki bi jih še morda predložila, preden se belgrajska vlada ne povrne k večjemu spoštovanju napram konferenci s tem, da izprazni Celovec in drugo ozemlje, ka je bilo neuoraviceno zasedeno.«
Usoda skapaflovskega brodovja.
PARIZ, 28. Vrhovni medzavezniški svet se je danes bavil z vprašanjem usode brodovja, ki ni bilo potopljeno v Skapaflovu in z usodo avstrijskega brodovlja. V tem vprašanju obstoji veKka razlika med stališčem Francije in drugih zaveznikov. Francozi bi hoteli, da se to brodovje porazdeli, a Amerikanci in Angleži zahtevajo, naj se potopi.
Na seji vrhovnega zavezniškega 6 ve ta ni prišlo do sklepa glede tega vprašanja, temveč se je tozadevna razprava odolož;la na prihodnjo sejo.
Postni promet z Nemčijo.
PARIZ, 28. Svet petorice je danes razpravljal o pogojih za obnovitev poštnega prometa z Nemčijo. Sklenil je, da se ta promet čim prej vzpostavi z o žarom na to, da so Zedinjene države in Anglija že začele s prometom po morju.
Madžarsko vprašanje.
PARIZ, 23. Madžarsko vprašanje je bilo zopet predmet proučevanja v seji vrhovnega sveta, ki je ugotovil, da je poziv na madžarski narod, predlagan po Balfour^u, ostal brez odgovora in posledic. V taJkih okoliščinah prevladuje stališče, da se mora vzdržati še nadalje gospodarska blokada nad Madžarsko.
Iz Jug osla vije.
Za siromašne visokošolce.
Nedavno sta »Jugoslovansko podporno društvo« in »Jugoslovanska akademična menza« odposlala v Belgrad dva odposlanca, ki naj se potrudita za uredbo prehrambenih razmer za prihodnje šolsko leto. Odposlanca sta sprejela predsednik narodnega predstavništva in načelnik v naučnem ministrstvu dr. Draža Pavlo-vič, ker ;e bil minister zaposlen v ministrskem svetu. Obljubljeno je bilo odposlancema, da se ukrene vse, da se bodo mogli siromašni dijaki vzdržati na tamošnji visoki šoli. Oap^lanca jta bila tudi pri vojnem ministru, ki sta ga zaprosila, da bi odstopil postelje za dijaški dom, kolikor bo potrebno. Vojni minister je obljubil, da obvesti ministra za nauk. Tako bo ukie-njeno vse, da akademiki ne ostanejo brez stanovanja in postelje.
Mariborski dogodki.
REKA, 28. (»JEra Nuova«.) Graški listi in itaii-:ansko časopisje ro objavrK vest o velikih izgredih >roti Srbom na Hrvatskem in v Sloveniji. Hrvatski listi so včeraj objavili ves: o uporu v Mariboru, ki se je pripisoval or®?.:uzaciji bivših avstrijskih častnikov nemške narodnost in je bil zadušen. L>anes objavlja »Agramer Tagbla-tt« uradno sporočilo ljubljanskega dopisnega urada, ki demen-tira vesti, ki so se razširile po inozemstvu o pret-veznih prot:srbskih izgredih v Jugoslaviji in zagotavlja, da po vsej državi vlada mir in red.
»The Ser bi en SocIety for Great Britain«.
ZAGREB, 29. (»Era Nuovac.) »Hrvat« piše: Drnštvo »The Serbien Socfety for Great Britain« (»Srbsko društvo za Veliko Britanijo«), ki so mu člani tznani publicisti Seton-VV&tson. Evans, Steed in mnogo drugih -prijateljev Jugoslovanov, je obavilo v londonskih listih poziv na Llcyd Goorgtu', v katerem se navajajo nasilstva, ki jih zagrešajo ItaKjani v zasedenih ozemljih. Ta poziv je napravil globok vtisk na angleško javnost, ker je prvikrat, da v zavezniških državah tako odlično društvo protestira pri svoji vladi proti italijanskim nasil-stvom. — Cesa vsega ni zmožen prijatelj Sfeed?
Spopadi med Italijani in Jugoslovani Izmišljeni.
RIM, 28. Agencija Štefani javlja: Vesti, ki so jih objavMi nekateri listi in se nanašajo na spopad-e, ki nay bi se biti dogodili med Italijani in Jugoslovana. so popolnoma -krive. Vlada je ukrenite vse Tjotrebno, da se poizve za vir teh vesti in uvede kazensko postopanje proti razširjevaJce-m teh vesti. Vsekakor se zdi potrebno, da se občinstvo svari pred takim obžalovanja vrednim počanja-njem.
' Organizacija vojaške uprave.
ZAGREB, 28. »Narodna Pofttrka« poroča i<z Bel-grada: Da bo na razpolago dovolno Število zmožnih opravilih častnikov in da se naša vojaški uprava preuredi po francoskem vzoru, je sklenil vojni minister, da se letos odpošlje nekoliko in-tendančnib častnikov na Francosko v svrho iz-vežbanja v francoski vojaški u-pravni stroki.
Aretacije madžarskih podčastnikov.
ZAOREB, 38. »»Narodna Politika« poroča iz Oseka: Tu je bi-lo aretiranih več narednikov madžarske narodnosti, ki so pripadali bivši avstro-ogrski armadi. Potakušrali so razšinjevart: revolucionarne ideje. Preiskava se nadaljuje.
Reška preiskava.
Poročevalec »Ere Nuove« poroča z Reke 28. t. m.: Hrvatsko časopisje je objavio vest. da je med-
zavezniška preiskovalna komisija dokončala svoje delo in odpotovala v Pariz. Ta vest je popolnoma napačna. Komisija nadaljuje svoje delo. Sedaj zaslišuje vehko Število meščanov. Ker še prenehalo razburljivo in tendenciozno hrvatsko pisar je-nje glede komisije, se je v mesto vrnil mir in o •komisiji sedaš ne govori nihče, izvzemS. da se pripoveduje o vprašanjih in odgovorih nekaterih osistb, ki so bHe zaslišane zadnje dni. Znano mi je, ■da je veliko italijanskih mtademčev bik* vprašan za njihovo mnenje o bodoči usodi Reke in da so odgovorili: Ne zaupamo dersti v »pariške sklepe, prepričani pa smo, da trdnost Rečanov premaga vse odpore in bo Reka italijanska. Drugo vprašanje, ki se stavi večkrat, je: katero številko bajoneta in puške imate v prostovoljskem bataljon«? V kaki zvezi je to vprašanje s preiskavo? Italijanski mladeniči so odgovarjati nk to vprašanje, da puške, noži in ftudi gorjače. Če bo treba nekega dne zapoditi bsrbarie iz mesta, stere svojo dolžnost. Neki lis- *|bče vedeti, na koga se nanašajo »barbarji«. Odj^vorflo se je seveda — na Jugoslovane!
SLOVENSKI POLK STRELJAL NA CESARJA KUtfJL
Z italijanske strani, s strani italijanskih politikov. tzlasrti pa s stran« italijanskega časopisja, se je očitalo neštetokrat Iti ?e očato feudi še danes, da smo bili zla-str mi SJovtnci najtrdnejša opora habsburške vladavine in da so btH ravno naši slovenski polki tisti, ki so se z brezprimerno žHavostjo m trdovrajinostjo upirali zavezniškim naporom, na-menrenrm porušitvi Avstrije, m so iz val aH odtod, da smo Slovenci, Jugoslovani sovražniki en-tente in da se mora temu primerno tudi ravnati z nami na mirovni konferenoi.
V	našem "listu se je ravno tako neštetokrat poudarjalo in tudi -dokazalo ravno na&protro. Opo-carjali smo na strahoviti pritisk avstrijske vlade in vsa ona vnebovpijoča nasilstva, ki jih je moral trpeti naš narod in žtjim tudi skorai vsak posamezni pripadnik našega naroda s strani rvaravnost divje nas sovražečrti nemških priganjačev, ki so videli v vsakem našein izavednsjšera čiovelcu ve-leiz-dajalca in prikritega ententnega špijena, in tako tisoče naših Ijiaii izročali sodiščem, najkrutei-šim obsodbam in besrilu nahujskanth množic. Da je v takih razmerah odkrit prestop na stran sovražnikov habsburške vladavine pomenjal naravnost smrt na vešalih, nam pač nihče ne more oporekati. ravno tako pa tudi ni mogel in tudi ni smel nihče zahtevati od ne Šega naroda, da naj bi bil na tak način žrtvoval vse svoje razumnišrtvo, da, sebe samega v celoti v korist — drugim. Ali nal bi se bil slovenski narod dal poobesitt in po stre-■ijati s strojnicami, da bi s to svojo žrtvijo, z žrtvijo sebe samega pripomogel ententi do emage nad Avstrijo? Toltko pač ni mogočo zahtevati od nobenega naroda, in se tudi ni oahtevalo od nobenega. Saj se tudi primorski in trentin^ki Italijani niso žrtvovali na (tak način, in tudi nihče ni zahteval od njih teke žrtve. In ali bi bHa sploh kaj koristila stvari vsa taka ogromna žrtev?
Kar pa ni mogel storiti naš narod v celoti kot tal*, pa so v raizsež^ meri storili posameznici. Enako, kaikor so primorski in treatinskl Italijani dali enter)tni vojski precejšnje števUo sobojevnikov, je tudi naš narod postavil v službo entente tepo vrsto soborilcev. V tem ko je v kljub vsem nevamosJtkn naše raz umni s t vo doma potihoma netilo sovraštvo prpoti habsburški vladavini, so miši ljudje, posamezniki in v večjih skupinah, v inozemstvu, a celo tudi na fronti vodili uajodločmvši dejanski boj proti njej. Ni še dolgo temi?, kar ie italijansko časopisje proslavljalo adovanja nadpo-ročniika Slovenca dr. Pivka m .poudarjalo, da bi bil Trentin že oek) leto pred avstrijskem polomom labko v italijanskih rokah, če bi se bHi izvedif n?agovi načrti. Delovanje naših ljudi drusc v inozemstvu je precej znano, in v Tumov-ih poročiiih o vojnih dogodkih v Rusiji, ki jih objavljamo pravkar, je tudi dovolj dokazov, kako vztrajno .so delovali priparfniki na-šega naroda tudi na Ruskem v dosego sik-ugnega smotra, porušitve Avstrije. Naravnost presenetMa pa nas te vest, ki jo posnemamo iz včerajšnje večerne »Nazione« o dogodku, ki le bil doslej rtaznan nam samim in je gotovo še tem večjega pomena, ker ga objavlja list, ki nam ne le v6 bil nikdar prijaven, temveč naravnost sovražen, ter dogodek sam najbolje pobija vse ono, kar je ta Hst tekom kratkih mesecev, odkar izhaja, nagrmadil proti nam Slovencam očitanj, da smo bili tako trdovratni vzdrževalci liabs-burške vladavine. Vest se glasi:
V	EDEM, 28. O atentatu, ki se ire meseca mam-ka leta 1918. v Camimi di Codroipo dogodil proti zadnjemu avstrijskemu cesarju, pripoveduje v svojem dnevniku duhovnik Giacomo Zamparo naslednje :
»Ob Tiimentu U se bile 4. raajnika leta 191$. morale vršiti velike vojaške vaje, ki naj bi se ti'j zaključile z vojaško slavnostjo z Igrami, tekmam!, koncerti, plesi itd. v navzočnosti cesarja Karla f. Cesar se Je peljal skozi Codroipo ob 10 dopoldne v avtomobilu, ki Je bil ves v cvetju. Pred nj-?in so se vozili z drugimi avtomobili gojene! velike častniške šole v Passerianu s svojimi učitelji, potem avstrijski generalni štab In vrhovno amtadno poveijništvo. Ko so prispeli t Camfoo <S Codroipo, so se zbrali vsi na terasi gospoda Franceseo StrolIJja^ in ko na| bi se bHo pričelo. Je t razdalji eneca kilometra počilo kakih šestdesdt strelov. Izhajajočih od slovenskih vojakov 2. sorskega polka. ki |e bil nastanjea v Jutizzu. (Kakor znano. Je 2. gorski potk bivši ljubljanski domobranski polk št 27. — Prip. ured.)
PODLISTEK
llijeva oporoko.
Avgust Šenoa. — Prevedel M. C—č.
Ilija je imel dve izredno bistri očesi in je izpoznal v kratkem času, da je v svetu marsikaj, kar prinaša koristi, o čemur niti sanjal ni o svoji kameniti samoti. In ko si je po nekoliko letih rekel: »Dovolj si se navžil burje in juga, pojdi na suho!« — sta mu bila polna denarnica in glava- Pa kara na kopno? Mi, ljudje, ki živimo med Dravo in Savo daleč od morja, smo nekako mehki in gosposke naravi, ker nam je tudi zemlja mehka, pak ne treba drugega, nego da zasadiš lopato v zemljo in v par letih imaš jabolka. Če pa nas je dosegla kaka cevolja, ne vemo, kje bi stali, kam bi padli, kakor da ste nam odsekani obe roki. Ali, Primorec, Dalmatinec, je drugačen Človek. Trd kamen je	da brez dela tudi ni jela;
m če m u za tuša ue ludi zlata pšenica, oa olava
po morju zlat denar. V duši Radića se je vrtelo živo gibalo, ki ga je gnalo naprej in naprej, in, ker je bil močan in vajen trpljenju, se ni plašil nevarnosti. Na Reki je zapustil trgovsko ladjo, na kateri je bil služil mornarjem. Za malo grošev si je kupil limonov, pomaranč, fig, in odšel je s košem v tiste kraje, kjer ni takega sadu. Tako se je Ilija dovlekel do Zagreba, noseč svoj koš. Ljudje so mu pravili, da bo v Zagrebu dobra kupčija, ker v tem mestu da je mnogo gospodarskega razkošnega sveta, a trgovcev jako malo. In res — sreča mu je bila mila.
Vstopivši v mesto, se je Ilija s svojim košem ustavil pred neko prodajalno v Ilici, tedaj leseni in precej prazni. Pred prodajalno je bila lesena klop, a na nji se je solnčil star, posi-vel, debeljuhast človek. Na glavi je imel široko okroglo kapo, na nosu naočnike, na nogah papuče. Obleke ni imel na sebi razun hlač, telovnika in srajce. Tako je starec sedel, se trkal sedaj z dlanjo po ustih, potem zopet motal oalca aa trebuhu. Sicer ie tfledal v svet s kat
flegmatičnim očesom in niti muh ni odganjal s svojega velikega nosu.
»Hvaljen Jezusi« — ga je pozdravil Ilija
plaho.
»Na večne čase I« je odzdravil starec.
»Ali ne bi mi, dragi gospod,« je nadaljeval Ilija še vedno plaho, »ali ne bi mi dovolili, da se malo odpočijem na vaši klopi?« Ker sem prehodil res dober kos poti, sem se silno utrudil, da se mi noge Sibijo. Vrhu tega ne poznam niti žive duše v tem gosposkem mestu, in prav tako mi je, kakor da me je vrana izpustila iz kljuna na to mesto, da ne retn, kje je tu desno, kje levo.«
Na te zelo pokorne besede Ilije se je stari trgovec podbočil, privzdignil svoj debeli nos in premeril došleca izpod naočnikov preko nosa dva- trikrat kakor razjarjen maček. Za tem je zahreščal:
»Seveda. Zopet kak cigan ali dotepenec, da bi kvaril trgovino, nam zapriseženim meščanom, ki sedimo na svojem, imamo zlate pravice in služimo v tfardi. Pak, Ceni« imamo.
Cesar nI bfl zadet Pravijo, da }e bil na mesta mrtev neki general, drugi pa da ie bil gotovo težko ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnica kjer )e amrl v nekoliko dneh. Vaje In slavnosti so se takoj odpovedale, cesar jo odpotoval takoj In vojaštvo, ki naj bi se bilo vrello šele pozno zvečer, ie bilo doma 2« pred po!dnevo:n. O tem dogodku ni nihče govoril; gorje mu, kdor bi bfl govoril, ker bi bilo šlo za glavo!
V	Avstriji se stvar ni izvedela in mislim, da se tuđ sedaj še ne ve. Avstrijski listi so celo poročali tedaj, da le cesar obiskal vojaštvo, ki je bilo na fronti v razolh črtah, in da je bil povsod navdušeno sprejet.«
Mislimo, da nam ni treba pripominjati drugega, kot da je ita dogodek zopet le nov dokaz, kak duh Je vladal v nas Slovencih napram habsburški vladavini!
Iz rtalife.
Poslanska zbornica. — Razprava o volilni reformi. . ,
V	šeg poslanike zbornice minule sobote sta govorila dva znamenita govornika: edert proti," drugi za volilno reicrmo. Prvi je bil Soanino, nedavni minrsber ItaJije za vnairje stvari. Vržen iz višav, se je uvrstil zopet med poslance, ljudske zastopnike. Ne pravimo — Bog ne *daj! —, da bi bila to kaka -d-egradacija. Narobe, dober ljudski zastopnik nam stoji ner-izmernc vrše, nego — siab minister: tak, -kakršen je bil Sonnfno. AH ct. -te^a moža }e bil to — po sodbi treznih i-t s K Kinski h listov — dan nesreoe. Govoril je preti vc-Elni reformi, in za ohranitev dosedanjega političnega sistema v fcaJiji tako nesrečno, da pripominja =>Se~ coJo«, da bi bil Sonnmo veliko v»ać storil za svojo stvar, če bi bil — molčal.
Sociraiistični prvsJc Turati se je toplo zavzemal za voii?Jno reformo v govoru velikega koncepta. Ve sicer tudi on, da volilna reforma, kakor je »predložena sedaj, ni cLkako univerzalno zdravHo, ki bi iz!ev.:lo vse bolečine in (trajno. Vidi pa v njej verniar znamenit korak do uresničenja svoiega načela: demokratizacija političnega živiienja in socijalizacije družbe.
Ponedeljkova seia ie bM izooirrjena od odgovorov ministrov na razivo, vprašanja.
Poslanec Cucca je interpoliral raiii razmer prebrane v Neaplju, ncglašiFjoč, da je po zadnjih izgredih draginja živil postala — še večja! Ti iz-' gredi so bili izbruh ogorčenja trpečega ljudstva. Ni dovolj, da se skrbi za preskrbo: dela je treba v delavnicah, ki so danes v brcZKlelju.
Državni podtkjnik Mcriaid, je »priznaval, da so se utegnile dogajati zlorabe pri razdeljevanju ži-vfi, kakor se dogajajo povsod, zlasti pa od strani mairti vestnih upraviteljev. Ali vlada se ne more pečati z razdeljevanjem živil posameznim konsu-■roeniom. Izključeno je, da bi vlada narinjala višje cene. Ce jih vrinjajo lokalni Črni-telji, je to nepri-ličnost, ki se popravi z bližnjo ustanovitvijo državnega organa za razdeljevanje med pokrajine.
Predsednik je obča v rt sestavo komisije, ki naj prouči" mirovno pogodbo iz Nemčijo. Komisija ima 27 članov.
Državni podtajnik za notranje stvari je odgovarjal na vprašanje radi .dogodkov v Luceri povodom štraika, »kjer so štrajkovoi vdrli v poslopja sodišča j da bi preprečili sodne razprave in so bili funkcionarji zJostavljeni od množice^ Tudi sicer je množica kruto napadala funkcijonarje. Potem šele je javna sila rabila orožje. Na ulicah so biLi 4 mrtvi, 20 ranjencev so odpeljali v bolnišnico, kjer so 54irje umrli, nekG&ko pa jih je v nevarnem stanju. Na preiskavi v kmetski zadrugi, kjer je tmdi sedež socijaKstov, so našii raznega orožja.
Csvallari je ugovarjal, češ da poročilo oblast vzvrača- dejstva, odgovornost da pada vendarle na lunkcijonarje javne varnosti, ker so izzivalno -postupali. Ubojstva ne more opravičiti noben izgovor. Glede orožja, najdenega prt kmetski zadrugi, pravi, ida so ga moraii .položiti tja; ravno izato, da bi se preprečili spopadi.
Isti državni podtajnik je odgovarjal na vprašanje radi dogodkov v SptHtribergi*. Napovedan je bil javen protesini shod. Komisar prefekture in maršal karabinjerjev sta brezuspešno pozivata množico, naj se raziđe, T:er je del ktemonstnantov skiršai vdreti v neko trgovino z živili. Neki poročnik je ustrelil v zr?«k, da bi ukrotil množico, nakar so začel padati streti od strani demonstrantov. Na ito so redarji — ali ir.enda brez ukaza — začeli streljati, in je bilo 15 oseb ranjenih. Vojaška in sodna oblast sto uvedli preiskavo in v!ajda bo postopata, ^tm K bo znan u.peh.
Interpelant Clrlairf odgovarja, da naj bi bil videmski iprorokt točneje poročal. Demonstranti da niso icrvTŠjfi aikakega aes&ja, le vzJcKkali da so -za znižanje cen živil. Kanabinjerski maršal se je trudil, da bi pcroirH množico, pač pa je začel .str sije: t; kordon vojakov okoJI tnimJcrpija. Mro Žic a se je razhajala, vendar so vojaki in častniki še stresali iz neke hiše. 2ivo obžaluje vedenje vojaške oblasti in zahtava preiskavo naravnost od ministrstva za notranje stvari, ker ne zaupa preiskavam vojaških in sodnih oblasti. Zahteva, naj se vojni pas -odpravi čim najhitreje.
Državni podtajruk je naglašal, da je 'treba počakati uspeha "preiskave, da se bo moda ugotoviti odgovornost. Opozarja, da je v vojnem pasu varnostna služba necdvtsna od vrhovnega povelj-ništva.
Danes, v sredo, je zopet seja uj Tazpravo o volilni reformi.
slavni magistrat« — je nadaljeval ter vdaril z roko v dlan — »čemu imamo pandurje? Iz-mesti treba te tuje pritepence, da nam ne kvarijo kupčije in nas morda celo okradejol Kdor ne ostaje pri svoji hiši, ni pošten človek.«
»Ali, dragi gospod,« je zavrnil Dalmatinec, »jaz vam nočem delati nikake škode, ker imam, hvala Bogu, v svoji denarnici kak groš. Vi prodajate, kakor vidim, žganje, fižol, kruh in mažo za kolesa. Jaz kupčujem s pomarančami in limoni. Od moje trgovine ni torej škode za vas. A nisem razbojnik, čeprav nosim to debelo palteo. Tudi jaz imam svoj dom, ali v mojem kraju ne raste drugo razun kamena.«
»A, od kje ste?«, je kramar zopet privzdignil nos, »-po govoru bi sodil, da ste graničar. Hml Bog nas obvaruj! Tam je mnogo razbojnikov, predlanskim so tu. nekega takega obesili.«
»Jaz sem iz Dalmacije, dragi gospod, in bil sem marsikje ko svetu, po morju, po Turčiji, v RcDffikah. v Rimu.« —- — —
Rusijo u letih 1914 —1918,
Prvi neuspehi Rusijo.
S tem, da je sklenil veliki knez N' kolaj Ni-kolajevič, da Varšave ne prepusti sovražniku, temveč da napade Nemce in Avstrijce z vso silo, je rešil položaj na Francoskem in predvsem Pariz, ki bi bil popolnoma gotovo padel v nemške roke, točno po onem nemškem receptu, da bodo Nemci najpozneje v šestih tednih obedovali v Parizu. Organizirala se je cela armada, ki je pod poveljništvom generala Remienkampfa vdrla v Prusijo. V prvi vrsti je bilo tu angažirano konjeništvo. Nemčija je v strahu pred neverjetnimi uspehi Rennen-kampfove vojske, ki je v kratkem imela skoraj popolnoma v rokah Vzhodno Prusko, začela pošiljati polk za polkom iz zapadne Francoske na vzhod, da bi tako zaustavila Rennenkampfovo napredovanje, in tako je o-mogočil ruski nastop, da so se Francozi sploh mogli ustanoviti in končati borbo na Marni v svoj prid. Jasno je, da bi se bili odigrali drugače na Francoskem isti dogodki, kot so se pozneje na Ruskem. »Pozicijonaja vojna« (vojna v postojankah) bi se bila vršila na Ruskem namesto na Francoskem in razbita bi biia ostala Francoska, Rusija pa cela.
Ali naenkrat se je dogodila velika nesreča. Celi eskadroni ruske konjenice so v pravem pomenu besede tonili v pruskih močvirjih, zgodilo se je, da se od mnogih oddelkov ni rešil niti en mož. Pozneje se je pokazalo, da so bili vsi nastopi Rusov, še preden so bili izvedeni, in prav tako tudi vsi njihovi načrti točno znani nemškemu generalnemu štabu, da je bil glava te mogočne špijonaške a! cije general Mesojedov, .ki je prodal Ruse Nemcem za nekoliko milijonov. General Mesojedov je to svoje izdajstvo sicer plačal pozneje s svojo glavo, toda nesreča Rusije se ni dala popraviti več. Rusi, ki so stali samo Še 150 kilometrov od Berolina, so bili potisnjeni naenkrat globoko v svojo lastno deželo.
Železna roka vrhovnega ruskega poveljnika, velikega kneza Nikolaja NikcJajeviča, je dolgo časa držala rusko častništvo, da je izpolnjevalo svoje dolžnosti, ali en sam človek ni mogel biti kos tej nalogi, ki se je razprostri-njala po tako dolgi fronti, kakor je biia ruska. Zgodilo se je večkrat, da je veliki knez Nikolaj Nikclajevič nadzoroval prve črte in ni našel tamkaj niti enega častnika. Na vprašanje, kje so častniki, je dobival odgovor, da se nahajajo v Varšavi v takem in takem gledališču. Nikolaj Nikolajevič je nato dirjal na avtomobilu v Varšavo, dal ustaviti pred dotičnim zabaviščem ter pognal vse častnike nazaj na fronto.
Veliko zločinov so zakrivili tudi razni ruski generali, ki so pošiljali generalnemu štabu lažniva poročila, da so zavzeli to in to mesto, dočim pa so bila dotična mesta v resnici v sovražnikovih rokah.
Ob takih razmerah je bilo delo vojskovodje v resnici do neverjetnosti težko. Edino le moštvo je gledalo*- vrhovnem poveljniku, velikem knezu Nikolaju Nikolajeviču svojega človeka, edino le pri- moštvu je bil Nikolaj Nikolajevič v resnici popularen, dočim pa je bil pri častniškem zboru osovražen in so mu razni generali ob vsaki mogoči priliki delali pasivno resi-stenco.
Ruska vojska se je morala umikati korak za korakom, in tedaj je prvič prišlo na dnevni -red vprašanje vstopa Italije v vojno. Bilo je to
v zimi leta 1914.—1915.
Februarja meseca leta 1915. -- dospeli v Pe-trograd prvi glasovi o znanem k -idonskein dogovoru med Italijo, Francosko in Angleško. Meseca marca leta 1915. je prihitel iz Rima v Peirograd hrvatski publicist in politik Fran Supilo, ki ni bil sprejet samo od mnogih ruskih politikov, temveč je ponovno žnjim kon-feriral tudi minister za zunanje stvari, Sazo-nov, in pa sam veliki knez Nikolaj Nikolajevič. Ob tej priliki je razvil Supilo misel, da leži ključ k rešitvi jugoslovanskega vprašanja v Londonu, kar se je pozneje večkrat očitalo Sazonovemu in grajalo.
Nikolaj Nikolajevič je pojasnjeval SripJu, da je intervencija Italije neobhodno potre >na in da je le tako mogoče končati to krvavo vojno kolikor mogoče hitro. Bil je velik optimist, kar se tiče Rima, je verjel ter se nadejal, da bodo Italijani v Šestih tednih blizu Dunaja. Izkratka: vojni neuspehi in pa dejstvo, da je bila Rusija finančno popolnoma odvisna od zaveznikov, so kazali ruski vladi neobhodno potrebo, da nastopi tudi Italija. Od majmka pa do avgusta meseca leta 1915. je prehajala postojanka za postojanko na ruskem bojišču v sovražne roke. Padla je Varšava, padlo Kovno, Grodno m Brest Litovsk. Obenem pa se ie pojavil sovražnik tudi v notranjosti države. Meseca aprila leta 1915. je zletela v Petro-gradu v zrak smodnišnica. Zleteli so v zrak celi vlaki municije na poti na fronto, porušeni so bili železniški mostovi drug za drugim 1 o sovražni roki je bil podi^iniran in se je razletel največji železniški most čez reko Volgo.
Kđoleltrluec nn Izbruha suetoune uo]ne ? 1
Dne 23. julija pred petimi leti — bil je četrtek _ je Avstro-Ogrska izročila Srbiji svoj
ultimatum. Po tem koraku, ki so ga zavestno storili dunajski odločilni činitelji, nahujskanl ▼ to od Berolina« je bila vojna neizogibna. In ne samo vojna med Srbijo in bivšo monarhijo, marveč — evropska vojna. Kajti tudi brez poznejših razkritij, ki so prihajala na dan, o tistem skrivnem, do podrobnosti izdelanem načrtu za klanje narodov — izdelanem od Dunaja in Berolina — je že takoj iz začetka vsak in tudi najpovršnejši poznavalec tedanjih razmer v Evropi vedel, kam —■ mora dovesti dunajski ultimatum11
Stran a

T Trsta, da« M. Julija 1919.
Kajti, ultimatum ni bil stavljen tako, da bi
bil mogel biti sprejet, marveč tako, da bo — todbit! In danes ne dvomi nihče na tem, da tudi v slučaju, da bi bila Srbija sprejela ultimatum v celoti (kar je bilo seveda izključeno), ne bi to nič izprememlo na poteku dogodkov. Pa bi bili našli drug povod za vojno, ker so vojno hoteli imeti! »Lasset uns marechiren!« •so kričali avstrijski vojaški krogi in to gotovo po nalogu vodilnih činiteljev. Avstro-Ogrska je hotela uničiti Srbijo! Od te namere ne bi je bil mogel odvrniti nihče s koncesijami v podrobnostih, ali s formalnostmi. Iz tega pa sledi, da so Nemčija in njerii avstrijski vazalf hoteli izrabiti avstro-srbski spor v to, da izzovejo svetovni požar! Pozneje sta Berolin in Dunaj oporekala temu, hoteč odvrniti od sebe krivdo in odgovornost.
To eno pa jima verujemo: da nista želela takega razvoja in kcmca svetovne vojne! Ali sedaj, ko je ta orjaški potres za nami, vidimo, kako brezkrajno borni in malenkostni so bili računi in kombinacije ljudi, ki so pripravljali to katastrofo v nadi, da jo bodo mogli izkoristiti zase. Ne le, da te »zgodovinske* veličine niso nič predvidevale, marveč sploh niso razumele pomembnosti dogodkov, ko so bili ti že v razvoju, in celo še tedaj ne, ko so že dozorevali. Kakor Herostrat, čigar Lme je svetu znano samo zato, ker je spojeno z velikim zločinom, sloje danes pred nami berolinski in dunajski Herostrati. Kje so danes tiste veličine iz leta 1914.? Kaj je ostalo od njih razuji spominov na vojno — na največji svetovni zločin?] In pa na vse tiste strahote in grozote, ki so v zvezi z vojno!
Vse so storili ti ljudje — tisti Moltke, Fal-kcnhevn, Tschirschy, erzherzogi Friedrichi, Cenrad Hotzendorf, Berchtold, Tisza, do Viljema in Frana Josipa — da so diference, ki so obstajale v Evrcpi že deseiletja, presečejo z mečem. V tem je njihova osebna krivda. Da so pa njihove osebe brezkrajno majhne v primeri z zločinom, izvršenem na človečanstvu, to jih ne odvezuje odgovornosti za zločin! Za-žigalec hiše ni nič manii zlikovec radi tega, da je požar upepelil vse mesto. Sodba o njih — osebno — je torej izrečena.
Ali edini krivci niso. Kriva je tudi Evrcpa s svojo politiko desetletij, vsled katere je prišla v ne vzdržljivo staaje. V resnici se je mir — ki bi moral biti nekaj normalnega — vzdr-žaval le umetno, z odkritim in prikritim nasiljem. In povsem naravno je prvi večji potres zrušil v pepel, kar se je zdelo delo stoletij.
Sedaj, po petih letih svetovnega viharja, vidimo okoli sebe ruševine. Odslej bo imelo obstanka le tisto, kar ni izdi^olomatizirano, umetna konstrukcija. To naj si zapomnijo tudi državniki na pariški konferenci.
Res je: danes so le eno veliko grobje ves Balkan, Kras, Karpati, beneške ravni, vse zemlje, kjer je vihrala vojna furija. Ali, kaj \e danes iz naših sovražnikov iz časa pred petimi leti...!
Zgodovina postanka te vojne in njenih grozot naj bi bila res učiteljica narodom: bodite si dobri sosedje, če ne, boste še krvaveli vsi!
eprašnnje železnic » JusosiaujJl.
(Konec.)
Ob stTani posavske linije bi bila podravska li-niia. Leta že obstoji do nofce mere, toda ne odgovarja nikakor interesom mJade dTžave. Sedaj se iahko potuje iz Maribora po stranskih poč-eh v O.sjek in Belgr?d, ne da bi se pft-abiJa pot okoJi Zidanegamosta in ZsgTeba. Čudno! Prej je bila najkrajša rpot iz Maribora v Belgrad skozi Budšm-peito. Podravska linija veJja, 6e bo 2akanj in že-le-zTHšJri trikot vzhodno od Kotora pradeijen Ju-isosiaviji, iker se bo sicer moralo potovati iz Maribora v Posavino skazi Zidanmcst, aii iz Va-rcž-i na v bližnjo Koprivnico sko-z* Zairreb. Ce se zveie Koprivnica z Varaždinom, je v »javnem tej zažari pomagano; če se pa k temu dogradi še pro:_ra Varaždin—Maribor in to z zvezo na Pra-gersko ali Se boljše ravno ob PtuVu (ob desni obaK -e. e Drave) na sam Maribor, je tedaj ne samo vse severna Slovenija, in to z malimi stroški zvezana s Slavonijo, Belgradom in Splitom, temveč se na ta m;=5in velšit tdei prometa emancipira od »južne ic'eziiice*. Maribor bi, kakor izhodišče teh kombinacij, imel od 4e.m največjo korist. Unija se danes sestoja ©d 'posajn-ezniih podrejenih prog. za katere tri bilo treba promet organizirati- Ce ss predstavimo žir-ijo kot zvezo od Maribora (Pr£.«ersiko) na Ptuj — Varaždin — Koprivnica""— Kloštar — Virovitica — Suhopolje — Slatina do Našic, bi ostala kratka proga Virovitica—Slatina (29 km) kot in:ermezzo užne železnice«. Od Našic ima zvezo na Osijek in čez Novo Kapelo na Bred v Za&reb. Ce se <zveaeu> k temu Našice s progo v Vinkovce, bi bil petem Maribor po najkrajša poti zvezan z Bel-gradom. S tem bi bil problem glavnih prog v Banovini rešen. Z vojaškega stališča so omenjene proge zelo važne za napad s severa. Podravska pro-sra funkcijcnira kot rokadna linija v zaledju. Pri Pitomači se sicer bliža Drava že na nevarno daljino, 8 km, toda ta zagata se da s tem ublažiti, da sie zveže Gorešnica z Ba-novojarugo, tembolj, ker je zveza zelo (kratka (17 km), a iz trgovinskih prometnih vzrokov zelo važna (spoj Križevci—Bel o v ar—posavska Hniia.)
O »liški železnici« smo že nekaj omenili, ko smo govorci o zvezah Dalmacije z njenim zaledjem. Na v>a.k način se bo .ta proga morala čim prej iz-grcčdti, temboJi, ker so detaljni načrti že dokončani. Samo nam ni znano, v koliko je napredovalo delo z dalmatinske obali in prediranje predora -pri Pribudiču. To poslednje je najtežje delo pri vsej gradtri. Vse prijatelje prirodnih krasot bo veselilo, če bi se s par kilometri zvezala z "drugim svetom bajna »Plitviška jeaera«. Zastonj je vsaka neki ama, če je vožnja tlo tam predraga in brez fcornforta.
Kot projekt večjega stila bi se lahko omenila jadranska 4in:ia, ki je .začasno podrejene važnosti. Jugoslavija bo v kratkem tako in ta?ko imela dosti dela z -gradbo najpotrebnejših prog. Jadranska finija bi morala imeti za izhodišče najsevernejšo jugoslovansko luko in bi se morala peljati ob jadranski obali če že ne do Bake Kotorske, pa vsaj do Metkovića. Kar je za Jugoslavijo luksus, bi bilo v naprednejših državah že zdavnaj izgrajeno.
Slovenija je z osiaJo Jugoslavijo vezana samo e dvema progama (Ljubljana—Zagreb, Ljubljana— Karlovac), a ena, najvažnejša proga je v privatnih rokaJi. Zveza Zidan m ost—Zagreb—Sisak je proga »južne železnice«. Proga Ljubljana—Metlika— Bubu jarci—-Karlovac ne prihaja kot prvovrstna proga v poštev. oeravno so Nemci znal« celo svojo armado po tej progi vreči na italijansko bojašoe pred veliko kobaridsko ofenzivo.
Zveza Ljubij.ane qo južni želczntci skozi št. Peter na Krasu z Reko je več <zveza z jadransko tuko, &e£0 ati>e*i*-iea spoj z ostalo Jugoslavijo.
Kot tretja zveza bd se moda do neke mere omeniti z vreza severne Sdovenaje od Maribora skozi PragersJc-o—Čakovec—Varaždin—Zajgreb. Toda to M bila več teoretsika Jcorafcrfnacija, nego praktična
železniška zvecsa. Ce se izgradi že omenjeni projekt Maribor—Varaždin—Koprivnica, ki Je relativno zelo poceni, bi bila res vsa Štajerska zvezana z Banovino, Bel gradom in Splitom.
Vzhodne in severne meje Slovenije nam irso potanko znane; izčd določevanja teb meja je s železniškega prometnega stališča zrio važno vprašanje ne samo za Slovenijo, temveč za celo Jugoslavijo.
Zakaj bi se bavili z vsemi mogočimi kombinacijami, ko u-pamo, da se v kratkem vendar stvar končno urtedi!
Ce ponovimo v kratkem vse, kar smo dosle* rekli, bi mogli to zbrati v tele točke:
1.	Država SHS mora gledati, da podržavi sedanje privatne proge;
2.	ig-aditi mora vse proge na svoj račun, ali pa, če je že ravfi financijalnih razmer prisiljena, da prepusti gradbo privatnemu kajx.talu, mora imeti država ne samo nadrzorovalno pravico nad 'podjetno upravo, temveč mora takoj vstopiti ikot <kl-iričar v podjetno društvo;
3.	graditi mora, vsaj začasno, proge, ki imajo vrednost za celo državo, a gradbo manjših prog lokalne važnosti mora pospustiti za prihodnje čase;
4.	graditi mora solidno in dobro; boljše je, če izda za gradbo več, nego da potem krpa: graditi mora evropske in ne balkanske proge.
Po važnosti in nujni potrebi takojšnje gradbe imenujemo posebne prage takole:
1.	Jiška železnica (gradbo. že začeta};
2.	solunska linija (os cele bodoče železniške mreže v državi SHS);
3.	splitska zveza (Split—Aržanc—Bugojno) s so--hirasiko linijo;
4.	regulacija podravske iinije (Maribor—Bel-grad);
5.	drinska iinija (Sarajevo—Višegrad—Belgrad);
6.	regulacija prve (severne) posavske linije. (Ljubljana—Za jrrefc—Belgred):
7.	druga (iužna) posavska iinija (Ljubljana—Za-greb—Beograd);
8.	proga Banjaluka—Nova Kapela (zveza solunske, splitske, severne in južne posavske iinije) ;
9.	zveza proge normalnega tipa Stodac—Višegrad;
10.	črnogorsko-albanske proge;
11.	ibarska zvoza (Mitrovica^Kralievo);
12.	jadranska linija.
To je velik program za mlado Jugoslavijo; mnogo težav bo treba premagati, toda mladost, za katero so težave sarno izpodbuda na nove in višje naloge, bo tudi iza nadebudno Jugoslavijo kažiipot za boljšo bodočnost.
V to ime: iBMo joj sretno in berićetno!«
Test, julij, 1919.
Inž. L D. Seršič.
Kaj! vse verujejo in pričakujejo v Nemčiji! Posebni dopisnik pariškega »Matina« je priobčil ea-nimiv dopis iz Wiesbadena m izčrpen opis Rusije pod boljševičko vladavino. -Francoski novinar sodi, da (Nemci proračunjeno delajo na pogubo Rusije in da temu primerno pazno zasledujejo, kako jam to delo napreduje. Zato pričakujejo z nestrpnostjo, kedaj Rusija definitivno pad-e v propast ter računajo, da se jkn Rusija <potem izroči kot žrtev. V BeroHnu da je splošno prepričanje, da Rusija postane nemška kolonija in da bo stem obsojena, da nadomesti Nemčiji, kar je izgubila v tej vojni. — Kar (pripoveduje francoski novinar, je kaj značilno za duševno razpoloženje Nemcev in njihovo moralo. Po svoji testni krivdi so paidH v nesrečo, a sedaj bi hoteli, naj šipe, ki so jih oni pobijaii v svojem bfozne-m imperijalizmu in brezkrajni samo-go kaos ti, popAača sosed, ki so ga oni pahnili v nesrečo. Ali mi smo u ver jeni in z nami gotovo ves razsodni svet, da prihodnji razvoj Rusije temeljito prekriža te nemške račune. Rusija, vstane zopet iz ponižanja in težke krize, v katero so ao pehnili oni in njihovi &tevjim eksponenti v cara-stični Rusiji tja gori do sobota nemške — ruske carice. Ce se Nemci nadejajo usužnjenja Rastje v s vrh o zopetnega vstajenja nemške mogočnosti, pa pravimo mi. da se bodo stvau zažviiaie fauno
v nasprotni smeri: časi nemških eksperimentov v Rusin se bHiafo definitivno koacu! S svoMmi blaznimi nadami dokazujejo Ncmci le to, da jih tudi dogodki, ki so teko živo zarezali v njihovo meso. niso T2pacnetOYtt$i In da so Nemci — a to je mof-da naihujša kazen — izgubili vsako mero in smisel tra realnosti, da tudi v največji nesreči bkuzno precenjujejo svoje in podcenjujejo moči drugih. Kogar hočejo bogovi umeriti, ga udarjajo s slepoto. Sicer bi Nemci morali vedeti, da cd tiste ruske kolonije, ki je ne bo, nimajo ničesar pričakovan, marveč edino le o<l prijateljstva bodoče Rušile 1 Ali s takimi idejami po glavi takega prijateljstva ne pridobe!
Isrsacmi zbor socijalno demokratske »Kmetijske in vrtsarske zadruge v Trstu« se je vršil, kakor nam poročajo s sccija«iodeanok-rats-ke strani, v nedeljo, 27. t. m., ob 10 zjutraj v veliki dvorani »Delavskega doma'-. 2e pred določeno uro so se .pričeli zbirati kmetje in kmetice iz tržaške okolice -in iz bližnjih krajev Isrre, ki so veliko dvorano zasedli do zadnjega sedeža. Bil je lep pogled na to množico zavednega -kmetskega ljudstva, ki je zastopala skoro vse va-si. "tržaške okolioe in koprskega okraja. Zborovanje j.e otvoril in vodil Josip Zlobec, kmetovalec iz Sv. Marije Maigdalene pri Trstu. Pozdravil je navzoče in podal potem besedo M. Lovku, ki je kratko poročali o načinu, kako je pri.sk) do ustanovitve zadruge ter o namenu in pomenu kmetiskih zadrug. Naito je učitelj F. Klemmayr preči tal in razjfctrimacil načrt zadružnih pravil. Pri tej priliki se je Imela- preživahna debata, ki je pričala o zrelosti tukajšnjega poljedelca, ki ne zasleduje edmoie svojih materijalnih interesov, temveč hoče, da bodi nova organizacija v prid splošnosti. V debato je poseglo nad 30 govornikov, ki so pretehtali skoro <pri vsaki točki vsak *pro« in »coii'-ra«. Slednjič so bila pravita s primernimi dostavki sprejeta soglasno. Sledile so volitve. Ker ipo praviffii ne more biti član zadrug negoli kmet-posestnik. ali kmet-najemnik, aH sta-1-en poljedelski delavec in mora o sprejetju prigi-a-sivšin se članov drugačnega poklica sklopa ti občni zbc-r, je leta najprej sprejel soglasno za svoje člane dr. J. Ferfotjo, uradnika Iv. Regenta in učitelja 'F. 'Klc.:fk7ir.yTja. Na.to se je izvolijo naslednje vodstvo: Zlobec Josip, kmetovalec (Sv. Mar. Madig.) kot načelnik, Regent Ivan, uradnik (Trst) podna-čelnik; kot odbcniii:i naslednji kmetovalci: Sever Matija (Rocol), Kluinpester Josip (Sv. Mar. Magd.), Zvab Anton (Sv. Ivan), Cck Lovrenc (Lonjer), Babič Jakob (Ravje), Cok Anton (Lonjfeir), SkSan Amton (Rocol), Leban (Bazovica), Brezovec Franc (Sv. Mar. Magxi.) — V nadzorstvo so bili izvoljeni kmc&ovaki: (Lordan Ivan (Oreh), Škerk Anton (Rocol), Vekjet Just (Sv. Mar. Magd.), Lah Ivan {Sv. Mar. Magd.), Bordcn Ivan (Kjarbcta) ter odvetnik dr. J. Ferfolja Trst) in učitelj F. Klein-■mayr (Sv. Mar. Magd.) Pri ^slučajnostih« se je med drugimi ogiasil k besedi Vekoslav Kodrič iz Sv. Mar. Miaigjdaiene. ki je priporočal, naj se čimprej ustanovi zadružno glasilo. Odgovoril mu je F. Kle?mnayr, da zasedaj kaj takega ne bo možno, da pa bo6ta dnevnika ^Edinost« in »Lavora-tore« kakor dosedaj tudi gotovo zanaprej rada objavljala zadružne vesti. Na vsak način se stavlja tednik »Njiva« v ta namen radovoljno na~tazipo-iago, in bo skušala prinašati tudi poučne članke z vsebino, k: zaniiđa specijelno poljedelca. Vele-posrečeno zborovanje se je zaključilo ob 13'30. Dokler ne vizame ^išja oblast pravil na znanje in dokler se zadru&a redno ne protokolira, bo njen začasni sedež v Ddavskem dosnu ul. Madonnina št. 15, iL nadstr., vrata 28, kjer bo dnevno podajal informacije M. Lovko, ki je od odbora tudi pooblaščen, <La sprejema vplačevanje deležev (20 lir delež). Isio pooblastilo imajo tinii ®a posamezne vasi izvoljeni poverjeniki zad-ruge.
Slabost. Včeraj okofi 16 Je šel po td. Grulia Franc , Cizek, star -45 let. Nenadoma ga je obšla slabost, in nev-ež se je zgrudi nezavesten ca tla. Peijaii jso ga v bolnišnico.
Tragična smrt mlade ženske. PredvčeiašnjUn, okoli 20, so pripeljali v mestno bolnišico z vojaškim avtomobilom neiko mlado žensko, ki je bila izpila v Bosohetu precejšnjo doeo strupa. Ker ie bila nesrečna ženska v drugem stanu so jo sprejeli v poseben oddelek, kjier jo je zdravnik Po-nenta takoj operiral, da bi rešS vsaj otroka^ Kijub vsemu prizadevanju se imu to ni posrečilo: otrok je kmaiujzdihnal, a kmalu za njim tudi mati Pokojnica, Pija Iremol, stara 29 le»t, je imela pred letom dni ljubezensko razmerje »z nekim vojakom. Pred kratkim je zapustila starše, ki stanujejo na Vrdeli, in začela ljubezensko razmerje s trgovcem Re-migrjem Frasiacomom, ki je pa poročen in ima dva otroka. Ko je pokojnica izvedela, da ni upa, da bi jo Fragiacomo poročil, ije sklenila, da se zastrupi. Predvčert-šnjim je nesrečnica izvedla svoj namen.
Umor ali samomor? Predvčerajšnjim je slišal neka finančni stražnik, ki ie bil v službi na obrežju Sanita, krik, ki je »prihajal od morja. Hitel je k rr.or.ju in zaitazil v vodi človeka, ki se je boril z valovi. S pomočjo nekih mornarjev še finančni stražnik potegnil nesrečneža iz morja. Vkluib vsem poizkusom, da -bi ga spravili k življenju, jim se to ni poe-reolo. Nesuečnik, neki vojak, je kmauu izdihnil Zdravnik rešilne postaje, ki je prihitel, je pneiskal vtopijenca. Ugotovil je, da ima pokojnik na čelu globoko rano. Truplo je dal peliati v mrtvašnico pri Sv. Justu. — Pokojnik je bil pri-deJjen k provijantnemu oddelku in je imel včeraj oditi nekam v Istro s kamionom, polnim živil. Ni znano, ali je šel pokojnik samovoljno v smrt, aii 3>a gre za zločin. Oblasti preiskujejo.
Tatvine. Ponoćna stražnika Ivan Jaksa in Pa-sk-val Sanzin sta na sumu, da sta ukradla za 1000 lir čokolade v škodo železniške uprave. Aretiranca tajita. — V stanovanje ig. Jurija Bretza v uKci Tartini so vdrli netznani tatovi, ki so odnesdi zla-tenino, obleko, perilo in dr., vse skupaj vredno 7400 tr. — Gostilničar Josip Ooia se je povrnil s svojo družino iz gostilne na Gorsu Garibaldi 32 v s vetje stanovanje. Ugotoviš je, da so ga v njegovi odsotnosti ofcšskali neki neznanci, ki so mu odnesi i aa 25.000 lir blaga in zlatenine. — Stanovanje Viktorije Cossovitz na Aoquedottu 53 so odprti v njeni odsotnosti neki neznanci, ki so octnesK za 1200 iir ztetenine. — V prodajalni Marije Iličeve v ulici Massiimo d'Azeglio 19 so se mudili dobri kupci: kupoli so eastonj 30 parov čevljev, vrednih 1400 Kr. — Henrika Pinittiju so ukradli na' trgu Garibadh listnico s 6750 lirami. V listnici je bilo tudi devet potrdi? o zamenjavi 45.000 kron.
Ponarejeni bafikmvd. Pred nekaj dnevi so neki gostje plačah pijačo v gostilni =»Trattoria al Man-zoi z bankovcem od 100 lir, izdanim od (Banke d'Italia. Natakar ie pozneje zapazit da ie bankovec ponarejen. — Ivanka Gulič je zamenjala v svoči prodajalni v iri. Mo£n grande nekemu gospodu tri bankovce -po 100 lir, izdane od Bojrke d'Italia. Izkazalo se je, da so ponarejeni. — Bog ve, koWko takih ponarejenih tankovcev kroži po mestu saj no zato, ker jih nihče ne pozna. M-: roda ine oblasti bi se vendar morale pobrigati, da ljudem pojasnijo, kateri bankovci so pravi, a kateri ponarejteni, ker sicer grozi nevarnost, da postane Trst prebogat na bankovcih, ki predstavljajo samo košček paipšrja ...
Jadrecuca v nevarnosti. Jadrenica »Bella Anto-nietta« je odplula mtculo nedeljo iz Ravene v Trst Ko je bSa blizu Rovinja, se je slama, ki se -je nahagaia na krova* užg^a. Kapitan Franc Spon-gia, star 59 let i® pomagal pri doki. ko so metali gorečo slamo v vodo, in je s svojo hladnokrvnostjo rešil jade-enaco. Revež si je pa- pri delu ožgal obe roki. Tukajšnja sešloa postaja mu je da«a prvo POMOŽ
Borzni! porodila.
Trst, 29. jultja 1919.
Jadranska banka	250—	255
Cosirlich (Austroamericana)	580—	600
Dnlmatia (Parobr. dr.)	300—	315*
Gerolimicb	1600—	1650
Lloyd	990-r	1010
Lussino	1625—.	1675
Martinolich	4&0—	490
Navigazione Libera Triestina.	1800—	1860
Oceani a	480—	500
Preinuda	665—	689
Tripcovich	575—	585
Assicurazioni Generali	16500—16750	
Riunione Adnatica	3000—	31G0
Ampelea	465—	475
Cement Spalato	345—	355
Cistiln:ca -petroleja (Raff. Olii Min.)	1550—	1700
Čistilnica rf?a (Pilatuna riso)	370—	385
Krka	353—	360
Ladjedelnica v Tržiču (Cantiere)	300—	310
Tržaški Tramway	235—	245
Tržaška tvornica olia (Oleffici Triest.) 950— 1000		
IZREDNA PRILIKA!
Vino Chianti po L 4.20 dvolitrska steklenica
MarsaJa in wermouth po .	L 4.40 liter
Žganja po......L 6.40 „
Rum po.......L 6.40 »
Konjak po......L 9.60 „
Malinovec po.....L 8.— „
Pcmarančevec po ...	L 8.— „
^ Crlsmanclch, Trst bL ValcSlrtvo 34, al. 33 ottotre 8.
IZKUŠENA BABICA sprejema noseče na dom. Ul. Cltiozza 50, pritličje, levo.	3£13
MLADENIČ vešč "popolnoma slovenščine, itaHjau-ščine in nemščine, trgovskih in pisarniških poslov, išče službo tajnika als v trgovin. Ponudbe pod »Sposoben« na ins. odd. Edinosti. 3914
KUPIM dobro ohranjen harmonlum. Naslov pove ins. od<L Edinosti. .	3912
HIŠE, zemljišča, hišice z. lepim vrtom saldo polovica, oena 2000—16000 Lir s pobotanjem. Naslov pove ins. odd. Edinosti.	3915
Kfsova klseltaa £nšfiažka soda bikar&onal Siaar^ske svefe Rižnaii skromni kiej Lisn, Calun, Plavilo fira^ski guna „Kordofan14 Pristno svinčeno rcaečšio Luisl. nafflaBin, luikinasi Pristno kuhana fianen^o!jQ Voščilo za čevlje v lesenih
škatijšcah Kriiitslns soda
Modra ^a.isa, francoska ka-
lofoiilia Zelena galica Žveplo dvakrat čiščeno ParadJžra.kova konserva v veliki mnoilnš pri
HOLLANilSA COLOHIAL
drjiti s o n. J. v Tr^ti
V. P3er iluigi ti a P&3asfrina 2 Telesu tnU 24*03«
mi'
TRAJNO ograjen vrt s vsakovrstnim sadnim dre- : vjem, s parcelo porabno za stavbišče In s studencem pitne vode je na prodaj v Postojni. Po-aasnila daje lastnik Milavec Anion, mestni redar.
3300
KROJACNICA Avgust ŠtuLar ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34, III. je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu.	3367
FOTOGRAF A. JERKIC, Trst, ul. delle Poste št. 10. Gorica, Corso št. 36 na dvorišču. P 1233
HERMAMD TPJCCA, TRST
ul. BafHsra veccSiia Stv. 3
ima veliko z.iiot;o mrivaak.h yredmetov.
Venci iz porcalane in b^eov. vezaal z me 5»no žico, i z umetnih cvetlic s trakov! in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike ilJ.	Najnižje konkurenčne cene.
a:
Bralno društvo „Lipa"
na Slapu pri Vipavi
priredi
v nedeljo, 3. avgusta 1919
VELIKO VESELICO
(Ha prostoru gostilne Kari Bone),
SPORED:
„Oniožfle bi se rade...."
Komedja v dveh dejanjih. Spisal R. Rehar.
Ples in sretolou.
== Začetek ob 14.30 i===
s
Dr- m&mm
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioactilno Rossini štev. 12, vogal ul delle Poste. M Tehniški vodja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J Č rmaka, - Izdiranje zob ^^ brez bolečin. Plombiranja. Umetni zobje. §£2
angleške, ključavnice, ključi, pile, žage za železo, oren je za mizarje in mehanike itd.
ZALOGA ŽELEZN3NE
Trst, ul. Fabio FiIvi Sftev. 17.
	J§ ALOSJU UR IN ZLATflHINE Z M na veliko izbero se vdobi pri lr A. POVH v Trstu TRG GARIBALDI (BARRIERA) 3.	i
Luuai_iiiwwii—i*""1'* iiiaimhi«iii iii i n i		
JADRANSKA BANKA s
Deln. glav. K 30,000.000, Resarve K S,50X00J Csnlrali: TfiST
fia lm di fijpaii 5 - Via S. liicaii §
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj. Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija. Spiit. Šibenik Zadar
Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v b nčno stroko spiiajeSe posle
Sprsjd^ia viaja
na hranilne knjižice p.oti 31/2°, letnim obre-stim v b3ncogiro-prumetu proti do/o letnim o-brestim. I .a udp jved navezane zneske sprejema po na jug ;J.ncj3 h pogojih, ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja.
Baje v Bijes lamstiK prsiil; Ihhi dapiim).
Blagajna posluje od 9 do 13
in prihajanje o!:Hou.
Centralna postaja (južna.) Odhodi:
0'15 D. v Bei$rra<i in Bulcarešt (čez Ljubljano in Zagreb).
2'— D. na Dunaj (Čez V-rdem in Trbiž) v>ak ponedeljek, sredo in petek. 5'30 O. v Tržič in Červinjan (ččz Bivio). 6'30 D. v Reko (čez St. Peter na Krasu). 6'55 H. v Benetke (čez Bivio) Tržič-Videm. 8'— R. v Milan, Pariz, London in Bordeaux. 8'30 O. v Logatec (zveza z Re: e>) 11*— D. v Benetke (čez Bivio-Ctrvinjan). 14'30 D. v Benetke (čez Tržič-Videm). 14*50 O. v Logatec (čez St. Peter na Kra»su), Reko. 15'15 O. v Logatec in Reko 17*35 B. v Videm čez Gorico. 18*20 O. v Reko čez St. Peter na Krasu. 20*15 D. na Duaaj čez Logatec.
DofaodJ:
2'55 D. Z Dunaja (čez Trbiž in Vkiem) vsako
sredo, petek in ne>deHo. T— D. Iz Bukarešta, Belirra<ia (čez LjubI>ano in
Zagreb). 8'25 O. Iz Logatea.
9'20 O. Iz Vidma (čez Gorico, Tržič. Nabrežino). 9'55 O. Iz Reke (čez St. Peter na Krasu). 10'50 D. Z Dunaja (čez Lozaiec). 13'50 D. Iz Rima (čez Bologno, Padovo, Benetke,
Cervin}aai). 16'30 D. Iz Logatca in z Reke. 16*50 D. te Benctek (čez Videm, Tržič). 18'30 O. Iz Cervinjana in Tržiča (čez Bivio). 19'15 H. Iz Benetek, Cervinjana (Čez Bivio). 20*55 O. Iz Logatca (zveza z Reko). 23*— H. Iz Benetek (čez Videm, Gorico, Tržič in
Bivio). 23'20 D. Z Reke.
23*45 R. Iz Londona, Pariza, Bordeauxa, Milana, Benetek.
Postaja pri Sv. Andreju.
Odbodfc
Čez Herpeije v Rovinj, Kanfanar, Pulo. v Koper, Buje, Poreč, čez Opčino v Ajdovščino, Gorico in Pod-brdo.
v Buie čez Koper.
čez Herpeije v Kanfanar, Rovinj in Pulo. čez Opčine v Ajdovščino, Gorico in Pod-brdo.
čez HerpeJje v Kanfanar, Rovinj, Pulo. čez Koper v Bu}e.
Doliodl:
M. iz Buj, Kopra itd O. iz Pule in medpostaj. O. Iz Podbrda, Gorice, čez Opčine. O. Iz Pule, Rovrnja, Kanfanara, Herpetj, Divače.
M. iz Podbrda, Gorice čez Opčine. M. iz Poreča, Buj (čez Koper). O. iz Pule, Herpelj, Divače itd Direktni vJak. O. = Osebni vlak. H. = viak. R. = Razkošni vlak. B. = Bnzovlak. MeŠanec.
5'40 O. 5'46 M. 7'30 O.
8'30 M. 12*50 O. 15*30 O.
17'— O. 17'16 M.
Vo^ni red parnikov.
Trst—Pula In istrska pristanišča.
Odhod iz Trsta (-pomol -ribjega trga) ob 7 v Piran (8*20), Salvore (8*40), Umag 9*10), Novigrad (10*10), Poreč (I0'55), VrsaT (11'45), Rovinj (12*25), Fazjano (14'10), Pulo (15).
Odhod iz Pule: 6*30, Fazana (7'05), Rovinj (8*45), Vrsar (9*20), Poreč (10), Novigrad (10*45), Umag (11*45), Salvore (12'15), Piran (12*50), Trst (14).
Trst—Piran.
Odhod iz Trsta ob 18*15; v Izolo (19*25) Piran (20).
Odhod iz Pirana: 6; Izola (6*40); dohod v Trst 7*45.
Trst— Piran—Portorose.
(Samo ob delavnikih.) Odhod iz Trsta ob 10. — Odhod iz Portorose ob 14, Dohod v Trst: 16*15.
Trst—Umag.
Odhod iz Trsta: 15 (do'.aknivši IzoJo, Piran ia Portorose.) Odhod iz Umaga: 6'15 (dotakniv51 Salvore, Portorose in Piran.) Prihod v Trst: 8*45.
Trst—Gradež.
Odhod iz Trsta: 16. Dohod v Gradež 18*30. Odhod iz Gradeža 6; Dohod v Trst 8*30.
Trst—Koper.
(Ob delavnikih.) Odhod iz Trsta: 8, 10*45, 12, 15, 19*15. — Odhod iz Kopra: 6, 7, 9*15, 13'30, ia (Ob nedeljah in praznikih) Odhod iz Trsta: 8, 10*45, 12, 15, 21. O^hod iz Kopra: 6, 7, 9*15, 13*30, 17,30.
Trst—Benetke.
Odhod iz Trsda (vsak dan) : 8; ^o-hod v Benetk^ 12. — Od bod iz Benetek: 8; dohod v Tist: 13.