Štev. 246. o Ljubljani, d četrtek, dne 24. oktobra 1901. Leto XXXV. Velja po pošti: za telo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13 — za četrt leta „ „ 6*50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— za četrt leta „ „ 5-— za en mesec „ „ 1'70 Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne šlev. 10 h. Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo ie w Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod čez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod (JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. enkrat ie bil en mož. Kar so si Ljubljančani izvolili, imajo. Ko bi se šlo samo za tiste nerazsodne strežaje liberalne misli, ki so nesli svoje volivne listke za Hribarja na volišče, bi tudi nič nc rekli, toda gre se za več; in zato je naša dolžnost, da opozorimo slovensko javnost, kakšne kozle strelja ljubljanski župan, ko sam sebi prepuščen na Dunaju politikuje. Nič bi tudi ne pisali, ko bi ta človk z vsemi silami podpiral liberalno stranko na Slovenskem, saj je to pravzaprav njegova preklicana dolžnost, toda on dela neumnosti, ki izzivljajo odpor najmirnejšega človeka v interesu zdrave pameti, celokupnih zadev slovenskega naroda in tudi v najvitalnejšem interesu liberalne stranke same. Žalostno je, da moramo na to mi opozarjati, toda mi smo dovolj močni, da vsaj iz estetskih razlogov poskrbimo, da se smrt te stranke ne izvrši tako strahovito žalostno in grdo, kakor jo pripravlja Ivan Hribar. Morda se da vendar še kai pomagati. Zato par stvari: I. Romanje v Budimpešto, oziroma ko-koda.isan.ie o njem po javnosti. Neumno kot noč! Nam ne more nihče očitati, da bi imeli Kake posebne simpatije do Ivana Hribarja, toda v tem slučaju ga pomilujemo. Prevelika t njegova blamaža. Hotel je reklame in dobil jt po grbi; zraven pa še spravil v dejansko nevarnost belokranjsko železnico, dalmatinsko paroplovbo in še mnogo drugih za Dalmacijo važnih stvari, in pokg tega ie ta človek onemogočil podporo avstrijskega parlamenta hrvaškemu narodu. To so uspehi. Kla-sična je ta povest! V »Narodu« beremo telegram, da je Beck zadnji petek pozval k sebi Ploja in Rybara v važni politiški zadevi. To se sliši, kakor bi naenkrat Ploj postal važna osebnost, kakor bi se šlo za kak velik preobrat, ki se pod firmo Ploj-Rybar pripravlja v srednji Evropi. In kaj je bilo? Ploj je o tem sam poročal v svojem klubu, da je Beck n.iega in njegove tovariše samo strahovito ozmerjal zavoljo kričavega pota v Budimpešto. Kak naivnež bi mislil: zdaj bodo ti l.iudje, ko so rekli a, ostali pri svoji abecedi in delali opozicijsko politiko. Bilo bi dosledno. toda ti značajniki so po listih jeli v zavitih noticah preklicavati na celi črti iu pobijati politiko hrvatske koalicije. O vsem tem seveda ni v »Narodu« nobenega telegrama. Ivan Hribar se je vrh tega. da krona svoje delo. ponujal, da popelje v zadevi nove železnice črnomaljsko dcputacijo k železniške-liu ministru. Izkupil jo je in danes se bodo liberalci, ki bi hoteli kaj doseči po nasvetu liberalcev, ki so to že izkusili, od daleč ogibali s Hribarjevim spremstvom iskati pri dunajski vladi izvršitve svojih želja. Nič se ne bi čudili, če bi n. pr. ljubljanski župan Ivan Hribar, ko bi hotel za ljubljansko mesto kaj doseči, pustil v nemar državnega poslanca Ivana Hribarja in se obrnil na S. L. S. Morda pride kmalu do tega. Nerodnost tega človeka je nepopisna. Ce mu liberalci ne pošljejo kake podpore, naj si sami zapišejo, ako pojdejo na najklavrnejši način rakom žvižgat. V »Narodu« se v brzojavkah ali noticah lahko lažejo kakor hočejo; to je njihova stvar, ki je v popolnem redu. Samo ljudi bodo kmalu morali plačevati za to, da jim bodo verjeli. Popravljati za Hribarjem je pa težko in sitno, ker on ne napravi nikdar samo ene neumnosti na enkrat, marveč v svetem ognju ki ga razvnema, gre brez mej naprej na začrtani poti politiških kozlov. 2. Podpisal je nujni predlog za ločitev od Ogrske. V tem predlogu stoji, da je pogodba z Ogrsko popolnoma za nič in nevspre-jemljiva. Hribar torej stopa s svojim časti-thn podpisom v opozicijo. Mislim pa. da ne izdamo nobene tajnosti, če pravimo, da bo kot vedno dosleden politik konečno za pogodbo glasoval. Kaj pomenja od niega podpisani nujni predlog? Najprej obstrukcijo proti prvemu branju pogodbine predloge in s tem tudi obstrukcijo proti belokranjski železnici. Taka obstrukcija je umljiva samo pri tistih strankah, katere hočejo, naj tudi sedanji državni zbor ne pride do nobenega rednega delovanja. Kaj zlodja pa potem Hribar piše predloge in interpelacije? Tisti ljudje, ki se hodijo k njemu priporočat za posredovanje, naj se mu pridejo tudi zahvalit za njegove uspehe, ki obstoje v tem, da so vsi razumni politiki s socialnimi demokrati vred jezni nad frivolno igro, ki se uganja sedaj z ljudskim zastopstvom in njegovim delom v blagor ljudstva. Politiški harlekini, katerih reklamna demagogija je večja nego njihova duševna moč, izpričujejo na ta način samo topo zaostalost svojih volivcev. Poglejmo si pa Hribarjevo obstrukcijo z meritorne strani. Da bi vsaj reklamo znal delati zase, toda on — mestni poslanec — gre in podpisuje naj-radikalnejše agrarne predloge. Ločitev Ogrske od Avstrije pomenja carinsko mejo med 'Ogrsko in Avstrijo. Mi dobivamo zdaj 15 milijonov meterskih centov žita z Ogrskega. Na to žito bi prišlo po našem avtonomnem ta-rifu 45 mil. Za toliko dražja bi bila moka in kruh. Najbolj trapasti liberalni in socialno-demokraški agitatorji širijo okrog po deželi vest, da so naši posl. podražili meso in kruli. Ljubljanski liber. meščan jim seveda to verjame. A če se ne sklene pogoba z Ogrsko, kaj bo z živino, kaj bo s Predovičevimi prašiči? Tudi na to bo carina in potem bodo jedli meso samo generalni zastopniki zavarovalnih bank. Tako stoje stvari. Naša stranka zastopa tudi v agrarnem programu stališče, da se moka ne sme podražiti in v tem zmislu se loči od radikalnih, zlasti vsenemških agrarcev. In # glede na meso pač povdarjamo, da se meje naše države ne smejo odpreti krajem, ki bi okužili našo živino in s tem kmalu nepopisno podražili njeno ceno, da pa mora s tem vzajemno naša živinoreja tako napredovati, da bo mogoče ž njo zadostiti potrebam naših domačih trgov. Zato bi bila pa za zdaj gospodarska ločitev od Ogrske velika nesreča. Zdaj pa pride mestni poslanec, ki so ga izvolili socialnodemokraški delavci in uradniki, pa hoče gospodarsko ločitev. Hribarjevi volivci morejo biti s tem le v tem slučaju zadovoljni, ako so njihove zahteve tako resne in odkritosrčne, kakor Hribarjeve obljube. Potem je seveda vse prav. Nam pa ne preostaja druzega, nego nad vso to četo zapisati napis: Politiški kabaret. Sklepamo z apelom: Ce je še kje na Slovenskem kak pameten liberalec, ki ima kaj zmisla ne rečemo za,slovensko ljudstvo, marveč za liberalno stranko na naših tleh, naj začne akcijo, da se stranka reši Hribarja. On naj ostane tam, kamor spada, pri krščanskih demokratih Plojevega kalibra. AVSTRIJA. Češka kriza poostrena. Dunaj, 23. oktobra. O češki krizi dohajajo neugodna poročila. Danes popoldne se je razgovarjal dr. Kramar z Beckotn. Cehi so želeli, da bi izjavil Beck glede na češke zahteve vsaj to, kar sta izjavila Korber in Gautsch. Načelniki čeških strank so izjavili, da ostanejo klubi še nadalje v zvezi, ki je pa jako rahla in ima le namen, da reprezentira na zunaj skupnost čeških poslancev. Zveza občuje po svojih načelnikih z vlado in z drugimi strankami. Klofačevo glasilo »Ccske slovo« poroča, da kriza še obstoja. Mladočehi zahtevajo notranji uradni jezik in pa češko vseučilišče na Moravskem. Ker Beck to odklanja. mora Kramar v opozicijo. Beck se je zato že obrnil na češke agrarce in radi-, kalce. Za pomoč jima ponuja dva ministra: Hrubanu češko in agrarcem poljedelsko ministrstvo. Stranki ne odklanjata ponudbe, a stavita gotove pogoje, ki so seveda še tajni. Radikalci izjavljajo, da ne morejo glasovati za nagodbo, če Beck ne izpolni čeških narodnih zahtev. Zvečer se jc poslabšal položaj. Cehi govore, da češka ministra denii-sijonirata. Pet čeških strank se je namreč tako rahlo zvezalo, da ima vsaka stranka pravico nastopati tako, kakor se ji zdi umestno. Stališča čeških ministrov ta zveza ne utrjuje. I Popoldne so se podali po konferenci s češkima ministroma načelniki čeških strank k Becku, da izposlujejo obvezno izjavo glede na znane češke zahteve. Beck je odklonil izjavo, ker hoče narodno vprašanje rešiti, ko bo rešena nagodba. Kramar se je pozneje še enkrat posvetoval z Beckom, a je dobil ravno tak odgovor. Glede na to so načelniki odgodili skupni shod čeških poslancev na jutri, da dobe čas za nova pogajanja. Do takrat se odloči, če ostanejo Cehi vladna stranka ali pa vstopijo v opozicijo. P r a g a . 23. oktobra. Stransky je sklenil, da izstopi iz tnladočeškcga kluba. Gosposka zbornica. D u naj, 23. oktobra. Vlada je predložila gosposki zbornici zakonski načrt o službenih pogodbah poljedelskih in gozdnih uslužbencev. Odstop ministra deželne brambe Latscherja Du naj, 23. oktobra. »Frcmdenblatt« poroča, da poročila o Latscherjevi demisiji ne odgovarjajo resnici in da so izmišljena vsa poročila o razmerah glede na razmere v ministrstvu deželne brambe. Listi so namreč pisali, da minister v ministrstvu nima tiste avtoritete, ki bi jo moral imeti. Izvršuje marveč le, kar hoče neki visoki uradnik v ministrstvu, ki je s svojim vplivom že večkrat preprečil ministrove odredbe. Kljub dementiju v »Fremdenblattu« pa dunajska »Zeit« vzdržuje poročilo, da je Latscher vložil prošnjo za odstop žc v soboto po zbornični seji, v kateri so ga napadali soc. demokrati Cesar, ki ne ljubi izpremembe v ministrstvi za deželno brambo in katerega ovira bolezen glede na važne sklepe, pa ne namerava sprejeti La-tseherjeve demisije. Latscher je bil tudi jako slabo poučen o samomorilskem poizkusu dra-gonca Schrottncrja. Med Sanimtovim in Schrottnerjevim samoumorom ni namreč nobene neposredne zveze, ker Schrottner ni služil v vodu stražmojstra Jecela. Ko je krojač Schrottner popravljal Jecelu suknjo, je bi Schrottnerju napovedan raport, a povelje se je preklicalo. Schrottner je tudi izjavil, da je poizkusil samoumor iz strahu pred kaznijo in nc zaradi grdega Jeclovega ravnanja. Vojaški krogi so nezadovoljni, ker Latscher ni povedal, da Schrottner ni bil podrejen Jecelu. Zelo omajanega Latscherjevega stališča gotovo ne utrdi interpelacija kršč. soc. poslanca Kunschaka. ki navaja, da sta bila obsojena v Pulju v tri in dve in pol mesečni zapor ona mornarja, ki sta vrgla v cesarjev voz pritožbo. Ničesar pa ni čuti o onih treh podčastnikih, ki so izrabljali mornarja. Italijansko vseučiliško vprašanje. Dunaj, 23. oktobra. Italijanski visoko-šolci so priredili shod, na katerem so sklenili, da hočejo odločno delati za ustanovitev italijanskega vseučilišča v Avstriji, oziroma da se priznajo v Avstriji izkušnje na italijanskih vseučiliščih. Dvorni svetniki pri najvišjem sodišču. Dunaj. 23. oktobra. Pri najvišjem sodišču jc bil meseca septembra umirovljen neki češki dvorni svetnik. Pozvan je bil na to mesto neki nemški sodnik, a poziv so preklicali in odgodili imenovanje za nedoločen čas. L1KCK. Prva slouenska umetniška razstava v Trstu. V soboto, dnč 19. t. m. sta se odprla ob i uri popoldne oba salona umetniške razstave v Trstu. Vabljeni gostje, med katerimi smo opazili elegantne dame, naše poslance in zastopnike tiska, so kratko pred določeno uro napolnili oba salona, ki sta kaj okusno v svetlosivih tonih aranžirana in okrašena z zelenimi drevesci. Fotelji in divani ti nudijo priliko, da si lahko s polno komoditeto ogle-daš izložbo. — Predsednik razstavnega odbora. višji sodnijski svetnik Gabrijelčič, je nato pozdravil navzoče goste in predvsem navzoče umetnike, nakar je v kratkih, jedrnatih in iskrenih besedah označil namen razstave in kulturno važnost tega trenotka. Nato so si gostje ogledali razstavo. Občno pozornost so vzbudili navzoči metniki. to so bili gg.: Grohar in Jakopič iz Ljubljane, Marčelja, Marin, Globočnik in Hujio Viktor iz Trsta in Saša Šantel iz Patina. Posebne pozornosti se jc tešil znameniti hrvaški slikar Jožo Bužan. ki je tudi nagnili občinstvu vsaj deloma znan po par nc taš najboljših reprodukcijah. Pripeljal se jc JPrav radi razstave v Trst. da si jo ogleda. vo. Razstavljenih je vsega skupaj 119 del, med temi se nahajajo 4 kipi. Razstava sama sestaja iz dveh oddelkov, in sicer: prvi oddelek v veliki čitalniški dvorani, v katerem razstavlja slovenski umetniški klub »Sava«, drugi oddelek v bilardni dvorani, kjer razstavljajo posamezni. V umetniškem klubu »Sava« so zastopani sledeči umetniki: Ivan Grohar s šestimi slikami; Rihard Jakopič, 8 slik; Matija Jama 7 slik; Roza Klein 3 slike; Matej Sterilen 7 slik; Peter Zmitek 7 slik; Palmo v tem oddelku odnaša vsekako Groharjev »Sejalec«. Jutranja megla pokriva polje iu vse predmete. V dvomljivo negotovo luč in barvo je zakrita vsa krajina, a v ospredju ti koraka s težkim korakom in širokim razmahom roke plastična postava sejalca. Ta slika mora zares postati ena najpopularnejša slika našega ljudstva, v njej vidiš ue le kos našega kmečkega življenja, ampak v njej se zrcali tudi naša duša. naše bitje. Zdi se ti, kakor da ti bije na uho iz te jutrajne megle pridušen zvok težkega koraka sejalčevega in pritajena melodija otožne narodne pesmi . . . Krasne so tudi slike »Ajda v cvetju« in »Snežni metež«, posebno slednja te direktno posadi v zimsko pokrajino, kjer ti kar mrgoli pred očmi od stotin in stotin lesketajočih sc ledenih kristalčkov. Rihard Jakopič nam je to pot zopet dokazal. da je mojster, ki ne vživa svojega ugleda neopravičeno. Njegova »Zima«, ki je že na dunajski Secesiji pobila vso konkurenco, je umotvor prve vrste. Povsem nekaj posebnega in čudno ganljiva je slika »Na samotnih po- tih«. Nam pa med vsemi njegovimi umotvori najbolje prija ^Pri glasovirju« in »Nocturno«, ti dve sliki sta pravi simphoniji barv. Jama je ljubitelj lahnih, skoro bi rekel nadjahnjenih tonov, njegove harmonije tonov pridobe vsakega gledalca. Tako njegova »Krajina« št. 25 in »Skalovje«. Gosp. Zmitek .ie podal med drugimi dve mični in povsem mojsterski deli, »Mrak« iu »Dolgočasno delo«, posebno ženska postava, ki sedi na desni zadnje, kar diha življenje. Med umetniki, ki razstavljajo posamezno, to se pravi izven kakega kluba, so zastopani: Josip Germ s 3 slikami; Fran D. P. Globočnik s 4 slikami; Anton Gvaiz z S slikami; Milan Klemenčič z 2 slikama; Ivan Marčelja z 1 kipom; R. Marin z 8 slikami; Melita Rojic s (i slikami; Henricta Šantel s 14 slikami: Saša Šantel z II slikami; Hugo Viktor z 8 slikami; Ivan Zabota z 8 slikami in Ivan Za.ic s 3 kipi. Gosp. Germ ie podal v svojem umotvoru »V molitvi« lepo sliko, polno poezije. Njegovo »Belopeško jezero« pa je že znano širšemu občinstvu z reprodukcij. Povsem samorastel umetniški talent jc Fran D. P. Globočnik. On je navdušen častilec in pevec visokega, pustega iu kanienitega Krasa. Kaj pa išče v tej kameniti puščobi brez poezije, brez motivov, bo marsikdo vprašal. A temu ni tako! Gospod Globočnik slika ka-menite pustinje Krasa, katere s srečno roko oživlja z bajnimi postavami, nekakimi fauni, ki iih sam »Krašane« imenuje. Na jedni strani vidiš te hudomušne škrate, ko nagajajo ubogemu kmetu, ki se muči na polju, na drugi iih vidiš v mirni slogi, ko koza doji mlade škra-tiče. Barve vseh štirih slik so vrlo dobro pogodene in se prav prikladajo k izbranim motivom. Gospod G\vaiz nam najbolje ugaja v » Tihožitjih«, v katerih je v resnici pravi mojster. Gospod Klemenčič ima dve dobri pokrajinski študiji z Vipave in gospica Rojčeva par čednih akvarelov. Ivan Marčelja, mladi istrski kipar, je razstavil jako lep kip dečka, ki je mišljen kot okrasek umetnega vodnjaka. Največjo privlačnost drugega oddelka in morda cele razstave ima za publiko R. Mari-nova slika »Ave v orteneškem gozdu«. To je eligija, karakterizirana z besedami »Rdeče v rdečem«. Sploh so vse njegove slike iz »Kotorske Boke« dovršena umetniška dela. tako pastelni portret »Ciganček«. Malo matije vglašena v tonili se nam zdi »Predpomlad v Boki«, tu so kontrasti malo preostri. Nedo-sežno poetični in vglašeni sliki pa sta »Soln-čni zahod v Kotorski Boki« in »Stolivo«. Sploh obeta g. Marin, da postane sčasom naš najboljši slikar. In isti se kaže tudi v privlačnosti, s katero deluje na publiko. Henrieto Šantlovo imenujemo lahko ravnodušno najboljšo izmed sedanjih naših slikark. V njenih slikah je polno življenja in polno zraka, zadnji jc vendar predpogoj vsake dovršene slike. Najbolj nam ugaja »Perica«, »Plesalka« iu »Rdečelaska«. Jako lep je njen damski »Portret«, seveda se opaža tu dokaj NVaistlerovega vpliva. G. Saša Šantel razstavlja mične pokrajinske slike, iz vseh njegovih slik veie njegova Nemški listi se zato zelo jeze. ker so sodili, 1 da pride zopet na gor ko mesto namesto Slovana Nemec. Zarubljeni obiskovalci ogrskih sejmov. Dunaj, 23. oktobra. V radgonskem okraju je ogrska komisija zarubila več oseb, ki niso hoteli plačati pristojbin na ogrskem sejmu v Osilnici, kjer so jim vzeli blago zato. Blago so jim sicer vrnili, a predpisane pristojbine so ostale. Cjlede na to zadevo je obljubil Beck, da bo v nedeljo razpravljal z ogrskim ministrskim predsednikom. OGRSKA. Državni zbor. Budimpešta, 23. oktobra. Hrvaški poslanec dr. Polit interpelira glede na noto Avstro-Ogrske in Rusije z ozirom na krvave zmešnjave v Makedoniji. Govornik izjavlja, da so makedonske razmere v zvezi z razmerami v Bosni in v Hercegovini. Uglednega časnikarja iz Mostarja so zaradi tiskovnih prestopkov obsodili in ga zaprli z drugimi hudodelci v vlažno kasemato. Vpraša vlado, če hoče delati na to, da ločijo v Makedoniji krajevno Bolgare, Srbe in Grke in če hoče vlada delati na to, da odpravijo v lkisni in v Hercegovini vklepanje v verige in da se preišče zadeva mostarskega časnikarja. Košut. — Bančno vprašanje. — Izstop iz neodvisne stranke. — Delegacije. Budimpešta, 23. oktobra. Košut je lahko obolel in mora čuvati sobo. Pogajanja glede na bančno vprašanje v Košutovi stranki so zato odgodena. Iz neodvisne stranke je izstopil poslanec Štefan Pilish. Budi m p e š t a , 23. oktobra. V nedeljo sklepa na Dunaju skupni ministrski svet o skupnem proračunu za delegacije in o terminu, kdaj da naj delegacije zborujejo. Proračun za armado nameravajo zvišati za 9 milijonov kron. da zvišajo vojaške gaže. MAŽAR1 PROTI HRVAŠČINI NA REKI. Reka, 23. oktobra. Mažarska vlada napreduje v preganjanju hrvaškega jezika. Ker je na mnogih javnih napisih hrvaščina na prvem mestu, je vlada ukazala, da morata imeti na vseh javnih napisih italijanščina in madjarščina prednost pred hrvaščino. Ako hoče n. pr. kak italijanski trgovec izobesiti napis, je besedilo na prvem mestu italijansko, na drugem madjarsko z velikimi črkami, in hrvaško z majhnimi. Isto velja, če je na prvem mestu madjarsko: madjarski in italijanski napis z velikimi, napisi v drugih jezikih z majhnimi črkami. Samohrvaški in samo-nemški napisi niso dovoljeni. Ogorčenje Slovanov proti takemu smešnemu nasilstvu je splošno. BALKAN Sultan. Carigrad. 23. okt. Sultan se je peljal včeraj v Stambul. da počasti prerokovo suknjo. Ob tej priliki so odredili velike varnostne odredbe. Poslaništva so obvestili, da ne smejo ladje, ki pridejo iz Dardanel, do opodneva, ladje iz Črnega morja pa do večera v Bospor. Protest zaradi razpusta srbske skupščine. — Trgovinska pogajanja. B e 1 g r a d , 23. okt. Združena opozicija priredi v nedeljo velik protestni shod, zaradi odgodenja skupščine. Socialni demokrati pa nameravajo prirediti posebni protestni shod pozneje. Belgrad. 23. okt. Finančni minister Paču se poda jutri na Dunaj, da se udeleži pogajanj o trgovinski nagodbi. Romunija in Bolgarija. S r e d e c , 23. okt. Bolgarski minister za zunanje zadeve se poda jutri v Bukarešt, da se posvetuje z rumunskim ministrskim predsednikom Sturdzo o gospodarskih zadevah. Ker so Rumunci zamerili Bolgarom, ki jih niso povabili na politične slavnosti. se povabi Rumunija k plevnski slavnosti, ki se priredi Rumuncem na čast. visoka duševna inteligenca in fino čutenje. Najbolje nam ugaja pač njegov grafični »Ex libris« in mislimo, da je to njegov pravi delokrog. Hugo Viktor razstavlja razven »Janezka« (olje), kraškega navihanega pastirčka, samo fino čutena in dobro risana grafična dela. Ima tudi v celi razstavi edini bakrorez. Ne vemo, zakaj se naši umetniki tako malo pečajo s to stroko umetnosti. Ivan Zabota nam predočuje par lepih motivov iz dežele naših severnih bratov Cehov. Ivan Zaje razstavlja tri drobno-plastične sta-tuete. Mislim, da bi se nc bilo treba sramovati nobeni palači, če bi imela same take okraske v svojih dvoranah. Kar velja o grafični, to velja istotako o drobno-plastični stroki, pri nas se skoro docela zanemarja. Vzrok tiči pač v malomarnosti publike. Po ogledanju razstave so sc podali gostje v sosednjo dvorano, kjer sta hčerki vrlega okoličanskega narodnjaka, gospici Milka in Anica Martelanc, postregli gostom s čajem, likerji in prigrizki. Tudi ta dvorana je bila kaj okusno arangirana in v njej sc ie v kratkem razvila animirana zabava. Na večer so imeli umetniki in njih častilci sestanek v restavraciji »Narodnega doma«. Sedaj je tudi čas za Ljubljančane, da se revanžirajo za poset Tržačanov pri prvi umetniški razstavi in mislimo, da nc bo nihče obžaloval poti k sinji Adriji, ko zagleda to povsem izborno izložbo —tu vi.— Vseučiliški bojkot v Bolgariji. S redeč, 23. okt. Ker visokošolci bojkotirajo vseučilišče, je vlada prisiljena, da podaljša rok za vpisovanje. Vlada upa, da otvori vseučilišče začetkom novembra. Opozicija priredi v nedeljo protestni shod glede na vse-učiliško vprašanje. Politični samoumori v Črni gori. C e t i n j e 23. okt. Iz političnih razlogov sta se usmrtila učitelj Boskovič in vojvoda Savo Plamenac. RUSIJA. Protest proti smrtn.: obsodbi. — Napad na vlak. Peterburg, 23. oktobra. Zaradi na smrt obsojenih dijakov Brumeau in Bilanova, ki sta oropala intendanta kmečke akademije, so imeli dijaki na vseučilišču protestni shod. Ob tej priliki so zaprli 40 dijakov. Vseučilišče so zatvorili. Orel, 23. oktobra. Na postaji Karas-jevka so vrgli roparji bombo, ki je ubila služabnika Molceve tvornice, ki je imel 60.000 rubljev pri sebi. Odnesli so 40.000 rubliev, 20.000 rubljev je pa ostalo v vagonu. Vojaki so zasledovali roparje in prijeli dva, ranjenca, kakor tudi pet sumljivih oseb. Ubite so bile tri. ranjene pa štiri osebe. ITALIJA POMNOŽI VOJNO MORNARICO. R i m , 23. oktobra. Mornariški minister namerava predložiti zbornici predlogo, po kateri zahteva 260,000.000 lir za nove ladje. Zgradc 4 ladje. Vsaka bo stala 50 milijonov. ODPUŠČENO PERZIJSKO MINISTRSTVO. T e h e r a n , 23. oktobra. Šah je podpisal ukaz, ki odpušča ministrstvo. Dnevne nouice. + Tudi Svobodna Misel. Kakor znano, je dr. Tavčar v letih svojega političnega cveta s svojim koncipijentom dr. Konradom Voduš-kom, priredil pod zaščito dičnega Brceta shod v Sori, ker so takrat mislili, da se bo dalo morda narediti v Sori kako Ricmanjc. Tedaj se je obljubilo, da bosta od državnega pravdnika tožene Sorce zastonj zagovarjala pred sodiščem. Ubogi ljudje so verjeli, bili obsojeni in zdaj so dobili poziv, da naj plačajo pravdne stroške. To je gotovo tudi svobodomiselno ! + Važna opozoritev! Opozarjamo vse zadruge in zadružnike, da se glasi naslov stare zadružne zveze, koje načelnik je g. dr. Jan. Ev. Krek. »Zadružna zveza v Ljubljani« in naj se ne zamenja z I i b e r a I n o »Zvezo slovenskih zadrug«, koje duševni oče je vrhniški Lenarčič. Osebna vest. Dcželuovladnemu tajniku g. Franca Zupneka je poverjeno vodstvo okrajnega glavarstva v Črnomlju. 4- Naše državne železnice in slovenski jezik. Z Bleda nam piše prijatelj: Ne dotikam se danes personalnega vprašanja na novi železnici, tudi ne bom govoril o tem, da blejska postaja pozna za »\Vartesaal« tri slovenske označbe: Čakalnica, čakalice in čakališče! — o vsem tem se je žc dosti pisalo. Opozoril pa bi gospode državne poslance tudi na naravnost škandalozno slovenščino, ki je na uradnih tiskovinah! Ni mogoče, da so v vagonih vsi mogoči napisi: nemški, mažarski, italijanski, francoski, češki le slovenskega ne! Kjer morajo pisati slovenski, pišejo prave jezikovne nestvore. Ne moremo verjeti, da država, kateri plačujemo Slovenci milijone in milijone davkov, ne bi imela borih par kronic za revnega slovenskega dijaka, ki bi prestavil nemški original na lepo pravilno slovenščino! Zdi se nam temveč, da se prestave prepuščajo nižjim, nam sovražnim uradnikom, ki so napravili kakšen »kurz« v Celju! Sem dobil te dni na postaji Bled karto tretjega razreda v Radovljico: nemški: Radmanns-dorf III. Cl. Schnellzug; slovenski: Radmanns-dorf III. tr. rychl. Danes sem dobil: Aviso und Bezugsschein fiir Frachtgut. — Čitam slovenski tekst: Ovbiava (!) in prejemni list voz- SrbsKo slnulje Slovenke. Ob petindvajsetletnici Vele Nigrinove. B e I g r a d . 20. okt. Pred 45 leti ie zagledala svet v prijazni beli Ljubljani, ob bregovih mile Ljubljanice Vela Nigrinova, dična hči mile Slovenije, ki je s trudom in delom dosegla, da kot umetnica na velikem glasu proslavi sebe in odiči tudi narod, iz katerega je vznikla in v katerem se jc tudi povzpela do današnje slave, da kraljevsko srbsko gledališče in srbska prestolnica slavita 25!etnico njenega umetniškega delovania v Belgradu. V nežni, čisti duši male Avguste se je vnela ljubezen do pozornice. Idealno dekliško srce jo je privezalo na gledališče in ljubezen do slovanstva združena s hrepenenjem za močnejšim individualnim razvojem jo je privedla v Belgrad, kjer je tudi ostala in dočakala, da je Belgrad dne 23. oktobra tega leta proslavil petiridvajsetlctnico njenega marljivega, napornega in uspešnega dela. Ljubila je pozornico, ko je stopila nanjo; z uspehom, ki je bil z vsako uovokreizirano vlogo večji, je rasla v njej tudi ljubezen do gledališča; 25 let živi ona za srbsko umetnost, zadovoljujoč s svojo umetniško igro tako sebe kakor prijatelje gledališča, ki jo bodo proslavili tako, kakor je zaslužila po petindvajsetih letili verne in vdane službe v prvem srbskem gledališču. Po krvi hči divne Slovenije je prišla v Belgrad v cvetu mladosti s pozornice Ijub- nega blaga. — Nadalje: Zeichen— znamnje, Gattung Baža (!), Inhalt — Usebina, Nach-nahme des Absenders — Troški oddajalca, Baarvorschuss — Predujemno v gotovini, nach Eingang Po dospenju, Nebengebiih-ren — Drugotne (!) pristojbine — Auflege-gebiihr Nalagalna pristojbina, Zollauslagen— Mitninski troški — Lagergeld — skladnina (mislim, da bi bilo tudi boljše skladiščnina), Empfanger — prejemalec (mesto prejemnik!) — Natis pa je od leta 1899, ne morda iz Trubarjevih ali Pohlinovih časov! Treba bo enkrat upravi državnih železnic korenito stopiti na prste in ji na vsa usta povedati, da se ne pustimo norčevati iz materinščine svoje! Zakaj pa znajo na dolenjskih železnicah pravilno slovenski? Ali zakaj pa se državne železnice v laškem tekstu tako skrbno izogib-Ijejo strešici na besedo »Opčina«? Prosimo za odgovor, gospod Deršata! — Blejčan. + Husiti, O svobodomiselnih prismodah, ki so v Pragi častili Husa, je priobčil grof Vojteh Sternberg v »Reichsposti« od 14. oktobra članek, v katerem z nedosežno satiro odkriva zaslepljenost, fanatizem in neakade-mično nevednost nekaterih akademiških profesorjev. ki na vseučiliščih mladini nujajo za krmo svojo svobodomiselno slamo. Med te spada tudi Masaryk. Masarjk se ponaša, češ, mi Čehi smo narod Husa, Žižke, Chelčickega in Komenskega. Čudno je predvsem, da si kak apostol brezverstva, kakoršen je Masaryk, izbere za svoj ideal kar štiri fanatike — vere. Hus je bil za vero vnet menih, katerega bi Masaryk. ako bi danes živel, zmerjal za klerikalca. Zdaj pa Masaryk poje glorijo človeku, ki je provzročil na Češkem divjo versko vojsko in učil klati ljudi, kateri se niso hoteli obhajati tudi s kelihom. V tem vidi Masaryk napredek in smatra možgane takih ljudi, ki sc hočejo v obeh podobah obhajati, za naprednejše, kakor ostale, ki se upirajo nepotrebni novotariji. Čisto neumevno pa je, da Masaryk in jud Stransky hočeta Čehom ubiti v glavo, da je bil Žižka svobodomiseln. Žižka je najlepši del Avstrije, kjer je zemlja najrodovitnejša, izpremenil v puščavo. Seveda jo je tudi dobro ognojil s krvjo, kar ga pa še nikakor ne označuje za prostozidarja. To vse pa ni še nič nasproti trditvi vseučiliškega profesorja Masaryka, da svobodomiselnost njegova in vsega češkega naroda pohaja od Chelčickega in Komenskega. Chelčicki je bil husitovski bogoslovec, Ko-meHskemu pa bi celo v grobu zelo neprijetno zadišalo smrdljivo kadilo Masarykovo, ako bi ga mogel čutiti. Peter Chelčicki je v svojih delih pisal, da obstoji vsa čast in vse bogastvo Čehov v njihovem krščanstvu. Kako se pa morajo vjemati vzgojeslovna načela pristaša pietistovske sekte Komenskega z Masarykovimi, ki zahteva brezversko šolo, tega človeški um ne doumeje, ako ni ravno Masarykove iilozofije proučil. Kdor pa je bral Komenskega pasionske. vnebohodne in velikonočne svete povesti, ta že po prvih besedah zapazi, da .ie med svetovnim naziranjem Komenskega in Masarykovim nepremostljiv prepad. Masaryk jc čisto navaden demagog, ki ne stoii prav nič višje kot n. pr. Seitz ali pa Pernerstorfer. On zlorablja ime Husovo za svoje brezbožne namene, in sicer zato, ker je Hus simbol češke narodne probujenosti iu se na ta lini Čehi radi vsedejo. Z nacionalnimi »šlagerji« bi Masaryk rad dosegel, da bi Čehi niegovc knjige kupovali in požirali. Sternberg konča sledeče: »Kdor proučuje zgodovino naše domovine, ta bo v njej našel mnogo večje patriote, kakor pa so bili husit-ski in protestantski kleriki. Nehote se je svobodna misel blamirala. Kar dela Masaryk, to ni objektivno zgodovinoznanstvo in svobodna znanost. To je — klerikalizem, proti-katoliški klerikalizem. Zanj je svetnik Hus, Nepomuk pa ne, in sicer zato, ker upa, da pelje pot do Adlerja in Pernerstorferja mimo Husa.« Škoda, da grofa Sternberga ni bilo v Radovljici, ko se je Husovim idealom klanjal Luka Jelenec. Komenskega kolega po stanu, a ne po duhu! Grof Sternberg bi se bil zelo začudil, če bi bil videl, da so mirni radovljiški napredni meščanje celo zastave razobesili na čast takim ljudem! — Utopljenec v Savi, Dne 20. oktobra so v Renkih ob Savi našli samoumorilca Janeza Pirec, krojača, do 9. junija bivajočega na Savi. Tisti večer poleg postaje se je še prepiral in razgrajal, potem pa brez klobuka in suknje dirjal proti Savi. Od tistega časa ga ni nihče videl, dokler ga ni zadnja povo-denj vrgla na suho. Tam so videli tudi plavati utopljenega konja in človeka. — Povoden j na Notranjskem. Po pivški dolini na Notranjskem okoli Knežaka stoji še sedaj velikanska povodenj. Poljski sadeži so vsi uničeni, ker so pod vodo. Vsled gnitja zlasti zelja se razširja velik smrad. Bati se je, da ne izbruhne še kaka bolezen. Postojinsko okrajno glavarstvo še dosedaj ni nič precenilo škode. Menda čaka na poročilo orožnik6v čez kakega pol leta. Res, pravi škandal! — Smrt v tujini. Nagloma je umrl 29letni Ivan Urh v Clevelandu. Pokojni je bil doma iz Kamnika na Gorenjskem. V Ameriko je prišel meseca maja t. 1. — Blazen morilec matere. Iz Trsta se poroča , da je bil ondi v zaporu 55 letni Juri Gregorič iz Dalmacije, ki je bil radi umora svoje matere obsojen v dosmrtno ječo. Te dni so ga hoteli prepeljati v moško kaznilnico v Koper. Nenadoma pa je postal Gregorič blazen in morali so ga oddati v splošno bolnico v oddelek za blazne. — Nova senzacijska iznajdba Edisonova. Znanemu iznajditelju Edisonu se je posrečilo rešiti problem, zdrava in cenena stanovanja priskrbeti. Edison je namreč iznašel posebne vrste cement, s katerim se v teku 12 ur lahko sezida dvonadstropna hiša, v kateri je prostora za tri družine. V šestih dneh postane vsa stavba zelo trda. takorekoč nerazrušljiva. Pred ognjem je popolnoma varna. Po Edi-sonovem pripovedovanju stane taka dvonadstropna hiša za tri obitelji samo 5000 kron. Iznajditelj pa zagotavlja, da bode zamogel sčasoma ceno za polovico zmanjšati. — Razstava za rokodelsko tehniko. Obrtni pospeševalni urad c. kr. trgovinskega ministrstva na Dunaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo v kratkem otvorila na Dunaju razstava za rokodelsko tehniko. Opozarja se na to, da sedaj obrtniki svoje prošnje za pripustitev k obisku razstave lahko vlože. Razstava je posebno važna za peke, sodovičarje. knjigoveze, rokovičarje, krznarje, jermenarje, instalaterje za elektriko, cizelerje, ključavničarje. kovače, mizarje, kolarje in tesarje. V posebnega ozira vrednih primerih se more onim manj premožnim, ne na Dunaju biva-jočim obrtnikom, ki dokažejo, da nameravajo v svojem obrtu vpeljati ali preurediti strojni obrat, podeliti ustanove za obisk te razstave. Tozadevne z ubožnim izpričevaloni opremljene koleka proste prošnje je najkasneje do 1. novembra t. 1. vložiti pri c. kr. trgovinskem ministrstvu. — Najnovejše o mostu pri Tacnu. — Pozor poslanci! Dobili smo naslednji dopis: Naj-topleje se zahvaljujemo dr. Šusteršiču za korake, katere je storil glede mostu v Tacnu. Prosimo, da se še nadalje potrudi, da se to staroveško breme odpravi. To je nečuveno. kar se godi z nami ubogimi prebivalci od strani barona Lazzarinija poleg njegovega mostu. Baron Lazzarini se ne briga nič za promet preko Save. Od tukajšnjih ribičev si jc izposodil čoln, kateri komaj v mirni vodi zadostuje za tri osebe, v taki deroči vodi. kakor je sedaj, pa niti tri osebe niso življenja varne. Naklada se pa notri toliko oseb, da se čoln potaplja! Taka vožnja bi se sploli oblastveno morala prepovedati. Zato prosimo merodajne faktorje, da store potrebne korake, da ne bo treba morebiti radi enega pletneni-taša izgubljati življenje mnogim delavcem, ki smo primorani priti preko Save, da pravočasno pridemo v tovarne. Tudi naši soprebi-valci so v isti nevarnosti kot mi. Mlekarice zamude mnogo časa, ker morajo hoditi preko državnega mostu v Črnučah ali privatnega v Medvodah. Mlekarice se ne morejo in tudi ne upajo voziti s to »novoveško« baronovo napravo. Prosimo poslance, da store vse, kar je v tem oziru mogoče storiti. Zato Vam bomo hvaležni in bomo svojo hvalež- Ijanskega deželnega gledališča. Začela je ka-rijero kot mlada proletarka. Bistroumni in inteligentni igralki so bili v Belgradu na izbiro najlepši razgledi in res .ie v vlogah, v katerih je mogla pokazati svoja odlična igralska svojstva, dobila priliko, da hitro napreduje in zavzame odlično mesto v gledališču, obračajoč nase pozornost z izvrstno kreacijo najmočnejših vlog! .A to ni bilo lahko, ker je morala prejemati vloge od velike predhodnice. kakor je bila Milica Grgurova. Po nekaj letih je slavila Nigrinova v Belgradu velike triumfe, a njene velike zasluge so našle priznanje, kakoršno zaslužijo in je bila že pred desetimi leti odlikovana z redom sv. Save. V četrt stoletiu je dosegla ona s svojo postavno poiavo. s prirodno, neprisiljeno igro, z dobro šolo, s pravilno dikcijo, z bogato toaleto na pozornici, a s talentom, s čvrstim značajem, z dostojanstvom, s pristojnostjo in ljubkostjo v društvu in na ulici, v taki meri ljubezen in simpatije v vseh belgrajskih krogih, da je najpriljubljenejši član gledališča in jc njeno slavlje slavlje srbske umetnice in celega Belgrada. Lani je bilo v belgrajskem gledališču več igralskih jubilejev, ali to slavlje jc krona vseh, ker jc Nigrinova steber srbskega gledališča in ena od največjih svečenic v srbski dramatični umetnosti. V vsaki svoji vlogi razodeva Nigrinova svojo individualnost, kaže svoj posebni tip. obračajoč posebno pozornost na fi-nejše duš. emocije. V mnogoštevilnih vlogah v katerih sc slavč heroinje velikih svetovnih gledališč, bi mogla Nigrinova ponosno nastopati tudi na velikih evropskih pozornicah, a na slovanskem jugu je ona prva kot predstavljala modernih ženskih tipov. V svojih vlogah daje ona verno in prirodno sliko, tako kakršna je v resnici v življenju in izvaja to s tako umetnostjo, da publika z napeto pozornostjo spremlja vsako njeno kretnjo. Značajne lastnosti drugih ljudi izraža ona, kakor da so njene lastne, kar znajo le velike igralke. Z eno besedo: ona je umetnica vseh lepih svoj-stev, vsaka njena kretnja je premišljena i" gotova, vsaka beseda je izgovorjena s pozornostjo, njen pogled razodeva, da se jc vživela v vlogo, polna jc toplote iu čutenja. Popolna i prirodnost v igranju in jasnost v karakterizo-vanju povzroča, da ie prvakinja na slovanskem jugu. To so ji enoglasno priznale resne i kritike, kakor belgrajske tako tudi praške, j ljubljanske in zagrebške Nigrinova je proslavila s svojo umetniško j igro sebe in srbsko dramatično umetnost ne I samo v novi domovini, ampak tudi izven nove in stare domovine Kot »Margarita« v »Gospej s kamelijami« je nedosegljiva Tu vliva vso svojo dušo, da zanese gledalca v taki meri, da skupaj z nje čuti boli, ki razjedajo srce nesrečne Marga-rite. Kot Sardujeva »Tosca« je velika poseb 110 v onih momentih, kjer se izraža strastiu mržnja srca razžaljene žene, mržnja potne šana s kesanjem in strahom vsled storjene^ ubojstva. Kot »Marijana« se odlikuje s cel< skalo občutkov. Dviguje nas kot »Desdemo na«, navdaja z občudovanjem kot »Kazanta nost dejansko izkazali pri volitvah. Baron Lazzarini spravlja skupaj odplavljeni les in namerava zgraditi s tem lesom, ki je komaj sposoben za kurjavo, zopet svoj stari most. Odločno protestiramo proti takemu mostu in zahtevamo od deželne vlade, da take nevarne poizkuse s človeškimi življenji nikakor ne dovoli. Časih je 300 ljudi nakrat na mostu in kaka nesreča bi bila, ako bi se most takrat podrl! Preko naše Save — naš deželni most! Ce ne na tem mestu, pa poleg baron-skih razvalin! — Občani poleg mosta. — Nadkomlsar Klein skočil v morje. Iz Opatije pišejo: C. kr. nadkomisar A. Klein, kateri je, kakor so pisali časopisi, odšel iz Litije v Trst ter javil g. soprogi od tam, da bode v času. ko dobi ista pismo, mrtev, prišel ie včeraj iz Reke zjutraj s parobrodom v Opatijo, vzel malo ladjico in veslarja; ko sta bila že precej od kraja, odloži g. A. Klein klobuk na ladjico, zakliče: »Z Bogom!« ter skoči v morje. A barkarijot jc bil uren ter g. Kleina, ko se ie iz morske globine prikazal, prijel za lase ter klical na pomoč, katera mu je tudi prišla; tako so rešili g. A. Kleina. Pripeljali so ga na policijski urad in tam preoblekli. Pač ie bilo težko videti objokano gospo soprogo, katera ga .ie odpeljala potem v »Grand Hotel« in potem v Litijo. Pač čuden slučaj to. Tukajšnji policijski urad zasluži vso čast za to naporno delo. — Ponarejalec denarja. V Dubrovniku so zaprli Albanca Štefana Stako, ki ie raz-pečaval ponarejene denarje po 1 K. Bil je žc iz Cetinja izgnan zaradi istega posla. — Kolera ob avstrijski meji. V Lvovu je umrl agent Glanz. Zdravnik je konštatiral ob bolezni, da ima bolezen mizerere, mestni zdravnik je pa izjavil, da ima lahko kolero. Ob smrti ie izjavil mrliški oglednik, kar je potrdil tudi mestni fizik, da Glanz ni umrl za kolero. Mrliča zato niso raztelesili. »Viek Novy« pa odločno piše, da je imel bolnik vse znake kolere. Ob ruski meji osobito v mohi-levški guberniji se kolera grozno širi. Ob avstrijski meji sta umrli za kolero dve osebi. Učiteljska služba na Vačah je razpisana do 15. novembra t. I. — Šolska vest. Za provizoričnega učitelja na šoli v Hrušici ie imenovan g. Ernest Šušteršič. Samoumor. V nekem gozdu pri Žužemberku so našli med dvema drevesoma na tleh ležečega obešenega 65 let starega železo-livarja Franceta Mirtiča iz Mačkovca. — V vodnjak je padla posestnica Ivana Znidaršič v Leskovcu pri Krškem. Iz vodnjaka jo je rešil mož. — Vinska letina v južni Istri. Vsled dolgo trajajoče suše in v pravi čas pred trgatvo došlega dežja, je popolnoma dozorelo bogato grozdje, da, po izreku starcev, je tako izbor-no vino, kakor že od leta 1834. ni bilo. Posebno iz grozdja, trganega pred večjimi dežji, okoli sv. Mihaela, je novo vino sladko, pravcati refoško. Zatorej je bilo tudi iz drugih krajev tukaj dosti velikih trgovcev, kateri so gotovo več stotin vagonov grozdja in vinskega mošta izvozili. Tudi c. kr. mornarica bo sedaj svojo potrebščino vina tukaj pokrila. Romarska cerkev na Žalostni gori pri Mokronogu je dobila letos šamotni tlak in te dni so pripeljali kamenito obhajilno mizo, krasno delo gosp. Vurnika iz Radovljice. Tudi od zunaj je cerkev vsa prenovljena. Romarji bodo gotovo še rajše hodili v lepo cerkev opravljat svoj pobožnost. — Kmetijska podružnica v Mokronogu je sklenila napraviti zalogo umetnih gnojil za svoje ude, da ne bode treba posameznikom naročati gnojil in pošiljati na oddaljeno postajo v Trebnje vozov. — Lepa žival. Iz Zirov se nam piše: Posestnik Ivan Kavčič v Zirch, po domače Pe-tron, je prodal tukajšnjemu mesarju Andreju Demšarju bika siementalske pasme, ki je živ tehtal 980 kg (17'/» q). Žival je dolgo časa bila krotka, a zadnji čas je postala hudobna, zato ga je moral g. Ivan Kavčič še tako mladega, komaj 2 leti in 8 mesecev starega, prodati. Ker pa za žirovsko dolino najbolje uspeva to pleme, zato si je g. Ivan Kavčič preskrbel novega, šc mladega bika od "č\ kr. zena«, a v »Magdi« v Sudermanovi »Domačiji« je ona kot izvrstna predstavljalka modernih ženskih tipov tako srečno rešila svojo nalogo, da jo je vredno videti. To vlogo je tudi izbrala za svoje slavlje Velika je kot klasična in zgodovinska dramska junakinja, v salonski konverzaciji, kot demonska žena, vredno jo je videti kot »Adrijano Lekuvrerovo«, Ebolijevo v »Don Carlu«, »Doloro« itd., kjer ona odgovarja najtežjim zahtevam kakor je treba. Frausina, Debora, Fedora, so vloge, v katerih se ona odlikuje in v katerih nima para na slovanskem jugu. V srbskem repertoarju sc jc proslavila kot »Despa« v »Nemanji«, kot »Jelisaveta« v Jakšičevi »Jelisaveti«, in še danes utrjuje z vsako novo vlogo svojo veliko popularnost in se bo o njenih trajnih in neprecenljivih zaslugah govorilo še dolgo, ko je že ne bo več na pozornici Vestno je opravljala svojo dolžnost in vedno so jo Belgrajčani obsipavali z ljubeznijo in so že teden dni pred njenim slavljem pokupili vse vstopnice za ta gledališki večer, ki bo divna slika narodne ljubezni do svoje ljubljenke Njej, z dušo in srcem Slovenki, častita ob tem slavlju tudi »Slovenec« z željo, da bi jo vsako leto parkrat videli tudi na našem domačem odru. kranjske kmetijske družbe, ki bo v naši dolini nadomestoval prejšnjega. — Trgovski pomočniki v Trstu so pričeli živahno agitacijo za zapiranje trgovin ob 7. uri zvečer. Kaj pa ljubljanski »Merkur«? — Avtomat za brzojavne blankete so nastavili v poslopju dunajske glavne pošte. — O »čudnem dogodku« poročajo listi iz Podgore. V četrtek zjutraj je šla neka ženska med nevihto in gromenjem čez most med Podgoro in Stračicami. Imela je odprt dežnik. Kar naenkrat je hudo zagromelo in treščilo. Ženski na mostu se je vnel dežnik. Prestrašena je vrgla dežnik v vodo in zbežala. K sreči je imela še enega seboj. Kdo je bila ženska, se ne ve. — Novice iz Amerike. Rojak Andrej Muha je dne 27. septembra hotel skuhati za-jutrek svojim sostanovalcem. Na neumeven način je hotel podkuriti ogenj, a tu se je imelo in naenkrat je bilo vse v plamenu. Hiša je pogorela do tal. — Dne 29. septembra je šel Anton Strle na lov. Na potu mu je spodrsnilo, puška se sproži in cel strel ga zadene v roko. Ponesrečenca so pripeljali v bolnico, kjer mu bodo odrezali prste. — V Brocklynu jc umrl Josip Kocjančič, star 38 let. — Ugrabitev otrok v Zagrebu. Zdravnik dr. Eugen Rado v Zagrebu, o katerem se je zavoljo ugrabitve svojih otrok, ki jih jc vzel svoji ločeni ženi, živeči v neki vili, mnogo govorilo, toda potoni sodnije je moral otroke zopet ženi izročiti, ie otroke zopet odpeljal ter jih ima v svojem stanovanju v oskrbi. Dr. Rado se sklicuje na zdravnike, ki so dokazali, da so bili otroci pod varstvom ločene žene zelo zanemarjeni. Nova pošta v Opatiji. Iz Opatije poročajo: Danes je bil tukaj zopet komisijski ogled radi nove zgradbe za pošto. Bržkone bode zmagala o tej zadevi »Siidbahngesell-schaft«, pa saj smo navajeni presenečenj. Štajerske novice. š Shoda. V nedeljo 27. oktobra ob 4. uri popoldne bo v Sromljah zborovanje. Poročala bodeta poslanca dr. Benkovič iu dr. Jati-kovič. Dopoldne bo v Rajhenburgu gospodarski pogovor. š »Domovina« v Gradcu je v nedeljo, dne 20. t. m., imela izvanredni občni zbor, katerega se je udeležilo, vpoštevajoč posebne razmere v Gradcu, precej članov in tudi več novincev, ki so se šele zdaj vpisali v društvo. Akademik Božič je predaval o organizaciji in slovenske delavce vnemal, da premagajo v sebi mlačnost ter nasprotstva, bodisi odzu-uaj, bodisi iz njihove srede same, in začno gojiti svoje narodne in verske ideale združeni. Povdarja poleg izobraževalnega in veselične-ga namena »Domovine« tudi pravovarstveni in izproži misel, da bi se društvo preosnovalo v izobraževalno-podporno. Nato poroča tajnik Blanč o letošnjem delovanju društva. Poročilo je bilo za Slovenca-delavca, ki se je sam v tujem mestu izobrazil, sestavljeno zares vzorno. Blagajnik Znidar izkaže 81 kron premoženja s tirjatvamj vred. Knjižničarjevo poročilo podaja nekoliko temno sliko o zapu-ščenosti graškili Slovencev, v kolikor se tiče njihove samoizobrazbe v materinem jeziku. Od zadnjega občnega zbora se jc namreč prebralo samo petnajst knjig. Članov ie 78, med njimi 30 ženskih, ki so v marsičem za-vednejše kot moški in kažejo veliko bolj razviti čut za svojo samoohranitev v narodnem in verskem oziru. izvolil se je nato nov odbor, sestoječ iz gospodov: Blanč, Marčič, Roš-karič, Videršek, Novak, Kukitian F.. Kukman M.. Stegne, Baje, Kosi. Kukman povdarja, da je »Domovina« krščansko, narodno in demokratično društvo ter želi. da bi čimdaljebolj uspevalo in združevalo v sebi vsaj večji de! graškega Slovenstva, ki ie tako zelo razbito. Vrli pevovodja, narednik Jagodic, naznani, da se bodo vršile redne pevske vaje. Za revizorje sta bila izvoljena Kos in Božič. Po končanih formalnosti se ie vršil prijateljski razgovor in se je zapela slovenska pesem. Novemu odboru polagamo procvit društva toplo na srce, kajti mrtvilo med graškimi Slovenci treba enkrat za vselej premagati, ako nočemo v tujem morju poginiti. š Slovensko katoliško akademično društvo »Zarja« ima svoj prvi redni občni zbor v zimskem tečaju 1907/8 v petek, 25. t. m., ob pol osmi uri zvečer pri »Zeleni Štajerski«. Spored: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Branje zapisnika bratskega društva »Danice«. 3. Poročilo odborovo. 4. Poročilo revizorjev. 5. Sprejem novih članov. 6. Volitev odbora. 7. Slučajnosti. š Novi graščak na Vurbergu. Na Vur-bergu pri Ptuju so veselo pokali topiči pretekli torek 22. tega meseca. Zakaj? Prihajal je nov lastnik slavnega vurberskega gradu Jožef grob Herberstajn. O. župan in g. župnik sta ga pozdravila v vznesenih besedah. Gospod grof pa se je tudi takoj skazal plemenitega dobrotnika tukajšnjega ljudstva. Daroval je namreč 500 kron revežem vurberške župnije. Hvala visokemu darovalcu. š Nesreča ua Savi. Med Sevnico iu vasjo Log na Kranjskem sc prevaža ljudi in živino čez Savo z velikim čolnom. Prevoz se vrši tako, da je čez Savo napeta močna železna vrv, ki po nji drči škripec, na katerem je privezan čoln z drugo vrvjo. Ker ic zadnje dni vsled obilega dežja Sava močno narasla, je bila vožnja radi nevarnosti ustavljena, oziroma prepovedana. Vkljub temu je v nedeljo, 20. t. m., proti poldne hotel stari brodnik Kirin, ki se jc bil najbrže prej že nekoliko napil, dabremu znancu izkazati uslugo in ga prepeljati iz kranjske na štajersko stran, kar sc je tudi srečno zgodilo. Ko se jc pa brodnik hotel vrniti zopet na desni breg in jc iz nasprotnega toka, ki ga nareja voda oh levem bregu, po neprevidnosti s počez obrnjenim čolnom zavesljal v deroče valovje, je čoln s sprednjim koncem zajel vodo. Brodnik se je v tem hitro oprijel klopi v čolnu, a je z njo vred zdrknil v valovje in utonil. š Otrok v zaboju na Dravi. Od Sv. Barbare v Halozah se poroča: Te dni je priplaval po Dravi proti borlskemu mostu lesen zaboj. Ljudje so zaslišali iz njega otročji jok in našli v njem približno osem tednov starega otroka. Perilo kaže, da mora biti otrok iz mesta. Neki posestnik ga je vzel za svojega. š Smrt na morju. Bivša hišna posestnica v Gaberju, A. Zirger, se je v Trstu vkrcala v parnik, da bi se prepeljala v Ameriko k svojemu možu. Med potjo pa jo je zadela kap in je umrla. Našla je svoj grob v globokem morju. — Ženo, ki je bila že poprej bolna na srcu. je v Trstu razburilo še to, da se ji je izgubil sin, katerega je šele s pomočjo policije našla. Zapustila je na morju štiri otroke, med njimi tri nepreskrbljene, kateri so se sami peljali naprej v Ameriko. š Radi tatvine v hotelu je bil v Ljubnem na Štajerskem obsojen ključavničarski pomočnik Albert Goga. Ljubljanske novice. lj Iz pevskega društva »Ljubljana«. Gosp. svetnik J. P. Vencajz, odvetnik v Ljubljani, je pristopil k pevskemu društvu »Ljubljana« kot ustanovni član z zneskom 50 kron. Hvaležno beležimo to vest z željo, da velikodušni gosp. svetnik dobi mnogo posnemovalcev. Ij Ondf.čkov koncert. V nedeljo, dne 27. oktobra 1907, zvečer ob pol 8. uri bo v veliki dvorani hotela »Union« koncert, katerega izvršuje c. kr. komorni virtuoz, gospod Fran Ondriček. Sodeluje klavirski virtuoz, gospod Josip Famčra. — Vzpored: I. Rihard Strauss: Sonata za violino in klavir. Es-dur. Op. 18. 1. Allegro, ma noti troppo. II. Improvizacija (Andante cantabile). III. Allegro. Izvajata g. Fr. Ondriček in g. Jos. Famčra. — 2. Josip Slavik: Koncert za violino. A-mol. Klavirsko spremljevanje postavil Fr. Ondriček. Izvajata g. Fr. Ondriček in g. Jos. Famera. — 3. Josip Stik: Pomladna idila. Na klavir svira g. Jos. Famera. — 4. a) Peter Iliič Čajkovski: Sere-nade melancolique; b) Wieniawski: Tarantela. Svira g. Fr. Ondriček. — 5. a) Liszt: Etude. F-mol; b) Brahms: Rapsodija. Es-dur. Na klavir svira g. Jos. Famera. — 6. Fran Ondriček: Češka rapsodija. Na gosli svira g. Fr. Ondriček. — Začetek točno ob pol 8. uri. Sedeži po 1,2 in 3 krone, stojišča po 80 vin., za dijake po 40 vin. se dobivajo v trafiki gospe Cešarkove v Šelenburgovih ulicah in na večer koncerta pri blagajni. Ij Mirozov društvene godbe vrši se ob lepem vremenu jutri ob 7. zvečer ter se po-miče po naslednjih ulicah: Mestni dom. Poljanska cesta, Sv. Petra cesta, Miklošičeve ulice, Dalmatinove ulice, Dunajska cesta, Še-lenburgove ulice. Gradišče, Rimska cesta. Turjaški trg, Breg, Sv. Jakoba most. Stari trg. Mestni trg. Vodnikov trg. Mestni dom. Ij Napredek. V Ljubljani občeznana tvrd-ka A. Stacul si je pred kratkim nabavila v Rotterdamu zelo praktičen stroj za rezanje salam in gnjati brez kosti, posušene v sopa-rici po nizozemskem načinu. Ij Okradeni akademik. Pred par dnevi smo poročali, da je bil akademiku g. Logarju ukraden kovčeg. V kovčegu je bilo različno perilo, nova obleka, novi čevlji in galoše, mnogo knjig, razni zapiski in dokumenti. Neznan zlikovec je vlomil v kovčeg ter ga pustil ležati na Mirju za nekim zidom. Pobral je vse perilo, obleko, črevlje in galoše. V kovčegu se je našlo le še nekoliko knjig in dokumentov. Vsa poizvedovanja policije so bila do sedaj še brez uspeha Okradenec ceni vrednost nad 150 kron. Ij Upravni odbor »Zveze slovenskih pevskih društev« je v svoji zadnji seji sklenil, da se vrši letošnja skupščina zveznih odposlancev v nedeljo, dne 29. decembra t. 1., ob 10. uri dopoldne o priliki velikega koncerta »Pevske zveze moravskih učiteljev«, ki se priredi ta dan ob 5. uri popoldne. Letošnja skupščina bi se sicer vsled sklepa lanskega zborovanja morala vršiti v Trstu, a se vsled nepričakovanih ovir in po nasvetu zastopnika tržaških pevskih društev vrši zopet v Ljubljani. »Zveza« opozarja slavna pevska društva in glasboljubivo občinstvo sploh, da je izdala in založila Adamičev moški zbor »Notranjska«, katerega je nagradila vsled lanskega razpisa častnih nagrad. Partitura zbora obsega pet litografiranih strani in se dobiva pri »Zvezi« za 50 h. lj Ura na Gradu je — zmešana! Bije prav, kaže pa četrt ure naprej! Ali bi je"ne mogla administratorja Gradu za »notranje zadeve« gg. grof Lichtenberg in župnik Berce malo »urihtati«? Ij Potresna opazovalnica v Ljubljani je včeraj zvečer ob 9. uri 30 min. zvečer zabeležila 900 km oddaljen močan potres. Ij Umrli sta usmtljenki Marija Sinil, stara 59 let in Antonija Ribič, stara 24 let. Ij Tatvina. Včeraj dopoldne je bilo posestniku Ivanu Dolšaku iz Golega iz dvorišča št. 4 na Karlovski cesti ukradena vreča, v kateri jc bila ustrojena kravia koža, kos podplatov in nekaj usnja, v skupni vrednosti 28 K-Tatu šc nimajo. Ij Izgubljene In najdene reči. Šolska učenka Helena Marenkova jc izgubila rjavo denarnico z manjšo vsoto denarja. — Oskrbnica Terezija Voukova ie našla denarnico z večjo svoto denarja. Gospa Kosova jc našla črno denarnico z manjšo svoto denarja in se ga dobi na Elizabetni ccsti št. 6. — Najden jc bel robec z imenom Soritsch in letnico 1882. Ij Semenj. Dne 23. t. m. je bilo na tedenski sejm prignanih 77 volov. 127 krav in telet, skupaj 204 glave. Kupčija je bila slaba. Ij Pevska izkušnja »Ljubljane« bo prihodnjo soboto točno ob 9. uri zvečer v veliki dvorani »Uniona«. Razne stvari. Kriza na ameriškem denarnem trgu. Na ameriškem denarnem trgu ie nastala velika kriza. Banka Knickerbacker trust je morala zapreti svoje urade, ko je deponentom, ki so jo naskočili, izplačala osem milijonov dolarjev. Mnogo tvrdk ie naznanilo svoj faliment. Tudi na Holandskem imajo denarno krizo. Salomonsk odgovor. Vsled železniške nesreče umrje ženi vroče ljubljeni mož. Ona je dobila za to svoto 15.000 kron. Bila je s tem zadovoljna. Kmalu nato se pripeti pri isti železnici zopet nesreča. Mašinist jc zgubil eno nogo. On dobi 20.000 kron odškodnine. Ko je to ona ženska čula, je šla k ravnatelju rekoč: »Mašinist je izgubil samo eno nogo, a je dobil 20.000 kron, a jaz vroče ljubljenega moža — pa ste mi dali samo 15.000 kron.« Ravnatelj je to mirno poslušal. Ko je končala, .ii odgovori: »Draga gospa, ta revni mašinist si ne more za 20. 000 kron kupiti nove noge, a Vi s 15.000 kronami lahko dobite moža. še mlajšega od prvega.« Smrtni padec dirigenta. Z Darmstadta se poroča z dne 15. t. m.: Dvorni ravnatelj tukajšnjega dvornega gledališča Viljem Knor-zer je padel z najvišjega gledališkega nadstropja. Kmalu nato je umrl vsled poškodb. Posledice pijančevanja. Pred par dnevi se je dogodil v nekem dunajskem predmestju sledeči strahoviti dogodljaj. Neki Neuhauser je prišel pijan domov. Žena ga je raditega oštela. To ga je tako razjezilo, da je pograbil gorečo svetilko in jo vrgel za ženo. V kratkem času je bilo v ognju vse pohištvo in postelje, v katerih so spali štirje otroci v starosti štirih do devet let. Ženi se je vnela obleka. Vsa v ognju je hitela na dvorišče ter klicala na pomoč. Hiša, oče in otroci so zgoreli, mater so pa vso opečeno prepeljali v bolnišnico. General — urednik pedagogiškega lista. To je gotovo redkost v Evropi. Tak general je po ruski terminologiji infanterijski general Aleksej Nik. Ostrogorskij. Znan jc kot pedagog in urednik časopisa »Pedagogičeskij Sbornik«. Dne 10. listopada je slavil 25let-nico, odkar stoji na čelu navedenega časopisa. On je kot pedagog in pisatelj dobro znan daleč po Rusiji. »Novoje Vremja« je v svoji ilustrovani prilogi prinesla generalovo sliko. Jajce — ženitni posredovalec. Po nenavadni poti poskušal je dobiti ženo mlad mož v Hog Baju v Južni Avstraliji. Mladi mož kupčuje z jajci, katere prodaja v daljne kraje. Prišlo mu je na misel, da bi se dalo na jajca lahko kai napisati; sestavil je ženitno ponudbo ter okrasil vsako jajce z njo. Dobil je že mnogo odgovorov ter si bo lahko izbral nevesto. Mednarodna tekma v zrakoplovstvu se vrši v St. Loiusu v Ameriki. Tekmuje osem zrakoplovov. Tekmovanje se vrši za Gordon Benettovo nagrado. Kako in kaj čita nemški cesar? »Kol-nisehe Volkszeitung« je glede cesarja Viljema dognala jako zanimivo dejstvo. Cesarju na-strižejo iz raznih listov to, kar naj bere Cel list, ki ga prebere nemški cesar, .ie samo »Tagliehe Rundschau«, zagrizen protestan-tovski dnevnik. Ta list pa se včasih za cesarja posebej tiska, tako da nekatere notice, ki v listu za druge naročnike izidejo, v »cesarjevi« številki manjkajo »Tagliehe Rundschau« je to tajila, zdaj je pa »Kolnische Volkszeitung« v fotografično natančnem posnetku dokazala na številki z dnč 11. julija, da se je to res zgodilo. Notica polemizira s »Kolnische Volkszeitung« o tem, kaj nemški cesar bere, je izšla v listu, a v »cesarjevi« številki so io izpustili in nadomestili z neko notico o Aziji. Tako je jasno dokazano, da varajo nemškega cesarja njegovi svetovavci tudi potom časopisja. Bog ve, ali bodo to pustili brati mogočnemu Viljemu, ali pa bo on edini, ki ne bo smel o tem nič vedeti? Slava Krištofa Kolumba potemnela. Dandanes je več ali manj splošno znana stvar, da so Normani že zgodaj v srednjem veku poznali jeden del Amerike, in ravno sedaj kroži vest iz učenega sveta, da so že tisoč let pred Kolumbom v Aziji Ameriko popolnoma dobro poznali. Znamenito je tudi to, da Normani niso bili kultivatorji, kakor so to v istini bili Azijci. Sedaj, odkar je Wirning obelodanil svoje delo »Tisoč let pred Krištofom Kolumbom«, se zamore to precej verjetnim smatrati. Leta 499 naše ere odpotoval jc budhi-stiški svečenik Hui Chen na zemljo Fusang (Iztočno zemljo), a se je leta 502 zopet vrnil. Kasneje je prebivalo pet budhističnih svečenikov v Ameriki in prepovedovalo ondi svojo vero. Hui Chen je prinesel iz Fusanga mladike od agave, kalifornijsko - mehikauske smokve, a tudi bakra. Carju Wu-Ti je prinesel budhistiški svečenik tudi poročilo o običajih ameriških narodov. Španski mornarji so opazili, da narode Mehike, Teksasa in Yu-hatana spajajo sorodne kulture. Kot dokaz so jim služila imena mest, oseb in stvari, ki so bila popolnoma azijatska. Najboljši dokaz pa jc dobro ohranjena izkopina, ki predstavlja kip Budlie z vsemi tradicijonalnimi znaki. Ka-menit kip je velikansko delo ter jc sezidan iz materijala, ki sc dobi samo v Aziji. Štirinajstletna deklica večkratna morilka. Kakor smo že poročali, je štirinajstletna pestunja Schnell umorila več ji v varstvo izročenih otrok. Sedaj sc poroča iz Monako-vega, da so .ii zopet dokazali dva nova umora. V Febu jc služila pri delavcu Hiibru in umorila trinajstmesečno dete. Dalje je umorila v začetku julija delavcu Kiermayerju v Mitten-heimu otroka. Skoro v vseh slučajih jih jc usmrtila na isti način. Nji v varstvo izročeni otroci so umrli takoj, čc jc bila la četrt ure sama pri njih. Trupla otrok bodo izkopali. Dveh umorov v Harthoiu pri Monakovem ji do sedaj še niso mogli dokazati. Vsi črnogorski uradniki so demisijonirali. ker se ne strinajo s sedanjo vlado in so pristaši opozicije. To je mogoče le v Črni gori! Madjarski dijaki proti Bjdrnsonu. Iz Budimpešte se poroča: Poslušalci budimpeške univerze so sklenili protest proti Bjornsono-vemii članku in ga poslali Bjdrnsonu z 800 podpisi. Velika nesreča s petrolejno svetilko. Iz Kastna pri Boheimkirchen ob zahodni železnici se poroča: Obitelj tu se mudeče prince-zinje Ane Marije Rohau, ki je stanovala v župnišču. je zadela v soboto velika nesreča. Hišna princezinja je šla zvečer med 8. in 9. uro z gorečo svetilko skozi sobo, kar prileti zanjo šestleten princ ter jo iz otročje nagajivosti sunil, da ji pade goreča svetilka iz rok na tla. Svetilka je eksplodirala in takoj sta bila mali princ in deklica v ognju. V strahu sta bežala oba v župnikovo kuhinjo. Župnik je princu takoj raztrgal s telesa gorečo obleko. Toda kljub temu imata oba težke opekline, princ na celem telesu, deklica pa na desni nogi. Prvo pomoč jima je dal občinski zdravnik dr. Daru, v nadaljnjo zdravniško oskrbo ju je prevzel hišni zdravnik prineove obitelji dr. Kreibl z Dunaja. Princ je včeraj umrl. Dvoje ljudi izgubilo življenje v vinskem sodu. V kraju Kurtinig pri Salurnu je zlezel v soboto kopač Simon Zemnier v velik sod. da bi ga osnažil. Toda strupeni plini v sodu so ga omamili. Ravno tako tudi njegovega vnuka Jurija Zemnier. ki ga je hotel rešiti. Ko so jih ven potegnili, sta bila oba mrtva. Zlato mesto. »Figaro« piše. da se v Me-\iku pride brez posebnega napora do zlata. Na vsaki karti se prav lahko najde mesto Guinato ni tam ni treba drugega kot postrgati IX) zidu katerekoli hiše in padalo bo zlato v roko. Popolnoma vseeno ie, katero hišo si izbereš, ker so vse hiše v Guianato prevlečene z zlatom. Mesto Guianato so sezidali prvi španski pustolovci, ki so prišli v deželo. Oni niso bili izvedeni zidarji in tudi niso imeli pripravnega orodja, vsled tega so trdo zlato rudo, ki je niso mogli sekati, metali stran. Tako je počasi narastcl ogromen kup teh »odmeč kov«, s katerimi so pozneje zgradili mestno obzidje in zidove posameznih hiš. Tako je torej ostalo v teh hišah nepremično blago in vživa ga lahko ne samo hišni gospodar, ampak vsak stanovalec dotičnega mesta. KoroSRe novice. k »Slovensko krščansko-socialno delavsko društvo« v Celovcu. V nedeljo, dne 20. t. mes. je imelo celovško slovensko krščanskosocialno delavsko društvo« svoj mesečni shod v gostilni pri Otiču. Shod je bil dobro obiskan, kot še noben drug. Prišlo je tudi več udelcž-nikov od zunaj, celo iz Tržiča je bilo nekaj gostov navzočih. Predsedoval .ie tovariš Jože Tavčar. Govoril je č. g. Andrej Sad.iak v av-stro-ogrski nagodbi, in č. g. dr. Ehrlich Lan-bert o svojem potovanju po Grškem. Vmes so izvrstno svirali tamburaši pod vodstvom gospoda Ravnika. Le tako krepko naprej! k Iz vode so potegnili v soboto v Lavan-tinski dolini Frančiška Radia, sina zidarskega mojstra. Ni še znano, če se je zgodila nesreča ali pa hudodelstvo. k Ker je bil obsojen, da mora plačati ali-mentacijo se je usmrtil s strihninom 21. t. m. 29-letni vulgo Jorglsohn v trški okolici. Telefonska In brzotonc poročite. ZA BELOKRANJSKO ŽELEZNICO. Semič, 24. oktobra. Belokranjska županstva občine Crešnjevec, Kot, Semič in Višnji vrh. izjavljajo poslancem S. L. S., zlasti Suk-ljeju in Šusteršiču, hvaležnost in priznanje na uspehu, da se jim je vsled neumornega prizadevanja posrečilo zagotoviti zgradbo belokranjske železnice. Hkrati ugovarjajo, da bi poslanec Hribar kjerkoli in na kakršenkoli način govoril v imenu slovenskega ljudstva. BLAMIRANI »NAROD«. Dunaj, 24. oktobra. Beležka v »Narodu« koncem včerajšnjega članka o meni, je neos-novatia. O »gonji »Slovenca« proti Jugoslovanskemu klubu« z nikomur niti ne govorim. Sicer pa so me izvolili le pristaši S. L. S., katerim edino sem odgovoren za svoje delovanje. naj se o meni govori in piše karkoli in kjerkoli. Tudi vem dobro, kaj je disciplina. Dr. Hočevar. CESARJEVO ZDRAVJE. Dunaj, 24. oktobra. Boljšanje cesarjevega zdravja je trajno. Danes ponoči je cesar mirno in nemoteno spal ter ni prav nič kašljal. Zjutraj je cesar zavžil zajutrek z velikim tekom. PACAK IN FORT DEMISIJONIRATA. Dunaj, 24. oktobra. V današnji seji mla-dočeškega kluba sta ministra Pacak in Fort naznanila, da sta se odločila demisijonirati. Dunaj, 24. oktobra. Pacak in Fort sta že podala svojo demisijo ministrskemu predsed- niku. V klubu sc jc o tem vršila debata ter se v klubu jutri odloči, ako se demisije vzdrži. CEHI V OPOZICIJI PROTI VLADI? Dunaj, 24. oktobra. V državnem zboru se je danes opoldne govorilo, da nameravajo Čehi stopiti v opozicijo proti vladi. Češki agrarci in katoliki nočejo prevzeti nobenega portfelja. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 24. oktobra. V današnji seji državnega zbora je grajal predsednik včerajšnje obnašanje Sternbergovo in poznejše dogodke ter je pozival poslance, naj varujejo dostojnost. Zbornica razpravlja o starorusinskem nujnem predlogu glede priprav za ločitev Avstrije od Ogrske in bo skoro gotovo še danes pričela prvo branje nagodbe. Dunaj, 24. oktobra. Dr. Šusteršič je vložil nujni predlog za podporo prebivalcem v IŠki vasi. Dr. Benkovič, Grafenauer in Pišek so vložili interpelacijo na trgovskega ministra glede jezikovnih razmer v obsegu poštne direkcije v Gradcu. Poslanec Demšar je predlagal državno subvencijo za okraj Kranj. DEŽELNI ZBOR. Dunaj, 24. oktobra. Tirolski deželni zbor bo razpuščen začetkom novembra, nove volitve bodo najbrže že deccmbra. VELIKI POTRESI NA LAŠKEM. Rim, 24. oktobra, iz raznih krajev južne Italije, posebno iz Catanzzarc in Regio di Ca-labria se javlja o velikih potresih. Več hiš se je podrlo. Škoda je ogromna. GROFICA TARNOVSKA. Dunaj, 24. oktobra. Justično ministrstvo .ie sklenilo, da grofico Tarnovsko, odvetnika Prilukova in aretirano grofičino hišino izroči Italiji. OB OTVORITVI SOBRANJA. Sofija, 24. oktobra. Načelniki revizioni-stičnih socialistov so aretirani zaradi manifesta proti knezu, v katerem pozivljejo delavce, naj demonstrirajo ob otvoritvi sobranja Tudi meščanske stranke so sklicale protestne shode. Današnja številka obsega 6 strani. Najhitrejša vožnja iz Evrope v Ameriko. V četrtek zjutraj, 10. t. m. je dospel v New-York angleški in največji parnik na svetu, »Lusitania«, ki je rabil iz Evrope samo štiri dni, 19 ur in 12 minut. Tako hitro še nobeden parnik ni vozil. »Lusitania« je preplula vsak dan povprečno 24.002 morskih milj. Angleška si je torej ohranila pomorsko oblast ne samo po množini in velikosti parnikov, ampak tudi po hitrosti. »Lusitania« nosi 32.500 ton in ima 70.000 konjskih moči. Prihodnjič odpluje zopet 2. novembra in 30. novembra, potniki pa odpotujejo iz Ljubljane 28. oktobra, in 25. novembra. Pojasnila, kakor tudi vožnje listke izdaja Edvard Kristan, potovalna pisarna. Kolodvorske ulice št. 41 v Ljubljani. Z spretna stavca sprejme „Katoliška Tiskarna". FRANC JOZEFOVA grenka voda. > Novosti -e Novosti s* -ss -s* { «ar te sezije! A. Lukic Ljubljana, Pred Skofllo 19 Priporoča svojo novo urejeno veliko zalogo iz-gotovljenih oblek za gospode, dame, dečke in deklioe po najnižjih oenah. mmmm 2397 3 v krojnem risanju (Schnittzeichnen) :: in izdelovanju oblek daje :: Fani Komar oblastveno konces. učni zavod za krojno risan|e In :! :: :: :: praktično Izdelovanje oblek :: :: :: : Ljubljana, Pred škofijo št. 21. 2399 4-2 Prijateljem ia znancem javljam, da je Bog k sebi poklical mojo triinse-demdesetletno dobro mater Uršulo Perne roj. Markuta v dolgi in hudi bolezni, večkrat po-krepčano s tolažili svete vere. Pogreb je bil v četrtek, 24. t. m., na Trsteniku. 2429 Nepozabno mi pokojnico priporočam v molitev in prijazen spomin. KRANJ, 24. oktobra 1907. Dr. Fr. Perne. Za obilo sočutje povodom smrti , naše nepozabne matere, tete, oziroma stare matere, gospe Ane Pissek se zahvaljujemo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, še | posebno pa preč. sestri prednici in vsemu Joztlinumu za mnogobrojno sprimsUo pri pogretu. 2433 Bog plati! Ljubljana. 24. oktobra 1907. Zahvala. V globoki žalosti vsled izgube svojega iskreno ljubljenega sina, oz brata, gospoda Emila Schuster izrekam v svojem imenu kakor tudi v imenu svojih otrok vsem dragim prijateljem in znancem za tolažilne besede iskrenega sočutja, za krasne darovane vence in za častno spremstvo k zadnjemu počitku, najiskre-nejso in najtoplejšo zahvalo. 2435 Ljubljana, 23. oktobra 1907. Marija Schuster. ki je izvežban v podkovanju konj Kovač hlapec zanesljiv se sprejmeta v tovarni za lep v Ljubljani (Leimfabrik). 2425 2-1 Zaradi odpotovanja se proda razno lepo pohištvo po nizki ceni. Ogleda se lahko vsak dan od 10.—12. in od 2.-4. ure v Sredini Št. 14 na Prulah, Ljubljana. 2432 2—1 Zahtevajte zastonj in franko moj veliki, bogato ilustrovani glavni cenik z nad 3000 slikami vseh vrst nlkelnastih, srebrnih in zlatih ur, kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnin in srebrnin, god-benega orodja, jeklenega in usnjatega blaga po izvirnih tovarniških cenah. Nlkel remont, ura......K 3 — švic. izvir. „Roskopf" pat. ura . ,, 5 — registr, „Adler Roskopf.", nikel. remont. s sidro.......„ Ooldin rem. ura ,,Luna", kolesje z dvojnim plaščem......,, 8 50 srebr. rem. ura „Oloria" .....8-40 „ i, „ dvojni plašč . . . ,, 12 50 ,, oklep, verižica z rinčico na pero in karab., 15 gr. težka . . „ 2-80 ruska Tula nikel. ura cilind. z „Luna" kolesjem . . „ 10 50 ura s kukavico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 — švarcvaldska ura K 2'80. Za vsako uro 3leino pismeno jamstvo! Nikak risiko I Zamena dovoljena, ali denar nazaj I Prva tovarna za ure Hanns Konrad, c. In kr. dvorni založnik v Mostu (BrUx) 654, Češko. 2316 1-4 A" s« e Me potrebščine najcenejše in najboljše priporoča I. TONI, Ljubljana 2io8 2 Sv. Petra cesta 31. Naročila po pošti najtočneje. Najnovejša budilnrca (VUecker) s oljnim bitjem zvoneniem K 6- 2363 10- i !'rva kvaliteta z masivnim kolesjem. bije ure in pol ure, zbudi 7. glasnim stolpovim zvonuujem, lipo putirano okroglo leseno okvirje, bela cilernica iz stekla iO cm v premrru, samo K 6. . 1 -ta s ciferntao, sveti ponoči, K 7'—. i leta pismene garancije. Kar ne dopade, se dobi denar nazaj. Pošlje po povzetju Max Bobnet ' Dunaj IV Margaretenstrasse 27, Zahtevajte mo| cenik « 5000 podobami zattnni in Irsnko. DUNAJ- ske kapljice proti krču v želodcu, zanesljivo sredstvo za želodec sestavljeno po zdravniških receptih iz najbolje učinkujočih >dravil — Proti bolečinam v želodcu in črevesih vzame se po 20—40 kapljic. Stefcl. 20 vin.; M stekl za 2 kront se dobi le v lekarni pri zlatem orlu kemika Mardetschla-gerja v Ljubljani. Jurčičev trg. Najstarejša lekarna na Kranjskem. 2436 5—1 ki je dovršil gimnazijo, iftče primerne službe. Abiturijent, 2382 3 Ponudbe na upravn. .Slov." pod „služba\ =Velika: prodaja v Angleškem skladišču oblek do dne 2. novembra t. I. zaradi ogromno velike zaloge konfekcije za dame, gospode, deklice in dečke. Nizke cene brez konkurence 2424 O. BERNATOVIČ 6-2 Ljubljana, Glavni trg štev. 5. Železniška Eoskopf 7 kron Moja originalna ,,Železniška Roskopf anker-remontotr ura ima 32urno, s steklom krito kolesje v rubinovih kamemih , cilernica iz emajla, dobro proti prahu zaprto, pravo nlkla-sto pokrovje, šarnini pokrov, patenlnr"aufzug" za urno pero. da ne poči Vsaka ura ima kom-pasovo reguliranje in gre na minuto natanko pri vsakem vremenu. Prodali smo c kr. državnim železnicam že nad 10.000 komadov v polno zadovoljstvo. Brez sekundnega kazalca . komad K 7 — S sekundnim kazalcem . ,, K e-— 3 leta pismene garancije. — Pošilja po povzetju Max Bohnel, Dunaj, IV., Margaretenitrasso 27. Sodn. zapr. strokovnjak In ocenjevalec. Zahtevajte cenih t 5000 podobami zastonj in Iranko 2362 10-1 Sanafogen Od nad 5000 proiesorjev in zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno potrjen kot najuspešneje krepilno in osveževalno sredstvo 2010 7—3 Jači telo, krepi živce Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer& Co., Berlin S.W.48in glavno zastopstvo C. Brady, Dunaj I.Fleisch-markt 1. Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih ci@ilieew Ustanovljene let« 1854. v Ljubljani, Wolfove ulice fttev. 12 Štev, telefona : priporoči slavnemu občinstvu in •po&iovaBin fostHničarJem svoj« i m b e r ■ e ...........M&9 iso -« m « c« ■■ o pivo v * o«l i Državni zbor. D u n aj, 23. oktobra. Iz češkega tabora. Nujnih predlogov ni konca ne kraja. Važna vprašanja, kakor so pdržavljenje premogovnikov, prepoved kartelov itd., hočejo nekateri poslanci rešiti kar z nujnimi predlogi. Za taka vprašanja je treba časa in temeljitega proučevanja. Tudi ni sedaj zbornica »razpoložena« za taka vprašanja, Ker nagodba je predmet splošnega zanimanja in posvetovanj. Zato se nc motimo, ako trdimo, da sedanji nujni predlogi niso znak obstrukcije, marveč imajo edini namen zavleči razpravo o avstrijski i>o-godbi z ozirom na zmedenost v češkem taboru. Dva češka ministra, ki sta obenem mla-dočeška poslanca, sedita v kabinetu, ki je zbornici predložil besedilo pogodbe. Na tej pogodbi se je komaj posušil dr. Fortov podpis, ministra pa še v trenutku ne vesta, ali more vlada računati tudi na češke glasove. Čustvo dostojnosti zahteva, da odstopita oba češka ministra, ako vsaj večina čeških poslancev ne glasuje za nagodbo. To pa morata češka ministra vedeti, predno se začne razprava. Leseni bogovi bi se smejali, ko bi dr. Fort kot trgovinski minister zagovarjal v zbornici avstro-ogrsko pogodbo, proti kateri pa bi glasovala večina njegovih poslanskih tovarišev. Isto velja o ministru dr. Pacaku, ki je kat' eksohen zaupnik češkega naroda v kronskem svetu. Zato z vso silo pritiskata oba ministra na svoje poslanske tovariše, naj se hitro odločijo. Aut-aut! Stvar pa ni tako enostavna. Češki agrarci ' zavidajo Mladočehom dva ministrska sedeža. Vsaka preosnova v ministrstvu pa jc v sedanjem trenotku neumestna in utegnilo bi se zgoditi, da bi favoriti obsedeli med dvema stoloma. Drugo taktično vprašanje je, ali naj sedaj Cehi od vlade zahtevajo zagotovilo znanih svojih narodnih zahtev. Odgovor je: Ne! Baron Beck je vsem strankam izjavil odkrito, da glasov za avstro-ogrsko pogodbo nc kupuje z narodnimi koncesijami. Povsem naravno. Ako obljubi sedaj Cehom drugo univerzo, takoj se oglasijo Rusini, Jugoslovani in Italijani, Nemci pa prično kričati, kakor bi jim kdo jermena rezal na hrbtu. Po nagodbi pride prvo na vrsto češko-nemško vprašanje. In tudi sicer bi Cehi padli na glavo, ko bi sami izrinili iz kabineta dr. Forta, s katerim bi gotovo bil solidaren dr. Pacak. Kakor sem poročal že včerai, je povsem gotovo, da se pomirijo duhovi v češkem taboru in da se preosnova kabineta izvrši, ko bode pogodba z Ogri pod streho. In dotlej je le malo tednov. Karteli. Ze včeraj se je pričela razprava o nujnem predlogu češkega agrarca Švejka, ki zahteva, naj vlada prepreči vse kartele. Karteli so večinoma pijavke. N.iih razvoj sc vrši na stroške srednjih in malih industrijskih podjetij, sploh na škodo konsumentov. Uničiti, onemogočiti hočejo vse faktorje, ki bi jim mogli delati konkurenco. Karteli narekujejo cene surovinam in izdelkom na trgu ter uganjajo nesramno lihvarstvo. Najbolj kričeče vzglede vidimo v ameriških Zedinjenih državah. Pa tudi v Avstriji so že neznosne razmere. In povsod vidite na čelu kartelov židovske kapitaliste, ki so večkrat močnejši nego vlada, ker z zlatom obložen osel pride skozi vsaka vrata. Celo sedanji pravosodni minister dr. Klein je javno priznal potrebo, da se zakonito uredi kartel-stvo. So, ki odločno zahtevajo, da se karteli kratkomalo prepovedo, drugi zagovarjajo načelo, naj se kartelstvo primerno uredi z zakonom. Mi pač zagovarjamo in zahtevamo, da se karteli sploh prepovedo. Vendar pa je gotovo. da tudi prepoved ne bode odpravila židovskih zvijač. Karteli bodb v tej ali drugi obliki. Človeška družba pa iina pravico, da se vsaj brani tem pijavkam. Namen predloga je torej lep in dober, lc prilika ie neugodna. In res je predlog padel pod klop. Kot generalni govornik sc je oglasil dr. Lueger proti nujnosti. Z močnim in jasnim glasom je izjavil v imenu svoje stranke, da glasujejo proti vsakemu nujnemu predlogu, dokler ni rešena avstro-ogrska pogodba. Parlament ne sme dopustiti, da bi vlada morala poseči zopet po zloglasnem S 14. Vsaka zamujena ura je tudi izgubljena. Zato nai vse stranke glasujejo proti nujnosti. (Živahna pohvala.) S tem govorom je bila usoda predloga zapečatena. Sicer ie kat. narodni češki poslanec Myslivec izvrstno dokazoval škodljivost kartelov, toda pri glasovanju je zbornica odklonila nujnost. Draga živila. Zbornica ie nato razpravljala o nujnem predlogu poslanca Klofača, ki zahteva: »Vladi se naroča, naj preišče vzroke vedno večje draginje živil in premoga vsled kartelov ter naj upravnim in zakonitim potom odpravi to zlo.« Ta predlog je Klofač utemeljeval jako obširno. Socialno-deinokraški govorniki so zopet iskali povod, da osmešijo namen predloga in da se proslavljajo kot edini prijatelji in zagovorniki nižjega ljudstva. Dočim pa socialni demokratje molče o židovskih oderuhih, vedno prežvekajo stare fraze o »klerikalni bisagi«. Prav pošteno je danes grof Sternberg okrtačil socialno-demokraške proroke, ki slikajo revnemu ljudstvu raj v socialno-demo-kraški državi. Ta raj pa bi bil podoben puščavi Sahari. Sternberg naglaša, da smo brez obrambe nasproti lažem iu obrekovanjem socialne demokracije. Agrarci lahko dokažejo s svojimi knjigami, da ne morejo plačevati tako visokih dnin, kakor industrijci. Na kmete ne grejo delavci, ampak pohabljenci. Govornik si želi, da ustanove agrarci kartel. Kmetijstvo je reser-voir, ki daje deželi in tvornicam zdrav človeški materijah Poljedelstvo pa ne tvori zgolj gospodarskega, marveč tvori tudi moralna tla. Ce se uniči kmetijstvo, se jenja družba, končan je napredek in zdrav razvoj države. Govornik izjavlja, da moderna industrija degenerira delavstvo. Zahteva postavo, ki zabranju-je, da se vrže mladino v žrelo industriji. Naglaša, da zastopajo katoliški agrarci v popolnem nasprotju s socialnimi demokrati krščansko ljubezen do bližnjega. Svari, da se razsoja vprašanje o podraženju živil s stališča egoistov. Smešni so socialni demokratje, ko govore o morali. Na Češkem ni niti ene delavske blagajne, kjer bi ne bili kradli socialni demokratje. Visoke kmečke dnine v Nemčiji in na Francoskem sc res plačujejo, ker imajo visoko agrarno carino. Na Francoskem je carina na poljed. pridelke jako visoka, dasi so na krmilu soc. demokrati in ne fevdalci. Socialni demokrati poneumnijo z neresnicami prebivalstvo, ki strada. Govornik poživlja vse stranke na boj proti prekupcetn in zahteva postave, ki naj varujejo producente in kon-zumente. Socialni demokrati niso sposobni za boj proti korupciji, ker imajo tesne zveze z judovskimi listi in s karteli. Ljudstvo se mora posvariti pred socialnim demokrati in se mora pozvati, da se poda k pravim zdravnikom, k krščanskim ljudskim zastopnikom, ki ne poznajo laži in demagogije, marveč Ic krščansko moralo in ljubezen do Najvišjega. Ko sta še govorila Schrammel (socialni demokrat) in Klofač, zapove predsednik zapisnikarjem, da naj preštejejo zbornico. Nato konštatira, da so našteli 231 poslancev. Proti nujnosti Klofačevega predloga je glasovalo 140 poslancev, za pa 91. (Ugovori in ropot pri čeških radikalcih.) Klofač protestira proti razglasu o glasovanju. Pomagajo mu socialni demokrati. Konštatirali so zapisnikarji, da je odklonjena nujnost. Predsednik odredi volitev v kvotno deputacijo. Češki radikalci še razgrajajo. Predsednik: »Prosim, pomirite sc«. Poslanec Lesty neprestano kriči. Predsednik: »Ali imate besedo? Ne kršite dostojnosti zbornice.« K besedi se oglasi poslanec Sylvester. Češki radikalci delaio še vedno velik šunder. Predsednik: »Kaj vedno kričite predsednik. To si prepovem. Ce so šteli štirje zapisnikarji, upam, da vam zadostujejo vaši zaupniki«. Poslanec Sylvestcr protestira v imenu poslancev, ki žele, da zbornica dela in v imenu nemških svobodomiselnih strank proti načinu, kako da se obravnavajo nujni predlogi in prosi predsednika, da naj v dogovoru z načelniki klubov skrbi, da se prepreči ta igra. Predsednik pravi, da hoče ustreči Sy!vestru in opominja resno zbornico, da naj prične s pozitivnim delom. Seja se konča ob 7. uri 10 minut. Prihodnja seja jutri ob II. dopoldne. Soclalno-demokraški napad na Sternberga. Po današnji seji se je pripetil na zborničnem mostovžu buren prizor. Socialni demokrati so namreč na grofa Sternberga zelo jezni, ker neustrašeno odkriva njihove lumpa-rije in jih v svoji jovialnosti duhovito smeši. Ker socialni demokrati niso kos duhovitemu Sternbergu, so sklenili, da ne bodo več odgovarjali grofu. Že med sejo jc kazal grof Sternberg v zbornici neko doposlano mu reklamno podobo. Na sliki jc dvorna kočija s kočijažem na kozlu. Poleg kočijaža sedi lakaj, ki je na las podoben socialno-deinokraškcmn poslancu Francu Sehuhmeierju. Pod podobo jc napis: »Franci v dvorni kočiji«. Sliki so sc poslanci smejali. Tudi po seji je kazal Sternberg podobo poslancem. Schuhmeier je prišel mimo in je izpoznal po besedah poslanca Ku-randc, da Sternberg njega vleče. Schuluneier-ja ie Sterubergova šala zelo razburila. Skočil je proti Sternbergu in zaklical: »Se li ue sra- mujete. To jc pobalinstvo.« Popadel jc grofa za prsi, ga sunil in kričal: »Se-li Vam ne zde take stvari pretrapaste!« Hotel ga je oldofu-tati. V odločilnem trenutku je pa ločil Schuh-meierja od Sternberga močni poslanec Cceh. Tudi zbornični uradnik Krečmer in drugi Cehi so branili grofa. Sternberg se je postavil v bran z razprostrtima rokama. Socialni dem. Muliič, Seeliger, Resel in Eldersch so silili proti Sternbergu, da ga pretepejo. Vedno več poslancev se jc nabiralo. Socialnim demokratom so prihiteli še na pomoč Seitz, Adler in Pernerstorfer. Socialni demokrati kriče: »Pobijemo ga!« »Na tako postopanje nismo navajeni!« Grofu Sternbergu se jc zdelo preneum-no čivkanje socialno-demokraških sršenov in i je šel skozi rdečo dvorano v restavracijo, kjer i je zapustil zbornico. Ko so konečno vdrli Per- ; nerstorfer in drugi socialni demokrati v rdečo j dvorano, že ni bilo več duha in sluha o Stern- } bergu. Socialne demokrate je grozno razjezilo, da jim jc Sternberg ušel. Kričali so, da ga bodo spodili s pasjim bičem iz zbornice. Umi-rili so se šele, ko so šli dr. Adler, Pernerstor- I fer in Seitz k predsedniku, da zatožijo Stern- j berga in poslance, katerim je kazal Schuh- J meierjevo podobo. Predsednik je vzel social- i no-demokraško pritožbo na znanje in izjavil, da njega ni bilo v zbornici, ko je kazal Sternberg Schuhmeierjevo podobo. Svobodna agrarna zveza. Včeraj so zborovali načelniki svobodne agrarne zveze. Sklenili so, da naj obravnava j o nagodbi predvsem svet in potem plenum , zveze. Danes dopoldne je imel svet sejo, ki se je je udeležil tudi poljedelski minister. Končali so glavno razpravo in pričeli tudi podrobno razpravo, v kateri so obdelali veteri-nersko konvencijo in pa določila, ki govore o postavi glede na umetna vina. Prihodnji torek se posvetujejo še o ostalih točkah. Češka poročila v imunitetnem odseku. V današnji sc.ii ministrskega odseka je poročal češki poslanec Spaček češko o izročitvi poslanca Prašeka. Nemški poslanci si; burno protestirali. Spaček ie zato nemško nadaljeval svoje poročilo. Češki radikalci nameravajo še nadalje v imunitetnem odseku poročati češko. Nemci groze, da če se to | zgodi, se ne bodo več udeleževali odsekovih sej. Zdraviliška zveza. Poslanec Sturm jc vložil interpelacijo proti rektorju dunajskega vseučilišča. Zdravniki poslanci nameravajo glede na to resolucijo protestirati in delati na. to, da sc sprejme Chiarijev predlog, ki zahteva prisiljeno stavljenje koz. Krščanski socialci in svobodna obrtniška zveza. Pri seji svobodne obrtne zveze je naznanil poslanec Dobcrnig, da je pristopilo mnogo krščansko-socialnih poslancev v svobodno obrtno zvezo. V načelstvo so zato izvolili poslanca Loscrja. pripravni za vile, okoli kolizejjsktega poslopja, se prodajo od 10 do 20 kron kvadratni meter v pisarni De-ghenghi na Dunajski cesti štev. 22. ™34/ 4 VITA * VITA Nova idealna voda za želodec naravna mineralna vod« Najčistejši Natron-vrelec. Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju In ledvicah, ka-tarih v sapniku ali prebavnih organih. Olavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah In drožerljah. io—3 2151 6-6 G lodaj a jeocn-y(ieya Mciya po znUanifi, ccna fi yzx ^icaz^lcejač SJ čemerna ufice U. 9. Najboljše in najmodernejše i i / Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah l HITI, Pred škof jo 20 Zunanja naročila se točno izvršujejo. 2joi OPEKO-ZIDAK sc dobi v poljubni množini 1863 sin- 6 v parni opekarni Jos. lavrenčiča v Postojni. Podružnic«: Fiici i ■talilnicami: Graben 19, Mala tiran, Mati. allct IT, Badca, Br.o, - ----- Oeika luuln, IgnnU lanbciK, MBdlla*, flori IlUa, Plača, trlUnHn^Libeiee. Monjalnie« n* Dunaja: I. Vallttllt IS, II. Tabarilrau« 4, III. UnrargMit 77 (»«e»l Rinnvti.), in. L»-vcnganc 37, IV. Wltdntr Ht.plilr.n« 12, V Schflnbrano.ritr.m 88 c, n. tiampeadorfcr.tr. 21, VII. M.rlahllcralran« IA, VIII. LtrcbtnltldtrtlfMM 192, IX. Altcrtlratit 39, X. r.».rlltotln«n t«, XVIII. VUrla(arilrti>. «9, XIX. DSblloffcr Haapltlr. II, XIX. Haaptilno. ti. Monjalnlčna delniška družba « "o 134 M E R C U K" Dunaj, I., Wollzeile 10, kapital K 20,000.000. Beser s»klad K S 5-KV000 Najkulantnojši mr nakup in prodaja ^m ruh vrst rent, driavnih papirjev, akcij, prioritet, ustavalc, »rsJi, r]*, viiliit in devL denarja. mr Zamenjava in cskomptiraiye i.tnibsnih »»stavnic in obligacij, srečk ln kuponov ■■m ' ..............lit........................................................................................................................................................ ' BuKuarna v Liubliani l| je sprejela s 1. septembrom t. 1. sledeča dela |j v komisijsko zalogo: Valvasor, Johann Weichard Freicherr von: Die Ehre des Herzogthums Krain. Laibach-NUrnberg 1689. 4 Biinde. (Strani 54 + 7 -f 696, 836, 396+730, 612 + 74). Rudolfswerth 1877-79. Na razpolago je samo še 9 popolnih izvodov po K 80 —. Razun tega se dobijo še sledeči popolni zvezki, ki se po znižani ceni tudi posamno oddajo: Zvezek II. Vsebina: Von den alten und altesten Einwohnem des Lan-des Crain. Von den alten Steinschriften und ausgegrabenen MUntz etc. Von der Crainerisch - Sclavontschen Sprache, vvie auch Sitten und Gebrauchen in Crain. Von den Heiligen, Patriarchen, BischOffen, Orden und Pfarren in Crain. Strani 836. K 12 -. Zvezek 111. Vsebina: Von der Regierung, Regiments-Wilrden und andern Ehren-Aemtern etc. in Crain. Von den Landesftlrsten und Hertzogen in Crain. Von den Stadten, Markkten, SchlOs-sern und KlOstern in Crain. Strani 396 + 730. K 20 —. Zvezek IV. Vsebina: Von denen so wol Tiirkischen als Christlichen Greutz - Oertern bey Crain. Von den Kriegs-Geschichten der Japydier und Carner vor Christi Geburt. Von den Jahr - Geschichten in Crain nach Christi Geburt biss an die Oester-reichische Regierung. Register. Strani 612 -+-74. K 8'-, Poleg tega se dobe tudi še posamezne številke za izpopolnitev nepopolnih izvodov. Wolf<*Cigale, Deutsch slovenisches Wčrterbuch. Laibach 1860. 2 zvezka. XIII+ 2012 strani. Znižana cena, broš. K 5"-, vez v '/» usnje K 10-—. Wolf - Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar. Ljubljana 1894/5. XVI+ 883+ 998 +IX strani, 2 zvezka. Znižana cena, broš. K 16-—, v '/» usnjatih vezavah K 22'—. Verhoveo, I. Professor, Die wohllčbl. landesfiirstl. Haupt-stadt Laibach. Kulturhistorische Bilder aus Laibachs Ver-gangenheit. Laibach 1886. Mit 1 Plane der Stadt Laibach vom J 1745. — 213 strani. K 2 50. Izborno kulturno-zgodovinsko delo, do sedaj še malo znano, ker je izšlo v samozaložbi pisateljevi. Verhoveo, I. profesor, Dve predavanji o ljubljanskih pokopališčih. Ljubljana 1901. 23 strani, K —60. Vrhoveo, I. Professor, Die Pest in Laibach. Nach Archivalien des Laibacher Stadtarchives. Laibach 1899. — 33 strani. K —'60. — Der schvvabische Chronist Burghardt Zink und eine interessante Schule zu Reifnitz in Unterkrain. Laibach 1900. — 16 strani. K-60. Schumi, Fr., Urkunden- und Regestenbuch des Herzoglums Krain. I. Band. 777-1200. Laibach 1882/3. — 210 strani. Znižana cena. K 250. — II. Band. 1200—1269. Laibach 1884 u. 7, — 470 strani. Z n i ža n a cena. K 250. Schumi, Fr., Archiv fUr Heimatkunde. Geschichtsforschungen, Quellen, Urkunden und Regesten. I. Band. Laibach 1882/3. VIII+338 strani. Znižana cena. K 250. — II. Band. Laibach 1884 u. 7. III + 393 strani. Znižana cena. K 250. Kos, dr. Fr., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. I. knjiga (1.501 -800). Ljubljana, 1903. LXXX + 416 strani. K 8 —. — II. knjiga (1. 801 —1000). Ljubljana, 1906. LXXXIV + 514 strani. K 10 -. Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškega, etc. Ljubljana, 1856/7 6 zvezkov. Znižana cena K 12 -, vezano K 22'—. Mitterrutzner - Malovrh, Slovani v iztočni Pustriški dolini na Tirolskem. 1880. — K —-60. Radios, Maria Theresia und das Land Krain 1740—1780. — 1881. K 140. Dalje priporočamo: Leposlovna knjižnic« : I. zvezek: Bourget, Razporoka, Roman. K 2—, eleg. vez K 3' . II zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K 1 20, eleg. vez. K 2 20. III. zvezek: Prus (Alex Glovvacki), Straža. Povest. K 2 40, eleg. vez. K 3'40. IV. zvezek: Dostojevski-Levstik, Ponižani in razžaljeni. Roman. K 3' , eleg. vez. K 4 20. Medved, Ant., Poezije. Ljubljana, 1906. 262 strani. K 3 80, eleg. vez. K 5 —. Silvin Sardenko, Roma. Poezije. Ljubljana, 1906. 116 strani. K 2- -, eleg. vezan K 3 20. Sačelj, Iv., Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada 1 Ljubljana, 1906. VI11 + 332 strani. K 2 -. Ker je knjigarna svoje dosedanje prodajalniške prostore zelo raz Sirila ln krasno uredila, ter zalogo v vsakem oziru izpopolnila, Ima posebno knjige slovenskega knjigotržtva, dalje učne knjige za vse šole, kakor tudi drugojezlčne knjige vseh strok vedno na razpolago; knjige, ki se v knjlgotržtvu nič več ne dobijo, so na prodaj po nizkih cenah v obsežnem an-ikvarijatu, ki Je združen s knjigarno. Antikvarijatski katalog je na razpolago; splošen imenik slovenskih knjig pa je v tisku in se bode na zahtevo razpošiljal s I. oktobrom t. i. bre.-.plačno. Naročila, ki nam doj-dejo pred tem dnevom, si zabeleiimo. Katoliška Bukvama v Ljubljani. , -iilllllMllinMnMIIIIMIMMMIIMIIIIIIIIIIMIIMIMHMMIIIMIIIMIIinl;ilMIIVIIIIMIIMM'IMMIIIIIiniHnnilllHIIMnHIIIIIMIIMMMIMinMIIIIIIIMII|- 1 C. in kr. dvorni založnik in papežev dvorni založnik louo 62—7 lekarnar Plccolfl, Ljubljana Dunajska cesta (lekarna pri nnfjelju) ■ opetovano odlikovan, priporoCa nastopne preizkušene izdelke: - Antirrhfilimnn" najboljše, bolečino ga- .aniirrneumoa se2e sredstvo protl trganju in podobnim revmatičnim bolečinam, 1 steklenica stane 50 h. Salmijakove pastile.ggZi- pavost in kašelj, razkrajajo sliz. 1 škatljica stane 20 h, 11 škatljic stane 2 kroni. 7olop»notft Trinn vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede in slabotne /iBlC/iUabU VJ.11U otroi(e) |ahko prebavljiv železnat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni. Poštni za, j s 3 steklenicami K 6 60 franko zaboj in poštnina. m-vf ro »o »nlndAP ie želodec krepilno, tek vzbujajoče, prebavo in odprtje linKl^ra £U imuueo telesa pospešujoče sredstvo. 1 steklenica 20 vin. telesa pospešujoče Naročila se točno izvrše proti povzetju. Angleško skladišče oblek Ljubljana, Mestni trs 5 HaMa zaloga oblek Ravnokar so došli novi modeli v najnovejšem kroju te se-zije in sicer kostumi za dame z liftboi-em in dolgo jopioo, gladki in stisnjeni liftboi iz pliša in sukna, dolge jopice in paletoti. : a 2394 3—4 Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi si usojam javiti, da sem si nabavil najnovejši ua* 24-6 voz za prevažanje pohištva tcporočpam za selitve in razne druge vožnje cpe0nanhainižiih Konečno priporočam svojo zalogo premoga in drv ^espolt^anjem MARTIN LAMPERT, Ljubljana, Kolodvorske ulice. ! PonoiI vsake gospodinje Je dobra kava, zato naj ne manjka vnobenem gospodinjstvu Planinškove pražene kave. Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila Planinškovo praženo kavo Jo kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, n^jizdatnejša — zato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poskusa. 2674 31 Prva ljubljanska velika žjalnlca kaue Dunajska oesta, nasproti kavarni „Evropa". mmmmm^mmMmmMmmmm^immmmmmmmmn » *z V. mm i—-- ■A vw/ A — ^ ^ma ■ ^^ . ■ — w 1. 77 . . 77, ■■ mm M v.-/ >.v.<>VA Angleško j! mgi >W. \v/. -Mg\v/. <7/. \v/. ot/.vv^sv/, VV \v/, sv/, \v/, VV < '/V«7/i ---STC-ST* V-/. \V/. vv -rA V/» .v>.v> \v/,\v/. »W .v>.v> VV-/. \v-/. •V> >W.\V-/. Ljubljana, Mestni trg št. 5. Bogata zaloga konfekcijo za gospode, dame, dečke in deklice. 2400 3-5 Obleke in površniki se po meri za gospode in dame najfinejši in najhitrejše izgotavljajo na Dunaju. Tošilja tudi na izbero in :: brez povzetja! :: :: Najnižje cene! 0. BERNAT0V1C. 7i>*7i> o L <-!■<-1 ■ i&M -IT/y vv/^/v zte'.) > .v. > .v. y--.\ !•, mtmmmmmmmmmmmmmmtM 4848535389914823532323230000020100532348234848534823234848534848532348534853485348532323020201010201020002485330010102000201020102