Glasilo Socialistične zveze delovnega ljndstv RANA Ja~RC vO M? " *1 Lastnik ln izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak fetrtek. Posamezna številka 10 Odn. — Letu« naročnina 480 din, polletna 240 din, Jetrtletna 120 din; plačljiva le vnaprej. Za Inozemstvo 900 din ozir. 8 ameriške dolarje. — TekočI račun pri Komunalni banki v Novem mestu, it 60-KB-l6-2-24 Stev. 51 (353) Leto VIL NOVO MESTO, 20. DECEMBRA 1956 Urejuje unuui )vo mesto .one GoSnik. Naslov uredništva ln uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 24. Pošt. predal: Novo mesto 31 Telefon uredništva ln uprave: 9L 127. Rokopisov nt vračamo. Tiska Časopisno* caložnlsko podjetje »Slov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel NA STRAŽI MIRU IN SOCIALIZMA Petnajst let obstoja JLA v zgodovini ni dolga doba — vendar je po pomenu in vlogi, ki jo je naša vojska odigrala v tem času, tako pomembna, da se po njenih uspehih z ozirom na njen specifični nastanek, razvoj in obseg skoro ne da primerjati z drugimi armadami z dolgoletnim obstojem in tradicijo. Ko so leta 1941 pregazile našo deželo okupatorske horde, se je stara jugoslovanska vojska sesula v nekaj dneh. Doživela je poraz zaradi dolgoletnega razkrajanja in korumpiranosti v svojih vrhovih, ki v usodnih dneh jugoslovanskih narodov niso samo odpovedali, ampak še celo pomagali, da je okupator vojaški odpor Jugoslovan skih narodov zlomil brez posebnih težav in izgub. Takrat, ko je okupator triu m fi ral na lavori k ah svojih zmag, takrat ko je stanje v okupirani domovini bilo videti za naše narode brezupno, so počili prvi uporniški streli. Takrat se okupatorjem v Jugoslaviji niti sanjalo ni, kakšen plaz narodnega upora so sprožili ti streli. Komunistična partija je bila tedaj v Jugoslaviji edina politična sila, ki je imela dovolj moralne moči, da je mogla in znala pokazati ljudstvu pravo in edino pot, sicer silno težko Sn krvavo, vendar edino, po kateri si je jugoslovansko ljudstvo Izbojevalo nacionalno in socialno osvoboditev. Čudovito zgodovino nastajanja in razvijanja ima JLA Majhne partizanske skupine, ki so se pojavile kot seme upora in razvijanja vojaške sile, so se v kratkem času razvile v partizanske odrede, ki so bili v začetni dobi narodnega upora značilni s svojo dejavnostjo po lokalno teritorialnem borbenem področju. Hitro naraščanje in dotok novih borcev v partizanske odrede je okrepilo udarno moč in bojno sposobnost ter iz dneva v dan huje ogrožalo okupatorsko vojsko, kjer koli se je pojavila. Tovariš Tito je znal vedno ob pravem času organizacijsko izpopolnjevati partizanske enote od odredov, brigad, divizij, korpusov in armad, ki so ob kapitulaciji Italije imele že tako moč, da so razorožile več ko 100.000 italijanskih vojakov in oficirjev v sestavu 12 divizij. S tem trenutkom se je močno povečala bojna sposobnost NOV; začela je rušiti močne okupatorske postojanke in osvobajala cela področja in pokrajine. Okupator je bil stisnjen v večja središča — z veliko težavo je pa držal važnejše komunikacije, ki so bile dnevno izpostavljene partizanskim napadom. Petindvajset okupatorjevih divij je vezala NOV na področju vse Jugoslavije. Vse ofenzive in krvavi teror nad mirnim ljudstvom ni mogel zlomiti ali huje onesposobiti sedaj že močne partizanske vojske, z odlično bojno moralo; zavedali so se vsi, od slehernega borca do visokih komandantov, rakaj se borijo in kakšen je cili splošne ljudske vstaje. Ob koncu druge svetovne vojne je JLA predstavljala vojaško silo, ki jo je občudoval ves svet in je slovela po borbenosti, disciplini, morali in odlični organizaciji. Vse te elemente si je JLA priborila v krvavih bojih in neverjetnih naporih v borbi z okupatorjem. JLA je izšla iz vojne kot zmagovita vojska s prekaljenimi borci in komandnim kadrom, zavedajoč se, da je bila prva njena naloga odlično izpolnjena, da pa jo še čaka druga naloga: ohraniti pridobitve NOB in jugoslovan- skim narodom zagotoviti miren razvoj socialističnih od« nosov in obnovo v izmučeni ln porušeni domovini. JLA je vedno hrabro stala na okopih miru in neodvisnosti Ko so jugoslovanski narodi že mislili, da ni veo resnih antagonističnih ovir za uspešno izgradnjo socialističnih odnosov in poglabljanja socialistične demokracije, je prišla leta 1948 nova preizkušnja za JLA in ves narod. Delovno ljudstvo je z JLA ramo ob rami kot en mož stopilo ob stran našega državnega vodstva, pripravljeno odgovoriti na vse morebitne provokacije, ki bi ogrožale državno suverenost in s tolikimi žrtvami osvobojeno zemljo. V obdobju informbirojevske gonje proti Jugoslaviji jc bila prva naloga, zgraditi vojno industrijo in dati JLA moderno orožje in vojno tehniko. Zato je bilo potrebno mnogo naporov in samoodpovedi, vendar je delovno ljudstvo voljno prenašalo velike napore in težave, z zavestjo, da je dobro opremljena armada r modernim orožjem in vojno tehniko edino zanesljivo jamstvo za ohranitev neodvisnosti in družbene ureditve, ki je bila z ozirom na naš specifični ekonomski in zgodovinski razvoj najbolj sprejemljiva. Tudi ta borba, katera bi brez JLA — njene fizične in moralne moči — ne bila mogoča, je bila ovenčana z zmago jugoslovanskega ljudstva. Tretja preizkušnja za JLA je l'ila preslana v času tržaške krize. JLA je v tem času s svojim zadržanim odnosom do tržaškega vprašanja mnogo pridobila na svojem ugledu. Prvič po drugi svetovni vojni se je pojavila na bojnem polju — pripravljena vsak trenutek poseči v boj proti nastopajoči agresivni sili. JLA je tudi iz tega stanja izšla kot zmagovalka v moralnem oziru, čeprav ni prišlo do spopada, kajti naša armada in njeno vodstvo je znalo vedno pravilno vrednotiti prednosti miru od vojne. Tudi zadnji dogodki z anglo-francosko anomalijo ob napadu na Egipt nam potrjujejo, da je še vedno aktualno geslo, ki ga je pred nekaj leti povedal maršal Tito, ko je dejal: »Delajmo, kakor da nikdar ne bo vojne — bodimo pripravljeni, kakor da bo vojna že jutri!« * JLA je bila vedno pripravljena in jo tudi ti dogodki niso presenetili. Z odhodom odreda JLA v Egipt, je dobila naša vojska v svetu visoko priznanje z neizpodbitno argumentacijo, da je to ljudska armada, zgrajena na marksistično-socialJstičnih načelih, prekaljena v mnogih bojih, z velikimi bojnimi izkušnjami iz NOB, z visoko politično in borbeno moralo, pripravljena vsak trenutek stopiti v akcijo zoner sile, ki bi ogrožale našo neodvisnost in našo socialistično družbeno ureditev. Prepričani smo, da bo odred JLA na afriških treh, v okviru OZN, uspešno izpolnil v zgodovini, nenavadno bojno nalogo, za ohranitev rri'ru v tem delu sveta. Ob jubilejnih dneh 15-letnice obstoja JLA rezervni oficirji okra*a Novo mpsto čestitamo vsem aktivnim borcem in oficirjem z željo, da bo JLA še nadalje budno na straži naših meja in čuvar naše socialistične družbene ureditve. Frane Kotnik predsednik okr. odbora Združenja rezerv, oficirjev okraja Novo mesto itijjiiwn...,..,jl.j?v,iv.. /t \ W>'A BOŽIDAR J A K A C: SLOVENSKI PARTIZAN Uspel razgovor z mladimi proizvajalci 11. decembra popoldne je občinski komite LMS Novo mesto povabil v dvorano sindikalnega doma zastopnike mladih proizvajalcev novomeških podjetij. Dveurni razgovor t mladi- Ing. JoZe Levstik, zvezni ljudski poslanec novomeškega okraja: SAMO SKRAJNI NAPORI VSEH KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV od državnih posestev, kmečkih delovnih zadrug, zadružnih ekonomij in vseh posameznih kmetovalcev preko splošnih kmetijskih zadrug, v vseh poljedelskih področjih naše države, nam lahko dajo največje in najhitrejše uspehe s sorazmerno majhnim posredovanjem družbenih sredstev mi delavci in delavkami iz mapata odpraviti mladinska organizacija v podjetju. Hkrati pa bo skrbela tudi za stro* kovno izpopolnjevanje mladine na rajnih tečajih, ki jih predvidevajo. S posvetovanjem so bt*H udeleženci zadovoljni; soglašali so tudi, naj bi bila taka posvetovanja večkrat. Kot it neštetokrat, tako je tudi to posvetovanje pokazalo, da je mogoče marsikaj pojasniti m urediti z neposrednim in od" kritim razgovorom z delovnimi ljudmi. Takih neposrednih posvetovanj in razprav 9 ljudmi je pri naš ie vedno mnogo premalo. Razpravljanje o osnovah družbenega plana za leto 1957 je bilo v zvezni ljudski skupščini v začetku tega meseca nadvse živahno. O ekonomski politiki in o smernicah za sestavo novega družbenega plana je razpravljalo največ ljudskih poslancev. Posebno zanimive so bile razprave s področja kmetijskih vprašanj. Zato objavljamo danes v celoti, kar j« s področja agrarne politike govoril dolenjski zvezni ljudski poslanec tovariš ing. Jože Levstik, ki je dejal: ne je povezani z vprašanjem povečanja kmetijske proizvodnje. Vsi naši delovni ljudje vedo, da ni nujen ln da se ne more dolgo trpeti tako visoki V obširni in živahni razpravi o smernicah za sestavo novega družbenega plana smo Slišali veliko najrazličnejših mnenj ln predlogov za tzbolj-lanje našega gospodarstva, sedaj pa dovolite, da Se jaz povem svoje mnenje o investi-cjah v kmetijstvu. V indusirijl in kmelljslvu postavimo v ospredje vpra-ianje nagrajevanja! Ekspoze tovariša Vukmano-Vica je pokazal, da so osnov-fca odprta vprašanja našega gospodarstva naslednja: nizku produktivnost dela v vseh ri-nogah naše proizvodnje, neustrezni plačilni sistem, ki daje proni.'ilo vzpodbude proizvodnji m gospodarski aktivnosti, nizki življenjska raven delovnih ljudi in slabo stanle v kmetijski proizvodnji. Po- rlnoma razumljivo je. da vra vprašanja predstavljajo •noten kompleks povezanih ekonomskih problemov, problemov, ki »o v medsebojni vzročni zvezi in jih je zato treba gledati v njihovi povezanosti ln tako tudi reševati. Soglašam z ugotovitvijo mnogih dislcutantov. da naš ekonomski položaj terja, da se postavi na vidno mesto stimulativen sistem plac in nagrajevanja v celotnem gospodarstvu. Le tako bo mogoče doseči povečanje produktivnosti dela in izboljšati življenjsko raven delovnih ljudi naše države. Prepričan sem. da je v^rnšanjo stimulacije eden od osnovnih člpnov v verigi številnih ekonomskih problemov Zato 1e treba tako v 1ndur*r1-jl kot v kmetijstvu postaviti v ospredje vprašanje nagrajevanja, kaltl tako se nalmoč-nejo vzpodbuja prni7.vodnj»«, S tfm pn se pospešuje celotno gospodarstvo. Dosedanja razprava je pokazala, da vsi vemo. d t so nadaljnji uspehi v procesu stabilizacije našega gospodarstva tako v letu 1937 kakor tudi v naslednih letih najtes- Ing. loze Lfvsiik-Vio uvoz hrane, ki predstavlja okrog 30 % vsega uvoza. Vsi naši delovni ljudje prav tako vedo. da ne bomo uspešno rešili vprašanje osebne potrošnje in življenjske ravni, če znatno ne povečamo agrarne proizvodnje. Kako činprej doseči povečanje kmetijske proizvodnje? Sedaj pa se pojavi konkretno vpra'anje. s kakšnimi sredstvi moremo in moramo zagotoviti v naših pogojih potrebno povečanje agrarne proizvodnje. To je prvo vprašanje. In drugo: ali osnove družbenega plaria za leto 1957 s predloženimi ekonomskimi instrumenti, obsegom in s strukturo Investicij jamčijo za uspešni in zanesljivi dvig agrarne proizvodnje v prihodnjem letu ln v naslednjih letih. Ena od značilnosti v Osnovah družbenega plana za leto 1957 je povečanje investicijskih vlog v kmetijskem gospodarstvu, ki so namenjene predvsem v izvajanje Širšega programa melioracijskih del zaradi lzsuševanja. posebno v zitorodnlh področjih, ^kupna vrednost melioracijskih de1 z^i Jitorodno območjp predvidena na 11.3 milijarde dinarjev. Poleg tega je predvideno za vodno-gospodarska dela f.7 milijard dinarjev. Za povečanje mehanizacije bo porabljenih 12,8 milijarde dinarjev. Število traktorjev v državi se bo povečalo za 6500 traktorjev. Te številke kažejo, da je najvišja vsota vseh kmetijsko gospodarskih investicij usmerjena v takozvana žitorodna področja Jugoslavije. Meni ta osnovna orientacija ne ugaja. V sedanjih razmerah je treba čimprej doseči povečanje agrarne proizvodnje in sicer na najbolj ekonomičen način, kajti sredstev imamo malo. Da bi ta cilj dosegli, sodim, da moramo ravnati drugače. Investicije v vsa naša kmetijska področja, ne pa njihova koncentracija Izključno v litorodnih predelih! Mi poznamo severovzhodni ravninski pas naše države, ki naj postane pomembno prehran Itveno ln poljedelsko področje države. Vendar to področje zajema le okrog *7,/f celotne površine FLRJ, oziroma samo 24 Ve celotne poljedelske ovršine. Na žalost ta rodovitna področja sedaj še ne pomenijo, oziroma ne pomenijo več tisto, kar so pomenila v celotni jugoslovanski poljedelski proizvodnji pred vojno — zlasti če vzamemo (Nadaljevanj« na X strani) proizvodnih podjetij, ki sta ga vodila tovariša Jože Hartman in podpredsednik OLO Niko Belopavlovič, je bil zelo dober in gotovo tudi koristen in potreben. V uvodu so razpravljali, da je treba v podjetjih obnoviti mladinske organizacije, hkrati s tem pa tudi zbore mladih proizvajalcev. Mladinci iz tekstilne tovarne so povedali, da 30 imeli vse pripravljeno za ustanovitev zbora mladih proizvajalcev, potem pa so dobili nasvet, naj Še malo počakajo, ker za te organe še ni pravilnika. Na pravilnik čakajo še danes Podpredsednik OLO Niko Belopavlovič je mladim proizvajalcem razložil nekatere naše gospodarske probleme, med drugim tudi plačnega sistema, ki nikakor ni dovolj vzpodbuden za pridnega delavca in za večjo storilnost. Omenil je splošno razpravo o tem vprašanju tako v zvezni ljudski skupščini in drugih organih. Poudaril je, da pri nas vse premalo skrbimo za mlade ljudi v proizvodnji, za njihovo življenje, strokovni dvig in podobno. Za to bi morala skrbeti mladinska organizacija, prav tako pa tudi organi delavskega samoupravljanja. V razpravi so mladi proizvajalci povedali več stvari iz raznih podjetij, ki se jim ne zde pravilne. Pri tem je bilo očitno, da mladi ljudje viarsikaj vidijo, \yendar si tepa ne upajo povedati ali o tem razpravljati na krajih, k)er bi bilo to najbolj potrebno. Neka mlada tovarišica je povedala, da prejema mesečno IfiOO din manj plače za enako delo kot druge delavke. Ko se je v te) zadevi obrnila na delavski svet, so ji menda odgovorili, da lahko gre, če ji ni prav. Iz vsega, kar so povedali mladi proizvajalci je bilo čutiti, kakor da jih starejši, kot tudi organi delavskega samoupravljanja, ne upoštevajo. Tako morebitno gledanje na mlade ljudi bo lahko po- Telovadna akademija novomeškega Partizana v čast Dneva JLA V počastitev 15. obletnice ustanovitve JLA so vodniki novomeškega Partizana z vsemi oddelki pripravili samostojno telovadno akademijo. Ta akademija bo v Domu Ljudske prosvete v sredo, 16. decembra — popoldne za mladino, zvečer za ostalo občinstvo. Na sporedu so zletne vaje za leto 1957, proste sestave, talna telovadba, orodne vaje in narodni plesi. Nastopili bodo moška ln ženska de-ca, pionirji ln ntonirke te* mladinci in mladinke. Sodeloval bo orkester PD Dušan Je* reb. VREME ZA CAS OD 21. DO 3». DEC V tekočem tedna ln v prvHi dneh prihodnjega tedna v glavnem suho ln postopno hladneje, t obilico meglenih dni. Od srede prihodnjega tedna dalje nestalno s po»o*rlmi padavinami, sneg do nižin, pomeje moča« padec temperature. (Napoved priredil V. M.) Preskrbimo vsakemu otroku šolsko mlečno malico I Zdrava prehrana daje organizmu potrebno odpornost Id večjo kmetijsko proizvodnjo (prenos s 1. »tran.1) vprašanj« relativno, v primerjavi z drugimi poljedelskimi področji, na primer v Makedoniji, Sloveniji in drugod, kjer je poljedelska proizvodnja po vojni hitreje napredovala. Nedvomno je danes stanje v Žitorodmh področjih takšno, kakor ga je orisal tov. Slavko Komar. Nedvomno je potrebna družbena intervencija, da ee to stanje izboljša. Ker pa Imamo malo družbenih sredstev in ker moramo s temi sredstvi čimprej doseči povečanje kmetijske proizvodnje, se moramo usmeriti tako. da neposredno pomagamo tekoči proizvodnji z ustreznimi investicijami in podobno, s stimulacijo v ceni žitaric itd.. 1n da za sedaj odložimo dolgoročne ln drage investicije za nova ln obširna melioracijska dela, ki bodo pripomogla povečanju proizvodnje seie v daljni prihodnosti. Ta problem je na koncu koncev podoben problemu v industriji. Razen tega, kot jaz razumevam stanje v jugoslovanskem kmetijstvu, hitrejše uspehe, katere delovni ljudje naše države tako težko čakajo, ne moremo doseči s tem, če koncentriramo toliko kmetijskih Investicij izključno v ravninska področja. To je preozka fronta. Sodim, da more samo mobilizacija najširše fronte naših kmetijskih proizvajalcev, od državnih posestev, kmečkih delovnih zadrug, zadružnih ekonomij in vseh posameznih kmetovalcev, preko splošnih kmetijskih zadrug, v vseh poljedelsk-h področjih naše države, dati največje in TEČAJI ZA OBČINSKE USLUŽBENCE Pred tedni se je pričel v Dolenjskih Toplicah strokovni tečaj, ki ga je organiziral okraj, ljudiski odbor za uslužbence občinskih ljudskih odborov. Tečaj bo tra-jal 20 dni, takoj po zaključku prvega pa s« bo pričel drugi. S prenašanjem pristojnosti na nižje organe zahteva delo v administraciji občinskih ljud- Prihodnje Isto dnevna letalska zveza med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom V letu 1*57 bo v našem notranjem letalskem prometu 10 djrektnUi prog. Zelo važna je ep-cmemb« na progi Ljubljana -Z.ngreb-Bec*rad, na kateri naj t>'» v prihodnjem letu obratovala letala vsak dan skozi vse le o, n* pa 1« od aprila do ektobra, kakor j« bilo to doslej. Vzgluden kolektiv Velike težave ima občinski odbor 'SZDL in osnovne organizacije z novimi seznami članov SZDL in pobiranjem članarine na terenu. Le vzgleden primer vključevanja v članstvo je pa vejik koektiv obrata Telekomunikacije na Vrtači. Člani kolektiva so vsi Stopili v SZDL. Seveda so tudi takoj plačali članarino. Lepa pobuda tudi za ostale kolektive in posameznike. P. M. Dopisujte v dolenjski pokrajinski časniki skih odborov večjo strokovno usposobljenost. Posebno je pa potrebno, da uslužbenci spoznajo, kako je treba reševati posamezne naloge, kar se mora opravljati tako. da je zakonito m ljudsko. Takega znanja tudi strokovna šola ne nudi vedno dovolj. V aparatih ljudskih odborov pa imamo veliko ljudi z nižjo šolsko izobrazbo. Okrajni ljudski odbor Novo mesto je prvi v republiki organiziral te strokovne tečaje. Na njih predavajo strokovnjaki, ki imajo veliko izkušenj pri reševanju posameznih u-pravnih nalog. Udeleženci prvega tečaja so bili s predavanji zadovoljni in so izjavljali, da so na tečaju veliko pridobili in jim bo to znanje pri delu močno koristilo. Vsi občinski ljudski odbori so razumeli pravi pomen tečaja, razen Črnomlja in Mo-i kronoga. Tako je bil v prvem tečaju iz črnomaljske občine samo en uslužbenec, pa še tega so odpoklican pred zaključkom tečaja, češ da imajo na občini veliko dela. Na drugi tečaj sploh ne bodo poslali nobenega so rekli, ker da sedaj ni čas-a za tečaje. Podobno je tudi v Mokronogu, kjer menijo, da so njihovi referenti dovoli usposobljeni in da jim je tečaj nepotreben. Gotovo je dela v občinskih ljudskih odborih vedno dovoli in ne samo sedaj, toda prav zaradi obilice dela in velike odgovornosti pri reševanju raznih upravnih zadev, je potrebno skrbeti za strokovni dvig uslužbencev. najhitrejše rezultate, in to s sorazmerno majhnim posredovanjem družbenih sredstev. Velikanskega pomena naših kmetijskih zadružnih organizacij ne bi smeli niti za hip pozabiti Razumljivo, da nočem podcenjevati reševanja naših prvenstvenih nalog, kakor je forsiranje pridelovanja žitaric. Toda računati moramo tudi ■ potrebo, da se spremeni sestav naše prehrane, da bel kruh za nekaj časa nadomestimo s krompirjem, mlekom, zelenjavo, s sadjem itd., na kar nas je opozoril že tovariš Tito. Enako ne smemo pozabiti na industrijske kulture, kakor so tobak, hmelj itd. Jaz menim, da moramo razvijati in izkoriščati vse skrite sile in velikanske proizvodne zaloge v vseh panogah kmetijsko gospodarske proizvodnje. V LR Sloveniji se nam j« posrečilo s pomočjo zadružnih organizacij, v katerih je organizirana večina naših kmetovalcev, v ..orazmerno kratkem času in s sorazmerno majhnimi finančnimi sredstvi doseči lepe uspehe, na primer v živinoreji (in to brez dragega uvoza najkulturnejših pasem goveda iz inozemstva; sploh sodijo naši slovenski živinorejski strokovnjaki, da le tak uvoz velika napaka in terjajo revizijo celotne živinorejske politike v FLRJ). Precej lepe uspehe smo dosegli v okviru naporov zadružnih organizacij v poljedelstvu (v pridelovanju krompirja imamo sedaj nekaj okrajev s povprečnim pridelkom okrog 20.000 kg na hektar, povečal se je pridelek pšenice itd.). Vse to smo dosegli s sorazmerno majhnim subvencioniranjem semenskih akcij iz zveznih in republiških semenskih skladov in brez slehernega uvoza semena. Taka je v glavnem smer, v katero bi moralo, po mojem mnenju, težiti investiciranje v kmetijstvu Jugoslavije. Rad bi poudaril §e nekaj: pri vseh naših kmetijsko gospodarskih načrtih in akcijah se moramo stalno zavedati velikanskega pomena kmetijskih zadružnih organizacij. Proi7va|alec mora vedeti, kal bo za svoje delo in pridelek dobil Naša samlael agrarne in zadružne pol!t;ke, katero je letošnjo pomlad na plenunu V ponedeljek na trgu V ponedeljek, 17. d*r*mbra Je btk> n* novomeske-m trgu precej živahno. Kupcev in prodajalcev je bilo dovolj. Trg j« je bil dobro zalotep in, na veliko veselje novomeških gospodinj, »o bita jajca za dinar cenejša kot po navadi. Varčna gospodinja jih je lahko kupila po 24 din, če nI sklenila kupčija kar t prvo prodajalko, Ker »o nekatere zahtevale tudi 25 in 26 dn za eno jajce. Surovo mai.o so prodajali po 400 ao 450 din kiloSram, purane po 1.300 do 1.468 din. kokoš aLi p<-telkia pa si dobil že za 2H0 din, če sk malo povprašat. Merica (firkl) orehov je bil 130 din, skodelica sme^a-ne od 40 do 80 din. merica radiča 20 din. Neka žena je prodajal« celo grozd- Pokvarjena jajca po 25 din Nouomeikf živilski trg je man po najvišjih cenah v Sloveniji in je sorazmerno dobro založen z raznimi polj-.skimi pridelki, perutnino, jajci itd. Ceprau 10 cene na tem trpu najvišje izmed vseh trgov v Sloven>j\ se najdejo še ljudje, ki prinašajo na trg pokvarjena in neužitna živila. Tak primer se je dogodil 3. dec 1956, ko j* Marija Petrič 1» Prečne It. 23 prodala pokvarjena jajca in sicer 10 jajc po 25 din. Teh jajc pa ni pori vir i/a sama, temveč )>h je oddala nek! poznani osebi iz Krke, da jih je ta prodajala v njenem imenu, češ da ni ut*gnco' je zaračunala nokrar.ieno bla-go za dobro? Se morda nI za- la redno članarino 370 din prejmete ibirko 5 knjig, za 500 din pa celo 7 knjig. POPRAVEK Popravljamo tiskovno pomoto v sestavku »Iz miznice tržnega inšpektorja« v zadnji številki našega Usta, v katerem smo med ostal.m navedli, da je Jože Ucraan kupil kravo od Janeza Ucma-na; res je ourobfi Jože Ucman Jn i s* r a t i v n e e a značaja 2*7.590: Od tega 'ma LR Srblia 37 odstotkov uslužbencev. Hrvatska t>4 odstotkov uslužbencev, SI oveni i a 12 odstotkov uslužbencev. *?osna Iti Hercegovina 13 od*totk*v, Makedo-nMa 7 odstotkov, Crna srora 3 odstotke, ostale 4 odstotke uslužbencev pa zajemajo svetne ustanove. Na fveznem ororaeunu *e vsega skunal 7.701 uslužbenec, p« reoubliških M.499. okra'nih »4.220 p* obči^klh pa .=*auo-no 107.7«? uslužbencev. Fod'.r le 'tudi pokazal, da le n. pr. v šolstvu zanoslen'h največ tf«1u£b*ncev (31 odstotkov). prav smo tem1.] važnemu področju zadnja leta glede Investirani* posvečali veliko pre-irvaio «kr>>i. Utopljenec v Krki 41-letnl <*<>že .Takofclc Iz Cer-kvlšC pri Črnomlju Je bil z orožnih vaj poslan na speclitul retrav« nlfkl pregled v Ljubljano. Pri povratku je po nesreči padel iz Via« ka. Pri tem se Je teže poškodoval In Je bil pnsl.in na zdravljenje v vojaško bolnišnico, od koder se Je vrnil 1». novembra. Ta d.m ,ie tndi obiskal sorodnike v frči vati pr! Novem mesf.u, od tega časa dalje pa so ga pogrešali. Ko Je lo .decembra /ejte Novak levil ribe v Krki v hUilnl tekstilne tovarne, Je zagledal v vodi truplo. Pategnlll ao ga Is reke In ugotovili, da Je utopljenec pogrešani Jakofčlč. Ker na truplu nI bilo nlkaklh sledov nasilja. Je očito, da je Sel prostovoljno v •mrt, verjetno zaradi duševne neuravnovešenosti. GOSADOVO ŽREBANJE Za nabiralce zdravilnih zelišč Izvoznega podjetja »GOSaD«, LJubljana : Izžrebanih je bilo (17 dobitkov Dobtek Stev. 1 — Radio Aparat Je zadela srećka Stev 12.«70 KZ Most na Soči. Dobitek stev. » — Moško kolo Je zadeia srečka Stev. 6.886 KZ Selca. Dobitek stev. 3 — 2ensko kolo je zadela srečka stev. 198.971 KZ Kranj. Dobitek Stev. 4 — Blago za moSko obleko Je zadela srečka Stev, 'i-308 KZ So-stani. Dobitek Stev. 8 — Blago za žensko obleko Je. zadela srečka Stev. &5.S60 KZ Žalec. Dobitek Stev. 6 — Moška zapestna ura Je zadela srečka Stev. 37.133 KZ Beltinci. Dobitek Stev. 7 — Zenaka zapestna ura je zadela srečka Stev. 2 811 Gosad, Ljubljana, drobni odkup. Nadaljnji dobitki: 123, 1*1. 537, bM, 710, 700, 10». 129?, 1300, 134U. 1530, 1723, 1789, 1030, 2306, 2431, 2691, 325«, 32U, 3237, 3423, 3970, 4b94, 3234. 4435, 4585, 4860. 514«, 5258, 5409, 5490, 5612, 5*557, H2«7, 6465, 644», 644«, 8865, Mit, 7i>fi7, 7163, 7216, 7300, 741.:, 7644, 8032, U314. 8386, &>39, asi«. 8649, 875«, 8620. 9143, 9245, 9605. 1M07, 11124», 10266, 113JM, 11639, 11816, 11917, U9S9, 11076, 11952, 12171, 1219,1, 12224. 12341«, 12204, 1244U, 12570, 12S«7, ijtM. 12759, 13057, IMaM, 13093, 13077, 13ie7, 13506. 136.VV, 13822, 14214, 1460/. 14751, 15261. 15467, 15548, 15563, 15613, 1568'., 15H79, 1610ti, 16220, 1644«>, 16569, 16593, 18H74. 10715, 16772. 18793, 17011. 1706», 17274. 17303, 17487, 1773S, 185B4, 18614. 18914, 19358. 19718, 19744. 20567. 20713, 21196, 21362. 21563, 21913. 22050, 2213«. 22381, 22483, 29472 , 22526. 22618. 22731. 23019. 2312». 23310. 11317. 24332. 244.S5, 24763, 2M32. 25338. 25776, 25772, 257S5, 25809. 26275, 282R8, 36M8, 26469, 26547, 27013. 27061. 27155. 27353, 2773«. 27767. 27803. 28324, 28763. 28837 , 28811. 10979. 29019, 20038. 29091, 20092, 291X1. 10223. 79287, 20440, 29401, 29421, 29564. 29556, 29673, 29670, 29863, 29946. 29900. 30587, 30705, 31307, »1327, J139«. 31578. 11000, 32200, 32660, 32717. 32722, 32805. 32880. 32926. 33266. 33540, 33713, 33R11. 34021, 34451, 34866, 35123. 35471, 3*731. 35749. 35787. 35098. 85852. 36007. »6171. 3*228, JSllt, 38305. 38614, 36351, 16919. »0917, 37140, 37327. 37487, 37'26. 37513. 37873, 37002. 37995, 38025. 38023. 38055, 38135, 38U09. 38820, 39195, »95,07, »0000, 89600. 39854. 396»4. 40177, 40130, 40801, 40767, 41821, 41229, 41332, 41335. 41392. 41933. 41981, 42044, 42104, 42477. 42500, 43181, 43320, 43312. 43352. 4340\ 434R5. 43535, 44009, 44875. 4494«. 45011, 45401. 45489 . 45460, 45543 . 45li?3. 45746, 46035, 46006 . 46083 . 46149. 48400. 48627. 46760. 46860, 46949, 47114, 47119, 47363. 474'tt, 47424 . 47402, 47800. 48044. 48064 , 48159, 4U352, 40548, 48674 , 48860. 43868 , 489.)«, 48987. 49065, 49597 . 43580, 49587 , 50050, M0JS, 50300. 50663 . 50728 . 50755 . 04*03, 50R19, 51185, 51253, 51297, 51413, 51771, 51758, 51772, 31834. 51878. 51942. 52007, 52235,'54227, 52281. 52518. 52873, 52834, 53210 , 53330, 535™, 53573, 53663. 53717. 33745, 53779. 53834, 53817. 53871. 54430. 54512, 54706. 54709. 54748 , 51786, 54771, 54875, 54985, 549«!, 5495», 65145, 55702, «8444, 55*74, 55730. .56092, 56210. 66314. 09340, 56724. 5651*. 50516. 066», 00001, M718. 56997, 67041, 57016, 57074. 8717«, 67383, 37500, 58033. 58278. 583«8, 58379. 00415, 58602. 38857. 58958 , 58971, 59071, 89255, 39331, 59501. RftORO. «0373, «0575, 6097«. 61013. «1480, 6171«. «1933. «2100, 62571, 62597, 62618, «2760 62053 . 63293, «3282, «3481, 6»4ft2, «3552. «3792. «3791. 83794, «3797. 63811. S39<*3, 6407«. 0411«. 64307, 64431, 64429. «4492. «4841, «4««3. «4700, »6371, 63947, 65910, «6171, ««179, «0413, «6807, 00041, «7084, 876J9. «7728. 07743. «7765, «775«, «7824. «7935 . 60001. 0852«. 80SOJ, 08707. «8785. «0001. «0418, «9734, «9306. «9002 , 70076. 70307, 70439, 70497, 70513 70833. 7091«. 71220. 71410. 71408 , 71118. TttSJ, 71569. 71S04. 71015. 71831, 7'«54, 72019. 72033. 72244, TIS90, 77818, 73229, 73250. 74327. 74301. 74586. 7490!, 754«4, 7*40«. 7"S«5. 7554«. 75691. 7571 S, 75803, 75603. 750r»4 7R41R. 7R46S. 70762, 78793. 78841. 76014. 7*90«, 7717R. 77'85, 77284. 77345. 77«07. 77«91. 777"4, 77R19. 7R99«. 7R323. 78655. 78780. 70««9. 700*0. 70001, 7i'60. 79724. 70«24, 79416. 795J0, 79H74. pfl5»4n SOflld. 0Of!59, 81373, 81331. «101?. *""9B. 00030, 0S000 87802, 831*0. 031R9. 83704 . 83535. 8455«, 00741, 04744), 0470a] B4O10 fM07*1 1941*7, in^r.^s. 194537. 104072 195073 19S172. 105*13. I9S407. 105501. 108717, 10*flS5. lOSO-J, 101171. 10K071, 1O01S5 IW0f, 107ŠOO. 107741. 1"79J4 198150 lQfl*»s 100000. 109000. 199154^ In 107*1 S4K91 Vso dobitke bo dottivllo podlet-je onim zadrugam. k0teHm 80 n*blr«.id oddan blago 1n prejeli srečke. Tam bodo prejeli hi41 ll-».rehane d^bi*ke oren prtdlezltsrl srečke Dobitki «# bodo izdalalj no podlogi Gosadove Srehne liste. GOSAn, Ljubljena Kaj zanima živinorejce Razprava na seji živinorejskega odbora pri 0ZZ Novo mesto No tej iejn 00 razprav I,* u tudi 10. oktobra 1956 se Jo sestal živinorejski odbor OZZ in razpravljal o problemih v živinoreji. Gtovna obravnavo »e je sukala okrog perspektivnega programa živinorejskih odsekov pri KZ. Odborniki oo precej govorili o krmi in krmljenju domaMh živaili. 2>vinorejcl le maroik.o kosilo »eno prepozno. S tako pozno košnjo zgubijo precej dregocenih prebavljivi beljakovin, ki jih na si živini v zim« sicem čosu tako primanjkuje. Z uvajanjem sušilnih naprav kol oo n.pr. piramida, kozolec, oetr-vt in ivedoki jahač bodo nasl živinorejci pripravili mnogo bol) redilno krn o, ker bodo voi 1 >tl, ki predstavljajo vai4i'itth imele im zalogrt voe mineralne dodatke, kt oo živinski krmi nujno potrebni. Prihodnjo leto bo v okraju 7 tečajev za »ihranje v priročne silose. Tak »ilos si lahko om.oli Vlili napreden živinoreje«. Pereče ie vprašanje uioditve medzadružnih pašnikov. V okraju oo ogromne površine, ki so danes neracionalno izkoriščene. Marsikje uporabljajo povrne /a pridobivanje oena. katero jo pozno koleno in po kvalite'i relo slabo. Mnogo večje ekonomske koriotrt I i l>r.e, če bi se '.m paslo mlada živina. Tudi v oelekelji fivlne bode nasta'e nekate-re spremembe. Krave, ki ne dalo v koledarskem letu oziroma v lak'acijok> dobi 1R00 kg mleka o 3.3 odstol. •oliče bodo brisane Sz rodovnika. Revno tako bodo molzni kontrolorji kontrolirali oatelo krave v hlevih, kjer Jo rodovnl-*ks živina. Z uvedbo teh novih i^b'ik dela v rodovnlilei »lužbl bomo lk|f dob.ii]i dober maticn' materla' ki nem Je nujno potreben ca izboljšanje genetoleh proizvodnih apuoobnoati živine. 0 preureditvi temnih m vlažnih hlevov in o gradnji izpustov za mlado živino. KZ bodo v ovojih programih zajele tudi to dojiv-noat. Rodovniška iivnna bo morala imeti spod rtv ;i'ie parklje, ker s velikimi piirkljl živina znatno trpi in z«to je njena proizvodna sposobnost manjla Gno-jnfcne jame oo za urejeno kmetilj-kn gospodarstvo nujno po'-rebne. Maroikje vidimo, da gnojnica, krt je drogo gnojilo, odteko po valkih kanalrt-h in ne predstavlja nobeno vrednooti za gospodarstvo. KZ bodo v ovojih progrnmlh tudi *o deJavnoot morale podpirati in načrtno urejevati kmei-ka go*pi>d^r*tva /zamočvirjena pcdročJa povzročajo ogromno Škodo v kmetijstvu. Precej živine oe okufi 1 mettljem 7 ustanovitvijo vod-n'h »Icupnootl pri KZ oe bodo tudi ti problemi začeli relevafci Manjša zamočvirjena pod rod o bodo lahko KZ z malimi »red-ftvi ln dobro voljo todružn1« kov same spreme^fle v dobra ln plodna tla. Tudi odkup mleka u Zadružno mlekarno ne poteka v redu. Mnogi prodajalci mleka ae ne zavedajo, da je potrebno pri ravnanju z mlekom precej higiene in člotoč*. Zaradi nečistoče mlek» »e mle*nl proizvodi kvarijo oziroma iz pokvarjenega mleka nekaterih proizvodov fploh nI mogoče izdelati. Mlekarna bo Izdelala v kratkem pravilnik o "dkupu in prodaji mleko ter v bodoče opuščala tU ole terene, od koder bo prlholalo mleko nečisto ali pokvarjeno v zbiralnico. Zbiralnice ae bodo opremile o kompresorji za hlajenje in ootakmi najnujneilimi pripomočki. Sprejet Jo bil tudi skih držav ne bo šlo več. Te države pa prav gotovo ne bodo hotele živeti ne pod sovjetskim in ne pod ameriškim vplivom. Zadnji dogodki so to menda dovolj zgovorno pokazali. 0 »Cc je prišlo ali bo prišlo do povabila ameriške vlade predsedniku FLHJ, naj obi*Ce ZDA.« Je izjavil načelnik oddelka za informacije pri sekretariatu za zunanje zadeve Branko Dra-ikovič, »je treba računati, da bodo sporočilo o tem objav.11 sporazumno v obeh državah.« Drašković je 'to izjavil na poizvedbe zastopnika jugoslovanske časopisne agencije »Tanjug«. ^ Na Poljsko je odpotovala delegacija Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo ostala tam deset dni. Delegacijo vod: član Izvršnega kolnitOja CK ZKJ Sveozar. Vukmanović, ki Je pred odhodom izjavil, da je neutemeljeno bojazen, da bi odkrita in javna razprava med socialističnimi g banji lahko koristila raznim reakcionarnim krogom. Tak=i razprava lahko koristi samo socia-li7mu. % Naglo sodišče budimpeštanske garnizlje je pred nekaj dnevi obsodilo na smrt dva madžarska državljana, češ da sta protipravno nosi- la strelno orožje po poteku roka za izročitev orožja. Obsojenca sta vložila prošnjo za r>omilo*tttev na prezidlj LR Aladžr.ršk*. Predsednik iraške vlade Nuri Said je po radiu osii-o napadel Sovjetsko zvezo zaradi »podtalne dejavnosti« na Srednjem vzhodu, ki menda traja že od leta 1930. Pripomnil je, da bo »odkril nekatera dejstva, ki »o bila neznana arabski javnosti«. 0 V Atenah so sporočili, da bo Grčija zahie\-ala od Generaln* skupščine OZN, naj začne čimprej obravnavati cipr?ko vprašanje. To pomeni, da Je grška vlada zavrnila zadnje britanske predloge o Cipru, ki jih j« bil prejšnji teden prinesel v Atene brllanski minister za kolonije Lennox-Royd. 0 Predsednik ZIV\ in indijski prenii-r Nehru sta prispela iz W8.shingtena v Gettvsburg. kjer eo se zabeli ra7govori med, obema državnikoma. Svetovna javnost pazljivo spremila razgovor« 'n pričakuje od njih ugodnih rezultatov. ZDRUIEVANJc MALIH OBČIN V OKRAJU KARLOVAC Na seji obeh zborov okrajnega .Judskega odbora Knrio-vac 10. decembra so osvojili predlog, d-a se zmanjša število občin v okraju iz sedanjih 21 na devet. Ta predlog o poslali ljudski skupičini Hrvatsko. Po tom predlogu bodo Imeli v okraju somo te občine: Karlovac, ki ima okoli 4.V000 prebivalcev, Duga re*a (g 33.000 prebivalci). JastreOtfr-sko, (ki Ima prav toliko prebivalcev) In Se OzaU, Slunj. Virginmost. Plsarov^na. Skakava« in Vojnlč. Kot re*k*0 za zdru^vonje občin navajajo gospodarsko S'bkost teh malih občtn, od katerih n*kntere n'rmlo nit? toliko dohodkov. A*, bi kri1 e najnujnejše izdatke, pg tudi strokovni kader n oh*inah. Ti kader nI dorastel nalm-. m s*-danl'h ob**n. ker ima po vr>-Mn1 le nizio Šolsko Iz.ohrazoo. Navajalo, da Ima 70 občin :. h uslužbencev, od skunno 112. samo 4 razrede osnovne Kole. Poročalo tli d K di Je temu za«i»-di%nlu okrajne*-, ll-id^V-ga odbora prlso'tvova'i «e!o veliko Hudi iz prizadetih nhčln. Zrtru-zovanje tudi pri nJMi ne gre Za 500 riin bo prejel konec leto 1957 vsak dlan Prešernove družbe zopet 7 dragocenih knjigi gladko, zlasti je borba za sedeže novih občin. Tako se bi po t*m predlogu združil« tudi občine Krnjak, Krstlnja ln Vojnifi. Prebivalci Krnjaka odločno zahtevajo, da mora biti sedež občine pri nj»h. »R 0 G« trgovs:;o podjetje FNGROS NOVO MESTO obvešča voo trgovsko mreio, da bo LETNA INVENTURA V skladišču pri pošti: Za oddelek tekstil, sleklo, galanterijo od 21. do 31. XII. 1936 Za oddelek prehrana, pijače, bonboni Ud. od 28. do 31. XII. 10S6 V okladMtu »silos« v Ločni: Osnovna prehrana od 29. dn 31. XII. 1038 V teh dneh bodo skladišča za promet s strankami zaprta. Stev. 51 (353) •DOLENJSKI LIST. —_._f____ Stran 1 ARMADA SVOJ V dolini Sotle so utihnili od. mevi eksplozij. Stene so s? umaknile cesti, ta pa novi. sveti; progi, 'na kateri bo v soboto zjutraj prvič zapuhal vlak s Savskega Marofa, prešerno zavri^kal mimo Dobove in Bi-zeljskega, s? skril v predor, pa iz njega zopet mimo hrvaških ln slovenskih vasic naprej proti Kumrovcu. Stoletna želja se bo uresničila prebivalcem obeh bregov Sotle. Nova, skoraj 40 km dolga proga bo povezala Savski Morof s Kumrovcem; kraji, ki so imeli doslej po 20 do 30 kilometrov do najbližje postaje, bodo dobili železniško prometno žilo. Marsikaj je doslej v teh krajih propadlo, obrt. industrija, promet in trgovina so zaostajal' za drugim predeli. Ko bo v prihodnjih letih proga vz Kumrovca podaljšana proti Rogaški Slatini in Mariboru, bo zveza med važnimi industrijski- Tri nove ceste Konec novembra so bile izročene prometu tri nove ceste — troje nov>h del enot nase armade. Dograjena sta dva odseka v smeri Prizren — Tetovo oziroma Uroševac — Tetovo 'n krožna cesta okoli Beograda. Novi prometni žili na jugu naše države, v skupni dolžini 81,5 km, sta neposredno povezali dve sosedni, zelo pomembni gospodarski pokrajini: Ko-sovsko-Metohijsko in Tetovsko. ki doslej takorekoč nista 'meli tesnejšega medsebojnega stika ne vpliva. Krožna cesta okolj Beograda, dolga 22.3 km. je velikega gospodarskega pomena, ker povezuje nekaj cest. ki se stikajo v Beo'»r?du, hkrati pa povezuje Železn'k. Rakovico in Vinčo. Z zgraditvijo teh cest je armada tudi na letošnji roj stri) dan svoje domovine izročila ljudstvu še t^-i spomenike; v njihove teme .je je vložila veliko truda, toda z njimi' s; je pridobila odlične izkušnje, kajti te ceste e.o pomenile enoram naše armade usodne poligone, na katerih so tako vojaki kot n;j'/liCK*J predstojniki obOgatHl svoje strokov"-i znanje. VZGOJA KADROV V soboto, na praznik 15. obletnice ustanovitve nase ljudske armade, bodo slovesno izročili v promet novo, 40 km dolgo železniško progo Savski Marof—Kumrovec, darilo naše vojske ljudstvu ob Sotli "Kako ti razumeš usposabljanje kadrov v armadi?« »tuj, da ti pojasnim! Kdor vozi lank, bo'lahko tudi traktor; inženirec bo lahko miner v kamnolomu; kdor je bil pa večkrat kaznovan s .požar-Btvom', bo prav gotovo dober nočni čuvaj.« mj območji Zagreba in Maribora krajša za pribl. 30 kilometrov. 2e zdaj, med delom, so ljudje pokazali vojakom vso svojo globoko hvaležnost za novo progo. Kamorkoli so prišle inženirske enote Zagrebške vojne oblasti, katerim so pomagali vojak:—železničarja in pešci, pa tudi neka l era specializirana civilna podjetja, so kmetje ponujal; svoje usluge iri hoteli biti vojakom v pomoč. 11. novembra se je nova proga približala hrvaški vasi Draše, ki bo hkrati postaja za Bizeljsko- Kmetje so naravnost zasuli vojake s cvetjem in jih bogato pogostili. Čez »mosit bratstva« pri Bizeijskem so prihajali naši, z levega brega Sotle hrvaški, vsi pa radostno razigran; in prešerno veseli. Vhna in cvrtja, potic in mesnin, vsega Je bilo v izobilju. »Sto let živim in sito let sem čakal na to progo, tovariši! Tiste črt« so vlekli .ženirji' že za rajnke Avstro-Ogrske in v prejšnji Jugoslaviji. Vrag vedi, kdo vse je tu že risal načrte in nam obljublja; pred vsakimi volitvami tudi novo železnico. Na, zdaj so prišli naši fantje, Pa Jo imamo, to ljubo železnico!« se je ves raznežil stoletni Štefan Drčič, ki so ga z vozom pripeljali v Klanjec, ko je proga prišla do tja, »Pijte, tovariši dragi, pijte, ker sem to dočakal! V Draše nisem utegnil, pa sem mislil: tudi k nam bo prišla železnica, pa jih počakam doma!« je pozdravil vojake i.z enote podpolkovnika Kneza kmet s stoiiter-skim sodom vina malo pred KlanJcem. Bes, ljudje v so*elski doli m ne bodo pozabili vojakov, ki so jim v letu 1956 zgradil] novo železniško progo. Ne bodo pozabili TUDI Ml SMO POMAGALI... ».., Proti železniški postaji se vije delovna četa Dolenjskega odreda. Pri Sotli se ustavimo, lopate zažven-ketajo, krampi se zajedo v mehko llovioo in skale se vale raz nasip. Kolona se ustavi, traktor ne zmore ogromne teže... »Guraj!« vpije komandant. Poženemo se proti vozičkom, kite se napno kot strune, mišice drhte, kolesa zaškripl je jo in mali vlak se premakne ...« Tako je poročal »KURIR«, glasilo Dolenjskega odreda na taborniškem pohodu v Kumr o v ec letos t1 avgustu. Tudi slovenski taborniki, med njimi Rod gorjanskih tabornikov iz Novega mesta, so dali za novo progo svoj prispevek. Armada — mladina — ljudstvo, to je v socialistični državi nerazdružljivo. lepih kulturno-zP'bavnih večerov, ko so Jim vojski igrali, peli, nastopali, vrtelj svoj kino, prirejali taborne ognje, skupno z ljudstvom slavili državne praznike. Pozabili Jih ne bodo pionirji. S katerim: so se vojaki najprej sprijateljili. Kdor bo le mogel, bo šel jutri v Kumro-vec, kjer bo Po otvoritvi nove proge veliko slavje ljudstva ln njegove armade. . Skromni so naš; borci in težko zveš od njih, kaj vse so v pre-'eklem poletju ln jeseni naredili. In vendar vedo ljudje vzdolž Sotle: milijon in 790.0O0 delovn'h ur, ki so jih za novo progo porabile inženirske enote JLA, je vrednih najmanj 75 milijonov dinarjev! K temu je treba prišteti seveda še delo vojakov Železnikih enot in pešcev, ki bod'0 da>nes in jutr: zaključili zadnje priprave, da bo nova proga v soboto kake n»-vesta ponudila roki Savskemu Marof u ln Kumrovcu. Slovencem in H-vaitorn z obeh bregov Sotle. Nova proga, železniška postaje in nove obnovljene ceste, reguliran spodnji tok Sotle. ki je prej vsako !efo preplavljala sto in sto hektarov plodne zemlje, vse to bo za letošnji Dan armade podarila naša vojska svojemu lindstvu. Pozdrav za Dan JLA in za k/ajevni praznik Tovariš Anton Lukek, V. p. 66?.? (i iz Beograda, pošilja 2nor;ce?7i, tovarišem in prijateljem iz Sentruperta na Dolenjskem lepe pozdrave h krajevnemu prazniku — 26, decembru, vsem dolenjskim fantom, ki so v vrstah JLA, pa lepe pozdrave in čestitke k 22. decembru — prazniku naše ljudske armade. Mladini domačega kraja želi, da bi še bolj učvrstila, organizacijo LMS in da naj bo ponosna na velike praznike in spominske dneve slavne preteklosti. Božidar Jakac: KOMANDANT STANE DOLENJSKI FANTJE POZDRAVLJAJO ZA DAN JLA Mnogo mladincev pride vsako leto iz vseh krajev Jugoslavije v vrste JLA, da odslužijo vojaški rok. Tu se notici mnogo koristnega za iiv'jenis, predvsem, pa se usposobijo za hranite«) svobode naše domovine. Letos je med drugimi pribtl v našo enoto tu4i Ivan lrid>c i~ o>olice Novega mes*a. ki je posebno vreden, da ga vnhva-Umo. Je miren. t» uspehih pa najbolj!? med radiotelegrai'st'i nn.šp ennff Vsak dah prebira v prostem času časopise, p^'-povp.diije tn-anšem o dogodkih doma in po svetu. Po«o pozdravljamo! Tone Jane. Joše Zupančič. Franc Tekavčio. MIlan Zore. Ivan Vidic in Tone Mišmftš. Milorad Pejovič je vodnik JLA. Marsikomu, ki površno opazuje razmere v katerih živi, ni zameriti, če prisodi temu življenju precejšnjo mero enoličnosti. Sosedje vedo, da je Muorad Pejovič šolan sanitejec. Nikoli ne bodo pohabili tistega dne. ko je dvanajstletnemu navl-hancu Mihcu domala brez bolečin naravnal izpahnjeno nogo. Vsakokrat pa med smehom „Doktore, ne šalji me kući! V neki garniziji letos jeseni. Pregledujem rekrute. Pred menoj se vrste mladi tovariši z juga, vseh poklicev in raznih narodnosti. Večini se pozna, da so prepotovali dolgo pot. Z nekaterimi se dobro razumem, za manjšine rabim tolmača. Odkrijem med njimi tudi take, ki zaradi bolezni ne smejo ostati v armndi. Delam hitro, fantov je precej. Zdravniška komisija izloči tiste, ki morajo za nekaj let domov, da se pozdravijo. Nekateri sploh ne bodo mogli nikdar služiti vojske. Armada potrebuje le zdrave ljudi. Vsak dan pregledujem v vojaški ambulanti bolnike. Bolezni ni veliko, gre bolj za značilne poškodbe in žulje od novih čevljev. Včasih imam malo več časa, pa se pogovorim z vojakom. Različne stvari. Opazujem jih. To mi pove mnogo več, kot besede. Dva sta mi ostala posebno v spominu. Dovolite, da vam ju predstavim. I Prvi je Stojče. Visok, bled, pokašljuje. Nervozen je. Oči ima žametno črne, žive. Po poklicu avtomehanik. Ugotovim jetiko. Rentgen potrdi. Komisija ga določi za domov. Stojče ni zadovoljen, pride k meni ponovno in me prosi; »Napravite, da se bom zdravil v JLA. Domov ne grem!« »Ne gre, tovariš, pravila ne dovoljujejo«. Razložim mu, da v takem kolektivu kot je voj- aka, ne smemo dovoliti, da bi prišlo do okužbe še več vojakov. Da je zdravljenje, ki ga je potreben, tudi v civilu za njega zastonj, ker plača stroške njegova občina. Poskusim ga prepričati, da bolezen ni prehuda, da bo čez nekaj časa že sposoben za vsako d.elo. Stojče me posluha. Vidim, da je razdvojen. Njegove žametne oči sije]o otožno. Gre. Naslednji dan se vrne. Vso noč je premišljeval o Svoji bolezni in o tem, da bo šel domov. Ne more verjeti. Žalosten je, skoraj obupan. Kako ga bodo gledali tovariši doma, če se vrne. Sramota je, če nisi vojak. Kakšen državljan je, če ne služi vojske. Morda bi se le še nekaj uredilo, da bi ostal? Razgovarjava se ponovno pol ure. Ukaza ni mogoče spremeniti. Stojče je še bolj bled, prečuta noč ga je zdelala, tresejo se mu roke. ko odhaja v četo, gre % roko prek oči. Preteče nekaj dni. Išče me nek civilist. Oblečen v častnika gasilcev. Stojčev oče, Ni prišel zato, da bi odpeljal sina domov, prišel je prosit, da ga obdržimo. Boji se, da si bo sin kaj naredil. Razložim mu ponovno vse od kraja. Govoriva dve urL Komaj, komaj ga prepričam, da je tako bolje za sina. Razumen starejši človek je. Vendar pravi, da v njegovi družini še nihče ni bil poslan od vojakov domov. Vsi so bili dobri vojaki, zvesti do- movini. Solze ima v očeh. Čez čas zvem, da je poskusil tudi pri komandantu. Vendar ni mogoče, predpisi so strogi. Vsi bi radi pomagali, toda Stojče je potreben zdravljenja, vojska pa ne more imeti v svoji sredi takih bolnikov. Opoldne prideta oba. Stojče je že civiliit'.'- Prišla 3ta se zahvalit za trud. Vsem nam je težko. Vzdušje je neprijetno, nekaj vljudnih besed in se poslovimo. Stojče se ozre še enkrat in s solzami v očeh poprosi: »Doktore, ne šalji me kuči!« Vse je zaman. Upam, da sta se vrnila domov brez, težav in je Stojče v dobrih rokah. Cez nekai let bo verjetno dober vojak. II Suknja pride v ambulanto. Pripelje ga tovariš, m.m bi sicer ne prišel. Ima močno ožuljene noge. Ko mu zdravim žulje, ga sprašujem. Doma je daleč, pase ovce, veliko jih je, seveda. Volkovi mu de-delajc skrbi. Huje je, če se jagnje ponesreči. Je sin planin, vajen narave in svobodnega zraka. Žulji, aj to, to je malenkost, če bi ga ne silili, se ne bi javil v ambulanto. Ni vajen čevljev. Se nikdar jih ni imel. Preprost je, sicer samo zdravje; fant, da je veselje.. Zaupljiv. Vse okrog njega je novo, prepoln je vtisov, navdušen nad armado. »Ej. doktore, da bi bile tukaj Se ovco! Bilo bi prolepo!« Nekaj dni, da se mu pozdra- vijo žulji, ga puhtim v ambulanti. Po viziti imsm čas in ga grem malo pogledat. »Kako ti je všeč v armadi?« »O, doktore, bolje mi še ni bilo. Imam posteljo, imam obleko, imam čevlje, imam dobro hrano, red; tovariši so dobri, pomagamo si. Komandir je zelo dober človek.. Kaj hočem Še več?« Šukrija je vesel fant. Rad zapoje. Pesmi ne razumem, melodija je otožna, polna hrepenenja po planinah, skalah in najbrže ovcah. Ovce, te mu manjkajol Pa vendar je vesel, dobro mu je, še nikdar mu ni bilo tako. Tisti dve leti bo prestal brez vlakih težav. Ko se bo vrnil, bo drug človek. Imel bo širše obzorje, več znancev, več prijateljev. Z veseljem služi domovini, biti vojak je zanj ponos. XXX Razmišljam. Ti preprosti ljudje so polni nečesa, kar jih dviga visoko v etiki. Značajni so, trdni. Mladi so, izkušenj nimajo veliko. V armadi jih je pričakal nov svet, ki ga niso poznali. Moderna armada izobražuje vsestransko. Ko se bodo vračali domov z večjim znanjem, bodo sprem in --di razmere, v katerih žive. Na njih gradimo napredek domovine, odnosov z ljudmi, spreminjamo družbo. Razvoj je nezadržen. Pot v socializem se Širi, zavzema večja območja. Kujemo bratstvo med narodi. Dr. Božo Oblak dodajo, kot značilnost, da Milorad po Lem ni sel z njimi na zasluzeno vinsko okrepui.o v bližnjo gostilno. Sleherni med njim; je prepričan, da se za takšnim norim početjem, kot j« zavrnitev viabiia na kozarček cvička, skriva eti''no le žena. Vsi namreč vedo. da žene po navadi ne razumejo lepote moških pogovorov za gostiinisxo mizo. In prav zalo Miioradu Pejovi'ču ni nihče zameri-, ker je vabilo zavrnil. Sosedam je bila MUoraaova žena Anica sorazmerno malo časa predmet razgovorov. Takoj ko so se priselili, so ji presodile domišljavost, ker si ni poiskala nobene prijateljice. K temu moramo dodati še malce zavist:. Ta ni imela svoj lavoc v osebi Anice Pejovič, ki je biLa drobne postave in neznatna ob čvrstem in v unitoinii utesnjenem možu. Zavist je nz-hajala n povsem materialnega vira. Miloradu Pejbviču so dodelili dvosobno stanovanje v 2. nadstropju. Nad nJim je stanovala s svojo družino gospa Arnič, žena strojevodje. Poudarimo naj, da je b^.a gospa Arnič (pa tudi njen mož) uverjena, da je ona najbolj upravičena do stanovanja v drugem nadstropju. GoiSipa Arnič je «iamreč živela v mestu že dolgo vrsto let. Njena trnjeva življenjska BOLJŠI JE DIDITI »,Gosenice' uničujemo s protitankovskimi minami, ročnimi bombami ,s svežnji ročnih bomb ...« »Tovariš kspetan, pri nas na vasi jih uničujemo mnogo bolj enostavno: zaprašimo jih 2 diditijem!... pot ss je vila fc majhne, revne kmetije preko raznih zsp'u-slHev ln služb naravnost v sedanje stanovanje. Ker pa danes ni občutnejših razlik v najemninah med obema stano-a-nj;,ma, je seveda napela vse sile. Imela je krepko postavo, številne znance Ln čvrste Komolce. Toda zaman! M.ed sosedami je potem nekaj časa kroži'!a zlobna zgodba o Anicj Jernačevi. Im« tistega zaselka, kjer je na koncu samevala njena rojstna bajtica, ni bilo izrečeno. Vedele pa so, da je bi.a Ani'ca ksj-žarjeva hči in brez poklica. Sprva je bila past.i.rica, potem čisto navadna dekla. Kdo ve, kje jo je pobral ta Bosanec (kar naj bi bH Milorad)! Najglasnejša med njimi je vsekakor' bila g.ospa Arničeva. ki je za razliko od ostalih trdila, da je v resnM ona pobrala njega.ko ni mogla dobiti nič boljšega, na primer obrtnika, železničarja, pismonošo, uslužbenca aH kogarkol* v civilu. Prevladovalo pa je mišljenje, da bosta Pejovičeva povsem uničila sicer lepo in niti ne tako staro stanovanj*. Skratka, sosede .so b-:,le surove v«e dotlej, dokler se ni zgodila tista nesreča z Mihcem, Lahko bi *e vse druga če končalo, da se ni vmešal Milorad. Bil je uren kot blisk h takoj po nesreči Je še nezavestnega paglavca odnesel kar v svoje stanovanje. No, potem so možje smehljaje presojali njegovo zavrnitev vabila. Podražili so žene, kak'v lepo urejeno stanovanje ima Milorad. Seveda je k.jub vsemu obveljalo so Slasno mrvljenje žena, d.a Vna Anica zato urejeno stanovanje, ker fma Šele enega otroka in J« to šele jutro v njenem zakonu, si-c*r pa se Je pojavljal na o'i-sbrjti čenc nov, z*lo eaninvv primer. Gospa Arničeva le namreć (po n??r?či) st/resla smeti na oprano &n obešeno pe-ril-i go«pe Juvanove.... To se je zgodilo že pred leti. Gospa Arničeva in aosna Ju-vatlova ?ta spet največji rHJa-teljici. NIVi*e več ne om*n'a zgodbo An'oe Pejovjč. ro>ne JJUJIP" t* ne k« m rarn1k" " "> (Nadaljevanje na 4. 6trani) Po celodnevni srditi borbj s fašisll se bngnde pomikalo na nove položaje. Vzpenjamo se po dokaj lepi polža st i gozdni cesti preko Velike gore proti Glažuti. Noč je. še zadesti svetla, mesec je za oblaki in mi uživamo veličastvo gozdnih orjakov na levi in desni strani ceste. Divji kočevski in ribniški gozdov! napravljajo na partizane, vci'inoma Dolenjce in Belokranjce, najgloblji vtis. Pred dnevi, ko smo korakali čez progo, sem videl kraj, kjer sem živel svojo mladost, kJer mj je ostal oče, za katerega ne vem, kako je z njim, ker je obdan z verigo srepo bolščečih oči. iz katerih sijeta strah In pozverinJenost. Hote] sem skočiti tja, stisniti roko očetu, prijateljem, pa me ie v hipu pre-. Sinilo, kot da bi me te »repe oči nabodle na bodečo žico ln b( mi rafalj strojnic presekali telo. Srd me je stresel. Zagrabil sem čvrsteje puško, stisnil pest In korakal naprej v vrsti. Luči so počasi utonile. Tudi sedaj, ko se se vzpenjamo, nam kličejo skozj lase verige luči. k! so kakor klic naS'h mest in trgov, naših domačih in dragih: »Pridite! Rešite nas!« Nijih žareče verige nas opominjajo in vzpodbujajo Ko tako hodimo (n ne smerno govoriti, mnogo razmišljamo. Blagodejno vpliva tišina na nnfte Sl"ce In uiesa. v katerih odmeva še grom dnevne bitke. S treh strani so poskušali, s Pomočjo več baterij topov in minometalcev, tankov ter letal predreti naše položaje. Toda naskoki opUanjenih črnosrajč-nikov so se razbil; ob silovitem zaletu naAih protinaskokov, ki so se spremenili v gonjenje sovražnika, ob belem dnevu, po ravnini, do Dolenje vasi in Ribnice. Nasmihajo «e partizani, ko se spominjajo bežečih fašistov. V III. Cankarjevem bataljonu se pa orosi marsikateremu partizanu oko, ko se spomni, da so pustili svojega priljubljenega poliikomksarja Radeta v mali zadolškj kiipelicii. Pot še ae vedno dviga. »Lahko bi je bilo že konec«, modrujejo partizani. Tudi Številne mule in kon't, kl so težko naloženi, sopihajo. Polagoma se dani. Na zadnjem koncu, tam zadaj, preko serpentin, Je lepo videti skoraj vso razvito kolono. »Ni vraga, da nas imajo marsikje od daleč z,a Italijane«, šine komandantu v gluvo. ko se ozre po serppntlnah in opazuj« »Večiina partizanov je v Italijanskih uniformah — italijanske mule, Italijansko orožje italijanska oprema ...« V glavi se mu zvrste slike U zadnJIh hojev: Vivodina LovHč —-Prekrižkl, Sv. Križ. Prekriž-je, Draganič, Metlika, Ambrus, Plesevica, Stari log in Ribniška dolina. •Povsod so bili tepenl — in Iz krvi rdeče - zraste roža svobode Boj u bodo šel« konča svoje razmišlja, nje. Na vrhu tmo, Velik dan je že. Sonce skuSa predreti oblačni oklep, a mu ne uspe- Partizani začno po tiho govoriti. Noben izmed poveljnikov jih ne opomni s poveljem: »Tišina«! Saj Brno sredi divjih gozdov Tudi zveza v kolono n| več čvrsta. V tem Je nekaka sproščenost, ki s« rada pojavi po dolgih in utrudljivih nočnih pohodih. Saj se vendar odmikamo od sovražnikovih onorišč. Malo za vrhom stoji velik le-sen križ z italijanskim napisom. Tu je pokopanih 40 Italijanskih vojakov divizije »Mncerata«, ki «o lansko Jesen padli v bližnjem .Telenovem žlebu v boju s Tomšičevo brigado. Polagoma uspe tudi soncu pokukati akozii oblake. Gremo proti Jelenovemu žlebu Cesta je bolj odprta, ni senčnata, tako da sončni žarki kar prijetno božajo. Komandant brigade ukaže počitek. Z veseljem «nameio partizani nahrbtnike in zaboje s strojniško municijo ter *e vse-dejo kraJ ceste. Harmonikar Cankarjeve brigade začne vleči na meh In partizani prepevajo. Ogledniki gredo Se mal0 naprej, do ovinka; za vsak primer. Ravno se mislijo tudi oni vsesti, ko nenadoma počijo streli. Mitra-Ijezec in pomočnik omahneta. Ranjena stal Oglasi se težka »breda«! »To pa ni kar tako!« sj mislijo oglednik] in se umaknejo v zaklone. ZadnJa dva skočita h komandantu. Stila M smo streljanje, vendar ga nihče ni vzel resno. Mislili smo. d» se Je spet pu-škoditraljezcu po nerodnosti sprožil mitraljez in smo ga že glasno in po tiho kleli. Komandant ja že pri izvidnici. Nov! strelj padajo Italijan, so! Italijanska zasedal Ob cesti, malo iz ovinkom odkrijejo bunker s težko strojnico. Tudi s hriba na cesti zaregljajo strojnice. »Aha. tudi tam ste!« Nobenega razburjanja ni. HUdna mirna povelja. »Pratež nazal na varnoJ Z ranjenci nazaJ! Prvj bataljon naprej! Puškomitraljezci naprej! Kurirji!« Kuriri! tekajo Poveva se Izvršujejo. Komandant operativne cone Milovan $ pospešenimi koraki hiti napreJ. tako da ga politkomisar Rudi komaj dohaja. Z globokim zaupanjem zrejo v Milovana partizani. Ze neštetokrat je dokazal svojo veliko voiaško sposobnost. »Fantje! Nekaj bo! Bo!« šepe-čejo med seboJ partizani, ki stoje še vedno v vrsti, pripravljeni na vsako povelje. Naglo pregleda komandant položaj, Se bolj nagla so njegova odločna povelja. »Cankarjeva brigada z dve-ma bataljonoma od .spoda)! Bataljon Gubčeve brigade naj takoj ■ v teku po grebenu zasede visino in udari Italijanom v hrbet«! Na lice mu ]eže zaskrbljenost Kurirji tekajo. Bataljoni se naglo premikajo. »Lahki minometalci napreJ! Težk* strojnice naprej!« Tišina Nobenega poka še nI. Gotovo «e tud-, Italijani razvijajo aH' pa morda bežijo. Kdo bo bolj nagel? Drugi bataljon Gubčeve brigade se skoraj v teku premika po grebenu, se razvija v strelce, z nJim je tudi ena četa HI Cankarjevega bataljona. Na čelu bataljonska komanda « Pe- rom, Tinčem, z načelnikom štaba Rajkom ter z namestnikom Lazarjem in Francijem. Strojnice zaregijajo! Ni mogoče spoznati, koliko jih približno Je. Menda kakih dvajset. Težke mine eksplodirajp! »Hudiči! Težke metalce imajo« se, pridusajo partizani. Snop; mitraljezkih Izstrelkov brišejo ves prostor. Ob sks'ab, po vejevju poka eksplozivna italijanska municija. A tudi partizanske puške in strojnice ne molčiJo. Ne streljajo tako noro kakor Italijanske, zat0 pa bolj temeljito. Ozemlje je za borbo odlično. Sknlovlto. razklano, razpokano. drevesnato in grmičasto. Italijani prod'rajo z veliko naglico proti vrhu. So že opazili drug; bataljon. Drugi bataljon se zažene ln pred nosom Italijanom zasede višino. Besen ogen.1 sipaio Italijani proti vrhu. Drugi bataljon udari z desnim krilom Italijanom v bok. Cisto blizu Italijanom so, na deset metrov. »Hura! Juriš!«, komandira RaJko; bataljon skoči in se požene na sovražnika. Nase bombe pokajo ln trgajo Palijane. S* bolj ko naJpgR orožja, se Italilan! boje našega vpitja- »HuraI Juriš«, se razlega tn Ddmeva po gozdovih Italijanskih povelj sploh n! slišati. »Hura! JuriS!«. se čuje iz strani Cankarjancev. Prve mrtve in ranjene Italijane pregazimo. Italijani kriči- jo! Eni bežijo, drugi se trdovratno branijo, »Skril se Roman, ne hodi tja!«, kliče Rajko komandirju druge čete, ko vidi. da gre naravnost proti strojnici. Roman pa samo zamahne z roko in skoči s skale. Pade. Padel je v svoj zadnii zaklon. »Naprej, tovariši!« odmeva povsod. Kakor risi se vržejo partizani na Italijane' Čobsn, obveščevalec Gubčeve brigade, ni mogel zdržati, da ne bi Šel v borbo. Težka »breda« ga bedi? v oči. Tri metre od nJega je. Štirje Italijani so poleg. Se s'rajajo. Oči se mu zasvetijo. Vrže bombo ln skoči na »bre-do«. drug! pa za njim. Je že pri njej. Italijani ležijo raz-mrcvarJenl okoli. »Bredo« obrnejo in že poka po Italijanih. »Hura! Naprej! Desno krilo naprej! Poveži se s Cankarjevimi !« Cankar tud! napada- Italijani so v nevarnem položaju. Naši imajo cesto in vrh. V »redi »o oni. Obkoljeni so. čvrst jeklen partizanski obroč lih Je zgrabil za vrat in se vedno bolj oži. »Koliko jih je!« se čudijo pa.rtizani. Palijeni kar gomaze po tlen in za skalami. Nait. mine zadevajo v polno. »Naprej. tovariši!«, kličejo Pero. Tinč in vsi. ki so na čelu. Pritisk drugega bataljona postaja vedno močnelši Jr nevar. ne*?i Z9 Italijane. Italijanov se polast' osmika Delček za de!č~ (Nadaljevanje na 4. strani) , .Domobranci nikoli ne beže..." PoVfiSl 0 V spomin na 15. oblefnico ustanovitve naše ljudske vojske I UfvUI U Miioradu Pejoviću Januarja 1945 j« fitlrinajist dni padaj. »neg. Od 15. — 20. ga je bUo 80 cm in toplomer je kazal 15 stopinj pod ničlo — za Suho krajino precej huda zi'ma. V tistih dneh ni bilo misliti, da bo prišlo do kak Mi večjih spopadov. Naša vojska J« takrat selila Hinjčane in Žvirčane zaradi prevelikih izdajstev. Belogardisti ao hoteli to preprečiti, zato so iznenada zasedli vasii Oradesnc, Ve.iko Lipje, Lešče »n Polom, ki leži južno od Hinj, Imali so partizane v kleščah m so mislili, da jim ne morejo uiti. V Gr-adencu so biLi mno-gji d,omači belogardisti, prav tako v Lipju Ln Laščah. Z njimi je bil tudi nemški trinog Schumacher. Slišal sem sam,, kako »o bili domačini navdušenj in kako so govorili, da domobranci nrkoilli ne ibeže.. Zgodilo se je pa drugače. 19. januarja so prišli v Građene hi. zalotili dva partizana, k* ao ju takoj zverinsko pobili. Drugi dan j« prišla parti-ranska patrola devetih mož z Vriva v Grltdenc, nevede, da •ovnalnMc sedi v vasi. Belogardisti skočijo Iz hiš m na mah Jih sedem pobijejo, dva pa ao ujeli živa. Kaj se je z njima zgodilo, md ni znano. Mrtve so prav do golega sleklii ia Jih pustili to£at» do odhoda. Bohali so ee: »Tako bomo naredili z vsemi banditi! NHl eden nam ne bo ušes saj imamo obkoljeno vso hlnjsko faro«. Ljud j so bili vese&i nad tako hrabrostjo domačih klavce*/!, le eden je rekel, da pr- vi dobiček ne gre v mošnjiček. 21. zjutraj So snažili orožje, po kuhinjah pa so se cvrle 'n pekle vse dobrote, kar so jib premog.e kmečke gospodinje. Ce je prišel prosit partizan, ni dobil niti košček črnega kruha, da bi si utešii glad. Tiste dni je bilo pa v3e>ga dovolj kot aa najbogatejšem ženlto-vanju. Zraven tudi ni manjkalo alkoholnih pijač, saj so hodili pijani ko turški paše. »Jutri bo klanje, da svet še nI videl takega. Od Gradenca do Lašč bodo visela čreva banditovi« Noč od 19. na 20. januar Je bila nemirna. Z Vrha je streljala v dolino brigada, vendar ni vedela za usodo devetih mož, kj so šli zjutraj v patrolo m se nI'*o vrni.i.' Na severnem hribu Bačkenca je pa streljala Gubčeva. Belogardisti so se strahoma ozirali, kaj je. od kod streli.. . »Porka duš, da rfsmo obkoljeni.. .« V patrolo si niso upali poslati nop«-nega. Okrog 5. ure zjutraj so streli ponehali jn belogardisti so se oddahnili, češ saj ne oo nič hudega. Zopet so začeli popivati ln razgrajati. 21. januarja 1945 je bila nedelja. Sneg je prenehal padati, megla se Je vlegla nad na-So dolino tako. da nisi vtoei niti sto metrov daleč. V Gra-dencu Je bilo nekoliko bolj mimo kot prejšnji dan., mogoče so jih bolele butice od preveč ^ooitega alkohola. V Lip ju je pa bilo tisto dopoldne kot da se ženi sam Rupnik. Pili so, jedli, plesali. peli ter grozili banditom 'n njihovim družinam. Cvrlo »n peklo se je tako, da Je dišalo nekaj sto metrov daleč. To je zadlša.o tudi udarniškemu in juri'šnemu bataljonu NOV, ki je taboril neKje v hribu pri Vlnklu na kočevski strani. PJi'š3o Je povelje: »Fantje, pojdimo pogledat, kakšno svatbo imajo v Lioju, bomo Se mi malo zaplesali. Fantje so bili takoj nared *n vsak je vzel tudi darilo za svate. Darila za pijane svate V visokem snegu so se priplazili prav do Velikega Lipja in se vrgli kot levi na obžrie, pijane in zaljubljene belogardiste. V istem hipu je zače.a goreti vas. To je bil ples, da malo tekih. V trenutku se nih-če ni mogel znajti, pokale so bombe in mitraljezi, noži, puškina kopita in jeklene pesti naših hrabrih borcev so nart-dile v pičli uri konec tem orgijam. Belogardistična svojat je bila uničena. 30 je bilo mrtvih. 37 ranjenih, med njim* 27 hudo. Takrat jo je izkup.il tudi njihov verski »vodja«, izdajalec topliški kaplan. Kar je moglo, je ušlo, pustili so vso bojno opremo. 2 radijska aparata, veliko tobaka itd. Vsak je samo skrbel, da uide iz strašnega pekla. Iz Gradenca se je viđelo, đa v Lipju gori. vendar se od belogardistov ni nihče upal tja pogledat, kaj se godi Ob dveti prisopihajo prvi štirje laže ranjeni belogardisti in povedo, Pohvaljeni artileristi Z lanskoletnih vojaških vaj v Kočevju O tam se v enoti še vedno govori. O navzočnosti Vrhovnega komandanta na ostrostrei-n'h vojaških vajah, na področju Kočevja. Telefonist Milorad Komatov Ič pripoveduje ob vsakem novem •rećanju svoj doživljaj. — Sedel sem v rovu, na opazovalnici komandanta divizije. Imel sem zvezo z baterijo, govoril sem. Nenadoma zasUšim glas: »Kako je, tovariši?« Pogledam: mimo opazovalnice gre Vrhovni komandant, oddaljen komaj dva koraka. Postavim se v »mirno«: »Dobro, tovariš maršal!« Moj tovariš na drugem koncu fclce Je sliial, da sem med razgovorom nenadoma nekaj rekel; vprašal me je, kaj se Je agodl«o, »Sedaj-1* je mimo opazovalnice šel Vrhovni komandant:« Novica je bliskovito odjeknila po položajih. Pomočirk1 pri havbicah so vedeli, da jih Vrhovni komandant opazuje; tO je njihovemu delu dalo Se večjo vnemo, povsod je zavladala izredna prizadevnost. Topmčarjev pomočnik Mile Malovič pravi za svojega topnl-čarja Josipa Vimcelja, da Je bil zbran in samozavesten. D*-lal J« hladnokrvno, očitno je pa hotel doseči najboljši rezu.-tat, kar jih je kot topničar kdaj koli dosegel. — Ko smo ustrelili prvič, pravi Mile Malovič, nismo ničesar videli zaradi dima, ra-een vrhove paketov. M i svojih zadetkov ne moremo opazovati, predaleč ao, zato smo nestrpno čakali glasove opazovalcev. Malo kasneje *o »poročili: »Dobro je bUo!« Uničili smo cilje 11 in 16 »n ustvarili nepremični zaporni ogenj »D«. Cona varnosti za pešadijo na jurišnem položaju je bi.a normalna, običajna, vendar nit« en pešak ni bil ranjen. Pešci so se prepričali o predanosti ar-tUerijcev. Mirno so se pripravljali za juriš, videč zanesljive zadetke svojih tovarišev pri topovih. Pomočniki pri havbicah so pokazali spretnost in nailtco, topničar jI natančnost in zanesljivost. Eden od topničarjev, Brati-mir Markovič, je bil hkrati s pisarjem Lukičem na sprejemu, ki ga je maršal Tito priredil za udeležence vaj v Kočevju. Za oba je to bil dogodek, na katerem sta doživela najmočnejše vtise kar sta v armadi. Topničar Markovlč pravi: —Lepo je bilo. Ko je tovariš Tito govoril, sem bil b.izu njega. Sedel sem ob svojem komandantu baterije. Prizadeval sem si zapomniti vsako besedo, vendar potem tovarišem nisem znal dobro povedati vse, kar je tovariš Tito rekel. Jasno pa sem slišal, kako je pohvalil artileriste. In to je bUo najvažnejše. To je pri vseh zbudilo največji ponos. — AH si pisal domov? — Nisem. — Kako da ne!? — Cez nekaj dni odidem r... dopust pa jim bom povedal vse po vrsti. Ne znam napisati, kako se je vse to zgodilo, bolje jim bom povedal z besedami. Artileristi so ponosni in ve-ae.l. Kako ne! To je velika stvar — slišat! pohvalo Vrhovnega komandanta. Največ, kar vojak lahko doživi. V. C. kaj je v Lipju. Za njimi so prišli še drugi, več so jih moral« pa prinesti. Komandant da hitro postaviti sredi vasi težki »bacač« in začne v Lipje metati mine, ni pa vedel za razdaljo od tu do tam, kakor nobeden njihovih vojakov ne. Jaz sem bil ravno takrat njihov ujetnik in so me pozvali naj grem nad vas pogledat, če prav padajo mine. Pogledam in vidim, da mine padajo čisto prav, le malo preblizu. Ce bi podal jša-d smer za 100 m, bi zaprli pot našim iz vasi. Jaz sem rekel, naj cilja 200 m na desno in 50 m dalje. In tako so začele mine padati po polju proti Lopati in zaprle umik belogardistom. Naši pa so oCn~-sli zdra** pokarjo puške, e kap kodira- jo mine, bombe. Kričanje, tuljenje. »Hura, naprej, tovariši! Po njih!« Italijani se vrtijo ko v začaranem krogu. Okrog in okrog nobenega izhoda. Povsod zrejo smrti v oči. Pamet jih zapušča. Mitroljezci pozabljalo, da imajo strojnice v rokah, minometalci stoje sami med skalovjem, oficirji puščajo »voje čete, drug na drugega tulijo. Puške letijo proč, nahrbtniki, zaboji z municijo ... V blaznem begu se spustijo Italijani po bregu navzdol, proti cesti. V dolino! Silni stroj nični ogenj je že zdavnaj ponehal. Samo bombe pokajo in naše karabinke. Italijani skačejo preko skal, se spotikajo, padajo, se prekopicuJejo Naš; so jim na vratu. Milovanu se Jasni lice. Na cesti čaka Cankar! Ko čreda splašenih divjih ko., skačejo Italijani v krdelih preko ceste. Oči so jim velike, iz njih sije groza in smrt. V ta krdela bije naš svinec Prav sredi ceste »loJi brez zaklona Dragan, komandant Cankarjeve brigade in jih strela » karabinko. s pištolo. Z enim strelom padeta tudi po dva. Simon lih kosi s svojo brzostrel-no puško, Ko mu je zmanjkalo municije. Jih strelja a pištolo. Komandir Jure strelja, strelja do zadnjega naboja. Vse bombe je porab'1. Z eno bombo Jih je podrl pet. . Naša strojnica na cesti Ima zastoj. Skoda! To. da le zelo malemu številu se posreči srečno uiti v dolino, zakaj pod cesto Je Stroko brezdo, kamor Italijani brezglavo drvijo, hoteč uiti gotovi smrt L Vot- lo odmevajo iz brezdna padajoča in odbijajoča s© telesa. Grozni kriki trgajo ozračje. Široko odprte oči, iz katerih bolšči smrt. Italijan) so popolnoma brezglavi. Deset jih stoji oboroženih pred enim našim puškarjem. Samo stojijo in bolščijo. Pok sproži njihove omrtvele ude. Nekaj Jih strmoglavi v brezd-no, nekaj jih pade, trem se posreči uiti v dolino. Samo ena mise] živi v njih: »Ubežati! Ubežati!« Ozemlje je obupno za beg. Ogromne skale, Jame. vrtače jarki, drevje, goščavje Vse se je za rotilo proti nJim. Italijani padajo. Ranjeni tulijo. Nekateri cvilijo kakor ravnokar rojene mačke. Stokanje- Streli. Bombe! Na cesti in pod njo se valjajo in kupičijo italijanska trupla. Se nove skupine preskakujejo cesto. »Hej, koliko jih jel Saj Jih Je cel polk,« vzklikajo partizani. »Daj ga!« »Kar naprej!« vzklika Dragan. »Hura! Tovariši! Naprej, za njimi!« Partizan! so Jim za petami. Preskakujejo kupe mrličev. »Hej, Dragan, to ti je zmaga!« vzklika Rudi. »Naprej tovariš!, za njimi, gonite Jih! Ne ustavljajte ae!« utorttje Milovan. Partizani drvijo za njim v dolino. Kakor divja Jaga. Pokanje «e oddaljuje. Polagoma se vračajo upehani borci- Obrazi jim Žare, lz oči Jim afJe veselje. Vriski Smeh. Se naši ranjenci, ki Jih obvezujejo ln noeljo, »e »mejeJo ln govorijo. Komandirja Jureta, ki je bil ranJen, podpirata dva njegova tovariša, da ne pade; on pa samo govori o boju... Rana je postranska zedeva ... »Veš, čez cesto je med drugim skočil oficir z brzostrelno puško. Meril sem samo nanj, na druge se sploh nisem oziral.«., medtem ga je pa že nekdo drug položil...« Sele sedaj, ko hodimo počasi po bojišču, majemo z glavami, kakor da ne bi hoteli verjeti, kaj smo napravili; šele sedaJ vidimo vso kruto ln krasno resničnost. Krvavi, raztrgan! Italijani. Mrtvi, negibni v vseh mogočih legah. Prestreljene čelade. Med njimi orožje, municija, oprema . .. Partizani poskakujejo od veselja. »Koliko težkih strojnic? Koliko mitraljezov? In koliko pušk •..?« »Težki minometalec!!!« zavrl-ska Ančka ter sd oprta težko cev preko rame. »Se eden!« vzklikne Ciril. »Koliko municije? Koliko bomb! In težke mine! Jol. kako so težke,« vzklikajo. »Jože, poglej, radiooddajne postaje .. •!« Ves plen odnašajo na cesto, kjer so že celi kupi orožja m opreme. Tam na desni! ženelo ujete Italijane. Roke držijo kvišku, kakor da b| »i Jih hoteli Iztrgati iz ramen, dolgi plašč! se jim opletajo, v soncu se bliščijo njihove čelade. »Niente ml streljali 1 Nlente gospod . . U A vse nabojnjače Imajo prazne. Tu pa tam poM le kak »trel. »Koliko pa je mrtvih Italija- nov?« sprašuje komisar Slobo-dana, ki Je šel preštevat trupla. »Okoli 150. Saj jih nd moči vseh prešteti, ko so tako razkropljeni po vsem hribu in dolini. Mnogo oficirjev je med njimi. V brezdnu jih mora biti tudj lepo število. Pri padlem komandantu sem našel važne dokumente. To je bil 122. peša-dijski polk divizije »Macerata« s Kočevskega . . .« »Ravno v Jelenov Žleb Je prišel in po nJem zdrčal v brezdno smrti,« pripomni Veljko, »v Jelenovem žlebu Ima divizija »Macerata« smolo.« Po bojišču Je še vedno kakor v mravljišču. Se vedno nosijo orožje in opremo. Na bojišču je smrt ln življenje ... Na cesti štejejo orožJe: »Dva težka metalca min,« šteje komandant, »osem težflclh etroj-nlc« »Deset puškomltraljezov,« šteje politkomisar. »Stodvajset puSk,« našteja intendant. »Tovariši, dajte puške »em, da Jih bomo vsaj prešteli.« uka-zuie komisar partizanskim novincem, ki «o si puške takoj obesili .*ez rame »Kolkn 1e min?« »Kakih dvesto.« »In municije?« »Je rt! mogoče prešteti. Jutri bomo prešteli nntnnčno. NaJ-mani 25.000 kosov Jo Je...« meni politkomisar. »Dobro nas zalagajo Italijani!« doda komandat. » Medtem Je bile le zdavnaj popoldne. Nobenega poka ni bilo čuti od nikoder. S« letal ni. »Jih nismo imeli časa priklicati. ZadnJi italijanski radlo-gram se Je zglasil: »Naša kolona je obkoljena ...» In potem nič več,« meni Veljko in pokaže radiogram. Nihče ne občuti Jakote ln žeje. Zadovoljno ležijo partizani v soncu kakor martinčki in kakor da na svetu »ploh ni fašistov. Predolgo ne »memo počivati. »Naprej!« ukaže komandant. Povelje gre skozi čete. »Zbor!« Brigadi .«e zvrstita ln kreneta počasi naprej. Partizani so- obloženi kakor mule. Po dva nahrbtnika pa Še zaboj munioiJe; marsikateri nos) v roki še mino Ce bi imeli danes še čelade, bi nas tudi od blizu imeli za Italijansko vojsko. Skoro vsak ima Italijansko uniformo. »Ta kolona nam Je hotela udariti v hrbet, ko bi se mi še bodli v nlbniškj dolini,« pripoveduje Milovan Rudiju, »pa smo Jih prehiteli. Se razviti «e niso utegnili-« »To je doslej ena največlth zmag slovenskih partizanov,« meni Rudi. »Mislim, da »l bo gospod Gambara položil prst na Čelo ter začel malo premišljevati o svojih »zmagah«, k! so ga v dveh meserih veljale nad 1900 mož Iz n|egovih Izbranih čet, tri težke mlnometnlre, okoli 40 težkih ln lahkih strojnic, nnd 500 pušk, da ne govor1 m o ostalem. Moral bo orlti do zaključka, da tnko ne more iti naprej!« konča Milovan. Ko tako stopamo ln par'mo, da ne hodimo po truplih, ko se n»ši pogledi uatnvljaJo na teh ugaslih življenjih, se v na» zbudj človek. Pri nas nikoli n» ugasne človeško čustvo, tudi v najbolj divji in kruti borbi. Saj se borimo iz ljubeznj do svojega naroda, iz ljubezni do vnegi trpečega človeštva, za njegovo lepše življenje. »Tudi za va* »mo se borili, ko smo se borili proti vam, vi, mrtvi, neumni vojaki, ki ležite tu okoli. Za vaa, za vašo domovino, za #vo-bodno Italijo, za »vobodnl italijanski narod. O, da bi naša čustva raztrohentali p0 vsej Italiji, po vseh kasarnah, kakor bobnajo fašisti svoje lažnive puhle fraze, da bi se zbudila vidva, italijanski delavec in kmet v vojaški obleki, ter s« dvignila v skupno borbo z namil proti fašizmu in da bi ae vam, talijansk'm materam, ki boste dobile žalostno vest. dvignila pest proti pravemu ubijalcu vaših sinov. Prav; krivci — ne boste nam Ušli. Proti vam se borieiu3 Črnomelj—VinVca—Prejoka—Adlesiici—Črnomelj. Toda ti je vozil poleti, sedaj je prenehal. Ovira so ostni klane na tej sploh dokaj ozkti in slabi cesti. . S Napredni duh je tudj v Ziljah dobU plodna tla. Ziljčani so v narodnoosvobodilni borbi akt.V-no sodelovali. Zato so tudi v Ziljah po vojni poi .edlv s starimi strankarskimi razprtijami, ae dokaj enotno lot.'li odstranjevanja posledic vojne in začeli skrbeti za napredek. Pred vojno so Ziljčani neštetokrat razpravljali o gradnj. šole, saj so njihovi otroci hodili v pet kilometrov oddaljeno Preloko. Strankarske razprt/je in StalMče starokopitmih ljudi je doseglo, da je-ostalo samo pn razpravah. Po vojni pa so se te naloge lotil j »ložno. Ob pomoči okrajnega ljudskega odbora Cr-rjcmelj - so pred letj zgradili Solo, ki je v ponos vseh prebivalcev.- Ža več kot 1,300.000 din so Z.'ljćani p"ispevali za svojo Šolo z lesom, apnom, peskom, vožnjami 'in delom. Električne žic« so po vojni dospele tudi do njihov Jh domačtij. Tudi za elektrifikacijo so prebivalci precei prispovalii. Požar«? so kaj pogosti v teh vaseh, kjer je še veliko lesenih stavb. Skoraj vsako leto imajo v kraju kak večji požar. V takih primerih je teiko, ker sta naj-bl.'žnji gasilski društvi to je v Freloki in na Vinici oddaljeni več kot 5 km in re za hr.'bom. Tudi cesta ni primerna, da bi po njej hitro prišla pomoč. Zato so se Žilicam' odločili, da ustanove lastno gasilsko društvo. Ustanovili so ga -red dobrim letom. Šteje 67 aktivnih 'm okol; 15 podpornih članov. Toda razen dobre volje, društvo nima ,ti-česar. Radi bi črnprej kupili motorno brizgalno in nekaj cevi, vsaj za prvo silo. Za pomoč so se obrnili na ©krajn.' ljudski odbor in' upajo, da ne zastonj. Sami vsega ne zmorejo. Takoj nato bi se radi lotil.' gradnje gasilskega doma. Radi bi iimek' prostor ne samo za gasilsko orodje, pač pa tudi; za sestanke in prireditve ali' z drugimi besedami, radi b-;1 šli tudi glede splošnega izobraževanja in kulture vštric z ostaUimi naprednimi kraji. Seveda so tudii za gradnjo ga. sllskega doma pripravljeni sami prispevati lep delež. Ves les, pesek, apno, vsa težaška dela in še z vožnjamii. Pomoč bi potrebovali za plačilo opeke, cementa in strokovnih del. Zarad; večje požarne varnosti bi morali v vaseh zgraditi vodne bazene Tudi teh s? bi lotila sami, ča bi dobili' cement in železo. Končno teži Zfiljčane še njihova cesta. Ne vsa, samo 1nstl hud; klanci, zaradi katerih je bilo že več prometnih nezgod in zaradi katerih ne more pozimi voziti avtobus. V glavnem sta to dva kratka, a zelo huda klanca. Oba je treba čimprej preložatL Zanimivo je, da so se Ziljčani glede pomoč; za opremo gasilskega društ/a že večkrat obrnili na razne strani, toda vsakokrat zastonj. Niti odgovora niso dobilv. Na razpis Okrajne gasilske zveze so prijavili dva mlada člana za gasilski strojnišk-'' tečaj. Niti obvestili j h niso, 1 iaj se je pričel, kaj še da bi jih povabila ali vsaj pojasnili, zakaj ne. To, vidite, ao v Ziljah že lose gli, toliko so samii prispevali take želje pa imajo še. V svojem prizadevanju za napredek zaslužijo pomoč. OBSEŽEN SPORED PROSLAV ZA DAN JU V MIRNI PEČI 15-letnico ustanovitve JLA bomo slovesno proslavili tudi v Mirni peči. Rezervn* oficirji in mladina so . vzeli priprave v svoje roke. Jutr* opoldne bodo v okrašeni dvorani zadružnega doma pripovedovali svoje spomin« na leta borb rez. oficirji 'n borci NOB. Obe soli bosta imeli prav tam slavnostno proslavo 22. decembra; pil: prav l(j en je pester in bogat spored. V nedeljo ob pol štirih popoldne pa bo akademija za odrasle. Obiskala na« bo vojaška godba i* Novega mesta, program proslave pa Je zelo zanimiv. Mladina se Je vsa prenovljena lotila dela in wna zadnje dni prav plodne sestanke. Za 22. december in za silvestrovanje pripravlja kulturni »pored, PD »Katja Rupena« pa pripravlja spevoburko fc-Postopa-č3«. O knvfti j skr -Gospoda rskft šoli pa prihodnjič kaj več. DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC Delo šmarjeških gasilcev Igre in tečaji v Semiču Nov upravni odbor KUD »Jožeta Mihelčiča« je že za-4si delati. Na prvi seji je napravil načrt kultumoprosvet-nega. dela v zimski sezoni. Predlagano in sprejeto je bilo, da bodo vzporedno študirali dve igri. Za proslavo 150-letni-ce Linhartovega rojstva bo uprizorjen »Veseli dan ali Matiček se ženi«, «8 Novoletno ielko pa bodo za otroke na-žtudirali »Kristalno čašo«. V načrtu je tudi uprizoritev igre »Pot do zločina«.« V prostorih osnovne šole se je začel 3. decembra kuharski tečaj za dekleta in žene. Tečajnice bodo poleg teoretičnega znanja dobile praktično znanje iz kuhanja, Učiteljstvo bo skrbelo tudi za njihovo Tz-obrazbo, saj bodo na tečaju tudi predavanja iz ustave in zunanje politike. Tečajnice se bodo seznanile tudi z zgodovinskimi spomeniki iz narodno osvobodilne borbe, ki jih jena našem območju dovolj. P. M. želje Dobiavcev Na vzporednem gričku stojita Vasici Dol. in Gor. Dobravlee, ki sta med NOB mnogo pretrpeli, 83i ie t»Mo 14 gospodarstev do tal pežganih. Vasice so domala obnovljene, le nekaj skednjev Je še treba postaviti. Tako se polagoma celijo rane, ki Jih je naredil okupator. Zemlja Je tukaj holj pusta, ptihlik in pa rdeča ilovica, fe Je flež. človek ne more nikamor iz bl?ita, če Je pa mesec dni brez d<*žja. ljudem zmanlka pitne vode, ker imajo le nekateri vodnjake, vodo porabljajo pa vsi. Po vniph so razne luže, v katere se ob deževnih dneh steka voda in ft'intnica. to \.nflft uporabljajo za živino ln prašiče "ln tudi za pra-I) p '.iprMa. nobravpnnl so se borili *> prpd prvo svetovno vojno za pitno vodo. V vznožju pod gričem ob Hrvnl poti Je studence v globini 9 niptrtv! p> hi ta ved«1 rovo-r'ti. bi povpial Ippo zgodovin«. K"»»r so bile kake državne aH oii^'n^k« velltve. sn ga strankarjl ti"nr?>bli»Jl za »cilirljo, da bi do-b'»: P*i~< vrč glasov Dne 17. ("ocrmtira 1«M »o imeli na nobravlcah zelo dobro obiskan šmariclu za 22. december — Dan JLA Pripravljalni odbor množičnih organ "zacij v Smarjett bo pr'-redil glavno proslavo Dneva JLA v soboto 22. decembra ob 11.30 uri v dvorani gasilskega doma. Po govoru bo pel mešani pcc-kl zbor mlad.he, na vrsti je pa Uidj več recitacij. V petek zvečer ob 18.30 bo brezplačna kino predstava dokumentarnih filmov (m prve in druga svetovne vojne. Vabljeni! zbor volilcev. Med drugim so razpravljali, kako bi končno le dobili pitno vodo. Dohravsko Jamo bi radi naredili pristopnejšo in bolj higiensko urejeno. Tu sc je pred leti ubil konj, pozneje pa še te-lica. Pa tudi za ljudi je pot tam zelo nevarna. Ob pripravah Za proslavo 10-letnice ustanovitve RKS v Grn-dacu so razpravljali tudi o ureditvi pitne vode v Beli krajini; na tem sestanku sta bila navzoča tudi tov. Jeras, predsednik RKS. In vodja higienskega zavoda LP-S v LJubljani dr. Ahčin. Bilo je veliko predlogov za ureditev pitne vofle in sprejeli »o sklep, da ho 'higienski zavod poslal komisijo, Ki bo pregledala ,vse pereče točke. Tfes je bila komisija dvakrat v BPli krajini,' obiskala je stari trg, Vinico, Griblje in ostale kraje, le v Bobravlrp nI prISla. Po združitvi občin je bil Metliki sestanek občinskega odbora ndečega križa, katerega se J« udeležila luđi tajnica okrajnega odbora RK Novo mesto. Na tem sestanku so spet obravnavali ure-iliiov pittie vode na Dohravicah. obljubljene Je bilo, da bo prišla pogledat komisija lz Novega mesta že decembra alj januarja, vendar jo še do darles ni bilo. Ponovno smo nišah v Novo mesto, tona zaman. To se nam zdi (oliko holj čudno, ker je komisija obiskala nekatere vasi, le v Dobravlce je nI bilo, Va«kl odbor RK Je večkrat raspravljah kako stvar spraviti v več kegljaškfh tekmo-vant. Zensitn reprezentanca Pod-zveze ca Dolenjsko Je sodelovala za prven«tvo LRS ženskih ekip ter dosegla tretje mesto. Najboljša ktgljačica v Pouzvezi Je bila Anica L.nibl; podrla Je v HM) lučajih mešano. 3?-7 kegljev. Sledita Ji Marica Vognnc in Mira Lut-man. Kegljaskl krožek Luknja Je imel v nosteh kegljate Iz Krmelja. To Je bila povratna tekma. V Novem mestu so Odirali dve tekmi ter eta se obe končali z zmago I.iik-nje: M2:308 ln .146:31(1 podrtih kegljev V Krmelju so obe sre-CanJI -dobili kegljafl iz Krmelja. Trediednlka krožkov ata Rkl*nlla, da bodo odigrali Se ono •ekmo, ln to na nevtralnem keglJliCU v Dol. Toplicah, kjer bo sreVmJe Z3 decembra za proslavo Dneva JI,A NnJbolJSI kegljnč pri KK Lukn.il je bil Ivan VencelJ^ Na zadnjem treningu Je Henrik Cigoj dosegel Izredno lep rezultat. Podrl je 408 kegljev ter tako postavil na kegljišču Vrhovnik do sedaj najboljil rezultat ln « U-m tudi rekord kegljiica. 10 decembra Je bila povratna tekma med člani upravnega odbora Podzveze za Dolenjsko ter člani upravnega odbDra Keglja-Skega društva Gorjan;;!. Prvo srečanje Je bilo 13. decembra, kler so zmagali keglja« odlbra Gorjanci Z M8:29:i podrtih kegljev. Zadnje srečanje pa w >e končalo z visoko am&go Podzveze s 313:2«3. Najboljši ke?.l.iač pri Pod/.vpzi Je bil Janez GraMč. pri Gorjancih pa Barbič. Za proslavo Dneva JL.A bo srečanje s kegltači JLA In KK Vseh dpvet. Tekma bo.v nedelio. 23. decembra, ob 10 dopoldne na kegljišču pri Vrhovniku. M. B. USPELO TEKMOVANJE V TREBNJEM Klane Fink ln A ekipa Novega mesta — okrajni brzopotezni prvak Preteklo nedeljo se Je v Trebnjem zbralo lepo Itevllo iahistov lz različnih krajev novomeškega okraja, da se pomerijo za prvenstvene naslove okrajnih mostve-h h in posamičnih brzopoteznih Prvakov. Prvenstva so se udeležbe vse šahovske enote razen iz Črnomlja, katerim so okrajna prvenstva verjetno premalo ln se •ed«1 udeležujejo samo tekmovanj V republiškem merilu Ker so bili »troškl udeležbe minimalni, nd Opravičila In ]• NAO nilhovo postopek grale vreden Prireditelji — Sk Trebnje — so •e iet potrudili, tako. da Je pr-Vetil.tvo teklo v najlepšem redu **a»tor>Uo Je 8 ekip PnHft so ee J» »tartu pojavili tudi novomeški gimnazijo!, kal so pod vod- stvom prof. Dobovska pripravili največje presenečenje. Vse do zadnjega kola so se borili zh drugo mesto, poraz z B ekipo SD Novo mest« pa Jih Je potisnil na 3. mesto, ki Je zanje vseeno lep uspeh. Nastopili so v postavi: Strmftek. prof. Dobovsek. ZKajnar. Potrč in Gabrijelčlč Prvo mesto med ekipami ao osvojili NnvomniČsni Novo mesto (BartolJ, Jenko. Mlhelln, Udovctč In M1-kec), ki je za prvo zaostala le za 4 točke. Imela Je pa spet 4 točke ptednottd pred tretjcplaslranlra RK •siojuu Puc« — gimnazija Novo mesto, NuatodmtJa tri mesta ao zavzeli SK Trebnje B, SK Treb-n.ie A ln Svoboda iz Straže. Ločila Jih je razlika pol točke. Takoj po prvenstvu ekip se Je pričelo predtekmovanje posameznikov v štirih skupinah po 9 Sa-histov, V A skupini Je brez poraza zmagal BartolJ pred Kregar-Jem (Svoboda), Cvarom (Trebnje). Saranovičem. Udovčičem itd. V B skupini sta si prvo mesto delila Barbi« (Sv.) in Jenko (Nm.) naslednji dve mesti pa lic (Tr.) in Avsec (Nm.): Tudi v C skupim nI bilo prsveaa zmagovalen Prva dve mesta sta delila kasnejši zmagovalec Fink In prof. Dobovsek medtem ko sta naslednls dva mesta zasedla Mlhelln ln Pevec (Tr.). v zadnji C skupini Je premočno zmapfil Zabukovec pred Habrnmom (oba Nm.), Mrazkom In Strmškom. V finalu Je tekmovalo 14 naj-boii»ih iz ptfdtekrncvanjj. Prvo mesto In naslov okralnepa prvaka za IV tromesečje lOSR Je osvojil Stane Fink (Nm.) ? H točkami. Fink dosedaj nI Imel kakih posebno hles»ečlh usnehov, čeprav le znan kot zelo dob"»r brzopotezni igraloc Nlefovl zrim«! n« br-zotrirnirlu SD Novo mes»o In sedaj ns okrajnem prvenstvu kt-Žpte. da prihaja »v formo-. Drugo mesto sta delil« Samnovlč In Za-bukovee (oba Nm V ki sta v končnem ohračunu nabrala točko mani kot Fink Prejeli so rtlolome 0*0 Novo mesto ln zelo leoe nagrade prirediteljev, ki so lih darovala trebanlsk« podleti« Tudi nasled-nllh pet mest so zasedli Novo« me*Čan1: Avsec, Jenko. BartoU. T-lnbram In Mlhelln Slpdilll eo Cv«r in Mrazek (oba Trebnje). Kregar in Barbič (Straža), lic (Tr.) In Strmšek (glmn. Nm.) V tOlltUnl skupini Je med 14 udeleženci zmagal Udovčlč (Nm.) « pol točke prednosti pred Ko-lencem ln Janžekovlčem (oba Trebnje), Godnjavcem. licem ml., StanJekovo (Straža). Pavcem (Tr.) Itd. Za zaključek le obvestilo. Za radi tehničnih ovir Je brzopotezno prvenstvo DoAnJske, kl bt mucalo KINO »KRKA« — NOVO MESTO: 21 do 24. XII ameriški film »Ogoljena džungla«. Od 25. do 27. XII. ameriški barvni film »Fant iz Oklahome«. DOM JLA — NOVO MESTO: od 22. do 25. XII. jugoslovanski film »Poslednji kolosek«. Od 26. do 28. XII. ameriški barvni film »Pariz, raesto zaljubljenih«. KOČEVJE: od 21. do 23. XII »Borba za lastnino*: M. In 27- XTI. nemški ftlm »Leteči razred«. ČRNOMELJ: 25 ln %t. XII. ameriški film »14 ur«. METLIKA: 22. In 23. XII. sme-rišKj barvni film »Rapsodija«; 26. XII. ameriški film »Ona Išče srečo«. KOSTANJEVICA: 23. XII. ameriški barvni film »Poženi. Joe!« ŠENTJERNEJ: 22 in 23 XII. ameriški film »Angel ali demon«. TREBNJE: 22. in 23. XII. francoski barvni film »Alarm na Jugu«. Predstavi v nedeljo od 14. in 16. uri. DOL. TOPLICE: 22. in 23. XII. ameriški barvni film »Rdeče nebo nad Montano«. GRADAC: 22. in 23. XII. amerl-Iki film »Sestrična Rahela«. STRAŽA: 22. in 23. XII. nemški film »Gospodična Casanova«. POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja v počastitev lS-letnice JLA jugoslovanski film »Dokumenti časa«: v četrtek, 2o. XII., ob i«, uri v Crmošnjicah, ob Ifl. un v Gor. Sušicah. v petek, 21. XII., ob lfl. url v Skocjanu, ob 19 uri v Smarjett. V soboto, 22. XII., ob lfi. uri v Adlešlčih, ob 19. url v Rariovicl. V, nedeljo, 23. XII., ob 11. uri na Trebelnem, ob 15. uri na Čatežu in ob 19. uri v Dobrnlču. LUTKOVNO GLEDALIŠČE V NOVEM MESTU Nedelja, 23. XII., ob 10. uri: stasa Jeiič »Rdeča kapica«. Vstopnina za otroke 10 din, za odrasle 20 din. SEJEM V SKOCJANU V Skocjanu bo živinski in kramarski seim v torek, 18, decembra 1956. Kupci in. prodajalci vabljeni I OBVESTILO Frizerski salon Adam v Novem mestu bo 31 decembra ves dan, odprt. 1, in 2. Januarja pa \zaprt ' MALI OGLASI PO UGODNI CENI PRODAM njivo ob državni cesti (v izmeri 85 arov), in vinograd (50 arov): Hrovat Alo.iz, Ratež. PRODAM POSESTVO 14.32 ha, hišo z vsemi gospodarskimi poslopji in z inventarjem v prav dobrem stanju: Gačnik. Brod 24. Novo mesto. PRODAM oerodje za kavč. Naslov v upravi Usta. ZAMENJAM DVOSOBNO družinsko stanovanje v Vid»in-Xrško za enakega sli enosobnega v Novem mestu. Vprašati na DOZ v Novem mestu ODDAM SOBO. Pismene ponudbe v upravo lista. KDOR ZELI ODGOVOR ali pojasnilo (naslov, druge podatke in pod.) iz objavljenih malih oglasov v Dolenjskem listu, naj prtioži svojemu vprašanju dopisnico ali pa 20 din v znamkah, sicer na taka vprašanja ne bomo odgovarjali Uprava lista ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega očeta LENCKA LUDVIKA iz Novega rriesta 6e najlepše zahvaljujemo primanju dr. Feliksu Koscu, iti se je trudil .da narn «a ohrani, bolniškemu osebju za požrtvovalno postrežbo in celotni sindikalni podružnici Splošne bolnišnice za vso pomoč, ki so nam Jo nudili. Družina Lenčkova n desno koleno. Muren Jože, sin posestnika z Gor. Sel, ie stopil v vrelo vodo in si opekel desno nogo. Avguštinu Dominiku, gozdnemu delavcu iz Podhoste, je na levo nogoi padlo drevo. Katarinčič Zofija, posestnica iz Breznika, se Je s srpom urezala v levo roko. Se-banc Franc, sin posestnika iz Bitne vasi, se je usekal s sekiro v levo koleno. Po metliški občini Metliška godba in pevci so v okviru metliškega občinskega praznika 28. novembra nastopili v Gradacu. Kljub temu, da mnogi Gradčani in okoličani niso pravočasno zvedeli za prireditev, se je prosvetna dvorana hitro napolnila. Tako godbeniki s kapelnikom Silvom Mihelčičem kot pe\. i pod vodstvom pevovodje Lojzeta Pahorja so poželi pri hvaležnem občinstvu mnogo priznanja. -...-,.* . , i Gospodinjski tečaj v . Podzemlju, kj se je začel letos oktobra, se bliža kraju. Se do konca decembra bo 22 deklet poslušalo zanimiva predavanja dveh strok, učiteljic Okrajnega gospodinjskega centra iz Novega mesta in domačih učiteljev ter se hkrati usposabljalo v praktičnem delu. Z novim letom se bo ta polujoči gospodinjski tečaj, ki razpolaga z vso opremo, preselil za tri mesece na Radovi-co, od aprila do konca junija, ko se za dekleta na vasi že začne poljsko delo, pa bo ta tečaj v Metliki. Tako na Ra-dovici kot v Metliki je za tečaj že zdaj veMko zanimanje. * • V torek 11. decembra je na metliški ljudski univerzi pre- daval kustos Narodnega muzeja v Ljubljani arheolog Vinko Sribar o prazgodovinskih prebivalcih Bele krajine in o letošnjih izkopavanjih ilirske gomile na Borštku v Metliki. Zanimivo predavanje je bilo ponazorjeno s skioptičnimi slikami V Metliki bodo organizirali smučarski tečaj za mladince in pionirje. Do sedaj se je prijavilo že precej udeležen- Smrtno kazen za tatvine ljudskega premoženja 12. decembra je okrožno sodišče v Požarevcu obsodilo skupino bivših voditeljev in uslužbencev lesnega kombinata v Kučevem, k/ bo več kakor dve leti kradli in v tem času oškodovali splošno ljudsko premoženje za pribl. 7 milijonov din. Glavn; obtoženec, Sredoje Da-riilović, glavni lesni manipulant. M je sam ukradel nad 4,600.000 din, je bil obsojen na smrt z ustreL'tvijo in zaplembo vsega premoženja. Ostali obtoženci so dobil« od 2 do 11 let strogega zapora, nekaterim pa bo zaplenjeno tudi premoženje. Proces je trajal 25 dni, zaslišanih je pa bilo nad 500 pric. S KAKŠNE SO OBČINSKE CESTE biti v nedeljo, 28. t. m. v Novem mestu preloženo na nedeljo 17. Januarja 1957. Začelo se je VII. prvenstvo Novega mesta Pretekli teden se Je začelo VII. individualno prvenstvo Novega mesta, na ksterem sodeluje 14 šahi stov, od tega 8 II. kategorni-kov, 5 III kstegornlkov In eden četrtokategornlk Za igralne dneve so bili določeni torek, četrtek In petek, medtem ko bodo ob nedeljah Jn ponedeljkih dokončevali prekinjene in odložene psr-tjje. Na brzoturnlrju udeležencev prvenstva je zmagal Fir.k s točko naskok« pred Koširjem, sledili so Bojanifc, Doki. Jenko. BsrtolJ 1tžl: k vojakom, naročili naš Dolenjski list. Ko ga vsako soboto dobimo, preberemo z največjim veseljem vse novice iz domačih krajev. Zanimivi so dopisi dolenjskih fantov, ki se oglašajo v našem tedniku iz vseh krajev države. Dnevi v armadi nam hitro minevajo, čeprav smo se v začetku težko privadili. Zdaj se pripravljamo na proslavo 15. obletnice ustano- vitve JLA. Vsem članom Zveze borcev v domačih krajih in vsem znanim fantom Dolenjcem ob tem prazniku lepo voščimo z željo, da bi v letu 1957 dosegali še večje uspehe v vsem našem delu! Domače in prijatelje pozdravljajo z voščili za novo leto dolenjski fantje, ki so pri vojakih na Visu: Martin Krštinc iz Dragomlje vasi, Frane Pitkovič t'z Bereče vasi, Frano Oražem iz Ribnice na Dol. in Medmed Rizvič iz Ljubljane. naročnina namesto 520 din le 480 din. List je torej poceni. Da je Dolenjski potreben, nam pove njegova naklada: 11.300 izvodov ga tiskamo vsak teden in razpošljemo po naših krajih, k Dolenjcem po Sloveniji in v druge republike, nekaj čez 360 izvodov pa gre v roke dolenjskih izseljencev na skoraj vseh kontinentih sveta. Uredništvo se trudi, da bi bil list navzlic težavam, ki jih še vedno ima, pester in zanimiv za slehernega bralca. Čeprav ima že zdaj sorazmerno visoko naklado, število naročnikov zadnje tedne spet počasi narašča. Hujše skrbi kakor uredništvo pa ima uprava lista zaradi nekaterih slabih plačnikov. Ko so poštarji pobirali zaostalo naročnino za drugo polletje 1956, so pri prenekateri hiši morali poskušati prav nevljudne jzgovore posameznih naročnikov. Namesto da bi neredni plačnik hitro poravnal, kar dolguje za v redu prejete izvode časopisa, se je marsikdo grdo izvijal in otepal plačila. Posebno veliko je bilo takih izgovorov na Trebelnem, Velikem Gabru, Brusnicah, Gabr-ju, Smihelu pri Novem mestu, Podbočju in v Semiču. Ne bo držalo, če pravijo v hiši »ni denarja, plačam pozneje!«, ko pa lahko teh skromnih 240 dinarjev za polletno naročnino dobijo že s Prof Gspan je predaval o Linhartu 12. decembra, ob 200-letnl-cl začetnika slovenske dramatik-; in velikega zgodovinarja Antona Tomaža Linharta, je Ljudaka univerza v Novem mestu priredila predavanje v njegovo počastitev. Povabila je znanega raziskovalca in poznavalca Linhairtovega življenja in dela prof. Alfonza Gspana, znanstvenega sodelavca Slovenske akademije. Ugledni strokovnjak je izredno lepo, globoko in zanimivo orisal Linhartovo življenjsko pot, njegov velik pomen za slovensko zgodovino, kot zgodovinarja, in za slovensko dramatiko, saj je Linhart sploh začetnik naše dramatike; orisal je pa tudi širok okvir časa in evropskih dogajanj za Lihartove dobe. Predavanje prof. Gspana je bilo res lepa in dostojna počastitev Linhartovega jubileja v Novem mestu, v mestu, kjer Je leta 1848 bila prvič javno uprizorjena neminljiva Lin- hartova veseloigra »Veseli dan ali Matiček se ženi«. PRIPOMBA: Da, Novo mesto Je Linhartovega Matička prvič uprizorilo. Na žalost pa moramo ugotoviti dvoje: prvič, da so današnji Novomeščanl kulturno zelo leni in tudi kulturno nezavedni, sicer bi to predavanje v počastitev velikega moža naSe kulture gotovo počastili s svojim obiskom. In druga pripomba: človek Je vesel, ko vidi, kako Je novomeško uslužbenstvo in uradnlstvo strašansko na široko razgledano, saj kaže, da ne potrebuje sploh nobene izobrazbe več in Je *e vse znanje pojedlo z največjo žlico. Ljudska univerza prireja predavanja zanje, misleč, da bodo za to hvaležni. In vendar: naj bo predavanje politično, kulturno, zgodovinsko, tehnično atl kakršno koli, ti ljudje se sploh ne pokažejo, dasl bi marsikdo lam pa tam ne samo potreboval, ampak tudi moral imeti kanec splošne Izobrazbe več. O tej problematiki se bo treba 5e razpisati. Ze sedaj pa se postavlja resno vprašanje: ali Je vredno Imeti ljudsko univerzo samo za dijake? Kajti v Novem mestu Jo zadnje čase samo se dijaki »drže pokonrl«, dijaki in nekaj ljudi lz prosvetnih vrst. prodajo poldrugega ducata jajc ali česarkoli že, kar so pridelali. Kadar romajo litri vina na mizo, takrat ni škoda ne denarja ne zdravja! Ko gre za izobraževanje, pouk in zdravo zabavo družine, zlasti mladine in otrok, je pa v prenekaterem gospodinjstvu škoda slehernega krajcarja. To ni prav! Danes si ne moremo predstavljati gospodarstva, kjer ne bi imeli vsaj enega časopisa. Časniki, knjige,-radio — to so danes tako potrebne stvari kot vsakdanji kruh. Vsaj domači časnik pa zmore tudi še tako skromna hiša, saj iz njega pravzaprav tudi največ izve, kar zanima človeka. Deset dinarjev razlike mora pokriti naša uprava za vsak izvod Dolenjskeg alista, ki gre iz tiskarne v Ljubljani na poŠto in v vaše roke. Okrajni ljudski odbor je za kritje izgube, ki jo časnik ima, letos prispeval 3 milijone dinarjev, približno polovico toliko pa skušamo zbrati z oglasi, reklamami in s prispevki v tiskovni sklad. Mar ni ob vsem tem več ko potrebno, da bi sleherni naročnik takoj plačal že tako nizko naročnino? Premislie in nam ne delajte nepotrebnih stroškov, sebi pa jeze, če bo zaostanek izterjan preko sodišča. Vsak, ki nima plačane naročnine, tudi ni nezgodno zavarovan; to ugodnost uživajo samo tistj naši redni naročniki, ki imajo naročnino v redu poravnano. Prav zadnje mesece je bilo več primerov, ko so se ljudje ponesrečili, prišli ob roko ali nogo, pa ne bodo dobili nobene odškodnine, ker so bili z naročnino za Dolenjski list v zaostanka Ce je skoraj 10.500 naročnikov v redu in pravočasno plačalo naročnino za leto 1956, naj to stori zdaj, tik pred koncem leta, še 800 zamudnikov! List dobivate za polovično ceno, zato poravnajte vsaj to, kar odpade na slehernega naročnika! Umazano je nekaj prejemati, kar si naročil, pa ostajati v dolgu! Ponekod je kriva tega malomarnost, drugje špekulacije, češ se bom že /muzal, naj pa list ustavijo ali podobno. Polovico vseh dohodkov, ki so pol robni za tiskanje lista, morajo zbrati naročniki sami; ljudska oblast in posamezni kolektivi pa prispevajo iz skupnih sredstev, kar še manjka, da ima lahko Do'enjska svoj pokrajinski časnik. Dedek Mraz nas bo obiskal... »Ah, ta dedek Mrazt Koliko časa ga že čakam, pa ga Se vedno ni!« — tako ml je že nekajkrat potožila moja mala. Pa tudi ostali malčki jz Črnomlja ln okolice so me že večkrat povprašali, kdaj bo prišel že dolgo iin težko pričakovani dedek Mraz. »Še nekaj dni — samo še nekaj dni bo treba počakati ln dedek Mraz bo s polno in težko bisago na ramah obt'skal tebe in ostale belokranjske otroke!« — tolažim njo in ostale. Oni dan sem službeno odpotoval in pred odhodom sem prejel naslednje naročMo: »Očka! Ali boš na poti kaj srečal dedka Mraza? Naj nam vendar sporoči točen dan, kdaj bo prišel! Naroči mu prosim, nai m» prinese.......!« Se isti dan ponoči sem se vračal. In na pot! med Starimi žagami in Črmošnjicami se mi Je priipet.il nenavaden slučaj. Izvedel sem namreč novico, kJ bo razveselila vse naše malčke med Gorjanci in Kolpo. Cesto mi Je namreč zastavila« živahna, toda fcredno pisana druščina; bili so medved, volk, lisica, zajec — ostalih dveh pa vsled teme niisem ufeSn.il razločiti. Na čelu sprevoda je bM seved.a medved, ki je lz nejevolje, ker sem jih zmoti] na pohodu, prav neusmiljeno zabrundal. Ni ml preostalo drugega, kot da sem izstopiti iiz avtomobila in Jim zagotovil, da se takoj oddaljim, samo naj mii dovolijo prost prehod. Na vprašanje, kaj prenašajo ln s čem se mučijo, so m." jeli — v moje veliko začudenje — člani te druščine prav prijazno pripovedovati, da zbirajo material, ki ga potrebujejo za izdelavo vozila za svojega gospodarja — ne uganete za koga — ... za dedka Mraza! Zvitorepka mi Je zaupala, da bo dedek Mraz zbral vsa darila na Mimi gori in da sedaj njegovo sivo glavo muči skrb, katero vozalo naj bi si pripravil za spust preko Semiča v Črnomelj ter ostala belokranjska naselja. Da bi olajšal dedku obisk Bele krajine, sem zvitorepki ponudil moje posredovanje. Dogovorili smo se, da bom po-sred oval pri kanižarskih rudarjih, da bodo ti »zamazani podzemeljski krti« posodMl dva kamiona, na katerih se bo dedek Mraiz skupno z vsem spremstvom pripeljal z Mirne gore v Črnomelj. Pri tem i o mi tudi naročili, naj bek>-kranjskim otrokom sporočim, da bodo posojena kamiona palčki lz spremstva dedka Mraza prav lično okrasili in da se bodo pripeljali v Črnomelj v soboto 29. decembra popoldne ob uri Vsi malčki iz Črnomlja naj se z mamicami ali brez njih zberejo ob napovedani uri na Trgu revolucije, kajti tam jih bo pozdravil dedek Mraz z vso svojo druščino! Od tod boste krenili 2 njim v Prosvetni dom. kjer vas bo obvaroval. Otroci, bodite točni! Da ne bo zamere, mora namreč dedek Mraz še isto popoldne obiskati trud« vaše sovrstnike v Kani žar i ci. Tja mora prispeti pravočasno, kajtd v KanTia-rici nimajo primernega prostora in bo mladina težko pričakovala dedka kar na prostem v pravljično urejenem gozdičku okoli novo etne Jelke. Tamkaj otrokom sicer ne bo dolgočasno, saj bodo imeli na razpolago različna igrišča, toda prav nič ne vemo, če ne oo starka Zima ravno tedaj razprostrla svojega ledenega plašča. Pozneje sem izvedel šo to* da pripravljajo v Kanržarici dedku Mrazu easedo. Rudarji so namreč na vi banj in ga Bodo skušali na vsak način zadržati preko noči v svojo druščini, da ga bodo naslednji dan, v nedeljo 30. decembri prepeljali z darili še na Slnjt vrh. Spotoma bo dedek obiskal rudi mladino v Stari lipi. Torej, otroci, pripravite se na prihod vašega ljubljenega dedka Mraza! Kaj pa v Novem mestu? O obisku dedka Mraza v središču Do.enjske bomo pisali danes teden, zato le dobro poglejte takrat Dolenjski lfst! Povsod drugje pa vam bodo tovarrSi— ce v šolah in mamice povedale, kje vse bo letos potoval naš dedek Mraz s svojimi palčki in vilami... Očka Letos kolektivno praznovanje novoletne jelke Priprave za praznovanje novoletne jelke so v teku v vseh občinah, iz okraja pa te priprave usmerjajo in skrbe, da bo letošnje praznovanje zajelo res vse otroke. Posebnost letošnjega slavja bo kolektivno praznovanje in množičnost. Ne sme biti v okraju ctroka, ki ne bi bil deležen praznika najmlajših, tako pravijo na okrajnem odboru Društva prijateljev mladine. Posebni odbori za organizacijo praznovanja novoletne jelke zbirajo sredstva, kjer ni društev prijateljev mladine, kjer pa so, skrbe ona za priprave, seveda s sodelovanjem ostalih društev. Ok- rajni odbor bo s svojimi sred* sivi, ki so sicer skromna, pomagal predvsem tam, kjer bo pomoč najbolj potrebna. Skrbi pa tudi zato, da bodo vsi otroci v okraju enako deležni obdarovanja. Predvsem bo letos praznovanje v obliki kulturnih prireditev in skupnih pogostitev vseh otrok določene okolice. Pri tem bodo upoštevani predšolski in šolski otroci. Želeti je, da pri tem čimveč sodelujejo tudi starši in tako pomagajo pripraviti otrokom čimveč veselja in razvedrila. Dedek Mraz prihaja, omogočite mu, da bo obiskal slcher. nega otrokal OKROGLE BAHARIJA »Moje posestvo je tako veliko, da si vi sploh ne morete zamisliti,'!: pravi neki farmer iz Texasa nekem« Berlinča- nu. »Ce se zjutraj vsedem v avto pa se vozim ves dan in vso noč in 6e naslednji — še vedno nisem na drugem' koncu posestva.« »Vem,« suho odgovori Ber-linčan. »Jaz sem nekoč tudi imel tak avto ...« Dejavnost SVOBODE Bršljin Delavsko prosvetno društvo Svoboda Bršljin priredi nocoj, v četrtek 20. XII. ob 19. ur.' v zadružnem domu svečano AKADEMIJO v počastitev 15-oblet-nice JLA. Poleg Svobode sodeluje še folklorna sekcija in recitatorji novomeške gimnazije. Vstop je prost. V nedeljo dne 23. XII. ob 14.30 uri pa bo Svoboda Bršljin priredila v Otočcu pri Novem mestu pevski koncert mešanega, moškega in ženskega zbora pod vodstvom tov. Jazbeca. Koncert je namenijen počastitvi dneva JLA. Igro »Ugasle luči« režira tov. Eratož in bo uprizorjena do konca januarja. Zamudnike torej zadnjikrat pozivamo, da store svojo dolžnost do lista in takoj poravnajo zaostalo naročnino. Brez zamere, odkrita beseda pred koncem leta je bila potrebna! Uprava Dolenjskega lista Mladinci so začelđ pred tednom z redm.lmi plesnimi vajami, katere vodi Peter Zaje. Plesne vaje obiskuje redno preko 50 mladincev in mladink. Združene so z raznimi predavanji in ao vsak četrtek od 19.—21. ure v zadružnem domu. Knjižnico smo pomnož.li z novimi knjigami, število bralcev se je vidno povečalo. Do konca leta bomo prejeli večje Število rovih knjig, poslužujte se J.h. Knjižnica je odprta vsak to*ok od 17.—1». ure. Šahovska sekcija Je 17. t. m. zborovala. Svoje članstvo je pomnožila največ iz vrst mladincev, ki redn igrajo v knjižnici. Verjetno bodo organizirali januarja šahovski turnir v Bri-lj .nu. Poleg tega se Svoboda vneto pripravlja na D<»dka Mraza, ki bo 30. XII. ob 17. uri obdaroval svoje cicibančke v zadružnem domu, pripeljal pa se bo kakor lansko leto iz Novega mesta. (U> začetek je teZak Novopečeni tat, kajpak breg »prakse«, je vso noč skušal, da bi ukradel kaj vrednega, vendar mu -nikjer «■* uspelo. Nazadnje zaide v neko kovač" nico, ti pije v temi po železju in dotiplje nakovalo. »Vsak začetek je težak,« vzdihne «t| si naprti nakovalo na rame. nazorni POUK Prvo iutro po poroki mol potiho vstane, gre v kuhinja in skuha kavo, pripravi kruh, marmelado, maslo, vse skupaj lepo razvrsti na pladenj, odnese v spalnico in s poljubom prebudi mlado ženico. »Oh!« se začudi ona. "To j« pa res tako lepo in prisrčno od tebe. Hvala ti za pozor-* nost!« »Kajne, dragica, lepo! Vidiš, tako ielim, da mi poslej vsa* ko jutro postrežeš tU* Najnovejša novomeška »Madonca Tine, ti ti pd zvit!« »Res je, priznam, vendar Š« ne taJco, kakor streha na novi stavbi okrajne zadružne zve* ze!« čestitamo I Adleš'čki rojak Marko R a-č i t, nai znani športnik, je pred kratkim opravil v Beogradu profesorski izpit. V službi je na Višji vojni akademiji pravtam. Prijatelji in znanci mu ob tej priložnosti čestitajo! PIKI TI KI TAVI 21. Hiki-tiki se Je po tej zmagi valjal v prahu pod grmovjem, medtem ko je Trd.v lev oca tolkel s palico po mrtvem Karaitu. »I,e kaj Je tega treba?« »I je mislil Kiki liki. »Saj sem vendarle že vse sam opravil« Nato ie pristopila k njemu še Tedvjeva mati, ga pobrala iz prahu in ga s solzami v očeh pobožala, čel da Je Tedyja rešil gotove smrti. Rlkl-tlki vsega tega nI razumel, a mu Je ve«, ta vriM vatktsvr p »♦pravil veaelJa in »«bave. 22. In ko Je tisti večer stopal med visokimi kozarci na mizi, b| s| bil lahko pošteno napolnil Želodec r. dobrimi Jedili, če ne bi moral venomer misliti na Naga in Nagalno. Prijetno mu Je bilo, ko ga Je Tedyjeva mati božala In ljubkovala ln Je posedal Tedyju na ramenih, vendar so se mu zdaj pa idaj vendar talile oči s krvjo ln se Je oglasil ■ svojim zateglim bojnim klikom: »Rik-tiki-tlkl -ekl« tS. Tedy ga Je po večerji odnesel na svojo posteljo In prosil starše, da bi smel ostati pri nJem. Rlki-tikl Je bil predobro vzgojen, da b| grlzel ali praskal otroka. Ko je pa Tedy zaspal, Jo Je mahnil na svoj :..... .. m obhod po hiši. Pri tem je naletel na Cučundro, moškatno Podgano, ki se je plazila ob eldovju. C 'n* omii.i Je majhna livalca, ki prejavki In prečlvka vse noči, da bi se ojunačila in pohitela v iredo sobe. kamor pa nikoli ne prida. 24. »Nikar me ne ubij!« je prosila Cučundra skoraj Jokaje. »Rikl-tikl. ne ubij me!« — »Mar misliš, d& ubijalec kač uhlju tudi moškatne podgane?« .1* prezirljivo odvrnil ltikl-tikl. »Kdor ubila kače, tega tudi kače ubijejo.« je rekla Cueundra Se bolj žalostno. »Le kako naj bom brez skrbi, da me v tej temni noči Nag ne zamenja s tehoj?« — »Pra*! nobene nevarnosti nI sate,« Je odgovoril Hlkl-tlkfli »Nag Je nt Vtu, tja pa ti tako nikoli ne boi ila.«