Gospodarske stvari. 0 živinoreji. (Poduk v ljutomerskej kmetijskej šoli.) Marijedvorsko govedo je po kolikosti in ka kosti boljše za meso, nego ostala na Stajerskem naliajajoča se goveja plemeua. Meso marijedvorskega plemena je najbolj pieraseuo z lojem, in splob mehkejše meso daje to govedo in debelili kosti ni v njem. V tem oziru so labodskeinu plemenu pač v popolnem nasprotji švicarsko brezike, kajti meso njim je trdo, brez loja in kosti so ta goveda kaj debelih. Zato se pa mesar tako ogiblje švicarjev, če tudi so po zunajnosti vabljivi za mesnico. Pinegavsko govedo je sicer tako debelo, da se baš zato često ne ubreja krara, vendar v kakosti mesa ne dobaja marijedvorskega. Največ in najboljšega meea za marijedvorci dobivamo od muriškega plemena, dalje od štiiske bribskebrezike po kakosti, nikakor pa po kolikosti, kajti te imajo le po 5—6 stotov niesa. Maiijedvorci res hočejo mnogo klaje, toda mnogo je pa to vredno pii teb govedib, ka so zadovoljna tudi s slabo polago, kakor tudi holandska goveda, v tem ko muričan zabteva le sladke pase, kterej se sme tudi slama prištevati. Za mleko se pač ne morejo švicarske krave kosati z marijedvorskimi, kajti švicaiice dajo prav malo mleka in še to se jira prav kmalu usuši. Švicarska goveda pač niso za drugo, nego za vožnjo —, za to pa veljajo. Za vprego so pa muriški voli še boljši, da, edini ogerski rogin bi ga uajbrže pač presegel v delu. Jako mebkonog ter slab za vožnjo je labodski vol, še slabejši holandski. To primerjanje nam daje povod, da priznavamo za ljutomerske okraje marijedvorsko pleme v prvi versti, kajti katero drugo govedo je sposobniših lastnosti za te kraje od labodskega? Gotovo za vožnjo nadomestujejo to govedo tukaj izvrstni ljutoraerski kouji. Da pa se ne opeharite pii izbiranji tega plemena čiste kivi, znati moiate, da je marijedvorsko govedo le ali čisto bele, ali pa pšenične dlake (Semmelfaibe); gola koža pod dlako pa je mesenorudeče barve. SHznica (Scbleimhaut) je mesene barve. Dlaka se sveti. Špici rogov in parklji so marijedvorskemu govedu le rumeni. Žima je belkasta, kakor tudi tripalnice okoli oci. Ako govedo nejma teli znakov, gotovo je ali druzega pletneua, ali pa je ba^tard (proizvod mešane krvi). Siccr pa je govedo labodskcga plemena uavaduo dolzega života, ravnega hibta z malo povesenim križem. Kosti je to pleme niočuib, a ne preobilnih. Ako primerjamo marijedvorskemu plemenu muriško govedo gledč barre, opazujemo, da se na labodskem govedu nahajajo mesni, rumeni, beli ali pšenični deli, na muriškem: črai — razen spodnjega dela belega roga. Dasiravno mi enoglasno pripoznatc, da je maiijedvorsko pleme najboljše za ljutomerske kiaje, vendar mi je uže tudi nekdo ugovarjal: da bi bilo najbolje, ako bi le domače z domačim govedom na višo stopinjo spravili. To bi bila nemška ,,inzucbt". Ker je pa ta ljutomerska goveja živina tako zadi glede svojili lastuosti, imenoval bi jaz to domače vzboljšanje goved po omenjeni interpclaeiji rjelšev kliu z jelševim klinom". — Ker imate že tu in tam iz državne subvencije nekoliko marijedvorskih bikov — zna se; ka premalo —, pogovorite se in z zdiuženimi močmi jih pa še na lastne stroške nakupite, da boste ž njimi po križanji požlahtnili kri svoje slabe goveje živine. Po umnej poti bi se tudi tu prišlo v 14 letih do smotra. Najbitrejše bi pa bilo, ako bi si nakupil tu in tain kedo pravih labodskib telic, po kojih bi se7 ker so tu že biki, brez ovinkov zaplodila po Vašib ravninah čista labodska goveda, kar bi Vam bilo gotovo v ponos in veliko korist. Kako bi se dalo to najumniše doseči, o tem dalje.