jeRlSRSKI dnevnik 13 m6' lzhaiati v Trstu Prerih*^3 1945- njegov dnevnik'" partizanski bra 19« pa 26' novem-CBru' 43 v vasi Zakriž nad Cikli!?1’ razmnožen na p ™!"1’ 0d 5. do 17. se-Plembra 1944 se je tiskal Govr, arn' “Doberdob« v l=d iPflri Gore"i' Trebu" „ “ is. septembra 1944 ■Sil!"3'3 1945 v tiskami pri "'-a" P°d Vojskim Pa v i11, d0 8' maja 1945 kjer ie°S'!ib0|enem Trslu’ ka Rn zšla zadnja številih™,!® edini tiskani Par- •ssssr - - TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 270 (13.501) Trst, četrtek, 23. novembra 1989 Fašisti zahtevajo spremembo meje med Italijo in Jugoslavijo Provokacija na meji Policija je Fittiju in njegovim pajdašem onemogočila rušenje obmejne ograje Fašisti so v Gorici ostmi popolnoma izolirani, meščani se niso zmenili zanje '^MARKO waltritsch naES,Rlc.A — Provokacijo, ki ji niso vonn-L Goričani niti sosedni No-°Do1h ani’ 80 fašistični prvaki včeraj itieij ? uprizorili v Gorici, na državni na ,z Jugoslavijo. Na Trgu Transalpi-p0U ■ P.rec* novogoriško železniško s 3q p' kjor je državna meja označena dttJr, utimetri visokim zidkom in pol-šl0 J Uieter visoko ograjo, kot da bi hiš6 f označitev posesti stanovanjske riZorl. Predmestni četrti, so fašisti up-m0ri J1 bedasto protijugoslovansko de-binPr:Facij°, ki so jo policisti in karata^«. R hitro ukrotili tudi s pendreki, G0rj aa je marsikateri fašist odšel iz dan.Ce 8 »spominčkom« na ta »junaški OdEv na 90riški izlet, hških c 50 lz Gorice, smo napisali. Gode«.,. ašistov je bilo namreč le pičla tam I116' Tu 50 bili le prvaki, ki so sa si .°rali biti prisotni. Takega cirku-iz R;aiso želeli, so trdili, ukaz je prišel boli a' faradi tega so se tudi držali Pinij °za° držflvv' navedenih v xpin® mo ]namt slovenske jezikovne ustnih°St' da rabijo svoj jezik da 9ih, dnevnih rMeblh P°Segih' v iti n ]ah občinskih dlh ln vPrašanjih 2‘G°rico, na!klh svetov ali, za Trst 1, Plsn»k n;,h Glah rajonskih svetov. ie ”“v" g^dni uprava poskrbi za t0vPos®ga in za n ltaliianščino us Člen 3 —...... v 1. členu, slovenske jezikovne 1. v oh ^len 5 &!fresiran?um Vedenih v k ^nu, skj da|ijanskeqa nll lahk° rabii° P°" utarinast°v v 9nh?asl?va tudi sloven-Whnt6mPapirin Čmskih naPisih, - ?vt.sS,5hna,”h|""">' v toponomastiki in v cestnih napisih rabijo tudi slovenska imena krajev. Člen 6 Za uresničevanje določil pričujočega zakona bodo zainteresirane uprave sprejele v službo prevajalce in tolmače v skladu s svojimi pravilniki. II. POGLAVJE Člen 7 1. V krajih, navedenih v 1. členu, na osnovi predlogov zainteresiranih občin in smernic, ki jih nakažejo okoliški šolski sveti, po posvetu s pokrajinskim šolskim svetom in s komisijo, o kateri je govor v členu 9 zakona štev. 932 z dne 22. 12. 1973, ministrstvo za javno šolstvo ustanovi, na osnovi dejanskih potreb, šole vseh stopenj in smeri s slovenskim učnim jezikom. 2. Da se nujnostno zadovoljijo potrebe, navedene v 1. odstavku, in z upoštevanjem organizacijskih in finančnih aspektov, se lahko ustanovijo tečaji slovenskega jezika tudi v šolah z italijanskim učnim jezikom. Tečaji se uvedejo s sklepom zavodskega sveta na osnovi mnenja učiteljskega ali profesorskega sveta in na osnovi zahteve zainteresiranih učencev. 3. Osebje za tečaje slovenskega jezika bo izbrano med docenti s slovenskim materinim jezikom ali s priznanjem dodatnih ur osebju, ki je že v staležu, ali z začasnimi suplencami. Člen 8 1. Učni načrti slovenskih šol se določajo, kot predpisuje člen 4 zakona štev. 1012 z dne 19. 7. 1961, po posvetu z Deželo Furlanijo-Julijsko krajino. 2. Med učnimi predmeti omenjenih šol je predviden tudi pouk krajevnih običajev in kulture. Člen 9 V okviru tržaškega in goriškega šolskega skrbništva se ustanovi urad za obravnavanje problemov šole s slovenskim jezikom. Vsakemu od teh uradov je dodeljen funkcionar z najmanj VII. stopnjo kvalifikacije, ki je imenovan na osnovi javnega natečaja, ki se ga lahko udeležijo državljani z odličnim poznavanjem slovenskega jezika in ki izpolnjujejo vse ostale pogoje za udeležbo na javnih natečajih. Člen 10 1. S sedežem v Gorici se ustanovi deželni inštitut za raziskovanje, eksperimentiranje in izpopolnjevanje za šole s slovenskim učnim jezikom. Zavod je pravna oseba in je administrativno avtonomen. 2. Sestava organov zavoda, navedenega v 1. odstavku, njihovo delovanje in osebje, se na osnovi odloka predsednika republike štev. 419 z dne 31. 5. 1974 določi z odlokom predsednika republike na predlog ministrstva za javno šolstvo in po posvetu z Deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Člen 11 Z začetkom finančne dobe 1989 se sklad, naveden v členu 8 zakona štev. 932 z dne 22. 12. 1973, dvigne na 120 milijonov lir letno. Sredstva se lahko uporabijo tudi za plačevanje avtorjev šolskih brošur in za plačevanje avtorjev knjig in brošur, ki pripadajo slovenskemu kulturnemu območju, tudi če niso italijanski državljani. Člen 12 Diplome državnih šol in zavodov s slovenskim učnim jezikom in ocenjevalni obrazci so sestavljeni v italijanskem jeziku s priloženim slovenskim prevodom na posebnih obrazcih, ki jih pripravi ministrstvo za javno šolstvo. Člen 13 1. Tržaško slovensko glasbeno središče Glasbena matica je priznano kot državni konservatorij. 2. Učni načrti omenjenega zavoda se določijo, glede na specifične potrebe pouka slovenske glasbene kulture, z odlokom predsednika republike na predlog ministrstva za javno šolstvo in po posvetu z Vsedržavnim svetom za javno šolstvo. Člen 14 Če pričujoči zakon ne določa drugače, ostanejo v veljavi določila zakonov štev. 1012 z dne 19. 7. 1961, štev. 932 z dne 22. 12. 1973 in poznejših sprememb, člena 34 odloka predsednika republike štev. 416 z dne 31. 5. 1974 in člena 8 zakona štev. 1 z dne 14. 1. 1975. Člen 15 V tečajih za poklicno izpopolnjevanje, ki jih prireja Dežela Furlanija-Ju-lijska krajina, so lahko predvidene sekcije s slovenskim učnim jezikom. III. POGLAVJE Člen 16 1. Da bi zajamčila zaščito slovenskih ustanov, država letno prispeva v okvirih, ki jih določa člen 28, k programom, ki jih Dežela pripravlja v okviru svoje statutarne pristojnosti na področju kulturnih, športnih in rekreativnih ustanov, muzejev in knjižnic. 2. Za naslednja leta poskrbi na osnovi člena 11 zakona 468 z dne 5. 8. 1978, njegovih sprememb in dopolnil. Člen 17 Slovensko stalno gledališče iz Trsta je priznano kot gledališki proizvodni organizem z javno upravo in posebnimi značilnostmi tudi glede državnih prispevkov v okviru sredstev, ki so določena v ta namen. Člen 18 1. Avtorizirana je dodelitev poslopja Narodni dom v tržaškem rajonu Sv. Ivan, ki je trenutno državna last, delniški družbi »Dom Immobiliare triesti-na«. Poslopje naj postane kulturni dom slovenske etnične manjšine v tržaški pokrajini; prodaja ali kakršna koli drugačna namembnost sta prepovedani. 2. Dodelitev se odredi z odlokom finančnega ministrstva po postopku, ki ga predvideva zakon štev. 390 z dne 11. 7. 1986 IV. POGLAVJE Člen 19 Poleg določil pričujočega zakona ostanejo v veljavi tudi vsi normativni akti, ki jih ta zakon ni osvojil in ki so bili sprejeti kot uresničitev posebnega statuta, priloženega londonskemu memorandumu o soglasju z dne 5. 10. 1954, kot določa zakon štev. 73 z dne 14. 3. 1977 za ratifikacijo osimskih sporazumov. Člen 20 1. Na predlog notranjega ministra in po posvetu z ministrskim svetom se z odlokom predsednika republike lahko spremeni seznam občin in rajonskih teritorialnih območij, navedenih v členu 1, če se z morebitnimi popisi prebivalstva ugotovi obstoj krepkih skupin slovenskega prebivalstva v drugih občinah, ali pa se pokaže, da v navedenih občinah živi skromna manjšinska skupina. 2. Z istim postopkom se spremenijo rajonska teritorialna območja, navedena v členu 1, če občinske uprave spremenijo konfiguracijo okolišev glede na obstoj krepke skupine slovenske manjšine. 3. Odlok, o katerem je govor v prejšnjih odstavkih, se izda v roku enega leta od uradne objave podatkov popisa ali v roku enega leta, od kar postanejo polnomočni odloki, s katerimi občine spremenijo rajonske okoliše. 4. Vlada je pooblaščena, da v roku treh let od začetka veljave pričujočega zakona, pripravi norme, ki imajo moč zakona in ki uredijo, uskladijo in dopolnijo veljavna določila za zaščito slovenske jezikovne manjšine, ter jih združi v enoten tekst s pravico, da jih dopolni in spremeni na osnovi sledečih kriterijev: a) poenostavitev norm z odpravo vsakršnega ponavljanja; b) uskladitev norm z določili pričujočega zakona; c) revizija in tipizacija postopkov; d) prilagoditev norm pristojnostim Dežele Furlanije-Julijske krajine. 5. Zadevni odlok je izdan na predlog predsednika ministrskega sveta sporazumno s pristojnimi ministri in po posvetu z ministrskim svetom. II. DEL Člen 21 V občinah Ahten, Dreka, Fojda, Grmek, Bardo, Gorjani, Neme, Praprotno, Podbonesec, Rezija, Št. Lenart, Speter, Sovodnje, Srednje, Tipana in Tavorja-na v videmski pokrajini so prebivalcem slovenskega porekla zajamčeni ovrednotenje kulturnih pobud in dejavnosti, upoštevanje toponomastike in običajev, kot določajo sledeči členi. Člen 22 Občinski sveti lahko v svojih pravilnikih dovolijo svetovalcem rabo krajevne govorice na sejah omenjenih svetov in jamčijo zapisnik teh sej v italijanskem jeziku. Člen 23 1. V javnih vrtcih, ki so v občinah, omenjenih v členu 21, bo na zahtevo staršev izobraževalni program obsegal tudi krajevne običaje in kulturo slovanskega porekla. Pouk omenjenih argumentov bo zaupan učiteljem, ki bodo, če je potrebno, sprejeti v službo za določen čas in ki jim je krajevna govorica materinščina. 2. V osnovnih šolah omenjenih občin se na zahtevo staršev uvede neobvezni pouk slovenskega knjižnega jezika ali krajevne govorice slovanskega izvora v okviru didaktične speri-mentacije, usmerjene v bogatitev učenčeve izobrazbe. V ta namen se lahko zaposli potrebno osebje s pove-ritvijo začasnih suplenc. 3. Z odlokom ministrstva za javno šolstvo in po posvetu z Deželo Furla-nijo-Julijsko krajino se definira način izoblikovanja in uresničevanja vzgojnih usmeritev in didaktičnih programov, o katerih govorita prejšnja odstavka, ter način in pogoje za imenovanje učiteljev. Člen 24 V srednjih šolah, ki imajo sedež v krajih, navedenih v 21. členu, ministrstvo za javno šolstvo lahko, po posvetu z Deželo Furlanijo-Julijsko krajino in pet let po začetku didaktičnega eksperimentiranja, uvede ločene tečaje s slovenskim učnim jezikom, namenjene učencem, ki so sledili programom didaktičnega eksperimentiranja. Uvedba teh tečajev je podrejena dejanskim potrebam, ki izhajajo iz didaktičnega eksperimentiranja, iz zahtev staršev in iz uravnovešenega razvoja študija. Člen 25 Za obravnavanje vprašanj, ki so povezana z uresničevanjem členov 23 in 24, in za povezane administrativne ukrepe, je zadolžen državni funkcionar VIII. ali IX. kvalifikacijske stopnje videmskega šolskega skrbništva, ki primerno pozna probleme, ki zadevajo krajevno tradicijo, kulturo in govorice. Člen 26 Na prebivalstvo, o katerem je govor v členu 21, se raztegne veljavnost določil člena 16, ker so uveljavljiva glede na specifične potrebe zaščite skupin, ki jim je varstvo namenjeno. HI. DEL Člen 27 Norme, o katerih je govor v členih 2 in 3, se uresničijo 1. januarja drugega leta, od kar začne veljati pričujoči zakon glede na potrebne prilagoditve uradov javne uprave. Člen 28 1. Breme, ki izhaja iz uresničevanja pričujočega zakona in ki je ocenjeno v višini 8 milijard lir za vsako od let 1991 in 1992, se krije z uporabo predvidenih izdatkov v postavki Ukrepi za slovensko manjšino in za zaščito kulture italijanske manjšine, ki je vpisana v triletnem proračunu 1990/1992 v poglavju 6856 zakladnega ministrstva. 2. Zakladni minister je pooblaščen, da z lastnimi odloki poskrbi za potrebne spremembe bilance. S skupnega javnega zborovanja petih rajonskih svetov Občina naj preuči tudi načrt WWF za zadnji odsek nove hitre ceste Le en dan nas loči od velikega slavja v Kulturnem dotnu Slovenski šport na Tržaškem nam je lahko v velik ponos Tržaška občinska uprava v osebi samega župana Richettija, ki je osebno odgovoren za gradnjo nove hitre ceste, delno odstopa od svojega "stalinističnega" stališča in je pripravljena sprejeti nasvete in kritike prizadetega prebivalstva ter naravovarstvenikov WWF, ki so že pred letom dni izdelali alternativni načrt za zadnji odsek hitre ceste, to je za odsek med Drašco in Lakotiščem. Na torkovem javnem zborovanju, ki ga je v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice priredilo pet rajonskih svetov (za Sv. Ivan, Kjadin in Rocol, Valmauro in Naselje Sv. Sergija, Kolonjo in Škorkljo ter za Rojan, Greto in Barko vij e) in katerega se je končno udeležil tudi projektant inž. Vincenzo Malaspina, je župan Richetti namreč priznal, da je Malaspinov načrt, ki ga je še do pred kratkim trmasto branil, mogoče vsaj delno spremeniti. Povedal je tudi, da bo Občina naročila posebni komisiji strokovnjakov (ki jo je treba sicer še sestaviti), naj oceni učinke, ki bi jih tako načrtovana cesta imela na okolje. Komisija naj bi preučila morebitne geofizikalne spremembe (kar je Malaspina v površni obliki že storil), a tudi stopnjo zvočne in zračne onesnaženosti, ki bi jo povzročil promet po njej. Zanemaril pa je drugo pomembno novost, ki jo je v svojem posegu sporočil občinski svetovalec Mestne laične in zelene liste Paolo Ghersina, in sicer, da je pristojna občinska komisija sklenila poklicati na avdicijo tudi inženirja WWF Rus-signana, ki bo imel na ta način končno možnost, da uradno in javno predstavi svoj načrt. Čeprav je Richetti pokazal nekaj dobre volje, pa ni mogoče reči, da je bil s pobudo rajonskih svetov, da priredijo skupno javno zborovanje in da z načrti Občine seznanijo tudi občinstvo, zadovoljen. Dejal je namreč, da pravilnik ne prevideva skupnih zborovanj (na kar mu je predsednik svetoi-vanskega rajonskega sveta Zorko Spetič odgovoril, da jih niti ne prepoveduje) in s tem pravzaprav izpričal, da se o stvareh odloča samo v "palači", kot pravijo Italijani. Po svojem uvodu je tudi kmalu odšel, ne da bi prisluhnil besedam občinstva. Razprava je bila vsekakor bogata in se je razvila predvsem po posegih povabljenih gostov, to je inž. Malaspine, kateremu so vsi pozorno prisluhnili, profesorjev Univerze Trst Amodea (Inštitut za cestne povezave) in Coste (Inštitut za arhitekturo in urbanistiko), inženirja družbe AN AS Marija in predstavnika družbe Sincrotone Spa Collarina. V svojih uvodnih posegih sta univerzitetna profesorja namreč načelno branila Malaspinov načrt (Amodeo je na primer izpodbil teze naravovarstvenikov, da je treba spoštovati omejitve Vsedržavnega sveta za raziskave CNR, češ da niso predpisane po zakonu), medtem ko je Colla-rin izrazil strah, da bi "popravljena" cesta zaradi vibracij ne škodovala sin-hrotronu. Samo Mari je izrazil nekaj pomislekov nad Malaspinovim načrtom in dejal, da je "ovinek smrti" mogoče izboljšati. Zanimivo je vsekakor "opravičilo", s katerim je Malaspina branil svoj načrt. Rekel je namreč, da je njegovo delo podobno tistemu krojača po meri. Občina naj bi mu naročila, kje in kako naj zgradi cesto, tako da ni mogel sam odločati, kako naj bo zgrajena! Po posegih predsednikov rajonskih svetov Capuzza, Uxe, Spetiča in Bus-sanija, ki so izrazili pomisleke uprav-no-politične narave, in sicer, da občinski upravitelji nikakor ne želijo upoštevati mnenja občanov, je val odobravanja žel inž. Alberto Russignan (občinstvo ga je pozdravilo z burnim ploskanjem), ki je za WWF in s pomočjo mladih inženirjev izdelal alternativni načrt. Moderator Sergio Milic mu je sicer odmeril zelo malo časa, tako da Russignan ni mogel orisati svojega načrta. Russignan je vsekakor ostro kritiziral zadržanje župana in Malaspine rekoč, da nista nikoli hotela vzeti v poštev njegovega načrta, pa čeprav je ta pred kratkim prejel zelo pomemben blagoslov. Najbolj znan italijanski inženir, to je Vincenzo Žorži (zgradil je sedmi pomol v Trstu in edini most, ki se v Furlaniji hi zrušil med potresom), je namreč zelo dobro ocenil načrt in dejal, da je celo varnejši od Malaspinovega. Sam je celo vnesel nekaj popravkov, tako da je načrt pravzaprav izpopolnjen. Russignanov poseg je, kot rečeno, sprožil burno razpravo, v katero je posegel tudi odbornik za urbanistiko Cecchini, ki se je ogradil od Richettija in izjavil, da je Občina dolžna oceniti tudi Russignanov načrt. Ponovno pa je izrazil strah, da ne bi tako načrtovana hitra cesta škodovala sinhrotronu. Ta ugovor je takoj izpodbil deželni predsednik WWF Dario Predonzan, ki je predstavil študijo Geofizikalnega eksperimentalnega observatorija. Le-ta je namreč svoj čas preučil, kako bi hitra cesta vplivala na sinhrotron, če bi ga zgradili pri Padričah. Te študije niso nikoli uporabili, ker so se odločili za lokacijo pri Bazovici. Študija pa dokazuje, da sinhrotron ne more biti oškodovan, če je cesta zgrajena 50 metrov od njega (kot bi bila Russignanova). Na koncu je prof. Costa sporočil, da bo njegov Inštitut pripravljen preučiti učinke, ki bi jih hitra cesta imela na okolje, a le v primeru, ko bi lahko primerjal več načrtov in če bi bila Občina res pripravljena spoštovati njegovo mnenje. V preprostih besedah to pomeni, da bi študijo izdelali le, ko ne bi Občina že aprioristično izbrala načrta in bi študijo naročila le, da bi ugodila javnosti. 1869-1989: to stodvajsetletno obdobje dokazuje le eno: da je slovenski šport na Tržaškem od svoje ustanovitve daljnega 1869. leta (to je pač uradna letnica, ko je skupina navdušencev osnovala tržaško podružnico Južnega Sokola) do danes bil vedno eden od bistvenih nosilcev naše dejavnosti sploh in brez katere si našega zamejstva ne moremo predstavljati. Jutrišnjega slavja, ki bo v tržaškem Kulturnem domu ob 20. uri, se bodo udeležili ugledni gostje, sicer pa vlada zanje izredno zanimanje, saj so svoj prihod zagotovili ne le najvišji predstavniki telesne kulture iz Slovenije in naše dežele, ampak tudi predstavniki naj višjih političnih ustanov z obeh strani meje. K temu naj še dodamo, da so prireditelji povabili tudi verske predstavnike, zastopnike vojske in javnega reda, najvidnejše osebnosti iz zamejskega družbenega življenja, nekdanje zaslužne športnike in druge, proslava pa bo potekala pod pokroviteljstvom naše Dežele. Kaj pa program? Celotno proslavo bosta povezovala napovedovalca v slovenščini in italijanščini, po slavnostnem govoru pa bo Tržaški oktet zapel nekaj pesmi. Osrednja športna točka bo nastop telovadk in telovadcev Bora, Ginnastice Triestin® in Partizana iz Ljubljane, najslavnejši trenutek pa bo, ko bo predvojni član Sokola in nekdanji- odlični telovadec Marjan Dolgan predal predstavniku SZ Bor Sokolov prapor ter s te® poudaril kontinuiteto slovenskega športa v Trstu. Mogoče na Tržaškem obrat mogotca REIS Nemška družba REIS, ki ima že podružnico v Lombardiji, bo po vsej verjetnosti na Tržaškem postavila nov obrat. REIS je med največjimi evropskimi proizvajalci robotov in avtomatiziranih sistemov, največji obrat ima v Frankfurtu, podružnice pa tudi v ZDA, Franciji in Veliki Britaniji. Trije razlogi so po mnenju inž. Armanda Cre-bellija, ki je med odgovornimi funkcionarji tega pomembnega obrata, botrovali izbiri Trsta: v mestu naj bi bila raven tehnološkega znanja dovolj razvita; nova podjetja bi lahko računala na precejšnjo podporo iz deželnih in državnih sredstev (v pričakovanju zakona o obmejnih področjih) in končno je zelo zanimiva lega Trsta oziroma celotne dežele, ki sta idealni izhodiščni točki za evropski Vzhod. Kajti vzhodnoevropsko tržišče je za izvoznika robotike trenutno izrednega pomena. Vendar pa morajo, je izjavil inž. Crebelli v posebni tiskovni noti, najti primerno zemljišče, na katerem bi postavili obrat. Izbrana cona bi morala imeti posebne značilnosti, predvsem pa bi morala biti dovolj velika, da bi ob potrebi v naslednjih letih obrat povečali. Glede iskanja primernega zemljišča se je podjetje med drugim obrnilo tudi na EZIT, zato da bi do konca leta našli ustrezno rešitev. Če bodo pri tem naleteli na preveč težav, pravijo v italijanski podružnici REIS, bi se preusmerili v goriško pokrajino. V začetku naj bi tržaški (ali goriški) obrat REIS posloval predvsem kot prodajalec oziroma izvoznik, deloval pa naj bi tudi projektantski biro v želji, da bi postavili tudi proizvodni obrat elek- tronskih in elektromehanskih sestavnih delov, v končni fazi pa še celoten ciklus montiranja robo tov. , V mednarodnem okviru ima REIS veliko izredno pomembnih odjemalcev, na področju avtom0' bilske industrije BMW, Ford, Citroen, Porsche, Da' imler-Benz, Renault in Volkswagen-Audi, me ostalimi pa AEG, BRAUN, BASF, Michelin, Philips, Procter & Gamble, Siemens in Zeiss. Odlich poslovne odnose pa ima tudi z italijanskimi tvrdkami kot so Piaggio, Alfa Romeo, Teksid in oko 200 drugih obratov. . O velikem zanimanju, ki ga REIS goji zadnj čase do italijanskega tržišča, priča nadalje g nično-komercialni dogovor s podjetjem E. nekaterega vsebino bodo v najkrajšem času predst vili v Brescii. DOLINA 445 (Trst) Tel. (040) 228800 - 228000 Telefax (040) 228053 Telex 461105 UVOZ - IZVOZ REEKSPORT TOPLOTNA TEHNIKA REPROMATERIALI BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE Delujemo po avtonomnem tržaškem računu in po generalnem računu. Krajevni odmevi vsedržavnega protesta socialnih delavk 5rRuTTAflENT0 ■m s. j m- - «* AS SOČI flZ ION E NRZICNRLE ASSiSTENTI SOCIAL. »Dovolj nam ie izkoriščanja« Čeprav se v Italiji že dalj časa razpravlja o socialni reformi in tečejo tudi pogajanja za obnovo delovne pogodbe socialnih delavk, ni znakov, ki bi oznanjali pozitivne premike. Socialna politika ne gre v smeri socialne države in torej nudenja garancij najbolj ogroženim družbenim slojem, kar se jasno odraža tudi v nezadostnem uveljavljanju poklicnosti in vloge socialnih delavk. Vsedržavno združenje socialnih delavk opozarja na ta vprašanja že vrsto let, da ne bi vse ostalo pri besedah, pa se je tokrat odločilo za vrsto konkretnih akcij. Tako je včeraj — prvič v svoji zgodovini — proglasilo vsedržavno stavko in krajevne manifestacije, za prihodnje dni pa so napovedane nove akcije. Protest je imel včeraj odmeve tudi na Tržaškem. Delegacija socialnih delavk iz vse dežele je v jutranjih urah manifestirala pred deželno palačo, nato pa se je sestala z načelniki svetovalskih skupin. Politični predstavniki so pokazali zanimanje za problematiko in napovedali, da bodo načelnikom parlamentarnih skupin odposlali telegram s pozivom, naj jo ustrezno rešijo. Člani šeste deželne komisije, ki obravnava zakon o prehodu pristojnosti socialnih služb, pa so obljubili, da bodo o iznesenih problemih seznanili deželnih svet. Včerajšnja manifestacija socialnih delavk pred deželno palačo (Foto May ^ teh posegov. Velikokrat P^eV,*e oa' na lastna ramena inštitucio nep0^ govornosti, saj so prav one ,n paj rednem stiku s prebivalstvom gji e večkrat edini vir za zado > velj Delo socialnih delavk je tesno vezano na potrebe najbolj ogroženih slojev prebivalstva, od otrok do starih, od narkomanov do handikapiranih. Velikokrat so prav one edina vez, ki človeka ohranja v družbenem tkivu. Ukvarjati se morajo s prevencijo in vključevanjem, kar pomeni tudi dobro poznavanje psiho-socialnih dejavnikov, potreb porabnikov, družbenih razpoložljivosti in sploh legalnih aspektov primarnih potreb. Pri vse® pok*1 še omeniti, da morajo za ® aVpi. : imeti študij na univerzitetni t°r Zahtevno in odgovorno °laVke za katerega pa socialne prejemajo ustrez korak med inštitucijami 0lpe Madžarski in tržaški avtoprevozniki že dvajset let uspešno sodelujejo Dvajsetletnico sodelovanja med madžarskimi in tržaškimi avtoprevozniki, špediterji in trgovci so počastili v kongresnem centru na tržaški pomorski postaji. Na svečanosti je govoril Imre Torma, generalni direktor podjetja Hungaroca-mion, ki je tudi predsednik tržaške družbe Eurocar. To je mešana družba, v kateri so, poleg madžarskih podjetij Hungarocamion in Terimpex, tudi tržaška podjetja Pristanišče in Centralsped. Imre Torma je povedal, da se je sodelovanje v dvajsetih letih zelo razvilo, da Madžari pridno uporabljajo tržaško pristanišče, da se bodo v bodoče še bolj okrepile poslovne vezi med Trstom in Madžarsko, tudi upoštevajoč novo madžarsko zakonodajo in sporazume, ki so bili nedavno sklenjeni med štirimi srednjeevropskimi državami. Imre Torma je zatem predsedniku tržaškega pristanišča dr. Micheleju Zanet-tiju ter dr. Vitu Svetini, ki je ob ustanovitvi podjetja Eurocar bil v špediterskem podjetju Centralsped, izročil spominski plaketi. korak med inštitucijami 1 omer!!0-nim delom smo uvodoma jeraj Pje vendar socialne delavke s sv°L udarjale tudi materialno P*a 'plače A delo prejemajo 1.300.000 W tisj mesec, po 15 letih dela Pa napted°v0. 0' 1< laijcvj Jim imuu.j- — „g l*“ ,arjjS odškodnine ne nagrade zayai°J^a hrveč,Ps°ajni nje. Z razliko od drugih b° klicev (denimo zdravnik ^r-7tia čarjev) jim nadalje odškodnine ne nag delo, nimajo posebne®- . INAIL, -iH travice, da Štupv ev. niti pravice, ^.“upokoJ1 3č leta odkupile za zgodne) ^pe,^. »Pri svojem delu nismo za ^pr, pa izkoriščene. Po dese y« 's s nih obljub nam je te9ajainih ^e aVni*? geslom je okrog sto soag* v Tržaškega, ki so zap°s‘ pnKko ustanovah, napoveda o j0 ^ teden zborovanje, sa) p(jržavnl upanja, da bi se na ««1 medtem kaj spremenilo- Danes aktiv v UL Capitolina V tržaški KPI se začenja • rti« razprava o novi partiji ^ ,^ahna notranja razprava v komu-leni partiji o predlogih vsedržav-9* tajnika Occhetta bo v Trstu po . J verjetnosti še posebno težka. Kot bo]Znano' ie Cossuttova struja, ki naj-5e ^ °dločno nasprotuje novi poti KPI, zad^°Se^no m°čna pri nas, saj je na jel/fnr pokrajinskem kongresu prelij kar_ 23 odstotkov glasov, kar je vehi o V6^ c^ru90c^ P° Italiji, tej močno P°z*cijski grupi pa se bodo verjet-cjj P^tužili še drugi nasprotniki Oc-tiov'Vib Predlogov o novi partiji z nn imenom. ® vzdušju, ki vlada v tržaški KPI ob Se^?Vedanih radikalnih spremembah, pr 0 vsekakor mogoče vsaj delno •ivti ■ * že danes zvečer, ko se bo v trjavfn^ v Ul. Capitolina 3 sestal aktiv ljtai. h komunistov, katerim bo po-razl*ns^i tajnik Nico Costa poročal o v pravir ki se je v teh dneh razvijala b0 ®htralnem komiteju. Skupščina se ačela ob 19. uri. he^6111, c*a notranja razprava nikakor skunv°- .*abka' priča že potek torkove cato SC*ne elanov sekcije KPI D. Pes-loni,ri °d Sv. Sergija, Sv. Ane in Ko-žavtl°Vca' kjer so bili predlogi vsedr-Zavr 69a Partijskega vodstva v celoti pre n!®ni- Skupščine se je udeležilo ptjQelsnie število komunistov, tudi razBac*nikov drugih mestnih sekcij, je j|T,ava pa je trajala cele štiri ure ter hitih'9 bokai ostra po vsebini, čeprav tv0 j^ena v tonih. Pokrajinsko tajniš-v Zastopal Maurizio Pessato, ki je lastn SeUu v razpravo - sicer samo v ehi imenu, saj pristojni forumi tu- kajšnje federacije o tem niso še razpravljali - zagovarjal Occhettovo linijo, pri tem pa je naletel na soglasje enega samega udeleženca skupščine. In tako so na skupščini skoraj soglasno sprejeli resolucijo, ki zavrača predloge strankinega vodstva o zamenjavi imena in simbola in o pristopu k Socialistični internacionali. "V svoji 68-letni zgodovini - je rečeno v resoluciji - je bila KPI vedno na čelu bojev proti fašizmu in nato proti nacizmu. Po koncu vojne je bila pobudnik republiške ustave. Venomer se je borila za mir, za popuščanje napetosti, za pravice delavcev in državljanov, proti mafiji in proti mamilom, za spoštovanje okolja. Zato se zavzemamo - je še rečeno v resoluciji - da partija ostane to, kar je. Italija in svet potrebujeta socializem. Zato nasprotujemo spremembi imena in simbola in vstopu v Socialistično internacionalo." Resolucija se zaključuje z zahtevo po čimprejšnjem sklicanju izrednega kongresa, kajti "odločati morajo vsi člani, ne pa samo vodstveni organi," kot polemično piše v dokumentu. Kljub tako radikalnim stališčem je bila vsekakor razprava, kot smo omenili, vseskozi omikana. Veliko so govorili tudi o odnosih s socialistično stranko in prav v tej zvezi so bila omenjena tudi vprašanja slovenske manjšine. Marsikdo je namreč poudaril, da ne more biti sodelovanja s stranko, ki tu pri nas skuša omejevati manjšinske pravice. Včeraj zaslišanje sindikatov Težavno izdelovanje deželnega proračuna V okviru pripravljanja deželnega proračuna za leto 1990 ter programskih in finančnih dokumentov za triletje 1990-92 je včeraj prišlo do srečanja med deželnim odborom in predstavniki sindikatov. Za deželni odbor so se sestanka udeležili predsednik Adriano Biasutti, podpredsednik Gio-acchino Francescutto, odbornik za proračun Gianfranco Carbone in odbornik za finance Dario Rinaldi; sindikate pa so predstavljali deželni tajniki CGIL Graziano Pagual, UIL Gianfranco Trebbi in CISL Gianfranco Pattuanelli. Deželni upravitelji so na srečanju prikazali težak položaj, v katerem so se znašli pri oblikovanju proračuna za leto 1990 spričo klestenja, ki ga predvideva državni finančni zakon. Deželne blagajne bodo v letu 1990 predvidoma razpolagale s 355 milijardami lir manj kot letos, kar predstavlja trikrat večje klestenje v primerjavi s tistim izpred letom dni. »Mi se ne izmikamo dolžnosti, .da moramo sodelovati pri sanaciji javnih financ,« je med drugim dejal Biasutti. »Toda ne moremo se strinjati s tem, da je vlada močno oklestila prispevke, zlasti na zdravstvenem in prevoznem področju, ki neposredno zadevajo vse državljane, namesto da bi povečala davčne dohodke.« Predstavniki deželne uprave so poudarili, da se bodo skupno z drugimi deželnimi upravitelji še nadalje zavzemali za povečanje vsaj dela državnih prispevkov, zlasti za zdravstvo. Zaradi manjših razpoložljivih sredstev so vsekakor revidirali celotno strukturo deželnih izdatkov in se niso omejili na klestenje na posameznih področjih. Poleg tega so člani deželne vlade napovedali, da bodo letos hkrati s proračunom predstavili zakonski ukrep, s katerim bodo zahtevali preveritev davčnih dohodkov ter - sklicujoč se na člen 50 deželnega statuta - določili posege, za kritje katerih naj bi dosegli izredne državne prispevke. Predstavniki sindikatov so vzeli na znanje izvajanja deželnih upraviteljev ter poudarili potrebo, da bi jih deželni odbor redno zasliševal pri sprejemanju svojih temeljnih odločitev. Z deželnimi upravitelji so se strinjali, da je naši deželni upravi tudi s finančnega vidika treba zagotoviti posebno avtonomijo tudi zaradi posebne vloge, ki jo ima v odnosih s sosednjimi državami. Zavzeli so se nadalje za korektno in uravnovešeno finančno politiko, glede zdravstva pa so zahtevali reorganizacijo celotnega sektorja. Drevi predstavitev v Galeriji TK Nova grafična mapa Marjana Kravosa »Znotraj ali zunaj niča« je izzivalen naslov nove grafične mape Marjana Kravosa, ki s svojim grafičnim delom -vse od svojih "freudovskih" interjerjev - izziva radovednost občinstva. Z novo mapo, ki jo je izdala Galerija Tržaške knjigarne in ki jo bodo občinstvu predstavili drevi v Galeriji TK ob 18. uri, pa je Kravos "obnovil" nekajletno delovanje, in sicer likovne motive, ki so prevladali po fazi cunj in papirnatih vrečk. Že nekaj let obdeluje Kravos simboliko kvadrata, ki v njegovih jedkanicah postane neke vrste "mandala", oziroma simbolno nabit sakralni prostor. Grafična mapa vsebuje tri jedkanice, ki jih je Kravos lastnoročno odtisnil v 40 oštevilčenih izvodih na papirju Magnani. Spremni tekst je napisal Giulio Montenero, prevedli pa so ga v slovenščino, nemščino in angleščino. na Tržaškem težave ob stavki železničarjev čagp®raišnji vsedržavni stavki železnici vrvi80 se Pridružili tudi strojevodje °ktož' 6 remiz' ki delajo v tržaškem Vč6r ^^Strojevodje so začeli stavkati eW iti, 24 4-umo stavko obeh omenjenih nitij,??!1! sta v vsedržavnem okviru ^IS^pg Cobas in avtonomni sindikat udeiPSaškem okrožju se je stavke - 110 Približno 60% strojevodij, °d 14. uri, medtem ko so vodje Uti, o/a^eii s protestno akcijo ob 21. V(^itlo°i šinili vse tovorne vlake in sicer n skalnih. Nekatere krajevne so Je bii0 aci°niestiii z avtobusi, vsekakor ,__ na teh relacijah največ težav. Drevi občni zbor Športne šole Trst V Gregorčičevi dvorani v Trstu bo drevi redni občni zbor Športne šole Trst. Ta ustanova, ki skrbi za dopolnilno telesnokulturno in tudi kulturno dejavnost slovenskih mestnih osnovnošolcev iz Trsta in Milj, bo položila obračun svojega delovanja v zadnjem letu, ki vsekakor ne bo skromen. Vsekakor pa so se demografski premiki _v naši šolski populaciji odražali tudi v delovanju ŠŠT, ki je zato sklenila predlagati nekaj organizacijskih sprememb, s katerimi bi se bolje prilagodila novemu stanju. Odveč bi bilo poudarjati velik pomen te organizacije in njene vloge v obšolskem življenju naših osnovnošolcev, pa tudi otrok, ki obiskujejo vrtce, zato odbor Športne sole vabi starše in učiteljstvo, da se v čim večjem številu udeleži drevišnjega občnega zbora. (boj) Danes se sestanejo trije rajonski sveti Danes se bodo sestali trije rajonski sveti. Vzhodnokraški rajonski svet ima na dnevnem redu med drugim srečanje z občinskima odbornikoma za urbanistiko Cecchinijem in za šport in prosti čas De Gioio ter določitev območij, na katerih bi lahko nastanili Rome. Rajonski svet za Škedenj in Čarbolo, ki se bo sestal ob 20. uri, bo poleg tekočih upravnih zadev razpravljal tudi o občinskem pravilniku za zaščito pred akustičnim onesnaževanjem, o katerem mora izdelati svoje mnenje, o vprašanju novih hitrih cestnih povezav v Skednju in o zahtevi po prevajalcu, ki so jo na zadnji seji rajonskega sveta predstavili svetovalci KPI. Rajonski svet za Kolonjo-Škorkljo pa se bo sestal ob 19.30 in bo med drugim obravnaval finančno podporo prireditvam v Ljudskem vrtu, javni skupščini o hitrih cestnih povezavah in prireditve za letošnji božič. V Slovenskem klubu ciklus »Spoznajmo Trst« S Katjo Kjuder po sledovih starih Rimljanov v Trstu c poznamo uu- -j—-je m zgodovino verskih, in etničnih so Židje in pra- tek.dija9nskVoeknara^dr°Lai ka (ki je bil pravzaprav mestna vrata) in obzidja, amfiteatra (izkopali so ga leta 1935), bazilike (ostanke so na griču Sv. Justa našli leta 1927, ko so postavljali spomenik padlim v prvi vojni), propilejev (ki so jih delno vgradili v današnjo katedralo) in vododovod-nega sistema je Kjudrova v glavnih obrisih orisala namreč tudi življenje Rimljanov v Trstu, njihove verske navade, trgovske izmenjave, politično ureditev in "volilni sistem". Na sliki (foto Križmančič) torkov večer v Slovenskem klubu. Za fanta, ki je umoril mater svoje zaljubljenke Javni tožilec zahteval obsodbo na dosmrtno ječo Dosmrtna ječa. To najvišjo kazenje pred porotnim sodiščem zahteval včeraj javni tožilec De Nicolo za Antonia Vincija, 19-letnega mladeniča, ki je z nožem ubil mater svoje zaljubljenke, 46-letno Angelo Mario Lobinu por. De Vecchis. Tragedija se je odigrala 4. novembra lani na domu pokojnice v Ul. Trissino 2 pri Pončani, sprožilo pa jo je dejstvo, da sta De Vecchisova in njen mož prepovedala Vinciju, da bi še naprej imel ljubezensko razmerje z Obračun KZE Medobčinska skupščina Tržaške krajevne zdravstvene enote je včeraj končno odobrila obračun za poslovno leto 1988. Za odobritev je glasovalo 34 svetovalcev (KPI, KD, PSI, PSDI, SSk, Zelene alternativne liste in 2 LpT), 2 sta bila proti (MSI), 2 pa sta se vzdržala (LpT). Poleg tega so se pred glasovanjem vzdržali tudi predstavniki PRI. Omenimo naj, da je bila skupščina TKZE poprej že dvakrat sklicana s to točko na dnevnem redu, vendar je seja obakrat odpadla zaradi nezadostnega števila prisotnih svetovalcev. k!T>ga sr=r- ob«ns 'S1,1;-'« prestala svoj Avto zbil priletnega pešca v Žavljah in ga hudo ranil Sinoči se je v Žavljah pripetila prometna nesreča, v kateri se je starejši Tržačan hudo ranil. Ranjenec je 77-letni Giacomo Bembo in sprejeli so ga na oddelek za oživljanje katinarske bolnišnice s pridržano prognozo, saj si je v nesreči prebil lobanjsko dno in si nalomil še druge kosti ter utrpel vrsto manjših ran in udarcev. Do nesreče je prišlo nekaj pred 20. uro. Po podatkih, ki nam jih je posredovala policija, je Bembo tedaj skušal prečkati Ul. Flavio pri hišni številki 20/A nedaleč od bencinske črpalke Total, in sicer izven prehoda za pešce. Ko je bil na sredi ceste, pa je vanj silovito trčil fiat ritmo, ki ga je upravljala Liviana Seppini, stanujoča v Klancu Ubaldini 15 v Miljah. Ranjenega Bemba je v bolnišnico prepeljal rešilec Rdečega križa, izvide o nesreči pa so opravili agenti prometne policije. njuno 17-letno hčerko Annaliso. Vinciju, ki je stanoval s starši v Ul. Ponzia-na, a je po rodu iz Siracuse, se je prepoved zdela nesprejemljiva in tako krivična, da se je oborožil z dvema nožema in De Vecchisovo na njenem domu, kjer je bila slučajno sama, trikrat zabodel. Obdukcija je pokazala, da jo je zadelo deset vbodljajev, od katerih so trije bili smrtni. Pred porotnim sodiščem, kateremu predseduje sodnik Brenči, je obtoženec včeraj priznal umor, zanikal pa je, da bi vstopil v stanovanje z morilskimi nameni in da bi torej umor predhodno načrtoval. Po zaslišanju številnih prič je prevzel besedo odvetnik Amodeo, ki brani interese civilne stranke, to je moža in dve hčeri pokojnice. Odvetnik je poudaril absurdnost Vincijevega dejanja in hladnokrvnost, s katero je pokončal žrtev. Odločno je tudi zanikal možnost, da bi mu sodišče priznalo kakršnokoli olajševalno okoliščino. V imenu družine De Vecchis je zahteval zgledno kazen in 900 milijonov (!) lir odškodnine, od katerih naj bi 300 milijonov obtoženec izplačal še pred civilnim procesom. Tudi javni tožilec De Nicolo je za obtoženca imel le hudo negativne ocene. Na osnovi policijske preiskave in psihiatričnih pregledov je potrdil ugotovitev, da je Vinci zločinsko dejanje načrtoval in da je umsko povsem prišteven. Kot drugo obremenilno okoliščino (poleg premišljenosti) pa je navedel dejstvo, da je obtoženec ubil žrtev iz nepomembnih razlogov. Spričo tako hudih obtožb ni bilo pričakovati drugega kot zahtevo po dosmrtni ječi. De Nicolo je tudi odbil prošnjo branilcev, da bi Vinciju omogočili hišni pripor. Na včerajšnji razpravi je spregovoril še branilec Morgera, ki je Vincijevo osebnost orisal v pozitivnih tonih in zahteval, naj sodišče odredi ponoven psihiatrični pregled, češ da je njegov varovanec bil v trenutku umora neprišteven. Proces se bo nadaljeval in verjetno tudi zaključil danes, ko sta na vrsti še poseg drugega Vincijevega branilca Tassana in razsodba. Sindikalni predstavniki so se vzdržali Pristaniška ustanova odobrila proračun ’90 V prejšnjih dneh je upravni odbor Tržaške pristaniške ustanove odobril proračun za leto 1990. Proti ni glasoval nihče, vendar pa so se predstavniki sindikalnih organizacij vzdržali. Sindikati CGIL, CISL in UIL ter sindikati prevoznikov so svoje zadržanje utemeljili v tiskovni noti. V njej pozitivno ocenjujejo dejstvo, da so pred nedavnim slenili pogodbo z vodstvom ustanove, vendar poudarjajo, da je treba pogodbo zdaj odločneje uresničevati. Zapustila nas je naša draga mama, tašča, nona in sestra Daniela Pahor vd. Legiša (NELA) Pogreb bo danes, 23. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice tržiške bolnišnice v šti-vansko cerkev. Žalostno vest sporočajo sin Pepi in hči Lilijana z družinama, sestra Rozalija in ostalo sorodstvo. Medja vas, Vižo vij e, 23. novembra 1989 Svojci pokojne Marije Petaros vd. Žagar sporočajo, da bo pogreb danes, 23. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazovsko cerkev. Bazovica, 23. novembra 1989 TPPZ Pinko Tomažič izreka globoko sožalje članici Mariji Žagar ob izgubi drage mame. Ob 10. obletnici smrti Alberta Uršiča se ga srčno spominjajo vsi njegovi Trst, 23. novembra 1989 SK Devin izreka iskreno sožalje svojcem ob bridki izgubi Stanka Zidariča. KD Lipa ponovno prireja srečanja s psihologoma Tudi v letošnji sezoni je kulturno društvo Lipa organiziralo niz srečanj s psihologoma dr. Vinkom in Marijo Skalar iz Ljubljane. Lanska predavanja so v glavnem obravnavala probleme predšolskih in osnovnošolskih otrok. Bila pa so tako zanimiva in številno obiskovana, da so odborniki sklenili, da se tudi letos z njimi nadaljuje ter se tako omogoči staršem, da se obogatijo z nasveti, ki jih nato uporabljajo pri vsakdanji rešitvi problemov v zvezi z vzgojo mladostnikov. Prihodnje srečanje na temo »Samov-rednotenje in učna uspešnost« bo na vrsti jutri ob 20.30, v Bazovskem domu. Psihologa bosta v glavnem skušala odgovoriti na sledeča vprašanja: kaj mislijo o sebi in kako se čustveno sprejemajo učenci, ki so v šoli uspešni, v primerjavi s tistimi, ki v šoli odpovedujejo, kakšen vpliv imajo na njihovo samo vrednotenj e starši, učitelji ali profesorji, kakšno vlogo ima pozitivno ali negativno samovrednotenje in kako se odlikuje v našem življenju. Na ta in podobna vprašanja se bo v glavnem razvila diskusija, za katero organizatorji upajo, da se je bo kot vedno udeležilo veliko število Bazov-cev in Bazovk kot tudi staršev iz okoliških vasi. O človeških vrednotah z glasbeno spremljavo V okviru prireditve Človeške vrednote, ki jo v Trstu prireja Evropski sklad za razširjanje človeških vrednot, bo danes ob 18. uri v dvorani Krožka za kulturo in umetnost (Ul. S. Carlo 2) srečanje z razpravo o človeških vrednotah, ki jo bo uvedel poročevalec Antonio Craxi. Sledil bo klavirski koncert dua Mattiotto-Scano (na sliki), ki bo izvajal skladbe Brahmsa in Gershwina. _________gledališča___________ ROSSETTI Gledališka sezona 1989-90 - Tržaški Teatro Stabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti. Nocoj ob 20.30 (red četrtek) bo ponovitev predstave gledališča Teatro di Roma z Goldonijevim delom UNA DEL-LE ULTIME SERE Dl CARNOVALE. Režija Maurizio Scaparro. V abonmaju: odrezek št. 4. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev. V soboto, 2. decembra, ob 20. uri bo v gledališču Verdi premiera opere F. Cilee ADRIANA LANCOUVREUR. TEATRO GRISTALLO - LA CONTRADA Nocoj ob 20.30 je na sporedu predstava bocenskega Stalnega gledališča LE SMANIE PER LA RIVOLUZIONE. Režija Luca De Fusco. Nastopajo Gianrico Tedeschi, Vittorio Franceschi, Angela Cardile. Predstava je v abonmaju. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča. Gledališka sezona 1989-90 - Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev. razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava FRANCA VOZLA - slike. V galeriji Cartesius bo od sobote, 25. t. m., ob 18. uri do 7. decembra na ogled razstava slikarja Carmela VRANICHA. V muzeju Sartorio je do 21. januarja 1990 na ogled razstava o ruskih baletih Diaghileva. Urnik: vsak dan razen ponedeljka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V muzeju je na ogled tudi zanimiva razstava o čarobnih svetilkah. V dvorani Franco na sedežu Nadzor-ništva za umetniške dobrine na Trgu Liberta je na ogled do 30. t. m. razstava igralnih kart pod naslovom »Dve stoletji igralnih kart«, ki jo je pripravilo tržaško podjetje Modiano. Urnik: vsak dan razen ob praznikih od 9. do 13. ure. V kulturnem centru VOLTAIRE - Trg S. Giovanni 3 - je še jutri, 24. t. m., na ogled fotografska razstava Alessandra MLACHA. V Palači Costanzi je do 5. decembra odprta fotografska razstava znanih tržaških mojstrov WULTZ. V galeriji Juliet's room - Ul. della Guardia 16 - je na ogled razstava ANGELA PRETOLANIJA. Razstavo je pripravila Skupina 78 v sodelovanju z galerijo Cristine Busi iz Chiavarija. Ul. sv. Frančiška 20 vas vabi danes, 23. t. m., ob 18. uri, na predstavitev nove grafične mape Marjana Kravosa z uvodnim tekstom dr. Giulia Montenera včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 23. novembra 1989 RAVIMIR Sonce vzide ob 7.15 in zatone ob 16.28 - Dolžina dneva 9.13 - Luna vzide ob 2.17 in zatone ob 13.51. Jutri, PETEK, 24. novembra 1989 CVETKA PLIMOVANJE DANES: ob 6.17 najvišja 40 cm, ob 13.22 najnižja -32 cm, ob 19.15 najvišja 8 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,3 stopinje, zračni tlak 1006,9 mb pada, brezvetrje, vlaga 91-odstotna, v jutranjih urah je padlo 4 mm dežja, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 13,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Elisa Smrekar, Fabio Ciuffreda, Francesca Emili, Alenka Cok, Erika Hrovatin, Monika Isten, Luca Inge-nito. UMRLI SO: 89-letni Daniele Sbrizzi, 51-letni Benedetto Iannuzzi, 77-letna Eva Angiulli, 76-letna Romilda Petocelli vd. Corrente, 84-letna Giovanna Brenči, 65-letni Arcide Sciuka, 85-letna Margherita Bauer, 85-letna Anna Novak vd. Zimmer-man, 78-letna Paola Petrus vd. Crevatin, 69-letni Ermanno Salvador, 81-letni Lui-gi Demarchi. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. novembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), MILJE, Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, MILJE, Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, MILJE, Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razna obvestila Mladinska skupina Pinko Tomažič organizira 6. LOV NA ZAKLAD. Zbirališče in vpisovanje v nedeljo, 3. decembra, od 9.30 do 10. ure v Bazovici pri kalu. Informacije ob sredah od 21. do 23. ure na tel. št. 226446. SKD Vigred prireja TEČAJ standardnih in latinskoameriških plesov za odrasle pod vodstvom Davida Poljška. Za informacije in vpisovanje tel. na št. 201102 od 19. do 21. ure, najkasneje do 26. t. m. Enotna komisija za socialno-zdrav- stvena vprašanja borcev, aktivistov in vojaških invalidov NOV v Trstu obveš- ča borce NOV in aktiviste OF, da je do 20. decembra odprt rok za vlaganje pro- šenj za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v SFRJ za leto 1990. Prošnje sprejemajo: VZPI-ANPI, Ul. Crispi 3, in vse njene sekcije, Združenje aktivistov Osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, Ul. Cicerone 8/B, in Zveza vojnih invalidov NOV, Ul. Čicerone 8/B. izleti Radio Opčine organizira skupaj s turistično agencijo Globtour božične in novoletne počitnice na otoku Cipru. Vse informacije dobite na Radiu Opčine, tel. 212658, od 9. do 11. ure. koncerti Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 27. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila JASMINKA STANČUL. Glasbena matica Trst - koncertna abonmajska sezona 1989/90. V torek, 28. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu SLOVENSKI MADRIGALISTI, dirigent Janez Bole. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat od danes dalje in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. razne prireditve KD Lipa vabi jutri, 24. t. m., na srečanje s psihologoma Marijo in Vinkom Skalarjem na temo: SAMOVREDNOTENJE IN UČNA USPEŠNOST. Predavanje bo ob 20.30 v Bazovskem domu. ZSKD in KD I. Grbec - Skedenj priredita v društveni dvorani v Skednju jutri, 24. novembra, ob 20.30 VEČER LJUDSKIH PESMI - koncert MePZ Primorec-Tabor - Trebče-Opčine ter 1. večer prireditev ob nabiralni akciji za ustanovitev LUDOTEKE v Skednju TISOČ RADODARNIH ROK ZA VESELJE OTROK. Vabljeni! V Domu A. Sirka v Križu bo jutri, 24. t. m., ob 20.30 VEČER POSVEČEN JADRALNEMU PADALSTVU. Sodelovali bodo Peter Regent, Martin Starc, Slavko Bezin in Ivan Milič. Prireditelja sta Skdanc in kriški pustni odbor. Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 25. t. m., na večer z naslovom BERLINSKI ZID SE RUŠI. Predvajali bomo film "Berlin: izbira svobode" (Berlino: opzione zero), igrata Martin Sheen in Sean Penn. Uvodno besedo o tej problematiki bo podal prof. Aleš Brecelj. Začetek ob 18.30. KD Rdeča zvezda in ansambel Lojze Furlan pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabita na narodnozabavni večer GLASBA TREH DEŽEL, ki bo v Špor-tno-kulturnem centru v Zgoniku v nedeljo, 26. t. m., ob 17. uri. Sodelujejo: ansambel Korenika iz Avstrije, ansambel Lojzeta Furlana iz Zgonika, ansambel Jožeta Burnika z Nadjo Fabris in Bracom Korenom, ansambel Heimatland Echo iz Avstrije, ansambel Jasmin, citrar Miha Dolžan, oktet bratov Pirnat, harmonikar Jožko Vidergar, imitator Sašo Hribar in profesor za šale Žare iz Ljubjane. Program bo povezovala televizijska napovedovalka Mojca Blažej - Cirej. V Društvu slovenskih izobražencev bo v ponedeljek, 27. t. m., razgovor s psihologom dr. Danilom Sedmakom na temo POSKUS PSIHOLOŠKE OZNAKE TRŽAŠKEGA KRASA. Začetek ob 20.30. Zveza cerkvenih pevskih zborov priredi REVIJO ZBOROV v nedeljo, 26. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. ------ tržno obvestilo-- KREM01/3 Iz Švice v vso Evropo Plešavost: novica je že na poti MILAN — Pred dvema letoma je dvignila precej prahu znanstvena novost, ki je prišla iz Amerike in ki je krepko pretresla vsakdan tistih, ki s tesnobo doživljajo tveganje izgube las (in v Italiji je plešcev že več kot sedem milijonov). Šlo je za zdravila, ki so po dolgi uporabi povzročila rast dlak, te pa so se počasi krepile. Uspeh je bil takoj velik, vendar je začetno navdušenje kaj kmalu prepustilo prostor odkritim bojaznim. Temu so med drugim botrovali tudi sami proizvajalci, ki so uporabnike seznanili z nekaterimi ugotovljenimi kontraindikacijami. Iz prestolnice kemije Basla pa prihaja danes novica, ki bi utegnila končno prinesti varnost vsem tistim, za katere se zdi, da jih je usoda zaznamovala s plešo. Laboratoriji družbe Labo iz okvira neke znane multinacionalke so izdelali preparat kozmetičnega tipa z 0,11-odstotno raztopino benzil nikotinata za zunanjo rabo. Njegova lokalna uporaba proti izpadanju las povzroča površinsko poživljanje krvnega obtoka in ima to prednost, da ne prinaša s seboj škodljivih stranskih učinkov. Edina ugotovljena nevšečnost je enourna pordelost lasišča na mestih, kjer je bil preparat nanešen. Ta nov »čudež znanosti« je že navzoč tudi v nekaterih italijanskih lekarnah, medtem ko ga širjenje novic iz Švice usmerja tudi v mnoge druge evropske države. GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 1989/90 V torek, 28. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Slovenski madrigalisti Dirigent: JANEZ BOLE Prodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat od danes, 23. t. m., dalje in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. mali oglasi n kino ARISTON - 17.00, 22.00 L'attimo fuggen- te, i. R. VViliams. EXCELSIOR - 16.45, 22.15 Johnny il bel-lo, i. Mickey Rourke. EXCELSIOR AZZURRA - Festival festivalov: 16.30, 21.45 Rosalie va a fare la spesa, kom., r. Percy Adlon. NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Non guar-darmi, non ti sento, i. Gene Wilder, Richard Pryor. NAZIONALE II - 16.20, 22.15 Emanuelle e i piaceri bestiali, pom., D D NAZIONALE III - 16.15, 22.10 Didietro tutta, pom., D □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Skin Deep, il piacere 6 tutto mio, r. Blake Edwards. GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Black Rain - Pioggia sporca, i. Michael Douglas, n MIGNON - 16.00, 22.15 Indiana Jones e Tultima crociata, pust., i. Sean Conne-ry, Harrison Ford. EDEN - 15.30, 22.00 Teresa Orlowski, la furia del sesso 5, pom., □ D INŠTRUKCIJE latinščine za 4. let”* znanstvenega liceja nujno rabim-na št. 70377 v jutranjih urah. 2 OSMICO je odprl Milič v Zagradcu » OSMICO je odprl Jožko Colja - s8” torca 21. V NABREŽINI je odprl osmico u Toči belo in čmo vino. ,e. TRGOVSKA FIRMA import/export U dežem v centru Gorice takoj Z8P . računovodjo z večletno prakso, r ti ji: dobro znanje finančno-uvozn / voznega poslovanja v računovou ^ in bankah. Interesente naprošamo, nujno pošljejo curriculum vitae na ^ ravo Primorskega dnevnika, Ll-Maggio 1, 34170 Gorica, pod 51 "GODIGO". , „ri NUDIMO vam možnost prihranka y nakupu pohištva, ugodni p°g°P' L(i sebno za tiste, ki nameravajo »L pohištvo na novo ali zamenjati star roku dveh let. Tel. (040) 44294. „ ^ PRODAM računalnik ZX spectrum z registratorjem, dvema jojstick 140 igric na kasetah in tri knjig6 ^ vodili jezikov basic in logo. L & tudi zamenjam ali odkupim računar amiga 500. Telefonirati na upravo ^ morskega dnevnika v Gorico n (0481) 533382 v jutranjih urah. Tej. PRODAM ape 500 v dobrem stanju-na št. 220189 ob večernih urah. b. FIAT 126 personal, letnik 1977, malo ^ ljen, držan v garaži, prodam- ALFA SUD sprint veloce 1,5, letnik ljjjjj; dobro ohranjen, edini gospodar, P dam. Tel. 64813. m LESENO POSTELJICO od novorojen do pubertetnika, odlično ohranj prodam. Tel. 639536. m0- PRODAM dva nova varnostna avto* ^ bilska sedeža za otroke s težo od ^ 9 kg in od 9 do 18 kg. Tel. na 200620. p v PRODAM vilo s 5.000 kv. m zemlj*5^,,. CAPITOL - 17.30, 22.15 Batman, i. Jack Nicholson, Kim Basinger, Michael Ke-aton. LUMIERE FIGE - 17.00, 22.15 L'ultima Salome, r. Ken Russel, D □ ALCIONE - 16.00, 22.15 Due, i. Gerard Depardieu, Maruschka Detmers. RADIO - 15.30, 21.30 Rapporti carnali di gruppo, pom., □ D okolici Trsta. Krasen razgled, sontn lega. Tel. 228390. . ]k0 s POLDNEVNO zaposlimo prodajalk6 prakso. Tel. 369576. RAZVESELITE vaše najmlajše z dišeč * darili Walt Disney, ki so v prodni ^ Opčinah v parfumeriji KOZMEl 90. čestitke 3 Prepovedano mladini pod 14. letom D -18. letom D D je pri Robiju, Sereni in Sophie Čorbo se pridružil mali NICHOLAS Staršema in sestrici čestita, bodočemu tenisaču pa želi obilo sreče v življenju teniška sekcija Gaje Rodila se je TINA. Kolegici in proseškega vrtca želijo utiteljicž ja. in novorojenki obilo sreče in za ^ Danes praznuje 18. rojstni dafieiJjo NA s Kontovela. Vse najboljše ji ajo mama, Alex, Alina ter vsi, ki 1° radi. ___ Darujte v sklad Mitje Čuka prispevki Namesto cvetja na grob strica Andreja Pečarja daruje Jožko Pečar z dmžino 25.000 lir za KD Lipa in 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlih v NOB v Bazovici. Namesto cvetja na grob Anice Milič darujeta Rutko in Patricija 20.000 lir za repentabrsko cerkev. Ob obletnici smrti moža Artura Russi-ana damje žena 100.000 lir za repentabrsko cerkev. Ob 1. obletnici smrti staršev Staneta in Angelo daruje sin Branko z družino 25.000 lir za repentabrsko cerkev. Ob obletnici smrti Stanota in Angele damje Rozina (Repen 130) 20.000 lir za repentabrsko cerkev. Ob 1. obletnici smrti none Pavle damje nečakinja Sonja z dmžino 25.000 lir za repentabrsko cerkev. Ob 11. obletnici smrti Ferdinanda Škabarja darujeta žena Rozina in hči 30.000 )ir za repentabrsko cerkev. V počastitev spomina Pepija Pavlice darujeta žena Ivanka in sin Adriano z družino 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Ob trpkem spominu na Tončko Vitez damjejo sestrične od Banov in Podlo-njerja 50.000 lir za SKD Barkovlje. Ob 33. obletnici smrti dragega očeta Silvestra Pregarca darujeta Silva in Ljonka 20.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Pavlo Canciani daruje Mira Fonda 10.000 lir za etnografski muzej v Skednju. V spomin na Anico Škerlavaj damjejo Anica, Ivica in Olga 15.000 lir za cerkev na Opčinah in 15.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Ob 16. obletnici smrti Antona Gerlanca daruje žena Bogomila 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padih v NOB na Kontovelu. V spomin na ljubljenega brata Edija Rustjo daruje družina Rustja - Polduzzi 25.000 lir za Dijaško matico in 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlimv NOB v Gabrovcu. rasse*1 V spomin na Marijo Lipovec lir darujeta Dora in Milan Lipovec 5 za Dijaško matico. . . , ja- V spomin na Cvetko Čač vd. Z®rL gOO mje Tonca Žerjal (Boljunec 148) lir za Sklad Mitja Čuk. ^ajc - V počastitev spomina na Milko go]e Grgič damjeta Stanko in Milen 50.000 lir za KD Slovan. rfa pa- Namesto cvetja na grob Edvar ijr neva damjeta Gička in Mario 1 za ŠD Kontovel. nUcC* V isti namen damje Vida Me 10.000 lir za ŠD Kontovel. t C®s' Za prejeta voščila damje Avgusvaji- tellani 20.000 lir za Zvezo v°jni?,ivistov dov in 20.000 lir za Zdmženje akt na Tržaškem. Ja- V spomin na drago Vilmico M* eva- mje Lidija Kapun 20.000 lir za grlčči' nje spomenika padlim v NOB v kih. dar11!6 Ob obletnici smrti drage mamehojnice Stanko Čuk 50.000 lir za obnovo n Franja. ,čevga V spomin na strica Justa Vra ^(jdO damjeta Egidio in Mariuča Kai_ gr za lir za cerkev v Ricmanjih in 20. SKD Slavec. . ija da)11' V spomin na Francesca Cecc L^i0a je Nilda 30.000 lir za Skupnost Opčine. y P»“j Namesto cvetja na grob Mn t.i(Upn* 25 26 * * * * * * * * 3S rič daruje Milka 20.000 lir za družina Opčine. daNlC V spomin na Stanka Zidariča [jr za Tamara, Žarko in Marina 50. SKD Vigred. , m dar**Je‘j V spomin na Ivana Košut G*9 žena Vida s hčerkama 20.000 Švab - Simeon 10.000 lir za / . spomenika padlim v NOB v K ceja d Ob 2. obletnici smrti lv°t?nn gr za SP mjeta Kristina in Majda 20 0 menik padlim v NOB v Križu. M*U V spomin na svoje drage gazovl Kalc z družino 15.000 lir dom in 15.000 lir za KD Lipa- menjalnica TUJE VALUTE FIXING . MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar .... .. 1331,500 1320. - Nemška marka .... .. 737,100 734,— Francoski frank ... .. 216,160 214,— Holandski florint . .. 653,550 650,— Belgijski frank .. 35,106 34,500 Funt šterling .. 2090.— 2075. Irski šterling .. 1942,300 1935. - Danska krona .. 189,830 186.— Grška drahma 8,130 7,700 Kanadski dolar — .. 1138,700 1110,— 22. u- FIXING TUJE VALUTE MILA*** 9,262 Japonski jen ......... «97700 Švicarski frank..... ,04625 Avstrijski šiling... ^gO Norveška krona...... 208.05° Švedska krona....... g’5oO Portugalski eskudo • ^ 495 Španska peseta ........ mVsOO Avstralski dolar.... ' Jugoslov. dinar ......,eni400 BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Sedež 04°3617D; Agencij3 Pooblaščena avtomehanična delavnica "EHT20* OPČINE Bazoviška ul. 60 Tel. 214618 MESEČNA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ureja: IVAN FISCHER 1 Št. 23 November 1989 Novost iz Turina: fiat tempra... Iz Fiata so te dni posredovali sliko In naprodaj v začetku prihodnjega leta: pa bo s 1400 In 2000-kublčnim motor- osnovne podatke novega modela, ki bo imenovala se bo tempra, na razpolaga jem ...in iz Milana: alfa 75 1.6 i.e Slavijo tudi pri milanski Alfa Romeo: elektronskim vbrizgvanjem goriva: zrno- Katalizator, čistejšemu okolju vprld, za novorojenček je 1,6-litrska alfa 75 z re 180 km/h in je na voljo tudi z ABS. sedaj ni predviden |;| i m 1 I i i i ■ i ■ ii m ii % 's-.? Ni tako špartanski kot land rover, pa niti luksuzni kot range Discovery - angleški odgovor džipom iz dežele vzhajajočega sonca V Italiji bo za sedaj naprodaj samo dizelska različica s popolnoma novim 2500-kubičnim štirivaljnikom s turbinskim polnilnikom in intercoolerjem Land rover discovery je prvo popolnoma novo terensko vozilo te britanske to- f§ varne po 19 letih. Rover, kot avtomobilska hiša, ima zelo razvejane odnose z japonsko Hondo, vendar je na področju terenskih vozil po- ||| vsem samostojna. Kljub temu pa so biti Japonci neposredni vzrok, zaradi katerega je discovery sploh na- §§| stal. Japonski terenci kot so mitsubishi pajero, daihatsu || rocky, isuzu trooper in nekateri drugi gredo zelo dobro v denar, saj sodijo kot segment nekam med luksuzne range roverje in bolj špartanske land roverje. Tako so Angleži sklenili pokriti tudi ta segment in je tako njihova ponudba na tem področju kar se da popolna: od luksuznega vozila za prosti čas, preko mnogo manj dodelanega, vendar vse prej kot špartanskega discoveryja do vozita za težaška deta in za posebne namene, kar je land rover bil od vsega začetka. Discovery je dolg 4,5 metra, širok 173 cm, visok pa 193 cm. Kljub tem meram pa je mnogo manj impozanten kot range rover. Pravzaprav je zunanjost novega terenca zelo prijetna in v resnici zgleda manjši in skromnejši kot i/ resnici je. Za sedaj je na voljo samo s tremi vrati, zelo verjetno pa bo kmalu zagledala luč tudi verzija s petimi vrati. Oblika avtomobila je za terensko vozilo klasična, saj gre za kombi s stopničasto streho, ki mu daje videz lahkotnosti. Naj omenimo, da je streha jeklena, medtem ko je karoserija, kot je tradicija pri roverji aluminijasta, tako da ta vozila res ne poznajo rje. Notranjost je tudi zelo lepo izdelana, mnogo bolj skrbno kot pri marsikateri limuzini srednjega razreda, čeprav je takoj na prvi pogled vsem jasno, da gre za terensko vozilo. Šoferjev deli III' na 3. strani c£> §§| autosandra ZASTOPSTVO: AUT002/4 UL. DEL FOLLATOIO 4 - vogal Ul. Flavia Tel. 040/829777-8 AUSTIN ROVER RANGE ROVER /z sveta motorjev /% 3 c£> z 2. strani lovni prostor ustreza vsem ergonomskim pravilom, tudi potniki na zadnji klopi, katere naslonjalo se da preklopiti v razmerju 60:40, imajo na voljo obilo prostora za noge. Ena značilnosti disco-veryja je obilica prostora za najrazličnejše drobnjarije. Predalčkov in žepov je povsod na pretek, tako da z zemljevidi, rokavicami, steklenicami tokrat ni problema, vse lahko tako spravite, da vam niti na najbolj razriti poljski poti ne bo ropotija plesala po avtu. Prednje šipe so pomične, srednje se lahko odprejo samo za nekaj centimetrov navzven, da omogočijo zračenje, zadnja pa so fiksna. Za boljše zračenje sta predvideni dve premični strehi, ki ju sicer dobite za doplačilo. Prednja se lahko dvigne in celo sname, najde pa svoj prostor v posebni torbi v prtljažniku, medtem ko zadnjo lahko samo dvignemo s posebnim vijačnim mehanizmom. Za doplačilo pa dobite tudi klimatsko napravo. Predvidena sta dva motorja: ati že dalj časa znani bencinski osemvaljnik v obliki črke V (za sedaj ga v Italijo ne bodo uvažali), ki ima 3500 kubikov prostornine, ali pa popolnoma nov 2500-kubični turbodizel z interco-olerjem, ki so ga razvili v zadnjih letih pri Roverju. Prvi je seveda hitrejši in močnejši, moramo pa dodati, da je tudi vse prej kot varčen: ima pa prednost, da lahko rabi tudi neosvinčeni bencin. Dizel je sicer nekoliko šibkejši, vendar boste z njim pravtako prišli povsod, kamor želite, je pa neprimerno manj žejen, bencinar dosega najvišjo hitrost 163 km/h, dizem pa nekaj manj kot 150. Prvi porabi po mestu več kot 20 litrov bencina, pri stalni hitrosti 120 km/h pa 14,4 I, medtem ko z dizlom v nobenem primeru ne boste porabili več kot 9,5 litra plinskega olja. Posoda za gorivo ima v obeh primerih skoraj 90 litrov prostornine, kar zagotavlja dizelski različici več kot 800 kilometrov vožnje. Pri obeh je največji navor približno 27 kpm (pri bencinski verziji pri 2800 obratih, pri dizlu pa pri 1800 obratih v minuti). Skratka, motor ima toliko moči v sebi, da vas lahko potegne iz vsakršne zagate. Če k temu dodamo še dejstvo, da ima srednji diferencial zaporo in da ima land rover discovery petstopenjski menjalnik z reduktorjem za vse prestave, je jasno, da gre za zelo resno terensko vozilo. Prenos je stalen tako na zadnjo kot na prednjo premo. Vse to zgovorno priča o dejstvu, da predvidevanja Roverja, da bodo v prihodnjem letu prodali kakih 3000 tovrstnih vozil v Italiji, nikakor ni iz trte izivto. Discovery je vozilo, ki povzročilo raznim japonskim terencem hude preglavice, saj je tudi cena, vsaj kar zadeva dizelsko verzijo, vse prej kot pretirana (čeprav avto nikakor ni poceni): discovery v različici poltovornjak stane približno 32,3 milijona Ur, dve »potniški« različici pa veljata 33,7 in 35,7 milijona lir. Vožja z discoveryjem je kar se da zabavna. Po razmočenih travnikih Devona, kjer smo avto preskusili, nismo imeli nobenih težav, pa čeprav so se kolesa vdirala v blato do osi: v drugi prestavi, z zaporo diferenciala, smo vedno srečno izplavali iz blatnega objema. Prebredli smo celo manjši potok, saj lahko discovery prebrede vodne tokove do 50 cm globine. Ul II 1 II II A «#\ Iz sveta motorjev Pahljača modelov Fiatovega srednjega modela se širi Šestnajstventilna tehnika tudi za športni fiat tipo Le nekaj manj kot dve leti po krstu je fiat tipo dobil tudi svojo športno različico: tipo i.e. 16V. S tem je zapeljal ob bok Volksvvagnove-mu golfu GTI ter podobno ambicioznim avtomobilom prodajnega segmenta C, hkrati pa ponudil moderno motorno tehniko: po štiri ventile za vsakega od štirih motornih valjev ter dve odmični gredi, z zobatim jermenom, v lahki glavi. Pa to ni tisti dvolitrski motor, ki so ga pred letom dni vzeli iz lancie theme i.e. 16V in postregli z njim v prototipnem tipu 2000 16V. Takrat so tudi napovedovali, da bo šestnajstventilski tipo kupcem na voljo že (letos minulo) pomlad. Dokončna predstavitev se je zavlekla do zdajšnje jeseni, tipo i.e. 16V pa je tudi zdaj naprodaj le na nekaterih evropskih tržiščih. Motor zanj so na novo zasnovali, seveda, ne da bi pri tem prezrli že znano hišno tehnologijo, osnovni podatki o njem pa so tile: 1756 kubi-kov gibne prostornine, 138 KM pri 6250 vrtljajih naj večje moči in 164 Nm pri 4600 vrtljajih največjega navora. Motor je torej očitno naravnan na višja delovna območja, vendar se na zahteve po vrtljajih rad odziva. Je pa razumljivo: za celotno optimiranost so morali poseči v temeljito termodinamično obdelavo, najsi gre za materiale ventilov, ali zaradi obsega vodnega in oljnega hlajenja. Povsem na novo zasnovan je izpušni sistem, polnjenje z gorivom pa opravlja elektronska naprava — v kombinaciji z elektronskim vžigom in z že znano oznako IAW, firme VVeber-Marelli. Malce nerazumljiv se zdi le petstopenjski menjalnik, ki so ga pritaknili motorju. Vse njegove prestave, vključno s peto, so preračunane zelo na kratko, kar pomeni, da avtomobil dosega svoje največje hitrosti že v motornih območjih, nevarno visokih za dobro motorno počutje. Sicer pa so tovarniško obljubljene številke tele: pospešek 0-100 km na uro v 8,5 sekunde, največja hitrost 204 kilometrov na uro in normna poraba goriva 6,8/8,7/10,1 — oziroma v poprečju 8,5 litra bencina super na 100 prevoženih kilometrov. Navzven je »tipo sportivo« mogoče prepoznati po tankih rdečih obrobah odbijačev, po izdatnejših hladilnih režah na nosu, po zajetnejši izpušni cevi, po svojstvenih (lahkih) platiščih in po napisu i.e. 16V na zadku. Notranjost ponuja armaturno ploščo z izključno analognimi merilniki hitrosti vozila, motornih vrtljajev, temperature hladilne tekočine in motornega olja, oljnega tlaka, pa še klasično uro in testno ploščo za shematski nadzor luči in tekočin v avtu. Športno učinkovita sta trikraki volanski obroč, debelo tapeciran in naklonjen čvrstemu oprijemu ter kratka in dovolj hitra prestavna ročica, manj športna pa so pedala, ki so pretirano razmaknjena in odeta v gumo, ki se zatika v podplate čevljev. Temeljita sta prednja sedeža, z dovolj dolgima sedal-nima površinama in z zajetno obrobljenima naslonjaloma, ta čas, ko je na zadnji klopi prostor za dva do tri potnike, klop je pa v celem in delno zložljiva — poveč-Ijivemu prtljažniku v prid. Ta je za normno prostornino 350/710/1100 enako velik kot pri vseh že od prej znanih tipovih različicah. Si je pa pri tipu i.e.16V za doplačilo mogoče zaželeti še temeljitejše, Recarove sedeže, pri katerih sta se-dalni površini prednjih sedežev sproti podaljšljivi, zadnja klop pa je razdeljena v tri enako široke potniške prostore. Žal so vsi sedeži v tipu, ne glede na to, katero možnost izberete, nešportno visoko od tal. K doplačilom pri najnovejšem tipu sodita tudi zavorni dodatek ABS in klimatska naprava. K serijski opremi pa so še prišteli na novo obdelano podvozje, s trše naravnanimi vzmetmi in blažilniki ter z odločnejšima stabilizatorjema — vse skupaj za temeljitejšo lego, najsi bo med zelo hitrimi vožnjami po avtomobilskih cestah, ali med dirkaškimi vijuganji na običajnem asfaltu. Športnim zahtevam voznika so prilagojene tudi zavore: kolutne na vseh štirih kolesih in spredaj dodatno hlajene. Fiat tipo i.e. 16V, ki oznanja svoj večvredni motor tudi s prepričljivim izpušnim zvokom, je oboje hkrati: zmogljiva družinska kombi-limu-zina za štiri do pet oseb in dovolj prepričljiv športnik za tiste, ki jim je to všeč. A tudi kot takšen ostaja le eden izmed Fiatovih tipov, prilagojenih najrazličnejšim okusom kupcev. Kajti v isti sapi z njim so predstavili tudi tipo T ds X, ki je podobno športno opremljena različica že znanega tipa s tur-bo-dizelskim motorjem in tipo selecta, ki ima namesto običajnega, brezstopenjski samodejni menjalnik CVT in temu prilagojeno prestavno ročico. Selecta je na voljo le z 1,4-litrskim motorjem in 72 KM v njem, zmore pa pospešiti z mesta do hitrosti 100 km na uro v 15 sekundah in doseči najvišjo hitrost 157 kilometrov na uro. Njena povprečna normna poraba znaša 7,3 litra bencina super na 100 prevoženih kilometrov. TRST - Ul. Settefontane 99 - Tel. 040/948483-944300 — ODPLAČILA NA OBROKE 1 1! I 1 II II §11 11 I I : | 1 I e g! ll m I 1 1600-kubični motor postreže z najvišjo hitrostjo 192 km/h \ Tudi živahna športna fiesta XR2 v novi seriji Fordovega malčka Le malo je avtov, ki bi doti veli večji uspeh od Fordove Fieste. Ta trditev velja tudi za novo serijo, ki so jo predstavili v začetku letošnjega leta in ki so ji na frankfurtskem salonu dodali še eno različico, namenjeno, trdijo v tovarni, mladim. Fiesta XR2 je športni model Fordovega malčka, lahko pa se ponaša z opremo, ki bi ji lahko zavidala tudi večja vozila. Ford fiesta XR2 je serijsko opremljena na primer s platišči iz lahke litine, s centralno ključavnico, z električnimi šipami, širokimi gumami, medtem ko za doplačilo dobite še mehanski sistem zoper blokiranje koles, pomično streho in napravo proti orošenju prednje šipe, tako kot jo že imata velika scorpio in sierra. K temu je treba dodati še 1600-kubični motor z elektronskim vbrizgavanjem goriva, ki lahko deluje tudi z neosvinčenim bencinom. Kar zadeva zmogljivost, 1600-kubični motor omogoča fiesti XR2 najvišjo hitrost 192 km/h, pospešek od 0 do 100 km/h v 9"8, ob normalizirani porabi 5,7 litra za 100 km, ali 17,5 km z enim litrom bencina. Po drugi strani pa je fiesta, kljub temu, da je športna različica XR2 opremljena z nekoliko trdejšim vzmetenjem, kar se da udoben avto, pripraven tako za vožnjo po čedalje gostejšem mestnem prometu, kot tudi za daljša potovanja. Pri Fordu so pri načrtovanju notranjosti upoštevali vsa zadnja ergonomska navodila, še zlasti kar zadeva pravšnjo lego telesa, vidljivost in potrebe, ki se pojavljajo pri nočni vožnji. Vse to seveda pomeni, da so posvetili posebno skrb zmanjšanju ropota, izboljšanju zračenja in ogrevanja notranjosti ter skrbnejšemu oblikovanju sedežev. Kot pri vseh fiestah je tudi pri fiesti XR2 naslonjalo zadnjega sedeža zložljivo v razmerju 40/60. Da bi bile kos močnejšemu motorju in večjim zmogljivostim, so nekoliko spremenili obese: spredaj so sedaj nekoliko spremenjene McPherso-nove noge, zadaj pa je polto-ga prema z nihajočimi vodili. Prednje vzmeti so sedaj trdej-še za 16 odst., zadnje pa kar za 35 od sto. Spredaj so sedaj dodali še stabilizacijski drog, kar vse seveda prispeva k odločnemu izboljšanju lege na cesti. Zanimive so tudi zavore, saj so fiesti prvič vgradili nove zračno hlajene kolute, kar skupaj z napravo zoper blokiranje ABL, tako kot jo že imajo es-corti in orioni. Sistem je namenjen avtom s prednjim pogonom in zagotavlja izreden nadzor nad vozilom na mokrem in spolzkem cestišču. Fiesto XR2 bodo začeli prodajati v Italiji sredi novembra, veljala pa naj bi nekaj nad 17 milijonov lir, vključno z davkom IVA. cierreauto center za terenska vozila ZASTOPSTVO: DAIHATSU LADA UAZ MAGNUM GIANNINI MORETTI 11 JU lili 81 Jtflj lili wM$m lilij iliii ||! lili lili!! ■ (tli iiiiilil ll i :: : ..lili' lil LADA-/V/M POVERJENI PRODAJALEC Agencija zavarovalnice »REALE MUTUA DAIHATSU FEROZR lili lil Za Oplove vedro, omego in senatorja po štiri ventile v vsak motorni valj Za vectro 16 ventilov, za omego in senatorja pa 24 ventilov za 3000-kubični šestvaijni motor - Zadnje obese multilink za oba večja modela prispevajo k odločnem izboljšanju lege na cesti Oplovi avti imajo od nekdaj sloves zanesljivih, trpežnih vozil, vendar takšnih, ki jim je tuj vsak športni nagib. Če je to oplom v neki meri koristilo, jim je po drugi prav gotovo škodilo, še zlasti na italijanskem tržišču, saj so Italijani znani po tem, da se radi vozijo s športnimi avti, pa naj bodo športni le po videzu. V Russelsheimu bi se hoteli tega slovesa zanesljivosti, trpež-nosti, skratka dolgočasja, znebiti, vendar to ni lahka zadeva. Že pred časom so začeli prodajati športne kadete, ki jih poganja dvelitrski motor s 16 ventili, ki zagotavlja izredne zmogljivosti, spričo katerih so zmogljivosti marsikatere limuzine, ki velja za športno, skoraj smešne. No, sedaj so isti dvelitrski motor s 16 ventili namenili vectri (s pogonom na prednji kolesi, pa tudi 4x4), medtem ko sta prestižnejša modela omega in senator dobila nova šestvaljna trilitrska motorja s 24 ventili. Gre torej za trojno novost, katere namen je dati nov image Oplovim avtom in jih približati mladim kupcem, ali takim, ki zahtevajo od svojega avta skoraj dirkalne lastnosti. Pa začnimo pri vectri 2000 16V. Novo vozilo predstavlja top, špico te serije: v letu 1988 so prodali kar pol milijona raznih modelov, ki sodijo v razred prestižnih srednjeraz-rednih limuzin. Opel ne skriva ambicij, da bi si zagotovil zajetno rezino te bogate torte, pa čeprav se zaveda, da se bo moral spopasti s prestižnimi nasprotniki, ki gredo, da omenimo samo nekatere od Mer- ■■■■■ ■ ^ V. l$5$x>x )T ®Kralja je treba odstaviti« ali °gi Nurejev v gledališču«, nekateri cor>S°if6 PrePJSQI,: »Zapustil je plesne PafKe za burmanske sandale...« ebkega Rudija vse to ne gane. Na DjfP kritikov je le izrazil upanje, da , e/o v dobri angleščini. Pravzaprav *°™la najbolj razburiti vest, da je I Pustil pariško Opero, kjer je bil šest ^.umetniški vodja opernega baleta, rol Se' ie bila ta ločitev ali razpo-izr sporazumna, ali vsaj tako izhaja lskovnega sporočila: »Pariška Ope-sIph* Rudolf Nurejev sta sklenila, da dn,i ne bo več plesni umetniški Pri a"'<< kolčna je bila pred kratkim PjJIOmba velikega plesalca na račun 0n rra. Bergeja, predsednika pariških če n[h gledališč: »Odločiti se mora, t»°i bom umetniški vodja ali vra-5e Vendar te dolgoletne ljubezni Pan6 ?° R°nec- Nurejev bo namreč še 9lQvni koreograf, kar pomeni, ka]°, baletna sezona 1989-1990 pote-Vj ,a brez sprememb. Repertoar pred-j„,.eva Sneguljčico, Labodje jezero in U q? Bajadero. tli h-?no P° Nurejevu pariška Opera . oiia več dovolj. Želel si je novosti Se tako podal v gledališče, da bi se preizkusil v musicalu Kralj in jaz -The King and I, v vlogi, ki jo je mojstrsko odigral Yul Brinner leta 1951. Za glasbeno komedijo Rodgersa in Hammersteina je predvidenih kar 85 tednov ponovitev v naslednjih treh letih. Z gledališkim nastopom Rudolfa Nurejeva je povsem zadovoljen - vsaj tako zatrjuje - producent Manny Kla-ditis: »Nurejev je najboljši kralj. Iskal sem ga dolgo časa, ker je močen, laž-njiv, infantilen, igriv, dvoumen in ranljiv obenem.« Ob vseh polemikah je nesporen edino uspeh Nurejeva v Sovjetski zvezi, kamor se je vrnil po 28 letih na vabilo koreografa gledališča Kirov Olega Vinogradova. Njurejev je v Ki-rovu začel svojo bleščečo kariero. Bil je glavni plesalec, ko je zapustilk gledališče med turnejo po Evropi. Njegovo ime je bilo od tedaj na črni listi in se zato ni pojavljajo v nobeni sovjetski enciklopediji. Leningrajskemu izbirčnemu občinstvu je 51-letni Nurejev predstavil balet Silfida. Ob njem je nastopila Zhanna Ajupova, ena najsvetlejših mladih zvezd baletne skupine v Kirovu. Oleg Vinogradov misli odpreti na stežaj vrata tudi drugim sovjetskim plesalcem, ki so raztreseni po svetu. Trenutno si je zagotovil ponovitev Plašča, baleta, ki ga je postavil nalašč za Nurejeva v pretekli sezoni v Firencah. Umrl je Will Glahe - kralj polke v r V 87. letu starosti je umrl dirigent in skladatelj Will Glahe, ki je bil ne samo ^ Jstni Nemčiji (rodil se je namreč v kraju VVuppertal-Elberfeld pri Diisseldor-Žiy,.em.več tudi v Angliji in ZDA poznan kot kralj polke. Zadnje mesece svojega dal ie preživel v svojem stanovanju z v Rheinbreitbachu, nekaj kilometrov c od Bonna, kjer je tudi umrl v noči na sredo. 2asl ^Vtd° glasbeno kariero je začel leta 1929 kot pianist v orkestru Dahosa Bele, SVoj°Vel Pa je leta 1932, ko je s svojim orkestrom začel predstavljati občinstvu prive skladbe, ki so imele v sebi prvine polke, tega v začetku stoletja tako sklariv, 6nega deškega plesa. Will Glahe je napisal neverjetno veliko število ab' Prejel zanje nešteto »zlatih plošč«, kasneje se je lotil tudi filmske glasbe ne ast°pal na mnogih turnejah. O sebi je večkrat rekel: »Navaden človek sem, Pen tistih skladateljev, ki se važi z belim šalom okrog vratu.« sklad mitje čuka jelka cvelbar Stalni napor za drobne uspehe Pripovedovanje gospe Manje se je nadaljevalo, včasih ji je spomine obarvala melanholija, drugič spet odločnost, da pribori svojemu otroku življenja vreden prostor pod soncem. »V začetku se mi je zdelo, da lahko Eva ostane z menoj doma, ker ima to možnost, in pustimo mesto v delovnem središču komu drugemu, ki ima večjo potrebo. Kasneje pa mi je postajalo čedalje bolj jasno, da Eva potrebuje družbo vrstnikov, njej enakih iz središča.« Tako je začela obiskovati center, ki je nastal na mestu nekdanje tovarnice. Preuredili so jo tako, da lahko delujejo posebni delovni oddelki. Vsaka kanadska provinca daje podporo za vzdrževanje in za plače kvalificiranim voditeljem - nadzornikom dela. Glede na delo, ki ga opravljajo, nadzoruje vsak »trainer« deset do petnajst mladih odraslih, včasih pa tudi skupine petnajstih do dvajsetih. »Do Evinega štirinajstega leta so se vse dejavnosti odvijale na osnovi prostovoljnega dela. Sama sejn hodila z njimi plavat, na drsanje... Še sedaj, ko pridem v središče, me vsi pozdravljajo: "Hi, Eva's mother!"« V zadnjem času imajo tekme, olim-piado za Kanado, na kateri sodelujejo prizadeti, v hokeju, nogometu, skoku v daljavo in skratka v vseh disciplinah. Eva, ki je bila od malega navajena na bazen, je dvakrat ali trikrat dosegla v plavanju prvo mesto. V zadnjem času so institucije opustili in preuredili službo za prizadete v manjših stanovanjskih skupnostih ali bivalnih središčih. Tudi v Kanadi se uveljavlja potreba in pravica prizadetih, da gredo med ljudi. Nič več niso "ve-getables" - bitja na stopnji rastline, pač pa postajajo subjekti, čeprav s posebnimi potrebami. »Še vedno pa se moramo boriti za zaostale otroke in še naprej delati zanje. Opažamo pa, da se je med mladino povečalo zanimanje za družbene in antropološke vede in že kot univerzitetni študentje pridejo nekateri v posebna središča na neke vrste prakso, seveda ne brez ljubezni za te zaostale mlade odrasle. Vsak sprejme v svoje varstvo po šest prizadetih in jih s kombijem ali manjšim bivalnim avtom vozi na izlete, k plavanju, na smučanje ali na zabavo, včasih pa tudi na krajše taborjenje ali tedenske počitnice.« Skratka skrbijo za rekreacijo in razbremenjujejo družine. V takem okolju živi Eva. Zjutraj gre ob osmih v službo, na službenem mestu ima kosilo za 50 do 75 centov. Na razpolago imajo pijačo v avtomatih. Sami se upravljajo, pod nadzorstvom so vključeni tudi prizadeti v delo v menzi. Delo traja do treh, ko kombi odpelje vse iz službe domov. »Sama sem največ moči za delo z Evo črpala v svojih starših in v svoji sestri. Pozna se pa, da mnogi starši pošiljajo otroka, kasneje mladostnika ali mladega odraslega v šolo ali v "trai-ning center" zato, da imajo potem sami doma malo predaha. To je sicer človeško, lahko pa rečem, da se od staršev le ena tretjina zares zanima za svojega prizadetega otroka...« Mnogi starši ne morejo preboleti dejstva, da jim je bil usojen prizadet otrok. Včasih v zakonskem paru vsa oskrba pade le na enega partnerja. Veliko časa je včasih treba, da prebolita odpor do otroka. »Nekateri starši mislijo, da bodo s tem pomagali otroku, če mu bodo vse naredili, češ sam bom to opravil v petih minutah, če pa njega čakam, bo to trajalo pol ure.« Namesto da bi otroka pustili, naj se sam obleče in ga ob tem še pomalem učili, kako gre to, so ga raje sami oblekli. Danes so morda ti otroci stari toliko kot Eva, prav toliko morda tudi sposobni, pa si še plašča ne znajo zapeti sami. Tudi zdravstveno stanje je pri Evi nekoliko posebno. Včasih ji kar na lepem otečejo mandeljni in v trenutku dobi vročino. Družinski zdravnik, ki Evo že pozna, takoj ukrepa in se vseskozi zaveda, da ni le Evin zdravnik, pač pa tudi zdravnik Evinih staršev. Njihovo dobro počutje, njihova gotovost, vse to se bo prenašalo na Evin razvoj. In tako Eva živi s svojimi starši in v bližini starejše sestre Karle in mlajše Simone, ki že obe imata svojo družino in svoje otroke. Mama Manja pa je prepričana, da je kljub vsem obremenitvam, kljub temu, da jo je morda včasih zaskomikalo po lastni službi, le lepše tako aktivno življenje z Evo, kakor da bi jo posadila pred televizijo samo za to, da bi imela pred njo mir. Pa tudi domov v Slovenijo jo je pripeljala, ker je želela, da bi sorodniki spoznali njene otroke... V Kanadi gospa Manja lepo živi, nič ji ne manjka, le ko ne bi bilo domotožja po slovenskih hribih... (Konec) Zadnja številka Našega zbornika Izšla je tretja številka glasila Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije. Glavna urednica Aljoša Vodnik se v uvodnem članku sprašuje, Kaj nam prinašajo ustavne spremembe? Ob koncu leta v Jugoslaviji namreč ne bo več samoupravnih interesnih skupnosti, novih zakonov za urejanje zagotavljanja sredstev na področju socialnega skrbstva pa še ni. Zaskrbljenost avtorice se odraža v vprašanjih, kaj bo z izobraževanjem in vzgojo, kaj z zdravstvom, kaj z družbenim varstvom otrok itd. Sicer je glavna tema glasila Kako govorijo naši otroci? Prof. Marija Lipužič poudarja, kako je uspešnost učenja govora prizadetih odvisna v prvi vrsti od pristnosti stika, ki smo ga uspeli z njimi vzpostaviti. O logopedski obravnavi otrok s prizadetostjo po cerebralni paralizi piše Silvana Janežič. Revijo bogatijo že ustaljene rubrike. današnji televizijski in radijski sporedi Ra: 1 tj 9^40 ^kJualno: Uno mattina loV, , an- Santa Barbara KUn tkanji dnevnik ll cs Variete: Ci vediamo l2,o<: Vreme in dnevnik Nanizanki: Cuori senza e^a, 12.30 La signora in l da je pogosto vzgoja naše mladm pomanjkljiva in nezadostna za sozi ^ je in medsebojno spoštovanje v p1" ralistični družbi. Izjavlja, da so tak početja sramotna za slovenski žive j in človeško dostojanstvo. Obsoja ° vrstne nekulturne izbruhe, ki gr° žalijo čustva posameznikov. Izra solidarnost prizadetim in poziva v^ komponente naše skupnosti k večji zavzetosti pri vzgoji naše m dine.« kino 3 , vid®0 Gorica KULTURNI DOM 20.30 »Rozalie gre 1,1 kupovat«. Režija Percy Adlon. CORSO 18.00-22.00 »Sesso, bugie e ’ tape«. VERDI 20.30 »Tolminski puntarji«- °Pe Ubalda Vrabca. VITTORIA 17.30-22.00 »Desideri bestia li«. Prep. ml. pod 18. letom. Tržič k0 TEATRO COMUNALE - OBClNs GLEDALIŠČE 20.30 Koncert. EKCELSIOR 17.30-22.00 »La soffltta Prep. ml. pod 18. letom Nova Gorica vet SOČA - Nova Gorica 18.00-20.00 »u smrti ninje«. SVOBODA - Šempeter 20.00 teme«. el -3 Danes ob 9.30 Francesca pogrebi _________ --------------— bolnišnice Janeza od Boga na gr vd-kopališče, ob 11. uri Stefania R1 “ v sa Valenti iz splošne bolnišnice v ce 0b Rojcah in na glavno pokopa11 ,0yie 13.15 Maria Vittori vd. Fasiolo lZ P bolnišnice na pokopališče v Zagra PRIZNANO POGREBNO PODJETJE F. Preschern Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aguileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE GORICA - Ul. Vittorio Veneto 137 - tel. 532424 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenze 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515 Strokovna in publicistična dediščina zamejskega strokovnjaka Pri ZTT izšliwdragoceni spisi Karla Šiškoviča Karel Šiškovič-Mitko je bil gotovo eden najbolj bistrih politikov našega zamejskega prostora in eden najbolj podkovanih strokovnjakov tako imenovane Manjšinske problematike, ustanovitelj Slovenskega raziskovalnega inštituta, ki ga je vodil do svoje pre-zgodnje smrti leta 1982. Njegova politična pot je bila zelo razgibana in po svoje tudi protislovna, vsekakor v sozvočju z razburljivimi povojnimi leti in kasneje tudi s Procesom političnega dozorevanja slovenske manjšine, sicer s težavo in ne vedno premočrtno, razvijala občutek samozavesti v odnosu z zunanjim svetom oziro-Ma z državno oblastjo. Šiškovič nam je pustil veliko strokovno in publicistično dediščino, najbolj značilne vPrašanja (Trst, Karel Šiškovič-Mitko 9yeJ.°' ki sta ga uredila Boris Gombač in Pavel Stranj, je sio pri Založništvu tržaškega tiska v knjižni zbirki blturna dediščina, spremno besedo je napisal Boris sPce' bogato bibliografijo pa so uredile Ksenija Majov-nik ^a9da Pavlič Maver in Serena Kozina Kapič. Ured-ka sta zbrala najbolj značilne Šiškovičeve spise v ?°vnem iz sedemdesetih let, ki jih je avtor objavil v v °Panskih občilih, nekaj pa je tudi referatov in predahi z raznih simpozijev in konferenc. nar1?* del knjige nam razkriva Šiškoviča kot teoretika in bbriostnega vprašanja v luči marksistične filozofije gl0y}el?dologije. Njegova tedanja razmišljanja so pod h^rn vtisom Kardeljevega Razvoja slovenskega na-ioč ney° vprašanja, saj tudi on oblikuje ocene upošteva-večkrat precej mehansko (in danes sporno) poveza- vo med razrednim in narodnim vprašanjem. V tem delu izstopa Šiškovič tudi kot zgodovinar, njegova takratna stališča pa je treba danes oceniti z določeno zgodovinsko distanco. Avtorjeva nevsakdanja politična intuicija pa prihaja jasno do izraza v spisih o južnotirolskem vprašanju, ki ga je Šiškovič znal zelo dobro uokviriti tudi v odnosu do naše skupnosti. V knjigi najdemo sintetično, a hkrati zelo strokovno analizo "paketa" in nekaj sugestij ter bistvenih pripomb tudi na račun naše manjšinske politike. Iz južnotirolskega "paketa" se da sklepati, piše Šiškovič, da manjšina lahko postane subjekt, ki ga hegemonski narod mora upoštevati v trenutku, ko se srečajo trije elementi: zavest o subjektu pri sami manjšini, določen demokratični premik pri večini, aktivna zavzetost matice. »Ne da bi hoteli vsiljevati kakršnekoli nemogoče primerjave je jasno, da se ti trije elementi še niso srečali v zvezi s slovensko narodnostno manjšino v Italiji in v Avstriji...« Spis je iz leta 1971, poznejša dogajanja pa ga še niso demantirala. Zanimivi so tudi Šiškovičevi pogledi na italijansko politično prizorišče, ki jih je v glavnem izpričal z ocenami raznih volitev v Jadranskem koledarju. Ravnatelj Slori je z velikim zanimanjem gledal na pojav "zgodovinskega kompromisa" in upal, da bodo volilni premiki na levo sredi sedemdesetih let dobro vplivali tudi na reševanje naših vprašanj, z zaskrbljenostjo pa je ocenjeval tržaške politične razmere in opozoril na prodirajočo nevarnost Liste za Trst, kot da bi že leta 1978 predvideval poznejšo "melonizacijo" tržaškega vodilnega političnega kadra. Šiškovič je bil v prvi osebi angažiran za dosego zakonske zaščite Slovencev v Italiji. Od začetka sedemdesetih let do svoje smrti je bil lahko rečemo osrednji teoretik tega boja, s katerim je kot aktivni politik začel že nekaj let prej, ko je bil izvoljen v novoustanovljeni deželni svet na listi KPI. Svoje delo je nato nadaljeval v SKGZ, svojo vsakodnevno angažiranost pa preizkusil na tržaški konferenci o manjšinah, v proučitvi helsinškega in osimskega sporazuma vse do truda (in velikih razočaranj) v tako imenovani Cassandrovi komisiji, ki so jo ustanovili pod okriljem predsedstva vlade. Iz teh, tudi človeško bogatih izkušenj nam je pustil poglobljena pričevanja protagonista tistih dogajanj, pri čemer velja še posebno omeniti njegovo vsestransko zavzetost, da se Beneška Slovenija ne odpiše iz načela globalnosti, ki mora stalno spremljati vsakdanji boj za naše pravice. Posebno pozornost zaslužijo spisi o pravni ureditvi naše šole, ki jo je Šiškovič imel vseskozi pred sabo, ter prispevki o nenadomestljivi vlogi slovenskega jezika in boja za njegovo uveljavitev in enakopravnost. Raba jezika učinkuje na vsakem koraku našega narodnostnega življenja, je napisal, kar danes velja kot opomin marsikateremu, ki je na to pozabil. Njegov spis o pravici slovenskega jezika bi lahko v sedanjih razmerah brez težav razmnožili in ga posredovali našim izvoljenim predstavnikom kot neke vrste priporočnik tako rekoč za vsakdanjo rabo. Slori in ZTT sta nam ponudila zanimiv prikaz Šiško-vičevega opusa, ki ga lahko danes ocenjujemo z različnim pristopom, tudi zaključki, ki jih potegnemo so lahko zelo različni. Nekatere, posebne teoretične izhodiščne teze, iz katerih je avtor izhajal, so morda danes težje dojemljive, če ne že preživele, mnogo pa je tudi privlačnih spodbud in sugestij za današnje ne prav lahke čase. Šiškovič, kot jasno pričajo njegovi spisi, ni trpel površnih in oportunističnih ocen, ni maral povprečja in posploševanja ter je pri svojih strokovnih in političnih analizah skušal vedno izhajati iz konkretnih dejstev. To je morda največja sporočilnost njegovih zelo dragocenih spisov. ^ ^ Razstavljeni so bili v Milanu Zakladi moskovskega Zgodovinskega muzeja V Milanu je bila te dni na ogled razkošna razstava nakita, ljudskih noš in dvornih oblačil, cerkvenih para-mentov in obrednih predmetov, ki so le majhen delček bogate in še skoraj neznane zbirke Državnega zgodovinskega muzeja v Moskvi. Pri razstavi sta sodelovali Občina Milan in družba Rinascente (ki je ob tej priložnosti vse izložbe okrasila v »ruskem« duhu). V dveh dvoranah gradu Castello Sfor-zesco solahko obiskovalci občudovali petsto manjših in večjih prečudovitih zakladov ruske uporabne umetnosti iz obdobja od 16. do začetka 20. stoletja. Poleg tega je milanska razstava po-mebna tudi zato, ker so bili ti predmeti sploh prvič na ogled v zahodni državi. V bistvu je bila razdeljena na dva dela: prvi je bil posvečen duševnemu in verskemu življenju, drugi pa materialnemu in laičnemu; oba združuje bogato lesketanje zlata in srebra, zlasti v umetelenih vezeninah. Vezenje z zlato in srebrno nitjo je namreč ena izmed najbolj zanimivih oblik ruske uporabne umetnosti in je bilo razširjeno že v 10. stoletju, največji sijaj pa je doseglo v 17. stoletju skupaj z ostalimi obrtnimi dejavnostmi, ki so bile vezane na obdelovanje dragocenih kovin. Vezilje so včasih posnemale motive in tehniko različnih načinov tkanja in celo način obdelave kovin. Njihovo spretnost lahko občudujemo v vezenih slikah na versko tematiko in v izredno bogatih mašnih oblačilih iz svilenega brokata. Izredno lepe so bile razstavljene ženske noše. Moskovski Zgodovinski muzej hrani redke originalne noše iz 16. in 17. stoletja, na milanski razstavi pa so bile prikazane noše iz obdobja, ki sega od 17. do začetka našega stoletja. V stari Rusiji so različni družbeni sloji nosili oblačila, ki se niso razlikovala v kroju, ampak samo v materialu in okrasju. Noše na rastavi so bile iz svilenega brokata z vtkanimi velikimi cvetličnimi vzorci, z zlatimi in srebrnimi vezeninami in čipkami, zape- Umrl je kipar Luigi Scirocchi V Rimu je včeraj v 85. letu starosti umrl kipar Luigi Scirocchi. Znan je bil predvsem po svojih monumentalnih kipih, ki so posejane po številnih italijanskih in tujih mestih. Za svoja dela, ki so bila predvsem figurativna, se je posluževal brona, marmorja, železa in drugih kovin, prejel pa je tudi številna priznanja. Dekliški sarafan iz 18. stoletja njajo pa se z velikimi gumbi iz zlatain srebra. Prireditelji so izbrali samo eno od dveh značilnih oblik praznične ruske ženske noše, sarafan, tj. dolg spredaj odprt kamižot brez rokavov ali celo z naramnicami, ki je bil izredno razširjen v 17. in 18. stoletju zlasti v severni in osrednji Rusiji. Znani sta dve obliki sarafana; najbolj razširjen je bil »kosoklini« sarafan s trikotnimi vstavki na bokih, medtem ko je »krug-li« sarafan brez vstavkov. Pod sarafa-nom so ruske ženske nosile bogato vezeno srajco z rokavi, ki so včasih segali celo do tal, pod prsmi pa so se pre-pasale z dragocenim trakom. V nekaterih pokrajinah so nad sarafanom nosile še životek (»epanečko«) in kratko suknjo (»dušegrejo«) z gostimi gubami na hrbtu. Na glavi so nosile bogato okrašena pokrivala različnih oblik (»kokošnik«, »kablučok«) in še vezen šal, le neporočena dekleta so bila včasih razoglava, kito pa so okrasila s »kosnikom« v obliki trikotnika. Vse to so krasili še uhani, ogrlice in drug nakit z biseri in barvnimi dragimi kamni. Moda iz Zahoda je prav malo vplivala na ruski način oblačenja in to je veljalo tudi za dvor, saj so bili kroj, barva, blago in okraski oblek dvornih dam določeni z ediktom iz 1. 1834. Na razstavi so prikazane tri obleke za posebne priložnosti, od katerih j e naj lepša baje bila last carice Marije Fjodo-rovne (1869-1923). Poleg so še različne vojaške uniforme in nekaj značilnih izdelkov ruskih dvornih zlatarjev Fa-bergejev. (bov) V nedeljo mednarodna prireditev Glasba treh dežel V Zgoniku popoldan domačih viž in napevov 26. *o že poročali, bo v nedeljo, kblturnp111^3' °b T7. uri v Športno-b^dtiarnH1 centru v Zgoniku velika (titev z n ,a glasbeno-zabavna prirejo prirei as ovom Glasba treh dežel, ki ans;1Tla, a,domače KD Rdeča zvezda T°kratb k L°jze Furlan-Predstavil-1 vam radi podrobneje ^°renikfl 1 aasamble Heimatlandecho, VedoVai, la Lojzeta Furlana in napo-Cirej. LV Ljubljana Mojco Blažej- *6 Petnail^6/ Heimatlandecho deluje Plošč in j. lat'.za seboj ima šestnajst set, izvaja avstrijsko narod- M°Ra Blažej Clrej no in domačo glasbo, daje poudarek tudi jodlanju in showu na odru, predvsem pa ima ansambel izredno kvalitetne glasbenike, ki jih je v zadnjih petih letih okrepil Jože Burnik kot harmonikar in avtor skladb. Nekateri pravijo, da prekašajo tudi Alpski kvintet, pri katerem je Jože Burnik kot avtor številnih svetovnih uspešnic igral pred tem. Kdorkoli je kdaj slišal ta ansambel, je bil nad njim navdušen, zato se ljubiteljem narodnozabavne glasbe ponuja enkratna priložnost, da jih vidijo, kako igrajo tudi v živo, ne samo na televizijskih postajah po Evropi. O napovedovalki TV Ljubljana Mojci Blažej-Cirej samo to, da spada v sam vrh priljubljenosti v Sloveniji, da s svojim znanjem in neubranljivim šarmom prepriča vsakogar, zato bo veljalo, da bo Mojca pravšnja simpatična vez, ki bo prijazno povezovala Glasbo treh dežel. Ansambel Korenika prihaja s Podjune na avstrijski Koroški, kjer so doma tudi vsi člani ansambla. Ne gre za komercialno glasbeno skupino, pač pa za ansambel, ki išče nova glasbena pota tako v domači glasbi kot tudi v drugih glasbenih zvrsteh, od zabavnih do duhovnih pesmi. Ansambel je izdal že tudi svojo kaseto. Glasbo zanj piše znani koroški trubadur Hanzi Artač, besedila pa so iz zakladnice koroške pesnice Milke Hartman. Ansambel Lojzeta Furlana, ki tokrat zastopa Tržaško, ni treba posebej predstavljati, a vendar. Pred nekaj meseci je ansambel v Sloveniji posnel svojo drugo kaseto, s katero je pokazal velik kvalitetni skok, kar ga uvršča med najboljše zamejske ansamble, ima ponudbo za TV snemanje na TV Ljubljana, pa tudi drugače so mu na široko odprta vrata. Na Glasbi treh dežel na Studencu pri Domžalah je močno navdušil občinstvo, kar še enkrat potrjuje, da dobra glasba res ne pozna meja. Ansambel Korenika iz Podjune na Koroškem Ansambel Lojze Furlan lz Zgonika Francesca Duranti na literarnem večeru v Mestrah V sam vrh turistično gastronomske ponudbe Veneta sodi znano gostišče AlVAmelia v Mestrah. Lastnik tega gostišča Dino Boscarato je znan tudi zaradi tega, ker prireja, v sodelovanju z znanimi kulturniki iz Benetk, mesec za mesecem, literarne-gastronomske večere, na katerih znani pisatelji in pesniki predstavijo svojo noviteto in istočasno podajo nekak obračun svojega dela. Na prvem takem večeru v letošnji sezoni je kot gost prišla pisateljica Francesca Duranti, ki je letos poleti, prav v Benetkah, dobila nagrado II Campiello, eno najbolj pomembnih italijanskih literarnih nagrad. Kot je že običaj ob takih priložnostih se je ta večer s pisateljico pogovarjal literarni kritik Cesare De Michelis, sicer tudi lastnik znane knjižne založbo Marsilio Editore. Durantijeva je povedala, kako se je v tej svoji knjigi podala na evropski vzhod, da bi našla stik z ljudmi, ki žive v slovanskem svetu, v državah z drugačnim socialnim in političnim sistemom. Povedala je, da evropski vzhod ne zanima samo gospodarstvenike in politike, marveč tudi kulturnike, ki skušajo tam najti nekaj, česar ni več najti v zahodni konsumistični družbi. V prejšnjih letih so bili gostje teh večerov v gostišču Dall Amelia tudi italijanski literati iz Trsta in iz Furlanije. Tudi letos bodo najbrž povabili nekoga iz naših krajev. Med povabljenimi gosti v tej sezoni je tudi sedanji predsednik vlade Andreotti, ki je znan po svojih pisateljskih sposobnostih. Na takih večerih kuharji gostišča AlFAmelia pripravijo jedi, ki so na nekak način povezane s pisateljem ali tematiko večera. Na takih večerih je približno 200 gostov. Posnemalce so našli tudi v nekaterih drugih krajih Italije. Sedaj se nekaj podobnega, literarno-gastronom-skega, pripravlja tudi v Rimu. MARKO VVALTRITSCH V včerajšnjih prvih srečanjih osmine finala evropskega nogometnega pokala UEFA Spodrsljaj Napolija, ostali Italijani in C. zvezda uspešni NAPOLI - VVERDER 2:3 (0:1) STRELCI: Neubarth v 41', Riedle v 46', Alemao v 51', Careca v 65', Ruf er v 90'. NAPOLI: Giuliani, Ferrara, Francini, Baroni, Alemao (v 67' Corradini), Renica (v 46' Mauro), Fusi, De Napoli, Careca, Maradona, Carnevale. VVERDER: Reck, Bockenfeld, Otten, Bratseth, Hermann, Borowka, Eilts, Vota-va, Riedle, Neubarth (v 69' VVolter), Ru-fer. SODNIK: Karlsson (Šve.); GLEDALCEV (z vstopnico): 42.329. NEAPELJ — V Neaplju so se sicer pred to tekmo zavedali, da naloga proti močnemu nemškemu moštvu VVerder iz Bremna ne bo lahka, nihče pa ni pričakoval, da bodo gostje odnesli kar ves izkupiček s prvega srečanja. Neapeljčani so v prvem polčasu zelo slabo igrali, saj so jim gostje vsilili svojo ritem igre in so že po prvem polčasu vodili z 1:0 z zadetkom Neubartha, potem ko je samo minuto prej Alemao zgrešil stoodstotno priložnost. Že v začetku drugega polčasa spet hladna prha za domače gledalce: že v prvi minuti nadaljevanja je namreč Riedle podvojil in vse je kazalo, da si Napoli ne bo več opomogel. Domačini pa so ob dobri igri Maura najprej rezultat znižali z Alemaom, v 65. min. pa je Careca stanje izenačil. Domačini so potem imeli še nekaj priložnosti za zadetek. Prav v zadnji minuti pa so gostje v protinapadu dosegli z Ruferjem še tretji gol in s tem tudi zmago, tako da čaka Neapeljčane v povratnem srečanju v ZRN izredno težka, skoraj nemogoča naloga. FIORENTINA - DINAMO KIJEV 1:0 (0:0) STRELEC: Baggio v 77' (11-metrovka) FIORENTINA: Landucci, Pioli, Volpe-cina, Iachini (v 79' Zironelli), Pin, Battis-tini, Kubik, Dunga, Dertycia (v 88' Del Lama), Baggio, Di Chiara. DINAMO KIJEV: Čanov, Besonov, Bal, Kuznecov, Smatovalenko, Luznyj, Mihaj-ličeno, Litovčenko, Salenko (v 88’ Nikifo-rov), Varemčuk, Zaejts. Hilli Tako je Neubarth dosegel prvi zadetek za VVerder Bremen proti Napoliju (AP) SODNIK: Tritschler (ZRN); IZKLJUČEN: Varemčuk v 35'; GLEDALCEV: 22.533. PERUGIA — »Najboljši igralec na terenu je bil gotovo sodnik,« je dokaj polemično po včerajšnji tekmi dejal sloviti sovjetski trener Lobanovski. Fiorentina si je, resnici na ljubo, zaslužila zmago, verjetno pa bi se igra odvijala drugače, če ne bi sodnik Že v 35. minuti izključil Jaremčuka zaradi prekrška na Baggiu. Sovjeti so bili tako primorani igrati v desetih in se morajo zahvaliti le razpoloženemu vratarju Čanovu, če so tako tesno izgubili in še za nameček po enajstmetrovki, ki jo je dokaj radodarno dosodil Zahodni Nemec Tritschler po prekršku sovjetskega branilca nad Di Chiaro. Tudi nerazumljiva je bila odločitev sodnika, ko je Dinamu razveljavil gol po lepo izpeljanem protinapadu. Sicer pa je bila premoč Fiorentine v tem srečanju več kot očitna, saj je predvsem v drugem polčasu zgrešila več skoraj stoodstotnih priložnosti za gol. JUVENTUS - KARL MARX STADT 2:1 (0:0) STRELCI: WienhoId v 69', Schillaci v 81', Casiraghi v 87'. JUVENTUS: Tacconi, Napoli, De Agostini, Galia, Bonetti, Fortunato, Alei-nikov (v 60' Casiraghi), Barros, Zavarov, Marocchi, Schillaci. KARL MARK STADT: Schmidt, Ziffert, Bittermann, Kohler, Illing, Mtiller, Barsi-kow, Steinnann, VVinhold (v 77' Mitz-scherling), Heidrich, Keller. SODNIK: Goethals (Bel.); GLEDALCEV: 25 tisoč. TURIN — V hladnem in vlažnem, večeru so se Vzhodni Nemci očitno bolje znašli kot Italijani, ki so se poraza rešili le proti koncu. Že po 30 minutah je na stadion nepričakovano legla gosta megla in grozila, da bo treba srečanje prekiniti. V takem precej turobnem vzdušju se je Juventus znašel v hudih težavah. Gostje so namreč skrbno in tudi uspešno pokrivali svojo polovico terena, v kali zatirali poskuse domačih in tudi prvi povedli. Zoff je na igrišče poslal tudi poškodovana Sachillacija in Aleinikova, prvi pa ga je poplačal z zadetkom, a drugepa je zamenjal Casiraghi. Ta poteza se je obrestovala, saj je prav slednji le nekaj minut pred koncem zagotovil dragoceno zmago ekipi, ki se sinoči ni proslavila in je do uspešnega izida prišla le s precejšnjo mero sreče. CRVENA ZVEZDA - KOELN 2:0 (0:0) STRELEC: Savičevič v 76' in 79'. CRVENA ZVEZDA: Stojanovič, Jurič, Marovič, Kanatlarovski, Drizič, Najdoski, Prosinečki (Stošič), Savičevič, Pančev, Stojkovič, Mrkela (Lukič). KOELN: Illgner, Higle, Jensen, Kirs-sten, Steiner, Janssen (Goeltz), Haessler, Rahn, Sturm (Goetz), Littbarski, Greiner. SODNIK: Biguet (Fr.); GLEDALCEV: približno 90 tisoč. BEOGRAD — Konec tekme je bil za Crveno zvezdo ugoden, prvi polčas pa ni obetal nič dobrega. Beograjčani so sicer imeli nekaj več pobude, vendar nasprotniku niso mogli do živega in ob čvrsti ter ostri igri in hitrih protinapadih za-hodnonemških profesionalcev so začeli tudi izgubljati potrpljenje. Nikakor niso uspeli povezati svojih vrst in nekajkrat jih je pred najhujšim rešil Stojanovič, enkrat pa je žogo s same gol črte odbil Mrkela. Drugi polčas je Crvena zvezda začela nekoliko agresivneje, kot da bi se bila osvobodila treme, in vse pogosteje je bila na Koelnovi polovici igrišča. Ta terenska iniciativa pa je bila jalova vse do 76. minute, ko je Savičevič z glavo končno zatresel mrežo in samo tri minute kasneje postavil končni rezultat, ki daje Beograjčanom precej upanja na uvrstitev v četrtfinale. OSTALI REZULTATI • 01ympiakos (Gr.) - Auxerre (Fr.) 1:1 • Antwerpen (Bel.) - Stuttgart (ZRN) 1:0 • Rapid Dunaj (AV.) - Liege (Bel.) 1:0 • Hamburger (ZRN) - Porto (Port.) 1:0 Povratna srečanja bodo 6. decembra. Danes za »super pokal« Zdesetkani Milan v Barceloni BARCELONA — Za današnje srečanje za »super pokal« med Bare lono, zmagovalcem pokala pokam zmagovalcev, in Milanom, zmagova cem pokala prvakov, ni skoraj a°D nega zanimanja. V predprodaji so »rešili« nekaj več kot 12 tisoč vstop nic, zato so se pri Barceloni odloči ' da odprejo vrata vsem svojim člano < ki jih je kar 108 tisoč. vkn Današnje srečanje je sicer ne*c0H»e bolj občuteno pri Barceloni, ki 15 v novega zadoščenja, potem ko je bila 2. kolu izločena iz pokala UEFA. m® zato trener Milana Sacchi opozarja, morajo biti zelo previdni, še zlasti, k jim manjka vrsta igralcev: GulliL A celotti, Baresi, Filippo Galli, Borgono-vo, Carobbi in Colombo. $e Na svoji poti v Barcelono pa so včeraj Milanovi igralci pošteno Pre strašili. Letalo se je namreč znašlo vertikalnem zračnem toku, ki 9® L dodobra pretresel. Ko so se spusti nekoliko nižje, je bil preplah Tassottija in Massara pa naj bi bi obšla taka slabost, da danes m°r niti ne bosta igrala. Posnetek tekme med Barcelono ^ Milanom bodo prenašali po Italm (ob 21.30). Disciplinski ukrepi MILAN — Disciplinska komisij® italijanske nogometne zveze je v ligi za dve koli izključila Amaru (Lazio), po eno kolo pa bodo P°čivai Bonacina (Atalanta), Jozič (Česen r Katanec (Sampdoria), Nela (Romat Progna (Atalanta) in Tempesti (Roma). ... V B ligi bosta dve koli preskočil” Modica (Messina) in Nardini (Bari® ta), po eno pa Bosco (Piša), Fontan (Ancona), Gašperini (Pescara), Lose (Catanzaro), Nunziata (Foggia), Pi°v , ni (Brescia), Robbiati (Monza), Sorbe lo (Avellino) in Turrini (Como). . Najhujšo denarno kazen so v A M naložili Laziu (12 milijonov lir), v ligi pa Barletti (15 milijonov lir). Danes moški veleslalom na umetno zasneženi progi v Park Cityju Spet za točke svetovnega pokala PARK CITY — Po ugibanjih, napovedih, intenzivnih pripravah bo danes končno spet šlo zares: ob 17.30 po našem času se bodo nadaljevale tekme za svetovni smučarski pokal, ki so se pred časom že začele v Argentini in Avstraliji. Danes bo na vrsti moški veleslalom. Edina težava je v pomanjkanju pravega snega. Organizatorji so namreč morali speljati umetno progo, ki jo obkrožajo lepe zelene senožeti. Pomanjkanje snega pa ni v svetovnem pokalu nič novega, ponavlja se stara zgodba iz prejšnjih let, ko so se morali tekmovalci divje poditi po smučarskih centrih širom po Evropi. Razlika je le ta, da so sedaj na vrsti Američani. Nevšečnosti na Novi celini pa so le take, da se organizatorji spet nagibajo, vsaj za novembrske tekme, k evropskim ledenikom. Po zadnjih vesteh je vzdušje v italijanskem taboru dobro, še zlasti po zadnjih treningih v Vailu. Seveda so vse oči uprte v Alberta Tombo, ob njem pa tehnični vodja Schmalzl dosti računa še na Konrada Ladstaetterja (slalom, veleslalom in superG) in na Poli-ga za tekme v veleslalomu. Na startu pa bodo seveda tudi Pramotton, Bar-cella in Erlacher. Poleg Tombe bodo seveda prisotni vsi glavni favoriti, od Zurbriggna do Girardellija, Furusetha, Bittnerja, Erikssona. Žal jugoslovanska vrsta ne more računati na kako vidnejšo uvrstitev, saj pomlaja svoje vrste, poleg tega jo je ob koncu pripravljalnega obdobja prizadela še vrsta poškodb. Moški odbojkarski pokal Italijani pregazili Južno Korejo HIROŠIMA — V 4. kolu moškega odbojkarskega svetovnega pokala je Italija več kot prepričljivo premagala Južno Korejo, kateri je prepustila samo 23 točk. Verjetno so Italijani imeli pred očmi nedeljski spodrsljaj proti Kubi in niso hoteli prav nič prepustiti slučaju. Resnici na ljubo so jim Korejci ob koncu prvega seta in v začetku drugega povzročili nekaj preglavic s svojo hitro igro, kar pa »az-zurrov« ni zmedlo. Italija se je tako še bolj približala kolajni, vendar zlato zgleda nedosegljivo: Kuba, čeprav ni ponovila izredne igre proti »azzurrom«, se je s pre- cejšnjo lahkoto otresla Sovjetske zveze. Danes se bodo Italijani pomerili z Japonsko, ki ne bi smela predstavljati hujše ovire. REZULTATI 4. KOLA: Italija - Južna Koreja 3:0 (15:11, 15:5, 15:7); Kuba -Sovjetska zveza 3:1 (15:12, 15:8, 10:15, 15:4); Brazilija - Kamerun 3:0 (15:6, 15:8, 15:7); ZDA - Japonska 3:1 (8:15, 15:13, 15:7, 15:11). LESTVICA: Kuba 8, Italija 7, Japonska 6, ZDA 6, Brazilija 6, SZ 6, Južna Koreja 5, Kamerun 4. DANAŠNJI SPORED: Kuba - Kamerun, Brazilija - ZDA, Južna Koreja -SZ, Japonska - Italija. Pri tržaškem CONI Felluga potrjen za predsednika TRST — Emilio Felluga je bil potrjen za predsednika tržaškega pokrajinskega olimpijskega odbora (CONI) za obdobje 1989-1992. V odboru so še Marco Bagon, Renato del Castello in Franco Bloccari. Za tajnika je bil imenovan Livio Fragiacomo, skrb za športne objekte pa je bila poverjena Brunu Passagnoliju. Jugoslovanski nogometni pokal Partizan v polfinalu DINAMO - PARTIZAN 0:1 (0:1) STRELEC: Ščepovič v 31. min. ZAGREB — Beograjski Partizan je včeraj v zaostalem povratnem četrtfinalnem srečanju premagal zagrebški Dinamo in se je tako uvrstil v polfinale. Beograjčani so namreč zmagali tudi na prvem srečanju doma s 3:2. Včerajšnje srečanje je potekalo normalno vse do 68. minute, ko so se začeli izgredi. Pomožni Partizanov trener Šoš-kič je nepotrebno stekel na igrišče, kar je znerviralo tako igralce Dinama kot Partizana. Sledilo je prerivanje med igralci, tako da so tekmo nadaljevali kar po šestih minutah prekinitve. Soškiča pa je sodnik Stojanovič izključil. Le pet minut kasneje je Dinamov nogometaš Lesjak grobo startal na Milka Djurovskega. Tako Lesjak kot Ščepovič, ki je Lesjaka zgrabil za vrat, sta bila izključena. Tako se je srečanje, žal, izrodilo in sodniku je z veliko težavo uspelo pomiriti duhove ter izpeljati tekmo do konca. Edini zadetek srečanja je padel v 31. minuti. Vso zaslugo pa ima Milko Dju-rovski, ki je v kazenskem prostoru lepo podal Ščepoviču, ki je neovirano dosegel zadetek. Italija zlahka CREMONA — V okviru kvalifikacij za evropsko mladinsko nogometno prven- stvo je Italija včeraj s 5:0 (1:0) premag Švico. Za uvrstitev v finalni del ®oraZ. mladi »azzurri« vsaj z dvema goloma r like premagati še Portugalsko. Turnir v Amsterdamu »ev- AMSTERDAM — Da bi ostal v ropskem« krogu, bo po izključitvi iz V kalnih tekem Ajax priredil spomladi P hodnjega leta v Amsterdamu medna1 ni nogometni turnir, na katerem D ^ nastopila še Real Madrid in Steaua Bukarešte. Še naprej Toyota CARLISLE (Anglija) - Po 3. etapi < tomobilskega rallyja po Angliji. velJg a. za svetovno prvenstvo, je v vodstvu nec Sainz na toyoti s časom 3.54 35 ■ g dijo: 2. Pentti (Fin.) mitsubishi po 1 Kankkunen (Fin.) toyota 2'06"; 4. j son (Šve.) toyota 3’58"; 5. Salonen mazda 4'53". Gane izločen g TURIN — V finalu »mini« turnirja v Turinu bosta igrala Edbe ^ g. Gilbert. Prvi je s 6:4, 6:4 premagal ja, drugi pa s 4:6, 7:6, 6:2 Noaha. Kvalifikacije za košarkarsko evropsko prvenstvo Italija in Jugoslavija brez težav Kot je bilo pričakovati, sta tako Italija kot Jugoslavija brez težav zmagali v včerajšnjem prvem kvalifikacijskem srečanju za evropsko prvenstvo. SKUPINA B BELGIJA - ITALIJA 79:97 (45:44) ITALIJA: Pittis 6, Magnifico 15, Del-1'Agnello 8, Brusamarello 3, Bruna-monti 8, Riva 28, Morandotti 4, Costa 10, Rusconi 15, Iacopini. CHARLEROI (BELGIJA) — Italijani so imeli s trdoživimi Belgijci precejšnje težave le v prvem polčasu, ko so domačini tudi vodili za eno točko, v nadaljevanju pa so se razigrali in tudi zanesljivo zmagali. V italijanskem moštvu je bil najboljši Antonello Riva, ki je dal 28 točk (od le-teh 4:5 za tri točke). Pri domačinih pa se je zlasti izkazal Bayer (21 točk). SKUPINA C ZRN - JUGOSLAVIJA 75:111 (36:56) JUGOSLAVIJA: Radulovič 9, Čutu-ra 10, Kukoč 10, Komazec 13, Zdovc 10, Perasovič 19, Danilovič 17, Radja 21, Arapaovi: 2. HAGEN — Želja jugoslovanskega strokovnjaka Svetislava Pešiča, ki tre- nira zahodnonemško reprezentanco, da bi presenetil evropske prvake, se je izjalovila. Pešičeva želja je trajala le bornih deset minut, ko so Jugoslovani vodili za štiri točke, nato pa so gostje odločno vzeli vajeti igre v svoje roke in že po prvem polčasu je bilo njihovo vodstvo 20 točk. Premoč Jugoslovanov je bila še očitnejša v drugem delu tekme, ko so plavi poskrbeli tudi za nekaj atraktivnih potez. SKUPINA A Švedska - Grčija 86:100; Romunija -Bolgarija 76:98. SKUPINA D ČSSR - SZ 85:76; Izrael - Francija 99:93. Tenis: Monika Seleš uspešna v Essnu ESSEN — V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Essnu je Jugoslovanka Monika Seleš premagala Cehoslovakinjo Heleno Sukovo s 6:3, 6:1. Steffi Graf (ZRN) pa je po pričakovanju odpravila Bolgarko Manuelo Melejevo s 6:7, 6:1, 6:3. Jutri in v soboto v Trstu mednarodni košarkarski turnir Kakovostna udeležba in nekaj »naših« igralcev Marko Ban (še v Jadranovem dresu) se bo jutri spet predstavil našim navijačem... toda v moštvu ir ge j a Desio iinjv Jutri in pojutrišnjem bo v tržaški športni palači zJaI1jz3' kakovostni košarkarski turnir v humanitarne svrhe v ° ” v,telj' ciji SOGIT, v sodelovanju lige Alpe Adria in pod p° stvom tržaške občine. Rene«0*1 Na tem turnirju bodo nastopile naslednje ekip®: Malija11' Treviso in Irge Desio (italijaska A-l liga), Stefanel Trs l ^ub-ska A-2 liga) in jugoslovanski prvoligaš Smelt Olimp1]® ^šal' ljane. Turnir pa bo še posebno zanimiv za naše ljubite koke, saj bodo na njem nastopili kar trije slovenski zain eioib 111 šarkarji (Marko Ban z Irgejem, Marko Lokar s Stela jg b° Jordan Marušič z Benettonom iz Trevisa). Če dodamo 'tere9® v Stefanelovih vrstah igral tudi Gregor Fučka, z® ;e sl°' kaže, da so končno rešili še zadnje birokratske teza ^ar d°' vensko predstavnišvo (razen seveda ljubljanske ekip kajšnje. ... SPORED TURNIRJA oUmP1] JUTRI, 24. t. m.: 20.30: Benetton Treviso - Srn®11 t m-Ljubljana; 22.00: Stefanel Trst - Irge Desio. SOBO 1 ' tek1® 20.30: finale za 3. mesto; 22.00: finale za 1. mesto, bodo v tržaški športni palači. Košarkarski turnir Alpe Adria: Benettonu iz Trevisa končna zmag ^ k0§ar-FONTANAFREDDA (Pordenon) — Končna Z®®9aisa, kii®V karskem turnirju Alpe Adria je šla Benettonu 1Z ^r,,ne iz fjp, finalni tekmi s 110:83 (46:40) odpravil postavo G ra ^aZZOlet BENETTON: Macy 12, Bortolon 7, Marušič 10'Mint0. ič Villalta 25, Vianini 8, Gay 11, Mian 10, Generali a,1 5_ M1*®. GRADINE PULJ: Bergonja 16, Srdič, Vujadmov č 3i 5, Popovič, Grgurev 20, Milekič 2, Ciklič 10, Desp dija 22. ob robu naših nogometnih igrišč Bo letos Gaji vendarle uspel podvig? , ^®zultati nedeljskih tekem v uniatskih prvenstvih so bili za naše eki-? Tržaškega še kar pozitivni, če Ppstevamo, da letos prvič nobena od sjh ekip ni izgubila. Od štirinajstih ka° H ^ točk 80 jih naše ekipe osvojile n ^ °eset in s tem v glavnem ohranile Položaje na lestvicah. n eP Podvig je v nedeljo nedvomno Pravila padriško-gropajska Gaja, ki Premagala neposrednega tekmeca vrh lestvice (Aurisino). S to peto venstveno zmago si sedaj Gaja deli Pvo mesto z Opicino in vodilni par t- tako kar tri točke prednosti nad J ico SanfAndrea, Aurisina in Junior ; £,lsjna- Sicer ne smemo pozabiti, da vrh a^a ze nehaj sezon zaporedoma pri PeM ^estvice' Od sezone 1984/85, torej ot zaporedoma, zaključuje prven-°3' amaterske lige na 5. oziroma 6. mestu lestvice. len6t0S- Pa kaže, da se gajevcem nudi a Pa Ptiložnost, to je napredovanje v 2. io , rsko ligo. Tu so namreč zadnjič kak- v.sezoni 1982/83. Da bi zvedeli, Vs sn° je vzdušje v taboru Gaje, pred-prv® P3, kaj si obetajo v letošnjem ni,enstvu, smo se obrnili do predsed-a društva Stanija Kalca in mu za-tavil‘ nekaj vprašanj. W°. 0sinih kolih je Gaja na vrhu vree. Si to predvideval? Trenutek z nedeljskega prvenstvenega srečanja Gaja - Aurisina. (Foto Magajna) p ’ Prvi vrsti smo letos poskrbeli za p0®laditev ekipe, obenem pa skušali kititi tiste vrzeli, oziroma pomanj-laj1v°sll. ki so prišle na dan v teku Sest -9a prvenstva. Mislim, da smo res avdi še kar homogeno ekipo in z qa ,l® in požrtvovalnim delom naše-2u tonerja Čermelja so prišli tudi rejo Iv Pregovor pravi: po delu plači-hro n V?r treningi so intenzivni in do-prav ohiskani, so pozitivni rezultati šev h Sac* resnega pristopa nogometa-_ do dela.« ^•dat° m*sliš, da bo najresnejši kan-, v boju za napredovanje? prv ePrav nismo prišli še do polovice sUk^tva, lestvica kaže precej realno tRg Opicina, ki si z nami deli prvo u d' 1® res solidna ekipa, in to smo ha p°V^! tudi pred kratkim (12. t. m.) 2g j^dričah, ko smo jo premagali z n0' .tuh temu Opicina ostaja še ved-riSjnajnevarnejši nasprotnik. Tudi Au-Vzri ^ nt sjaba. Mislim pa, da ne bo urzala do konca.« Kako pa navijači reagirajo na te podvige Gaje? »Čeprav naše publike, oziroma navijačev nismo ogreli, ker so že po značaju nekoliko hladni, mislim, da smo vseeno pritegnili nekaj privržencev nogometa. Če bi govorili v odstotkih, mislim, da smo pridobili dvajset od sto gledalcev. Seveda, če bomo nadaljevali s pozitivnimi rezultati, upam, da se bo okrog padriškega pravokotnika zbralo še več navijačev.« Kako pa ocenjuješ ostale naše ekipe, ki igrajo v tej skupini? »Od Brega sem gotovo pričakoval več. Po obetavnem začetku pa so plavi precej popustili. Kras se mi zdi solidna ekipa, upoštevati je namreč treba, da je bila enajsterica praktično sestavljena v zadnjem trenutku, tik ob zaključku nogometne borze. Kljub trenutni seriji neodločenih izidov, sem prepričan, da bo Kras dosegel dobre rezultate. Primorca letos nisem še videl. Če sodimo po rezultatih, Trebenci gotovo niso blesteli. Nedvomno se letos odhod Husuja, ki igra sedaj pri Opicini, in odsotnost Fachina v napadu, precej pozna.« Bo torej Gaji letos uspel prestop v 2. amatersko ligo? »Upam in mislim, da si vsi v taboru Gaje to seveda želijo. Pozabiti np smemo, da smo bili tudi v prejšnjih sezonah vedno pri vrhu lestvice. Do samega vrha pa nam ni uspelo predvsem zaradi številnih poškodb, ki so vedno pestile naše nogometaše. Čeprav so poškodbe pri nogometu skoraj neizogibne, letos trenerju Čermelju vseeno uspe postaviti na igrišče homogene postave, kljub temu da skoraj vsako nedeljo igra vlogo libera drugi nogometaš. Doslej nam je šlo vse še kar v redu, saj smo na vrhu lestvice in zato ne smemo popustiti, saj se nam nudi res lepa priložnost.« BRUNO RUPEL Disciplinski ukrepi Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je za eno kolo med drugimi izključila tudi dve nogometaša proseškega Primorja Antonia Verrilla in Vincenza De Marca. Izola jesenski prvak Končan je jesenski del tekmovanja v slovenski nogometni ligi, jesenski naslov pa je osvojila ena od obeh primorskih ekip - enajsterica Izole. To je hkrati nov uspeh trenerja Pertiča, ki je dokazal, da je izvrsten nogometni strokovnjak. Izola je v zadnjem kolu v gosteh premagala Medvode z 2:1. Slabše so letos igrala novogoriška Vozila. Nazadnje so izgubila v Rogaški Slatini z 0:2 in so pri dnu lestvice. Koprčani so v 15. kolu medrepubliške lige iztržili manj, kot so pričakovali -le točko po streljanju 11-metrovk (v rednem delu je bil rezultat tekme Koper - Jedinstvo 0:0). Še naprej igrata izvrstno obe drugo-ligaški odbojkarski ekipi. Salonit je premagal INO s 3:0 in vodi v prvenstvu, Nova Gorica (ženske) pa je po zmagi nad Bledom s 3:0 na 2. mestu. Novo (četrto) prvenstveno zmago so v tekmovanju 2. zvezne lige dosegli postojnski košarkarji, ki so odpravili Vardo s 104:88. V slovenski ligi za moške je zmagal Koper, košarkarice Cimosa pa niso bile kos ID Ježici. Rokometašice ajdovskega Mlinotesta niso uspele drugič zmagati v tekmovanju 2. zvezne lige. V Tuzli bi si zaslužile zmago, vendar so po zaslugi sodnikov izgubile po podaljšku. V slovenski ligi za ženske je bil na sporedu primorski derbi, v katerem je Burja zasluženo odpravila Ferrotehno. V moški ligi sta Jadran in Ferrotehna zmagala, Ajdovščina pa je doživela tesen poraz. Drugič so zmagale kegljavke Adrije in to na gostovanju v Koprivnici, kar je za novinke v prvi zvezni ligi lep uspeh. (DK) Državno mladinsko košarkarsko prvenstvo Spet usoden dragi polčas JADRAN FARGO - TECNOLUCE 85:87 (85:87) JADRAN FARGO: Oberdan 18 (2:2), Daneu 7 (0:2), Sterni 14 (0:1), Battini 22 (4:5), Gerli, Pertot 5 (1:1), Lesica 3, Sosič, Stanisa 14 (4:6), Crisma 2. SODNIKA: Ruaro in Dellosto (oba iz Trsta). PON: Pertot (29). TRI TOČKE: Oberdan 2, Daneu 1, Lesica 1. Če bi košarkarske tekme trajale le 20 minut, to je en polčas, bi Jadran Farco nedvomno premagal vse tekmece v svoji skupini državnega prvenstva in bil seveda nepremagan na vrhu lestvice. Tudi v torek so namreč jadranovci po prvem polčasu vodili proti moštvu Tecnoluce kar s 56:40. ne samo: v 27. minuti je bil izid še 71:52 (torej +19 za naše). Nakar je sledil pravi »black-out« naših predstavnikov, ki so popustili na vsej črti, njihova prednost je tako začela kopneti in gostje so prvo izenačenje dosegli v 37. minuti (81:81). V poslednjih potezah so bili gostje prisebnejši in so tako zmagali za dve točki. Kaj naj še rečemo po tem ponovnem porazu Jadranovih mladincev? Naši igrajo v prvem polčasu skoraj brezhibno, poletavno, izredno zbrano in dopadljivo. V nadaljevanju pa preobrat: kaže, kot da bi jadranovci pozabili, kako se igra košarka. »Očitno nismo zbrani vseh štirideset minut,« je na kratko dejal po torkovem nastopu trener Valter Vatovec. (bi) Tudi tri naše peterke na kadetskem turnirju AA Kaže, da bo tudi letošnji kadetski košakarski turnir Alpe Adria naletel na velik uspeh, vsaj če sodimo po številu vpisanih moštev. Na ta turnir se je namreč vpisalo kar 50 ekip, med le-temi tudi tri naša moštva, in sicer Bor, Dom in Kontovel. Medtem ko je žreb določil, da bo Bor nastopil kar v drugem delu, bosta v prvi fazi nastopila Dom in Kontovel, ki bosta igrala v isti skupini (12) skupno s Tricesimom. V nadaljnji del se bosta uvrstili dve ekipi vsake skupine. obvestila - obvestila prftg ®RE9 - SMUČARSKI ODSEK Cer v selem smučarske opreme, in si-opre telovadnici v Dolini. Prodaja 2i. 6 bo v soboto, 25. t. m., od 18. do Hre te V nedeljo, 26. t. m., od 10. do 12. jek °d 16. do 19. ure ter v ponede-tti v«i ‘ *• m., od 18. do 21. ure. Vablje-gp Zainteresirani! sP°ročRTNA ŠOLA TRST 23. t, a' 8a bo redni občni zbor danes, st„, j,. •• v Gregorčičevi dvorani v Tr-dfievni SV' Frančiška 20, z naslednjim U o (jp?1 redom: 1. otvoritev; 2. poroči-čilit,. 4 OVaniu ŠŠT; 3. razprava o poro-bo. jr-,' y°Btve novega odbora; 5. raz-v dru„celelt v Prvem sklicu ob 20.30 in 9601 sWicu ob 20.30. Ja Odbor V t>omfAALN° PADALSTVO .3° srečanj-e na temo jkd™!-9a pri stvo: nova veja alpinizma«, ki bor. s >ata Skdanc in vaški pustni od-Martin 5el°vali bodo Peter Regent, lič. arc- Slavko Bezin in Ivan Mi- PrfredWAdDlNA n°Ve jn “emu A. Sirk v Križu sejem abljene smučarske opreme (v sodelovanju s trgovino Hill šport). Urnik sejma: nedelja, 26. in ponedeljek, 27. t. m., od 10. do 20. ure. Rabljeno opremo sprejemamo v petek in soboto ob urah društvenega bara. Vabljeni! SK DEVIN - ŠD SOKOL priredita 25., 26. in 27. novembra v dvorani Igo Gruden - Nabrežina št. 89 (v neposredni bližini Trga sv. Roka) sejem nove in rabljene smučarske opreme. Stojan in Any s trgovino 3 A Šport (Tržič - Drevored San Marco 5) vam bosta na razpolago z novostmi 1989/90. Urnik sejma: v soboto, 25., in ponedeljek, 27. t. m., ob 15. do 21. ure in v nedeljo, 26. t. m., od 10. do 21. ure. SK BRDINA obvešča, da bo ob priliki tradicionalnega Miklavževega sejma na Opčinah v Prosvetnem domu od 2. do 4. decembra priredila sejem rabljene smučarske opreme. Vsi, ki imajo odvečno smučarsko opremo doma in bi jo želeli oddati, naj jo prinesejo na sedež, društvo pa bo poskrbelo za vsakega posameznika. Sprejemanje smučarske opreme je predvideno od ponedeljka, 27. do četrtka, 30. t. m. na sedežu društva, Proseš-ka ul. 131, od 19. do 21. ure. Druga plat združevanja sil v nogometu, Prejeti smo s prošnjo za objavo. Čutili smo potrebo in istočasno tudi dolžnost, da vas seznanimo z določeno realnostjo, ki predstavlja po našem mnenju negativno plat razvoja nogometa na Goriškem. S tem mislimo na nepravilno in predvsem nepošteno izrabljanje nekaterih aspektov združevanja sil, ki izvira iz gole potrebe in nujnosti zaradi anagrafskega padca in ne pa zaradi kakšne posebne želje po združevanju. Sami smo se že večkrat v preteklosti izrazili za združevanje sil tudi na nogometnem področju, vendar smo danes prišli do zaključka, da ni možno pravilno in korektno sodelovanje, če se to ne začne pri glavi in ne pa pri repu, kakor se danes dogaja. Prepričani smo, da bi se morala društva najprej dogovoriti in se sporazumeti (s pismenimi dogovori) o sodelovanju in eventualno o združevanju pri članskih ekipah, kar bi privedlo do močne slovenske ekipe na Goriškem (privlačne tudi za mladino), in nato komaj reorganizirati vso mladinsko dejavnost. Danes se na žalost dogaja vse obratno: združujemo se namreč pri mladinskem nogometu, s članskimi ekipami pa o tem ni ne duha ne sluha. Najbolj negativen aspekt vsega tega pa je, da se vse dogaja brez nobene kontrole ZSŠDI in brez pismenih dogovorov, kar privede do skrajno neljubih in nepoštenih dogodkov. Naj omenimo le nekatere: pred časom smo med društvi začrtali okviren program za mladinski sektor, po katerem bi moralo vsako društvo skrbeti za eno združeno ekipo. V Sovodnjah naj bi imeli začetnike. Prav pred izpadom roka za vpis mladinskih ekip, potem ko smo mi že vpisali začetnike, se je drugo društvo odločilo, da bo vpisalo tudi začetnike in s tem popolnoma prezrlo dogovor. To nas je spravilo v velike težave, saj do zadnjega trenutka nismo vedeli, če bomo lahko sploh začeli prvenstvo zaradi pomanjkanja igralcev. Problem smo vendar, a ne brez težav, rešili. V društvih vlada tudi velika zmeda o tem, čigavi naj bi bili mladinci, ki nastopajo v združenih ekipah. Ali morajo ostati društvu, pri katerem nastopajo v mladinskih ligah, ali se morajo vrniti k matičnemu društvu? Mi smo za drugo rešitev, upoštevajoč seveda tudi želje nogometašev. Ker do danes ni bilo nobenega dogovora v zvezi s tem, smo sedaj priča »kraji« mladih nogometašev med slovenskimi društvi, ki poteka z nepoštenimi zvijačami ne samo do društev, ampak tudi do mladincev in njihovih staršev. To gre v škodo predvsem našemu zamejskemu nogometu. Športno društvo Sovodnje za Jelinčičevim vzponom * udi dva Furlana il °semtisočaku to to stZT, sePtembra lanskega ,n° BUse,,a . /tonska alpinista, Al-Q 820j m ^v,° Perigo, osvoji- ~Qk Čo O;,,lsojtJ himalajski osemtiso-nu JehnčL,J tako dve Ieti Po Duša- Stn° to novir 9° osemtisočaka. Žal io ie n ,zvedeli šele te dni, ko ^tonsko rubrnfd°Vai odSovoren za 9rievnika n br k° "Andar per monti« rottj. Gazzettino Maurizio Pe- 1° šest furlanX°h0yU 88<< ,e sestavlja-pp0,eg Busettin^ alpinistov D Trbiža r sPedicij0 FnT m Feriffa 80 tvori!i ^ssettim Ghlbl°., A90stin‘S' Sergio T Vl®nch S™° PIosch to Lucia- l^Opskih n7'° ZQ Sab0 VrSt0 to-dpravin 8. havŽPr,aV>' Na pot 50 se . ndi kaka dva 'S pomena z vseh vidikov, poudarjaj0 . ja predstavniki sovjetske diplomacije, r0p- gre za dva pomembna dejavnika v v j po-skem procesu sodelovanja in v svet litiki. Pri tem še posebej pogosto 0 sialP' da se oba voditelja lahko najdeta e^n0taP' nem imenovalcu v občečloveških v ANTON RUPNIK "15T7' V TRSTU PROIZVODNJA IN PRODAJA KOŽUHOV IN USNJENIH IZDELKOV VISOKE MODE 1989-90 moške - ženske močnejše postave naj novejši modeli originalnih španskih shirlin9 PO TOVARNIŠKIH CENAH ITALSTVL TIK-TAK TRST — Trg Dalmacija 1