GLAS
LETO XXIV. ŠT. 27 (1137) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 11. JULIJA 2019
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Abonmajska sezona SSG v Gorici
Tudi v Gorici bo
naslednja sezona
SSG “Čudovita”.
Do 2. avgusta je
možen poletni
predvpis
abonmaja 6
foto dd 
49. festival Števerjan 2019
Šarec na prazniku
glasbe in slovenstva
  elik praznik za Števerjan! Ugledni gost
finalnega dela 49. festivala narodno-
zabavne glasbe Števerjan 2019, ki je
potekal od 5. do 7. julija 2019 in je tudi tokrat
priklical veliko ljubiteljev tovrstne glasbe z
obeh strani meje, je v nedeljo bil predsednik
vlade Republike Slovenije Marjan Šarec.
V popoldanskih urah so ga Števerjanci toplo
sprejeli pred županstvom. Tam so ga pričakali
generalni konzul RS v Trstu Vojko Volk,
konzulka Tanja Mljač, števerjanska županja
Franca Padovan, občinski odborniki in
svetniki, Ilaria Bergnach, predsednica društva
F. B. Sedej, ki festival organizira, drugi vaščani
in števerjanski otroci, ki so predsedniku
poklonili šopek rož ter, ob zvokih kitare,
pesem Zarja Števerjana Štajerskih 7,
“neuradno himno” briške vasi, ki, kot sami
radi pravijo, je “najbolj slovenska občina v
Italiji”.
/ str. 7
Danijel Devetak
V
www.noviglas.eu
Premier Šarec v Števerjanu
Uspešno se je končal 49. festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2019
  18. vseslovensko srečanje
O vračanju in
povezovanju
LJUBLJANA 
  a 18. vseslovenskem srečanju so se v
veliki dvorani Državnega zbora, ki
ima posebno simbolno vrednost za
vse Slovence, 4. julija 2019 zbrali rojaki iz
zamejstva in zdomstva. Letošnji shod je bil
namenjen problematiki izseljevanja mladih iz
Slovenije, na njem pa je bilo slišati zelo
različne izkušnje, posege in mnenja rojakov iz
matice, ki so živeli ali še živijo v tujini, oz.
rojakov, ki živijo zunaj meja domovine;
zgodbe o odhajanju in vračanju ter
povezovanju z matično domovino. To je bila
lepa priložnost, na kateri bi si lahko
prisluhnili pripadniki treh Slovenij.
Po himni, ki jo je odpela koroška pevska
skupina Dekleta Smrtnik, je voditeljica
srečanja, podpredsednica komisije DZ za
odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu
Karla Urh povedala, da je letošnje srečanje
potekalo ob obeležitvi 200-letnice smrti
Valentina Vodnika.
/ str. 3
N
  Park Finžgarjevega doma 
54. Študijski
dnevi Draga 2019
OPČINE 
  udi letošnji program Študijskih dnevov Dra-
ga 2019, ki bodo v organizaciji Slovenske
prosvete iz Trsta potekali od petka, 30. av-
gusta, do nedelje, 1. septembra, v parku Finžgar-
jevega doma na Opčinah, bo ponudil v razmislek
zanimive vsebine. Tako bo v petek, 30. avgusta,
ob 16.30 Andreja Duhovnik razpredala svoje misli
pod naslovom GOVORIM – GOVORIM SLOVEN-
SKO, ZAVEDANJE IZBIRE IN RAZUMEVANJE
ODLOČITEV
Na zahodnem robu Primorske se posameznik in
skupnost v italijanskem okolju raznoliko prepoz-
navajo v slovenskem jeziku in slovenski kulturi, v
najširšem pomenu te besede kot kulture bivanja.
Kako se kot posamezni govorec zavedamo izbire
za slovenščino in kako kot skupnost razumemo
odločitve, ko želimo polno živeti svoje slovenstvo?
Komu je namenjena slovenska šola in kako v šoli
s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Go-
riškem ter na dvojezični šoli v Špetru razvijati mo-
dele učenja in poučevanja za vse otroke, učence
in dijake, ki jim je slovenščina prvi, drugi ali tuji
učni jezik? Isti dan bo ob 19. uri predvajanje do-
kumentarno-igranega filma Karmela v režiji Mar-
ka Sosiča (Slo, 2019)
V soboto, 31. avgusta 2019, ob 16.30 bo ddr. Evgen
Bavčar predaval o temi 
SLOVENSTVO IN EVROPA
Predavatelj bo razmišljal o slovenski narodni in
kulturni identiteti skozi težke eksistenčne preiz-
kušnje. Glede na aktualna dogajanja in dileme bo
ob tem izpostavil vprašanje, kdaj bomo v global-
nem svetu resnično lahko govorili v lastnem ime-
nu v skladu z našim enkratnim zgodovinskim,
kulturnim in identitetnim izkustvom.
/ str. 2
T
Okrogla miza v Samatorci 
Razprava 
o naši šoli
  a turistični kmetiji Gruden/Žbogar je v
torek, 2. julija, potekala zanimiva in ak-
tualna okrogla miza o šolstvu z naslo-
vom Naša šola med zakonskimi predpisi in de-
mografskim upadom, ki jo je priredilo ured-
ništvo revije Mladika. Zadnja številka revije
namreč namenja rubriko Fokus aktualnim
vprašanjem našega šolstva. V reviji je objavlje-
na razprava člana Višjega šolskega sveta, go-
riškega profesorja Petra Černica, o zaščitnem
zakonu in šolskem vprašanju. Avtor 18 let po
sprejetju zaščitnega zakona za Slovence anali-
zira njegovo vsebino (predvsem člene, ki se do-
tikajo šolstva), uresničena in neuresničena do-
ločila, nova državna pravila in dodatne pro-
bleme, ki so se medtem pojavili. Ob tem sta
objavljena še natančni pregled šolskih členov
zaščitnega zakona in razmišljanje o demograf-
skem upadu, ki resno ogroža slovenske šole v
Italiji.
/ str. 10
MČ
N
V torek, 9. julija, sta krovni or-
ganizaciji SSO in SKGZ, v ju-
tranjih urah, na tiskovni kon-
ferenci v kavarni Tommaseo v
Trstu, predstavili počastitev le-
tošnje 99. obletnice požiga
Narodnega doma, ki bo v so-
boto, 13. julija, prav v veži slo-
venskega hrama.
/ str. 2
Skupna slovesnost ob 99-letnici požiga Narodnega doma
Svet okrog nas11. julija 20192
Povejmo na glas
Boj za odprto mejo
S 1. strani
54. Študijski dnevi ...
  nedeljo, 1. septembra
2019, bo ob 9. uri sveta
maša za udeležence Dra-
ge.
Ob 10.30 bo Božo Rustja raz-
mišljal o temi
UPANJE ČLOVEKA IN KRISTJA-
NA SREDI NASPROTIJ DA-
NAŠNJEGA ČASA
Sodobni človek se zlahka znajde
v bivanjski krizi. Veliko stvari
mu vliva zaskrbljenost: migraci-
je, ekološki in demografski pro-
blemi … Tudi kristjan je lahko
zaskrbljen: pedofilski škandali,
nasprotovanje papežu Frančišku
v Cerkvi sami, vse bolj prazne
V
Razmišljanje o slovenski politični stvarnosti
Janšofobija kot obsedenost botrov
tranzicijske levice in njihovih lakajev
  Reporterju lahko zad-
nje čase zasledimo šte-
vilne pavšalne izjave
nekaterih njegovih novinarjev,
da bi se moral Janša umakniti
s položaja predsednika SDS in
celo s politične scene, ker da
je veliki luzer, da je nosilec so-
vražnega govora, da ljudi deli
in razdvaja ipd. G. Igor Kršinar
se je nazadnje spravil tudi na
njegove najožje
sodelavce, češ, da
se okoli Janše
“zbirajo ljudje, ki
so praviloma pri-
liznjeni in govori-
jo tisto, kar želi
slišati”. Pa da
“nihče na desni ne
more sestaviti vla-
de, ker se človek,
ki tam drži vse niti
v rokah, ne želi
umakniti”, ter se
je na koncu še
vprašal, “ali ugani-
te, kdo je torej naj-
večja cokla razvoja
v Sloveniji”?  (Reporter, 17. 6.
2019). Iskreno obžalujem, da
sta se tednik, ki je Sloveniji ve-
liko dal in ki sem mu bil zvest
od začetka njegovega izhajan-
ja, kot tudi Kršinar, ki nam je
dal že veliko dobrih tekstov,
spustila na to raven. Naj na
kratko pojasnim zakaj.
Najprej bi rad spomnil, da so
organi stranke SDS edini pri-
stojni, da odločajo o tem, kdo
naj vodi stranko, in da so npr.
ob volilnem porazu leta 2011
soglasno zavrnili ponujeni
Janšev odstop. Pa da je v zvezi
z zadnjim kongresom stranke
prav Reporter (21. 4. 2016) pri-
nesel izjavo Vinka Gorenaka,
da so bili “med 500 glasovi sa-
mo štirje proti, in na kongresu
ni bilo nobenega žandarja ali
nadzornika, ter je vsakdo lah-
ko obkrožil, kar je hotel”. Tudi
V če odmislimo navedena dej-stva, se sprašujem, na osnovikakšnih moralnih norm bi se
morali organi odpovedati člo-
veku, ki je bil po krivici že sto-
krat popljuvam in celo neza-
konito zaprt, ker neustrašno
razgalja mračne zakulisne ra-
bote sprijene tranzicijske levi-
ce?
Razglašanje Janše za luzerja in
coklo razvoja pa je ob splošno
poznanih dejstvih skrajno
neokusno govorjenje, ki ga
nihče ne more jemati resno.
Kot prvo naj navedem, da je
sam Reporter “v dobrih starih
časih” zapisal (23. 7. 2012),
“da dolgujemo Janši podobo
države, kakršno imamo, in da
bi se stvari na ključnih
križiščih zgodovine zadnjih
trideset let odvijale drugače”,
kot so se. Naj še dodam, da je
bil Janša med prvimi, ki so
tvegali spopad s “povampirje-
no JLA”, in je zaradi tega tudi
končal v zaporu ter nato s svo-
jimi političnimi sopotniki dvi-
gnil na noge slovensko jav-
nost, kar je kasneje pripeljalo
do zloma komunizma, do de-
mokratizacije, ustanovitve sa-
mostojne slovenske države in
njene umestitve v njeno na-
ravno evropsko okolje. In v de-
setdnevni vojni je na čelu
obrambnega ministrstva veli-
ko pripomogel, da je Slovenija
te svoje pridobitve tudi obra-
nila. Ustvaril je eno naj-
močnejših političnih strank,
trdno zasidrano v volilnem te-
lesu, s programom, ki ga go-
spodarstveniki ocenjujejo kot
enega boljših, in lastne medi-
je, ki začenjajo
razbijati za-
dušljiv levičar-
ski medijski
monopol. Bil
je na čelu slo-
venske vlade
in v njegovem
prvem, pol-
nem mandatu
(2004-2008) je
ravno Repor-
ter, ki danes
razglaša Janšo
za coklo razvo-
ja, zapisal (5.
10. 2015), da
so “pokojnine
zrasle za petino, neto plače za
četrtino, gospodarska rast je
bila okrog sedem odstotkov,
javne finance konsolidirane in
brezposelnost zmanjšana za
polovico”. Bil je prvi Slovan,
ki je vodil EU, in za svoje delo
prejel številna priznanja
uglednih evropskih strank in
politikov. Kot npr. priznanje
Evropske ljudske stranke in
Angele Merkel, ki je ravno po
informacijah Reporterja (29.
10. 2011) dejala, “da je Janša
velik Evropejec, ki je popeljal
Slovenijo v evroobmočje”, pa
priznanje Mednarodne demo-
kratske zveze (IDU) idr. In vsi
ti po vrsti so ga odločno pod-
prli tudi, potem ko ga je le-
vičarska politična mafija spra-
vila v zapor.
/ str. 13
Milan Gregorič
  b napovedi, da bo v primeru večjega
prihajanja migrantov v Furlanijo Ju-
lijsko krajino potrebno zapreti mejo s
Slovenijo, ali jo celo utrditi z zidom, smo se
kot javno mnenje pričeli odzivati, in to je več
kot razumljivo. Preveč namreč za te kraje po-
meni odprta meja in preveč je spominov na
tiste čase, ko je bila ta meja neprijetna in tudi
obremenjujoča. Zdaj je bil svoboden pretok v
veljavi dobro desetletje in začutili smo blagor
tega enkratnega dosežka nove Evrope. Toda
na delu je odločna roka rimske vlade, ki želi
zmanjšati že temeljito zmanjšan dotok pri-
bežnikov. In težko bo to odločno roko zausta-
viti, saj je že skoraj prelomno spremenila
vzdušje v državi, vzdušje, ki se krepi in ima
vsaj trenutno vse več privržencev. Seveda se
bo navedeno prehajanje v večjo ostrino stop-
njevalo, v kolikor ne bo ustreznega ugovora v
smislu poziva k strpnosti in kulturi, ki sta vse
bolj potisnjeni v kot. Stanje v državi večinske-
ga naroda je jasno in skoraj z bolečino opisal
Andrea Camilleri, ki ni le pisateljski oče ko-
misarja Montalbana, ampak tudi izjemno pro-
doren poznavalec počutja med ljudmi. Takole
pravi: “Žal mi je, da sem pesimist, ampak naša
država se slabša v vsem: v javnem izražanju, v
načinu odnosov, ki jih imamo drug z drugim,
v absurdni agresivnosti. Poslabšali smo svoj
značaj”. Na stanje, v katerega drsimo, je med
drugimi opozoril pisatelj Božidar Stanišić, ki
je rodno Bosno zapustil na pričetku vojne v
nekdanji Jugoslaviji, kot begunec preživel pre-
cej tistega, kar doživljajo migranti v tem času,
ter se z družino prebil vse do naše dežele, v
kateri živi še danes. Njegovo mnenje je, da se
v tem trenutku kot družba razvitega sveta
počasi a zaznavno “pomikamo proti mental-
nemu in subkulturnemu barbarstvu”. Dejstvo
je, da se prevladujoča vodilna politika vse bolj
poslužuje ostrih potez in da ob takšnih ukre-
pih na neki poseben način doživlja celo zado-
voljstvo. Če bi se ji zdelo namreč potrebno, bi
brez velikih zadržkov postavila zid oziroma
ograjo na celotni meji s Slovenijo, se pravi več
kot dvesto trideset kilometrov dolgo oviro. Za-
to je umestno pomisliti o ugovoru zoper zapi-
ranje meje med našo deželo in Slovenijo, pri
čemer bi se za strpno reševanje problemov s
pribežniki lahko zavzeli vsi, ki v postavljanju
ovir - te so ne nazadnje obrnjene tudi proti
nam samim - ne vidijo smisla in koristi. Tukaj
sta gotovo poklicani zmerna politika in predv-
sem civilna družba večinskega naroda kakor
tudi naše narodne skupnosti, da v imenu
umirjenega odločanja o usodi naše meje dvi-
gujeta svoj glas za ohranitev velike dobrine,
kar odprt pretok med Furlanijo Julijsko krajino
in Slovenijo gotovo je. Vsekakor takšen poseg
nima lahke naloge, saj je še vedno zelo v vzpo-
nu tista odločnost, ki jo papež Frančišek ime-
nuje aroganca. Ta je v svetovnem merilu “vse
bolj razširjena in celo deležna odobravanja”.
Papež je to izrekel premišljeno, prizadeto, ko-
nec stavka pa z veliko mero grenkobe.
Janez Povše
O
Močan demografski padec
Lani prvič po 10 letih
manj kot 20.000 rojstev
  ani se je v Sloveniji rodilo
19.585 otrok, kar pomeni,
da se jih je prvič po 10
letih rodilo manj kot 20.000.
Povprečna starost matere ob
rojstvu prvega otroka je bila
29,5 leta. Največ deklic je
dobilo ime Ema, največ dečkov
pa že dvajseto zaporedno leto
ime Luka. To kažejo objavljeni
podatki statističnega urada.
Lani se je rodilo 10.157 dečkov
in 9.428 deklic, skupna številka
L 19.585 pa je bila za 3,2 odstotkanižja kot predlani, navajajostatistiki.
Povprečna starost mater ob
rojstvu otrok je po drugi
svetovni vojni vsako leto višja.
Največ mater, ki so rodile v letu
2018, je bilo starih od 28 do 30
let, v povprečju pa so bile stare
31 let. Tiste, ki so v tem letu
rodile prvič, so bile stare
povprečno 29,5 leta.
Matere 8.293 otrok (42,3
odstotka) so bile poročene,
matere 11.292 (57,7 odstotka)
lani rojenih otrok pa ne.
Poročene so bile v povprečju
stare 31,4 leta, neporočene pa
30,7 leta.
Očetje otrok so navadno v
povprečju tri leta starejši od
mater. Tako je bilo tudi v 2018;
stari so bili povprečno 33,7 leta.
Osem med njimi je bilo starih
60 ali več let, 47 pa je bilo
mlajših od 20 let.
Sicer pa se je lani na dan v
povprečju rodilo 54 otrok,
največ 5. julija (83), najmanj pa
11. novembra, na Martinovo
nedeljo (25). Na običajen
delovni dan se jih je rodilo
povprečno 58, med koncem
tedna pa povprečno 43.
Porodov dvojčkov je bilo 340,
porodi trojčkov pa so bili trije.
54 otrok se je rodilo prav na
rojstni dan svojih mater, 57 pa
na rojstni dan svojih očetov.
Primerjava rodnostnega vedenja
pokaže, da se je najizraziteje
spremenilo rodnostno vedenje
mlajših žensk. Pred pol stoletja
so največ otrok rodile najmlajše
ženske (20-24 let), najmanj pa
najstarejše (40-44 let).
V 80. letih prejšnjega stoletja se
je to spremenilo: rodnost se je
predvsem med najmlajšimi (20-
24 let) začela zniževati. Če je
1000 žensk, starih 20-24 let, leta
1979 rodilo 180 otrok, pa je bila
lani ta številka le še pri 43.
Rodnost med ženskami, starimi
30-34 let, se je v začetku 90. let
začela dvigovati in se do zdaj
več kot podvojila. Med
ženskami, starimi 35-39 let, pa
je zdaj nekoliko višja kot pred
50 leti.
Tako na uradu ugotavljajo, da je
rodnost žensk v zadnjih desetih
letih v Sloveniji najvišja med
ženskami, starimi 25-29 let in
30-34 let.
cerkve na stari celini, nasproto-
vanje Cerkvi, neodzivnost mno-
gih v Cerkvi na probleme v
družbi … In vendar lahko kri-
stjan sredi nasprotij današnjega
časa najde temelje svojemu
upanju v bogatem krščanskem
sporočilu, ki je oblikovalo našo
civilizacijo, še posebej naš na-
rod.
Ob 15.30 bo slovesna izročitev
8. Peterlinove nagrade.
Ob 16. uri bo dr. Ernest Petrič
predstavil
PROBLEMI IN ODPRTA
VPRAŠANJA SLOVENIJE PO NE-
ODVISNOSTI
Izhodišče razmišljanja bodo pro-
blemi polpretekle dobe in ak-
tualnosti, začenši s tistimi, ki jih
je Slovenija podedovala iz razvo-
ja po letu 1991. V ospredju bodo
posebej tisti, ki jih je Slovenija
po osamosvojitvi uspela urediti,
kakor tudi ostali, ki jo še breme-
nijo. Sledili bodo problemi no-
vejšega časa, ki so dejansko na-
stali pri nas pa tudi širše v Evropi
in svetu in so se pojavili po osa-
mosvojitvi ter zavirajo naš razvoj
na družbenem, političnem, go-
spodarskem in kulturnem po-
dročju. Drugače rečeno, kaj so
problemi, ki zavirajo razvoj naše
domovine. Vsaj v nekaterih po-
gledih bo razmišljanje skušalo
nakazati pot nadaljnjega razvoja
doma pa tudi Evrope in njenega
položaja v sodobnem svetu.
KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL ŠČEK iz Trsta
in
KROŽEK ANTON GREGORČIČ – ŠTUDIJSKI CENTER
ZA DRUŽBENO-POLITIČNA VPRAŠANJA iz Gorice
vljudno vabita na srečanje
POLITIČNO ZASTOPSTVO NARODNIH MANJŠIN 
V DEŽELAH S POSEBNIM STATUTOM
DOLINA AOSTE IN TRIDENTINSKA – JUŽNA TIROLSKA
Uvodno predavanje v italijanskem jeziku bo imel
univerzitetni profesor primerjalnega javnega prava
in bivši predsednik Deželnega sveta Doline Aoste 
dr. ROBERT LOUVIN, sledi razprava
Petek, 19. julija 2019, ob 17.30
Dvorana Tessitori, Trg Oberdan 5 v Trstu 
Srečanje sodi v projekt Zastavimo skupne moči za skupne cilje, katerega nosilec je v sklopu 
izrednega deželnega razpisa za ovrednotenje in širjenje rabe slovenščine Krožek Anton Gregorčič
S 1. strani
Skupna slovesnost ...
  a srečanju so bili prisot-
ni predsednik SSO Wal-
ter Bandelj, predsednica
SKGZ Ksenija Dobrila, deželni
tajnik SSk Igor Gabrovec in zgo-
dovinar Štefan Čok (NŠK). Kse-
nija Dobrila je dejala, da je želja
prirediteljev ta, da čim bolj slav-
nostno in poenoteno uvedejo le-
to, v katerem se bomo spomnili
na 100. obletnico požiga Narod-
nega doma. To bo leto spomi-
nov na dogodke, ki se ne smejo
ponoviti, in leto načrtov prihod-
nosti slovenskega hrama. Walter
Bandelj je poudaril, kako je po-
N membno v tem trenutku skup-no nastopati in skupno (SSO,SKGZ in SSk) obeležiti ta dan.
Obenem si organizatorji želijo,
da se tudi večinski narod spom-
ni na dogodke, ki so se pripetili
pred 99 leti in ki so bili smrtni
udarec ne le za slovensko narod-
no skupnost, ampak tudi za vse
tržaško mesto. V teh časih, ko so-
vraštvo narašča in so vrednote
pod vprašajem, je treba pomisli-
ti na tiste čase, razumeti, kaj se
je dogajalo, in preprečiti, da bi
nove generacije ponovile iste na-
pake. Nujno je treba utrditi
evropskega duha, stike ter sobi-
vanje med različnimi kulturami,
je povedal Gabrovec. Prisotnost
na sobotni počastitvi so potrdili
predsednik Republike Slovenije
Borut Pahor, senatorka Tatjana
Rojc, župan Roberto Dipiazza,
deželni odbornik Pierpaolo Ro-
berti, veleposlanik RS v Rimu
Bogdan Benko, konzulka Tanja
Mljač, predsednik UI Maurizio
Tremul in poslanec Felice Žiža.
Poleg govorov visokih gostov
(Borut Pahor, Pierpaolo Roberti,
Roberto Dipiazza), bo na ta dan
slavnostni govornik zgodovinar
Raoul Pupo. Slovesnost bo pre-
pletena s kratkimi glasbenimi
utrinki Glasbene matice, vodila
pa jo bo igralka Lara Komar.
MČ
Aktualno 11. julija 2019 3
  Ljubljana / 18. vseslovensko srečanje v Državnem zboru
Zgodbe o odhajanju,
vračanju in povezovanju
S 1. STRANI 
  aradi njegovega vsestran-
skega delovanja in poudar-
janja slovenstva je bilo
srečanje naslovljeno Sloven’c,
tvoja zemlja je zdrava …, pa ven-
dar mladi odhajajo. Predsednik
DZ mag. Dejan Židan je v svojem
nagovoru med drugim povedal,
da smo Slovenke in Slovenci kot
narod preživeli in se razvijali tudi
takrat, ko nismo imeli svojih in-
stitucij in vlad, imeli pa smo ne-
kaj, kar nas definira: imeli smo,
imamo in moramo imeti tudi v
prihodnje ljubezen do svojega je-
zika, kulture in nekaj iznajdljivo-
sti, včasih tudi več samozavesti in
poguma. V tem trenutku na sve-
tu obstaja sedem tisoč “aktivnih
jezikov”. Strokovnjaki pravijo, da
jih bo preživelo le pet odstotkov.
Naš jezik zdaj ni pod vprašajem.
Pravijo, da smo v skupini ti-
stih 350, ki ga nacija še ved-
no ceni, uporablja in razvija.
“Naroda ne definira genet-
ski zapis, temveč predvsem
spomin, jezik, kultura in za-
vedanje, da smo del skupno-
sti”. Danes nas ogrožajo glo-
balizacija in internacionali-
zacija, pretirana uporaba
tujk, je še dejal Židan. Malo
je narodov, ki bi posvečali
tolikšno skrb razvoju kultu-
re in organizaciji kulturnih
dogodkov kot v Sloveniji.
Naša vključenost v EU in
dejstvo, da mladi pridobiva-
jo znanje v tujini, sta velika
prednost, vendar moramo
poskrbeti za to, da se tudi
vrnejo v domovino. Nismo
velik narod, zato se moramo tem
bolj naučiti spoštovati svojo
družbo, njene dosežke in uspehe.
Minister brez resorja Peter Jožef
Česnik je izpostavil težko in brid-
ko življenjsko pot, ki jo je imel ta-
ko on kot večina Slovencev v tu-
jini. Vse sta združevala slovenska
kultura in jezik, ki se je ohranjal
in ostal živ. Prav v parlamentu se
sprejemajo slovenski zakoni,
vendar je še preveč upravnih
ovir, ki preprečujejo, da bi se Slo-
venci bolj odločali za vrnitev v
domovino. “Slovenskim la-
stovkam”, ki se vračajo, je
izrazil iskreno dobrodošlico.
Karla Urh je poudarila, da
prihodnost vsake države in
naroda temelji na mladih.
Trdna tla, na katerih ti mladi
stojijo, pa moramo graditi
skupaj različne generacije z
dialogom, prek medgenera-
cijskega povezovanja in obli-
kovanja sinergij. Pomembno
je si izmenjavati izkušnje,
poglede in mnenja ter sku-
paj oblikovati usmeritve za
perspektivnejšo prihodnost
prihajajočih rodov. Izrazila
je upanje, da bi z razpravo v
DZ “zasejali seme optimiz-
ma in željo po spremembah
in sodelovanju, po soustvar-
janju naše skupne prihodno-
sti in morda tudi obudili žel-
jo po vračanju v Slovenijo”. V
globalno povezanem svetu toka
preseljevanja ne moremo ustavi-
ti, “na nas pa je odgovornost, da
ob tem medkulturnem srečevan-
ju poskrbimo za ohranitev in kre-
pitev slovenske besede, kulture
ter narodne zavesti”.
Preko videoposnetka je zbrane v
parlamentu nagovorila dosedan-
ja predsednica Komisije DZ za
odnose s Slovenci v zamejstvu in
po svetu Ljudmila Novak, odsot-
na zaradi izvolitve v Evropski par-
Z lament. “Znanje je eden temel-jnih pogojev za napredek naro-da”, je poudarila in izrazila pre-
pričanje, da Vodnikovi verzi vel-
jajo tudi za današnji rod Sloven-
cev. Pridobivanje izkušenj je ved-
no dobrodošlo, vendar je izguba
mladih prehud udarec za Slove-
nijo, ki se srečuje z demograf-
skim izzivi. Zato si želimo stvar-
no politiko in da bi čim več Slo-
vencev našlo priložnost za delo
doma.
Kot uvodni razpravljalci so v ju-
tranjem delu vseslovenskega
srečanja letos nastopile štiri zelo
različne osebnosti: ustavni sod-
nik prof. ddr. Klemen Jaklič,
izredni profesor računalništva na
Univerzi Stanford v Kaliforniji,
raziskovalec in soustanovitelj
fundacije ASEF dr. Jure Leskovec,
parlamentarna asistentka v
Evropskem parlamentu mag.
Nežka Figelj, doma z Oslavja pri
Gorici, in sekretar na Uradu za
Slovence v zamejstvu in po svetu
doc. dr. Dejan Valentinčič.
Jaklič je v prispevku Čez sedem
dolgih let (toliko traja “dober
doktorat na vrhunski svetovni
univerzi”) povedal, da je v tujini
živel 18 let. Prvo misel je naslovil
rojakom, ki živijo v tujini: pove-
dal jim je, da domovina pomeni
sprejetje, “približno tako, kot ma-
ma ali oče sprejme svojega otro-
ka”. Brezpogojno sprejetje je
osnovna pravica in dolžnost do-
movine. Ker z domovino upra-
vljajo ljudje, stvari v praksi niso
idealne. In vendar ima vsak Slo-
venec vso pravico zahtevati svoje
mesto v domovini. Drugi sklop
misli je sodnik naslovil tistim, ki
domovino upravljajo: ustava za-
gotavlja enako spoštovanje vsa-
kega državljana. Tisti, ki upravlja-
jo domovino, naj s Slovenci v tu-
jini ravnajo “kot z ranljivo skupi-
no”, saj ti nimajo vseh možnosti,
ki jih imajo državljani. Zato je tu
na mestu t. i. pozitivna diskrimi-
nacija. Potrebni so “intenzivni in
veliki koraki”, da se uresniči po-
polno sprejetje s strani domovi-
ne, in to na pošten način. Upra-
vljalce z domovino je pozval, naj
bodo pri izpolnjevanju svojih
dolžnosti kar se da učinkoviti.
Načinov je veliko, kot dobro vedo
rojaki, ki so bili v tujini, zato
“vključite nas v ta proces”, je de-
jal Jaklič. Lepo bi bilo, ko bi do-
movina imela več posluha za si-
stematično izobraževanje mladih
glav na vrhunskih svetovnih uni-
verzah. V desetih letih bi imeli
na pomembnih področjih lepo
število strokovnjakov “na
ključnih področjih, ki bi državo
pripeljali daleč naprej”. Tretji
sklop misli je Jaklič namenil
zbranim v parlamentu: “Ko se
boste vračali in vas bomo spreje-
mali, je treba pozabiti na delitev
naši/vaši”, vsaj kar se tiče upra-
vljanja z javnimi zadevami.
“Počasi, korak za korakom, bomo
uspeli”. V naravi človeške družbe
je, da je pluralna.
Leskovec, ki je pred petimi leti
ustanovil Ameriško-slovensko
izobraževalno fundacijo ASEF ter
si veliko prizadeva za izo-
braževanje ter pretok znanja med
Slovenci doma in po svetu, je po-
dal svoje razmišljanje Spodbujan-
je kroženja možganov z vidika
mladega Slovenca, ki je šel v
Ameriko po nova znanja in po-
tem zaživel v Kaliforniji. ASEF si
prizadeva širiti in razvijati
možnosti izobraževanja Sloven-
cem, jih povezovati po vsem sve-
tu in tako razširjati meje Sloveni-
je, je dejal. Pomembno je se za-
vedati problema mladih, ki
odhajajo, in si prizadevati za nje-
govo rešitev. Mladi bodo vselej
odhajali po novih priložnostih in
ne bi bilo prav, da bi jim to
skušali preprečiti. Pomembno pa
je, da za njimi ne izgubimo sledi
ter si prizadevamo, da bodo na-
vezavani na domovino in da bo-
do z njo ohranjali stike. Slovenci
ne živijo le znotraj meja Sloveni-
je, temveč tudi za mejo in po sve-
tu. Ti se niso odpovedali Sloveni-
ji, ampak so še naprej Slovenci.
“To niso karieristi, verski fanati-
ki, politični nasprotniki, ampak
so predvsem Slovenci, ki imajo
radi Slovenijo, v katero bi se pre-
nekateri radi vrnili”. V preteklo-
sti so šli ekonomski emigranti s
trebuhom za kruhom in so z no-
ve celine težko ohranjali stik s ce-
lino. V zadnjih letih se je svet ze-
lo spremenil, razdalje so veliko
manjše, v vsakem trenutku lahko
stopimo v stik s komerkoli kjer-
koli po svetu. Veliko lažje je
ohranjati stike s Slovenci po sve-
tu. Hkrati se je povečalo število
Slovencev, ki gredo v svet za no-
vimi priložnostmi, ki jih v Slove-
niji ni moč najti. Velik del mla-
dih Slovencev išče v tujini nova
znanja. Leta 2017 se je izselilo
skoraj 10 tisoč državljanov Slove-
nije, hkrati se je v Slovenijo pri-
selilo približno enako število tuj-
cev. Na leto se v Sloveniji rodi pri-
bližno 20 tisoč otrok, torej Slove-
nija vsako leto izgubi skoraj po-
lovico generacije. Skrb vzbuja-
joče je, da ima med odseljenimi
36 % visokošolsko izobrazbo,
medtem ko jih ima tak nivo izo-
brazbe med priseljenimi samo 12
%. Izseljujejo se izobraženi Slo-
venci, priseljujejo pa veliko manj
izobraženi tujci. Ključno je zato
vprašanje, kako v “malem svetu”
izkoristiti potencial, ki je v vseh
Slovencih, kjerkoli na svetu že
smo, kako povezati in graditi mo-
stove med Slovenci doma in po
svetu. S tem ciljem je nastala do-
brodelna, neprofitna organizaci-
ja ASEF. Slovenci doma in po sve-
tu potrebujemo skupnosti in stra-
teško pomembne organizacije, ki
nas povezujejo. Slovenska zemlja
je zdrava, “žal pa to še ni dovolj,
da bi se mladi vračali”. Kaj je po-
trebno storiti, da bi se vračali in
da bi Slovenija zadihala s polni-
mi pljuči? Razmislimo o tem, da
bi poskrbeli za ustrezno in nepo-
sredno zastopanost Slovencev,
živečih zunaj meja Slovenije, v
Državnem zboru, da bi se v do-
movini slišal njihov glas. Njihova
zastopanost bi omogočila, da se
resnično začne reševati proble-
matika izseljevanja, njihovega
povezovanja z domovino, in da
se naredijo konkretni koraki za
spodbujanje vračanja Slovencev
v matično domovino. Potrebni
so strateški in konkretni ukrepi z
jasno vizijo. Niso dovolj v Urad-
nem listu objavljeni razpisi, po-
trebne so organizacije, ki aktivno
delujejo na področju povezovan-
ja rojakov. Slovenci, ki se vrnejo,
so velikokrat sprejeti kot moteč
dejavnik v okolju; večkrat se čuti-
jo ogrožene. To mišljenje mora-
mo nujno spremeniti: rojaki, ki
se vračajo, niso grožnja, temveč
iskrena priložnost za rast in na-
predek. Več kot pol milijona Slo-
vencev živi po svetu. Ti so lahko
velik potencial in zaklad za ma-
tično domovino, ki bi ga bilo
vredno izkoristiti.
Nežka Figelj, goriška rojakinja z
izkušnjami na Bližnjem vzhodu
in v Evropski uniji, ki je kljub
močnemu zanimanju za medna-
rodne odnose ohranila trdne vezi
s slovenskim svetom, je sprego-
vorila o temi Nacionalizem in
migracije: vzajemni vplivi. Po
teoretičnem uvodu o nacionaliz-
mu in vprašanju mi-
gracije se je osredo-
točila na osebno iz-
kušnjo, na pojmo-
vanje osebne nacio-
nalne identitete.
“Ohranjati sloven-
stvo v zamejstvu je
naporno, ker zahte-
va prilagajanje dve-
ma jezikoma in dve-
ma mentalitetama”.
Predstavlja pa tudi
velik privilegij, saj
preko razmišljanja
in primerjanja po-
gledov in navad
drugih narodnosti
in krajev vodi v
prožnost, sposob-
nost sprejemanja in
odprtost. “Te spo-
sobnosti se uresničijo preko po-
notranjenja lastne istovetnosti in
preseganja slovenstva kot obram-
bnega sredstva proti strahu pred
prihodnostjo”. Nežka Figelj je ta-
ko pojmovala osebno identiteto
na različen način v prvih letih
univerzitetnega študija po Italiji,
med bivanjem v Izraelu in na
evropskih institucijah, v Bruslju,
kjer je Slovenija vsem
znana in ljudje so vaje-
ni poslušati raznolike
osebne življenjske
zgodbe. “Bruselj ni le
prestolnica Belgije,
ampak nas Slovencev
in Evropejcev”. EU si
namreč prizadeva za
usmeritev drugačnosti
v enotnost. Danes je v
Evropi drugačnost
obogatitev, jezikovna
raznolikost prednost.
Zanjo je imela emigra-
cija pozitiven vpliv, ker
si je dejansko, prek od-
daljitve od domačega
narodne okolja, “razja-
snila svoj odnos do na-
cionalne identitete
Slovenke, Evropejke z ljubeznijo
do Bližnjega vzhoda”.
Zamejsko narodno okolje je var-
no, a nekoliko preozko, je še de-
jala; zaradi česar si zdaj še ne želi
se vrniti.
Valentinčič, odličen poznavalec
slovenskih zamejskih in izseljen-
skih skupnosti po številnih sve-
tovnih državah, je govoril o temi
Za Slovenijo, iz katere se mladi
ne bodo le izseljevali, ampak se
bodo tudi lahko in radi vračali.
Sodobno izseljevanje ima nekaj
drugačnih lastnosti, je začel. Od
leta 2012 se vsako leto izseljuje
okrog osem tisoč državljanov in
že nekaj let se število vsako leto
povečuje. Podatki so skrb vzbuja-
joči, saj se je lani rodilo 18 tisoč
otrok, izselila pa se je več kot po-
lovica rojene generacije. Če se ta
težnja ne obrne, zdravstvena in
pokojninska blagajna čez deset
let ne bosta več vzdržni, priman-
jkovalo bo tudi sposobne delov-
ne sile. Smo del globalnih tren-
dov: ljudje postajamo vedno bolj
mobilni, ta mobilnost pa poteka
žal le v eno smer: iz manj razvitih
v bolj razvite države. Govorimo o
globalni tekmi za znanje in člo-
veški kapital. Močnemu odha-
janju mladih so priča ne le mati-
ca, temveč tudi zamejske skupno-
sti v Avstriji, Italiji, Hrvaški in na
Madžarskem. Ljudje so vedno
bolj raztreseni. Podobno velja za
izseljence. Cel svet se centralizira.
Zygmunt Bauman je pred leti go-
voril o tekoči družbi, ko so odno-
si in strukture vedno bolj tekoči;
družbene spremembe so vedno
hitrejše in močnejše, tako da bi
danes lahko govorili že o plinasti
družbi. Vse se meša, vse se spre-
minja, ni več stalnih oblik, se-
stavni del tega so tudi sodobni ti-
pi migracij.
/ str. 15
DD
Dejan Židan Peter Jožef Česnik
Ddr. Klemen Jaklič Dr. Jure Leskovec Mag. Nežka Figelj Doc. dr. Dejan Valentinčič
Foto dd
Kristjani in družba11. julija 20194
  estre v Alladi nimajo tekoče
vode. Pravzaprav je vodo-
vodna napeljava stara in
dotrajana. Vodo dobijo iz rezer-
voarja in vodnjaka, ki je pred si-
rotišnico. Vedno me stisne pri
srcu, ko vidim desetletne deklice,
ki vlečejo vedra vode iz vodnjaka,
jo pretočijo v velike, a plitke
okrogle posode iz aluminija, si
jih dajo na golo glavo, brez kake-
ga mehkega svitka iz blaga, in
nesejo na drug konec velikega
dvorišča, kjer varuške perejo pe-
rilo ali kopajo dojenčke in
manjše otroke. Pomagam jim
vleči vodo iz vodnjaka. Tri vedra
vode gredo v eno od teh alumi-
nijastih posod. Šele ko skušam
dvigniti posodo, vidim, kakšno
težo nosijo te deklice na glavi.
Namesto treh veder nato v poso-
do prelijem samo dve vedri vode.
Velikokrat gredo od vodnjaka tja
in nazaj. Potem varuška zakliče:
“Vode samo še za dve osebi” in
takrat vidim, da na enega otroka
pride veliko manj kot eno vedro
vode. Nekega dne ena od sester
gleda v nebo in pravi: “Sušno ob-
dobje se približuje”. Zdaj razu-
mem, zakaj tako varčno ravnajo
z vodo.
Večji otroci v sirotišnici veliko
pomagajo pri delu. Pometajo,
pomagajo kuhati, čistijo skupne
prostore. A mislim, da deklice ve-
liko več kot dečki. Nikoli nisem
S videla nobenega od dečkov, da bivlekel vodo iz vodnjaka ali jo no-sil na glavi. Pomagali pa so v ma-
lo skladišče znositi vreče hrane,
ki so jih za Božič prinesli v dar
člani dobrodelnega društva iz
Cotonouja.
Ker sem iz Evrope in nisem na-
vajena na njihovo hrano, uvidev-
ne sestre zame najprej kuhajo
makarone, riž in podobne jedi.
Nerodno mi je, a one pravijo, da
se mora moj prebavni trakt
počasi navaditi na njihovo hra-
no, drugače bom imela
težave. Zato me na mi-
zi prva dva tedna ved-
no čaka tudi plastenka
vode. Voda v plastenki
je za nas veliko bolj var-
na kot njihova. In kako
me je bilo šele sram, ko
sem nekega dne videla
Ruth, ki je na glavi v je-
dilnico prinesla paket s šestimi
velikimi plastenkami vode. To je
devet litrov, Ruth pa ima komaj
deset let. Razlike v njihovem in
našem načinu življenja so res ve-
like in ob takih srečanjih spoz-
nam, kako razvajeni in zdol-
gočaseni so naši otroci. In tudi,
da so desetletne deklice veliko
močnejše od mene.
Miracle, ki ste ga spoznali v
prejšnji številki, me je nekega
dne vprašal, ali v Evropi starši
lahko tepejo svoje otroke. Bil je
zelo začuden, ko sem mu pove-
dala, da je to prepovedano. Da se
jih starši in učitelji v šoli ne sme-
jo niti dotakniti. “V Beninu lah-
ko starši natepejo svoje otroke, če
so ti mlajši od 18 let”, je dodal.
“Saj ko sem bila jaz majhna, je
bila telesna kazen del vzgojnega
repertoarja tudi pri nas”, mu
rečem v tolažbo. “Tudi jaz sem
bila velikokrat tepena in tudi
učitelji v šoli so takrat še tepli
otroke z ravnilom po prstih in jih
vlekli za ušesa”. Raje ne povem,
da se hude stvari še vedno
dogajajo v marsikateri
družini. Ko grem nekega dne
mimo stare in zanemarjene
učilnice, vidim v kotu klečati
in jokati nekega otroka. Ko
eno od sester vprašam, kaj se
je zgodilo, mi pove: “Najbrž
je nagajal, pa ga je učiteljica
kaznovala”. Ko se otroci
zvečer zberejo pri molitvi,
vlogo paznikov prevzamejo
večji otroci. Nekdo od večjih
otrok vodi molitev, in ko so
manjši otroci nemirni, raz-
treseni, se hihitajo ali klepe-
tajo med seboj, neusmiljeno
zapoje šiba. “To vendar ni
navajanje na molitev! Moli-
tev mora biti nekaj lepega,
osrečujočega, nekaj, kar po-
mirja”, sem ogorčena, saj se
mi smilijo tisti, ki so tepeni
in zato neutolažljivo jokajo.
“Tudi mi smo tako zrasli”, reče
ena od sester, naveličana mojih
nenehnih pripomb. Najbrž si
misli, da Evropejci res ničesar ne
razumemo. In ena od varušk me
malo zviška pogleda in vpraša,
ali starši v Evropi nikoli ne kaz-
nujejo svojih otrok…
/ dalje
Špela Pahor
Kristusova podoba na ikonah
Na Vzhodu se je razvilo češčenje svetih podob,
ki predstavljajo Kristusa, Marijo ali svetnike. Poi-
menovali so jih ikone, na osnovi grške besede
eikon, podoba. Ikone predstavljajo vstop k Božji
Besedi s pomočjo podobe, poudarjata kardinal
Špidlik in p. Rupnik. Vedno so ljudje hrepeneli
po srečanju z Bogom, da bi ga videli. Psalmist
večkrat pravi, da išče Gospodov obraz.  (Ps 27,8)
Po drugi strani pa je bilo v Stari zavezi strogo
prepovedano upodabljati Boga, ki je presežen in
nedosegljiv. Toda že v prvih obdobjih krščanstva
so bili nekateri naklonjeni
predstavljanju Jezusove podo-
be. Vedno bolj so opuščali
simbolične upodobitve in v
ospredje je stopila idealna po-
doba Jezusa. Na upodabljanje
Jezusa so vplivali prvi koncili,
ki so poudarili pomen njegove
bogočloveškosti. Proti koncu
4. stol. so se na apsidah cerkva
pojavile velike upodobitve Kri-
stusa z zvitkom Svetega pisma
v rokah. Oblečen je bil v kral-
jevski ornat, tako je nastala
podoba Kristusa Pantokrator-
ja. Carigrad je postal središče
tako imenovane bizantinske
krščanske umetnosti. V njej je
mogoče čutiti vpliv antičnega sveta, grške, rim-
ske in tudi egiptovske umetnosti. Jeruzalem in
Antiohija sta prispevala večji poudarek na visoko
čelo in druge značilnosti.
V 5. stol. se je na Vzhodu razširilo pisanje ikon.
Njihovo teološko osnovo so postavili Janez Zla-
tousti, Gregor iz Nise, Ciril Aleksandrijski, Bazilij
Veliki in drugi. Na sinodi Petih poglavij v Trulu
(691) so postavili norme za krščansko umetnost.
Kljub temu je ostala močna skupina, ki je na
osnovi Stare zaveze zavračala češčenje ikon in ga
obsodila kot malikovanje. Trdili so, da je Kristus
povsod prisoten in ne potrebuje tega, da bi ga
upodabljali. Napetosti so se povečale, nasprotni-
ki ikon ali ikonoklasti so vplivali na cesarja Leo-
na III. Izavrika, da je začel z uničevanjem svetih
podob. Najprej je dal porušiti Kristusovo podo-
bo nad bronastimi vrati v kraljevsko palačo.
Prišlo je tudi do prelivanja krvi, med žrtvami so
bili zlasti menihi. Škofje so bili razdeljeni. Pa-
triarh German ni podpisal odlokov proti češčen-
ju ikon, zato je bil odstavljen. Poudaril je, da iko-
na predstavlja Kristusove človeške značilnosti, ki
so postale vidne po Božjem razodetju.  (Pg 98,
157 BC)
Najhujša kriza je bila med leti 726 in 843. V tem
času se je širila politika sekularizacije in sveto-
bežne duhovnosti, menihe so preganjali. V
ozadju je bil tudi pritisk mohamedancev, ki so
osvajali območja v Mali Aziji in Severni Afriki.
Ikonoklazem je napadel zlasti Kristusovo učlo-
večenje in njegovo bogočloveškost. Toda zago-
vorniki ikon ali ikonoduli so ostali in se borili za
pravi nauk. Med temi sta od-
mevna zlasti Teodor in Nike-
for. Pomembno je bilo tudi
razmišljanje Janeza Da-
maščana, ki je zapisal, da je ne-
telesni Bog in brez podobe, po-
stal viden po telesu in živel z
ljudmi. Zato je mogoče upodo-
biti to, kar je vidno na njem.
Pot do tega pa je bila njegova
odpoved Božji slavi, da je
zaživel v krhki človeški podobi.
Tudi pri Dioniziju Areopagitu
in Teodorju Studitu je temeljni
razlog za ikone, da se je v Kri-
stusu nevidno dalo videti.
Konec ikonoklastične krize se
je zgodil s koncilom, ki ga je le-
ta 843 sklicala cesarica Teodora. Koncilski očetje
so potrdili pravilnost češčenja ikon in obsodili
njihove nasprotnike. Dogodek so obhajali s po-
sebnim praznikom, ki je prišel v navado v pravo-
slavni Cerkvi in se obhaja na prvo nedeljo v po-
stu. Ker so ostale še določene polemike, je koncil
v Niceji leta 787 postavil sintezo nauka o češčen-
ju ikon. Verniki, ki gledajo ikone, so usmerjeni k
spominu in želji po prvih podobah. Čast, ki jo
dajemo ikoni, je namenjena prvi ikoni, kdor se
prikloni pred ikono, se prikloni pred tistim, ki
ga ikona predstavlja. Vsekakor je bila potrebna
jasna razločitev med malikom in ikono. Ikona
predstavlja sveto osebo, ki je po svoji podobi du-
hovno prisotna. Zato so pri ikonah tako po-
membne oči, ker se v njej srečajo človeški pogle-
di s svetostjo. Sledilo je drugo cvetoče obdobje
ustvarjanja ikon, ki je dalo večji poudarek na
Kristusovo človeškost. Tretje obdobje, ali zlata
doba ikon, je nastopilo v 14. stol. pod cesarsko
rodovino Paleologov.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (76) PRIMOŽ KREČIČ
Videnje gospoda Jezusa in naročilo za podobo
Leta 1930 je bila s. Favstina poslana v Plock. Dne
22. februarja 1931, na prvo postno nedeljo, je tu
bila deležna videnja našega Gospoda. Sama o
tem takole pripoveduje:
“Zvečer, ko sem bila v svoji celici, sem zagledala
Gospoda Jezusa v belem oblačilu. Ena roka je bi-
la dvignjena v blagoslov, druga pa se je dotikala
obleke na prsih. Iz odstrte obleke na prsih sta
izhajala dva velika pramena, eden rdeč, drugi
bled... Čez nekaj časa mi je Jezus rekel:
“Naslikaj podobo po vzorcu, ki ga vidiš, z napi-
som Jezus, vate zaupam.
Želim, da bi to podobo
častili najprej v vaši kape-
li, nato po vsem svetu.
Obljubljam, da se človek,
ki bo častil to podobo, ne
bo pogubil. Obljubljam
mu že tu na zemlji zmago
nad sovražniki, zlasti pa
ob smrtni uri. Sam ga
bom branil kakor svojo
čast”.
Gospod ji je še dejal:
“Hočem, da bi bila ta po-
doba, ki jo boš naslikala s
čopičem, slovesno blago-
slovljena na prvo nedeljo
po Veliki noči, ta nedelja
naj bo praznik usmiljenja”.
Sestro Favstino je skrbelo, kako naj Gospodovo
naročilo izpolni, saj še nikoli ni imela čopiča v
roki. Spraševala je sosestre, ali bi ji katera kaj po-
magala, a nobena izmed njih ni znala slikati. S.
Favstina ni vedela, kaj naj naredi, in je zato na
Gospodovo naročilo skušala pozabiti. Tedaj je
nenadoma zagledala Gospoda. Rekel ji je:
“Zavedaj se, če zanemariš slikanje podobe in vse
delo usmiljenja, boš morala na sodni dan dajati
odgovor za veliko število duš”!
Sestra Favstina v Wilnu
Meseca maja 1933 je s. Favstina po večnih zao-
bljubah, ki jih je opravila v Krakovu, odšla v Wil-
no, ki je takrat spadalo pod Poljsko. V Wilnu je
bil njen duhovni voditelj gospod Mihael So-
počko (1888-1975), zelo učen in razgledan du-
hovnik, ki ga je papež Benedikt XVI. leta 2008
proglasil za blaženega.
Tu velja omeniti, da je
gospod Sopočko umrl
istega dne, 15. februarja,
ko se Cerkev spominja
sv. Klavdija de la Colom-
biera, jezuita, duhovne-
ga voditelja sv. Marjete
Marije Alacoque. Prav
duhovnik Sopočko je bil
s. Favstini v veliko opo-
ro pri uresničitvi podo-
be Usmiljenega Jezusa.
/ dalje
NA BOŽJO POT SPET MALO NAOKROG (18) Mariza Perat
Duhovnik
Mihael Sopočko
Neubogljive otroke še zmeraj čaka fizična kazen!
Benin, dežela sonca
in pisanih barv (10)
Otroci v sǒli in vrtcu pri sestrah
Samostan v mestu Plock
Mesto Wilno
Bivaš, ker Si!
Ovinki ob srečanju 
z Bogom
  rečal sem se s poezijo
Aleksandra Zinov'eva, ki
se je imel za ateista.
Nagovorila me je ena od
njegovih pesmi, ki izveni kot
molitev. Ali ateist lahko moli?
Vprašanje, ki se vleče, odkar
obstajajo miselni tokovi. -
Moli lahko vsakdo, vsak na
svoj način, zato ni sporno, če
govorimo o molitvi tudi pri
ateistih. Takole pravi:
“Moj Bog, prosim Te,
skušaj bivati tudi vsaj malo
zame,
prosim, odpri Svoje oči,
ne boš imel drugega dela
kot to,
da spremljaš dogodke!
Vendar, Gospod, prizadevaj
si, da resnično gledaš.
To Te prosim!
Kakšen pepel je življenje brez
pričevanja!
Prav zato napenjam svoj glas,
rjovem in kričim,
Oče Moj,
prosim Te - ne jočem: /
“Bivaj”!
Podzavestno se mi gornji
stihi povezujejo s
svetopisemskim Jobom, ko
pravi: “Z ušesom sem slišal o
tebi, a zdaj te je videlo moje
oko”.  (Job 2,5)
Ko povezujemo Jobovo vero z
verzi pesnika Aleksandra
Zinov'eva, zapazimo, kljub
ateističenemu pogledu na
svet, skrito religioznost, ki je
S potrebna tudi danes.“Ob tem pogledu pa se namodkrije nevarnost za Cerkev,
da izgubljenega krščanstva ne
išče v prihodnosti, v Duhu, ki
ustvarja novo z neprestanim
zamegljevanjem že znanih
obzorij, ampak se znova ozira
na preteklost v svojo
navzočnost v družbenem
življenju”. Tako piše Pavel VI.
Posledica vsega tega je
sedanje dramatično stanje
evropskega duha, še zlasti na
Zahodu. Usoda Cerkve in
kulture v Evropi ni v boju za
ohranitev ekonomske in
vojaške vloge, ampak, da
Evropa v svojo zgodovino
položi nove temelje, ko v
svojih uspehih, ki jih ima,
pokaže, kaj pomeni srečanje
kulture s Kristusom!
Ambrož Kodelja
Kristjani in družba 11. julija 2019 5
Izjava Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci
O varnosti državljanov RS
  b dnevu državnosti se
veselimo svoje države,
hkrati pa je to priložnost,
da se še močneje zavemo nalog
državne oblasti, ki upravlja
državo, v odnosu do državljanov.
Državo imamo zato, da med
državljani vladajo pravični in
razumni odnosi. To zagotavlja
pravična zakonodaja, pred katero
smo vsi državljani enaki in ki velja
za vse enako. Če tega
ni, se država spremeni v
diktaturo skupine na
oblasti, ki samovoljno
in skladno s svojo
ideologijo deli pravico
ostalim državljanom.
Tedaj država preneha
biti pravna in pravična,
nespoštovanje
vladavine prava pa se
prenaša na državljane,
kar vodi v splošni nered
ter vladavino tistega, ki
je močnejši in bolj
nasilen.
Več let trajajoči prezir odločbe
ustavnega sodišča glede
financiranja zasebnih šol kakor
tudi neustavna “rešitev”, ki jo
oblast ponuja zdaj, opozarjata, da
Slovenija še ni pravna v polnem
pomenu besede; državljani nismo
enakopravni, če se pravica deli po
ideoloških merilih. Državljani
glede uveljavljanja pravice do
izobraževanja pričakujemo
enakopravno obravnavo in
financiranje.
Med temeljnimi vrednotami in
pravicami, ki jih vsaka država
dolguje svojim državljankam in
državljanom, je tudi varnost.
Predstavlja enega izmed osnovnih
razlogov, zakaj imamo državo. Ta
ima edina pravico, da za
zagotavljanje varnosti uporabi
tudi silo, če je to potrebno. Država
z vojsko skrbi za varnost pred
morebitnimi zunanjimi
napadalci, s policijo pa za varnost
državljanov pred nepridipravi
znotraj državne skupnosti.
Migrantska kriza, ki traja že tretjo
leto, je varnost državljanov
poslabšala. To še posebej velja za
kraje ob naši južni meji. Naloga
države je poskrbeti, da prebivalke
in prebivalci, ki živijo v teh krajih,
glede varnosti ne bodo v slabšem
položaju kot drugod po državi.
Državni organi morajo ukrepati v
skladu z zakonom, ob
nezakonitem vstopu v Slovenijo
in ogrožanju varnosti državljanov
pa se ne smejo sprenevedati glede
kršenja zakonskih predpisov.
Vlada Republike Slovenije je
dolžna skrbeti za spoštovanje
državnih zakonov in
mednarodnih obveznosti, ki jih je
Republika Slovenija sprejela ob
vstopu v evroatlantske povezave.
Slovenija je po tretjem členu
ustave “država vseh svojih
državljank in državljanov”, ki
“temelji na trajni in neodtujljivi
pravici slovenskega naroda do
samoodločbe”. Vlada je navedeno
dolžna zagotavljati in celovito
zavarovati varnost državljank in
državljanov, sicer ne zasluži
njihovega zaupanja in preneha
biti legitimna. Na eni strani je
pomoč beguncem in migrantom
naša moralna dolžnost, kar smo
dokazali že ob pomoči beguncem
iz Bosne in Hercegovine in
pozneje. Na drugi strani pa je
treba spoštovati zakon, pred
katerim smo vsi enaki in moramo
to tudi ostati. Nezakonit prehod
meje je kaznivo dejanje tako
za slovenske državljane kot za
tujce. Oblast mora biti
ideološko nevtralna, zaradi
spogledovanja z ideologijo
multikulturnosti pa ne sme
teptati sprejetih zakonitosti.
V skrbi za varnost in
zakonitost Komisija
Pravičnost in mir prav tako
brezpogojno zavrača spolno
zlorabo otrok, tudi v
cerkvenih ustanovah. Zato
pozdravlja vse napore, da se
skrbno spoštujejo predpisi,
katerih namen je
preprečevanje zlorab ali poprava
krivic, če je do njih prišlo. Z
načelom zakonitosti, pravico do
dobrega imena in pravno
varnostjo pa niso združljivi
“medijsko sojenje” in “medijski
linč”, širjenje polresnic in
napačnih informacij ter
posploševanje. “Medijsko sojenje”
prehiteva zakonite postopke
pravosodnih organov in vrši
pritisk nanje, kar je v nasprotju z
neodvisnostjo in
nepristranskostjo sodstva.
Pravičnosti ne moremo koristiti in
ji pomagati do prevlade, če eno
krivico popravljamo in
nadomeščamo z drugo. Končni
cilj prizadevanj za pravico ne
more biti maščevanje in uničenje
posameznika, temveč poprava
krivic, ozdravljenje in sprava.
O
Vatikanski muzeji 
Odprli so razstavo Plečnikovega
liturgičnega posodja
  Vatikanskih muzejih so v
četrtek, 27. junija, odprli
razstavo Plečnik in sveto -
Jože Plečnik, slovenski arhitekt in
oblikovalec. Postavitev združuje
33 izbranih predmetov litur-
gičnega posodja, ki jih je obliko-
val slovenski arhitekt Jože
Plečnik. Na odprtju je zbrane na-
govoril slovenski minister za kul-
turo Zoran Poznič.
Odprtja se je udeležil tudi pred-
sednik vlade Marjan Šarec.
Kot so sporočili iz Muzeja in ga-
lerij mesta Ljubljane (MGML),
kjer so razstavo pripravili v sode-
lovanju z veleposlaništvom Slo-
venije pri Svetem sedežu ter s
podporo slovenskega ministrstva
za kulturo, Nadškofije Ljubljana
in Vatikanskih muzejev, je tema
oblikovanja sakralnih predmetov
v opusu sodobnih arhitektov in
oblikovalcev precej izjemna in tu
V je Plečnik ustvaril vsvetovnem merilunekaj enkratnega,
tako po številu izdel-
kov kot tudi po nji-
hovi kakovosti in iz-
virnosti.
Razstava, ki predsta-
vlja skrbno pripra-
vljen izbor Plečniko-
vih kelihov,
monštranc, cibori-
jev in zakramentari-
jev, je postavljena v
središču Vatikanskih
muzejev - v sobani
na vhodu v vatikan-
sko galerijo, Pinaco-
teco Vaticano, ki
hrani dela svetovno znanih
umetnikov, od Giotta do Raffael-
la, od Leonarda do Tiziana in
drugih.
Kot so poudarili v MGML, je
Plečnik prvi slovenski umetnik,
ki je z razstavo predstavljen v Va-
tikanskih muzejih, razstava pa
predstavlja enega najpomem-
bnejših projektov promocije slo-
venske kulture v letošnjem letu.
Idejno jo je zasnoval direktor
MGML Blaž Peršin. “Prepričani
smo, da bo ta, po obsegu sicer ne
velika razstava, pomembno pri-
spevala k umestitvi Plečnikovega
dela na svetovni zemljevid ter v
poletnih mesecih, ko Vatikanske
muzeje obišče tudi več kot
20.000 ljudi na dan, veliko posto-
rila za promocijo Slovenije. Prav
Plečnikovo oblikovanje sakralne-
ga posodja predstavlja pomem-
ben višek njegovega opusa in
predstavlja male mojstrovine nje-
govega ustvarjalnega duha”, je
povedal ob razstavi.
Z razstavo se uresničujejo tudi
dolgoletna prizadevanja sloven-
skega veleposlanika pri Svetem
sedežu Tomaža Kunstlja po pred-
stavitvi slovenske kulturne de-
diščine v Vatikan-
skih muzejih.
“Med slovenskimi
umi, ki so s svojim
delom v arhitektu-
ri in oblikovanju v
srednjeevropskem
prostoru izživeli
bogastvo talenta,
obogatenega s
trdim delom in
osebno duhovno-
stjo, je nedvomni
prvak Jože Plečnik.
Če kdo, potem je ta
načrtovalec števil-
nih cerkva, tudi
njihove notranjosti
in opreme ter sa-
kralnih predmetov,
s svojim opusom upravičeno po-
trkal na vrata Vatikanskih muze-
jev”, so njegove besede v MGML
povzeli v sporočilu za javnost.
Direktorica Vatikanskih muzejev
Barbara Jatta je izrazila veselje, da
v osrčju Vatikanske pinakoteke
gostijo “pomembno razstavo sa-
kralnih predmetov Jožeta Plečni-
ka, velikega arhitekta in obliko-
valca 20. stoletja”. “Plečnik je
ustvaril izviren in inovativen
slog, ki se kaže tako v njegovi cer-
kveni in posvetni arhitekturi kot
na področju liturgičnih pripo-
močkov, kjer je zasnoval mnoga
pomembna dela, in ta smo želeli
predstaviti našemu občinstvu”,
so njene besede še povzeli v
MGML.
Foto A. Peunik / MGML
Vsebinsko je razstavo pripravil
poznavalec Plečnikovega dela Pe-
ter Krečič v sodelovanju s kusto-
sinjo Plečnikove hiše Ano Porok.
Postavitev uvede tekstovni del, ki
obiskovalcu oriše širši kontekst
Plečnikovega oblikovanja sakral-
nih objektov, dopolnjujejo ga re-
produkcije načrtov njegovih iz-
branih sakralnih predmetov.
Osrednji del pa je predstavitev iz-
virnih sakralnih predmetov, na-
jlepših primerkov iz Plečnikove-
ga bogatega opusa. Za razstavo so
jih posodili številni skrbniki de-
diščine v cerkvah in samostanih
ter zasebni lastni-
ki. Razstava je
opremljena tudi z
video zapisom o
Plečnikovi sakral-
ni arhitekturi, ki
ga je pripravil To-
ne Stojko.
Kot so še sporočili
iz MGML, bo z
odprtjem razstave
slovensko velepo-
slaništvo pri Sve-
tem sedežu tudi
obeležilo dan
državnosti. Raz-
stava bo v Vati-
kanskih muzejih
na ogled do 7.
septembra. Po Va-
tikanu bo posta-
vljena še v Me-
stnem muzeju
Ljubljana, kjer bo
na ogled od 26.
septembra do 24. novembra.
Papež Frančišek je na avdienco
sprejel akademskega kiparja in
slikarja Mika Simčiča, avtorja to-
no težkega doprsnega kipa, ki
predstavlja papežev portret.
Simčič je papežev doprsni kip
ustvaril v carrarskem marmorju,
podstavek pa je narejen iz dvo-
barvnega hotaveljskega marmor-
ja.
Kipe je izdelal s papeževo privo-
litvijo, kar si šteje v izjemno čast
in ponos, saj je papež Frančišek
to doslej vedno zavračal. Ko so
mu v rodnem Buenos Airesu v
katedrali, kjer je maševal kot
nadškof, postavili kip, ga je takoj
ukazal odstraniti, je pred časom
za STA povedal umetnik, ki je
svoj opus kiparskih portretov pa-
peža Frančiška v bronu in kamnu
tudi nedavno predstavil v lju-
bljanski stolnici. Eden je zdaj do-
bil mesto v Vatikanu, za druge pa
si njihov avtor želi, da bi jih pod
svojo streho vzele različne kate-
drale po svetu.
Plečnikov načrt za Omanov kelih, 19. junij 1936
  rvo nedeljo po godu svetih bratov Ci-
rila in Metoda se v Marijinem svetišču
na Vejni na posebnem slavju zberejo
člani Apostolstva svetega Cirila in Metoda
in častilci apostolov Slovanov iz raznih žup-
nij. Tako je bilo tudi letos, ko so tradicional-
no slovesnost priredili v nedeljo, 7. julija. Ob
nedavni smrti dr. Jožka Markuže, ki je leto
za letom, prej z g. Angelom Kosmačem in
nato sam, organiziral vsakoletno srečanje, je
letošnjo organizacijo prevzel vikar za sloven-
ske vernike v tržaški škofiji, repentabrski
nadžupnik g. Anton Bedenčič. Ustaljena na-
vada je, da slovesnost na Vejni vodi kak le-
tošnji novomašnik ali duhovnik jubilant, le-
tos pa ni bilo tako, saj je zlatomašnik, sale-
zijanski duhovnik prof. dr. Jože Bajzek, ki
službuje na Opčinah, v nedeljo svojo zlato
mašo obhajal v rodnih Radencih. Slovesno
mašno daritev je tako, ob somaševanju g.
Franca Pohajača in g. Metoda Lampeta ter g.
Klemena Zalarja, daroval g. Bedenčič. Pri ol-
tarju pa je bil tudi stalni diakon, g. Gabriele
Marucelli. Maša na Vejni je bila tudi pri-
ložnost, da so se prisotni ob 50-letnici s. Do-
roteje Požar in ob 60. obletnici večnih zao-
bljub s. Suzane Masten
Bogu zahvalili za re-
dovniške poklice šol-
skih sester, ki delujejo
med nami.
Homilija g. Bedenčiča
je bila uglašena na
evangelijsko besedilo,
ki smo ga poslušali to nedeljo in govori o 72
učencih, ki jih je Jezus poslal pred seboj v
kraje, kamor je sam nameraval iti, in jih od-
slovil z znanimi besedami: “Žetev je obilna,
delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žet-
ve, naj pošlje delavce na svojo žetev”. Spo-
ročilo je bilo torej kot nalašč, da so se zbrani
lahko zamislili o duhovnih poklicih in o Je-
zusovem naročilu, naj njegovi oznanjevalci
prinašajo mir v vsako hišo, v katero vstopa-
jo. To priporočilo
velja tudi danes,
saj sta sporočila
miru in iskanja
duhovne vsebine,
ki naj sega na glo-
boko, potrebna
tudi danes. V tem
smislu je g. Be-
denčič opozoril
na problem
krčenja verske
skupnosti, kot da
bi med slovenski-
mi verniki usah-
nila tista moč, ki
je potrebna, da bi
pričevali in s svo-
jim zgledom raz-
glašali veselo oz-
nanilo. Tudi sveta
brata Ciril in Metod nista šla med naše dav-
ne rojake z ustrahovanjem in orožjem, am-
pak z Besedo, s Knjigo, je še povedal g. Be-
denčič, ki je nato tudi vodil slovesno proce-
sijo h Kraljevemu oltarju svetih bratov v
spodnjih prostorih cerkve na Vejni, kjer se
je pobožnost končala z molitvijo, petjem in
blagoslovom.
Med slovesnim bogoslužjem je s petjem so-
deloval Združeni cerkveni zbor ZCPZ, ki je
ob spremljavi Tomaža Simčiča in pod vod-
stvom Alenke Cergol izvajal Venturinijevo
mašo in vrsto slavilnih pesmi. Tudi letos so
pri svečanosti sodelovale narodne noše, ki
dajo temu prazniku slovanskih apostolov
prav poseben praznični pečat.
P
Ciril-Metodovo slavje na Vejni
Občutena vsakoletna
slovesnost
Goriška11. julija 20196
Med 26. in 30. junijem je v
Povolettu pri Vidmu potekalo 23.
mednarodno tekmovanje za
glasbenike Euritmia; na njem so
se predstavili trije violinisti
Slovenskega centra za glasbeno
vzgojo Emil Komel: brata Jakob
in Makrina Quinzi (11 in 14 let)
in Pavla Vezjak (13 let). Največ
točk je dosegel Jakob Quinzi (na
sliki), in sicer 95,40, v kategoriji
A, v kateri se je predstavilo 47
mladih glasbenikov.
V kategoriji B, v kateri je bilo
vpisanih 46 tekmovalcev, je Makrina Quinzi prejela 93,76 točk,
Pavla Vezjak pa 85,30.
Tekmovalce je ocenjevala mednarodna žirija, ki so jo sestavljali
profesorji iz Italije, Slovenije, Avstrije in Nizozemske.
Učenci SCGV Emil Komel 
na tekmovanju Euritmia
  ilozofija ni nerazumno,
brezpredmetno in nekori-
stno govoričenje. Filozofija
je ljubezen do modrosti. In mo-
drost ni izobrazba, nabrana ved-
nost, ampak pamet, razumnost,
preudarnost, pamet, o kateri slo-
venski pregovor pravi, da je
“boljša kot žamet”. Filozofija je
iskanje smiselnosti življenja,
torej praktična modrost. Fi-
lozofija je od vsega začetka
iskanje sreče, iskanje
načina, kako živeti, da bi bili
srečni. Filozofija ni iskanje
dlake v jajcu, temveč ukvar-
janje z zelo resnimi življen-
jskimi vprašanji in iskanjem
odgovorov, ki bi ljudi
osrečevali. Filozofija poma-
ga ljudem k malo bolj oza-
veščenemu in poglobljene-
mu življenju.
To in mnogo več je na po-
letnem “srečanju pod lipa-
mi” na dvorišču Kulturnega
centra Lojze Bratuž v
četrtek, 4. julija, povedal
msgr. Anton Stres, avtor
Leksikona filozofije, titan-
skega dela z več kot 2400 gesli, ki
je novembra lani izšlo pri Celjski
Mohorjevi družbi. Obravnavanih
je okrog 450 filozofov, med poj-
mi so tako tradicionalni kot no-
vejši izrazi, skratka: ogromno in-
formacij. Še več: gesla so lepo ber-
ljiva, prek njih se filozofija ne raz-
F kriva kot nekaj zateženega, nedo-stopnega in vzvišenega, ampak,nasprotno, vsakdanja in pri-
vlačna.
Imenitnega gosta, ki je privabil
številno občinstvo, je pozdravila
predsednica centra Franka Žga-
vec, o njem pa je urednica Cvetka
Rezar, ki je tudi povezovala večer,
najprej povedala, da je ne le slo-
venski škof, ampak tudi izjemen
strokovnjak za filozofijo, človek z
veliko ljubeznijo do filozofije, s
pedagoškim čutom ter ubranim
jezikom in slogom.
Leksikon že po obsegu preseneča
in navdihuje. Zanj je bilo očitno
potrebnega zelo veliko dela. Kako
je do njega sploh prišlo? Msgr.
Stres je povedal, da je leta 1972,
ob vrnitvi s študija filozofije v Pa-
rizu, začel poučevati, pa študen-
tom ni znal predlagati primernih
slovarjev ali leksikonov. Pobudo
za podoben podvig je dal teologu
in filozofu Janezu Janžekoviču in
mu ponudil tudi 100 gesel, kar
pomeni, da je že takrat gojil to
idejo. Najprej sta bila zmenjena,
da bi slovar pisala skupaj.
Janžekovič je pristal, pa sta začela.
Stres je sicer mislil, da bo lažje,
“pa to gre počasi”. Čez čas je
Janžekovič sklenil, da bo slovar
napisal sam, Stres pa da bo uredil
drugo izdajo. Leta 1981 je izšel
Janžekovičev Leksikon filozofije,
ki vsebuje 760 gesel: “To so bili
pojmi v glavnem s področja sho-
lastične in tomistične filozofije”.
Knjiga je bila dobro sprejeta.
Janžekovičeva je kmalu pošla in
Mohorjeva je kmalu začela spod-
bujati Stresa, da bi se lotil druge
izdaje. Ta je “vsa leta ležala kot
Damoklejev meč nad mojo gla-
vo”... To je “težaško delo”, treba
je obravnavati ogromno pojmov,
“pa če te zanimajo ali ne”. A Stre-
su je to bilo pri srcu in Janžeko-
viču je obljubil, da bo delo opra-
vil. Naneslo je, da je leta 2013
imel čas, da se je temu delu lahko
izključno posvetil. “Ne sme se ti
nikamor muditi in nihče te ne
sme čakati. Ne smeš imeti drugih
del. Če je treba, lahko tudi dva
dni sediš na eni besedi, pa jo
obračaš gor in dol”. Skratka: “Biti
moraš upokojenec”.
Ljubezen do filozofije je bila
msgr. Stresu “položena v zibel-
ko”, vedno ga je zanimala. “To ni
poezija”. Človek se rodi pesnik,
govornik postane, so trdili Rim-
ljani. Po veliko letih predavanja
se je naučil ra-
zlikovati med
pomembnim
in nepomem-
bnim. “Niso
vse stvari ena-
ko pomem-
bne”.
Prvi slovenski
filozofski slo-
var je napisal
Aleš
Ušeničnik,
eden izmed glavnih oblikovalcev
slovenske filozofske terminologi-
je; napisal je slovarček, ki šteje ka-
kih 150 izrazov, prevedenih iz la-
tinščine. Slovensko filozofsko
izrazoslovje je nastajalo od leta
1860 dalje, “prej tega ni bilo”. Fi-
lozofi slovenskega rodu so prej pi-
sali v latinščini ali nemščini. Prvo
slovensko filozofsko delo je napi-
sal filozof in literarni teoretik Jan-
ko Pajk. Slovenski jezik se je
počasi usposabljal za pisanje tudi
znanstvenih in filozofskih tek-
stov. V drugih jezikih taki slovarji
izhajajo pogosteje, v Sloveniji, tu-
di upoštevajoč število bralcev, te-
ga ne moremo pričakovati vsakih
Foto dd
pet let … Stres je zato skušal napi-
sati leksikon, ki bi bil kolikor to-
liko izčrpen, po drugi strani tudi
preprost, namenjen tistim, ki šele
stopajo v svet filozofije. Pred se-
boj je imel slovenskega bralca, ki
ni vešč angleške ali nemške ter-
minologije, ki bere filozofski
tekst, naleti na besedo, ki je ne
pozna. To je lahko študent,
nekdo, ki ni poklicen filozof.
“To ni napisano za strokovnja-
ke”! Strokovnjaki imajo na
razpolago - v različnih jezikih
- morje podobnih slovarjev fi-
lozofije, tudi internetnih.
Skušal je ubrati srednjo pot, ki
bi zadovoljila tiste, ki šele vsto-
pajo v ta svet, pa tudi tiste, ki
so že storili nekaj korakov. “Iz-
bor je vedno kočljiv”. Po enem
letu je ugotovil, da bi v slovar
lahko sodilo
še nekaj ge-
sel, ki očitno
manjkajo. Že
pripravlja do-
polnilo, ki
naj bi bilo na
voljo čez ne-
kaj mesecev.
“Vrzeli so pri
takem delu
neizbežne”,
toda “neod-
pustljivih
vrzeli ni”.
Upoštevati je
treba tudi, da
so skoraj vsi
filozofski
izrazi, zlasti
najbolj pogo-
sti, skozi zgodovino imeli ra-
zlične pomene. Zato je Stres na-
vedel vsaj glavne različne pome-
ne, ki jih bralec mora poznati, pa
tudi citate.
Dr. Robert Petkovšek v sprem-
nem besedilu trdi, da delo ni na-
menjeno le informiranju, temveč
trka na reflektivno zavest uporab-
nika z namenom sprejemanja
osebne odgovornosti pri iskanju
resnice.
Stres se je odločil za dialoško od-
prtost za različne filozofske toko-
ve. “Nekateri so bili kar prese-
nečeni in razočarani, da nadškof
to piše”. Menda bi moral pisati
zgolj pridige in učiti ljudi verouk
… Nihče ni pričakoval, da bo
“cerkven človek” napisal filo-
zofski slovar. Pod vplivom
ideologij in predsodkov se je
ugnezdilo prepričanje, da
nekdo, ki je vernik, ne more
biti razumen človek, je dejal
msgr. Stres in pribil: “Kot ver-
nik nimam niti najmanjšega
kompleksa pred tistimi, ki pri-
segajo na razum”! Od drugega
stoletja dalje se krščanstvo ni ni-
koli odpovedalo razumnosti.
Bog, stvarnik človeka in njegove-
ga razuma, je tudi isti Bog, ki se
je razodel skozi Sveto pismo: med
stvarnikom in tistim, ki se razo-
deva, ne more biti nasprotja, pro-
tislovja. “Krščanska vera je ra-
zumna, ni pa razumska”. Krščan-
stvo ni nikoli pristalo na teorijo
o več resnicah. Vera sama se ni
nikoli odpovedala nalogi, da sa-
mo sebe uskladi s človeškim ra-
zumom. Zato ni nobenega proti-
slovja, nobene nezvestobe sebi,
“če kot vernik hkrati tudi raz-
mišljam razumno in se svojemu
razumu ne odpovem”. Ne sme-
mo se odpovedati svojemu razu-
mu, svoji pameti! Bog nam je dal
razum, ki je velik dar. Človek ni-
ma pravice se odpovedati tudi na-
pornemu razmišljanju, tudi
iskanju. S tem ohranjamo svoje
človeško dostojanstvo.
Živimo v svetu, kjer se ljudje
obračajo po vetru. Če človek raz-
mišlja s svojo glavo, za to mora
doseči neko intelektualno zrelost,
sposobnost razmišljanja. To pa
doseže tako, da svoje razmišljanje
goji. Zato potrebujemo orodje,
pojme in izraze, da z njimi doja-
memo oz. zajamemo stvarnost
okrog nas. Temu se ne moremo
odpovedati. Sicer “se obračamo
po vetru, postanemo konformisti
in oportunisti”. Ni človekovega
dostojanstva brez razumnosti!
“Filozofija je zelo širok svet”. V
leksikonu je zajetih zelo veliko ra-
zličnih smeri razmišljanja, zelo
plodnih idej, ki bi jih bilo škoda
pozabiti. Filozofija je zakladnica
človeškega znanja in spoznanja.
“Zato je dobre filozofe še vedno
vredno brati”.
O jeziku pa to: zadnja desetletja
je slovenščina suvereno pokazala,
da ni nobenega razloga za
kakršenkoli občutek manjvred-
nosti. “Imamo vse možnosti, da
še skrite možnosti v jeziku razvi-
jamo in da vse pojme, ki obstaja-
jo, prevedemo v lepo slo-
venščino”. Včasih se je treba ma-
lo potruditi... “Zakaj mora biti
market in ne trgovina? Terme in
ne toplice”?
DD
  oriški gledališki abonma
Slovenskega stalnega
gledališča Trst, ki pod
naslovom Čudovita nastaja v so-
delovanju s Kulturnim domom
in Kulturnim centrom Lojze Bra-
tuž, bo obsegal pet produkcij
SSG, muzikal, predstavo v SNG
Nova Gorica in dva glasbena do-
godka, za katera poskrbita Kul-
turni center Lojze Bratuž in Kul-
turni dom Gorica. Sezona se bo
pričela oktobra v gledališču Ver-
di, v sodelovanju z občino Gorica
in Glasbeno matico, z muzika-
lom Briljantina, januarja pa si
bodo abonenti, v duhu čezmej-
nega sodelovanja, ogledali v no-
vogoriškem gledališču uprizori-
tev Baron Münchhausen, v kateri
nastopa tudi tržaška igralka Pa-
G trizia Jurinčič. Poseben dogodekbo izlet v HNK I. Zajca (Reka) zaogled muzikala Sunset Boule-
vard (avtobusni prevoz je
vključen). Simbolična cena
vstopnine in prevoza 10 evrov.
Rezervacija je obvezna ob naku-
pu abonmaja.
Čudovita je tudi naslov uprizo-
ritve, ki bo sklenila sezono SSG.
Ženska nota bo v režiji predstave,
ki jo podpisuje Tijana Zinajić in
v protagonistki tragikomedije Ju-
reta Karasa, ki živi sama s hišnim
ljubljenčkom. Njeno mirno, a sa-
motno življenje postane za vse
prijatelje in družinske člane žalo-
sten odsev njihovih življenjskih
porazov v času, ko je uspeh na
vseh področjih edina mantra.
Izmišljena, a kredibilna in uni-
verzalna zgodba o
močni ženski je Gol-
donijeva klasična ko-
medija Krčmarica
Mirandolina, s kate-
ro se bo sezona SSG
začela 18. oktobra.
Pohlep, denar, preva-
re, laži, kraja in razprodaja vred-
not po dolgem in počez so vzpo-
rednice, ki sovpadajo s trenut-
nim stanjem v naši družbi. Zato
se Mirandolina ne bori le za svoj
vsakdanji kruh, ampak tudi za
osnovno človeško dostojanstvo.
Predstavo o samostojni, bi-
stroumni ženski 18. stoletja bo
režirala temperamentna režiser-
ka 21. stoletja Katja Pegan, ki je
prejela nagrado tantadruj za
življenjsko delo.
Zgodba o ženski bo tudi praiz-
vedba predstave Saše Pavček Na
valovih, ki jo bo režiral Alen Je-
len. Predstava se dogaja v radij-
skem studiu, kjer novinar gosti
slavno operno divo. Humoren in
provokativen pogovor odpira
vprašanja o odgovornosti umet-
Abonmajska sezona SSG 2019/20 v Gorici
Poletni predvpis abonmaja
do 2. avgusta
nika v današnjem svetu vojn, na-
silja, ksenofobije in nacionaliz-
ma. Besedilo je nastalo na podla-
gi radijske igre Arija, ki je leta
2007 prejela nagrado UNESCO –
Mir in prijateljstvo med narodi.
Razumevajoča mati je ena od
protagonistk predstave Samo ko-
nec sveta, ki jo bo Vladimir Jurc
režiral ob svoji 70-letnici. Komor-
na drama francoskega avtorja Je-
Gorica / Msgr. Anton Stres na poletnem Srečanju pod lipami
“Kot vernik nimam niti najmanjšega kompleksa
pred tistimi, ki prisegajo na razum”
Foto dd
Foto dd
an-Luca Lagarceja govori o posle-
dicah nezmožnosti komunikaci-
je v družinskem krogu.
Uprizoritve Slovenskega stalnega
gledališča bo sklenila bonus
predstava, ki nadaljuje vrsto
uspešnic, s katerimi je režiserka
Sabrina Morena poudarila teme
sožitja v medkulturnem prosto-
ru, tudi s humorističnim obrav-
navanjem lokalne zgodovine.
Tokrat bo predstava Zois_it.si –
Globalni razsvetljenci postavila
na oder znanega razsvetljenca in
se bo spraševala o tem, kaj bi mi-
slil o današnji dobi. Bi se znašel
v sodobnem svetu interneta, so-
cialnih omrežji in lažnih novic?
Bi bil kot takratni veleposestnik
danes velekapitalist, pripadnik
lobijev, sledilec neoliberalnih to-
kov? Ali bi tudi danes prepoznal
umetnike in znanstvenike, vred-
ne njegovega mecenstva?
Predvpis abonmajev (s popu-
stom) se bo končal 2. avgusta
2019. Abonma SSG za Gorico
lahko vpišete pri blagajni Kultur-
nega doma (ob delavnikih od 9.
do 13. ure). Za podrobnejše in-
formacije: Kulturni dom Gorica
(ul. Brass 20 – tel +39 0481 33288
– info@kulturnidom.it).
Predstave bodo na sporedu izme-
nično v Kulturnem domu in Kul-
turnem centru L. Bratuž in bodo
opremljene z italijanskimi nad-
napisi. V abonmajsko ponudbo
je vključen tudi brezplačni avto-
busni prevoz za vse predstave.
Goriška 11. julija 2019 7
  Gost finalnega dela 49. festivala narodno-zabavne glasbe v Števerjanu
Predsednik vlade RS Šarec na “prazniku
veselja, srca, glasbe in slovenstva”
S 1. STRANI 
  ost se je v dvorani občin-
skega sveta sestal s kra-
jevnimi upravitelji, ki so
mu orisali tamkajšnje pestro
družbeno in kulturno življenje.
Šarec se je nato v spremstvu
županje sprehodil do glavnega
vaškega trga in parka med borov-
ci, prizorišča priljubljenega festi-
vala, ki ga je tudi letos povezova-
la Tjaša Hrobat. “Zagnanost,
strast in ponos so odlike, ki
pričajo o tej zavidljivo dolgi in
bogati zgodbi 49-letne tradicije
festivala v Števerjanu”, je dejala.
To je “praznik veselja, srca, glasbe
in slovenstva”, festival s častitlji-
vo tradicijo, ki si zasluži spošto-
vanje. Te glasbene pustolovščine
ne bi bilo brez prizadevnih Slo-
vencev, ki se povezujejo v
društvo F. B. Sedej in odlično so-
delujejo z občinsko upravo, po-
krovitelji in domačini ter kopico
drugih sodelavcev, ki že od leta
1971 z navdušenjem širijo po-
slanstvo slovenskih napevov.
Mlajši rodovi z leti samo še nad-
grajujejo to srčnost in predanost
pobudnikov. Pred nastopom an-
samblov, ki so se uvrstili v finale
in letos pokazali posebno visoko
kakovostno stopnjo, je številno
zbrano občinstvo - v prvih vrstah
so sedeli številnih predstavniki
krajevnih uprav in civilne družbe
- najprej nagovorila predsednica
društva Ilaria Bergnach. Festival
je primerjala spominski knjigi z
49 poglavji: v tej knjigi spominov
je zapisanih več kot 100
skladb, ki so iz Števerja-
na šle v svet in postale
del narodno-zabavne
zakladnice. Ansambli,
ki nastopajo, imajo pri-
ložnost se v polnosti
izraziti in preveriti svojo
vrednost. Tekmovanje
je trenutek, ko skupine
pred strokovnjaki in
občinstvom “vidijo sa-
me sebe skozi oči dru-
gih”. Ocena stroke, kon-
struktivna kritika oz.
pohvala, torej povratna
informacija je nujna etapa za
osebnostno dozorevanje in rast.
Županja Franca Padovan je pou-
darila, da se Števerjanci že od
nekdaj istovetijo s slovensko kul-
turo, glasbo in jezikom, ki pred-
stavljajo vir njihove identitete in
samozavesti. Zato je letos res
počaščena, ker so imeli v gosteh
predsednika vlade Republike Slo-
venije. Izrazila je zadovoljstvo, da
so se pridružili predstavniki
deželne uprave FJk, obmejnih
občin, s katerimi že dolgo let go-
jijo prijateljske vezi, ter predstav-
niki drugih krajevnih in držav-
nih organizacij, s katerimi
G
uspešno sodelujejo. “Brici smo
kot rebula, skromni in trdoživi”.
Naučili so se živeti in uspevati v
zahtevnih pogojih, izraz tega so
tudi mladi, na katere je zelo po-
nosna, saj vedno dejavno sode-
lujejo pri organizaciji tega in dru-
gih dogodkov. Tega se izredno
veselijo in so jim za to globoko
hvaležni. V Števerjanu vlagajo
veliko naporov v ohranjanje slo-
venskosti in krepitev narodne za-
vesti, “morda še bolj kot v ma-
tični domovini”. Organizacija fe-
stivala sloni na teh vrednotah, ki
ljudi združujejo. Z besedami pa-
peža Frančiška je poudarila, da
moramo graditi mostove in po-
dirati zidove. “Zato srčno upam”,
se je prva občanka obrnila na
predsednika Šarca, “da današnji
dan predstavlja začetek uspešne-
ga prijateljstva med Vašo vlado in
Slovenci v zamejstvu”. Deželni
odbornik za krajevno samoupra-
vo Pierpaolo Roberti je prinesel
pozdrav predsednika FJk Fedrige.
To ozemlje je slovensko, tu ljudje
govorijo slovensko in se čutijo
Slovence, je dejal. Mnogo let so
bila tu živeča ljudstva razdeljena,
“želimo, da bi se taki časi ne vrni-
li”. Zahvalil se je za dobro sode-
lovanje s slovensko vlado in poh-
valil delo mešanih patrulj na slo-
vensko-italijanski meji, ki od 1.
julija zagotavljajo varnost, premi-
kanje in spoštovanje naših ljudi.
Nadaljevati moramo po poti so-
delovanja in stalnega dialoga, je
še dejal Roberti. Cilj vseh je, da
bi ne bilo ne zidov ne zaprek,
temveč vedno več izmenjav med
našimi ljudstvi. Predsednik vlade
RS Marjan Šarec je poudaril, da
je zakladnica slovenske narodno-
zabavne glasbe vsako leto boga-
tejša tudi za skladbe s tega festi-
vala, ki je med nami skoraj 50 let.
“Predolga doba je to, da bi našte-
vali vse uspešnice, ki smo jih lah-
ko slišali na tem festivalu, veliko
se je izmenjalo avtorjev, skladb,
besedil, a vsem je bilo skupno to:
opevali so slovensko domovino,
slovenski jezik in povezanost.
Predvsem pa so peli in govorili
veliko tudi o ljubezni. To so prvi-
ne, ki nas povezujejo, in tega se
moramo držati tudi v prihod-
nje”. Festival je “še toliko bolj po-
memben, ker je v zamejstvu, kjer
se prostovoljci vsako leto trudite,
da lahko uživamo v lepih sklad-
bah in izbiramo tiste, ki so nam
najbolj všeč”. Organizatorjem je
Šarec zaželel veliko uspeha, pa
tudi, “da bi bil slovenski narod
povezan na oni in tej strani me-
je”.
Pred strokovno komisijo za gla-
sbo (sestavljali so jo Slavko Avse-
nik mlajši, Hanzi Kežar, Marijana
Mlinar, Nikolaj Pintar kot pred-
stavnik društva, Andrej Plesničar,
Igor Podpečan, Jani Rednak in
Ilaria Bergnach, ki komisiji pred-
seduje) in tisto za besedilo (Janez
Dolinar, David Bandelj in Marti-
na Valentinčič kot predstavnica
društva) je nato z novimi tekmo-
valnimi skladbami, pa tudi s ti-
stimi iz zakladnice slovenske do-
mače glasbe nastopilo petnajst
ansamblov, ki so se prebili v fi-
nale. Nagrado za najboljši an-
sambel festivala in trofejo F. B.
Sedej je prejel ansambel Zadetek
– Mamina pesem; druga nagrada:
ans. Dolenjskih 5 - Ne bodi taka
reva; tretja nagrada: ans. Valovi –
Imel sem te rad; nagrada občin-
stva: ans. Zadetek – Mamina pe-
sem; nagrada za debitanta: ans.
Mladi Pomurci – Moje trmasto
srce; nagrada za melodijo: Matic
Lorbek za skladbo Mamina pe-
sem v izvedbi ans. Zadetek; na-
grada za besedilo: Damjan Pasa-
rič za skladbo Zapustil si mi spo-
mine v izvedbi ans. Pik. Nedeljski
gostje so tokrat bili Prifarski mu-
zikanti, ki proslavljajo 30-letnico
nepretrganega delovanja.
Festival pa ni samo čas za polke
in valčke. Je tudi priložnost za
vaški praznik, na katerem - kljub
muhastemu vremenu - ni man-
jkalo ljudi od vsepovsod in dobre
volje ob briški kapljici ter bogati
gastronomski ponudbi.
Tik pred koncem festivala nam je
mlada predsednica društva Sedej
Ilaria Bergnach povedala, da je
zelo zadovoljna s
svojim prvim festiva-
lom. “Vse je šlo zelo
v redu, ekipa je bila
dobro pripravljena
na vse okoliščine in
organizirana tudi za
primer dežja”, kar se
je zgodilo v soboto in
nedeljo. Tudi publika
se je zelo dobro odz-
vala. Ansambli so bili
“zelo kakovostni”,
“upam, da so bili tu-
di oni zadovoljni z
obiskom pri nas”. Pa
še to: “Počaščeni smo
bili z obiskom pred-
sednika Šarca. Smo
majhna vas, njegova
navzočnost je bila za
nas velik dogodek”.
Obvestila
Katoliško tiskovno društvo iz Gorice
išče sodelavca, odgovornega za
tehnično delo in vzdrževanje
prostorov. CV pošljite do 31. 7.
2019 na naslov ktd.stc@gmail.
com
Mladinski dom Gorica prireja
“Poletnosti 2019”, poletne
počitnice za otroke od 6. do 14.
leta: 26. 8. – 6. 9. ŠOLA ZA ŠALO
– igriva priprava na začetek
pouka (6-13 let); 2. – 6. 9. 1, 2,
3: SREDNJA! – uvod v srednjo
šolo (11-12 let). Informacije na
tel. 0481-280857 ali 366-
6861441 oz. 331-6936603; e-
pošta mladinskidom@libero.it,
www.mladinskidom.it
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja v sodelovanju s
turistično agencijo v soboto, 3.
avgusta, tradicionalni piknik v
Zgornji Savinjski dolini z
obiskom Mozirskega gaja.
Ogledu t. i. parka slovenskih
vrtnarjev, kjer so umeščeni tudi
drugi objekti prepoznavnega
načina podeželskega življenja,
bo sledilo druženje. Vpisujejo do
13. julija po tel. 0481-884156
(Andrej F.), 346-1206031 (Sonja
K.), 0481-882183 (Dragica V.),
0481-78138 (Sonja Š.). Prvi
avtobus bo odpeljal iz Gorice s
trga Medaglie d'oro/Goriščka z
običajnimi postanki pri vagi blizu
Pevmskega mosta, v Podgori pri
telovadnici, v Štandrežu pri
lekarni in na Pilošču. Drugi
avtobus iz Doberdoba s postanki
na Poljanah, v Sovodnjah pri
cerkvi in lekarni in na Pilošču,
od koder bosta nadaljevala pot
v Zgornjo Savinjsko dolino. Ura
odhoda bo objavljena.
Prispevke za SCGV Emil Komel v spo-
min na ravnatelja prof. Silvana
Kerševana lahko nakažete na
bančni tekoči račun: Banca di Civi-
dale - IBAN IT 97 M 054 841 240
1CC 003 003 6225; SWIFT CIVIIT2C
s pripisom: za SKLAD SILVANA
KERŠEVANA. Informacije na tajništvu
SCGV Emil Komel, tel. št. 0481
532163 ali 0481 547569.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www.noviglas.eu.
Darovi
Za MoPZ Mirko Filej: v spomin na
Brankota Kovica darujejo
Tatjana, Olivo, Beba in Saša 100
evrov.
(od 12. 7. 2019 do 18. 7. 2019)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za
Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103.
it. Slovenske oddaje so na
sporedu vsak dan od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 12. julija (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 13. julija (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
terskem, rezijanskem in
ziljskem narečju.
Nedelja, 14. julija ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 15. julija (v studiu
Stefania Beretta): Pravljica za
lahko noč.
Torek, 16. julija (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru
- Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 17. julija (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir:
Vodomec, ribič v praznični
obleki. - Izbor melodij.
Četrtek, 18. julija (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo
- Zanimivosti, obvestila in
humor.
Zmagovalci 49. festivala Števerjan 2019, trio Zadetek (foto SKPD Sedej)
Premier Šarec z županjo Franco Padovan, konzulom Volkom 
in odbornikoma občine Števerjan (foto dd)
Marjan Šarec Franca Padovan Ilaria Bergnach
Napovedovalka Tjaša Hrobat
Foto dd
Kultura11. julija 20198
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (71)
Plemiški priimek Braunizer (5)
Kot rečeno, je knezonadškof Balant izbral za
novega profesorja cerkvenega prava ravno
Jožefa Benedikta Braunizerja pl. Braunthala, ki
ga je prepričal, naj v Gorico pokliče rojaka iz
Bodreža, rodoljuba in človekoljuba Valentina
Staniča, ki je kasneje imel velikanski vpliv na
vzgojo slovenske mladine in posledično na ka-
snejši razvoj goriškega vodilnega kadra.
Stanič je v Gorico prišel leta 1818 in škofu po-
klonil pesem Zdihovanje ovčic po pastirju:
“Vučenik, pastir in Oče pridi! - Naj veselje vbó-
ga čeda vidi; - Brez Pastirja smo še dolgo bili -
Pot smo zgubili”! . Po Staniču so danes poime-
novani trgi, ulice in koče v Sloveniji in Nemčiji.
Posvetili so mu več spomenikov in v Kamniško-
Savinjskih Alpah najdemo celo Staničev vrh: ni
bil le župnik in učitelj, temveč tudi pesnik, pi-
satelj, pevec, tiskar, alpinist (med najboljšimi
tistega časa, pravi pionir modernega alpinizma,
prvi je izmeril višino Triglava), naravoslovec,
botanik, geolog, kulturni, socialni in zdravstve-
ni delavec (ljudi je cepil proti črnim kozam),
obrtnik. Otroke je spodbujal k uporabi mater-
nega jezika.
Valentin Stanič je v Gorici leta 1840 ustanovil
gluhonemnico, leta 1846 pa društvo proti
mučenju živali, prvo v celem cesarstvu: priza-
devalo si je predvsem za izboljšanje življenjskih
razmer klavne živine in živine, ki je delala na
polju. O pravicah živali je obljavljal v Kmetij-
skih in rokodelskih novicah, ki jih je urejal nje-
gov prijatelj - veliki rodoljub, živinozdravnik
po poklicu - dr. Janez Bleiweis vitez Trsteniški.
8. novembra 1843 je na primer objavil pesem
Domazha shivina (Domača živina), ki se tako
končuje: “De on, ko dobri gospodar skerbljiv
sa njo zhe
biti; de vfa-
ko prime,
kar mu gre,
de nihzhe
tarat' ga ne
fme, ne s
fhibo ga moriti”. Stanič je tudi imel
prvo slovensko knjigarno v Gorici.
Umrl je 29. aprila 1847. O njem je v
Kmetijskih in rokodelskih novicah
dr. Bleiweis napisal tole: “Umerli so
29. maliga travna tekočiga leta. Mi-
sel je, da so si bili to bolezen zidarski
kamen dvigaje naklonili. Celo do
zadnje ure so se popolnoma zavedli,
so se sami bukvice iz predala vzeli,
da so jim drugi poslednje molitve
molili, so si med molitvijo še žilo
pošlatali, ter rekli: “Zdaj umerjem”
in - so izdihnili… Škoda Goričanam
- škoda šolam - škoda vsim rodolju-
bam - škoda celo brezpametnim
živalim! ” Msgr. Rudolf Klinec v
Slovenskem primorskem bio-
grafskem leksikonu piše, da Jožef
Benedikt Braunizer - kot strokov-
njak za slovenski jezik pri iz-
praševanju slovenskih kandidatov - je leta
1811 na izpitu ocenil ravno govor Valentina
Staniča in kasneje vplival na knezonadško-
fa Balanta, da je Staniča imenoval za kano-
nika v Gorici. Braunizerjevo delo je v tem
smislu
ogromno
pripomoglo
k razvoju
slovnično
pravilne slovenščine na Goriškem, saj se
je to znanje od duhovnikov prenašalo
na ljudstvo.
Leta 1821 je poprej omenjeni Braunizer-
jev prijatelj Antonio Leonardis, dekan v
Ločniku in avtor molitvenika v fur-
lanščini, postal tržaški škof. Z njim se je
v Trst preselil tudi Jožef Benedikt Brau-
nizer in postal stolni prošt. Po Leonar-
disovi smrti je od leta 1830 do 1832 sam
vodil škofijo kot kapitularni vikar. Leta
1832 je bil imenovan za škofa Matevž
Ravnikar (1776-1845) z Vač pri Litiji, ki
je bil že profesor dogmatike, vodja lju-
bljanskega semenišča, profesor in pridi-
gar na liceju, kancler centralnih šol, vo-
ditelj filozofskega študija in gubernijski
svetnik pri primorskem deželnem po-
glavarstvu v Trstu.
Kmetijske in rokodelske novice z dne 8. novembra 1843 so objavile pesem
Valentina Staniča “Domazha shivina” (v bohoričici “Domača živina”).
Staničev vrh v Kamniško-Savinjskih Alpah (vir: spletna stran
www. gore-ljudje. net)
Tržaški škof Matevž Ravnikar (1776-
1845) - “oče slovenske proze”, ki je
dvignil na višjo raven govorjeno in
pisano slovenščino - je znan po svojih
prizadevanjih za uveljavljanje
enakopravnosti slovenščine v tržaški
škofiji. Bil je goreč rodoljub. Jožef
Benedikt Braunizer pl. Braunthal je bil
njegov najožji sodelavec.
Spomenik Valentinu Staniču
v bližini cerkve v Kanalu.
Jožef Benedikt Braunizer pl.
Braunthal je knezonadškofa
Balanta prepričal, naj
Staniča pokliče v Gorico.
Po Staniču so danes poimenovani ulice, trgi in
koče v Sloveniji in Nemčiji. Posvetili so mu več
spomenikov in v Kamniško-Savinjskih Alpah
najdemo celo Staničev vrh. Jožef Benedikt
Braunizer - kot strokovnjak za slovenski jezik
pri izpraševanju slovenskih kandidatov - je leta
1811 na izpitu ocenil ravno govor Valentina
Staniča. Braunizerjevo delo je v tem smislu
ogromno pripomoglo k razvoju slovnično
pravilne slovenščine na Goriškem, saj se je to
znanje od duhovnikov prenašalo na ljudstvo.
Dimitri Tabaj
  etra Cupač je poklicna fotografin-
ja. Študij fotografije na Višji stro-
kovni šoli v Sežani ji je dal veliko
teoretičnih in praktičnih znanj, ki jih
je nadgradila še z obiskovanjem razstav
svetovno znanih fotografov. Rada potu-
je in hodi v gore, fotografije in zapise
popotnih doživetij objavlja na svojem
blogu fotopotovanja. blogspot. com.
Študij v Sežani je končala z diplomsko
nalogo Ljudje z morja, ki jo bo jeseni, v
dnevih evropske kulturne dediščine,
predstavila v Mestni knjižnici Izola. Do
konca maja pa je bila na ogled v izolski
knjižnici njena razstava črno-belih fo-
tografij ribičev in delavk v ribji prede-
lovalni industriji. V nadaljevanju lahko
preberete intervju s Petro Cupač.
Petra, bi nam najprej povedali nekaj
o sebi? Ste iz Izole in tu ste najbrž tu-
di hodili v šolo...
Da, sem zavedna Izolanka, če se lahko
tako, po domače, izrazim. Sicer v Izoli
že veliko let ne živim več, vendar imam
tu prijatelje, del družine in se tukaj
predvsem dobro počutim. Naj bo to na
sprehodu ob morju ali na klepetu ob
kavi s prijatelji na rivi … Včasih, ko
želim biti sama, pa zavijem v stari del
mesta in se po ozkih ulicah, Koprske ali
Ljubljanske, sprehodim, pogledam, kaj
je novega, in enostavno uživam v pre-
prostih trenutkih dneva.
Morje vas je najbrž prevzelo že v
otroštvu …
Zaradi morja je Izola bila in je, kakršna
je. V preteklosti je zaslužek in zaposlitev
meščanom nudilo kar nekaj industrij-
skih dejavnosti, neposredno povezanih
z eksploatacijo morja. Sčasoma sta in-
dustrija in ribolov izginila, v novejšem
času pa je tukaj močen turizem, tudi
neposredno povezan z morjem.
Ste bili že v otroštvu ustvarjalni? S
katerimi hobiji ste se ukvarjali?
Bolj kot ustvarjalna sem bila zvedava.
Zanimale so me tuje kulture, kraji, na-
vade. Kar požirala sem potopise svetov-
nih popotnikov, biografije
umetnikov.
Od kod in od kdaj ta ljubezen
do fotografije?
Že od otroštva. Prvi fotoaparat
sem dobila za rojstni dan, v
osnovni šoli. Sanjala sem, da
bom potovala po svetu in pisala
in objavljala reportaže za časo-
pise.
Kako ste se odločili za študij
fotografije v Sežani?
Do neke mere si lahko samouk,
nekaj znanja sem pridobila tudi
na številnih foto delavnicah, ki
sem se jih udeležila. Vendar je
za pravo razumevanje fotogra-
fije, predvsem kot veje umetno-
sti, potrebno nekaj več.
Kakšen je bil predmetnik na
tej šoli?
Predmeti so razdeljeni nekako
v dva sklopa, teorijo in čisto praktični
del. Vsak študent pa se kasneje, v dru-
gem letniku, opredeli za posamezno
vrsto fotografije. Meni je bila vedno
všeč in blizu reportažna fotografija.
Med študijem sem se navdušila tudi za
bolj umetniško, avtorsko fotografijo.
Kaj vam je ta šola dala?
Predvsem dobro razumevanje fotogra-
fije.
Vas je kateri od predavateljev še po-
sebej navdušil?
Študij fotografije niso suhoparna pre-
davanja, ampak je delo v skupinah, tudi
na terenu, v temnici in studiu. Nekateri
profesorji so nam dali veliko, drugi ne-
koliko manj.
Za diplomsko delo ste izbrali ri-
bištvo. Kaj vas je k temu spodbudi-
lo?
Splet okoliščin … Za portfolijo na spre-
jemnem sem naredila serijo fotografij
Arga, ravno v času, ko so nekdanjo to-
varno porušili in na tem mestu hoteli
narediti veliko počitniško naselje.
Osebno mislim, da je tak način turi-
stične ponudbe preživet in ljudje danes
iščejo doživetja, ne pa ležalnika na
plaži. Izola ima v tem kontekstu ogrom-
no ponudbe, zgodovino, kulturo … V
nadaljevanju je naneslo tako, da sem
šla z ribiči in legendarnima barkama Ri-
ba I in II na morje, fotografirala sem tu-
di proizvodnjo ribjih konzerv. Nekaj
mesecev kasneje je bila proizvodnja
preseljena drugam, še zadnji barki, iz
nekdaj velike flote Delamarisovih ladij,
pa poslani na razrez. Tako sem bila
priča koncu ribiške industrije in dejav-
nosti v Izoli. Osebno se mi zdi, da
imam veliko srečo, da mi je uspelo do-
kumentirati ta delček zgodovine.
Na razstavljenih fotografijah ste upo-
dobili ribiče pri ribolovu in delavke
v ribji predelovalni industriji. Kako
ste vzpostavili stik z ribiči, kako so
vas sprejeli, kako ste se medsebojno
ujeli in uskladili?
To so preprosti ljudje, s katerimi sem se
odlično počutila in so me sprejeli za
svojo.
Ste te fotografije že kje razstavili?
Moja ideja je bila, da bi se v nekdanjih
prostorih prodajalne Delamarisa uredi-
la stalna zbirka predmetov in razstava
fotografij. Vendar žal ne na Občini ne
na TIC-u niso imeli preveč posluha ne
dobre volje, da bi se projekt uresničil.
Zame pa je to daleč prevelik, tako fi-
nančni kot organizacijski zalogaj.
Je vaša diplomska naloga morda že
izšla v obliki knjige? V Izoli, kjer je
ribištvo doma že več kot ti-
soč let, bi pričakovali, da
bodo tako knjigo z veseljem
natisnili in tržili …
Narejen je foto esej, a, kot
rečeno, je v mojem arhivu
in čaka na ugodnejše čase
…
Kakšni so bili v času študija
vaši poklicni načrti, sanje,
želje?
Reportažna fotografija je za-
me bila in še je vedno tisto,
kar me veseli, mi daje moč
in navdih.
Kaj od tega vam je uspelo
uresničiti?
Nekaj časa, pred leti, sem
delala za novičarski spletni
portal. Bili smo zagnana in
odlična ekipa. Zataknilo se
je, ko je bil spletni portal
prodan, novi lastnik pa ni imel preveč
posluha za nas. Moja sedanja služba je
tudi tesno povezana s fotografijo. V tem
smislu imam srečo. Načrtov imam ved-
no polno glavo, to mi daje energijo in
me žene naprej.
Kateri fotografi so vam še posebej pri
srcu in vas navdihujejo?
Sebastiao Salgado in predvsem vsi fo-
tografi Magnum agencije, od njene
ustanovitve do danes. Od domačih pa
Edi Šelhaus (zamejski fotoreporter),
Kerbler Stojan (Haložani), Tone Stojko
(slovenska pomlad) in Manca Juvan in
Jure Eržen od mlajše generacije fotore-
porterjev.
Ogledali ste si kar nekaj razstav sve-
tovno znanih fotografov. Naštejte
nam nekaj imen fotografov, mest in
galerij, ki ste jih obiskali zaradi raz-
stav.
S prijatelji smo pred časom vsako leto
obiskovali festival fotografije v Bratisla-
vi, kjer se je dalo videti precej novosti
in teženj v fotografiji. Ljubljana je imela
v gosteh kar nekaj pomembnih razstav,
npr. predlani je bil na ogled Salgadov
celotni opus fotografij, v CD so imeli
predavanja in spoznavne večere legen-
darni fotoreporterji, kot James Na-
chtwey, Christopher Morris in drugi …
V Istanbulu sem si ogledala razstavo
turškega Magnum fotografa Are Guler-
ja, v Rimu je Muzej sodobnih umetno-
sti imel v gosteh zbirko najbolj znanih,
lahko rečemo ikonskih fotografij agen-
cije Magnum, od njenih začetkov do
danes, ki sem si jo tudi ogledala.
Ste tudi navdušena popotnica. Prite-
gujejo vas gore. O popotnih doživlja-
jih pišete blog. Bi lahko povedali kaj
o tem?
Bolj kot gore so to hribi in zaradi tega,
da vzdržujem kondicijo in sem v formi.
Ne maram zaprtih prostorov, telovad-
nic, zato grem raje teč ali kam na po-
hod. Na popotovanjih naredim veliko
posnetkov in fotografij, ki jih potem ne-
kako smiselno in kronološko sestavim
v popotniški dnevnik in objavim na
blogu. Trenutno sem v velikem zao-
stanku z objavami, vendar imam izred-
no malo časa.
Kako vam uspe uskladiti čas za
družino, službo, potovanja in umet-
niško fotografijo?
Dneve izkoristim od prve do zadnje mi-
nute čim bolj intenzivno.
Hvala za tako izčrpne odgovore, bral-
ce pa že zdaj povabimo na srečanje z
vami, ki bo 4. 10. 2019 ob 19. uri v
čitalnici Mestne knjižnice Izola.
Hvala vam, veselim se srečanja in
druženja v oktobru. Vljudno vabljeni
vsi, ki imate radi Izolo in njene prebi-
valce, ste ljubitelji fotografije, predvsem
pa vam je mar za dediščino tega sloven-
skega mesta.
Špela Pahor
P
Pogovor / Petra Cupač
“Vedno sem bila
zelo zvedava!”
Kultura 11. julija 2019 9
Jolka Milič ima na slovenskem književnem prizorišču
posebno mesto kot kritičarka, polemistka in glosarka, njena
izjemna vloga pa je najbolj opazna na področju prevajanja
– predvsem slovenskih pesnikov (Kosovel, Kravos, Zlobec,
Šalamun, Fritz, Minatti...) v italijanščino. Tu je opravila
velikansko delo, postala je eminentna posredovalka
slovenskega pesniškega izročila na Apeninskem polotoku
in je zagotovo najbolj zaslužna, da slovenska književnost
živi tudi v zavesti italijanskega literarnega prostora. Na tem
področju ji ni najti para ne po količini prevedenih del ne po
odmevnosti njene prevajalske veščine. Jolka Milič že
desetletja sodeluje z najbolj pomembnimi italijanskimi
literarnimi publikacijami, med katerimi ima posebno mesto
spletna revija Fili
d’Aquilone, ki že
od leta 2006
uspešno posre -
duje pro dorna
raz mi šlja nja o
knji žev nosti, ki
jih pod pisujejo
zna me nit i  i ta -
lijanski avtorji. V
zadnji, 51. šte -
vilki je Miličeva
objavila zajeten
izbor poezije
Marija Čuka s spremno besedo Nadie Roncelli. Revija Fili
d’Aquilone je Čuku namenila mesto središčnega pesnika,
saj je objavljenih skoraj 50 njegovih poezij, ki zajemajo
domala vsa pesnikova obdobja. Prevodi v italijanščino so
tekoči in zaznamujoči ter predstavljajo tržaškega ustvarjalca
v polnem sijaju njegove umetnosti, ki je tudi na slovenskem
literarnem podnebju čedalje bolj upoštevana in cenjena.
Zdaj ga bo po zaslugi Jolke Milič podrobneje spoznala tudi
italijanska javnost.
Pesmi Marija Čuka v italijanskem 
prevodu Jolke Milič v reviji Fili d’Aquilone
Gorica / 38. Filmski festival Sergio Amidei 
Zgodbe o zgodovinskih,
moralnih in političnih travmah
  sredo, 3. julija, so v pro-
storih goriške Mediateke
predstavili 38. izdajo fil-
mskega festivala Sergio Amidei,
ki bo potekala od 18. do 24. julija
na sedežu Hiše Filma in v parku
dvorca Coronini Cronberg v Go-
rici. Festival prirejajo združenji
Sergio Amidei in Hiša filma ter
oddelek DAMS videmske uni-
verze. Na predstavitvi so pri-
sotne pozdravili deželna od-
bornica za kulturo Tiziana Gi-
belli, goriški župan Rodolfo Zi-
berna, ki je poudaril ključno
vlogo velikih posameznikov,
ki so od vsega začetka vodili fe-
stival, predstavnik Fundacije
goriške hranilnice Bruno Pa-
scoli in podpredsednik Trgov-
ske zbornice za Julijsko krajino
Gianluca Madriz - predstavniki
vseh ustanov, ki so nudile fi-
nančno podporo festivalu. V
podrobnosti so program le-
tošnjega festivala predstavili
predsednik združenja Sergio
Amidei Francesco Donolato,
sodelavka Martina Pizzamiglio
in organizacijski vodja nagrade
Amidei Giuseppe Longo.
38 let po prvi izdaji ohranja festi-
val Sergio Amidei isti ambiciozni
cilj: promocijo kinematografske
kulture, namenjeno še posebno
študentom kinematografije, stro-
kovnjakom, ki delajo v filmskem
sektorju, filmskim navdušencem
in gledalcem, ki z zanimanjem
odkrivajo svet kinematografske-
ga pisanja v vseh njegovih ra-
zličicah. Na letošnjem programu
bo 70 filmskih projekcij, ki bodo
razdeljene na 12 tematskih sklo-
pov, v katere spadajo tudi številna
predavanja, pogovori z avtorji,
predstavitve knjig in srečanja z
raznimi filmskimi izvedenci.
Oganizatorji festivala pričakujejo
obisk 12000 ljubiteljev filma.
Za mednarodno nagrado za naj-
boljši scenarij, ki jo bodo podelili
V v sredo, 24. julija, v parku dvorcaCorinini, se letos poteguje sedemcelovečercev, ki jih je določila
žirija: Ricordi? (Valerio Mieli),
Najljubša (Yorgos Lanthimos),
Hladna vojna (Pawel Pawlikov-
ski), Ma cosa ci dice il cervello
(Riccardo Milani), Il traditore
(MRCO Bellocchio), La terra
dell’abbastanza (Damiano D’In-
nocenzo in Fabio D’Innocenzo)
in Sulla mia pelle (Alessio Cre-
monini). Režija bo nagradila naj-
bolj izvirno delo, ki se bo odliko-
valo po sodobnosti pripovedi in
pozornosti do družbenih tema-
tik. Nagrado za avtorski opus, ki
jo vsako leto prejme avtor, ki se
izkazal za popolnega umetnika s
posebnim poudarkom na pisanju
scenarijev in pripovedovanju
zgodb, so letos dodelili nemški
režiserki, igralki in scenaristki
Margarethe von Trotta. Margare-
the von Trotta se s svojim delom
posveča obnovi vsebin, obravna-
va aktualna vprašanja in se preko
analize psiholoških vzgibov svo-
jih junakov osredotoča predvsem
na razvoj ženskih likov, ki so
kompleksni, a jasno opredeljeni
in utopljeni v svoj čas. Nagrado
za filmsko kulturo prejme letos
Sergio Toffetti, predsednik muze-
ja filma iz Turina. To nagrado po-
deljujejo osebnosti, ki se v delu
ne omejuje le na svoje območje,
ampak predstavlja transverzalno
referenčno točko za filmsko kul-
turo in s tem prispeva k ustvar-
janju in zorenju vedno novih iz-
kušenj ter znanstveno pripomore
k razvoju kinematografije. Toffet-
ti si veliko prizadeva še posebno
na področju ohranjanja filmov,
na festivalu pa bo prisoten ob
predvajanju restavrirane verzije
filma Roma citta' aperta, za kate-
rega je scenarij s Federicom Felli-
nijem in Robertom Rossellinijem
napisal tudi Sergio Amidei.
Z nagrado za avtorski opus je po-
vezan tudi poseben tematski
sklop letošnjega festivala, ki pred-
stavlja nemške filme iz zgodovin-
skega obdobja 1965 – 1984 in
ima namen povabiti navzoče k
ponovnemu razmišlanju o
evropski dediščini, njenih nega-
tivnih plateh in trenutnem raz-
voju pluralnosti in raznolikosti.
V sekciji Spazio Off bo kinema-
tografski kritik in univerzitetni
profesor Roy Menarini obravna-
val dela neodvisnega in obrobne-
ga italijanskega in mednarodne-
ga filma s posebnim poudarkom
na delih sodobnih režiserk, ki se
na antropološki način lotevajo
svojega dela. Na letošnjem pro-
gramu je tudi obravnavanje pi-
sanja scenarijev “long-running”
za televizijske nadaljevanke in
web-serije – gledalci si bodo lah-
ko ogledali dve episodi serije
“L’amica geniale”, ki so jo v režiji
Saveria Costanza snemali na po-
dlagi literarne uspešnice Elene
Ferrante. Posebna sekcija festivala
Amidei se osredotoča na razisko-
valno delo in ovrednotenje arhiv-
skega materiala in krajevnih fil-
mskih fondov še posebno tistega,
ki ga hranijo v goriški Mediateki:
letos bodo v tej sekciji predvajali
kratkometražni film Sinfonia
gradese. Na sporedu bodo tudi
predavanja, srečanja in predsta-
vitve literarnih del, s katerimi se
bodo poglobili v scenarijsko de-
lo, za najmlajše ljubitelje filmov
bo poskrbljeno v sekciji Amidei
Kids.
Podrobna analiza filmskih scena-
rijev, skrbna izbira filmov, pogo-
vori z avtorji in bogate delavnice
se na letošnjem festivalu Amidei
naslanjajo na glavno tematiko
(Ne) skladnosti, ki postavlja v
ospredje analizo zarez in zgodo-
vinskih, moralnih in političnih
travm z glavnim namenom oza-
veščati navzoče o sedanjosti. Iz-
brana tema se zrcali tudi v izbiri
razpoznavnih grafičnih elemen-
tov festivala: zareze, zlomi in ra-
zlične plasti na temnem polju po-
nazarjajo občutljive kombinacije
različnih prostorov in trenutkov
življenj posameznikov in družbe.
Celoten program festivala in spo-
red z urniki si lahko preberete na
spletni strani www.amidei.com.
Katja Ferletič
JEZIKOVNICA
Féstival ali festivál?
Poletje je čas neštetih in raznovrstnih prireditev, mnoge med njimi
uvrščamo med festivale. Ste se kdaj vprašali, kaj točno pomeni ta
beseda, ki se nenehno pojavlja v medijih? Slovar slovenskega
knjižnega jezika pravi, da je festival “večdnevna prireditev, ki omo-
goča pregled dosežkov na določenem kulturnem področju”, in na-
vaja primere rabe: “organizirati festival; predvajati film na festiva-
lu; udeleženci festivala / filmski, folklorni, glasbeni, gledališki fe-
stival; festival jazza”. Kaj pa izvor besede? Pomagamo si lahko s
Slovenskim etimološkim slovarjem, kjer piše, da je festival
“večdnevna kulturna prireditev”, beseda pa je v slovenščino bila
prevzeta iz tujih jezikov z osnovo v latinščini (festivus 'praznični',
festum 'praznik'). Do sem vse lepo in prav. Kje pa se zaplete? Z be-
sedo festival imamo v slovenščini namreč več težav. Pojdimo po
vrsti.
Če se najprej zaustavimo pri pravorečni podobi besede festival, se
bomo hitro spomnili, da smo na različnih festivalih slišali različno
naglašeno besedo festival. Knjižni naglas je seveda na drugem me-
stu, z ostrivcem na a, torej festivál. O mestu naglasa v besedi festi-
val se lahko na spletnem jezikovnem portalu Fran poučimo tako v
Slovarju slovenskega knjižnega jezika kot Slovenskem pravopisu,
Slovenskem etimološkem slovarju, Sinonimnem slovarju sloven-
skega jezika pa tudi v Gledališkem terminološkem slovarju, vse-
povsod je naglas označen na drugem zlogu, torej festivál. Čeprav
mesto naglasa, ko pišemo, v slovenščini označujemo samo, ko bi
zaradi enakopisnic lahko prišlo do dvoumnosti (táko: takó, jesén:
jesen), se zavedajmo, ko izgovarjamo besedo festival, da je v
knjižni oz. standardni slovenščini ne naglašujemo na prvem, tem-
več drugem zlogu. Ne torej féstival, temveč festivál. Pa čeprav me-
sto naglasa na besedi, ko jo izgovarjamo, ni označeno.
Zaplete se tudi pri veliki začetnici, kadar pred besedo festival stoji
vrstilni števnik. Je števnik že del polnega imena festivala ali ne? Le-
tos jeseni bo v Mariboru že 54. Festival Borštnikovo srečanje, julija
pa je v Mavhinjah 13. Zamejski festival amaterskih dramskih sku-
pin. V obeh primerih števnik ni del festivalskega naslova, zato se z
veliko začetnico napiše prva beseda za števnikom, v prvem prime-
ru je to samostalnik Festival, v drugem pa pridevnik Zamejski, oba
sta z veliko zapisana zato, ker predstavljata prvo besedo poimeno-
vanja. Po drugi strani se v Ljubljani v organizaciji Centra za slo-
venščino kot drugi/tuji jezik prav tako julija dogaja 55. seminar slo-
venskega jezika, literature in kulture, ki je marsikomu med nami
dobro znan. V tem primeru sicer ne gre za festival, ker pa je perio-
dična prireditev, njen naslov lahko primerjamo s festivalskimi. Vi-
dimo, da je števnik del naslova, zato je prva beseda za njim zapisa-
na z malo začetnico. Nič od naštetega ni napačno, odvisno je od iz-
bora, kaj predstavlja prvo besedo poimenovanja – tista mora biti z
veliko.
In še zadnje, kar nas bega. Kakšna se vam zdijo ta poimenovanja:
60. Jazz festival Ljubljana, 67. Ljubljana Festival, Festival Lent 2019,
Primorski poletni festival, Pizza festival, Festival JEFF, Festival sivke
na Krasu? Če jih primerjate, opazite, da je beseda festival ponekod
na prvem, ponekod na drugem ali tretjem mestu v poimenovanju.
Kaj od tega ni primerno? S samostalnikom festival ni v navedenih
primerih nič narobe, v nekaterih primerih pa je neustrezno zapo-
redje besed pred njim. Najbolj bode v oči Ljubljana Festival, ki je
bil s svojo neslovensko skladenjsko strukturo, ko je desni prilastek
na levi strani jedra, tudi tarča številnih kritik. Ta prireditev se je v
preteklosti čisto običajno pravilno imenovala Festival Ljubljana.
Kot je zapisano v spletni jezikovni svetovalnici na jezikovnem por-
talu Fran, pa prej menda celo Ljubljanski festival – to bi bilo tudi
najbolj logično. Ker pa se z našimi pridevniki zaplete pri prevajan-
ju v angleščino, tudi slovenska imena slovenskih festivalov postaja-
jo vse bolj podobna tujim skladenjskim vzorcem (jazz festival bi
lahko bil npr. festival jazza ali jazzovski festival). Pohvalno med
naštetimi pa slovenski skladnji ustrezajo: Primorski poletni festival,
Festival Lent in Festival JEFF ter Festival sivke na Krasu.
Pomislite letos, ko se boste udeležili katerega od poletnih festiva-
lov, kako se imenuje in zakaj.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za slovenistiko Fakul-
tete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izva-
ja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi ra-
di brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: 
vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
Vladka Tucovič Sturman 65
Foto damj@n
Foto JMP
Srečka Černe Artač: Drobtinice življenja
Drobtinice življenja je naslov nove pesniške zbirke, ki je v teh
dneh izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Njena avtorica je Srečka
Černe Artač, kulturna delavka in učiteljica v pokoju, ki je svoje
pesniško ustvarjanje znala oplemenititi z izrednim čutom za le-
poto jezika in slovenske pisane besede. Kot beremo v uvodnem
sestavku Nasititi se s kruhom poezije izpod peresa avtoričine
hčerke in literarne ustvarjalke Majde
Artač Sturman, ki je pesniško zbirko tu-
di uredila, predstavljajo te pesmi drob-
tinice življenjskih opažanj in modrosti,
ki jih je avtorica dolga leta hranila v le-
po izpisanih zvezkih. Naslov, ki si ga je
zamislila za pričujočo zbirko, priklicuje
v spomin Slomškove Drobtinice, ki so
tedanje bralce s preprostimi pesmimi
in zgodbami nahranjale z zvočnostjo
slovenske besede in ohranjale ljubezen
do slovenskega jezika.
Vsebinsko se pesmi razpenjajo od do-
movinske do življenjskoizpovedne in
religiozne tematike in so v knjigi glede
na raznolike tematske okvire razvrščene v šest sklopov. Avtorica v
svoje verze vpleta različne motive, od upodobitve narave do
stvarno poučnih nazorov, vezanih na njeno pedagoško izkušnjo,
take, ki odražajo pogled na aktualno družbeno stvarnost in so-
cialno motiviko, vse do religioznih motivov, iskanja svetega in
vdanosti višjemu življenjskemu načrtu. Tudi oblikovno se pesmi
razlikujejo in zaobjemajo tako sonete kot krajše lirske utrinke v
prostem verzu. Zgoščenost izraza govori o dragocenosti jezika, o
skrbi za zvočnost in zaokroženost rime in obenem omogoča pre-
prostost in čudenje ob videnju tistega, česar sodobni človek mar-
sikdaj ne utegne zaznati ali opaziti. Njene drobtinice življenjskih
utrinkov so kot bežni prebliski, ki ostanejo “na mizi, pogrnjeni s
prtom besedne vezenine”. Oblikovna izbira slovenskih narodnih
vezenin, ki knjigo krasijo, so še dodatna vez z izročilom, katere-
mu avtorica ostaja zvesta in ga posreduje tudi prihodnjim rodo-
vom.
O avtorici: Srečka Černe se je rodila leta 1925 v Solkanu, kjer je
tudi obiskovala osnovno šolo. Študij je nadaljevala v Gorici in le-
ta 1942 maturirala na goriškem učiteljišču. Poučevala je v Trno-
vem, Solkanu, Tomaju, na Plavjah, v Rojanu, pri Svetem Ivanu, v
Briščikih, na Opčinah, do upokojitve leta 1986 pa na šoli Alojza
Gradnika na Repentabru. Znanje, pridobljeno v času šolanja in
pretanjeno obvladanje italijanščine je nadgradila z veseljem do
prevajanja. Nekaj prevodov pesmi Ljubke Šorli Bratuž je objavila
v glasilu Jadro (10, 2001) . Veselje do pisanja in uprizarjanja
otroških igric je delila z možem Ivanom Artačem, s katerim si je
ustvarila družino na Opčinah. Pripravljala je razstave ročnih del
in pisala dramske prizore za zaključne šolske prireditve. Prizorček
Igrajmo se poklice je izšel ob 40-letnici izhajanja Pastirčka v
brošurici Pastirčkov oder 1 (1986) . Pesmi je od leta 2006 obja-
vljala v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe, v tedniku Novi glas
in v glasilu openske župnije Naša Beseda. Drobtinice življenja so
njena prva pesniška zbirka, v kateri so zbrane pesmi, ki jih je od
leta 2006 objavljala v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe, v
tedniku Novi glas in v glasilu openske župnije Naša Beseda, kot
tudi še neobjavljene pesmi.
Pri Goriški Mohorjevi družbi je izšla
nova pesniška zbirka
Tržaška11. julija 201910
Pritrkovalska skupina Turn - Sklepni koncert
Na 14. navadno nedeljo so člani pritrkovalske skupine Turn iz Mačkolj
priredili sklepni koncert v domači cerkvi sv. Jerneja. Slavnostni
trenutek je izzvenel po sv. maši, ki jo je daroval župnik g. Metod
Lampe. Pritrkovalci so v prikupnem prezbiteriju namestili ogrodje s
triglasnim zvonilom, ki ga je ob letošnjem božičnem koncertu izdelal
domačin in pritrkovalec Vladimir Novak.
Delovanje pritrkovalske skupine v pretekli sezoni je povzel njen vodja
Martin Tul. Med najpomembnejše dosežke v letu 2018 spada
priznanje polnopravnosti članstva znotraj Zveze cerkvenih pevskih
zborov iz Trsta kot osveščanje in ohranjanje sakralne glasbe s
posvečenimi glasbili, zvonovi.
Plodna sezona pritrkovalske skupine Turn se je pričela s
sodelovanjem na 70. Marijanskem shodu na Opčinah. Z
obeleževanjem dneva miru 21. septembra, v sklopu evropskega leta
kulturne dediščine, so se nekateri člani odzvali povabilu prof. Borisa
Pangerca in umetnost pritrkavanja prikazali dijakom in dijakinjam
NSŠ Simona Gregorčiča iz Doline. Svoj poseg so poleg teoretičnega
uokvirjanja prikazali z igranjem na uglašene cevi. Ob koncu meseca
septembra so pritrkovalci sodelovali pri obhajanju farnega zavetnika
sv. nadangela Mihaela v Zgoniku. V jesenskem mesecu oktobru so
se člani pritrkovalske skupine Turn odpravili v Goriška Brda na že
tradicionalno srečanje in memorial Don Silvano Pozzar v priredbi
pritrkovalske skupine Grup Cultural Furlan Scampanotadors Mossa.
Značilnost omenjenega srečanja je v tem, da se pritrkovalske
skupine izmenjujejo in istočasno pritrkujejo iz štirih zvonikov. V
polovici meseca novembra, pri vsakoletnem snidenju z g. škofom v
stolnični cerkvi pri maši Hvaležnici, so člani pritrkovalske skupine
Turn poskrbeli za slovesno igranje na tamkajšnje zvonove. Mesec
januar je prežet z različnimi oblikami božičnih koncertov. Letošnjega,
ki je potekal v stolnici sv. Justa v priredbi ZCPZ iz Trsta, so poleg
pevskih točk sooblikovali tudi člani pritrkovalske skupine Turn z
izvajanjem raznovrstnih ritmičnih sosledij na izvirno triglasno zvonilo,
sestavljeno iz uglašenih glasbenih cevi. V četrtek, 4. julija, pa so
člani pritrkovalske skupine Turn poskrbeli za slovesno pritrkavanje v
Dolini pri obhajanju opasila sv. Urha nadškofa.
Koncert v domači cerkvi sv. Jerneja se je končal z mislijo g. Lampeta,
da bi pritrkovalci vztrajno nadaljevali redne vaje ter s svojimi pesmimi
napajali duha župljankam in župljanom ter vsem ljudem dobre volje,
ki si vzamejo čas, da jim prisluhnejo. / Martin Tul
Sanje za Mirjam pri Sv. Ivanu v Trstu
V okviru aktivnosti v dobrodelne namene Sanje za Mirjam, v spomin
na ugledno slavistko, intelektualko, prof. Mirjam Brajkovič, so 7.
junija 2019 predstavnica logaškega Javnega sklada Republike
Slovenije za kulturne dejavnosti Tanja-Pina Škufca, predstavnik
knjižnice Logatec Gvido Komar in predstavniki Društva univerza za
tretje življenjsko obdobje Logatec, predsednica Metka Rupnik ter
člani organizacijskega odbora v svetoivanski rajonski knjižnici Fabio
Saffi predstavili svoje aktivnosti znotraj posameznih ustanov,
uglednega logaškega pesnika Andreja Žigona ter značilnosti in
znamenitosti logaškega območja. Tržaška društva, ki so organizirala
srečanje, so z veseljem sprejela goste, ki bi želeli še sodelovati.
Opravičeno odsotna sta ugledne goste pisno pozdravila slovenska
občinska svetnika Valentina Repini in Igor Švab, med ogledom
slovenskega Trsta je goste, ob srečanju na ulici, pozdravil odvetnik
in profesor Peter Močnik. Po sprejemu gostov v svetoivanski knjižnici
Fabio Saffi je profesorica in kulturna delavka Elena Cerkvenič, s
sodelovanjem profesorice Maje Brajkovič, vodila srečanje in
poudarila pomen aktivnosti za medsebojno spoznavanje, druženje
in nadgrajevanje lastne identitete v soočanju s predstavniki uglednih
ustanov iz Slovenije. Elena Cerkvenič je predstavila poezijo Brune
Marije Pertot z naslovom Oda pomladi iz zbirke Črnike dobre na
nabrežju, ki je izšla ob petdesetletnici založbe Mladika. V
popoldanskih urah so si gostje ogledali znamenitosti slovenskega
Trsta, razstavo v Narodnem domu in Tržaško knjižno središče.
Sprehod po slovenskem Trstu je vodila kulturna delavka in
profesionalna vodička Miroslava Leban. Žal je sprejem skupine
zaznamovala neizmerna bolečina, ker uglednega profesorja,
intelektualca Aleksandra De Luise ni več med nami. Organizatorji
so mu posvetili to srečanje in mu poklonili poezijo Alojza Gradnika
Eros-Thanatos. Prebrala jo je dvojezično, v slovenščini in v
italijanščini, Elena Cerkvenič.
Kratke S 1. strani
Razprava o ...
  kroglo mizo v
Samatorci, ki jo je
vodila časnikarka Breda
Susič, so sooblikovali avtor
članka prof. Peter Černic,
načelnik Urada za slovenske šole
na deželnem šolskem uradu dr.
Igor Giacomini, ravnatelj,
dodeljen Uradu za slovenske
šole, prof. Tomaž Simčič,
ravnateljica večstopenjskih šol v
Doberdobu in Špetru
prof. Sonja Klanjšček
in deželni tajnik
Sindikata slovenske
šole prof. Jožko
Prinčič.
Prof. Černic je
prisotnim analiziral
temne in svetle plati
oz., kaj so nam
prinesli členi o šolstvu
v zakonu 38 in kaj ne
ter kaj smo in nismo
znali izkoristiti. Ne
moremo mimo
ugotovitve, da je
zakon Slovencem v
Italiji prinesel državno
šolstvo v Benečiji, ta je gotovo
velik dosežek tega zakona.
Zakon nastavlja tudi celo serijo
pozitivnih izhodišč, ki pa v
osemnajstih letih niso dobila
konkretne aplikacije. Zaščitni
zakon je sprejet v trenutku, ko se
italijanska država radikalno
spreminja. Zaščitni zakon
nastane s tem, da normira
zadeve na šolskem področju, ki
so obstajale že prej, ampak
hkrati ne upošteva reform, ki so
istočasno nastajale v italijanski
državi. Nekatere zadeve,
napisane v členih, postanejo
tako neuporabne, ker se je
pravni okvir popolnoma
spremenil. “Dejstvo je, da
slovenska narodna skupnost v
Italiji ni znala dati v teh
osemnajstih letih prave teže
dogajanju in spreminjanju
zakonodaje v Rimu”, je dejal
član višjega šolskega sveta. V
bistvu smo v neki paradoksalni
situaciji, ko se po sprejetju
zaščitnega zakona za določene
pravice, ki so že obstajale leta
2000, moramo danes boriti.
Tako npr. delovanje deželnega
šolskega urada, ki ga zakon
ustanavlja na nejasen način, v
O bistvu ne omogočaneposrednega stika medslovensko skupnostjo in
ministrstvom. Slovenska šola je
izgubila svojo službo za
svetovanje in didaktično
eksperimentiranje, podobno se
je zgodilo tudi s pravico do
evalvacije in nadzora slovenskih
šol, ki jo je pred zaščitnim
zakonom jamčil zakon 932/73.
Drugi problem je priznanje
sindikatov. Nimamo pravice
sodelovati na sindikalnih
dogajanjih na zavodni ravni, kaj
šele na deželni, ali sklicati
sindikalnih zborovanj v
jutranjih urah, ko poteka pouk.
O tem je poročal deželni tajnik
Sindikata slovenske šole prof.
Jožko Prinčič. Osebje se
pritožuje, da sindikat nič ne
pomaga. Profesor pravi, da so res
v težavah, ker niso več toliko
vidni, saj predstavniki sploh ne
smejo več vstopiti v šole in niti
sklicati skupščin. Celo italijanski
sindikat nasprotuje, da
prisostvujejo srečanjem za
podpis pogodbe, češ da niso
vsedržavni. “Te ustanove pa ne
smemo zapustiti, kajti veliko je
naredila za naš obstoj in jo
moramo zato ohraniti in
okrepiti”, je sklenil Prinčič.
Posebno kritičen je bil načelnik
urada za slovenske šole na
deželnem šolskem uradu dr.
Igor Giacomini. Povedal je, da se
zakon večinoma ne izvaja in
tisto, kar se, se izvaja površno.
Slovenska narodna skupnost v
Italiji se ni zavedala sprememb,
ki so se dogajale na državni
ravni, in ni primerno reagirala.
Tako se je zgodilo na primer z
Deželnim inštitutom za vzgojno
raziskovanje, kjer smo imeli
zaposlene slovenske šolnike. Ko
sa ga ukinili, nismo poskrbeli,
da bi ohranili mesta tudi v
novih inštitutih, in v bistvu
pravico izgubili implicitno.
Kritičen je tudi do same
funkcije, ki jo ima. V zakonu
namreč piše, da ima funkcijo
deželnega funkcionarja, dela pa
za ministrstvo, kar pomeni, da
bi moral biti državni. To se
pravi, da je že v osnovi ta status
nerodno zastavljen. Urad nima
nobene avtonomije. Se pravi, da
je bila namestitev tega urada v
času in prostoru zakonsko od
vsega začetka nerodna oz.
nepremišljena. Nihče si ni
predstavljal, da bo urad v sklopu
ogromnega ministrstva, kjer se
jim niti ne svita, da obstajajo
slovenske šole. Zadnji jasen
primer je pogovor z visokim
funkcionarjem iz urada, ki vodi
razpis za ravnatelje, ki ni sploh
vedel, da paralelno obstaja tudi
razpis za ravnatelje slovenskih
šol, je razkril Giacomini.
Načelnik je sklenil z mislijo, da
je glavna težava v tem, da je
težko dobiti sogovornike v
Rimu, ko nobeden sploh ne ve,
da obstajamo, kar je posledica
naše nezmožnosti skupnega
političnega nastopa in
pomanjkanja dialoga med
civilno družbo in uradom. To se
sicer spreminja, saj se zadnje
čase Giacomini pogosto
pogovarja s predsednikoma SSO
in SKGZ, katerima se je tudi
zahvalil.
Prof. Tomaž Simčič se je
osredotočil na pomanjkljivosti
pri komunikaciji in
pomanjkanju kompetenc oz.
kadrov. Potrebno bi bilo
vzdrževati stalen dialog z
ministrstvom, pravi ravnatelj, za
katerega je potrebno osebje,
znanje ter pravne, pedagoške in
didaktične kompetence. Težave
imamo pri kadrovanju učnega
osebja, kaj šele za vse ostale
figure. “Ljudje so razočarani, ker
ne zmoremo šolstva peljali
naprej tako, kot v teoriji
predvideva zakon”.
Svetla plat zakona pa je gotovo
šolstvo v Benečiji, kajti zakon je
zagotovil poučevanje
slovenskega jezika
tudi na srednji šoli.
To je velik rezultat,
brez nižje srednje
šole bi bil nivo
slovenščine bistveno
nižji. Toda zadeva ni
rešena, je povedala
ravnateljica prof.
Sonja Klanjšček, kajti
višje srednje šole, ki
trajajo nadaljnjih pet
let, bi imele veliko
večjo vrednost.
Delno so težavo rešili
s krajevnimi društvi.
Le-ta sofinancirajo
avtobus, ki vozi
študente v Gorico, toda število
dijakov je še prenizko. “Upamo,
da se bo v naslednjih letih to
število povečalo, kajti v Benečiji
so slovenski kraji, ki so zelo na
prepihu in so vredni našega
truda”! je poudarila
Klanjščkova.
Na koncu je bila debata o
demografskem upadu, ki ogroža
italijansko šolstvo in posledično
tudi naše slovenske šole.
Največji osip je pri vpisih s
srednje na višjo šolo. Igor
Giacomini je prepričan, da so
slovenske šole veliko boljše kot
italijanske. Sploh ni res, da smo
drugorazredni, kot mislijo
nekateri. “Mi smo šola
območja”, naše učno osebje
izhaja iz našega okolja, iz
domačih vasi, iz slovenskih
društev. Vse postane
neposredno in posredno
povezano ter ustvari skupnost
na območju. V italijanskih šolah
tega ni več, saj profesorji
prihajajo iz drugih dežel in
lahko posredujejo znanje, a ne
stik z našim okoljem. Zaskrbljen
pa je zaradi naše šolske
ponudbe, predvsem pa zaradi
pomanjkanja poklicne šole.
  prostorih Sveta sloven-
skih organizacij sta v
sredo, 3. julija, predsed-
nik SSO Walter Bandelj in
predsednica SKGZ Ksenija Do-
brila predstavila kandidata za
mesto predsednika paritetne-
ga odbora. Kandidat za to po-
membno vlogo v najvišjem
istitucionalnem organu za
našo slovensko narodno skup-
nost je odvetnik Marko Jarc.
Krovni organizaciji prvič, od
prve namestitve paritetnega
odbora leta 2002, predlagata
vladi skupnega kandidata. V
primeru, da bo vlada imeno-
vala odvetnika za člana pari-
tetnega odbora, bo treba vide-
ti, če ga bo za predsednika
podprla večina članov. Vse je
v bistvu v rokah vlade in ka-
sneje notranjih dinamik pari-
tetnega odbora. Predsednik
SSO Walter Bandelj je pove-
dal, da se je SSO pogovarjal s
SKGZ in sta skupaj pregledali
V najbolj aktivne člane, ki so so-delovali v paritetnem odboruin videli v Jarcu pravo osebo
za mesto predsednika. To je
potrdila tudi predsednica
SKGZ in dosedanja predsedni-
ca paritetnega odbora Ksenija
Dobrila, ki je pou-
darila, da kljub te-
mu da je zadnja
odločitev odvisna
od drugih dejavni-
kov, je močan
znak, da je naša ci-
vilna organizirana
družba izrazila željo po skup-
nem kandidatu. Predlog Mar-
ka Jarca, je nadaljevala Dobri-
la, nastaja iz izkušnje v pari-
tetnem odboru, saj je odvet-
nik član že od leta 2014 in je
med najbolj aktivnimi. Dajal
je konkretne predloge in sve-
toval ukrepe pri reševanju po-
membnih vprašanj (naj ome-
nimo nastanek centralnega
urada za slovenski jezik) ter
vseskozi dokazoval veliko za-
nimanje za delovanje paritet-
nega odbora. Predsednika sta
prepričana, da je odvetnik
prava oseba, oseba s strokov-
nim znanjem, pravimi značaj-
skimi lastnostmi in
motivacijo.
Nazadnje je sprego-
voril še kandidat, ki
se je zahvalil pred-
sednikoma za izka-
zano zaupanje ter
dejal, da sprejema
to kandidaturo z ve-
liko mero odgovor-
nosti, in če bo iz-
voljen, bo gotovo
dal svoj doprinos
na čim boljši način.
Sedanjemu paritet-
nemu odboru zapa-
de mandat 15. juli-
ja, vladna imeno-
vanja bi se morala
končati do 15. av-
gusta in nov paritetni odbor
naj bi se prvič sestal zgodaj v
jeseni.
MČ
Trst / Paritetni odbor
Marko Jarc skupni kandidat
za predsednika
Foto MČ
Foto Niko Tul
Foto MČ
Tržaška 11. julija 2019 11
Obvestila
Mesečna maša v slovenskem
jeziku v domu ITIS, ul. Pascoli
31, bo v torek, 16. julija 2019,
ob 16.30 v cerkvi v I. nad.  (z
dvigalom na oddelek
Margherita, nato levo); vabita
Področni svet Pastoralnega
središča in Vincencijeva
konferenca.
Krožek za družbena vprašanja Virgil
Šček in Krožek Anton Gregorčič
vabita na srečanje o političnem
zastopstvu narodnih manjšin v
deželah s posebnim statutom,
Dolina Aoste in Tridentinska –
JužnaTirolska. V italijanščini bo
predaval nekdanji predsednik
deželnega sveta Doline Aoste
univ. prof. Robert Louvin, sledi
razprava. V petek, 19. julija, ob
17.30 v dvorani Tessitori, Trg
Oberdan 5 v Trstu. Srečanje sodi
v projekt Zastavimo skupne
moči za skupne cilje.
  Praznovanje zavetnika
Bodimo vztrajni in
potrpežljivi kot sv. Urh
DOLINA 
  četrtek, 4. juli-
ja, so v Dolini
pri Trstu praz-
novali vaškega in
občinskega zavetnika
sv. Urha. Večerno praz-
novanje se je pričelo s
pontifikalno sv. mašo
msgr. Metoda Piriha,
ki je somaševal z
vaškim župnikom
Klemnom Zalarjem.
Upokojeni nadškof
msgr. Pirih se je v pri-
digi zahvalil vsem za
prisotnost ter povedal,
da je bil sv. Urh nekdaj
med najbolj čaščenimi
svetniki na Sloven-
skem. Zaupanje je
vzbujal s svojo
prisrčno dobroto, z vztrajno mo-
litvijo in z neutrudnim oznanje-
vanjem evangelija. Njegov zgled,
pričevanje in pogum so že dolga
stoletja in še danes prisotni v
prebivalcih dolinske pražupnije.
V evangeliju nam je Jezus spre-
govoril o sejalcu in semenu. Se-
me je božja beseda, ta ima velik
pomen v našem duhovnem
življenju. Božjo besedo je treba
najprej poslušati, potem pa mo-
ra priti od naših ušes do našega
srca in nato jo moramo udejan-
jiti v življenju, kar je najtežje, a
V
tudi najpomem-
bnejše. Sejalec pa je
v prvi vrsti Kristus,
ki je sejal v dobro in
manj dobro zemljo,
ker je bil veliko-
dušen, potrpežljiv in
vztrajen. Ljudje tega
ne delamo, sejemo
samo, kjer pričaku-
jemo, da bo kaj zra-
slo. Tudi mi mora-
mo biti, tako kot
Božji sin in kot sv.
Urh, bolj potrpežlji-
vi in vztrajni.
Bogoslužje so s
petjem obogatili
pevci cerkvenih
zborov iz Doline,
Boljunca in
Mačkolj s sprem-
ljavo Vinka Šker-
lavaja na orglah.
Po maši so se pri-
sotni ustavili v
cerkvi, kjer so pri-
sluhnili krajšemu
poslovilnemu
koncertu na
Goršičeve orgle
dolinske cerkve,
ki spremljajo
skupnost že od leta 1879 in ki jih
bodo v kratkem obnovili. Izde-
lane so bile po naročilu takrat-
nega devinskega dekana Jurija
Jana in nadžupana Jožefa Pan-
gerca starejšega. Na znamenitih
orglah so od takrat igrali organi-
sti Josip Pangerc, Fran Venturini,
Ignacij Ota, Oskar Kocjančič in
drugi. Koncert, ki je ganljivo po-
peljal ljudi v minule čase in lepe
spomine, so oblikovali organist
Vinko Škerlavaj, klarinetist Mar-
ko Štoka, sopranistka Marta Fa-
bris in tenorist Marjan Strajn.
Ob izhodu iz župnijske cerkve sv.
Urha je občane čakal še kulturni
program pihalnega orkestra
“Breg” in moškega pevskega
zbora “Valentin Vodnik”. Sledili
so prijetno družabno srečanje z
domačimi dobrotami in ogled
ter nakup domačih izdelkov na
sejmu društva Hopla.
Matevž Čotar
  Posvet o kmetijstvu 
Kmečka dejavnost je
bila tu vedno razvita
DEVIN 
  irko Špacapan je bil
dejaven na različnih
področjih,
političnem, kulturnem,
športnem in zdravstvenem.
Veliko skrb je namenjal
tudi našemu ozemlju, na
katerega je bil posebno
navezan. Tudi na to niso
pozabili pri Krožku Anton
Gregorčič. Projekt
Zastavimo skupne moči za
skupne cilje, ki ga krožek
izvaja že od lanskega leta in
tudi letos s finančno
podporo Dežele FJK, se je
dotikal vseh teh tematik.
Nazadnje so, v petek, 28.
junija, v sodelovanju s
Kmečko zvezo organizirali
posvet v konferenčni
dvorani Devinskega gradu o
temi Teritorij kot odločilni
dejavnik za razvoj kmetijstva
ter gospodarskih, družbenih
in naravnih posebnosti.
Posvet je odprl predsednik
Kmečke zveze Franc Fabec, ki
je v uvodnem govoru gledal
zelo kritično na dosedanje
pravilnike, ki zavirajo razvoj
na tržaškem in goriškem
Krasu. Predsednik upa, da je
ta zgodovina prišla do konca
in da se počasi začenja novo
obdobje, ko bi lahko vsak
razvijal dejavnosti na svoji
kraški zemlji, da bi to
območje zopet zaživelo tako
kot v preteklosti. “Kmetijstvo
je bilo tukaj vedno razvito,
bila je dejavnost, ki je
spoštovala naravo in ne
uničevala”, je sklenil
predsednik. Po kratkih
pozdravih predsednika Krožka
Anton Gregorčič Bernarda
Spazzapana in podžupana
M Občine Devin-NabrežinaWalterja Pertota je profesorGianluigi Gallenti podal svoje
izčrpno poročilo o pomenu
ozemlja ter o kulturi izdelkov,
pridelkov, prostorov ter
enogastronomske ponudbe,
ki nastanejo na takem
ozemlju, kot je kraško, in
koliko prednosti ima lahko
dežela, če razvija tako okolje.
Žal, pravi profesor, ostajajo
predpisi, ki so preveč
centralizirani in ne
upoštevajo posebne primere,
kot je Kras.
Sledili so programirani
posegi. Predstavnik Kmetijsko
gozdarske zbornice Branko
Ravnik je predstavil, kako se v
Sloveniji obnašajo s
smernicami Natura 2000, ki je
evropsko omrežje posebnih
varstvenih območij z
osnovnim ciljem ohraniti
biotsko raznovrstnost.
Podobno je tudi biologinja in
naravoslovka Paola Modena s
svojim posegom Dobre prakse
upravljanja ozemlja
predstavila izkušnje v Občini
Negrar v Valpolicelli,
predvsem kar se tiče
vinogradništva. Nazadnje je
predsednik deželne ustanove
RomaNatura dr. Maurizio
Gubbiotti spregovoril o
kmetijstvu kot o sredstvu za
zaščito okolja. Posvet sta
sklenila govora dr. Luciana
Sullija in dr. Pierpaola
Zanchettija iz službe za
biotsko raznolikost Dežele
FJK, ki so orisali smernice za
kmetijske posege na
zavarovanih območjih na
Krasu, s katerimi bi Dežela
FJK rada olajšala kmetom
razvoj ozemlja. Prestroge
predpise je na koncu posveta
priznal tudi deželni odbornik
za kmetijske, gozdarske in
ribiške vire Stefano Zannier,
ki pričakuje večjo
fleksibilnost pravilnikov v
prihodnosti.
MČ
Pastoralna enota Sesljan, Devin, Ribiško naselje
Skupno romanje 
na Sv. Višarje
  soboto zjutraj, 15.
junija, se je na
parkirišču ob stari
štivanski cerkvi sv. Ivana
zbrala lepa skupina romarjev
iz treh župnij, ki od
minulega septembra
sestavljajo novo pastoralno
enoto, med njimi je bila tudi
lepa skupina slovenskih
župljanov. Župnik nove
pastoralne enote don Fabio
La Gioia je organiziral
skupno romanje na Sv.
Višarje. Tisti romarji, ki so se
odločili, da bodo poromali
do svetišča peš, so iz
avtobusa izstopili v dolini
Zajzere, ostali pa so šli do
Žabnic in so se na vrh podali
z žičnico.
Po skupnem kosilu v enem
izmed gostišč so se zbrali za
cerkvijo in se na sveto mašo
pripravili s krajšim
razmišljanjem ob odlomku
iz Apostolskih del, o
prihodu Sv. Duha na
Binkoštni dan, kako Sv. Duh
s svojim delovanjem
povezuje cerkveno občestvo,
in o Mariji, materi Cerkve.
Sledila je predpraznična
sveta maša v čast Svete
V Trojice, katere praznik smopraznovali naslednji dan.Bogoslužje so oblikovali
sami romarji. Slovenci smo
sodelovali z branjem
drugega berila, izmeničnih
kitic psalma in s prošnjami.
Seveda ni manjkala niti
slovenska pesem ob orgelski
spremljavi. Med drugim je
gospod župnik na začetku
homilije povedal nekaj misli
tudi v slovenščini. Slovensko
molitev pa je bilo slišati tudi
na avtobusu, kjer smo
skupno zmolili desetko
rožnega venca, izmenično
eno Zdravo
Marijo v
italijanščini,
drugo v
slovenščini.
Skupna
molitev in
petje ter
skupno
druženje je
romarje treh
župnij lepo
povezalo.
Duhovno
obogateni
smo se
zadovoljni z
novimi
izkušnjami
srečno vrnili
domov.
Italijanske
skupnosti
treh župnij
so se drugi dan ponovno
zbrale v cerkvi sv. Ivana v
Štivanu pri skupni sv. maši.
Gospod nadškof Carlo Maria
Redaelli je namreč podelil
zakrament sv. birme skupini
fantov in deklet iz Sesljana,
Devina in Ribiškega naselja.
Nekateri izmed teh so se
udeležili tudi romanja in so
se med hojo na Sv. Višarje
pod vodstvom don Fabia in
animatorja Denisa na
nekoliko drugačen način
pripravili na prejem
zakramenta svete birme.
O. T.
Dve srečanji na temo prevar v škodo starejših
občanov
Občina Dolina organizira, v sodelovanju z Legijo karabinjerjev
dežele Furlanije Julijske krajine – s Postajo v Dolini, dve javni
informativni srečanji o temi prevar v škodo starejših oseb. Na
srečanjih bo obravnavana pretežno tematika goljufij s strani lažnih
karabinjerjev, lažnih uslužbencev družb ENEL in AceGas. Govor
bo o načinih preprečevanja tatvin po domovih, o kraji identitete,
o sleparijah na bankomatih in kloniranju kreditnih kartic. Prvo
srečanje bo v petek, 12. julija 2019, ob 19.30 v Sprejemnem centru
deželnega naravnega Rezervata doline Glinščice v Boljuncu,
medtem ko bo drugo srečanje v soboto, 20. julija 2019, ob 19.30
v domu “Anton Ukmar” pri Domju. Predstavniki sil javnega reda
bodo predstavili javnosti uporabne prijeme in nudili informacije
za preprečevanje prestopkov v škodo občanov, posebno starejših.
Odgovarjali bodo tudi na morebitna vprašanja občanov.
Občina Dolina
V petek, 19. julija, bo v dvorani Tessitori na Oberdankovem trgu 5 v Trstu nastopil ugledni predstavnik
francosko govoreče skupnosti iz Doline Aosta prof. Robert Louvin. Srečanje, ki ga prirejata Krožek
za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta in Krožek Anton Gregorčič iz Gorice, sodi v projekt
Zastavimo skupne moči za skupne cilje. Začelo se bo ob 17.30.
Na pregleden način bo dr. Louvin v italijanskem jeziku predstavil problematiko političnega zastopstva
narodnih manjšin v deželah s posebnim statutom Dolina Aoste in Tridentinska – Južna Tirolska.
Obravnaval bo tako pravila, ki veljajo za evropske volitve, kot pravila za volitve v parlament, deželne,
pokrajinske in občinske svete. Pri tem bo postalo jasno, da o “zagotovljenem zastopstvu” na
narodnostni osnovi večkrat govorimo brez poznavanja točnih dejstev, pravilna izhodišča pa so
lahko osnova za naše utemeljene zahteve v času zelo zaskrbljivih volilnih reform. Tudi temu bo
seveda posvečen razgovor.
Dr. Louvin, ki je po poklicu odvetnik in univerzitetni profesor, se je rodil leta 1960 v Aosti. V
manjšinsko politiko se je vključil že zelo mlad v okviru mladinske sekcije stranke Union Valdôtaine
in od takrat vzdržuje prijateljske in strokovne stike tudi z našimi javnimi delavci. Stranko je potem
zastopal v deželnem svetu v letih 1988–2003. Pet let je bil odbornik za izobraževanje, štiri leta
predsednik deželnega sveta, na koncu dobrega pol leta predsednik deželnega odbora. Z Union
Valdôtaine pa se je razšel in poskusil druge politične poti, vedno v zvestobi domačemu jeziku in
kulturi, po letu 2013 pa se je posvetil znanstvenemu delu. Izdal je vrsto knjig in razprav v francoskem
in italijanskem jeziku. Od letos predava primerjalno javno pravo na političnih vedah tržaške univerze.
Dr. Robert Louvin o zastopstvu narodnih manjšin v izvoljenih telesih
Foto MČ
Foto MČ
13. festival v Mavhinjah11. julija 201912
  d srede, 26. junija, do ne-
delje, 7. julija, ko je bila
slovesna podelitev na-
grad, se je na sugestivnem, obšir-
nem trgu v Mavhinjah pretakal
gledališki sok, ki je pritekel iz
ustvarjalnih stiskalnic ljubitel-
jskih gledaliških skupin na Go-
riškem, Tržaškem, Videmskem pa
tudi na lepi, nekoč popolnoma
slovenski koroški zemlji na Av-
strijskem. Trinajstič je za organi-
zacijo tega gledališkega maratona
z veliko požrtvovalnostjo in
vztrajnostjo, ki kljubuje vsem bi-
rokratskim zahtevam, poskrbelo
Športno kulturno društvo Cero-
vlje - Mavhinje v sodelovanju Slo-
venske prosvete iz Trsta, Zveze
slovenskih kulturnih društev, Pri-
morskega dnevnika, Dežele Fur-
lanije Julijske krajine in Urada re-
publike Slovenije za Slovence v
zamejstvu in po svetu. Pokrovitel-
jstvo mu daje Občina De-
vin – Nabrežina, podporo
pa Zadružna kraška banka
Trst Gorica. Predstave so se
vrstile pod šotorom na
dvorišču nekdanje ma-
vhinjske osnovne šole Jo-
sip Murn Aleksandrov in
na trgu pod zvezdami. Vsa-
kič se jih je udeležila
množica gledalcev, ki so
uživali ob raznolikih gle-
daliških vsebinah in nav-
dušeno ploskali nastopa-
jočim. Izvajanje le-teh pa
je pozorno spremljala stro-
kovna komisija, ki so jo se-
stavljali igralec Franko Ko-
rošec, dramaturginja Sa-
manta Kobal in mlada štu-
dentka Sanja Vogrič, ljubi-
teljska igralka in režiserka.
Kot predstavnik društva je komi-
siji stal ob strani Igor Tuta, ki si je
aktivno ogledal vse dosedanje fe-
stivale.
Oder na sugestivnem trgu, na ka-
terem je v petek zvečer, 28. junija,
večkrat kar pošteno zapihalo, so
zasedli igralci Beneškega gleda-
lišča. V čvrsti režiji igralca Gregor-
ja Geča so uprizorili komedijo z
nadihom “kriminalke” Alda Ni-
colaja (1920-2004) Glauna vaja.
Kot izdaja že naslov, so predstavo
igralci v priredbi Adriana Gariupa
uprizorili v slikovitem beneškem
narečju. Sceno, ki prikazuje no-
tranjost stanovanja preprostih lju-
di, in primerne kostume, ki
odražajo socialni položaj prota-
gonistov, si je zamislil režiser Geč.
Protagonisti so člani družine, v
kateri je zmeraj premalo denarja,
zato si pomagajo, kot znajo. Pre-
pričani so, da bodo do njega na-
jlažje prišli, če bi sin, ki je ta posel
O prevzel od očeta, zdaj napol inva-lida, ugrabil ženo znanega pod-jetnika. A žal zgrešijo osebo in na-
mesto bogate ženske sin Jur stlači
v avto navadno uradnico; ta se
nato izkaže za nečakinjo soseda,
ki rad vtika nos v njihove zadeve.
Po dolgotrajnem in živahnem
“barantanju” se domenijo, da bi
lahko pristopila k načrtu za ugra-
bitev prave osebe še sosed in nje-
gova nečakinja. Tako se prva
ugrabitev izkaže le kot “generalna
vaja” za naslednji podvig. Miche-
le Qualizza (Oča), Graziella To-
masetig (Mat), Maurizio Tru-
sgnach (Sin Jur) Ljuba Crainich
(Muroza sina, Lojza), Erika Ballus
(Vilda) in Dario Martinig (Sosed)
so z dobro karakterizacijo likov
prijetno izoblikovali Nicolajevo
komedijo, prežeto z ironijo in
brez tiste tančice melanholije, ki
je značilna za ostala njegova de-
la.
Komedija je doživela “trenutek
slave”, ker je nastop Beneškega
gledališča s to predstavo na dnevu
emigranta v letošnjem januarju
razkrinkal komedijski plagiat Bo-
risa Kobala, Profesionalci Spe, s
katerim se je Kobal prijavil na na-
tečaj Slovenskega ljudskega gleda-
lišča Celje (SLG Celje) za izvirno
komedijo.
Sobota, 29. junija 2019. Festival-
ske urice, ki svežijo ozračje v teh
izredno vročih poletnih večerih,
so v soboto ponudile posebno
poživljajoč gledališki trenutek z
nastopom Srednješolske dramske
skupine Breg SKD France
Prešeren. Za mlade, nadobudne
igralce je režiserka Boža Hrvatič,
ustvarjalna žilica katere je tesno
povezana z mavhinjskim festiva-
lom, izbrala Odvratne rime an-
gleškega pisatelja Roalda Dahla v
dramatizaciji Vinka Möderndor-
ferja. Nabrito, z duhovitostjo pre-
pojeno rimano besedilo znanega
avtorja je v slovenski jezik s sočno
privlačnostjo in hudomušnostjo
prelil Milan Dekleva, Hrvatičeva
pa ga je prosto prevzela in prire-
dila za svoje mlade igralce. Ti so
se ob minimalističnih scenskih
elementih in rekvizitih ter ko-
stumskih preobrazbah čudovito
vživeli v to svojevrstno nadgrad-
njo znanih kla-
sičnih pravljic in
s posebnim
žarom podajali
besedilo in
sproščeno, hkrati
tudi disciplinira-
no obvladovali
odrski prostor. Ta-
ko so v vsej igri-
vosti in duhovito-
sti, ki ju presevajo
verzi, iskrivo
zaživele pravljice
o Rdeči kapici,
Pepelki, Treh
prašičkih, a s čisto
drugačnim kon-
cem, s katerim
jim je avtor poso-
dobil njihove vse-
bine in s tem
spremenil tudi njihovo sporočilo.
Rdeča kapica se prav nič ne
ustraši volka z ostrimi zobmi, saj
s seboj nosi zmeraj pištolo. Prav
nič se ne pomišlja, ko jo volk
hoče napasti. Vanj uperi pištolo
in sproži. Nato pa se “šeta nao-
krog” z volčjim krznom. Priskoči
na pomoč tudi trem prašičkom, a
kaj, ko tretji prašiček, rešen pred
volčjo pogoltnostjo, postane...
njena potovalna torba. Popolno-
ma drugačna je tudi Pepelka, ki ji
ni prav nič mar za princa; za
moža si izbere raje kuharja, ki zna
pripravljati slastno marmelado...
Igralci Alina Crismanich, Cle-
mentina Gamboz, Elia Lobato,
Eva Čuk, Hana Cepar, Kevin Fle-
go, Liza Mahnič, Marko Felda, Ra-
chele Francioli in Tea Strani so tu-
di s pomočjo ročnih lutk suvere-
no in povsem naravno odigrali
več vlog in sproščeno zapeli “son-
ge”, ki ob glasbi znanih pesmi
šegavo dopolnjujejo igrano bese-
dilo. Svojevrstna predstava je
zaživela v vsej pristnosti od začet-
ka do konca, ko so nastopajoči
priznali, da je vse to bilo za “šolo,
ops, šalo” in da sami imajo srčno
radi pravljični svet. Doživeli so se-
veda bučen aplavz navdušenih
gledalcev.
Ko so zvezde v soboto že svetlo
žarele na nebu, so v siju odrskih
luči na odru na mavhinjskem
trgu po začetnih taktih izvirne
glasbe Mirka Vuksanovića igralci
dramskega odseka PD Štandrež
uprizorili romantično komedijo
Bosa v parku (1963) znanega
ameriškega komediografa Neila
Simona (1927-2018), v režiji upo-
kojenega igralca Janeza Starine.
Starina je v Simonov tekst, ki te-
melji na spretnih, z duhovitostjo
napisanih dialogih, minimalno
posegel in se odločil za “lagod-
nejši” tempo predstave, ki je sicer
v ključnih trenutkih dobila pri-
merne poudarke ob premišljeni,
zreli interpretaciji igralcev Mojce
Dolinšek, ki je z mladostniškim
elanom poosebila zaljubljeno, za-
letavo, neugnano mlado novopo-
ročenko Corie, Mateja Klanjščka
v vlogi njenega mladega, uglaje-
nega moža, odvetnika Paula Brat-
terja, ki mu Co-
rie prav zaradi
njegove “togo-
sti” pravi
“poštirkana sraj-
ca”, Gabriele
Vidmar, ki je go-
spo Banksovo,
Coriino mamo,
odela v neko
prisrčno fleg-
matičnost, s ka-
tero obvlada
vsako situacijo,
Božidarja Taba-
ja, ki je bohem-
skemu “nema-
niču” Viktorju
Velascu dal pra-
ve nianse “latin
loverja”, pa še
Egona Cijana v
drobni, a po-
srečeni vlogi
tehnika, ki “z di-
stance” opazuje novopečene za-
konce in njihovo obnašanje ter
kaj pripomni na račun prvih
“medenih” dni. Pri mladopo-
rečencih Corie in Paulu že po
šestih dnevih poroke zaradi po-
polnoma različnih značajev mar-
sikaj zaškripa, a ker se je za ljube-
zen vredno potruditi, se ob koncu
vse zgladi. Corie in Paul sta se no-
ro zaljubila drug v drugega prav
zato, ker sta si tako različna.
Dramski odsek PD Štandrež ima
za seboj dolgo neprekinjeno gle-
dališko ustvarjalno pot (to je nji-
hova 54. sezona!) in kar nekaj na-
stopov na raznih festivalih in gle-
daliških srečanjih. Tudi mavhin-
jskega gledališkega maratona se je
že večkrat udeležil in prejel vrsto
nagrad, tudi zaradi poglobljenega
opisa dramskih likov, ki polno
zaživijo v vseh odtenkih zaradi
zrele interpretacije igralcev. Tudi
v tej uprizoritvi so prišle na dan
vse te njihove odlike ob iz-
brušeno izdelanih vlogah. Likom
so v pravih trenutkih znali “vbriz-
gniti” pravo dozo humorja. Ta pa
je najbolj pristen, ko izvira iz
drobnih komičnih nerodnosti, ki
se dogajajo tudi v resničnem
življenju. Tudi sama scenska za-
snova predstave, premišljena iz-
bira kostumov z drobnimi detajli
odslikavata njihov resni pristop
do gledališke umetnosti. Da so
gledalci uživali ob predstavi, sta
pričala večkrat prisoten smeh in
prisrčno ploskanje. Ob koncu so
gledalci na povabilo Božidarja Ta-
baja s pesmijo voščili igralki Moj-
ci Dolinšek, ki je praznovala roj-
stni dan.
Nedelja, 30. junija 2019. Na odru
pod šotorom je razsajala gripa, re-
snična, pa tudi lažna. Otroška
dramska skupina Škamperle,
Grbec, Barkovlje SKD Škamperle,
SKD Grbec, SKD Barkovlje so
združili svoje moči in na oder po-
stavili komedijo Taka gripa, da te
skipa, ki jo je po pripovedi Grozni
Gašper zboli Francesce Simon za
nastopajoče priredila Barbara
Gropajc, ki je igro tudi zrežirala.
Pri tem ji je pomagal Daniel Dan
Malalan.
Jutra so v štiričlanski družini kar
naporna. Mama Magdalena Cefi-
zel (Veronika Bartoli) je zelo stre-
sirana in živčna. Vsako jutro mo-
ra poskrbeti, da se otroka pra-
vočasno spravita iz postelje, da se
mož uredi za službo, in seveda, da
imajo njeni dragi primeren zajtrk.
Za vse je sama, mož, Janez Cefizel
(Jacopo Primosich), ji ni kaj dosti
v pomoč. Usede se za mizo in be-
re sveže jutranje novice! Če po-
seže vmes še gripa, pa postane
stanje nevzdržno. Sin Božidar
(Božko) Cefizel (Michael Primo-
sich) jo je nekje staknil. Slab je in
ne more iti v šolo. Zato ga mati
pošlje spet v posteljo. Tja bi rad
odšel – oz. raje bi sedel pred tele-
vizijo – tudi starejši sin Lucifer
(Lučko) Cefizel (Omar Vidonis),
ki si domisli hliniti gripo, da ne
bi šel k pouku. Povrhu vsega se
ves vročičen vrne domov še oče.
Zaradi vsega tega direndaja ma-
ma pozabi obvestiti šolsko osebje,
da otrok ne bo v šolo. Pri družini
Cefizel se zato pojavita sama rav-
nateljica Mafalda Ščurk (Greta
Bernardis) in celo detektiv Naydi
(Pamela Zammattio), z obvezno
pipo v ustih, ki si nadeja razčistiti
vso zadevo. Ravnateljica ubogi, iz-
mučeni mami bere levite o tem,
kako je treba postopati v takih pri-
merih. Mama je tako zdelana, da
še sama občuti, da se je loteva gri-
pa...
Mladi nastopajoči niso imeli ve-
liko dramaturških oprijemov, da
bi razvili in nadgradili vsebino.
Skušali so čim boljše odigrati do-
deljene vloge in osvetliti kome-
dijsko situacijo, pri tem pa jih je
zaneslo v “karikiran” način igran-
ja na škodo celote.
Žlahtni komedijski sok se je isti
dan žuboreče pretakal na odru
pod milim nebom. Tam so člani
Dramske družine SKPD F. B. Sedej
uprizorili Ime z zelo upravičenim
podnaslovom zbadljiva komedi-
ja. Tekst je prosto povzet po lite-
rarni predlogi dela Le prenom
francoskega avtorja M. Delapor-
teja in ga je za števerjanske igralce
priredila Patrizia Jurinčič Finžgar.
Sodoben režijski pristop Jasmin
Kovic je komedijskemu zapletu,
ki razkriva cel kup majhnih in
večjih skrivnosti, ki jih imajo pro-
tagonisti - pa tudi vsakdo izmed
nas - in jih skušajo drugim prikri-
vati, dal veliko svežine in iskrivo-
sti, da se vsa zgodba preliva iz pri-
zora v prizor kot žlahtna briška
kapljica. Intelektualno živahen
zakonski par “naprednih” in svo-
bodnih misli, Elisabeth (Marinka
Černic) in Pierre (Nikolaj Pintar),
povabi na maroško večerjo (Eli-
sabeth tako obožuje maroške jedi,
a očitno ni preveč spretna kuha-
rica), Elisabethinega brata Vin-
centa (Jakob Leopoli), zbadljivca
z ošiljenim, včasih prav sarka-
stično privoščljivim jezikom, nje-
govo nosečo soprogo Anno (Ste-
fania Beretta) in najboljšega pri-
jatelja Clauda (Tadej Lukman), ki
ga vsi po tihem imajo za “pedra”.
Pogovor se med večerjo nevarno
zaiskri, ko jim Vincent pove, da
bosta z ženo otroku dala ime
Adolphe, kar povzroči val
vsesplošnega ogorčenja ob
misli, da je to ime nosil
krvoločni voditelj smrto-
nosnega nacističnega
režima. Napeto ozračje se
stopnjuje in doseže višek,
ko Claude prizna, da ima
že vrsto let z Elisabethino
in Vincentovo materjo
Francoise (Ilaria Ber-
gnach), svobodomiselno,
moderno žensko, ljube-
zensko razmerje. Novoro-
jeno dete, dojenčica, ki bo
dobila ime Francoise po
babici, prinese spet mir v
hišo... do verjetno prihod-
njega prepirčka na (spet!)
maroški večerji.
/ str. 16
Iva Koršič
Beneško gledališče, Glauna vaja / foto damj@n
Srednješolska  dramska skupina Breg SKD F. Prešeren,
Odvratne rime / foto damj@n
Dramski odsek PD Štandrež, Bosa v parku / foto damj@n
13. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin (2)
Pogled na naša pisana gledališka
ljubiteljska obzorja
Otroška dramska skupina Škamperle, Grbec, Barkovlje SKD Škamperle,
SKD Grbec, SKD Barkovlje, Taka gripa, da te skipa / foto damj@n
Slovenija 11. julija 2019 13
V novem mandatu Evropske zveze nobene pomembne funkcije za Slovenijo
Sprenevedanje Marjana Šarca glede
enakopravnosti zasebnih šol
  arsikaj od tistega, kar se
zdaj dogaja v Sloveniji,
vzbuja in utemeljuje
domneve in dokaze, da vladajoče
stranke in nekatere druge poli-
tične združbe, vračajo slovensko
državo v preteklost, v politiko in
sivino prejšnjega režima. Gre si-
cer pogosto za načine in postop-
ke, ki so v formalnem pogledu ce-
lo v skladu s parlamentarno de-
mokracijo, vendar pri tem cilj ak-
tualnih oblastnikov in razsodni-
kov iz nekaterih civilno-družbe-
nih gibanj ostaja enak, Slovenijo
bi radi oblikovali v državo ne-
kakšnega t. i. demokratičnega so-
cializma. Glavni urednik tednika
Demokracija, Jože Biščak, je v
uvodniku nove številke tega me-
dija zapisal: “Več kot očitno je, da
je Slovenija spet globoko v komu-
nističnem totalitarnem sistemu,
ki tepta človekove pravice, od ka-
terih je najpomembnejša svobo-
da govora. Globoka udbomafij-
ska država tega sploh ne skriva
več. Zato je vprašanje, ali je osvo-
boditev iz teh okov sploh še mo-
goča po mirni poti”. Aktualna in
pomenljiva ostaja tudi ugotovitev
Juliusza Janusza, nekdanjega apo-
stolskega nuncija v Sloveniji. Sku-
pini slovenskih romarjev, s katero
se je srečal na Poljskem, je dejal,
“da je po sedmih letih prebivanja
in delovanja pri nas spoznal, da
slovensko družbo pesti ideologi-
ja. To, kar dela slovenska politika,
ni dobro. Je iz kamenja”.
Vlada in v njej premier Marjan
Šarec se še vedno sprenevedata o
položaju in uzakonitvi enakega
javnega financiranja javnih in za-
sebnih osnovnih šol, kot jo je že
decembra leta 2014 zapovedalo
Ustavno sodišče, pri čemer pod
pretvezo skrbi za državno šolstvo
poskušajo nad celotnim vzgojno-
izobraževalnim sistemom ohra-
niti ideološki monopol. Predsed-
nik vlade zdaj izjavlja, da v prime-
ru financiranja zasebnih osnov-
nih šol obstaja “zgolj nekoliko
drugačno mnenje zakonodajne
službe državnega zbora in zako-
M
nodajne službe vlade”. V sloven-
skem katoliškem tedniku
Družina so zapisali, “da mora
imeti politik, v obravnavanem
primeru, res nenavadno zalogo
predrznosti, da v času, ko je ideo-
loško zavračanje odločitve ustav-
nega sodišča razgaljeno do obisti,
vatikanskim sogovornikom razla-
ga, kako so rešitve, ki se dotikajo
katoliškega osnovnega šolstva,
potrebne le kakšnega manjšega
kompromisa. Marjan Šarec se
očitno spreneveda, da bi prikril
interesno pogojeno ravnanje, ki
najeda slovensko ustavno demo-
kracijo”. Sebastijan Valentan je v
komentarju, objavljenem v
Družini, sporočil, “da je za obisk
Marjana Šarca pri papežu
Frančišku zaprosila slovenska vla-
da in ne obratno”. Predsednik
vlade je moral svetemu očetu in
državnemu tajniku Svetega se-
deža kardinalu Pietru Parolinu
priznati, da ga je njegov minister
za izobraževanje pretental. Potrje-
no je in dokazano je namreč, da
je predlog ministra za izo-
braževanje Jerneja Pikala o finan-
ciranju zasebnih osnovnih šol
neustaven. Vendar, ali se bo kaj
spremenilo? Kot kaže, se na mi-
nistrstvu za izobraževanje na ce-
lotno zadevo požvižgajo. Levo
usmerjeni Sindikat vzgoje, izo-
braževanja, znanosti in kulture bi
o financiranju zasebnih osnov-
nih šol razpisal kar referendum.
Z njim naj bi razveljavili, torej iz-
ničili, odločbo ustavnega sodišča.
Bolj stvaren in objektiven o celot-
ni zadevi je pogled predsednika
države Boruta Pahorja. Pravi:
“Desetkrat manj zasebnih osnov-
nih šol od evropskega povprečja,
takšno razmerje imamo v Slove-
niji, ne ogroža javnega šolstva.
Pač pa je dobrodošlo dopolnilo
javnemu izobraževalnemu siste-
mu. Zasebni del poleg vsega za-
gotavlja tudi svobodo izbire in
vključuje zasebno pobudo v raz-
voj šolstva”. Novi apostolski nun-
cij v Sloveniji, Jean-Marie Speich,
najbrž ni zgolj slučajno, je svojo
funkcijo začel uresničevati tudi z
obiskom šentviškega Zavoda sv.
Stanislava, v okviru katerega de-
luje Osnovna šola Alojzija Šuštar-
ja. Prav v omenjenem Zavodu se
je zgodba o neurejenem položaju
zasebnega osnovnega šolstva v
Sloveniji tudi začela. Ocenjeval-
cem osebnosti premiera Marjana
Šarca se je pridružila tudi publi-
cistka Maja Sunčič. Njegov lik in
namere, ki jih ima, je navedla v
komentarju, objavljenem v te-
denskem magazinu Reporter. Za-
trjuje, “da je Marjan Šarec človek
neštetih mask in hkrati politik
brez obraza. En dan nosi masko
levičarja, jo naslednji dan brez
težav zamenja z masko de-
sničarja, tretji dan pa je že
sredinski politik. Njegova
drža in stališča niso nikoli
dosledna in jasna, temveč
povsem protislovna in na-
merno zavajajoča. S svojim
ravnanjem kaže, da gre v
resnici za neverodostojne-
ga in nevarnega politika, ki
bo naredil vse, da se ohrani
na oblasti”.
V nadaljevanju še o drugih
dogodkih, ki bodisi napo-
vedujejo možno vrnitev
Slovenije v totalitarno na-
rodno skupnost ali pa so
škodljivi iz drugih razlo-
gov. Oblastniki so pripravi-
li predlog novega zakona o medi-
jih, ki bi določal tudi, kaj je t. i.
sovražni govor, kdo bi ga ugota-
vljal in kako omenjeni govor pre-
prečevati. Sodišča naj bi bila
izločena iz vseh pristojnosti, kar
je v nasprotju z ustavo, odločanje
Z 2. strani
Janšofobija kot
obsedenost ...
  udi sicer pri tridesetletni
demonizaciji Janše in celo
poskusih njegovega poli-
tičnega umora s strani navedene-
ga mafijskega zakulisja ne gre to-
liko za njegovo osebo ali njegove
značajske lastnosti, ampak za ne-
varnost, ki jo predstavlja zanje za-
radi tega, ker je zdaj edini sloven-
ski politik, ki lahko zbere okrog
sebe dovolj širok ljudski konsenz,
da jim lahko iztrga oblast iz nji-
hovih umazanih rok, in ima
okrog sebe dovolj sposobnih lju-
di, da lahko upravljajo državo.
Priznam, da je kak njegov twit
boleč, a praviloma le, ko je k te-
mu izzvan. Sicer pa po vsem zlu,
ki so mu ga njegovi rablji in pre-
ganjalci povzročili, ima pravico
še do česa drugega, ne samo do
kakega strupenega twita. Do-
puščam tudi, da ima kako nepri-
jetno osebno lastnost, a kdo od
nas je tako popoln, da si lahko
dovoli na tako neznosno lahko-
ten način kazati s prstom na nje-
gove morebitne pomanjkljivosti.
T Sicer pa naj te osebne probleme,če obstajajo, rešujejo med sebojs sodelavci, saj so odrasli in zreli
ljudje ter ne rabijo tujih suflerjev.
Dr. Ivan Štuhec pa je to noto-
rično islamofobijo pripisal
predvsem dejstvu, da se stara po-
litična garnitura boji Janše predv-
sem zaradi tega, “ker je edini osa-
mosvojitveni politik, ki ni nai-
ven, je dovolj sposoben, ter jih
dobro pozna, njihove metode in
strategije” (Demokracija, 29. 6.
2013). In, ali naj bi morda zapu-
stil politiko zaradi neokusnega
papagajskega skandiranja pred-
sednikov sedanjih koalicijskih
strank, “da ne bodo sodelovali z
njim”? Tudi tega bo enkrat ko-
nec. Janša je preživel JLA, razo-
rožitveno afero, Patrio, Dob,
KPK, nezakonit odvzem poslan-
skega mandata in menda še kar
kakih 160 različnih propadlih
ovadb in bo še to. Po podatkih
zadnjih javnomnenjskih raziskav
pa so nekatere od teh papagaj-
skih čvekačev kar njihovi volivci
očitno že izpljunili na odlagališče
odsluženih politikov za enkratno
uporabo, ter je njihovo nadaljnje
vztrajanje na slovenski politični
sceni samo še prava smešna bur-
ka. Dr. Stane Granda pa je v zvezi
z Janšo zapisal (Demokracija, 7.
6. 2018), da nihče ni popoln in
tudi Janša ni svetnik, vendar
“zgodovina ne razvršča ljudi po
osebnih napakah, ampak pravi-
loma po zgodovinskih zaslugah.
In tu je Janez Janša v novejši zgo-
dovini, skupaj s Pučnikom in še
nekaterimi drugimi osebnostmi,
brez konkurence”. K temu bi sam
še dodal, da, ne glede na to, kako
bodo zadeve potekale naprej, bo
Janša že s tem, kar je ustvaril do-
slej, ostal v kolektivnem spomi-
nu naroda kot izjemna figura no-
vejše slovenske zgodovine. Tudi
še takrat, ko o njegovih pritleh-
nih rabljih, preganjalcih in kriti-
kastrih ne bo več ne duha ne slu-
ha.
Za z ničimer dokazane pljunke,
ki jih je Kršinar vrgel v obraz na-
jožjim Janševim sodelavcem (pri-
lizovanje idr.), ki v parlamentu in
na drugih ravneh pred očmi ce-
lotne slovenske javnosti opravlja-
jo svoje delo poglobljeno, z od-
govornostjo in človeško dosto-
janstveno, pa bi se jim moral jav-
no opravičiti, če da kaj nase.
pa bi v celoti prenesli na uradnike
z nazivom medijski inšpektor. Ta
bi odločil, kdo objavlja t. i. so-
vražni govor, odločal o odstranit-
vi določene vsebine v medijih in
izrekal tudi denarne kazni. Vse
spremembe ustrezne zakonodaje
so usmerjene k temu, da bi Mini-
strstvo za kulturo lahko nedopu-
stno in edino ono posegalo v av-
tonomijo medijev. Pripravlja se,
zelo očitno, cenzura slovenskkih
medijev. V ljubljanskem časniku
Dnevnik, ki je provladni medij,
so ob napovedi sprememb zako-
na o medijih zapisali, “da bi
država z novim zakonom poma-
gala medijem, temeljiteje se bo
mogoče spopadati s sovražnim
govorom, z več subvencijami pa
bi reševali kakovostno novinar-
stvo”.
Povsem nepredvidljive, vsekakor
pa škodljive bodo posledice sko-
raj nemotenega prihajanja neza-
konitih migrantov v Slovenijo. Iz
Hrvaške krenejo v slovensko
državo, pot pa nadaljujejo v Itali-
jo, ki naj bi bila izhodišče za po-
tovanje v druge države. Vlada za-
trjuje, da so slovenske meje, tudi
tista z Italijo, varne, torej zavaro-
vane pred nezakonitimi prišleki,
toda prebivalci ob mejah dokazu-
jejo, da to ni res. Podpredsednik
italijanske vlade in njihov notran-
ji minister, Matteo Salvini, je za-
grozil, da bo Italija, če sedanje
mešane slovensko-italijanske po-
licijske patrulje ne bodo uspešne
pri preprečevanju nezakonitih
prehodov meje, “namenila več
ljudi in več sredstev, da zapečati
mejo s Slovenijo”. Ob vsem do-
gajanju ob meji pa žal kaže, da se
Slovenija ne zaveda dovolj resno-
sti položaja in razmer. Kako bo,
denimo, ravnala slovenska
država, če bo Italija, morda celo z
žičnato ograjo, zaprla svojo mejo
s Slovenijo?
Grenko izkušnjo in politični po-
raz za Slovenijo pomeni dejstvo,
da nobeden od osmih slovenskih
evropskih poslancev ni bil izvol-
jen v kakšen pomembnejši organ
nove sestave Evropske zveze. Slo-
venija je ena redkih držav članic
povezave, ki še nikoli doslej ni do-
bila mesta podpredsednice
evropskega parlamenta. Pač pa
naj bi naš premier Marjan Šarec s
svojim posredovanjem in pogo-
vori v Bruslju domnevno pre-
prečil, da bi bil predsednik
hrvaške vlade, Andrej Plenković,
izvoljen za predsednika Evropske
komisije. Za to so si menda priza-
devali nekateri vplivni uradniki v
administraciji evropskega parla-
menta.
Marijan Drobež
Amaterski mladinski oder Nova Gorica
Črna komedija o žgoči
temi migrantov
  materski mladinski oder
(AMO) že nad štirideset let
v zavetju Slovenskega na-
rodnega gledališča Nova Gorica
združuje mlade gledališke nav-
dušence in najstnikom odstira čar
te umetnosti in jih pri tem uči kri-
tično razmišljati o družbi, v kateri
jim je dano živeti. To je vselej v
predstavah AMO poudarjal pokoj-
ni nepozabni režiser Emil
Aberšek, ki je bil štirideset let vod-
ja te mladinske ljubiteljske skupi-
ne, v kateri so se kalili mladi ta-
lenti. Med temi je marsikdo ubral
tudi poklicno gledališko pot. Zdaj
je že nekaj let mentorica AMO
dramaturginja Tereza Gregorič.
V letošnji sezoni so se pod vod-
stvom igralke Maje Nemec
predstavili tudi mlajši člani, ki
so v aprilu premierno uprizo-
rili avtorsko predstavo “mo-
mo”, povzeto po pravljičnem
romanu Momo. V njej je govor
o prijateljstvu in potrošništvu,
še posebno pa o času, ki ga
imamo zmeraj premalo, pa bi
ga morali imeti predvsem za
pomembne življenjske trenut-
ke. S pripovedovanjem zgodbe
o deklici Momo igralci pravza-
prav razkrivajo lastne zgodbe,
v katerih se zrcalijo tudi njiho-
va doživljanja.
“Starejši” člani AMO so se s Te-
rezo Gregorič in pod njeno
režijsko roko v tonu črnega hu-
morja lotili v današnjem času
zelo problematične teme mi-
grantov in njihovega
vključevanja v naš svet. Nastala je
tako absurdna črna komedija V
našo skuto ne pojdejo (resnici na
ljubo njena vsebina spominja na
predstavo Za blagor vseh ljudi
Francesca Randazza, ki so jo kot
koprodukcijo SNG Nova Gorica
in Gledališča Koper v novogo-
riškem gledališču v režiji Nenni
Delmestre uprizorili v letošnji se-
zoni). Predstava V našo skuto ne
pojdejo (pri njej so sodelovali tudi
dramaturginja in mentorica Urša
Adamič, dramaturginja Tajda Li-
picer, oblikovalca luči Samo
Oblokar in Jonathan Černe, ki je
s Terezo Gregorič pripravil tudi iz-
A bor glasbe) je nastala v okviruevropskega gledališkega projektaID: Babylon, v katerem sodeluje
šest gledališč iz petih evropskih
držav. Krstno izvedbo je imela v
aprilu, v angleški inačici, na festi-
valu v Clermont-Ferrandu, glav-
nem mestu francoske pokrajine
Auervegne. Tu so jo zelo nav-
dušeno sprejeli. Dne 7. maja je bi-
la novogoriška premiera na veli-
kem odru SNG Nova Gorica. Z njo
so v petek, 17. maja, tudi uvedli
letošnji Festival Vizije 2019. Na
njem sta igralca Jakob Šfiligoj in
Borut Petrović tako navdušila fe-
stivalsko komisijo, da jima je po-
delila vizionarja za igralski tan-
dem. V obrazložitvi piše: “Jakob
Šfiligoj in Borut Petrović v pred-
stavi V našo skuto ne pojdejo na-
stopata kot neverjetno usklajen
igralski tandem, kot skorajda kla-
sičen komedijantski par. Njuna
bravurozna karakterizacija likov
tvori množico nepredvidljivih in
absurdnih zapletov, ki jih igralca
preigravata dovršeno in vselej z
natančno mero in okusom za
žlahtno komedijo. Odlikuje ju
izredno obvladovanje odra,
odlične menjave razpoloženj, ra-
zločna dikcija in popolna glasov-
na dinamika z zavidljivo kontrolo
jakosti in barve glasu. Borut Pe-
trović suvereno prehaja med av-
toritarno držo gorečega militan-
tnega vodje samooklicane varde
in krhko, sramežljivo zaljubljeno-
stjo v čustvenih odnosih s tajnico.
Jakob Šfiligoj natančno obvladuje
vsebinski razpon vloge na zunaj
avtoritativnega župana, ki je v re-
snici le navidezna avtoriteta tako
v službi kot doma. Gre za igralca,
ki se odlično dopolnjujeta in ne-
ločljivo prepletata v igralskih ga-
gih, v besednih dvobojih in situa-
cijski komiki. Od začetka predsta-
ve pa vse do izjemnega zaključne-
ga prizora s streljanjem blestita v
komičnem presežku”.
Res sta bila igralca tako odlična,
da sta kar zasenčila svoje soigralke
Nejko Berce Čeligoj, Nežo Lozej
in Rebeko Štokelj Hlede, ki so si-
cer tudi dobro osvetlile svoje like
tajnice, županove hčerke in “tu-
jega” dekleta. Kar se tiče vsebine
z žgočo problematiko, pa
bi lahko še marsikatero
rekli. Resničnost, tudi v
naši domovini, pač niti
tako črno-bela, kakor jo
prikazujejo mladi v tem
delu. Na eni strani ni vse
tako radikalno zazrto v
vse, kar je našega – slo-
venskega – z belo, neoma-
deževano skuto vred! – in
do absurdnosti pripravlje-
no se za to boriti do smrti,
na drugi pa brez predsod-
kov odprto za vse. V delu
je namreč kar precej
močan namig na “ločni-
co” med na Slovenskem t.
i. “desničarji”, ki naj bi bi-
li radikalneži, nedovzetni
za sprejemanje drugega,
tujega, ki jih je strah pred
vsem novim, ki ni zakore-
ninjeno v naši tradiciji, in
tistimi “levičarsko” usmerjenimi,
naprednimi, ki z odprtim srcem
in mišljenjem sprejemajo vse, kar
je novega, tudi tujce, migrante, in
v njih vidijo neko obogatitev. Ta-
ka radikalna bipolarnost je sicer
odlična tema za dobro komedijo
s črnim humorjem, a tudi za
smešenje “ideoloških” nasprotni-
kov, ni pa to tista najmodrejša
drža, ki so jo zagovarjali že v anti-
ki, in sicer ta, da je zlata sredina
najboljša. Aurea mediocritas: zla-
ta srednja pot. Aurea quisquis me-
diocritatem diligit: Vsakdo naj-
bolj ljubi (ceni) zlato srednjo pot.
Iva Koršič
Foto: SNG Nova Gorica/Damir Ipavec
Aktualno11. julija 201914
Videm / Glasbeni dogodek iz niza Udine Vola 
Max Gazze’ je zapel svojo
pravljico o Adamu in Evi
  Vidmu postajajo poletni
večeri vedno bolj živahni
– pod skupnim naslovom
Udine Vola se med letošnjim juli-
jem vrstijo na čudoviti lokaciji vi-
demskega gradu pomembni gla-
sbeni dogodki, na katerih se bo-
do, kljub vročini, predstavili ne-
kateri izmed najpomembnejših
italijanskih pevcev in kantavtor-
jev.
NIz glasbenih dogodkov
se je začel v četrtek, 4. ju-
lija, ko je na oder stopil
rimski glasbenik Max
Gazze’. Gazze’ je italijan-
skemu občinstvu znan
ne samo po svojih neo-
porečnih performansih
v živo, ampak tudi zaradi
svoje prizadevnosti na
socialnem področju: od
nekdaj so mu pri srcu
pomembne tematike,
kot je tudi boj proti raku
na dojki. Prav zaradi tega
je pred četrtkovim kon-
certom stopila na oder
Mariangela Fantin, pred-
stavnica organizacije A.
N. D. O. S.  (Associazione
Nazionale Donne Operate al Se-
no) za Videm, ki je vsem prisot-
nim, ženskam in moškim, govo-
rila o pomembnosti preventivnih
pregledov v boju z rakastimi obo-
lenji. Po občutenem aplavzu se je
začel glasbeni nastop.
Gazze’, izvrsten glasbenik, avtor
glasb za številne filme, občasno
tudi igralec, je na širokem travni-
ku na videmskem gradu zaigral
številne uspešnice iz svoje dvajse-
tletne kariere, z najbolj znane
plošče La Favola di Adamo ed Eva
(1998) in pesmi iz zadnjega dela
Alchemaya (2018) . Spremljali so
ga odlični glasbeniki: Giorgio Bal-
di (kitara), Cristiano Micalizzi
(bobni), Clemente Ferrari (klavia-
ture), Max Dedo (trobenta) in sku-
pinica drugih trobentašev, Gazze’
pa je energično pel in igral na svo-
jo bas kitaro. Prisotne je poleg gla-
sbe očarala tudi odrska scenogra-
V fija: na velikih enkranih različnihoblik in dimenzij so se prikazova-le barvane podobe, ilustracije, ki
so se spreminjale in tematsko
obogatile izvedbo vsake pesmi.
Max Gazze’ je nastop začel s serijo
svojih najnovejših pesmi A cuore
Scalzo, Anima in I tuoi maledet-
tissimi impegni, nato pa takoj
vžgal občinstvo z znano Il solito
sesso, po kateri je lepo pozdravil
prisotne in obrazložil zgodbo pe-
smi Eclissi di Periferia. V tem delu
kantavtor pripoveduje o velikem,
sivem, zanemarjenem stanovan-
jskem kompleksu “Il Corviale”, ki
se razprostira na obrobju mesta
Rim. Stavba se nekega dne dvigne
iz svojih temeljev in, kot velika le-
teča ladja, odpluje po nebu v sme-
ri bogate rimske četrti Parioli - gla-
sbo je tudi v tem primeru čudovi-
to opremila serija animiranih po-
slikav na ekranih. Izredno dobro
se je Gazze’ izkazal z akustično iz-
vedbo pesmi Il timido ubriaco,
med katero so vsi navzoči z njim
glasno zapeli – občudovali so ele-
gantnega, izpiljenega glasbenika,
ki si večkrat drzne marsikaj in lju-
bitelje dobre glasbe posladka z
odličnimi, virtuoznimi soli na bas
kitari, ki se učinkovito prelivajo z
igranjem ostalih glasbenikov na
odru, še posebno s trobentami in
saksofonom.
Koncert se je nadaljeval z ostalimi
Gazzejevemi uspešnicami, med
katerimi je dvatisočglava množica
neutrudno pela in plesala – uživa-
la je ob poslušanju L’uomo piu'
furbo, La favola di Adamo ed Eva
in Sotto Casa, s katero se je končal
prvi del koncerta. Sledila je krajša
pavza, nato še La vita Com’e', Una
Musica puo' fare in še povsem ori-
ginalna izvedba pesmi Posso mol-
to particolare, s spremljavo uku-
lele, med katero so se glasbeniki
premaknili naprej na odru in poi-
skali neposreden čustveni dotik s
povsem zadovoljnimi poslušalci.
Po zelo uspešnem nastopu Maxa
Gazzeja, se bodo na videmskem
gradu zbrali ljubitelji italijanske
popevke še za druga dva koncerta,
saj bo izbira nastopajočih na Udi-
ne Vola gotovo privabila v furlan-
sko mesto ljudi različnih starosti,
iz bližnje okolice in celotne
dežele. V torek, 25. julija, bodo
namreč nastopili trio rap/trap
Achille Lauro, Madman in Prie-
stess, v sredo, 31. julija, pa glasbe-
niki skupine Canto Libero, ki
predstavljajo svojo interpretacijo
pesmi Lucia Battistija in Mogola –
obeta se zanimivo, vroče poletje.
Kat
(več fotografij na www.noviglas.eu)
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 9. julija 2019, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (251)Erika Brajnik
Vsak v svoji koži (2)
Srčni tip
Srčni tip človeka ne mara sonca in zelo
težko prenaša vročino. Njegova polt je bela,
je močne postave, ima velike prsi, veliko
zadnjico, velik trebuh, okrogel obraz, velika
lička, kratek vrat, debele kosti, na soncu
pordi, se veliko poti predvsem v glavo in
prsi. Takšna oseba se ne bo ljubila sončiti.
Takšen človek je velik jedec, vstane zgodaj
in gre zvečer zgodaj
spati. Rad ima prija-
telje, družbo. Rad
pomaga drugim. Ko
gre tak človek na
sonce, potrebuje vi-
sok zaščitni faktor
(30). Da bi taka ose-
ba lažje prenašala
vročino čez poletje,
se mora odreči kru-
hu, krompirju, njo-
kom, testeninam,
štrukljem, buhtljem
ipd. Tako bo srčni tip lažje prenašal vročino,
noge bodo manj zatekale, srce bo manj raz-
bijalo, pritisk bo v mejah normale!
Ledvični tip
Ledvični tip človeka je suh, ima dolge noge,
dolge roke, dolg vrat, brez lic, tenke ustnice,
preštejejo se mu vse kosti. Ledvični tip je
sramežljiv, rad pordi, je negotov, neodločen,
prestrašen. Rad se oblači v črno, da je neo-
pazen, ima visoko čelo, koščen obraz,
koščeno telo, brez prsi in zadnjice. Sama
kost in koža. Ledvičnega tipa vedno zebe,
njegova koža bo hladna in vlažna, lahko se
bo potil v noge in roke, ugajalo mu bo na
toplem soncu, morje pa mu bo premrzlo,
ker mu primanjkuje energije ledvic. Takšna
oseba je stalno utrujena in rada veliko spi.
Poleti bo trpel za veliko vnetij mehurja in
ledvic, pozimi pa za sinuzitisom in otiti-
som.
Ledvični tip je zelo
občutljiv, zato naj se
ne izpostavlja agre-
sivnemu soncu, po-
trebuje tudi zelo vi-
sok zaščitni faktor
(50), ker bo koža ta-
koj pordela. Svetu-
jem sončenje le do
11. ure in po 15. uri.
Takšni osebi bo po-
letna toplota zelo
ugajala in prav je, da
se pogreje. Ker se njeno telo hitro deminera-
lizira, bo imela v starosti veliko težav z
osteoporozo in vsebnostjo vitamina D, zato
toliko bolj priporočam sončenje.
Takšnemu človeku odsvetujem jedi, ki hla-
dijo telo: mlečni izdelki, kokos, paradižnik,
vsa zmrznjena hrana.
/ dalje
www.saeka.si
Za mlajše gene-
racije predstavlja
goriško letališče
na Rojah za-
puščen kraj, kjer
so radi tekali za-
grizeni športniki
in se sprehajali
navadni smrtni-
ki, zaljubljeni parčki pa so se zvečer tja zapeljali s
svojimi avtomobili in iskali zatočišče pred indiskret-
nimi pogledi. Zanimivo, da ima ta kraj za vsako ge-
neracijo povsem drugačen pomen, obuja drugačne
spomine - mojega tasta spominja na okusno “rdečo
mineštro” njegove mame.
Zadnja leta se pri nas veliko govori o načrtih za sa-
nacijo letališča pri Mirnu. O njegovi prihodnosti in
ponovni oživitvi odločajo javna uprava, zasebni in-
vestirorji, družbe. Letališče je imelo že od vsega
začetka za naše ljudi, bodisi za tiste, ki so živeli v
mestu, kot za ljudi iz sosednjih vasi, zelo pomem-
bno vlogo. Na njegovem območju sta od januarja
do avgusta 1910 svoje prve vzlete opravila brata Ru-
sjan. Edvard in Josip, sinova proizvajalca lesenih so-
dov, sta iz lesa in platna zgradila prototip EDA 1, sle-
dilo mu je še drugih sedem letal, EDA 1 pa se je leta
1909 dvignilo od tal za dva metra in opravilo svoj
prvi 60-metrski let.
Zgodilo se je le šest let
po prvem vzletu slavne-
ga Flyer One bratov
Wright, katerih letala
so se večkrat prikazala
na goriškem letališču,
da bi brata svoje paten-
te predstavila evrop-
skim mogotcem. Na to
letališče je avstrijska
uprava leta 1911 prese-
lila svoje zimske dejav-
nosti in letalsko šolo z
letališča Wiener Neu-
stadt, ki je postalo zara-
di previsokega števila pilotov in večkrat zelo slabih
vremenskih razmer neprimerno. Avstrijci so v Go-
rici zgradili nove steze, hangarje, usposobili za tisti
čas zelo napredne strukture: letališče je od leta 1913
postalo simbol moderne tehnologije in kraj, kamor
so Goričani radi zahajali.
Po prvi svetovni vojni in propadu Avstro-Ogrske sta
leta 1921 Gorica in njeno letališče prešla pod upravo
kraljevine Italije. V tistih letih so območje, porušeno
zaradi bombardiranja in na katerem je bilo še veliko
strelskih jarkov iz vojnega obdobja, popravili in
razširili. Dejavnosti na letališču pa so pridobile po-
men še posebno po prihodu predstavnika Savojske
kraljeve družine, vojvode Amedea d’Aosta, ki je bil
poveljnik letališča od leta 1932 do leta 1938. Vojvo-
da je bil v Gorici zelo priljubljen, še posebno med
meščani, ljudje iz slovenskih vasi Sovodenj, Peči,
Štandreža, Rupe, Vrtojbe in Mirna pa so nanj in na
vse, kar se je dogajalo na letališču, gledali s povsem
pesimističnega zornega kota. Da bi se jim priljubil,
se je vojvoda začel ukvarjati z dobrodelnostjo: slo-
venskim otrokom je razdeljeval pakete z živili in
oblačili, pomagal je najrevnejšim, poleg tega so pod
njegovim vodstvom na letališču odprli otroški vrtec
in zdravilišče, v katerem so zdravili s helioterapijo,
bazen in menzo, tako da se je odnos z domačini ne-
koliko izboljšal.
V letih pred drugo svetovno vojno je bilo na leta-
lišču na Rojah zelo pestro: tukaj je imela sedež 9. le-
talska patrulja, ki je imela nalogo z neba nadzoro-
vati ozemlje severovzhodne Italije. V letu 1941 je
bilo to eno izmed najbolj uporabljenih italijanskih
letališč, še posebno po italijanskem napadu na Ju-
goslavijo, ko so od tu odpeljala letala, specializirana
za aerofotografijo in tista za zračno obrambo, ki so
ščitila in pomagala zemeljskim okupacijskim eno-
tam. Že v drugi polovici leta 1942 do konca vojne
pa je dejavnost na goriškem letališču počasi začela
upadati. Tukaj so nekaj časa ostale enote, ki so skrbe-
le za šolanje posadke in sperimentiranje novih avia-
cijskih tehnik - v tem obdobju je bilo na letališču
veliko smrtnih nesreč. Leta 1945 so letališče za nekaj
dni zasedle slovenske partizanske enote, za njimi pa
so se tja ustalile čete 8. britanske armade, kasneje še
Američani, ki so poslopja in steze skrbno vzdrževali.
Po določitvi nove meje leta 1947 je postalo letališče
neprimerno za vojaško uporabo, zato so ga začeli
uporabljati za civilno letalstvo: tržaško podjetje S. I.
S. A., v lasti družine Cosulich, je sem pripeljalo svoja
letala C. 47 “Dakota” - stara ameriška bojna letala
preurejena za civilno uporabo. Nekaj let kasneje je
S. I. S. A. postala del družbe L. A. I.  (Linee Aeree Ita-
liane) in kasneje, v letih petdeset, družbe Alitalia.
Po drugi svetovni vojni je gostilo letališče tudi mno-
go športnih letal, jadralnih letal in padalcev.
Vsak dan, razen nedelje, je v tistem obdobju iz Go-
rice letelo potniško letalo DC-3 v Rim s postankom
v Benetkah - moj tast se
spominja, da je bilo za le-
talsko vozovnico potreb-
no odšteti kar 13.000 lir.
Pripovedoval mi je, kako
se je ob sobotah popol-
dne, ko je njegov tata, ka-
mionist, počival, iz Štan-
dreža z mamo in sestra-
ma peš napotil na leta-
lišče. Tam so se radi spre-
hajali, srečevali prijatelje,
popili sok v baru in z za-
nimanjem opazovali
potnike, ki so izstopali iz
potniškega letala, in tiste,
ki so se navdušeni pripravljali na let. Nikoli niso
večerjali na letališču, mama je ob nedeljah vedno
prej pripravila paradižnikovo “rdečo mineštro”, ki
so jo zvečer pojedli doma v družbi očeta, saj se je ta
naslednji dan že moral s svojim kamionom vrniti
na pot. Po decembru 1961 z goriškega letališča na
Rojah potniška letala niso več vzletela. Vsakokrat
ko moj tast okusi stari recept svoje mame, pa se v
njem prebudijo živahni spomini na otroštvo, ko je
bil ta kraj še uporaben, pomemben za tamkajšnje
in tuje ljudi.
“RDEČA MINEŠTRA”
Sestavine:
2 bučki, 2 korenja, 2 krompirja, steblo zelene brez
listkov, 1 mala čebula, 1 strok česna, 250 gr para-
dižnikov “pelatov”, malo peteršilja, 2 žlici olivnega
olja, košček masla, 1/2 jušne kocke, sol, poper, 1
liter in pol vrele vode.
Priprava:
Zelenjavo operemo in zrežemo na koščke. V lonec
damo olje, košček masla, 4 vejice peteršilja, česen,
zelenjavo in očiščene paradižnike brez olupka in se-
men ter pražimo deset minut. Na zelenjavo potre-
semo dve žlici moke, premešamo in zalijemo z vrelo
vodo, dodamo polovico jušne kocke, sol in poper
ter pustimo naj vre 30 minut. Odstranimo vejice
peteršilja in pasiramo. Posebej skuhamo manjše te-
stenine in jih vmešamo v “mineštro”. Damo na
krožnik in potrosimo s sesekljanim peteršiljem. Bog
žegnaj!
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (45)
Foto Manuel Demori
Aktualno 11. julija 2019 15
Izgubili smo slovensko zemljo ...  
Odtujenost
  odila sem se zadnji teden
petdesetih let, menda pa
je bil moj prihod na svet
v resnici načrtovan za začetek
šestdesetih let prejšnjega stolet-
ja. Usoda je hotela, da sem se ro-
dila nekaj tednov pred pričako-
vanim datumom, v mojem pri-
meru to pomeni za celo genera-
cijo prezgodaj. Bilo je v Trstu, v
glavni bolnišnici, pozneje so me
pripeljali v pritlično, vlažno sta-
novanje, ki se ga niti najmanj ne
spominjam. Zapustili smo ga
nekaj mesecev po mojem roj-
stvu. In nikoli nisem začutila
potrebe, da bi ga poiskala. Ni bi-
lo naše … Za nekaj mesecev smo
ga imeli v najemu. Kaj je to očet-
njava, ne vem. Boli me, a priz-
nam, da mi je ta pojem tuj.
V tistih letih v Trstu ni bilo lah-
ko. Za tiste, ki so govorili sloven-
sko namreč. Za nas še posebno
ne. Živeli smo v ljudskih stano-
vanjih, to so stanovanja ATER, v
svetoivanski četrti. V soseščini
je bilo največ Istranov, pribežni-
kov, ki so se imeli za Italijane in
zaradi spominov na vojne čase
Slovencev niso marali. Moji
starši so se zato odločili, da z
mano govorijo v italijanščini,
no pravzaprav smo doma govo-
rili v tržaškem narečju, malok-
daj v knjižnem jeziku. Tako sem
preživela svoja prva leta, vse do-
kler me niso dali v vrtec in nato
v šolo. Seveda je prišlo doma do
R kreganja, oče je hotel, da zaradiljubega miru v soseščini obisku-jem italijansko šolo, zmagala pa
je mama, ki je bila zavedna Slo-
venka. Zakon mojih staršev je
bil pravzaprav mešan zakon,
oče je namreč le malokdaj spre-
govoril v slovenščini. Naj-
večkrat, ko je bil name zelo je-
zen.
V šoli s sloveščino že od samega
začetka nisem imela težav. Kot
bi dotlej doma govorila tuj jezik.
Kot bi bila v moji podzavesti slo-
venščina že od rojstva zapisana
kot materinščina. Prirasla mi je
k srcu od prvega trenutka. Eno-
stavno je bil to jezik, ki je bil že
v mojih genih. Jezik, v katerem
sem se v Bazovici pogovarjala z
nono in stricem. Globoko v mo-
jih spominih je bil to jezik vasi,
gozdov, pristne domačnosti, ki
sem jo kot otrok v mestu zaman
iskala. V šoli sem bila že od ma-
lih nog odličnjakinja, najraje pa
sem pisala. Minilo je veliko let,
a še zdaj se včasih sama pri sebi
nasmejem, ko se spomnim, ka-
ko me je učiteljica v prvih razre-
dih osnovne šole dobesedno na
kolenih prosila: Suzana, pa res
ni treba, da je prosti spis dolg
pet, šest strani. A je bil, vedno,
pisanje je bilo v meni, bilo je del
mene. In sloveščina je bila jezik,
v katerem sem najlažje izražala
svoja čustva.
Šola me je pozneje, ko sem po-
stala že samostojna, vjklučila v
slovensko družbo. V mestu to ni
bilo tako enostavno kot na vasi.
Bilo nas je malo in da smo se
zbrali skupaj, smo se morali vo-
ziti z avtobusom. Najstniška leta
so bila leta dolgih pogovorov,
popoldnevov, ki so izhlapevali
v večere, pesmi, ki jih ni hotelo
biti konec, in sanj. Tiste pesmi
nosim v srcu še zdaj. Zato mi ni
nikoli dolgčas, ko kjerkoli zapo-
jemo naše slovenske narodne
pesmi, tiste, ki jih znam že na
pamet in me spremljajo od mla-
dosti. V njih so večeri, sanje, lju-
bezni. V njih so moja najlepša
in najbolj srečna leta. To so pe-
smi, ki jih nosim v srcu, naše.
Ko poslušam pesmi v itali-
janščini, mi ne pomenijo veli-
ko. Ne sežejo mi do srca. Osta-
nejo nekje ob robu. Ker so tuje.
Odtujenost. Ne vem zakaj, a tu
v Idrski dolini jo čutim bolj kot
kjerkoli drugje. Ta zemlja naj bi
bila slovenska. Idrija je mejna
reka. Na njenem levem bregu je
Korada, so Brda in slutnja Soče.
Če se povzpneš na grebene, vi-
diš neskončnost Trnovskega
gozda. Sosed, doma iz Abruzzov,
tako podoben nam Slovencev,
obožuje te gozdove. Pravi, da je
Slovenija en sam gozd, ena sa-
ma krasna zelena pokrajina. Na
oni strani Idrije. Tudi na našem
desnem bregu so zelena po-
bočja, so gozdovi. A vendar je
slovenska pesem tu skoraj utih-
nila. Še kdaj pa kdaj jo je slišati,
ob praznikih, kot je pust, ko se
ljudje sprostijo v maskah in ko
pijača razgreje srca. Tedaj odpo-
vedo zavore. In zasliši se naša
slovenska pesem. Ne povsod …
Samo tam globoko v objemu
Idrske doline. V Prapotnem slo-
venske pesmi ni več slišati. Pra-
vijo, da to ni slovenska vas. Ime
pa ji je Prepotto, Prapotno, po
rastlini, ki uresničuje želje v kre-
sni noči.
Sosednja vas, pravzaprav
občina, mimo katere se pelje-
mo, če gremo proti nižini, je
Dolenje, Dolegna del Collio za
Italijane, v furlanščini nosi
smešno, zoprno ime Dolegne
dal Cuei. Koren je slovenski.
Ime je slovensko. Pomen
tudi. A vendar se krajani te-
ga nikoli ne spomnijo ali se
nočejo spomniti. Imajo se
za Furlane, čeprav starejši
še govorijo slovensko na-
rečje. Samo mene zaboli,
ko se peljem mimo. In be-
rem ta napis: Dolegne dal
Cuei. To slovensko zemljo
smo izgubili. Postala je tuja
zemlja. In vsakič jo
začutim, tisto morečo,
težko, dušečo odtujenost.
Zadnjič sem prebrala, da
bo v Prapotnem prireditev.
Gledališče. Veliko vsega je
v teh poletnih dneh, mor-
da pa bi vseeno šla, pomi-
slim. Potem preberem, da
je predstava v furlanskem
jeziku …, ki ga, brez zamere, ne
razumem. In spet me prevzame
tisti občutek odtujenosti, tisti
občutek krivice, tista nostalgija
po pesmih iz moje mladosti.
Idrska dolina je Benečija. Idrska
dolina skriva v svojih nedrjih
slovenske pripovedi iz daljne
preteklosti. Idrska dolina nikoli
več ne bo naša.
Večkrat mi je tako težko … Zna-
nec, ki se je sem, v Idrsko doli-
no, preselil iz Vidma, v moji pri-
sotnosti z ostalimi vedno govori
v furlanščini. Tudi s tistimi, ki
so Slovenci. Ima me, da bi odšla,
ker boli, ker čutim, da nekaj iz-
ginja, da nam nekaj kradejo, da
je nečesa konec. In največkrat v
tišini zapustim pogovor in grem
svojo pot. Zadnjič me je tale
znanec vprašal, kdaj se bom
naučila furlanščine, ko že živim
na furlanskem ozemlju. Nikoli,
sem mu odgovorila. Potem mi
je zmanjkalo besed. Ker sem v
grlu spet začutila tisto kepo, ki
ji pravijo odtujenost. Nikoli, ker
je tu slovenska zemlja. Nikoli,
ker bi se morali drugi učiti slo-
venščine … Nikoli, ker so mi
vzeli te slovenske pesmi, ki jih
nosim v duši. Nikoli, ker čutim
bolečino Idrske doline.
Odtujenost. Prekletstvo tistih, ki
ne vemo, kam spadamo, a nosi-
mo stare pesmi v duši. Ki začuti-
mo tisto prekleto nostalgijo, ko
gledamo na zelena pobočja,
modro nebo in reko, ki hiti ne-
kam v daljne, neznane nižave.
Slovenci nosimo nostalgijo v
srcu. Zaradi pesmi, ki jih ne po-
jemo več. Zaradi pesmi, ki so
nam ostale v srcu že od mlado-
sti. Zaradi zemlje, ki je bila ne-
koč tako radodarna in domača,
a zdaj izsušena in nerodovitna
umira v rokah tujcev.
Odtujenost je trenutek, ko ob-
molkneš in se zapreš vase. Ko
veš, da je že vsaka beseda za-
man, ker je tujcu nerazumljiva.
Odtujenost je zid, ki je nepreho-
den. Ne govorite mi, da zidov ni
in da smo vsi enaki. Nismo.
Živali pripadajo čredi, krdelu,
ptice jati. Mi pripadamo naro-
du, kulturi. Nas vežejo jezik in
pesmi.
Suzi Pertot
Ob shizofreniji oblasti in njenih nosilcev
Obžalujem!
  mil Zola je 13. januarja
1898 v časniku L'Aurore
napisal članek z naslo-
vom: Obtožujem. V njem je
francosko vlado obtožil antise-
mitizma in da je nepravdno
zaprla generala Dreyfussa. Sle-
dili so še protesti drugih, Zola
se je moral umakniti v Angli-
jo. Zaradi nekorektnega in
protiustavnega delovanja je
vse več takih razlogov za ob-
tožbo vlade in drugih vej obla-
sti tudi pri nas na Slovenskem.
V ustreznem odboru že izgla-
sovani predlog vlade novele
Zakona o šolstvu glede zaseb-
nih šol je vnebovpijoča kršitev
ustavne enakopravnosti. Izraža
omalovažujoč odnos do
državljanov, ki imajo otroke v
zasebnih šolah, saj krši temel-
jne pravice staršev do svobod-
ne vzgoje in izobraževanja. Ci-
nična je izjava ministra Pikala,
da mu s predlogom raste poli-
tična podpora. Premier je po
srečanju s papežem izjavil, da
se bo financiranje zasebnega
šolstva že nekako uredilo. Sta-
lišči obeh politikov pomenita
omalovaževanje prizadetih,
kovanje politične podpore z
neustavnimi akti ter nespošto-
vanje temeljev pravne države.
Premierjevo retoriko bi sicer
lahko razumeli kot izraz poli-
tične nemoči, a predsednik
vlade in ministri so prisegli,
da bodo spoštovali ustavni
red, ki ga ne sme kršiti demo-
kratična vlada. Gre torej za za-
vestno dvoličnost postkomu-
nističnih politikov, ki demo-
kracijo razumejo kot utrjevan-
je svojih ugodnosti, pridoblje-
nih na račun revolucije. Živi-
mo pa v samostojni in
demokratični Sloveniji, kjer
naj oblast utrjuje ustavnoprav-
ne standarde in dosledno
E spoštuje dostojanstvo vsakegačloveka, ne pa nadaljuje z iz-ključevalno revolucionarno
prakso. Na to smo opozorili
tudi v društvu ob 30-letnici za-
saditve Lipe sprave, o tem so
govorili govorniki v Vetrinju,
Rogu in drugih krajih sloven-
skega genocida. Pravna država
ima nalogo spoštovati dosto-
janstvo vseh državljanov in
mora rehabilitirati izvensodno
preganjane, umorjene in tako
ali drugače prizadete žrtve
nekdanjega režima ter jim za-
gotoviti pravno varstvo, po-
morjenim pa dostojen pokop.
Janez Jerovšek se je ob branju
knjige Tamare Griesser Pečar
Cerkev na zatožni klopi
zgrožen nad šikaniranjem du-
hovnikov v nekdanjem režimu
vprašal, zakaj Cerkev ne vloži
skupinske vloge za rehabilita-
cijo svojih duhovnikov. To bi
sicer morala storiti oblast in
vsem žrtvam, ne le duhovni-
kom, vrniti dobro ime. Name-
sto tega pa ustvarja nove poli-
tične, verske in socialne
izločence. Oblast torej ne
vključuje, pač izključuje posa-
meznike in skupine. Takemu
vladanju botruje pogosto tudi
uslužna medijska strategija,
včasih se to pokaže kot preple-
teno in usklajevano delovanje.
Protislovni primeri medijskega
poročanja, tudi iz nacionalne
medijske hiše, odpirajo
vprašanje svobode medijev in
drugih sistemov države. Sod-
nik Radonjič je z oprostilno
sodbo Noviča deležen priti-
skov podobno kot novinar Pir-
kovič z obravnavo primera na
nacionalni TV. Zato so mediji
bistvena sporočila društva
Združeni ob Lipi sprave javno-
sti in politiki obšli. Že slikovni
prikaz stebrov predsednikove
palače ali muzejev pove, kako
odločevalci preusmerjajo po-
zornost od bistvenih vsebin
na nepomembna obrobja. Na-
cionalna RTV npr. tudi ob po-
ročilu sv. maše za domovino
ni predstavila bistvenih točk
pridige škofa dr. Štumpfa in še
bi lahko naštevali primere me-
dijske pristranskosti do kri-
tičnih glasov v družbi in tudi
do vernih katoličanov. Po-
ročilo s slovesnosti v Kočev-
skem Rogu spregleda bistvena
sporočila govornika zgodovi-
narja Podbersiča: o bistvu re-
volucionarnega dogajanja
med vojno in po njej ter o stal-
nem medijskem, pravnem in
političnem izogibanju odpra-
vljanja posledic revolucionar-
nega nasilja, posebej na Pri-
morskem. Resnico se prikriva
javnosti, žrtve pa čakajo na
vsestransko zadoščenje in po-
pravo krivic. Nihče danes več
noče govoriti o revoluciji in
njenih genocidnih posledicah
nad delom naroda, ki je ni
sprejel ali se je uprl njenim na-
silnim ustrahovalnim meto-
dam. Nasprotno: smo priča
shizofreniji oblasti in njenih
nosilcev. Hodijo k papežu –
vendar ne v Canosso, tj. prosit
za odpuščanje – pač pa utrje-
vat svoj politični videz. Očitno
je Anton Mahnič imel prav, ne
v tem, za kar ga obtožujejo,
pač pa v trditvi, da del naroda
živi dvolično: za uveljavljanje
oblasti bi se rad naslanjal na
Cerkev in vernike, ne bi pa de-
lil njenih moralnih in mate-
rialnih bremen. Sprašujem pa
se, zakaj to shizofernijo podpi-
ramo tudi v Cerkvi in postaja-
mo soodgovorni za njene po-
sledice v Cerkvi in družbi. Kot
duhovnik in član Cerkve ne
obtožujem, pač pa obžalujem,
da nismo dovolj prisebni, da
bi se temu z vsemi družbeno-
političnimi in pravnimi sred-
stvi uprli, kot nam naroča tudi
Sveto pismo. Ob primerih te
shizofrene politične in širše
družbene prakse si človek želi,
da se ta tako imenovana “slo-
venska enkratnost in poseb-
nost” končno odpravi in se
politika ter druge odgovorne
demokratične ustanove, kot so
sodstvo in mediji, vendarle
začno držati ustaljenih navad,
drž in praks širšega demokra-
tičnega prostora ter izkazovati
dostojnost in politično korekt-
nost.
Janez Juhant
S 3. strani
Zgodbe o ...
  a sprememba je hkrati
tudi priložnost: svet še
nikoli ni bil tako majhen
in povezan. Marsikatera država
vlaga veliko naporov v spodbu-
janje povratništva, da bi izsel-
jenci novo znanje prinesli na-
zaj v domovino. Slovenija na
tem področju še ni dosti nare-
dila, in to je velika zamujena
priložnost. Med Slovenci po
svetu je vse bolj prisoten pojav
ponovnega iskanja korenin: že
asimilirani Slovenci se začenja-
jo zanimati za svoje poreklo, to
so potem pogosto najbolj za-
vedni in angažirani rojaki. Slo-
venija doslej zamejstva in izsel-
jenstva ni znala v polni meri iz-
koristiti tudi zato, ker je tema-
tika v javnosti slabo poznana.
“Zdi se mi, da se včasih Sloven-
ci kar malo bojimo biti samo-
zavestni, se sami dobro pozna-
ti”. Gre za nekak začaran krog:
ker tematika ni prisotna v jav-
nostih, medijih in šolstvu, pri-
ložnosti globalne slovenske
družbe sploh ne zaznamo. Ker
pa tega nihče ne zazna in zah-
teva, tudi tematika ne prodre v
medije in šolstvo in tako se
krog vrti. Valentinčič je pre-
T pričan, da je to mogoče s prav-nim državniškim pristopomzelo hitro preseči. Nastanek sa-
mostojne države Republike Slo-
venije je bil skupni projekt Slo-
vencev doma, v zamejstvu in
po svetu. Tesen odnos Sloveni-
je z rojaki izven njenih meja je
tudi temelj slovenske ustavne
identitete, zapisan v petem čle-
nu: kako to v polnosti udejan-
jiti, pa nas čaka še kar nekaj de-
la. “To je velika vrednota in
hkrati velika priložnost”. Va-
lentinčič je zato Sloveniji
zaželel, da bi znala zadihati z
vsemi celicami globalnega slo-
venskega telesa.
Štirim glavnim govorcem le-
tošnjega vseslovenskega
srečanja so v razpravi sledili še
drugi, s krajšimi posegi; med
jutranjimi sta nastopila tudi za-
mejca Martin Lissiach in mladi
Andrej Pernarcich, ki je z lju-
beznijo do svoje kmetije in
zemlje na tržaškem Krasu na
poseben način navdušil vse po-
slušalce. Tudi popoldne so
zbrani v DZ lahko prisluhnili
še najrazličnejšim pričevan-
jem, pogledom in izkušnjam
rojakov od vsepovsod.
Dekleta Smrtnik (foto dd)
Cerkev sv. Marka v Vrbi na Gorenjskem
13. festival v Mavhinjah11. julija 201916
Z 12. strani
Pogled na naša ...
  gralci števerjanske Dramske
družine so ponovno dokaza-
li, kako odgovorno in resno
vsakič pristopajo k novemu gle-
dališkemu “podvigu”, ki ne pote-
ka nikoli po že nekih ustaljenih
tirnicah. Vsakič odstirajo pogled
na nekaj novega, tudi izzivalnega
in drznega. Njihovo do potanko-
sti izpiljeno igro, ob pozornosti
na pravilno, jasno izgovarjavo in
drobne detajle pa na nadrobno
zamišljeno scensko (Jasmin Ko-
vic) in kostumsko (Snežica Čer-
nic) podobo, je cenila tudi ma-
vhinjska publika, ki jim je zado-
voljstvo s predstavo izkazala s to-
plim ploskanjem.
Nedeljski večer se je pod šotorom
končal z zelo kratko lutkovno -
igrano predstavo. Uprizorili so jo
mladi Lutkarji iz Devina, ki delu-
jejo v sklopu OPZ Ladjica. Ti so
na mavhinjskem festivalu že mar-
sikdaj prikazali kakšno nenavad-
no, v zasnovi zelo premišljeno in
domiselno lutkovno igro, vselej
v duhovitem, tudi grotesknem
ključu. Tudi tokrat se niso izne-
verili tej svoji lutkarski usmeritvi
in s pomočjo lutk v odrsko podo-
bo prelili pesmico Živel je mož,
imel je psa. Lepo ga je redil. Ne-
koč mu ukradel kos mesa, zato ga
je ubil. Na vrt ga je pokopal, na
tablico napisal: “Živel je mož,
I
13. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin se je končal
v nedeljo, 7. julija 2019, pod šotorom, ker je tako zahtevalo slabo
vreme. Publiko je pozdravil in jo kratkočasil igralec Franko Ko-
rošec, ki je sicer celoten potek festivala spremljal tudi kot član
komisije skupaj s Samanto Kobal in Sanjo Vogrič (njihov zmeraj
prisoten “koordinator” je bil Igor Tuta). Poseben gost večera je
bil igralec Danijel Malalan, od prvega julija 2019 tudi direktor
SSG Trst. Komisija je razkrila nagrajene predstave.
Kategorija otroških skupin: 1. nagrada: Odvratne rime v izvedbi
srednješolske dramske skupine Breg in režiji Bože Hrvatič; 2.
nagrada: Življenje v starih časih med Trstom in Krasom v izvedbi
učencev Občinskega vrtca v Šempolaju in režiji Andrejke
Terčon; 3. nagrada: Zvezde pomladi v izvedbi OPZ Vesela pom-
lad, Osnovnošolske in srednješolske dramske skupine Tamara
Petaros - Društva Finžgarjev dom, Malih mišk SOMPD Vesela
pomlad in ŠČ Melanie Klein Slovenskega otroškega in mladin-
sko pevskega društva Vesela pomlad in režiji Patrizie Jurinčič
Finžgar.
Kategorija mladinskih skupin: 1. nagrada: V garderobi v izvedbi
gledališke skupine Prosvetnega društva Šmihel na Koroškem in
režiji Alenke Hain; 2. nagrada: Radio Pirat v izvedbi Skupine
brez spomina in režiji Tomaža Susiča. Tretja nagrada ni bila po-
deljena.
Kategorija odraslih skupin: 1. nagrada: Ime v izvedbi Dramske
družine SKPD F. B. Sedej Števerjan in režiji Jasmin Kovic; 2. na-
grada : Čaj za dve v izvedbi dramskega odseka PD Štandrež in
režiji Jožeta Hrovata; 3. nagrada: Bosa v parku v izvedbi dram-
skega odseka PD Štandrež in režiji Janeza Starine.
Žirija je podelila tudi posebna priznanja: v otroški kategoriji sta
posebno priznanje za sceno in kostume v predstavi Življenje v
starih časih med Trstom in Krasomprejeli Andrejka Terčon in
Ingrid Sedmak; posebnega priznanja za vlogo Rdeče kapice v
predstavi Odvratne rime je bila deležna Clementina Gamboz.
Občinstvo je z glasovanjem proglasilo za svojo najboljšo pred-
stavo festivala Življenje v starih časih med Trstom in Krasom.
Tisti, ki bi si prislužili absolutno prvo mesto na festivalski le-
stvici nagrad, pa so gotovo organizatorji, zavzeti, vestni in skrbni
člani SŠKD Cerovlje – Mavhinje, ki so tudi tokrat z veliko mero
delavnosti in predanosti svojemu poslanstvu srečno izpeljali tu-
di ta gledališki maraton.
O zadnjem večeru 13. Zamejskega festivala amaterskih dram-
skih skupin bomo še poročali.
Slovesna podelitev nagrad
imel je psa. Lepo ga je redil.
Nekoč mu ukradel kos mesa,
zato ga je ubil. Na vrt ga je po-
kopal, na tablico napisal…” Ta-
ko se lahko nadaljujejo ti s
črnim humorjem obarvani sti-
hi v nedogled. Včasih smo
otroci to pesmico zelo radi
“pripovedovali”, saj je vzbujala
smeh zaradi te svoje “ne-
skončnosti”. Devinski lutkarji
so vsako ponovitev verzov pri-
kazali z določeno nadgradnjo:
najprej so vsebino podali s po-
močjo manjših lutk, nato se je
lutkovna igra prepletala z igra-
nimi deli, nazadnje pa so jo
izoblikovali le igralci, ki ob
koncu ugotavljajo, “da denar
ne prinaša sreče”. Bliskovito
sosledico prizorčkov so v režiji Je-
lene Sitar in Lovra Habeta odigra-
li Veronika Bandiera, Lara Bearzi
v vlogi psa dalmatinca oz. mesar-
jeve zaročenke in Blaž Terpin, ki
je z igranjem na violino v živo
spremljal dokaj absurdno in nav-
sezadnje tudi kruto vsebino pri-
povedi ter odigral še vlogo mesar-
ja. Ta je redil ubogo žival, samo
da bi zmagal na tekmovanju za
najbolj rejenega psa in si prislužil
kopico denarja. A ko se mu je to
res zgodilo in je psa ubil, ker je
dosegel svoj namen, je zaradi svo-
je brezsrčnosti izgubil še ljubico.
Tako je spoznal, da denar ne nosi
sreče. Gledalci so sicer imeli vtis,
da je tej “mini predstavi”, ki je na-
stala kot skupinsko delo (za osve-
tlitev je poskrbela
Marja Feinig), nekaj
manjkalo, da je bil
njen konec vsiljen,
ker se je pač moral
na neki način skle-
niti tok pripovedi.
Po dvodnevnem
premoru, ki je po-
nudil rahel oddih
organizatorjem, saj
so bili vse dni izred-
no delavno in
požrtvovalno prisot-
ni na festivalu kot
tehniki, točaji v kio-
skih, kuharji …, se je
festivalski program
nadaljeval v sredo,
3. julija 2019. Kljub
nevihti, ki je znatno
ohladila ozračje, se
je šotor napolnil z
gledalci; ti so se
pošteno nasmejali
ob komediji Kraške intrige. Pred-
stavo izven tekmovalnega progra-
ma je uprizorilo Kulturno in raz-
vojno društvo Brce iz Gabrovice
pri Komnu. Nastala je kot prired-
ba znane Goldonijeve komedije
Baruffe Chiozzotte, ki jo je v slo-
venski jezik pod naslovom Pri-
morske zdrahe sijajno prestavil
Mirko Rupel. Režiser Andrej Zale-
sjak, član igralskega ansambla
SNG Nova Gorica, se je pri ume-
stitvi komedijskih spletk
na kraška tla poslužil tudi
priredbe Barufe Predraga
Lucića, ki so jo v predlan-
ski sezoni v izredno iskri-
vi zdraharski hrupnosti
uprizorila štiri primorska
gledališča, Gledališče Ko-
per, SSG Trst, INK - Grad-
sko kazalište Pula in SNG
Nova Gorica, v domisel-
no radoživi režiji Vita
Tauferja. V igralski skupi-
ni Brce, ki jo je dolga leta
umetniško vodil Sergej
Verč, sodelujeta tudi igral-
ca, domačina iz Mavhinj
oz. Nabrežine, Joško
Okretič in Niko Pertot, ki
sta tudi tokrat doprinesla
svoj delež k uspehu predstave.
Tekmovalni program se je ponov-
no začel v četrtek, 4. julija,
ko so na odru pod šotorom
v domiselnih, barvitih ko-
stumih nastopili igralci Bar-
vane klape VZS Mitja Čuk,
ki so nepogrešljivi ude-
leženci mavhinjskega festi-
vala. Tudi tokrat jih je po tej
novi ustvarjalni poti vodila
neutrudna in zmeraj živah-
na Melita Malalan, ki v delo
s temi posebnimi igralci
vlaga, skupaj s sodelavci,
ogromno potrpežljivosti,
vztrajnosti in ljubezni, da
vsakič na odru zaživi svoje-
vrstna predstava. Ob njej se
gledalec kar razneži, ko
opazuje, s kakšnim vesel-
jem ti mladi in manj mladi
ljudje s posebnimi potreba-
mi nastopajo na odru in ka-
ko tako pokažejo svoje nav-
dušenje nad tem. Tokrat se
je odrsko dogajanje vilo pod na-
slovom Zobozdravnik Poldo.
Tekst je napisala Melita Malalan,
ki je kot vsakič z ostalimi vzgoji-
telji tudi sodelovala v igri. V ko-
stumih, ki si jih je zanje zamislila
Ivana Pertot, na scenskem ozad-
ju, izseku iz pisanosti narave (sce-
na je delo Daniela Tomizze in Eri-
ce Košuta) so v živahni, razigrani
režijski zamisli Melite Malalan z
igro, gibi in besedo, v
slovenščini in itali-
janščini, prikazali,
kako se gozdne živa-
lice nočejo umivati
zob. Ta grda razvada
jih privede do zoboz-
dravnika Polda. Tja
pridejo zajkla Kitty,
tiger Walter in mačka
Miao. Tudi to jih ne
privede na prava po-
ta, zato jih modri
Čuk in Temna noč
(vlogo je odigrala sa-
ma Stanka Čuk!) za
kazen spremenita v
lutke … Rekviziti
(ogromne raznobar-
vne ščetke in velikan-
ska zobna pasta z du-
hovitim imenom
Poldodent), ki jih no-
sijo protagonisti v ro-
kah, so zagotovilo, da
bodo odslej živalice zgledno po-
skrbele za čistočo svojih zob.
Kot vse nastopajoče skupine je tu-
di Barvana klapa ob koncu preje-
la spominski dar, majolčico,
ročni izdelek Patrizie Ruzzier, ki
je skupaj s preostalimi osmimi
ustvarjalci razstavljala svoje
umetnine v Mavhinjah na festi-
valskih dneh.
Četrtkov večer se je pod jasnim
nebom končal s predstavo Vsak
dan nekaj novega, ki jo je za Gle-
dališko skupino Repentabor KD
Kraški dom napisala Anja Škabar
Pangerc in jo tudi zrežirala. Do-
gajanje je postavila v zapuščen
mestni park (realistično ga scen-
sko uokvirjajo cvetoči grmič
vrtnic, svetilka, klopca, kip, ra-
stlinje), ki pa mu hoče župan Bo-
ris (Gianni Soban) ob pomoči so-
delavke Rebeke (Tanja Pangerc
Žnidaršič) dati nov, sodoben vi-
dez. V ta mestni vrt se rada zateka
županova hčerka, študentka Ka-
rin (Petra Škabar), ki tam lahko v
miru razmišlja tudi o situaciji v
lastni družini, kjer se ji dozdeva,
da ji mama in oče nekaj prikriva-
ta. Pri tem svojem samotarskem
postopanju po parku, ki kar nae-
krat postane zanimiv za marsiko-
ga, spozna Sabino (Jana Može Ka-
riž). Dekle je prišla na zmenek v
park s fantom svojih sanj (lik mal-
ce nerodnega, užaloščenega mla-
deniča Boštjana igra Mitja Kem-
perle). O tem pa ni ne duha ne
sluha, ker je zamudil in sta se
zgrešila. A prav po posredovanju
dobrosrčne Karin, ki jo vsi imajo
za “prestopniško” upornico, v re-
snici zna dobro razmišljati s svojo
glavo, se vse zadeve srečno raz-
pletejo. Končno se
razčistijo tudi skoki
čez plot njenih staršev
(vznemirjeno mamo
Tonjo igra Ana Ška-
bar), sama pa s tem
spozna tudi svojo pol-
sestro Sabino. Kot v
pravljici se ta komedij-
ska štrena, ki postreže
s sodobnimi temami
in dobro znanimi člo-
veškimi slabostmi, le-
po razmota. V predsta-
vi z živo, naravno igro
in sproščenim nasto-
pom nedvomno izsto-
pa prav Petra Škabar,
ki prepričljivo poose-
blja mlado dekle da-
našnjih dni, svobod-
nih pogledov na svet,
a vendarle navezano
na domače okolje in
predvsem na družino, za katero
bi ji bilo žal, da bi se razdrla zara-
di ločitve staršev. Predstavi je pu-
blika namenila prisrčno ploskan-
je.
/ konec prihodnjičKD Brce iz Gabrovice pri Komnu, Kraške intrige / foto damj@n
Lutkarji iz Devina, Živel je mož, imel je psa / foto damj@n
Dramska družina F.B. Sedej, Ime / foto damj@n
Barvana klapa VZS Mitja Čuk, Zobozdravnik Poldo / foto damj@n
Gledališka skupina Repentabor KD Kraški dom,
Vsak dan nekaj novega / foto damj@n