PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA I Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 108 (13.641) Trst, petek, 11. maja 1990 V dvomu zdaj referendum Senat včeraj odobril zakon o malih firmah RIM — V senatu so včeraj dokončno odobrili zakon, ki ureja »odpuščanje posameznih delavcev v manjših podjetjih«. S tem zakonom so delavci v majhnih firmah zaščiteni pred neupravičeno odpustitvijo (oziroma odpustitvijo brez motivacije), s sprejetjem zakona pa so dejansko odpadli tudi razlogi za enega od referendumov, ki bodo predvidoma 3. junija letos. Za sprejem zakona so skupaj glasovali demokristjani in komunisti, medtem ko so se od večinskih strank socialisti vzdržali, republikanci pa so glasovali proti. Sprejetje zakona so z zadovoljstvom pozdravili sindikati, manj zadovoljni pa so pri Confindustrii. Podpredsednik industrijskega združenja Patrucco je s tem v zvezi dejal, da tak zakon predstavlja za majhna podjetja, ki jih je med industrijskimi podjetji v Italiji Približno 90 odstotkov, korak nazaj in bo imel negativne posledice za njihovo konkurenčnost. Po dokončni odobritvi tega zakona bo moral zdaj osrednji urad za referendume pri kasacijskem sodišču odločiti, če je referendum o tej zadevi sploh še smiseln. V poslanski zbornici pa naj bi že danes odobrili zakon o drogi. Že včeraj so namreč izglasovali vseh 35 členov zakona, za danes pa je predvideno le glasovanje o zadnjem odstavku, ki govori o finančnih virih. Največ zapletov je bilo včeraj s 15. členom, ki 9ovori o upravnih in kazenskih sankcijah proti uživalcem mamil, proti katerim bi se ukrepi prefekta Pokazali kot neučinkoviti. Delili so si milijarde, ki šo bile namenjene gradnji nogometnega igrišča V Palermu priprli podjetnike ki so »kradli« državni denar PALERMO — Dan po umoru deželnega funkcionarja Bonsignora so palermski karabinjerji zaključili prvi del obsežne preiskave, ki je trajala več kot osemnajst mesecev. Karabinjerji so aretirali pet javnih upraviteljev in podjetnikov, preiskava pa je razkrila tudi globoke povezave med sicilskim političnim svetom in mafijo, zato se preiskovalci ukvarjajo tudi z nekaterimi politiki, za katere pa se še ne ve, kdo so. V glavnem gre za osebe, ki so upravljale svoje osebne interese v občinah Baucina in Ciminna. V ozadju velešpe-kulacije je bilo svetovno nogometno prvenstvo ter gradnja nekaterih športnih objektov in igrišča v Altavilli Milicii, kjer bo trenirala nizozemska raprezentanca. Država je preko Dežele in krajevnih uprav namenila temu načrtu šest milijard lir, ki so si jih hoteli tako ali drugače porazdeliti podjetniki in gradbeniki Andrea in Vincenzo Taibbi ter Vincenzo La Barbera, pri tem pa naj bi jim pomagala občinski tehnik Filippo Monastero (lastnik podjetja, ki je dobilo dela v zakup) ter »organizator« Giuseppe Pinello. Brata Andrea in Vincenzo Taibbi naj bi skrbela za podkupovanje javnih upraviteljev, ki so si vtaknili v žep tudi do 25 odstotkov nakazanih vsot. Karabinjerji so peterico aretirali včeraj, vendar kaže, da so s skupino sodelovali tudi vidni politiki, poleg tega pa naj bi organizacija reševala sprotne ovire kar z »odpravljanjem« konkurence. Povod za preiskavo sta dala prav dva umora (Barbara La Barbere in Giuseppa Taibbija), na domu nekaterih aretirancev pa so karabinjerji našli kar orožarno. Sodnik Falcone je vsekakor dejal, da ni mogoče navezati včerajšnje aretacije na preiskavo, ki jo sam vodi o umoru Giovannija Bonsignora. Orožarna, ki so jo karabinjerji našli na domu aretirancev (Telefoto AP) Vodstvo KPI analiziralo rezultate upravnih volitev Oster odgovor tajnika Occhetta fronti za »NE«: Poti nazaj ni! — Poti nazaj ni, je v odgovor v»apade, ki jih je bil deležen, odgo-vfg1 Sf'kretar KPI Achille Occhetto na t0 .rajšnji seji vodstva partije. Occhet-je v ,?rehvsem zavrnil obtožbo, češ da trie poraz partije posledica refor-■ ki j0 je sam predlagal. Tajnik KPI hov-1' I® prav nie90V Predl°g ° bi l Politični grupaciji preprečil, da VolirT^tična partija na upravnih . tvah doživela še večji poraz. Treba qoriVpo^tevati, tudi mednarodne do-časii ' d° katerih je prišlo v zadnjem hlič nekdo res misli,« je pole- tako ° vprašal sv°ie nasprotnike, »da Vzh ‘menovarli polom komunizma na Iha. ni imel svojega vpliva na ita-vil n.i e volitve?« Forlani sicer ni pra-Pa' da je »KPI tak kot Ceausescu«, je držav k9 1 Podčrtal, da je v vzhodnih lih KD Zma3al Zahod ter vrednote, ki veda s t°d vedno zagovarja. Mi se se-0CcW ° analizo ne strinjamo, je rekel kto bron'tI^0ra pa biti iasno' da gre' ja rin..011,toku' Rezultat, ki ga je parti-raz trng a na zadnjih volitvah, je od-he ; ne volje KPI, da se zoperstavi pfenr,1Vnernu trendu in da z radikalno časa d° 0dgov°ri na zahteve novega ‘hora >?t 0d9OV0r KPI na izid volitev Urpc-i- 1 okrepitev prizadevanj za Kot Č nove Politične sile. aačin Vldim°' Occhetto ni na noben ziciip popustil zahtevam notranje opo-thor=i ondaril je, da bo konstituanta Sklep včerajšnje seje tajništva socialistične stranke Socialisti bodo predlagali zajeten paket reform na institucionalnem področju RIM — Uvodno poročilo na zasedanju tajništva PSI, ki je bilo včeraj, je imel Giuseppe La Ganga, ki v stranki odgovarja za krajevne ustanove in ki je podal podrobno analizo izidov upravnih volitev, katere so vsi ocenili kot zelo pozitivne. Podpredsednik vlade Claudio Martelli je ob koncu zasedanja socialističnega tajništva izjavil, da bo PSI predlagal »paket reform« tako na področju institucij kot v zvezi z volilnim zakonom. Na vprašanje, če bodo socialisti na prihodnjem sestanku petstran-karske koalicije vztrajali pri svoji zahtevi po reformi institucij je Martelli odgovoril, da o tem ni nobenega dvoma. V okviru stranke trenutno izdelujejo zajeten paket globalnih reform na področju institucij. Prav glede tega, je dodal Martelli, se zavzemamo za celo vrsto oblik neposredne demokracije, kot je na primer neposredna izvoli- tev predsednika republike. V zvezi z deželami pa je treba okrepiti njihovo upravno avtonomijo ter premostiti nekatere elemente centralizma in birokracije, ki so v mnogih primerih okrnili izkušnje, ki jih na področju decentralizacije ima Itali- ja-_ Se vedno v zvezi z volilnimi in institucionalnimi reformami so novinarji podpredsednika vlade opozorili, da je krščanska demokracije za razliko od socialistične stranke videti mnogo bolj previdna glede teh vprašanj. Menimo, je dejal Martelli, da je dozorel čas za veliko reformo in ne za postopno približevanje končnemu cilju. Kakor koli že, krščanska demokracija ni dala še svojega predloga, na podlagi katerega bi lahko razpravljali. Resnici na ljubo, je dodal Martelli, tudi mi še nismo izdelali dokončnega predloga, imamo pa trden namen, da ga izdelamo prihodnji četrtek, ko se bo sestalo vodstvo stranke. Zah*tn' na dep)vnih mestih, v univer-bbitp V dugu države. Prav ta njegova ene ev Je nekoliko omilila stališča naibolj neizprosnih pristašev ^ j'e za »NE« Chiaranteja, ki je dejal, tvre delno zadovoljen z Occhettovim H a '°m' Vendar tajnik KPI poudar-že na Kongresu v Bologni de-5a mora biti konstituanta masov-st4VoCchetto ima tudi zelo jasno pred-3rarJ ° točnem poteku priprav: pro-•lejjj sKa konferenca, posvet o trenut-Poiit*anjn partije ter o obliki nove bo jjg116 sile. Ko bodo vse to opravili stavii Kongres. Occhetto ni podaril, a obenih rokov, vendar je pou-aodhjinf- do te9a mora priti pred pri-Piorg 1 volitvami, saj se partija ne Qbliki Pfedstčiviti volilcem v sedanji Na' ° n*>>ne ne miš«. DALJEVANJE NA 2. STRANI Po televiziji o referendumih tudi v slovenščini RIM — Poslanska nadzorna komisija RAI je sprejela zahtevo poslanca Lanzingerja, da naj bi deželne televizijske tribune pred referendumi potekale tudi v nemščini, ladinščini, slovenščini in francoščini. Lanzinger je sicer zahteval uporabo še nekaterih drugih manjšinskih jezikov, vendar je komisija pod vodstvom poslanca Borrija ob podpori poslancev Bordona in Scalie sklenila, da le za navedene štiri jezikovne manjšinske skupnosti od deželnih postaj RAI zahteva, da televizijska predreferendumska kampanja poteka tudi v teh štirih jezikih. Pri tem lahko še povemo, da bodo v poslanski zbornici že v kratkem razpravljali o zakonu, ki naj bi urejal zaščito jezikovnih manjšinskih skupnosti. Cannes 90 sanjal s Kurosawo CANNES — Filmski festival brez blišča, reflektorjev in očarljivih žensk, ki si lahko privoščijo modne ekstravagance, je menda drugorazredna prireditev. Zato so v Cannesu priredili enkraten sprejem tisočih uglednih gostov, ki so se prišli sinoči pokloniti mojstru Akiri Kurosavvi. Predsednik letošnje žirije Bertolucci je sprejel 80-letnega japonskega režiserja na odru Gran Palaisa, pozdravil ga je v japonščini, nato pa sta skupaj uradno proglasila odprtje 43. canneskega festivala. Predvajanje Kurosawovega. filma Sanje je bil osrednji dogodek gala večera, vendar je novinarje pritegnila tudi množica bivših nagrajencev z zlatimi palmami. Od "Scorseseja do Kus-turice jih je bilo na odru kar deset, v dvorani pa jim je ploskalo na stotine kolegov in igralcev. »Redna« publika bo smela šele danes na festival. Na sliki (AP): žirija »Cannes 90« Edini kandidat za mandatarja je krščanski demokrat Lojze Peterle Posvetovanja za sestavo slovenske vlade med predsedstvom in predstavniki strank LJUBLJANA — Novo slovensko predsedstvo je včeraj pričelo posvetovanja z vsemi strankami, zastopanimi v novoizvoljenem parlamentu. Delati so začeli že ob 9. zjutraj, končali pa precej pozno zvečer. Razgovori so potekali s predsedniki strank ali zelo maloštevilnimi delegacijami po vrstnem redu moči, ki jo imajo stranke v parlamentu. Tako so najprej sprejeli predstavnike ZKS-Stranke demokratične prenove, nato liberalce, slovenske krščanske demokrate, Slovensko demokratično zvezo, socialdemokrate, socialiste in proti večeru predstavnike Obrtniške zveze. Kot vidimo, na seznamu ni Zelenih, niti Kmečke zveze, ker sedita njihova voditelja v predsedstvu. Očitno bosta poročala danes in bo s tem posvetovanje verjetno končano. Na predsedstvu je, da imenuje mandatarja, ki naj sestavi vlado. Možno je, da mandatarja imenujejo takoj, možno pa je da dobi poizvedovalni mandat in se bo parlamentu predstavil, šele ko-bo sestavil vlado. Trojna opozicija je že pred časom napovedala, da nima kandidata za sestavo vlade, vseh šest strank Demosa pa je predlagalo predsednika Slovenskih krščanskih demokratov Lojzeta Peterleta. Očitno je bil ta kandidat tudi v opsredju sedanjih razgovorov. Sinoči niso izdali nobenega uradnega sporočila, zelo verjetno pa ga bodo danes. Neuradno je tudi slišati, da bo danes Demos na zasedanju za zaprtimi vrati končal razpravo o sestavi nove slovenske vlade, prihodnji teden pa je novi predsednik France Bučar že napovedal ponovno zasedanje parlamenta, na katerem naj bi bila seveda osrednja točka že nova vlada in glasovaje o zaupnici. To so seveda napovedi, stvari potekajo po svoji logični poti, vendar nekoliko počasi. Slovenski parlament je ponovno zasedal v noči na sredo, dnevnega reda ni izčrpal, saj so se po drugi uri zjutraj poslanci utrudili; tokrat so jo pobrisali domov poslanci zbora občine, medtem ko so s prvega zasedanja odšli najprej poslanci zbora združenega dela. Osrednje dejanje torkove večerne seje je bila seveda svečana prisega predsednika predsedstva Milana Kučana in drugih štirih članov. Slovesnost je bila izredno skromna, neformalna, končala pa se je z obsežnim govorom predsednika Milana Kučana, ki je uvodoma dejal: »Dolga in naporna je bila pot do teh volitev. Zaznamovale in izrazile so čas usodnega prehoda v pluralistično, demokratično politično ureditev slovenske družbe. Potekale so dostojanstveno in pošteno. Pokazale so visoko stopnjo državljanske odgovornosti in demokratične zrelosti naših ljudi. Dokazale so, da si želijo nadaljevanje družbenih reform, ki so pogoj življenju v stabilni demokratični družbi, brez nasilja in revanšizma, ob zagotovljeni visoki stopnji socialne in politične varnosti ter spoštovanju človekovega dostojanstva. V svetu, ki mu je strpnost, tako potrebna za demokratično sožitje ljudi dostikrat tuja, moremo biti Slovenci na tako svojo držo upravičeno ponosni. Bilo bi kratkovidno in nezrelo, če bi zdaj dopustili, da strankarski interesi ohromijo delovanje demokratičnih institucij družbe in razvrednotijo vsa velika pričakovanja. Težko zlomljeni miselni in politični monolitizem ene vrste bi tako samo zamenjal in nasledil drugi. Z volitvami postavljena nova struktura politične oblasti, potrjena od večine, predstavlja uspešen sklep naše skupne hoje iz obdobja, ki vse bolj pripada preteklosti. Je obenem pogoj, da lahko pogled, ustvarjalne moči in sposobnosti obrnemo v novo prihodnost, v mimo in ustvarjalno življenje. Zdaj preteklost ali odnos do nje ne more biti nikomur več temelj za upravičenost vladanja. To more poslej biti le demokratično izpovedana in preverjena volja do prihodnosti. In ta je za vse nas vendarle najbolj pomembna. Volitve so nas k temu tudi izrecno zavezale!« Predsednik Kučan je nato konkretno obravnaval pereča slovenska gospodarska in politična vprašanja, še posebej pa se je pomudil pri predlogu, da se dmgim jugoslovanskim narodom ponudi sodelovanje v skupni konfederativni državi, kolikor pa tak dogovor ni možen, je omenil še uveljavitev pravice do odcepitve. Toda slovenska ponudba mora temeljiti na pragmatičnem realističnem dialogu z legitimnimi predstavniki na svobodnih večstrankarskih volitvah izvoljenega parlamenta in njim odgovorne vlade. Svoj govor pa je Milan Kučan končal z besedami: »Naključje je naneslo, da se Skupščina in Predsedstvo republike Slovenije - simbola suverenosti slovenskega naroda - konstituirata prav danes, 9. maja. Na dan, ko je toliko let nazaj slovenski narod na strani zmagovite svetovne koalicije demokratičnih svobodoljubnih, protifašističnih narodov osvobojen ponosno stopil v lastno in svetovno zgodovino. Danes je vzpostavljena nova slovenska oblast po volji ljudstva, njegova suverena država, ki je svobodna domovina vseh Slovencev, nas, ki živimo doma, tistih, ki živijo za našimi mejami, in vseh tistih, ki jih je usoda razselila po Evropi in čez morja na vse konce sveta. Vse naše rojake po svetu smo dolžni danes posebej prisrčno in tenkočutno pozdraviti in jim sporočiti, da naj zaupajo v svojo domovino, v Republiko Slovenijo, v novo obdobje naše zgodovine, ki se zdaj pričenja na temeljih, ki smo jih postavili s trdim delom in z zravnano držo in so naš skupni narodni ponos. Rodovom, ki so se že rodili in se bodo še rojevali v svobodni domovini, bo tako morda lažje poskrbeti za prijaznejše življenje in za zanesljivo, bolj optimistično skupno- prihodnost vseh Slovencev, v naši prenovljeni slovenski domovini.« BOGO SAMSA Čestitke dr. Bučarju TRST — Izvolitev dr. Franceta Bučarja za predsednika slovenskega parlamenta je odjeknila tudi v naši deželi. Novoizvoljenemu predsedniku skupščine so naslovili čestitke SKGZ, deželni tajnik in deželni svetovalec SSk Jevni-kar in Brezigar. SKGZ je ob želji za uspešno delo izrazila upanje, da se bodo stiki med Slovenijo in FJK uspešno razvijali tudi v korist slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Ob tem pa je tudi poudarila pomen zaščite narodnosti, ki živijo v Sloveniji, do česar je pred nedavnim že zavzela stališče. Pomen, da je predsedstvo slovenskega parlamenta prevzel predstavnik Demosa je podčrtal Brezigar, tajnik SSk Jevnikar pa je želel, da bi bodoča slovenska ustava vsebovala norme za zaščito manjšin, ki živijo v Sloveniji in konkretne obveze Slovenije v korist slovenske manjšine v Italiji. • Poti nazaj ni! NADALJEVAJE S 1. STRANI Njegovo analizo so podprli vsi njegovi pristaši, vendar je fronta »NE« ohranila svoje kritično stališče. Cos-sutta je ponovil svoj predlog, naj sedanja volilna skupina, s tajnikom na čelu, odstopi. KPI zgublja na volitvah že od daljnega leta 1979, ker se je postopno zrahljala njegova vez z družbo. Occhettova reforma je še poudarila krizo istovetnosti, ki jo partija doživlja. Ugovori skupine, ki se sklicuje na stališča Ingraa in Natte, so bili bolj razčlenjeni. Predstavnik te skupine Tortorella, meni, da je Occhettovo poročilo polno protislovij. Po njegovem mnenju, bi vodstvo moralo izdelati enoten poziv za rešitev KPI. Kongres se je odločil za konstituanto, vendar nihče ne ve, kaj naj bi to moralo biti in kakšna naj bi bila nova politična sila. Rešitev partije je samo v trdem delu za obnovitev družbene baze. Skratka, fronta za »NE« meni, da je potreben trenutek premisleka. Še bolj jasna je bila zahteva Asorja Rose, ki pravi, da je treba partijo ozdraviti, saj po tej ne bo nobene druge. Asor Rosa obtožuje Occhetta in njegove pristaše, da so neposredni krivci volilnega poraza. Napovedana reforma naj bi povzročila partiji hudo krizo istovetnosti, ki je oddaljila tako starega volilca, kot potencialnega novega. Tudi on poudarja, da je potreben trenutek premisleka in da bi bilo za partijo pogubno, če bi se prenaglili pri reformah. V imenu Occhettovih pristašev odgovarja Napolitano, da bi za partijo bila usodna vsaka zamuda in vsaka negotovost na poti, za katero so se odločili v Bologni. Istega mnenja so bili Pecchioli, Imbeni in vsa skupina tako imenovanih melioristov. Mnogo bolj trd je bil poseg Massi-ma D'Aleme. Izid volitev je bila jasna obtožba za fronto za »NE«, češ da je slednja orisala reforme, ki jih predlaga Occhetto kot zasuk celotne partije na desno. Njegov poseg je dal jasno razumeti, da so v partiji še vedno živa vsa nasprotja, ki so prišla na dan na kongresu v Bologni in ki bi jih morali na kongresu premostiti. Spopad se bo sedaj preselil v centralni komite, ki se bo sestal prihodnji teden. q_ jj V Sloveniji stavkali radijski in TV novinarji LJUBLJANA — Včeraj ob 19. uri ko so po slovenskih radijskih postajah in televiziji najbolj gledane in poslušane informativne oddaje, so posredovala uradno sporočilo Sindikata novinarjev Slovenije in Društva novinarjev Slovenije, nato pa je sledil popolen molk. Na ekranu pa se je pojavil velik napis »Opozorilna stavka TV Slovenija - Za strokovno, svobodno in neodvisno novinarstvo«. Ljubljanske in vse druge slovenske radijske postaje pa so objavile nekaj kratkih informacij, prebrali so sporočilo in nato obmolknili. Popoldne ob 16. uri sta na skupnem zasedanju sindikat in Društvo novinarjev Slovenije sprejela naslednjo izjavo: »Sodimo, da pomenijo nekatere sodbe, izrečene v novi skupščini Republike Slovenije, ter grožnje in zahteve po zamenjavah urednikov in novinarjev napad na demokracijo in da ogrožajo njeno prihodnost. Avtonomnost in profesionalna integriteta novinarjev sta temelj življenja demokracije. Novinarji Slovenije, združeni v sindikat in stanovsko društvo, se najodločneje upiramo podrejanju novinarstva sleherni politiki in ideologiji. Ne nasprotujemo pa presojam novinarskega dela na podlagi meril novinarskega kodeksa. Avtonomno in neodvisno novinarstvo ni uresničljivo s pogromi, čistkami in ideološkimi in političnimi obračunavanji. Novinarji Slovenije si bomo z vsemi sredstvi prizadevali za strokovno in neodvisno novinarstvo in v tem smislu podpiramo opozorilno stavko novinarjev RTV Slovenije.« Tiskana sredstva množičnega obveščanja in predvsem vsi trije osrednji dnevniki so objavili podrobno kroniko, proteste vseh slovenskih novinarskih združenj in hiš. Vsi ti izredno številni protesti so v bistvu ubrani na isto tematiko: zaščito strokovnosti in dostojanstva poklica. Nekateri dnevniki bodo izšli s praznimi stranmi, drugi bodo protestirali na drugačne najbolj ustrezne načine. Takoj so se pridružili še hrvaški stanovski kolegi, ki so v podobnem položaju, morda celo v bistveno slabšem, saj so slovenski politični premiki nesporno dosledno demokratični. V Črni Gori pa take zadeve urejajo bolj preprosto in dosledno: v Titogradu so najprej diferencirali nezaželenega novinarja Rajka Ceroviča, ker pa je ta novinar objavil zelo opažene in zanimive komentarje v sarajevskem Oslobodje-nju in zagrebškem Vjesniku, so ga sedaj pošteno premlatili. B. S. Novinarji Primorskega dnevnika so na sindikalni skupščini izrazili solidarnost novinarjem radia in TV Slovenije ob njihovi akciji v obrambo profesionalne integritete. Požar opustošil »kamp« pri Milanu Nesreča ali napad na priseljence? MILAN — Kraju pravijo »Cascina rosa«, dejansko pa je to precej znan milanski okraj, ki spominja prej na odlagališče smeti, kot pa na območje, na katerem bi lahko dostojno živeli ljudje. Pa vendar živi v »Cascini rosa« pri Lambrateju nič koliko neevropskih imigrantov, ki so si uredili bivališča v prikolicah in zasilnih barakah. Včeraj je na tem kraju izbruhnil silen požar, ki je povzročil veliko škode borni imovini temnopoltih priseljencev. Včerajšnji požar ni imel tako tragičnih posledic kot oni, ki je izbruhnil pred dvema tednoma v nekemu drugemu zasilnemu domu temnopoltih delavcev. Takrat je na begu umrl mlad Tunizijec, ki je iz strahu pred požarom skočil skozi okno. V »Cascini rosa« se sicer gnete več kot 500 oseb, vendar je večini uspelo zbežati na varno, ne da bi se pri tem ranila. Le dve osebi sta se zatekli na oddelek za prvo pomoč, nista pa bili težje poškodovani. Resnici na ljubo so bili neevropski imigranti iz Lambrateja pripravljeni na možnost, da v njihovem naselju pride do požigalske akcija. Gasilci so jih celo poučili o tem, kako naj si pomagajo v primeru požara. Dejansko so prvi hiteli gasiti požar prav »krajani«, ki so imeli na razpolago vse potrebna sredstva. Policijski agenti, ki so prihiteli na kraj požara, so zaslišali nekega očivid- ca (osebo, ki je bila v noči na prostovoljni straži). Mladenič je dejal, da so se visoki ognjeni zublji pojavili kar naenkrat. Zato bo najbrž držala hipoteza, da je požar nekdo podtaknil. V prvih popoldanskih urah je s telefonskim pozivom na milanski sedež agencije ANSA prevzela odgovornost za atentat samozvana skupina »Hitler Ju-gend«, vendar so preiskovalci izrazili mnenje, da se podobni pozivi ponava-Ijajo vsakič, ko viri javnega oovešča- nja poročajo o kakem atentatu pr9*1 skupnosti neevropskih imigrantov. ”9 mnenju preiskovalcev naj bi bila b0lJ verodostojna možnost, da ie bil p0^; posledica prerekanja med. prebivaj* »Cascine rosa«. Sosedje so namreč oBj vestili policijo, da je v »kampu« dok®! hrupno, le nekaj minut kasneje pa s poklicali gasilce in jih obvestili o p°' žaru. Na sliki (AP): pogorišče v kraj »Cascina rosa«. Podpredsednik Jovič podprl JLA in njen odnos do razvoja države BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je ocenilo, da je JLA delovala kot pomemben dejavnik povezanosti in varnosti družbe in da ima vojska jasen, načelen in konstruktiven odnos do reformnih sprememb in razvoja države. Sporočilo s seje predsedstva se glasi: Predsedstvo SFRJ je na včerajšnji seji, ki jo je vodil podpredsednik Borisav Jovič, preučilo in sprejelo informacije zveznega sekretariata za ljudsko obrambo o bojni pripravljenosti oboroženih sil SFRJ, o stanju obrambnih in samozaščitnih priprav v družbi v letu 1989 in določilo temeljne naloge v graditvi in krepitvi bojne pripravljenosti oboroženih sil v letošnjem letu. Ocenili so, da je bojna pripravljenost oboroženih sil na taki ravni, da zagotavlja oprav-Ijenje nalog, ki jih določa ustava SFRJ. V zvezi s samozaščitnimi pripravami družbe je predsedstvo SFRJ ugotovilo, da je zapleten političen in družbenogospodarski položaj v državi povzročil težave pri uresničevanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, vendar je položaj na tem področju v celoti zadovoljiv. Predsedstvo je preučilo tudi informacije o delu vojaških sodišč in vojaških tožilstev v minulem letu in ugotovilo, da so vojaški pravosodni organi opravili svoje funkcije v skladu z ustavo SFRJ in zakoni. Predsedstvo SFRJ bo tudi v prihodnje odločno nasprotovalo napadom na ustavno vlogo JLA in poskusom razbijanja enotnosti oboroženih sil ter si prizadevalo za izboljšanje gmotnih pogojev za tehnično posodobitev armade. Predsedstvo JLA je izrazilo posebno priznanje in hvaležnost vodilnim ljudem in vsem pripadnikom oboroženih sil, ki so tudi v težjih gospodarskih in političnih razmerah zavestno, odgovorno in uspešno izpolnjevali svoje obveznosti in naloge, (dn) V Washingtom je ob pohvalah Markovič slišal tudi kritike WASHINGTON — Zelo hvaljena vlada Anteja Markoviča je na pravkar končanem zasedanju MDS in Svetovne banke v Washingtonu dobila precej pohval, povsem nepričakovano pa tudi nekaj neprijetnih udarcev od skupine malo znanih kongresnikov, zaradi njene menda ideološke nepopustljivosti. V dveh resolucijah, ki so jih poslali v postopek kongresa v začetku maja sta člana predstavniškega doma Denameyer in Rohrabacher »podprla demokracijo na Hrvaškem«, nato pa je' De-nameyer skupaj z Dreierjem in Murphyjem izrazil podporo predstavniškega doma napredku k demokraciji, ki nastaja v Jugoslaviji. Za omenjene ameriške kongresnike volitve v Sloveniji in na Hrvaškem »nedvoumno kažejo željo narodov Hrvaške in Slovenije, da se pridružijo vzhodnoevropskim gibanjem za demokratične sisteme vladavine, da bolj odprto razvijajo ekonomski trg in dobijo večjo avtonomijo od komunistične nacionalne vlade Jugoslavije.« Kongresniki so ocenili tudi »centralno vlado Jugoslavije«, ki ostaja privržena načelom komunizma. Ob cen- tralni vladi kritizirajo tudi vodstvo največje L goslovanske republike Srbije, ki je »prepreči svojim državljanom sodelovanje v demokratičB reformah, ki potekajo po vsej Vzhodni Evropi*^, Ker obstaja razlika med tistim, k čemur str j mita Hrvaška in Slovenija in s tistim, kar je cj() centralne komunistične jugoslovanske vlada predlagatelji resolucije dejali, naj ZDA oblik^ novo politiko do centralne jugoslovanske in posebej do šestih republik, ki sestavljajo goslavijo, kar je v skladu z načeli demokrate,, samoodločbe in spoštovanja človekovih Pra,ar-Spremljanje in analiza uresničevanja gosp0^ J ske reforme kažeta, da se njen program v c , in uspešno uresničuje. Temeljni cilji re*0lLarii> konvertibilnost dinarja in njegov tečaj, de _ so okvir, fiksna politika in naraščanje uvoza s. ! postavili gospodarstvo Jugoslavije v trden Pg v podarski okvir, tako da zdaj program deI“JjilU celoti. To je med drugim zapisano v p0*^. zvezne vlade o uresničevanju programa ro /jd) ki so ga včeraj poslali skupščini JugoslaviJ Na šestdnevnem sobivanju v Benečiji tudi dijaki iz Červinjana Pobratenje med šolaiji s Sicilije in iz Sv. Lenarta poduk marsikomu MANJŠINSKI MOZAIK Razgledi po manjšinski teoriji in praksi _ Piše: Pave! Stranj__________ W W GRADIŠČANSKI HRVATI SV. LENART — Od 30. aprila pa do vključno 5. maja je bilo v gosteh pri vrstnikih nižje srednje šole v Sv. Lenartu trideset nižje-šolk in nižješolcev iz Valledolma na Siciliji. Bilo je to šestdnevno dragoceno skupno bivanje v duhu medsebojnega iskrenega spoznavanja in pristne najstniške solidarnosti, kakor se pač spodobi, če sta dve šoli pobrateni. To pa zavoda iz Valledolma in Sv. Lenarta tudi sta, kar pomeni, da je vez, ki so jo dijaki in dijakinje razpredli, še toliko trdnejša. Ne samo, v vzdušje vzajemnosti in prijateljstva so se dejavno vključili tudi dečki in deklice z nižje srednje šole v Červi-njanu, kar je vtisnilo enotedenskemu snidenju še izrazitejši pečat raznolikosti v kulturnem, zgodovinskem in etničnem pogledu. Prešerna druščina si je ogledala Belopeška jezera in Trbiž, Podgo-ro, Videm, Benetke, Redipuglio, Trst in seveda Nadiške doline, tako da so se gostje s Sicilije vrnili domov polni nepozabnih vtisov. Tembolj še, ker so jih vseh šest dni prijazno gostili starši njihovih vrstnikov v Sv. Lenartu. In prav tu, sicer v prostorih nižje srednje šole, so jih sprejeli - 1. maja zvečer - predstavniki krajevnih oblasti oziroma ustanov: župan Renato Simaz pa tudi župana občine Dreka Mario Zufferli, občine Srednje Augusto Crisetig in občine Grmek Fabio Bonini (le-ta jih je pozdravil tudi v slovenščini) ter predsednik pristojne Gorske skupnosti Chiabudini. Po tradicionalni izmenjavi daril ie bil na sporedu kulturno-zabav-ni Program, ki so ga izvajali mladi 2 vseh treh omenjenih šol: domačini so prikazali parodijo Manzo-nijevih Zaročencev, Červinjanci ponaredbo televizijske oddaje Striscia la notizia, Sicilijanci pa vrsto folklornih plesov v narodnih nošah, ki so jih spremljali s petjem. Občinstvu, ki jih je nagradilo s toplim ploskanjem, so vsi skupaj dokazali, da od skrajnega sever-dovzhodnega dela Italije pa do Njenega skrajnega južnega dela res ni tako daleč, če to razdaljo ?terimo po volji ljudi, od najmlaj-pa do starejših, da se izgradi jded njimi trden most razumevala in prijateljstva. Berite »Novi Matajur« V Komnu zopet krajevna knjižnica SEŽANA — Komen in s tem tudi prebivalci spodnjega dela Krasa so ponosni, da so po petih letih kulturnega zatišja na področju izposoje knjig zopet dobili svojo krajevno knjižnico. V njej si bodo lahko dvakrat tedensko ob ponedeljkih in četrtkih izposojali najrazličnejše knjige. Bojana Kermolj, sicer zaposlena v upravnih organih sežanske občine, bo kot knjižničarka skrbela, da se bodo začetnim 4 tisoč knjigam pridružile še nove. Ob zavzetosti domačinov je bila v Komnu krajevna knjižnica ustanovlje na že leta 1972. Knjižnica je bila dobro obiskana, kajti knjiga je med primorskimi ljudmi zelo zakoreninjena. Knjiga je širila krog bralcev, ki so postali nejevoljni, ko so morali knjižnico zaradi prostorskih težav zapreti. Da Komen resnično potrebuje knjigo ter da knjiga ne bo izgubila svojega pomena, priča tudi nedavni dogodek, odprtja knjičnice, na katerem so se zbrali številni domačini. Lučka Čehovin, ravnateljica sežanske Kosovelove knjižnice je med drugim dejala, da knjiga omogoča ohranitev svoje kulture in človekove identitete, opravlja kulturno in splošno izobraževalno vlogo ter postaja posredovalec informacij. Svetli in lepo urejeni prostori v Komnu so nastali ob finančni pomoči Stanovanjske in kulturne skupnosti sežanske občine in krajevne skupnosti Komen, adaptacijo pa je opravilo komunalno podjetje Komunala iz Sežane. V kulturnem programu ob otvoritivi knjižnice so poleg učencev sežanske glasbene šole in osnovne šole iz Komna nastopila tudi gledališka igralca SSG iz Trsta Anton Petje in Bogdana Bratuž. -oks- V Merčah adaptirali vaški dom SEŽANA — V Merčah so domačini s prostovoljnim delom adaptirali vaški dom in pri tem opravili preko 2 tisoč delovnih ur. Tako so v letu in pol znova slavili delovno zmago, prav toliko časa pa je trajala obnova doma. Konec lanskega leta so vgradili še aluminijasta okna in tako jim je uspelo finančno pokriti še zadnjo investicijo. V prenovljenem domu so že silvestrovali in imeli druge prireditve. Ivan Žiberna, predsednik vaške skupnosti Merče, nam je dejal, da gre zasluga za hitro dokončanje prostorov družbenopolitičnim organizacijam sežanske občine, sežanski krajevni skupnosti, katere del so, kakor tudi krajanom Merč, nekaterim delovnim organizacijam. Največ zaslug pa imajo gotovo domačini, saj so s prostovoljnim delom vložili veliko truda v izgradnjo in dokončanje objekta. Večnamenski vaški prostor obsega dvorano za najrazličnejše priložnosti, manjši prostor za sestanke, vaški arhiv, kuhinjo in sanitarije. Vaški dom bo nedvomno služil svojemu namenu. Delovno zmago in s tem otvoritev prostorov naj bi kronali ob sežanskem občinskem prazniku v letošnjem avgustu. V Merčah pa niso gradili le vaškega doma, asfaltirali so tudi vaške poti. Tako so asfaltirali poti do novih stanovanjskih hiš, ki rastejo kot gobe po dežju. Položili so 2.000 kvadratnih metrov asfalta. Dokončali so tudi novo vaško plesišče, ki so ga vaščani zgradili sami. Edini nerešeni vaški problem predstavlja podhod, za katerega pa bodo morali še razmisliti, kako rešiti to zagonetko. Letos pa naj bi v Merčah obnovili še pokopališki zid in uredili kapelico. -oks- Pred nekaj leti (1983) so Gradiščanski Hrvati praznovali 450. obletnico svoje naselitve med Nemci in Madžari. Bilo je v začetku 16. stoletja, ko so bila široka področja današnje Madžarske, Avstrije, a tudi Češke, opusto-šena zaradi turških vdorov. Po mnenju nekaterih strokovnjakov so oblasti takrat preselile iz današnje Like, iz primorskih krajev med Senjem in Ob-rovcem in še z drugih območij Hrvaške, kakih 200.000 prebivalcev, da bi zamašile to vrzel ob strateško pomembni meji. Glavno naselitveno jedro je bilo v današnji pokrajini Burgenland - Gradiščanski, ki je najmanjša in najmlajša avstrijska zvezna država (meri manj kot 4.000 kv. km, kar je polovica dežele Furlanije-Julijske krajine, prebivalstva pa ima nekaj nad 250.000, kar je manj kot tržaška pokrajina). Tu so se Hrvati ohranili do danes, skupaj z madžarsko manjšino, veliko pa se jih je preselilo tudi na Dunaj, ki je oddaljen komaj nekaj desetin kilometrov od glavnega mesta dežele, Ei-senstadta (Željezno v hrvaščini in Kismarton v madžarščini). Hrvati so danes, po uradnih podatkih, najštevilnejša manjšina na avstrijskem ozemlju. Oni sami teh podatkov ne priznavajo in dejansko, če uradne številke razvrstimo po časovnem zaporedju, lahko ugotovimo dokaj čudno "izhlapevanje" manjšinskih pripadnikov. Zadnji popis v stari av-stro-ogrski monarhiji je zabeležil še 43.000 Hrvatov; naslednji, leta 1923 še 42.011. Leta 1951 je število že občutno nižje: 34.471. Hujši padec sledi tudi leta 1961: 28.142 in leta 1971: 24.533. Ob popisu leta 1981 je ocena pristala na končni vrednosti 18.000 (medtem ko je bilo Slovencev preštetih 16.000, Madžarov 4.000 in ravno toliko Čehov). Hrvati sami trdijo, da jih je še približno 40.000 in to raven potrjujejo tudi cerkvene statistike, ki slonijo na zaznavanju jezikovne strukture vernikov. Kot je normalno za večino manjšin takih razsežnosti, je bodočnost Gradiščanskih Hrvatov v veliki meri vezana na trdnost in učinkovitost manjšinskega šolstva. Šole je pri njih oblikoval zakon iz leta 1937, ki je predvideval tri različne stopnje uveljavitve manjšinskega jezika, glede na gostoto domačega prebivalstva. V občinah, kjer naj bi manjšina predstavljala več kot 70% prebivalstva, bi moral biti pouk v hrvaščini, pouk nemščine, pa bi se moral omejiti na 5 do 12 ur tedensko. Takih šol danes ni. Prevladujoči model je danes drugi tip šol, kjer pouk poteka v hrvaščini le v prvih dveh razredih in sicer tam, kjer manjšina tvori od 30 do 70% prebivalstva posameznih občin. Tretji tip šol je, končno tak, da je pouk hrvaščine neobvezen in sicer kjer je manjšincev manj kot 30% celote. Dejansko razpolagajo Hrvati na Gradiščanskem danes z osemindvajsetimi osnovnimi šolami v enaindvajsetih občinah, katere obiskuje 1240 učencev. Madžari jih imajo le dve, s petdesetimi učenci, v vrtcih ni predvi- GRAD1ŠČANSKA r' --=■ Eisenst^dt N e zidarsko \ j HRVATI MADŽARI R I J A dena nobena posebna jezikovna vzgoja za otroke manjšinskih družin, le devetnajst vrtcev razpolaga z osebjem, ki pozna tudi hrvaški jezik. V štirih nižjih srednjih šolah imajo prijavljeni (teh je 325) po tri ure hrvaščine na teden, na višjih srednjih pa je ponekod pouk hrvaščine fakultativen in prijavljenih je 230 tečajnikov. Na univerzitetni ravni obstaja tečaj hrvaškega jezika in književnosti na dunajski univerzi. Uspeli so oblikovati slovar svoje govorice, izšlo je nekaj literarnih del in nova kvaliteta prehaja tudi v glavna glasila te skupnosti. Na področju tiska je na prvem mestu tednik "Naše novine", ki je začel izhajati že leta 1910 in ima danes približno 3.000 naročnikov. Na radijskem področju pa je državni radio začel leta 1979 oddajati tudi v hrvaškem jeziku in danes obsega hrvaški spored 47 minut hrvaškega programa dnevno, razen ob nedeljah (Madžari imajo 25 minut). Jedro kulturnega življenja je še vedno v folklori, saj na območju deluje kar 20 tamburaških skupin, več folklornih skupin, pevskih zborov, in, znak modernizacije, tudi nekaj ansamblov moderne glasbe. V javnem življenju je hrvaški jezik prisoten predvsem v bogoslužju: 29 far na 172 izvaja bogoslužje v hrvaščini, 8 pa dvojezično. Drugod, kljub jamstvom vključenih v 7. člen avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, ki velja tudi za Gradiščanske Hrvate, imajo Hrvati še manj uveljavljenih pravic, kot Slovenci na Koroškem. Zato je toliko bolj pomemben stik z matičnim narodom, ki je bil doslej dokaj živahen, saj je poleg jezikovnih tečajev razvil tudi nekaj globljih oblik stika na gospodarskem področju, preko mešanih podjetij. S spremembami na hrvaškem političnem prizorišču bo tudi za Gradiščanske Hrvate zapihal nov veter in 500-letnica naselitve bo potekala v že povsem novih življenjskih pogojih. Koroška: va^LOVEc — Koroški deželni gla-2a, Torg Haider skuša ob snovanju p ,.°^sRih osnutkov, s katerimi bi iz-Jali razsodbo avstrijskega ustavne-a sodišča o dvojezičnem šolstvu na foškem, zablokirati z novo zahtevo n 2Vezne vlade na Dunaju. V tiskov-str ^Poročilu koroške svobodnjaške VeriH (FP0) j® namreč rečeno, da iz-Po/v sklePa ustavnega sodišča, da je p k slovenščine oziroma dvojezični ve . Ufožen dejansko na sleherni ob-Zag111 na Koroškem, ni zadostna: Vs ev° Bi morali zakonsko urediti za ^narodne manjšine v Avstriji. vlari tein Ostaja zagotovilo zvezne Jjn ®' ie rečeno dalje. Skratka, manj-nr ko šolstvo bi morali urediti tudi za ganske Hrvate in Madžare, za $lo nce na Štajerskem, za Čehe in na Dunaju. Do te izjave je Pri ° v tasu' Ro le združenje staršev, S^ržencev odprtja javne dvojezične v Celovcu, obvestilo starše, da so pQ »e prijave otrok k dvojezičnemu ti ku rta vseh šolah. Tudi posle vode-Šok^Bsednik koroškega deželnega kljUx®9a sveta prof. Reinprecht ni iz-PoiožUtake možnosti. Haider pa je po tel6saalu Predsednik tega prosvetnega kteve tem ni jušno, ali bodo takšne za-vSeQb p° samo po sebi potrebni -stva v e2n' ureditvi manjšinskega šol-cS^^strijr odgodile odprtje javne ne ljudske dvojezične šole le- dvojezično šolstvo stalno razburja duhove tošnjo jesen v Celovcu, morebiti pa tudi letošnji začetek dela dvojezične trgovske akademije v Celovcu, v poslopju slovenske gimnazije. Medtem ko Haider zahteva svoje, merijo zahteve delovne skupnosti za narodne manjšine na celovški univerzi na oba zakonska osnutka, ki so ju pripravili na Dunaju, manjšinskošolski ustavni zakon in novelo manjšinsko-šolskega zakona za deželo Koroško. Osnutek slednjega zakona je »dodaten korak v smeri ločevanj ašolarjev«, poudarjajo univerzitetni učitelji, in tako »že odobrenega ločevanja ne bo mogoče ustaviti«, iz šolstva se bo razširilo še na druga družbena področja. Podobno sodi tudi Zveza slovenskih organizacij (ZSO), ki v obeh osnutkih vidi določila v smislu nadaljnje krnitve manjšinskih pravic. ZSO se zavzema za to, da bi avstrijska rektorska konferenca v sodelovanju z manjšinskimi organizacijami, pravniki in drugimi neodvisni strokovnjaki izdelala osnutek avstrijskega manjšinskošolskega zakona, ki bi bil sprejemljiv tako za koroške Slovence kot za vse narodne manjšine v Avstriji' O noveli zakona o dvojezičnem šolstvu na Koroškem pa strokovnjaki celovške univerze ugotavljajo: »Če bi predlagano novelo uresničili, ne bo več mogoče govoriti o enotnih, sploš- no veljavnih strukturah dvojezičnega šolskega sistema. Načrtovano zoženje avtohtonega poselitvenega območja oziroma območja dvojezičnega šolstva ter razdrobitev potencialno zainteresiranih otrok pomenijo hudo ogrožanje še delujočih delov dvojezičnega šolskega sistema na Koroškem. »Tako naj bi prijavljene otroke (komaj petina vseh na območju dvojezičnega šolstva) razdelili na: 21 prijavljene k dvojezičnemu pouku, 2 prijavljene k slovenščini kot neobveznemu predmetu, na 3 šolarje in šole s slovenščino kot učnim jezikom«. JOŽE ŠIRCELJ Vlada naj drži obljubo! CELOVEC — V pismu zveznemu kanclerju Vranitzkemu in ministrici Hawiičkovi ugotavlja združenje staršev na slovenski gimnaziji, da je z začudenjem zvedelo, da so šolske oblasti ukinile vse priprave oziroma komisijske seje za ureditev dvojezične trgovske akademije. Še posebej je združenje staršev začudeno, ker je zvezna ministrica Hilde Hawliček napovedala, da se bo pouk začel s šolskim letom 1990/91. Medtem se je že več kot 20 učenk in učencev 4. razredov slovenske gimnazije prijavilo za obisk trgovske akademije. Spričo te situacije združenje staršev poziva kanclerja in ministrico, da »zveza uresniči svojo obljubo in odkloni vsakršno povezavo z drugimi manjšinskošolskimi vprašanji.« Združenje staršev v pismu tudi izpostavlja, da je »prepričano, da zvezni kancler, kot tudi člani zvezne vlade, tudi na šolskem področju zagovarjajo podporo slovenski narodni skupnosti.« ANDREJ MOHAR Mnenja političnih predstavnikov dolinske občine »O bodočnosti dolinske uprave naj se odloča na krajevni ravni« V pričakovanju 14. maja Prošnje za osebne izkaznice preplavile občinske urade Politične perspektive po upravnih volitvah v dolinski in predvsem v na-brežinski občini so dale povod za oster medstrankarski spor na pokrajinski ravni, v katerem igrajo za sedaj vlogo (pozitivnih ali negativnih, odvisno od zornega kota) protagonistov demokristjani in socialisti. KD se poteguje za neke vrste levosredinsko ho-mogenizacijo vseh uprav na Tržaškem, od Milj do Nabrežine, Craxijeva stranka (predvsem njen tukajšnji voditelj Gianfranco Carbone) pa gleda na te stvari nekoliko drugače in meni, da ima vsaka situacija svojo upravno in politično posebnost. To v konkretnem pomeni, da PSI v Dolini in v Nabrežini v teh pogojih noče biti z nekakšno politično popkovino vezana na KD. Kaj se bo zgodilo v teh dveh upravah, je v tem trenutku težko napovedovati, nujno je vsekakor, da se o politični usodi obeh odborov odloča predvsem na krajevni ravni in ne v pokrajinskem ali deželnem tajništvu te ali one večinske stranke. »Dolinski komunisti bomo vsekakor v tej povolilni fazi dali prvenstveno težo odnosom s socialisti in si bomo torej v tem sklopu prizadevali za obnovitev domače levičarske uprave,« nam je povedal tajnik občinske sekcije KPI Giuseppe Mauro, ki je dodal, da je bilo to tgdi glavno volilno geslo stranke. »Kot stranka relativne večine bomo iz korektnosti, kot doslej, navezali odnose z vsemi svetovalskimi skupina v občinskem svetu, kot rečeno pa si največ obetamo od srečanj in od pogajanj s socialisti. Pripravljeni smo na odkrite razgovore ob trdnem prepričanju, da je treba našo upravno in politično bodočnost oblikovati tukaj in ne v Trstu.« Tega mnenja je tudi Stojan Sancin, ki je pozitivno ocenil, da so se socialisti in posebno dosedanji podžupan Marino Pečenik tako jasno izrekli za obnovitev levičarske uprave. Kar pa se sestave odbora tiče, je bivši odbornik za ekologijo mnenja, »da so interesi občanov in torej programi daleč važnejši od porazdelitve stolčkov, od strankarskih interesov in od osebnih ambicij.« Vodstvo dolinske KPI bo vsekakor na današnji seji ocenilo volilne rezultate in zavzelo tudi stališče o povolilnih izgledih. Danes bo zasedalo tudi vodstvo dolinskih socialistov. Tajnik Wiljem Bandi nam je povedal, da bo treba pri pogajanjih izhajati iz volilnih rezultatov, »ki so nagradili PSI«. Sekretar je pri tem dodal, »da je naša stranka že v volilni kampanji pokazala željo za obnovitev dosedanje koalicije. Posebno pažnjo bomo posvetili seveda programom, pri čemer ne izključujem tudi resnega vsebinskega soočanja s Slovensko skupnostjo. Mi ob vsem tem nimamo kaj skrivati, saj smo se v predvolilni razpravi zelo jasno potegovali za izvolitev socialističnega župana,« je zaključil Bandi, ki meni, »da so volilci izkazali zaupanje v to usmeritev PSI«. Po mnenju občinskega tajnika SSk Sergija Mahniča je še nekoliko prezgodaj za jasnejše ocene povolilnih perspektiv, »tudi zato, ker še ni povsem jasno, kako se bo opredelilo pokrajinsko vodstvo PSI. Njihov tajnik Perelli danes zagovarja eno stališče, pred enim tednom pa je razmišljal povsem drugače«. Dolinska sekcija SSk bo v ponedeljek vzela v pretres novo politično situacijo v občini, »v osebnem imenu pa moram podčrtati, da sem med volilno kampanjo jasno namigoval na potrebo po izvolitvi domače občinske uprave KPI-SSk-PSI. Če ta rešitev ne bo mogoča, bomo temu vzporedno ukrepali«. Voditelj SSk se za sedaj ni hotel izreči o možnosti tris-trankarskega odbora PSI-KD-SSk, »v katerega, če bodo seseda ustvarjeni pogoji, SSk ne bo vstopila za vsako ceno. Zahtevali bomo zelo jasna programska jamstva, posebno v zvezi s pravicami slovenske manjšine. Ta hipoteza pa je v marsičem povezana z razvojem dogajanj v Nabrežini in s političnim položajem na pokrajinski ravni.« Za levosredinsko upravo se seveda ogreva Krščanska demokracija. Nosilec liste Roberto Drozina meni, »da so volilci v nedeljo jasno izrekli nezaupnico dosedanji upravi. KPI je doživela pravi polom, socialisti, ki so sklenili volilno zavezništvo s socialdemokrati, pa so dosegli manj od pričakovanega, čeprav so pridobili en mandat. Mi smo torej za novo politično upravo, matematika pa odpira tudi druge upravne rešitve.« »Ste kdaj pomislili tudi na možnost zavezništva med komunisti in demokristjani, ki bi računalo na podporo enajstih svetovalcev na dvajset?« »Božja pota so v tem primeru nepre-vidljiva...« Pokrajinski voditelj Zelene alternativne liste Maurizio Bekar je ocenil, da so zeleni v Dolini doživeli velik uspeh. »Nas v tem trenutku zelo moti, da vsi govorijo o sestavi odbora in o županu, skoraj vsi pa zanemarjajo konkretne programe za bodočnost. Naša razpoložljivost za morebitno neposredno sodelovanje v občini je odvisna samo od programov. Vse ostalo nas ne zanima.« SANDOR TENCE Od objave uradne vesti, da bodo lahko italijanski državljani od 14. maja dalje potovali v Jugoslavijo z osebno izkaznico, se je povpraševanje po tem doslej precej zapostavljenem dokumentu občutno zvišalo. Samo v tržaški pokrajini se je število prošenj v zadnjih dneh popeterilo, na občinskih izpostavah in v centralnem občinskem uradu, kjer sprejemajo prošnje, pa so se pojavile dolge vrste. Kot piše v sporočilu notranjega in zunanjega ministrstva, bodo smeli italijanski državljani že čez nekaj dni z osebno izkaznico, ki pa mora biti veljavna za tujino, preko italijansko-ju-goslovanskih mejnih prehodov v Fur-laniji-Julijski krajini. Vendar pa se bodo lahko z veljavno osebno izkaznico posluževali le mednarodnih mejnih prehodov prve kategorije, teh je v celi deželi 13, od katerih so trije v videmski, štiri v goriški, šest pa jih je v tržaški pokrajini. Preko mejnih prehodov druge kategorije pa bodo smeji prebivalci mejnih območij tudi od 14. maja dalje izključno s prepustnico. Množično povpraševanje po osebnih izkaznicah veljavnih za tujino med drugim priča, da tudi veliko Tržačanov, ne glede na bližino meje, nima potnih listov. Uporaba osebne izkaznice, kar je v prvi vrsti odraz medsebojnega odpiranja in zbliževanja med sosedi, je med drugim veliko cenejša možnost prehajanja italijansko-jugos-lovanske meje. Doslej so italijanski državljani z osebno izkaznico lahko potovali v številne evropske države, npr. v vse članice EGS in tudi neposredne sosede z izjemo prav Jugoslavije. Za potovanja v tujino pa mora biti osebna izkaznica veljavna in ne sme SSk hoče v občinske odbore Carbone napada demokristjane Pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti je na svoji sredini seji ocenil volilne rezultate v okoliških občinah, seveda s posebnim ozirom na Devin-Nabrežino, kjer je stranka lipove vejice postala druga politična sila na občinski ravni. Izvršni odbor SSk bo v kratkem navezal v občinskih stvarnostih, kjer so bile v nedeljo in v ponedeljek upravne volitve, politične stike s komunisti, socialisti in s Krščansko demokracijo, da preveri novonastali politični položaj in predvsem povolilne perspektive. Glede Nabrežine je bilo tudi poudarjeno, da so bile močno poražene tiste stranke, v prvi vrsti Lista za Trst, ki so volilno kampanjo osredotočile na nacionalistična gesla in so se dejansko ogrevala za nerazumevanje med Italijani in Slovenci. SSk je vsekakor pripravljena na sodelovanje v upravah ne samo v Nabrežini in v Dolini, ampak tudi v zgoniški in v repentabrski občin, kjer so volili na osnovi večinskega sistema in kjer je bila stranka doslej v opoziciji. Zanimivo stališče v zvezi z upravnimi izgledi v Nabrežini in v Dolini je zavzel deželni odbornik Gianfranco Carbone, ki je najvplivnejši voditelj tržaških socialistov. Predstavnik PSI je v rač-lenjeni izjavi jasno povedal, da v obeh občinah socialisti ne nameravajo na noben način vzpostaviti neke vrste privilegirane osi s KD, za katero se poteguje demdokristjanski tajnik Sergio Tri-pani. Carbone nasprotuje petstrankarskemu »poenotenju« nabrežinske in dolinske uprave, katerima priznava politično in tudi teritorialno specifiko. V Devinu-Nabrežini bo morala npr. po njegovem bodoča občinska uprava spremeniti regulacijski načrt in gradbeni pravilnik, »da s turističnim razvojem Sesljanskega zaliva ne bo postala tamkajšnja občina neke vrste nova Rimini«. Carbone jasno namiguje na neke »ekonomske interese, ki bi lahko izpodkopali kakršnokoli upravo«. V tržaški PSI se je očitno marsikdo premislil o umestnosti načrtovanega urbanističnega projekta v Sesljanu. Carbone jasno postavlja demokristjanom nekatere težke politične zahteve, ki so popolnoma nasprotne od tistih, ki jih socialistom postavljajo voditelji KD... Kakorkoli že, se odnosi med socialisti in demokristjani na pokrajinski ravni (v Dolini in v Nabrežini so itak že precej slabi) iz dneva v dan zaostrujejo in zato ni izključiti bližnje politične krize na Pokrajini in Občini Trst. V zvezi z volitvami se je včeraj oglasila tudi manjšinska komponenta PSI, ki se sklicuje na stališča Arnalda Pittonija. Ta komponenta je med drugim mnenja, da bo treba v Dolini čimprej obnoviti levičarsko upravo KPI-PSI. (S. T.) Senator Spetič o rabi slovenščine na sodišču Slovenski senator Spetič je z zadovoljstvom vzel na znanje dejstvo, da se dosledno uveljavlja pravica do rabe slovenščine pred sodiščem, kar gre odslej jemati kot nekaj povsem naravnega in nespornega. Zamejski Slovenci se morajo privaditi na to, da jim je ta pravica zajamčena v vseh fazah kazenskega postopka. S tem v zvezi so se senatorji Spetič, Battello in Grbčeva pred časom srečali z odgovornimi na tržaškem sodišču. S predsednikom tržaškega sodišča so obravnavali predvsem praktične aspekte uveljavljanja 109. člena novega kazenskega postopnika. Poudarjeno je bilo, da na ozemlju, kjer prebivajo tudi Slovenci, potrebuje sodna uprava ustrezno stalno osebje. Trenutno vprašanje še ni zadovoljivo urejeno in potreben bo poseg pri pravosodnem ministru, da se zadeva uredi, drugače bi bila nujna zakonodajna pobuda. Sen. Spetič je v svojem komentarju poudaril, da pripada zasluga za uvedbo tega člena v kazenski postopnik najprej posl. Albinu Škerku, ki je vrinil v pooblastila za reformo »Roccovega kodeksa« tudi manjšinski člen. Dvajsetletni boj so nadaljevali sen. Grbčeva v parlamentu, nato člani Cas-sandrove komisije in končno tudi sen. Battello, ki je sodeloval pri oblikovanju dokončnega besedila postopnika. Naloga slovenskih rojakov, predvsem pa pravnikov je, da se pridobljene pravice poslužujejo v vseh fazah kazenskega postopka, saj raba slovenskega jezika ne sme biti enkratna demonstrativna pridobitev, pač pa uveljavitev pravice, ki spada v normalno evropsko kakovost življenja. imeti na hrbtni strani pečata, s katerim se prepoveduje prehod državnih meja. To pa pomeni, da je treba izrecno navesti, da se želi dokument, ki je veljaven za tujino, kar je bilo nekoč bolj izjemna zahteva, dandanes pa skoraj samoumevna.. Osebne izkaznice izdajajo periferič-ne občinske izpostave in centralni občinski uradi. Prosilec mora s seboj prinesti zapadlo osebno izkaznico ali kak drug dokument (veljaven). Za novo ali za obnovo osebne izkaznice je treba priložiti tri fotografije sodobnejšega datuma. Poročeni morajo predložiti tudi dovoljenje soproga oziroma soproge, ki pa mora ustrezni dokument podpisati pred občinskim uslužbencem, kar pomeni, da morata priti na pristojen občinski urad oba zakonca. Dovoljenje za potovanje v tujino morajo seveda imeti tudi mladoletni, ki jih zato morajo starši spremiti na urad, predhoden podpis staršev namreč ni veljaven. Odločitev notranjega in zunanjega ministrstva je zelo pozitivno ocenila tudi tržaška pokrajinska uprava. V posebni tiskovni noti predsednik Pokrajine Dario Crozzoli namreč ugotavlja, da je to še korak naprej na poti vedno tesnejšega povezovanja tržaške pokrajine s svojim zaledjem onstran meje. Po mnenju Crozzolija gre pri tem za odpravljanje pregrad med sosednima območjema, kar je izredno pozitivno. Vendar pa si obenem želi, da bi veljavnost osebnih izkaznic razširili še na mejne prehode druge kategorije. V zvezi s tem je Crozzoli izjavil, da je po njegovi presoji dozorel čas za odpravo prepustnic in za polnomočno uvedbo osebnih izkaznic kot veljavnih dokumentov na vseh italijansko-jugoslo-vanskih prehodih ne glede na kategorijo. Zato Crozzoli predlaga, da bi razmislili o odpravi razlik med prehodi, s čimer bi po eni strani italijansko-ju-goslovanska meja postala res čim bolj odprta, po drugi pa bi tudi razbremenili mejne prehode prve kategorije, na katere je v polni turistični sezoni že itak velik naval. Vsekakor, zaključuje predsednik Pokrajine, bi veljalo razmisliti o možnosti, da bi vsaj prebival' ci obeh mejnih območij lahko hodili tudi preko prehodov druge kategorije z osebno izkaznico. Minister Carli pride v Trst Zakladni minister Guido Carli je zagotovil, da bo prisoten na glavni skupščini Združenja tržaških industrij-cev, ki bo zasedala v soboto, 16. junija, na Pomorski postaji. Na skupščini bo imel glavno poročilo predsednik združenja Piero Toresella, ki bo orisal položaj in perspektive tržaškega gospodarstva tako v pričakovanju enotnega evropskega trga kot tudi glede na burne spremembe na Vzhodu. Prisotnost ministra Carlija pa bo tudi prilika za poglobitev vprašanja kandidature Trsta kot sedeža Banke za razvoj vzhodne Evrope. Z včerajšnjega občnega zbora delničarjev Pozitiven lanski poslovni obračun družbe za jamstva posojil Finfidi Obračuni finančne družbe za jamstva posojil Finfidi so po ustanovitvi leta 1988 že drugo leto zapored pozitivni. Občni zbor njenih delničarjev (med katerimi so deželna finančna družba Friulia, SPL iz okrilja IRI in tri deželne hranilnice), ki je bil pod vodstvom predsednika Arnalda Pittonija včeraj v Trstu, je namreč odobril poslovni obračun za preteklo leto 1989. Le-ta izkazuje 309 milijonov lir čistega presežka, ki je bil po sklepu občnega zbora v celoti oddeljen v redni rezervni sklad družbe. Gre za pozitivni izid, ki izraža več kot 600-odstotni porast glede na predhodno poslovno obdobje. Preteklo leto je bilo po Pittonijevih besedah prvo leto polne operativnosti družbe, ki je nastala z namenom, da bi odgovarjala na potrebe podjetij, ki delujejo v tržaški in goriški pokrajini. Še posebej ponuja Finfidi finančno pomoč novim iniciativam, in sicer tako, da jamči za posojila za tiste operacije, ki sodijo v okvir paketa za Trst in Gorico. Njena družbena glavnica znaša dve milijardi lir, razpolaga pa še z dodatnimi petimi milijardami v rizičnem skladu, v katerega so prispevali zgoraj našteti družabniki in Dežela FJK. V laškem poslovnem letu je družba Finfidi podelila jamstva za dolgoročna in srednjeročna posojila za skupnih 6 milijard in 229 milijonov lir, namenila pa jih je desetim prosilcem, med katerimi je dala prednost tistim iz sektorja z visoko tehnološko stopnjo. Med njimi je šest novih podjetij s področja elektronike in telematike, tri pa so iz kemijsko-farmacevtskega sektorja. Ostali posegi olajšanega predfinansiranja so pa so šli v tekstilni sektor. Od začetka svojega delovanja leta 1988 je družba Finfidi obravnavala skupno 30 prošenj podjetij s Tržaškega in Goriškega. V prvih mesecih letošnjega leta pa je že odobrila jamstva v skupnem znesku več kot milijarde lir, medtem ko je nekaj novih iniciativ v še fazi preučevanja. Spremembe, ki so jih vnesli v deželni zakon št. 25/89 in v pravilnik Sklada za Trst so omogočile razširitev dejavnosti družbe Finfidi v korist vseh ekonomskih iniciativ, ki potrebujejo jamstva za finalizirana posojila tako za svoj razvoj kot za gospodarsko krepitev tržaške in goriške pokrajine. Predsednik Pittoni je v svojem poročilu na občnem zboru podčrtal pomen teh sprememb in orisal pozivni obračun družbe Finfidi ne samo po ekonomskih merilih, temveč tudi po operativnih. »Zaradi posebnih načinov poseganja se je naša družba izkazala kot temeljno sredstvo za spodbujanje novih pobud, na katere je v kratkih rokih uspela dati konkretne odgovore in ustrezna finančna sredstva,« je dejal Pittoni, ki je tudi bolj na splošno ocenil gibanje industrijskega sektorja v obeh pokrajinah, ki po njegovih besedah daje zanimive znake rasti. Sedanja faza pa na vsak način svetuje razmislek o pristopih in sredstvih, ki bi jih kazalo prilagoditi ali na novo sprejeti za to, da bi še bolj pospešili utrditev teh novih industrijskih resničnosti na ozemlju tržaške in goriške pokrajine. Amaterski oder Jaka Stoka se bo jutri predstavil z novo in zabavno veseloigro Amaterski oder "Jaka Štoka" Prosek-Kontovel se bo jutri zvečer in nato še v nedeljo predstavil svojemu občinstvu z veseloigro Marjana Marinca "Poročil se bom s svojo ženo". Predstava bo v Kulturnem domu na Proseku. Obiskali smo igralce na eni od zadnjih vaj (na sliki Maria Magajne), nato pa se zapletli v razgovor z Darijem Ruplom, ki je, s svojo ženo Zvonko Guštin, prav gotovo "duša" te skupine, ki je začela z nastopi že leta 1960 in nato z delom uspešno nadaljevala vse do danes. »Prva igra, s katero se je predstavil amaterski oder, je bila "Glavni dobitek". V tej nisem še sodeloval, ker sem pristopil k skupini leta 1962 in ji ostal zvest do danes.« Tokrat so se igralci odločili za veseloigro, ki govori o zakonskem paru v večni stanovanjski stiski. In zaradi te prihaja do raznih zapletov, zaradi katerih se zakonca tudi ločita, nato pa tudi do srečnega razpleta, ki mu botrujejo tudi starši mladih zakoncev. »V igri nastopajo štiri ženske in pet moških. Gre za vsebinsko moderno in torej tudi aktualno temo, ki jo samo delo podaja na način, ki bo občinstvu prav gotovo po godu. Z vajami smo začeli na začetku februarja. Ni jih bilo torej veliko, vendar smo vadili intenzivno in upamo, da smo našemu občinstvu pripravili zelo zabavno predstavo. Delo režira Drago Gorup, ki je take dejavnosti že vajen in je torej vesel, če lahko pridnim članom skupine 'Jaka Štoka" pomaga. V igri pa bodo nastopali Vanja Rudolf, Ksenija Starec, Barbara Luxa, Božena Štoka, Klavdija Sardoč, Andrej Starec, Dario Rupel, Mirjana Starc, Matjaž Rustja in Andrej Rupel. Šepetalka je Zvonka Guštin, sodelujejo pa še Egon Štoka, Rado Mennucci in Rado Starec. Vas te priprave na novo premiero spominjajo na druge uspešne predstave vaše igralske skupine? »Seveda me. Sam sem na primer prvič nastopil v tej skupini v igri "Prisega ob polnoči". Spominjam pa se z zadovoljstvom še drugih del, kot na primer Cijakove "Slana voda", nato igre "Odločitev", pa "Treh tičkov" in še posebej igre Rada Pregarca "Šagra", ki smo jo, z velikim uspehom, igrali leta 1986. Takrat je naša skupina štela kar 30 ljudi.« Lep spomin ima skupina na lansko sezono, ko je odigrala delo pokojnega profesorja Josipa Tavčarja "Ločitev": »Že smo bili z njim zmenjeni, da napiše nov tekst prav za na® skupino, pa nam ga je njegova nenadna smrt vzela. Z n] govim delom smo z uspehom nastopili od Križa, Barko v® J’ Opčin, Zgonika, Nabrežinne, Prebenega, Boršta, BazoviC^ Sv. Ivana, Repentabra, vse tja do Kopra in do Radiš Koroškem.« :jj Ker ima amaterski oder "Jaka Štoka" že uveljavljeno , potrjeno tradicijo, je gotovo, da bo tudi s to novo igro in osvojil občinstvo. In ker so igralci, ki so sicer amater] ^ vlagajo v delo ves svoj prosti čas, tudi tokrat dali vse se. sebe", da bi nova premiera doživela uspeh, pričakujejo ^ daj s strani občinstva, da ji bo sledilo s prav tolik’ navdušenjem in zavzetostjo. Jutri bo predstava ob 20.30, v nedeljo pa ob 18. uri- Neva Luk® Do sobote na tržaški univerzi Posvet o zakritem otroškem planetu Predstavili so ga sinoči na pobudo Cluba Rosselli Načrt za mestni park naj usmerja urbanistično načrtovanje Trsta Kakšne so pravice oziroma kako živi otrok v današnji potrošniški družbi: to je bilo izhodišče razvejano zastavljene razprave na mednarodnem posvetu, ki se je začel včeraj zjutraj v konferenčni dvorani tržaške ekonomske fakultete. Simpozij, ki bo trajal še danes cel dan in jutri dopoldne, prirejajo Pravni inštitut pri ekonomski fakulteti, Inštitut za mednarodno pravo pri pravni fakulteti in študijski center »Lo Stato delle Riforme«. Na posvetu bodo položaj otroka v raznih razvojnih dobah osvetlili iz raznih zornih kotov, vendar pa bo osnovni vidik njihov pravni položaj. Prvi dan, ki ga je po pozdravih gostov v imenu organizatorjev uvedel prof. Paolo Cendon s tržaške univerze, je bil dopoldne namenjen mednarodnim vprašanjem, popoldne pa odnosu do znanstvene raziskave predvsem z ozirom na bioetiko. V zvezi s prvim sklopom vprašanj so razpravljali predvsem o konvenciji OZN o pravicah mladoletnih in o pomoči otrokom nerazvitih držav. Popoldne pa so se posvetili juridičnim vprašanjem v zvezi z raznimi metodami umetnega oplojevanja. Današnji program je tudi izredno raznolik: zjutraj bodo številni strokovnjaki razpravljali o raznih servisih in predmetih, ki se jih poslužujejo mladoletniki, od bank preko zdravil do raznih škodljivih predmetov. Popoldne pa je namenjeno odnosu mass media do otrok oziroma njihovemu doživljanju sredstev javnega obveščanja. K mass media so organizatorji vključili tudi pereče vprašanje uporabe otrok v reklamne namene in pa vlogo otroka kot potrošnika. V isti sklop so med drugim uvrstili tudi razne psihiatrične in psihološke probleme otrok. Jutrišnjemu, zaključnemu dnevu so organizatorji dali skupni naslov »kultura«, ki seveda zaobjema veliko specifičnih vprašanj, kot je lahko otrokov odnos do jezika in literature, do glasbe, gledališča in podobno. Posvet bo zaključil jutri opoldne posl. Stefano Rodota, ki je profesor javnega prava na rimski univerzi »La Sapienza«. Kot so ob začetku mednarodnega posveta, ki se ga udeležuje vrsta italijanskih in tujih strokovnjakov, podčrtali organizatorji, pa je osnovni namen simpozija, da se »razgleda« po otroškem planetu, ki ga odrasli zelo slabo poznajo. Po mnenju strokovnjakov se namreč svet otrok spreminja z veliko naglico, medtem ko ostali gledajo nanj precej stereotipno. Istočasno pa so se zadnji tržaški posveti nanašali na Problematične otroke ali na specifične probleme, medtem ko je tokratni hote splošnejšega značaja. V Trstu se mogoče začenja nova faza javnega posvetovanja o urbanističnih načrtih, ki naj bi spremenili obličje našega mesta. To je najbolj razveseljiva ugotovitev, ki izhaja iz .sinočnjega srečanja o načrtu za mestni park, ki ga je v gledališču Miela priredil Club Rosselli. Po predstavitvi načrta Bonifica je bilo to namreč že drugo javno posvetovanje o urbanističnem načrtovanju Trsta, ki je po večletni negibnosti dobilo novega zagona. Mestni park, ki so ga sinoči predstavili deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Carbone, občinski odbornik za urbanistiko Cecchini, arhi-tektinja Gigetta Tamaro Semerani in njen prirodoslovni sodelavec (za poglavje o zaščiti vegetacije) Sauli, ne bi pripomogel namreč le k olepša-nju mesta, pač pa bi postal - po besedah odbornika Carboneja - neke vrste kartezijanska os, ki naj bi narekovala urbanistično preureditev mesta. Načrt za mestni park bi lahko postal eden od glavnih urbanističnih inštrumentov (zaenkrat še ni postal varianta k regulacijskemu načrtu), zato da bi urejanje novih zelenih površin ter ovrednotenje arhitekturne dediščine postali najosnovnejši smernici. Načrt za mestni park izhaja prav iz tega vodila, saj povrača mestu nekatera od njegovih najpomembnejših shajališč (Trg Sv. Antona, Drevored XX. septembra idr.), ki so jih divji promet in urbanistično (ne)načrtovanje popolnoma izmaličila. Za popoln uspeh tega načrta, je še ugotavljal Carbone, bo treba seveda urediti vsa vzporedna vprašanja: da bo Drevored XX. septembra, ki je sedaj pravo parkirišče, spet vabljivo sprehajališče, bo treba poskrbeti za dodatna parkirišča (isto velja za Trg Sv. Antona, ki bi postal cona za pešce). Prav zato načrt še ni postal operativen (razen tega, da so tudi stroški zelo veliki, saj presegajo 10 milijard lir). Načrt pa nudi prav očarljivo perspektivo, ki jo je sinoči orisala Tamaro Semerani. Z diapozitivi je namreč prikazala »rojstvo« novega Trga Sv. Antona, kateremu bi povrnili staro podobo. Včasih se je kanal končal namreč pred cerkvijo. V bodoče naj bi torej izkopali pred cerkvijo bazen, ki bi nadaljeval kanal in v katerega naj bi se delno »prevesil« trg... Zelena pot bi se po Trgu S. Giovanni vila nato do Drevoreda XX. septembra, Bošketa in parka umobolnice. Odličen načrt torej, ki pa bi moral spodbuditi upravitelje, naj racionalneje načrtujejo vse mesto, kot sta v razpravi zahtevala občinska svetovalca De Rosa in Ghersina. Že z odobritvijo načrta za ljudske gradnje Ponzanino krši občinska uprava namreč »navodila« načrta za mestni park. (bg) Maketa prve tranše načrta za mestni park, ki so jo predstavili na sinočnjem srečanju. (Foto Magajna) Pokrajinski CGIL o gradnjah ob Ul. Ponzanino Nocoj v Ricmanjih odprtje likovne razstave Za uravnovešene gradbene jposege glede na potrebe prebivalstva . ^misija za okolje pri pokrajinskem ndikatu CGIL, sindikat stanovanj-sjiin najemnikov SUNIA in stanovski 1ndikati uslužbencev javnih uprav, ^okojencev in gradbenih delavcev so ®kupaj razpravljali o sklepu, s katerim le tržaški občinski svet 4. maja t. 1. odobril gradbene posege na območju °b Ul. Ponzanino. Sindikat CGIL je ob tej priložnosti Se enkrat kritiziral tržaško občinsko Opravo, ker je uporabila nujnostni po-sfopek za sklepanje o posegih splošne-r interesa, ki zadevajo uporabo teri-^bja in o katerih bi bilo potrebno šir-s Predhodno posvetovanje. Sindikat sicer strinja, da so za obravanavno Plofje nujni sanacijski gradbeni in ^ banistični posegi, ki morajo med .^gim jamčiti ohranitev zgodovinske v?rukture in tradicionalnih življenjskih tr KrCev območja. Predvsem pa so po-s6ri ■ jnmstva za ljudi in družine, ki v bivajo na njem in ki so v veliki cini starostniki s preseženim 60. le- tom in enočlanska družinska jedra. Z ozirom na to pa CGIL poudarja potrebo po ohranitvi uravnovešenega razmerja med gradbenim posegom in življenjskimi pogoji v tej mestni četrti, in to tudi z zagotovitvijo primerne zelene površine in socialne službe glede na število novih stanovanj. Skupaj s SUNIA pa namerava CGIL začeti vrsto iniciativ z namenom, da bi začeli novo fazo programskega soočanja, izdelave izvajalnih projektov in uresničevanja del. Pri CGIL namreč sodijo, da bi pri Sv. Jakobu lahko uresničili ne samo prvi poizkus integriranega javnega in zasebnega posega za sanacijo območja Ponzanino, temveč da bi pri tem lahko dosegli tudi sodelovanje prizadetega prebivalstva, ustanov in družbenih sil. Pomembno naj bi bilo zato razumeti, kakšno vlogo, katere cilje in koristi lahko ta projekt predstavlja za vso šentjakobsko četrt oziroma ali ne gre le za katero od tolikih špekulacij, pravi CGIL. Akvareli Jožeta Šajna v galeriji Babna hiša V galeriji ricmanjske Babne hiše bodo nocoj ob 20.30, odprli likovno razstavo slikarja Jožeta Šajna. Poleg predstavitve del tega slovenskega ustvarjalca bo nocojšnje odprtje popestril tudi kulturni spored: s celovečernim koncertom bo nastopil barkov-Ijanski Mešani pevski zbor Milan Per-tot, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Jože Šajn je doma iz Knežaka. Samostojnemu slikarstvu se je posvetil že takoj po končanem študiju na koprskem učiteljišču, v letih od 1959 do 1977 je na osnovni šoli v Ilirski Bistrici sprejel delo likovnega pedagoga, nato pa se je spet posvetil le umetniškemu ustvarjanju. Šajn je svoje prve motive iskal v kraškem svetu, slikal ga je polnega svetlobe in živih barv. S časom se je začel ukvarjati še s pripovedno figuraliko in kot osnovni motiv izbral veščo - folklorno posebnost notranjega sveta. V to pripovedno slikarstvo je začel vnašati vedno več realističnih prvin in ironije. Priv- lačujejo pa ga tudi pravljični elementi in baročno učinkujoči sanjski simboli. V ricmanjski galeriji Babna hiša bo Jože Šajn predstavil ciklus akvarelov z naslovom Vešče. O tem tematskem opusu sam ustvarjalec dovolj zgovorno pripoveduje: »Ciklus Vešče nastaja že preko trideset let. Prve vešče so bile plešoče črne vile noči, porojene v mesečini decembrskih prazničnih dni. Iz noči so stopile v bel dan kamnite kraške pokrajine med temnozelene bore. Nato v jesenski gozd, poplesujoč med zlatorumenimi darovi narave, kot temni prividi zla. Vse bolj in bolj so se spreminjale iz pravljičnih bitij v ljudi. Stopile so iz narave in zaživele kot samostojna bitja, bitja naše podzavesti.« Likovna razstava, ki Jo prireja ric-manjsko SKD Slavec, bo na ogled jutri, 12. t. m., od 14. do 16. ure, v nedeljo, 13. t. m., od 10. do 12. ure, in v sredo, 16. t. m., od 20.30 do 22.30. (dam) Odobril ga je deželni odbor Nov deželni načrt za oskrbo ostarelih Zdravstveno-skrbstveni načrt za ostarele: tako so pri deželni vladi poimenovali sklop posegov, s katerimi deželna uprava skuša na sodobnejši način pristopiti k reševanju izredno perečega vprašanja oskrbe starejših občanov. Načrt, ki ga bodo najprej začeli izvajati na Tržaškem, je na predlog odbornika za zdravstvo Maria Brancatija ododbril deželni odbor Fur-lanije-Julijske krajine. Kot je poudaril odbornik Brancati, načrt v prvi vrsti predvideva alternativne možnosti zdravstvene oskrbe ostarelih, ki jih v sedanjih okoliščinah največkrat kratkomalo sprejmejo v bolnišnice, čeprav niso bolni. Tako po eni strani ostareli niso deležni pravilne oskrbe, po drugi strani pa so bolnišnice polne oseb, ki ne potrebujejo zdravstvenih posegov. Zato nov deželni načrt predvideva uvedbo novih struktur, ki bi sodile v sklop zdrav-stveno-skrbstvenega javnega sistema in katerih prvenstvena naloga bi bila sodelovati z družinami in krajevnimi skupnostmi pri oskrbi starejših družinskih članov. S takšnimi prijemi bi med drugim omogočili, da bi ostareli ostali v njim domačem krogu. V ta namen deželni načrt določa nova merila za koordinacijo, oceno in nadzor nad zdravstvenimi in skrbstvenimi ustanovami. Istočasno pa opredeljuje nekatere kratkoročne cilje, med katerimi sta oblika zdravstvene oskrbe na domu in telefonska služba pomoči ostarelim. Pri deželnem odborništvu bodo ustanovili »Koordinacijski tehnični odbor«, ki naj bi preverjal izvajanje načrta, medtem ko bodo na pokrajinski ravni delovali posebni »Geriatrični centri«. Pri posamičnih krajevnih zdravstvenih enotah pa bodo ustanovili »Enote za ocenjevanje geriatrične oskrbe na teritoriju«. Tudi zaradi posebnega položaja v tržaški pokrajini, kjer je število ostarelih občanov posebej visoko, bodo začele najprej uvajati razne oblike oskrbe, ki izključujejo sprejetje v bolnišnice, pri tržaški KZE. Predstavniki EZIT v Centru za raziskave Delegacija ustanove za industrijsko cono - EZIT, ki jo je vodil predsednik Tabacco, je včeraj obiskala Center za znanstvene in tehnološke razsikave pri Padričah in se razgovarjala z njegovim izrednim komisarjem prof. Romeom. Govor je bil o perspektivah industrijskega in tehnološkega razvoja mesta, o povezavi med industrijo in znanostjo, o kočljivem vprašanju prostorov za namestitev novih industrijskih obratov. Še posebej pa sta Romeo in Tabacco govorila o ameriškem modelu znanstveno-tehnološko-industrij -skega parka. O teh vprašanjih bo med drugim govor čez dva meseca na mitingu World Trade Week, ki bo v Michiganu v ZDA in ki se ga bo udeležil tudi predsednik EZIT. Dva hudo ranjena »a Nabrežju Sauro u'7 balinarski bolnišnici so sinoči ne-rJ.Pred polnočjo sprejeli dva težko prjfen.a v prometni nesreči, ki se je Na? °brog 23. ure na Nabrežju l2e h^0 ^auro Preeno zodrugo priredi v nedeljo, 13. t. m., ob 18. uri v Športno-kulturnem centru v Zgoniku Humoristi vseh dežel združite se Sodelujejo z novim repertoarjem: Verč, Kobal, Karst Brothers in Witz Orchestra ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PIHALNIH ORKESTROV PRIMORSKE POD POKROVITELJSTVOM OBČINE DEVIN-NABREŽINA v sodelovanju z Godbo Nabrežina in s KD Igo Gruden REVIJA PIHALNIH ORKESTROV ’90 NABREŽINSKA TELOVADNICA, V NEDELJO, 13. MAJA 1990, OB 16.30 SK Devin vabi danes, 11. t. m., na 16. REDNI OBČNI ZBOR ki bo na društvenem sedežu v bivši osnovni šoli v Cerovljah s pričetkom ob 20. uri s sledečim dnevnim redom: otvoritev občnega zbora, predsedniško poročilo, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razrešnica, pozdravi gostov, razprava, volitve izvršnega in nadzornega odbora. Vabljeni člani in prijatelji. __________gledališča VERDI Prvi pregled VIDEO FILMOV V ponedeljek ob 18. url bodo predvajali tretji del Videa o R. Straussu IL CAVALIERE DELLA ROSA. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča. ROSSETTI Jutri, 12. t. m., ob 20.30 bo skupina klasičnega baleta GOSI - STEFANESCU predstavila balet v treh delih RADIČI. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. V ponedeljek, 14. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Rossetti nastopil pevec AMEDEO MINGHI. Predprodaja vstopnic pri UTAT - Pasaža Protti, tel. (040) 48311. Gledališče MIELA REINA Nocoj ob 18. url bo na sporedu KLASIČNI BALET, v katerem bodo nastopili Leningrajski dijaki. Predstavo organizira Združenje Italia-URSS v sodelovanju z Zadrugo Bonaventura. Prodaja vstopnic od 17. do 20. ure pri blagajni gledališča. Jutri, 12., in v nedeljo, 13. t. m., ob 21. url: CLINCH - gledališka predstava z Brunom Storijem. Režija Francesco Pit-tito. V ponedeljek, 14. t. m., ob 18., 20. in 22. uri: La Cappella Underground predstavlja film Nannija Morettija BIANCA - 1. del. TEATRO CRISTALLO - LA CONTRADA Nocoj ob 20.30 ponovitev dela E. Scarpette MISERIA E NOBILTA, ki ga predstavi gledališka skupina Alda Giuf-freja - Diana Organizzazione spettacoli -iz Neaplja; režija Giovanni Lombardo Radiče. Jutri bosta na sporedu ponovitvi ob 16.30 in 20.30. koncerti Gledališče MIELA REINA Danes, 11. t. m., ob 20.30: Mladi in sodobna glasba. Nastopili bodo Beatrice Zonta, Elisabetta Ruffini, Vesna Zupin in Paolo Longo. Na klavir bodo izvajali Kurtagove, Samorijeve, Bilucaglieve, Matičičeve, Coralove, Pennisijeve, Moli-nove in Donatonijeve skladbe. izleti Slovenska dobrodelna društva organizirajo 23. maja izlet na Koroško za starejše občane. Vpisovanje in informacije dobite v Ul. Machiavelli 22, II. nadstr., tel. 69126, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. Rok za vpisovanje zapade 15. maja. SPDT pripravlja 12. in 13. maja v organizaciji Mladinskega in Alpinističnega odseka dvodnevni pohod po Vertikali od Slivnega do' Glinščice s taborjenjem Pod Golcem blizu Repna. Zbirališče izletnikov jutri, 12. maja, ob 14. uri na železniški postaji v Trstu. Odhod vlaka ob 14.34. Cena izleta 6.000 lir, v kateri je vključen prevoz z vlakom in topli obed v taboru. Pojasnila dajeta Robert Devetak (tel. 55180) in Angel Kermec (tel. 44016). SPDT organizira v nedeljo, 13. t. m., izlet z osebnimi avtomobili na srečanje z zamejskimi planinskimi društvi iz Avstrije in Italije, ki bo na Škabrijelu nad Novo Gorico v priredbi PD Nova Gorica. Izlet vodi Žarko Vekjet (tel. 943207). Zbirališče ob 8.30 pred sodno palačo (Foro Ulpiano) oz. ob 9. uri na trgu v Sesljanu. SKD Slavec Ricmanje-Log vabi na OTVORITEV RAZSTA VE AKVARELOV SLOVENSKEGA SLIKARJA JOŽETA ŠAJNA Danes, 11. t. m., ob 20.30 v galeriji Babna hiša v Ricmanjih. Sodeluje MePZ M. Pertot iz Bar-kovelj s celovečernim koncertom. včeraj - danes Danes, PETEK, 11. maja 1990 ŽIGA Sonce vzide ob 5.39 in zatone ob 20.24 - Dolžina dneva 14.45 - Luna vzide ob 22.36 in zatone ob 6.01. Jutri, SOBOTA, 12. maja 1990 PANKRACIJ PLIMOVANJE DANES: ob 5.03 najnižja -59 cm, ob 11.38 najvišja 23 cm, ob 16.29 najnižja -9 cm, ob 22.24 najvišja 47 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,2 stopinje, zračni tlak 1016,1 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 16,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Andrea Maver, Te-resa Sandalj. UMRLI SO: 79-letna Antonia Pertot, 90-letni Giulio Crismani, 89-letna Car-melina Boccellari, 81-letni Umberto Bal-di, 69-letni Severine Guerra, 88-letna Clementina Giorelli, 93-letna Emma Violino, 79-letni Eduilio Colomban, 81-letni Valentino Zignin. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. maja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Largo Sonnino 4, Trg Libert& 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (MILJE). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (MILJE). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (MILJE). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava Augusta PICCIONIJA. V galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - je do 14. t. m. na ogled razstava slikarke Claudie RAZA. V galeriji Torbandena je na ogled razstava slikarja Piera MARUSSIGA. V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -bodo jutri, 12. t. m., odprli razstavo z naslovom GRAFIČNI PREGLED. Na ogled bodo grafike 16 slikarjev. Razstava bo trajala do 24. t. m. V Mladinskem domu v Boljuncu je do 20. t. m. odprta razstava o mlinih Doline Glinščice, ki so jo pripravili Silvester Metlika, Miran Bandi in župnik g. Franc Vončina v sodelovanju E. in A. Halupce. Urnik razstave: ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure, ob delavnikih - torek, četrtek in sobota - od 16. do 18. ure. Vstop prost. ' V občinski galeriji (Trg Unita) je na ogled razstava Demetrija CEJA. Razstava bo odprta do nedelje, 13. maja. V galeriji Rettori Tribbio - Piazza Vecchia 6 - bo do 18. t. m. na ogled razstava Gianpaola DE SANTIJA. Urnik: 10.30-12.30 in 17.30-19.30, ob nedeljah in praznikih 11.00-13.00. Ob ponedeljkih zaprto. mali oglasi prispevki OSMICO v Medji vasi sredi vasi je odprl Paolo Ferfolja. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Alojz Kante v Praprotu. KOKOŠEREJA Kraljič v Pfebenegu št. 85 prodaja kokoši in suhi gnoj v vrečah po 25 kg. Tel. 231846. KOZO, molzno prodam. Tel. 229347. ŠTUDENTA/KO išče športno društvo iz devinsko-nabrežinske občine za honorirano izvrševanje tajniških opravil, šest ur tedensko. Tel. na št. 299858 ob sobotah od 16. do 17. ure. KUPIM stanovanje v predmestju: tri sobe, kuhinja, kopalnica. Tel. 362120. LEPO UREJENO nezazidljivo parcelo v zgoniški občini, 1.850 kv. m, voda in električna napeljava, brez posrednikov prodam najboljšemu ponudniku. Tel. (040) 366633 ob delovnih urah, vprašati po gospodu Pertotu. STROJNI MEHANIK iz Nove Gorice išče kakršnokoli delo v Gorici in okolici. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Strojni". NUDIM lekcije iz knjigovodstva in trgo-vinstva. Tel. 224533. ZADRUGA BIKE TEAM nudi na posodo ob sobotah in nedeljah kolesa mounta-in bike v Prečniku št. 1, pri restavraciji Sardoč. ZA EN MESEC poleti želim pomagati v frizerskem salonu. Končujem drugi letnik liceja. Klicati v večernih urah na tel. št. 214440 - Katja. ZADNJE Hlavatyjeve akvarele nujno prodam po ugoni ceni. Tel. 413142 od 13. do 15. ure. IŠČEM priče prometne nesreče dne 19. marca, ob 12.05 v Ul. Flavia (Paradiso). Tel. 826459 v večernih urah. IŠČEM delo kot hišna pomočnica, petkrat tedensko v dopoldanskih urah. Tel. (003866) 81371. 40-LETNIK z znanjem angleškega in italijanskega jezika išče zaposlitev. Morebitne pismene ponudbe pošljite na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Ko-respondent". PRODAM čisto nov štedilnik "termocu-cina TC 24 ", primeren za centralno ogrevanje. Tel. 299696. PRODAM tovorno dvigalo (vericello). Tel. 327240. PRODAM golf GTI 1800, bele barve, v odličnem stanju, vedno v garaži. Tel. 228565. PRODAM gumijast čoln super alcione america s kompletno opremo in kolesi, motor mercury 25 HP, v odličnem stanju. Tel. od 12. do 13. ure na tel. št. 52974 ali od 20. do 23. ure na št. 201036. PRODAM koso gaspardo za priključek k traktorju. Tel. (0481) 882421. PRODAM VW jetta 1300 GL, mod 81, bele barve, prenovljeni motor v odličnem stanju. Tel. (040) 211375 ob večernih urah. PRODAM vespo 125 ET3, sive metalizi-rane barve, letnik 81 v odličnem stanju za 300.000 lir. Tel. 327384. PRODAM 50-litrski nov hladilnik. Tel. 231855. kino Ob praznovanju vaškega zavetnika sv. Florijana daruje vaška skupnost 30.000 lir za Zadrugo Ban. V spomin na Učija Corazzo darujeta Sonja in Mario 20.000 lir za Kulturni dom Prosek Kontovel. V spomin na Vida Grilanca darujeta Albina in Mario Verša 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Alfreda Pertota darujeta Radovan in Ivica Lupine 50.000 lir za malega Giulija Vidalija. V spomin na Alfreda Pertota, Bruna Birso in Zdenko Tkalec - Fučka darujeta Sergij in Milena Požar 150.000 lir za malega Giulia Vidalija. V spomin na Justa Šegino in Angela Škrka daruje Stana Husu 30.000 lir za MPZ V. Mirk. V spomin na Justa šegino daruje družina 100.000 lir za FC Primorje, 100.000 lir za pevski zbor V. Mirk in 100.000 lir za cerkveni pevski zbor Prosek. V spomin na Guida Grilanca darujeta Cveto in Elda 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Justa šegine darujeta Milka in Neda Cijak 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Ivo in Danila Tretjak darujeta 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Danilo Juretič (Albi) Križ daruje 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Zorota Tretjaka in na Carmelo Sulli darujeta Adelina in Tojči 20.000 lir za ŠD Vesna. V spomin na Zorota Tretjaka darujeta Luči in Jušto 15.000 lir za ŠD Vesna. V spomin na pok. Zorota Tretjaka darujejo za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu: Gino Kramester z družino 15.000 lir, Nina in Anica Košuta (Križ) 10.000 lir, Danica Košuta (Križ) 20.000 lir, Marija in Angel Košuta (Križ) 20.000 lir ter Eda iz Ricmanj 10.000 lir. V spomin na pok Štefanijo Košuto darujejo za vzdrževanje spomenika pad-limv NOB v Križu: Mirko Peric (Gorica) 30.000 lir, Zora Kocman (Salež) 20.000 lir, Silva in Karmelo Sedmak (Križ) 10.000 lir, Lidija in Gigi Bogateč (Križ) 10.000 lir, Bruno Sulčič 30.000 lir, Pepi Starc (Opčine) 10.000 lir, Marko Pertot (Vižov-Ije) 20.000 lir ter Srečko in Anica Orel 30.000 lir. Ob plačilu članarine darujejo za Društvo slovenskih upokojencev: Olga Pupis 10.000 lir, Emilija Kavčič 15.000 lir ter Vida Gerlanc 20.000 lir. V zahvalo za voščila daruje Zora Fabjančič 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob Sergija Milkoviča daruje Lučko Križmančič 20.000 lir za Ljudski dom v Trebčah. V spomin na Sergija Milkoviča daruje Bruno Kralj 20.000 lir za Ljudski dom v Trebčah. V spomin na brata Sergija Milkoviča darujeta Pia 50.000 lir za Ljudski dom v Trebčah, 50.000 lir za Godbeno društvo V. Parma in 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Sergija Milkoviča darujejo nečaki 100.000 lir za SKD Primorec iz Trebč. ARISTON - 18.00, 22.15 Sogni, r. Akira Kurosawa. EXCELSIOR - 18.00, 22.15 Always, r. Števen Spielberg, i. Richard Dreyfuss, John Goodman. EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Racconto di primavera, r. Erich Roh-mer. NAZIONALE I - 16.15 Mia moglie, il dottore e Tinfermiera, porn., 22.15 Superman IV. NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Giu le mani da mia figlia, i. Tony Danza. NAZIONALE III - 17.00, 22.15 L’ora del te, □ □ NAZIONALE IV - 17.10, 22.00 Enrico V., i. Kenneth Branagh. GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta. MIGNON - 16.30, 22.15 Blade Runner, i. Harrison Ford. EDEN - 15.30, 22.00 Moana e Cicciolina stanche si, sazie mai, porn., □ □ CAPITOL - 16.00, 22.00 Le avventure di Bianca e Bernie, risanke. LUMIERE - 18.00, 22.00 La guerra dei Roses, r. Danny De Vito, i. Kathleen Turner, Michael Douglas. ALCIONE - 18.00, 22.00 Musič Box -prova d'accusa, r. Costa Gavras, i. Jes-sica Lange. RADIO - 15.30, 21.30 Carosello eroti- co.porn., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ čestitke Na Kontovelu praznuje svoj 80. rojstni dan LOJZKA GUŠTIN. Da bi bila še dolgo čila in zdrava ji želijo hčere Marija, Milena in Zvonka z družinami, vnuki in pravnuki, ki ji pošiljajo mnogo poljubčkov. menjalnica V spomin na pok. Karla Kalca in pok. Štefanijo Grgič daruje družina Kalc (Gropada 22) 40.000 lir za KD Skala iz Gropade. V spomin na Karla Kalca daruje Sonja Gornik z družino 10.000 lir za KD Skala iz Gropade. Ob 13. obletnici smrti mame Štefanije, 45. obletnici smrti očeta Stanka in 36. obletnici brata Željka darujeta Stana in Sonja 50.000 lir z Mladinski krožek Skala iz Gropade. V spomin na dragega očeta darujeta Irene in Peter Zupan 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk, 100.000 lir za Skupnost družina Opčine, 100.000 lir za Giulia Vidalija, 50.000 lir za atletsko društvo Bor in 50.000 lir za plavalni klub Bor. Ob postavitvi maja v Ricmanjih daruje skupina maja iz Ricmanj in Loga 50.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj. Namesto cvetja na grob Zdenke Tkalec daruje Marta in Aleks 200.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Suzinega očeta Jožeta Guština darujeta Iztok in Erika 30.000 Ih za MPZ Tabor. V spomin na Aleksijinega očeta Angela Škerka darujeta Olga in Živko 30.000 lir za MPZ Tabor. V spomin na Justa Šegino daruje Angelo Moro z družino 50.000 lir za FC Primorje. Ob drugi obletnici smrti Pierina Cesarja daruje žena Marta 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB nS Kontovelu in 20.000 lir za ŠD Kontovel V spomin na Angela Škrka darujete Sonja in Marjo Štoka 20.000 lir za a®3" terski oder J. Stoka. Izletniki z Opčin po poteh slovenske Koroške darujejo 200.000 lir za Skl3® Mitja Čuk, 150.000 lir za cerkev sv. Jer" neja in 150.000 lir za knjižnico Pinko T°' mažič in tovariši. 10. 5. 1990 TUJE VALUTE Ameriški dolar .. Nemška marka .. Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank .. Funt šterling___ Irski šterling__ Danska krona ... Grška drahma ... Kanadski dolar.. FIXING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING . MILAN 1206,20 1190.— Japonski jen 7,678 735,50 731,— Švicarski frank . 863,88 218,26 216,— Avstrijski šiling . 104,589 654,44 650,— Norveška krona .... . 188,65 35,552 35,— Švedska krona . 200,37 2020,55 1990,— Portugalski eskudo 8,285 1972,80 1950,— Španska peseta .... . 11,713 192,70 190 — Avstralski dolar . 914,40 7,461 7,— Jugoslov. dinar .... — 1034,20 1000,— ECU . 1503,65 BANKOVCI TRST 7,40 850.'; 103,^ 186-^ 198'/; 7,50 ll.-" 870-^ lOO"' bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040 Agencija Donijo 831 Agencija Rojan 4-1 ,6700' 1-61’ V Benetkah mladi glasbeniki na »Koncertih za Evropo« filmske premiere eva Fornazarič BENETKE — V palači Labia v Benetkah se je začela serija »Koncertov za Evropo«, na kateri bodo do 23. maja nastopili mladi glasbeniki iz šestnajstih evropskih držav. Kot prvi so se občinstvu predstavili solisti iz Veneta pod vodstvom Clau-dia Scimona, sledil pa je nastop udeležencev iz Irske, Danske, Grčije in Luksemburga. Jutri bodo nastopili glasbeniki iz Francije in Španije, do zaključka serije pa še Belgijici, Čehoslovaki (oboji 14. 5.), Vzhodni Nemci in Italijani (oboji 16. 5.), Nizozemci, Britanci (oboji 18. 5.), Portugalci, Madžari (oboji 21. 5.) Zahodni Nemci in Avstrijci (23. 5.). Odprtje in zaključek »Koncertov za Evropo« so prireditelji (RAI in komisija EGS, koordinator je Antonio Teal-do) zaupali skupini European Wind Soloists. Gre za oktet (klarinet, oboa, fagot in rog), ki ga sestavljajo člani Eurpean Community Youth Orchestra 'z Velike Britanije, Danske, Francije, Nizozemske in Italije. Predstavili bodo odlomke iz del Mozarta (Serenada št. 12 v c-molu ter uverturo Don Juana) in Beethovna (Oktet op. 103 v Es-duru). Vsi koncerti se pričenjajo ob 20.30. »Koncerte za Evrope« bosta predvajala Raitre in Radiotre. Zamejska odprta tribuna ki je na sporedu vsako soboto ob 19. uri po TV Koper-Capodis-tria, bo tokrat posvečena nedeljskim upravnim volitvam v naši deželi. Pri pogovoru z naslovom »Ocena volitev v družbi novinarjev«, bodo sodelovali za Primorski dnevnik Sandor Tence, za Radio Trst A Sergij Pahor, za Novi Matajur Jole Namor in za Radio Koper Devana Jovan. Oddajo vodi Vojmir Tavčar. Madonna bo v Italiji pela trikrat RIM — Julija meseca bo znana rock pevka Madonna ob robu svetovnega nogometnega prvenstva imela v Italiji ne le enega, temveč kar tri koncerte. Dva na stadionu Flaminio v Rimu, tretji pa v nekem severnem mestu. Najverjetneje bo to v Turinu, 13. Tako je na tiskovni konferenci izjavil organizator turnej ameriške pevke David Zard, ki pa datumov še ni dokončno potrdil. Zard se je pritožil, da so se v prejšnjih dneh mnogi vmešali v pogajanja za izvedbo koncertov, ne da bi vedeli, kakšen organizacijski napor zahteva nastop rock zvezdnice. Vstopnice bodo stale od 35 do 60 tisoč lir, Zard pa je od notranjega ministrstva zahteval, naj odslej prisili organizatorje koncertov, da poskrbijo za varnost in udobje obiskovalcev. V pričakovanju, da nas ob koncu tedna kinodvorane osrečijo s predstavitvijo Sanj Akire Kurosawe, si lahko ogledamo na prvi pogled droben do-kumetarec, ki nosi podpis Michaela Moora Roger and Me. V ZDA je dokumentarec krepko razburil duhove, saj ga niso uvrstili v skupino filmov, ki so tekmovali za letošnji oskar, večina gledalcev in kritikov pa je bila trdno prepričana, da bi moral Roger and Me tekmovati in zmagati. Tako pa je množica demonstrantov dvignila svoje transparente pred palačo, v kateri podeljujejo Oskarje in na ves glas zahtevala, naj Rogerju priznajo pravico do primerne distribucije, predvsem pa do reklame, ki si jo nedvomno zasluži. Roger and Me je nadvse inteligentno filmsko delo. Režiser-debitant Michael Moore (na sliki) ni stikal po nedostopnih filozofijah ali oddaljenih krajih, pač pa se je omejil na kraje in osebe, ki jih je sam izredno dobro poznal. Michael se je rodil in živi v Flin-tu-Michiganu. Mestece ni bogvekako veliko ali vredno svetovne pozornosti, le da ima prav v Flintu svoj sedež tovarna avtomobilov GM (General Motors), ki jo vodi... Roger. Direktorju GM je dejansko ime Roger, Michael Moore pa je neke vrste Chiambrettija, z edino, a pomembno razliko z italijanskim televizijskim voditeljem: Moore je nadpovprečno inteligentna oseba. Njegov humor ni prostaški, njegova analiza flintske družbe je neusmiljena, a obenem razigrana, ker se zaveda (in z njim tudi gledalci), da so veljaki, tisti, ki imajo veliko denarja pod palcem, lahko tako trapasti in zato smešni, da je to vredno podčrtati. Flint bi lahko primerjali s Trstom v letih, ko je Rusi most postal Ponterošo in so nekateri krošnjarji obogateli kar čez noč. Flint je bilo namreč povsem povprečno mesto, dokler se vanj ni vselil Roger, ki je sredi michiganske planjave zgradil tovarno GM. Mesto je obogatelo, čedne hišice so se mno- žile kot gobe po dežju, vsi so bili veseli, brezposelnih pa ni bilo na občinskih spiskih. Indija Koromandija je trajala le tako dolgo, da je tovarna GM zaprla svoje obrate. Moore je kot otrok opažal, kako se mesto širi, kot odrasel pa kako umira, ne da bi se kdo od prebivalcev uprl temu postopnemu razpadanju. Zato si je zastavil neobičajen cilj: Rogerja bo vprašala, kaj misli z GM. Njegov dokumentarec zvesto opisuje, kako se je trudil, da bi prišel do Rogerja (to mu seveda ni uspelo), za kontrapunkt pa so poskrbeli intervjuji s prebivalci. Drugega ne bi dodala prav nič, citirala pa bi kolego iz Manifesta, ki je napisal, da kdor prezre Moorov film spada v krog mazohistov... današnji televizijski in radijski sporedi o Aktualno: Uno mattina Nad-: Santa Barbara ju.30 Jutranji dnevnik .,40 Risanka: Albertone 1.00 Nad.: Chateauvallon 1.55 Vreme in dnevnik ‘05 Ob nog. prvenstvu: Un mondo nel pallone -^ Brazilija 14'S Dnevnik Varieteja: Gran premio - pausa Caffe, 14.10 Tam 15 rm tam village 16 rS bednik: L Aguilone Variete: Occhio al bile , glietto Ifirv! Mladinska oddaja: Big! IgKratke vesti 184o Nan.: Cuori senza eta 1940 ISIad-: Santa Barbara { RAI 2 ^ RAI 3 | TV Ljubljana 1 20 00 Almanah in vreme Eilm: II diavolo e Max 20.4o Dnevnik (fant., ZDA 1981, r. Stegen Hilliard Štern, i. El-Eott Gould, Bill Cosby, 221 s 5Usan Anspach) 22oc “Sevnik 24 no Aktualno: Giovani '90 0J5 ^očni dnevnik Kjibrika: Mezzanotte e 0.3 sporni Kulturna olock-Notes rubrika: Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fami-OKa americana, 9.00 , 0Ve Boat - Verifica per 10.3q £aac'10.001 Jefferson £Vlzi: Časa mia, 12.00 v,1f’ 12.40 II pranzo e ser-14 i Tl'30 Čari genitori, ■15 II gioco delle cop- 15.00 ^ iptualni oddaji: Agen-la matrimoniale, 15.30 16.00 7j rc° e offro }6-3q pdravniški pregled ”.00^anale5zavas Kvnm Doppio slalom, O^30 BabUoma, 18.00 19 00 n prezzo e giusto, a.UO II gloco dei g 19 45 2°-2s ^am°glieemarito ?i riete: Striscia la noti-0'40 Va • Festa della (vodita Al Bano z2.40 p‘K°mmaPower) 1.00 (S^0ShowaUriZl0 C°- ariete: Striscia la noti- 7.00 Variete: Patatrac 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Angleščina in francoščina 9.55 Knjige: Casablanca 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in Diogenes 13.30 Avtomobilizem Fl: VN San Marina (poskusne vožnje) 14.00 Nad.: Ouando si ama 14.45 TV igri: L amore e una cosa meravigliosa, 16.20 Tutti per uno 17.00 Kratke vesti 17.05 Iz parlamenta 17.10 Videocomic 18.15 Šport in knjižne novosti 18.35 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.25 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Vreme, dnevnik, šport 20.30 Varieteja: ...e saranno famosi, 22.30 Ritira il premio... 23.00 Večerni dnevnik 23.10 Aktualno: Diogenes 24.00 Knjige: Casablanca 0.05 Dnevnik in horoskop 0.50 Film: Macao, 1’enfer du jeu (dram., Fr. 1939, r. Jean Delannoy, i. Erich von Stroheim) 12.00 Vabilo v gledališče: Otello (William Shakespeare, r.-i. Vittorio Gas-sman, i. Salvo Randone) 14.00 Deželne vesti 14.30 Videosport: Mednarodno žensko teniško prvenstvo Italije (iz Rima), italijansko prvenstvo v gimnastiki (iz Rima) 18.45 Športna rubrika: Derby (ured. Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob. Di tutto di pili 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato 20.30 Aktualnosti: Chi Tha visto? (vodi Donatella Raffai) 22.45 Večerni dnevnik 22.50 Kulturna oddaja: Babele - Voi italiani, noi italia-ni (vodi Corrado Au-gias, 6. del) 23.50 Nočni dnevnik 0.05 Mednarodno žensko teniško prvenstvo Italije (iz Rima) 1.35 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti TV Koper 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Narodni parki - Po dolini Soče, 9.30 dokumentarca Bill Oddie v raju in Ptice na Kosovu 10.30 Nadaljevanka: Bluebell (7. del) 11.25 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.45 Mozaik. Tednik (pon.) 17.45 Balet: Impresije 18:15 Spored za otroke in mlade: Ku-Ku - Diši po smehu, 18.30 nanizanki Poltrona Express, 18.40 Noro, norejše, norišnica 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.00 Zrcalo tedna 20.20 Dok. oddaja: Bajke na Slovenskem (3. del) 20.55 Nadaljevanka: Smiley-jevi ljudje (zadnji del) 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Oči kritike 22.50 Film: Hotel Paradiž (dram., VB 1986, r. Jana' Bokkova, i. Fernando Rey, Fabrice Luchini) 13.45 Rubrika o mednarodnem nogomet: Mon-gol-fiera (pon.) 15.00 Nočni boks (pon.) 15.45 Tenis: turnirji ATP (pon.) 16.45 Odbojka World League: ZDA-Italija (pon.) 18.15 Wrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.30 Odbojka VVorld League: Brazilija-Italija 22.00 TVD Novice 22.15 Oddaja o košarki: Sotto-canestro 23.00 Veliki tenis 0.30 Rubrika: Eurogolf Ir TV Ljubljana 2 16.00 Poskusni satelitski prenosi 17.50 Regionalni programi: Studio Ljubljana 19.00 Kvartet bratov Smrtnik in Obirski ženski oktet 19.30 Dnevnik 20.00 Koncert (prenos iz CD) 21.00 Vprašajte ZIS 22.00 Tenis: odprto prvenstvo Slovenije (iz Domžal) 22.15 Videonoč RETE 4 ITAUA 1 ODEON U5 *a(Pon., Fost^jH^a: Lou Grant 0 di responsabilita 8.30 Nanizanka: Ironside 9.25 Filmske novosti 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Azucena, 15.05 La valle dei pini, 16.05 Fal-con Crest, 17.05 Veroni-ca, il volto dellamore, 17.35 General Hospital, 18.30 Febbre d'amore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si -Un vero eroe 20.30 Film: California Suite (kom., ZDA 1978, r. Herbert Ross, i. Walter Mat-thau, Jane Fonda, Michael Caine) 22.30 Tednik: Ciak 23.20 Aktualno: Money 23.50 Film: Paura nella notte (dram., VB 1972, r. Jimmy Sangster, i. Joan Collins, Peter Cushing) 1.40 Nanizanka: Dragnet 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York - Uno scomodo ostaggio, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Glasbena oddaja: Dee-Jay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo - Freddie 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 Llncredibile Hulk-Ilfe-nomeno, 19.30 Denise -Porcellin de Bergerac 20.00 Risanki: Alvin, 20.15 Zero in condotta 20.30 Nanizanka: Big Man - La fanciulla che ride 22.20 Rubrika: Calciomania 23.20 Nanizanka: Troppo forte -Ungatto che ride 23.50 Variete: Play boy Show 0.55 Filmske novosti 1.00 Košarka: prvenstvo NBA - play off 12.30 Rubrika o estetiki 13.00 Otroški variete: Sugar 15.15 Nad.: Mariana, 16.15 Co-lorina, 17.15 Senora 18.15 Branko in zvezde 18.30 Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.00 Aktualno: USA Today 20.15 Branko in zvezde 20.30 TV film: Body Business -Stregata dal potere 21.30 Nan.: Houston Knights -due duri da brivido 22.30 Rubrika: Forza Italia 24.00 Rubrika o motorjih 0.30 Odeon šport 16.45 Variete: Girogiromondo 17.15 Glasba: Cljp Clip 17.45 Aktualno: Zenska TV 18.45 Igra: Il paroliere 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Variete: Banane 22.00 Rubrika o nogometu 23.15 Vesti: TMC News 23.30 Športne vesti 24.00 Film: Detective G. (krim., ZDA 1972) TELEFRIULI TMC 8.30 Nan.: Il calabrone verde, 9.00 Provaci ancora Len-ny, 9.30 Flamingo Road 10.30 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV 13.00 Športne vesti 13.30 Dnevnik 14.00 Dok.: Natura amica 14.30 Nanizanka: Il giudice 15.00 Film: Giovane e inno-cente (krim., VB 1937, r. Alfred Hitchcock, i. . NovaPilbeam) 11.30 12.30 13.00 15.30 17.15 19.00 20.00 20.30 22.00 22.30 23.00 23.30 Nanizanki: L albero del-le mele, 12.00 La grande barriera Velike razstave Nanizanki: Love Story, 13.30 T enente OHara Musič box Nadaljevanki: Passioni, 18.00 Cristal Dnevnik in Dan za dnem Zelena dežela Nadaljevanka: Il noccio-lo della guestione Nanizanka: Il brivido e Favventura Tednik: Tigi 7 Nanizanka: Un eroe da guattro soldi Nočne vesti in News TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.30 Pravljica; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Revival; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Slovenski film; 12.20 Melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Spoznavajmo svet!; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazz; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Spomini na Rainerja Mario Rilkeja (13. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov,- LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do 14.00; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Jugo-ton; 17.30 Primorski dnevnik in Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Vetrina di superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Orlando dei Pupi; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Poreška riviera; 14.05 Glasba; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bub-bling; 18.00 Puzzle; 18.40 Mi in vi;. 19.00 Operetna glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočna glasba. Predstavili zaključke študije družbe Lombardia Risorse za Goriško Uničevanje odpadkov naj temelji na ločenem nabiranju in predelavi Sistem nabiranja odpadkov naj bi v bodoče na Goriškem bil osnovan na ločenem nabiranju, predelavi in ponovni uporabi snovi, ki jih danes uničujemo, z veliko pozornostjo do okolja. To so osnovni principi obširne in zelo poglobljene študije, ki so jo izdelali tehniki družbe Lombardia Risorse po naročilu goriške pokrajinske uprave. Tehniki te družbe so včeraj na Pokrajini predstavili krajevnim upraviteljem, predstavnikom sindikalnih in družbenih organizacij ter združenj naravovarstvenikov drugi sklop zaključkov raziskave, ki so jo začeli v lanskem letu. Nekaj prvih ugotovitev so predstavili že na podobnem srečanju pred nekaj meseci, sledilo pa naj bi v začetku junija še tretje srečanje, na katerem naj bi točneje določili možne lokacije za naprave, ki naj bi v njih uničevali odpadke iz celotne goriške pokrajine. Po uvodnih besedah predsednika Criscija so o študiji podrobno spregovorili tehniki Lombardia Risorse inženirji Vescovi, Breda in Cariani. Predstavili so obsežno opravljeno delo, ki sloni na podrobnem poznavanju problematike uničevanja odpadkov na obravnavanem področju. Precej časa so namreč posvetili preučevanju današnjega stanja, količine in različnih vrst odpadkov, ki jih proizvajamo v naši pokrajini, dosedanje načine uničevanja pretežno v upepeljevalnikih in odlagališčih. Pri skupnih približno 50 tisoč tonah odpadkov letno so nato podrobneje analizirali koliko je organskih oz. drugih snovi, slednje pa porazdelili še na druge podskupine (plastika, papir, steklo, kovine, nevarni odpadki itd.). Na osnovi teh in številnih drugih podatkov so nato, upoštevajoč izkušnje v drugih na tem področju precej bolj razvitih evropskih državah, prišli do zanimivih zaključkov. Dokončnega odgovora seveda niso dali, saj so za to pristojne krajevne uprave in v prvi vrsti Pokrajina, pač pa evidentirali nekaj možnih rešitev, ki so za tukajšnjo stvarnost najbolj prikladne. Cilji, ki so jih pri tem zasledovali so zmanjšanje količine odpadkov, ki naj bi jih uničevali, zmanjšanje škodljivih snovi, valorazicija ponovno upo- rabljivih snovi, ekonomska učinkovitost ločenega nabiranja in predelave in nasploh iskanje najboljšega razmerja med stroški in učinki tudi glede na posledice na okolje.. V skrajno strnjeni obliki so zaključki sledeči. Enotni sistem nabiranja in uničevanja odpadkov v pokrajini naj bi slonel na ločenem nabiranju: družine naj bi namreč organske snovi (ostanke hrane itd.) odmetavale v posebne samo tem odpadkom namenjene zaboje, ki bi jih morali namestiti ob cestah in pločnikih. Ostale ti. suhe odpadke (plastiko, embalaže itd.) naj bi v večjih občinah odnašali smetarji, v manjših krajih pa bi namestili zaboje (seveda drugačne od prvih) za te odpadke. Poleg tega naj bi v največji možni meri poskrbeli za nabiranje snovi, ki jih je mogoče predelati: to nabiranje je danes že učinkovito za steklo in ponekod za papir, razširili pa naj bi ga še na druge vrste odpadkov (aluminij, baterije, zdravila, oljnate snovi itd.). Organske snovi naj bi nato predelovali v dveh ekološko varnih in čistih napravah za pridobivanje gnojila (ti. com-post, katerega kvaliteta bi bila dosti boljša od danes razpo-ložljih tovrstnih gnojil). Napravi bi namestili eno na desnem in eno na levem bregu Soče, možne lokacije pa bodo še določili naknadno. Za ostale, suhe odpadke so evidentirali tri možnosti uničevanja: odlagališča, napravo za predelavo v kurivo RDF, ki naj bi ga prodajali, ali napravo, v kateri bi sami uporabljali RDF za pridobivanje električne energije. Prva je cenejša, vendar ekološko oporečna. Ostali dve imata po nekaj dobrih in slabih lastnosti, ne nazadnje večji začetni strošek, gotovo pa predstavljata povsem nov in zanimiv pristop do problema odpadkov v odnosu do okolja. Večji strošek (»Vendar ne pozabimo, da bi to vsakega prebivalca bremenilo nič več kot ena skodelica kave na teden«, je pojasnil inž. Vescovi) je torej povsem sprejemljiv. Zadnjo besedo bodo seveda imele krajevne uprave. Vendar po tem, kar smo včeraj lahko poslušali, se zdi, da namerava Pokrajina ubrati pot, ki naj bi dokončno odpravila današnji način uničevanja odpadkov v upepeljevalnikih. V nedeljo popoldne v Katoliškem domu Srečanje najmlajših sodelavcev Pastirčka Uredniški odbor mladinske revije Pastirček je tudi letos pripravil družabno srečanje za svoje zveste bralce in prijatelje. Pastirčkov dan je v nedeljo popoldne privabil v dvorano Katoliškega doma veliko število osnovnošolskih otrok in njihovih staršev, ki so sledili pestremu kulturnemu sporedu, ki so ga sklenili z nastopom čarodeja Vikija. Do 15. t. m. v semeniški knjižnici Na ogled zbirka starih knjig in dokumentov Ob nedavnem srečanju ob 100-letni-ci rojstva msgr. Spessota, dolgoletnega knjižničarja v Semeniški knjižnici v Gorici, so v tej ustanovi pripravili zanimivo razstavo starih knjig in arhivskega gradiva. Razstava je na ogled v prostorih knjižnice semenišča v Semeniški ulici 7 in bo odprta le še nekaj dni, do torka, 15. maja. Med številnimi dragocenimi knjigami, ki so jih predstavili na razstavi, velja opozoriti na skoraj štiristo let staro biblijo v slovenščini, natisnjeno v Tuebingenu v Nemčiji, na biblijo v retoromanskem jeziku, natisnjeno leta 1678 v kraju Scuol v Engadini, na Oglejski misal iz leta 1517. Najstarejša razstavljena knjiga je iz leta 1475. Namen prirediteljev razstave, med katerimi je tudi Inštitut za družbeno in versko zgodovino, je seznaniti širšo javnost s knjižnim bogastvom se-meniške knjižnice, ustanovljene leta 1818, sočasno z odprtjem teološkega tečaja. Urnik obiska razstave je ob delavnikih od 9. do 12.30 in od 15.30 do 18.30. Ob sobotah od 9. do 12.30. V istem času je odprta tudi knjižnica za konzultacijo. Izvolili so ga po celodnevnem zasedanju občinskega sveta Sergij Pelhan župan Nove Gorice Sergij Pelhan, predstavnik ZKS -Stranke demokratične prenove, je župan Nove Gorice. Izvolili so ga včeraj zvečer po štirinajsturni razpravi, najprej v treh zborih Občine, potem še na skupnem zasedarfju. Za podpredsednika Skupščine občine Nova Gorica pa •je bil izvoljen Rajko Novak, tudi on član ZKS - SDP. Podobno kot na republiški ravni tudi v Novi Gorici ni šlo brez običajnih zapletjajev in težav, ki so sad večstrankarskega soočanja in uskaljeva-nja različnih mnenj. Do prvih zapletjajev je prišlo že v dopoldanskem času, ko so volili predsednike in podpredsednike v treh različnih zborih. Zgodilo se je, da v Družbenopolitičnem zboru niso izvolili predsednika, saj sta oba kandidata, Borut Bašin (ZSMS - Liberalna stranka) in Peter Stres (Demos) dobila enako število glasov (12). Podpredsednik v tem zboru pa je bil imenovan Matjaž Globler (Demos). Za predsednika Zbora združenega dela je bil imenovan Silvan Makuc (ZKS - SDP), podpredsednik pa je Valter Skolaris iz vrst ZSMS - Liberalne stranke. V zboru Krajevnih skupnosti so za predsednika izvolili Ivana Humarja (Demos), podpredsednik pa je bil imenovan Jožef Bratuž (Demos). Na skupnem zasedanju treh zborov je prišlo do precejšnjih nesoglasij predvsem kar zadeva proceduralnega odloka glede volitev organov Občine oziroma glede vprašanja, ali naj bo župan profesionalec ali ne. Glede tega zadnjega problema so bili predstavniki Demosa za neprofesionalnost, na volitvah pa je zmagal predlog ostalih v razmerju 51:21. Pred samo izvolitvijo novega župana pa so trije kandidati, ki so bili predlagani za to odgovornost, na kratko orisali njihov program. Če bi v kratkem stavku omenili misli posameznikov, povejmo da je Tomaž Marušič (Demos) postavil v ospredje vprašanje normalizacije Nove Gorice, Franjo Batagelj (Socialistična stranka) okrepitev krajevne samouprave, Sergij Pelhan pa obvarovanje interesov občanov. Po prvem krogu volitev nihče od treh kandidatov ni dobil zadostnega števila glasov (Batagelj 13, Marušič 29, Pelhan 34). Sicer že v prvem krogu je bil izvoljen podpredsednik, Rajko Novak, ki je prejel 43 glasov, njegova tekmica Teja Glažar (Demos) pa 32. V drugem krogu volitev je Sergij Pelhan dobil 42 glasov, Tomaž Marušič 35. V naslednjih dneh bodo izvolili še vodilne predstavnike v Izvršnem svetu Občine. (R. P.) V Tržiču preiskava glede afere o parkiriščih Državno pravdništvo v Tržiču je včeraj uvedlo preiskavo, da bi ugotovilo, če so upravitelji zadruge GSG, ki je upravljala parkirišča proti plačilu v Tržiču, pred zakonom odgovorni zaradi goljufije. Pogodba z Občino za upravljanje parkirišč je namreč zapadla 4. maja. Na Občini so jo menda pozabili podaljšati, zadruga GSG - pa je kljub temu do torka, 8. maja, zahtevala od avtomobilistov denar za parkiranje. O zadevi je bil sinoči govor tudi v tržiškem občinskem svetu. Pokrajinsko vodstvo KPI ocenilo izide upravnih volitev Pokrajinsko vodstvo KPI je ocenilo volilne izide in nova politična razmerja v novoizvoljenih občinskih svetih na Goriškem. Ob priznanju občutnega nazadovanja KPI glede na občinske volitve leta 1985 so menili, da je izguba precej manjša v primerjavi z deželnimi volitvami leta 1988, ki jih je treba prav tako upoštevati pri ocenjevanju političnega pomena letošnjih izidov. Pokrajinsko vodstvo je obžalovalo poraz levičarske liste v Foljanu, medtem ko je z zadovoljstvom ocenilo potrditev vseh ostalih levičarskih uprav v manjših občinah, predvsem v treh slovenskih občinah, nadalje v Zagraju in drugih upravah, kjer so komunisti sodelovali s socialisti. Na Goriškem torej ni prišlo do premika na desno, ocenjujejo, tudi upoštevajoč dobro uveljavitev zelenih list in poraz Scaranove KD v Gorici. Nasprotno, meni KPI, obstajajo številčni pogoji za alternativni večini tako v Gradišču kot v Krminu, kjer je uveljavitev skupne liste komunistov, zelenih in neodvisnih dokaj zgovorno politično sporočilo volilcev. Zaradi tega se pokrajinsko vodstvo KPI zahvaljuje volilcem, ki so podprli liste, v katerih so bili komunistični kandidati in obvezuje strankine organe, naj se zavzemajo za dialog z naprednimi silami s ciljem oblikovanja programskih dogovorov in alternativnih večin v krajevnih upravah, kjer je to mogoče. Sprejemanje davčnih prijav od danes dalje v avditoriju Tri tedne je še do zapadlosti roka za predložitev prijave dohodkov v lanskem letu in za plačilo ustreznega davka. Goriška Občina obvešča, da bo od danes, 11. maja, urad za sprejemanje davčnih prijav posloval v deželnem avditoriju v Ul. Roma. Urad bo do 19. t. m. odprt samo v dopoldanskem času in sicer od 8.30 do 12.30. Od 21. maja do 31. maja pa tudi popoldne in sicer od 15.30 do 19.30. V tem uradu so na razpolago brezplačni obrazci za prijave dohodkov fizičnih oseb. Za pojasnila v zvezi z izpolnjevanjem prijave dohodkov pa se občani lahko že zdaj obrnejo do okrožnega urada za neposredne davke, v Filzijevi ulici 3, vsak delavnik od 9. do 12. ure. Od ponedeljka, 14. t. m., bodo informacije nudili tudi na sedežu finančne uprave na Verdijevem korzu 52. Pri upravljanju Goriškega sklada potrebne spremembe Več prošenj kot denarja Predsednik Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua je sklical predstavnike podjetnikov in sindilanih organizacij, da bi ocenili stanje pri upravljanju Goriškega sklada. V poštev so vzeli tako sredstva iz zakona št. 700 (prelevmani na ceni blaga proste cone) kot zakon št. 26 (paket za Trst in Gorico), iz katerih črpajo denar za finansiranje gospodarskih dejavnosti. Kar zadeva zakon 26 so ugotovili, da je prošenj za dvakrat več sredstev, kot jih je razpoložljivih za tekoče leto. Prejeli so namreč okrog 40 prošenj za skupnih 16.300 milijonov lir, sredstev pa je letos 8.100 milijonov. Ugoditi vsem bi pomenilo izrabiti tudi že sredstva za leto 1991. Podobno je tudi stanje glede sredstev iz prelevmanov, za katera je 27 prošenj za skupnih 6.300 milijonov. Na srečanju so v glavnem vsi soglašali s potrebo po uvedbi strožjih meril pri dodeljevanju prispevkov. Vzeli so v poštev več možnosti: uvajanje različnih oblik pomoči in olajšav, večjo selektivnost pri ocenjevanju prošenj s privilegiranjem pobud na avantgardnih gospodraskih področjih, strožja merila pri sprejemanju prošenj, tako da bi omejili njihovo število, morebiti tudi s tem, da bi določili nepreklicni rok za njihovo vlaganje. Po drugi strani pa so na sestanku menili, da je treba tudi povečati količino razpoložljivih sredstev s povečanjem oz. uvajanjem novih prelevmanov na blago proste cone. Razširjeni odbor pri Trgovinski zbornici je že odobril 100-lirski dodatek na ceni plinskega olja za tovornjake in čaka na ministrsko potrditev tega sklepa. Poleg tega razmišljajo o uvedbi prelevmana na ceni mesa. Predvidevajo, da bi s tema ukrepoma pridobili še 3,5 milijard lir letno za finansiranje gospodarskih načrtov in dejavnosti. V Štandrežu natečaj za najboljšo salamo V Štandrežu prirejajo tudi letos tekmovanje v pripravi najboljših domačih salam. Letos bo pokušnja, ocenjevanje in nato nagrajevanje v nedeljo dopoldne v Domu Andreja Budala. Svojevrstno manifestacijo prirejajo že nekaj let. Sprva je nastala na pobudo skupine prijateljev brez velikega odmeva in nagrad. S časom pa se je zanimanje povečalo in je tekmovanje privabilo iz leta v leto širši krog proizvajalcev domačih salam ter zadobilo uradnejšo obliko. Lani je na primer sodelovalo že kar 27 tekmovalcev iz raznih krajev na Goriškem in tudi iz bližnjih krajev čez mejo. Letos bodo tako že četrtič podeljevali pokale in druga priznanja za najboljše salame. Tekmovanje se bo začelo v nedeljo ob 10. uri. Kdor želi sodelovati, mora prinesti do te ure salame v Dom Andreja Budala, lahko pa jih odda tudi predhodno pri Alojzu Paškulinu v Štandrežu, Ul. Montello 23, tel. 21800. Ocenjevalno komisijo bodo imenovali tik pred začetkom tekmovanja. Vsem je uvodoma spregovorila Adela Ferletič, ki se je zahvalila predvsem otrokom za sodelovanje in oblikovanje revije. Več izmed njih je bilo ob koncu popoldneva tudi nagrajenih. Kulturni spored so oblikovali mladinski pevski zbori iz Doberdoba, Podgore, Bazovice, Šempolaja in od Sv. Ivana v Trstu. Njim so se pridružili še mladi člani baletne skupine iz Štandreža. Na sliki (foto Pavšič) nastop mladinskega zbora iz Šempolaja. razna obvestila SPD Gorica in PD Nova Gorica obveščata, da bo v nedeljo, 13. maja, vsakoletno prijateljsko in družabno srečanje z zamejskimi planinci. Prireditev bo tokrat na Škabrijelu. Zborno mesto je pred Skupščino občine Nova Gorica, pd koder se bodo planinci podali peš na Škabrijel Odhod je napovedan ob 8.30. Ob 11. uri bo na vrhu krajša slovesnost, zatem pa, približno od 12. ure dalje družabnost pri planinskem domu Kekec. Srečanje bo ob vsakem vremenu. JK ČUPA priredi v poletnih mesecih jadralne tečaje. Vpisovanje na društvenem sedežu v Sesljanu ob sobotah od 16. do 19. ure — tel. (040) 299858. izleti Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje priredi 23. junija enodnevni avtobusni izlet Most na Soči - Cerkno - Škofja Loka. Udeleženci si bodo ogledali grad v Škofji Loki arboretum Volčji potok. Kosilo v Škofji Loki, večerja pa na kmetiji, ki s® ukvarja s kmečkim turizmom pri Postojni. Vpisujeta Ettore Moro (tel. 78351) b1 Ernest Sobani (tel. 419981) do 23. maja. Društvo krvodajalcev iz Doberdoba prireja od 28. junija do 6. julija izlet v Španijo in Francijo. Za vpisovanje skrbi Marjo Peric v Doberodbu, ki nudi interesentom tudi vse podrobnejše informacij®- Društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj prireja 8., 9. in 10. junija izlet v Salzburg in na Dunaj. Cena 330 tisoč lir. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije pri tajnici Marinki Batič, tel. 882043. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Non guardarmi, noh ti sento«. VERDI 19.00 srečanje dijakov »Europ8 insieme«. Nocoj nastopa tudi dramska skupina oddelka šole Ivan Trinko v Doberdobu. VITTORIA 19.00-22.00 »Ho vinto la lo«®' ria di Capodanno«. Tržič COMUNALE 20.30 Koncert v okviru mednarodnega festivala "Danubi® 1 Nastopa Giovane duartetto Italiano- EXCELSIOR Danes zaprto. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »Ki®K' boxer«. SVOBODA - Šempeter 20.00 »Dobro jut' ra Vietnam«, 22.00 »Voajer«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI DUdine — Trg sv. Frančiška 4 — ‘Tj 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale 2 480405. Ul. A. Manlio 14 tel' pogrebi Danes v Gorici: ob 8.30 Leopold tram iz doma za ostarele v Ul. della B® 15 v cerkev na Placuti in na glavn® ob 10. uri Elvira Bregah^ kopališče, Visintin iz splošne bolnišnice v , Srca Jezusovega in na glavno po^Gioš' če, ob 10.10 Umberto Spagnuolo iz gi-ne bolnišnice v Tržič, ob 13.15 Lui9 e v anchi vd. Falzari iz splošne bolnis Marian. Včeraj v Stični odprli Verski muzej Slovenije Stična v slovenskem prostoru nima primere, saj je naš največji zgodovinski in umetnostnozgodovinski spomenik, najstarejši še živi samostan v Sloveniji, vpisan v zgodovino slovenskega jezika s Stiškim rokopisom itd. In v tem prelepem dolenjskem okolju, v vzorno se obnvaljajočem romanskem samostanu so včeraj odprli prvi Slovenski verski muzej, ki naj bi hranil in dajal na ogled najrazličnejše eksponate in pričevanja katoliške kulture in vere na Slovenskem. Tako bo v cistercijanskem samostanu celotna Stara pre-latura in še posebna stavba na zunanjem dvorišču namenjena muzejski dejavnosti. Delno sta že urejena pritličje in prvo nadstropje, včeraj so odprli dve sobi z eksponati pozne antike in pokristjanjenja. »Med najlepša in najbogatejša izročila stiškega samostana spada tudi njegovo večstoletno kulturno in umetniško delovanje. K temu hoče prispevati tudi današnje sre-ianje. 900-letnico rojstva sv. Bernarda, najpomembnejšega človeka našega cistercijanskega reda, človeka, po katerem je XII. stoletje dobilo naziv Bernardovo stoletje, hočemo v Stični njegovi duhovni sinovi praznovati predvsem z več- jo duhovno dejavnostjo. Zato smo pripravili prvi dve sobi Stiškega muzeja — Slovenskega verskega muzeja, priložnostno razstavo našega akademskega slikarja cistercijana p. Gabrijela Humeka, predvsem za mladino primeren življenjepis sv. Bernarda s slikami, slovenski prevod najobsežnejšega in najpomembnejšega Bernardovega dela "V božjem objemu, Nagovori o. Visoki pesmi", posebno razstavo o sv. Bernardu in avdiovizualno montažo v njem. Razstavo o sv. Bernardu in avdiovizualno montažo je pripravil ravnatelj Hubert Patzelt iz Hirschaida v Nemčiji, knjigo o življenju in delu sv. Bernarda je napisal Vojan Tihomir Arhar, muzejsko opremo prvih dveh sob Stiškega muzeja je s sodelavci uredil vodja muzeja Matjaž Puc.« Tako je predstavil včerajšnjo praznično vsebino v stiš-kem samostanu opat Anton Nad-rah in zaželel dobrodošlico gostom. Življenje samostana, dolgo natančno 855 let, bo tako obogateno še z enim poglavjem vseslovenske odmevnosti, saj pomeni novi verski muzej v Stični svojevrstno obogatitev kulture, ki bo tako prisotna in ovrednotena z vseh zornih kotov, (mč) Knjiga Nevia Šetiča »Napoleon v Istri« Istra v času francoske vladavine Prva knjiga Nevia Šetiča, puljskega zgodovinarja - strokovnjaka za preteklost Istre 19. stoletja in novoveške vezi med Istro in Dalmacijo, je doslej najbolj zaokroženo znanstveno delo, ki govori o kratkem, a nadvse pomembnem obdobju istrske preteklosti (1805-1813), ki je v naši historiografiji poimenovano kot obdobje francoske uprave. Omenjena knjiga je rezultat večletnega avtorjevega raziskovalnega dela, ki je pripeljalo do zanesljivega definiranja odrednic istrskega urbanega in ruralnega sveta. Kot sam pravi, mu je faktografsko jedro naših arhivov omogočilo delno rekonstrukcijo življenja širom po Istri, s podrobnejšo analizo družbenega razvoja pa je odkril tudi nekatere specifičnosti razvoja v preteklosti, ki je bilo doslej le fragmentarno obdelano v .delih drugih avtorjev (npr. Ferdo Gestrin, Ivan Erceg itd.). Tako je med drugim obdelal gusarstvo, ki je v obdobju francoske uprave dobilo nove dimenzije v odnosu do preteklih obdobij, saj je z nastopom novega vladarja na istrskih tleh in z novonastalimi mednarodnimi odnosi dobilo novo specifiko, ki jo je pogojevala nezadržna Napoleonova ekspanzija v tedanji Evropi in nasploh po svetu. Konec 18. in začetek 19. stoletja pomeni prelomnico v transformaciji številnih evropskih družb. To je bilo obdobje velikih družbenih sprememb (borba za afirmacijo novih gospodarskih odnosov in hkrati za pridobitev neodvisnosti in svobode) oziroma obdobje razvoja sodobnih nacionalnih integracijskih procesov, Claudia Raza razstavlja v galeriji Malcanton Sožitje s temnimi platmi narave Po liriki Hlavatyjevih akvarelov in Spacalove simbolike 6 Claudia Raza čedalje bolj uveljavlja kot nova interpret-našega ožjega naravnega življenjskega okolja: Krasa. Po ekoiiko negotovem, pa čeprav zanimivem začetku, je za-in{ ^azova namreč skoraj suvereno obvladovati likovne strumente, ki jih je izbrala za svojo upodobitev Krasa, in Za5? s. svojo zadnjo razstavo v galeriji Malcanton ponuja izrez svojega likovnega snovanja. f(1L . S^eriji Malcanton so na ogled sicer samo grafike v mre* Carhorundum in mapa akvarelov. Galerija je na-D c Promajhna, da bi Razova lahko razobesila svoje večje »vc i-6 ™ °^a' vendar prav ta izbor, ki ji je bil dejansko hud en*' raz^riva' da ji grafika najbolj odgovarja in da ji P najprimernejše izrazne možnosti, zin Kazstava priča namreč o velikem formalnem razvoju Ra-, , e umetnosti. Že nekaj let se umetnica ukvarja namreč s u ki je v Trstu nekoliko neobičajna, in sicer s tehni- o carborundum. Ta tehnika poudarja razliko med praznim Polnim in izostruje Razino izničeno perspektivo na kraš- ki svet, ki je značilna za vse njene slike. Kot je znano, so Razine »pokrajine« neke vrste drobnogled kraške planote in ponujajo vpogled v najskrivnejše kraške predele, v marmornate jave in v geološke usedline tega značilnega sveta. Od svojih prvih poskusov pa je Raza znala mojstrsko izkoristiti značilnosti te tehnike. Njene prve grafike so bile skorajda preveč črno-bele, sicer ne zaradi barve, ki jo je uporabljala, pač pa zaradi neskladnih ostrin v kompoziciji. V zadnjem letu pa je slikarka razvila izostren čut za tehniko carborundum, ki ji dovoljuje, da ustvarja predmetom oziroma pokrajini mehkejše robove, ki spominjajo skoraj na akvarele. Kraški svet Claudie Raza postaja torej čedalje bolj sanjski in liričen. Medtem ko so njene prve grafike (in slike) obujale prvobitnost narave in njeno nevarnost (ki je bila sicer tudi očarljiva), pa so njene sedanje upodobitve veliko kompleksnejše. Slikarka namreč ne doživlja več Krasa kot zanimiv, a tuj svet (doma je iz Benečije). V njenih novih grafikah je čutiti novo bližino do sveta, ki ji postaja domač. (B. G.) skozi katere so se narodi formirali v nacije, vendar ne po mirni poti, temveč po številnih bojih in spopadih. Kljub temu pa je istrski urbani in ruralni živelj uspel ohraniti lastno identiteto, kar je bilo za tedanje čase pravi podvig. V slabih dveh desetletjih (1797-1813) je prebivalstvo Istre spremljalo padec mogočne Beneške Republike, afirmacijo avstrijske oblasti, prihod in odhod Francozov in ponovno vzpostavljanje avstrijske oblasti. Vsa ta zgodovinska dogajanja so seveda spremljale številne upravne in teritorialne spremembe, izmed katerih velja posebej omeniti tisto iz leta 1811, ko je po večstoletnem obdobju ponovno prišlo do združitve bivšega beneškega in avstrijskega dela v eno celoto. Zanimivo je dejstvo, da se je tako Napoleon kot tudi širša francoska izobražena javnost prvič pobliže seznanila z Istro šele leta 1802. Tedaj je namreč izšla knjiga Josepha Lavallča - Voyage pittoresgue et historigue de LTstrie et de la Dalmatie, ki je nastala na podlagi potopisnega dnevnika francoskega slikarja L.F. Cassasa, ki je leta 1782 prepotoval del Istre in Dalmacije in se navdušil nad lepoto narave in kulturno-zgodovinskih spomenikov ter naslikal večje število slik, v dnevniku pa pedantno beležil podatke o krajih in ljudeh, katere je srečeval. Joseph Lavall je uporabil Cassasov potopisni dnevnik za svojo knjigo in jo dopolnil z zgodovinskimi podatki, filozofsko-moralističnimi razmišljanji in opisi Cassasovih akvarelov oziroma gravur. Cassas oziroma Lavall sta tako zelo pripomogla, da je francoska in evropska javnost spoznala Istro in Dalmacijo na začetku 19. stoletja. Med pomembnejše memo-arsko-potopisno gradivo uvrščamo odlomke iz spominov maršala Marmonta, ki govore o preteklosti naših narodov v obdobju 1806-1811 (omenjena je tudi Istra); zanimivi so tudi podatki, ki jih je objavil Ivan Pederin leta 1973 v časopisu »Istrski mozaik« z naslovom - Istra v avstrijskih in nemških potopisih od 18. do 20. stol. Celovitejši pregled istrske preteklosti obravnavanega obdobja je s pomočjo arhivskega gradiva napisal Giovanni Ouarantotti v knjigi Trieste e Tlstria nelTeta Napoleonica, omeniti pa velja tudi knjigo Boža Milanoviča - Hrvat-ski narodni preporod u Istri, knj. 1, Pazin 1967 in pa pregled preteklosti Rovinja v obdobju francoske uprave, ki ga je objektivno napisal B. Benussi že leta 1888. Šetičev osnovni cilj je pokazati in predvsem pojasniti resnične življenjske razmere urbanega in ruralnega življa v obravnavanem obdobju. Tak način prikazovanja istrske preteklosti se močno razlikuje od formalističnih vendar ambicioznih načrtov Napoleonove uprave, ki so bili tako za tedanji kot za današnji čas zelo sodobni vendar pa povsem neuresničljivi na istrskem polotoku. Šetič je v ospredje postavil vsakdanje življenje preprostih ljudi, okoli 120.000, kolikor jih je tedaj živelo v Istri. Knjiga Nevia Šetiča je razdeljena na šest poglavij, v katerih je avtor realno rekonstruiral življenjski utrip istrskega življa pod vladavino francoske uprave predvsem na področju od Pazina do Buj, deloma pa tudi na drugih območjih Istre. V prvem poglavju, ki obravnava francosko upravo in politiko v Istri so obdelani številni aspekti družbeno-političnega življenja in odnos istrskih podložnikov do francoske oblasti. Kot zanimivost velja omeniti, da je bilo tedaj največje istrsko mesto Rovinj (9000 prebivalcev) glavno žarišče upora proti francoski upravi. V tem poglavju so obdelane tudi notranje razmere v Istri - npr. podatki o manjših in večjih krajah, ropih, ugrabitvah in umorih. Obdelan je tudi angleško-francoski dvoboj na istrski obali, ki je v naših krajih povzročil veliko problemov ribištvu, pomorstvu in gospodarstvu nasploh. V tem obdobju je bilo zelo razvito gusarstvo, ki so ga podpirali Angleži z namenom, da bi čimbolj zavrli prido-bitniško ekonomijo Francozov tudi v naših krajih. Drugo poglavje obravnava naselja in prebivalstvo Istre; posebej je obdelano prebivalstvo nekdanje Pazinske grofije in prebivalstvo nekdanje Beneške Istre, ki se je leta 1811 združilo v celoto po dolgih stoletjih razdvojenosti. Tretje poglavje obširno pojasnjuje gospodarske razmere (npr. komplicirani davčni sistem), ki jih avtor analizira z različnih plati. Četrto poglavje opisuje službovanje v vojski in francoski Nacionalni straži. Rekrutaciji vojakov in organizaciji vojnega sistema oziroma javnega reda je francoska uprava posvečala veliko pozornosti, vendar se je domače prebivalstvo zagrizeno upiralo rekrutaciji in bežalo iz vojske. V najkrajšem, petem poglavju, se avtor posveča zgodovini šolstva v Istri, vendar je zaradi skromnih podatkov obdelal le poreško in novigrajsko občino. Zadnje poglavje pa opisuje razmere v zdravstvu; organizacij a zdravstva v beneškem delu Istre je ozko povezana z organizacijo zdravstva v Italijanskem kraljevstvu in jo je francoska uprava uveljavila po istem vzorcu takoj po zasedbi naših krajev. SLAVKO GABERC Srp^ filmski amater Aljoša Žerjal je koj.1 aprila bogato zbirko pokalov, filJ^a, plaket in priznanj za svoje 0dtn 6 stor'tve obogatil še z dvema Mak Vnima priznanjema, s srebrno hila 0 »Železarja« (zlata plaketa ni tarCeP°deljena) v kategoriji dokumen-karj^iza film »Barva spominov« o sli-Ziji j '-ojzetu Spacalu v slovenski ver-haibni *2 zlat0 plaketo »Železarja« za Medn 0 montažo za isti film na XVII. filrna roc*nem festivalu amaterskega »Foto114 Jesenicah 1990, ter z nagrado °mein9Kramma d'argento« in posebno rec ,,p 0 za montažo za dokumenta-hem f.0. orkanu« na XXX. vsedržavnim in • aju »Premio Castrocaro« za ta festiv*?60 v Castrocaro Terme. Oba Ščata v a amaterskega filma se uvr-le v itai-tl) tovrstnih manifestacij ne širšem Sloveniji, marveč tudi v valu na j narodnem okviru. Na festi-PriznsT,;,esenicah se je za nagrade in držav na pi?te9ovalo 60 filmov iz 12 Paza v^ natetaju v Castrocaro Terme je potni- i na,te^ai v Castrocaro Terme je na °d 11- do 16. aprila. Aljoša Vietn ujem predstavil dokumentarec o 31ontif*nu’ 1“ 9a je posnel leta 1987, Žirija z° P® končal dobro leto kasneje, n arcnnf ie nagradila s »Fotogramma o® z motivacijo, da je »v njem Zlato in srebro za Žerjalova filma o Lojzetu Spacalu in Vietnamu danes z resnostjo in umirjenostjo poglobil temo, vse prej kot lahko na videz; šel je v- odkrivanje bistva stvarnosti, ki odslikava čustva dežele v iskanju lastne usode«. Film »Po orkanu« pripoveduje skozi Žerjalovo kamero in montažo, besedilo Mare Debeljuh (v podajanju Piera Padovana) in vietnamsko nacionalno glasbo, o izmučenem Vietnamu po vojni vihri, ki ga je pretresala v osvobodilnem.boju najprej proti francoskemu in potem ameriškemu okupatorju. Vojne strahote s spretno montažo fotografij, ki so takrat obšle svet, nudijo Aljoši izhodišče za potovanje od severa proti jugu po deželi mimo množičnih grobišč vojnih žrtev, sredi nepopisne bede, ki se kaže povsod, kamor seže oko, mimo palače nekdanjega francoskega guvernerja, ki ji pravijo mali Versaille, mimo templjev in kavčukovih nasadov, pa spet mimo tanka, nemega ostanka vojne in otroka na A*Ki 'erJal z mojstrom Spacalom In Italijanskimi prijatelji pred Spacalovo stalno galerijo v štanjelskem gradu njem, ki se je morda še rodil v »orkanu«, tja do znamenitega mostu čez reko na 17. vzporedniku, ki je tedaj sredi »orkana« še predstavljal mejo med Severnim in Južnim Vietnamom, pa čolnov na reki, s katerih mahajo potniki v prijazen pozdrav. Radovedna Žerjalova kamera se potem zaustavi na podobah iz življenja glavnega mesta Hanoia, na skromnih malih hišicah in nekoliko bolj »evropskem« središču, na živahnem trgu, pa na rikšah in kolesih, ki predstavljajo pravzaprav edino prevozno sredstvo poleg redkih razmajanih in kdove koliko desetletij starih tramvajev in avtobusov. Žerjalova pot pelje potem proti Jugu dežele in spet se vrstijo prizori skromnega trajekta čez reko, pejsaži, podobe iz mizernega življenja na kmetijah s preprostim phanjem žita ali riža, s kopico otrok, ki s fračami podijo ptice, ali drugih, ki s preprostimi vedri pretakajo vodo iz enega v drugi prekat riževega polja, šolo s telovadbo otrok, pa obrežne ribiče, ki z mrežo vlečejo na kopno skromen ribji ulov. In potem pristanišče Da Nang z morjem čolničev in stara prestolnica Hue z nekdanjo cesarsko palačo pa spet življenje na reki, pa pagoda, kjer se je stari svečenik »bonc«zažgal pred francosko ambasado. In končno Saigon, velemesto s slikovito mešanico evropskega in orientalskega, s svojimi kontrasti in problemi, mesto, ki je zraslo umetno in se širilo v svojem iracionalnem razvoju pod korumpiranim režimom, s svojo armado prostitutk, mi-zerno množico in vsem tistim, kar je udarilo to deželo od Amerikancev do Francozov, od Pol-Pota do vojne s Kitajsko. Film se konča s povratkom na sever dežele s čudovitimi naravnimi gorskimi kulisami za pristaniščem Haifong, s 3000 otoki in otočki ob delti Rdeče in Črne reke v Tongkinškem zalivu Kitajskega morja, v deželi, kjer so se rojevale številne legende o tej zemlji in ljudeh, božanstvih in verovanjih, o večnem upanju pa o malo dobrem in veliko slabem, kot je ves Žerjalov dokumentarec realna legenda o deželi, ki »po orkanu« mukotrpno išče smisel vsaj znosnega človeškega življenja. Žerjal v njem ničesar ne vsiljuje, njegova kamera ne išče lahkih ideoloških motivov za takšno ali drugačno ocenjevanje dejanskega stanja. On samo pošteno prikazuje, vtisi in občutja o drami nekega ljudstva pritičejo gledalcu. Dokumentarec »Barva spominov« si je na mednarodnem festivalu amaterskega filma na Jesenicah prislužil, kot rečeno, dve plaketi: srebrno (zlata ni bila podeljena) in zlato za montažo. Mednarodni festival,- XVII. po vrsti, je letos doživel svojo 25-letnico, prireja pa ga jeseniška filmska skupina Ode-on. Leta 1984 je jeseniški festival postal član Mednarodnega združenja amaterskih filmskih in video festivalov IAAFVF. Doslej so na njem sodelovali avtorji iz 17 držav, samo na letošnjem festivalu pa je bilo 60 avtorjev iz 11 držav. Iz Italije je svoje filme predstavilo 7 filmskih amaterjev iz Neaplja, Firenc, Merana, Ferrare in iz Trsta. Film-dokumentarec o našem umen-tiku svetovnega slovesa Lojzetu Spacalu, ki ga je Aljoša Žerjal predstavil na Jesenicah, je v bistvu, morda le s kakšno okrajšavo, isti kot smo ga že gledali pred časom, le da je zdaj v slovenski verziji. Italijansko besedilo, ki ga je pripravil za italijansko verzijo umetnostni zgodovinar in kritik Giu-lio Montenero, je tekoče in blagozvočno prevedla v slovenščino Magda Jev-nikar, bere pa ga z izkušenim podajanjem radijskega napovedovalca, Alek-sij Pregare. Glasbeni motivi so isti, povzeti iz del Pendereckega, Merkuja in Goloba. Čeprav je že italijanska verzija filma prijetna, se mi je ob gledanju zdel v slovenski verziji nekam bolj naraven, bolj domač, naš v kraškem in obalnem okolju in s Spacalom v njem. Začetni kader, posnet proti svetlobi skozi vejevje kraških borov, odstira skoraj skrivnosten vpogled nazaj v svet umetnikove duševnosti, ki še odraža nasilje in trpljenje pod fašizmom, ki se simbolično odraža v gorečem kraškem gozdu. Tu so potem ob zgodnjih Spacalovih oljih zgodnje grafike z izčiščeno motiviko življenja na vasi in človeka na Krasu in nato grafike na temo odpora in osvobodilnega boja, Bazoviške žrtve, vojna, partizanski grobovi, nosilci hrane v partizane, vse obdane s temačnostjo, v zaprtost domov, a v njih kot žerjavica gori luč -življenje in v umetnikovi zavesti naš človek. In potem osvoboditev, ko postanejo tudi Spacalove grafike svetlejše, ko odstira Žerjalova selekcija njih optimistično noto v fragmentih življenja na Krasu in motivov njegove in človekove starožitnosti v tisti pefinje-ni askezi, ki jo zna ustvariti samo mojster, ki se je dokopal do skrajne sinteze. Žerjalovo filmsko oko se sprehodi po Spacalovi Škrbini in njegovi, po njegovem umetniškem okusu urejeni domačiji z borjačem in notranjimi prostori, predmeti in delavnico, pa spet na njegovem tržaškem demovanju na Trgu Venezia. Od tu, od koder se vidi morje, se Žerjalova kamera preseli na istrsko obalo, v Savudrijo, v objem druge prvine Spacalove umetnosti poleg Krasa, na morje z znamenitimi višečimi čolni in čolni na suhem, pa s skeletom razpadajočega lesenega čolna, ki ga umetnik spoštljivo gladi z dlanjo kot da bi hotel prodreti v bistvo lesene snovi, ki mu je dala dokončno podobo. A le za nekaj kadrov in spet smo na Krasu, na Štanjelskem griču z gradom, ki čepi na njem kot orlovsko gnezdo, delno obnovljeno v svoji novi funkciji, delno še v ruševinah kot opozorilo, da še ni vse postorjeno kot bi moralo biti v spoštovanju zgodovinskega izročila. In potem sprehod po stalni Spacalovi galeriji v prenovljenem grajskem krilu, ki je dejansko popolna antologija umetnikovega ustvarjanja od začetkov dodanes. Žerjal je v tem svojem dokumentarcu mojstrsko povezal umetnikovo delo z umetnikom samim. Spacal je v filmu prisoten vidno kot pojava in nevidno kot duh, ki je rodil umetnine. Sliko je podprl z glasbo, ki se ne moč podaja grafikam s sovjimi modernimi tonskimi prijemi. Jeseniška žirija pa je pb vsebinskem delu še posebej cenila Žerjalovo montažo in jo nagradila z zlato plaketo. Tega priznanja je Aljoša še posebno vesel. Še dva filma snuje Aljoša Žerjal. Za prvega z naslovom »No al bilinguis-mo« že nabira gradivo, še pred njim pa nam bo zelo verjetno pokazal dokumentarec o Klavdiju Palčiču, enem najvidnejših tržaških slovenskih slikarjev mlajše generacije. A o tem, ko bo čas. JOŽE KOREN Italijansko teniško prvenstvo Danes Sabatini - Capriati in Seleš - Maleeva RIM - Na italijanskem odprtem, ženskem teniškem prvenstvu je včeraj največ pozornosti veljalo za srečanje med Italijanko Golarsovo in novo zvezdo svetovnega tenisa, Američanko italijanskega porekla Capriatijevo. Golarsova je sicer poskusila vse, kar je bilo v njenih močeh, nasprotnico, kateri se je poznala utrujenost od poznega predsinočnjega dvoboja s Sloa-nejevo, je na trenutke tudi spravila v težave, a na koncu je le morala priznati njeno premoč. Nasploh pa se je Italijankam včeraj slabo godilo, saj so se od turnirja poslavljale ena za drugo: poleg Golarso-ve so izpadle še Reggijeva, Caversazi-ova in Cecchinijeva. Slednja je sicer v tretjem setu že povedla z 2:0 proti veteranki Navratilovi, a zatem je slednja pokazala vse svoje znanje in moč in za Italijanko ni bilo rešitve. Reggijeva pa je proti Maleevi izgubila že svoje 10. srečanje od skupno 11, kolikor jih je proti Bolgarki doslej odigrala. Gladek je bil tudi poraz Caversaziove proti Španki Martinezovi. Vsekakor je bilo izločitev Italijank pričakovati, kar pa ne velja za spodrsljaj Španke Sanchezove, ki je izgubila proti Kanadčanki Kelesovi. V četrtfinale sta se brez težav prebili Jugoslovanka Seleševa (proti Ar-gentinki Pazovi) ter Švedinja Lindgu-istova (proti Brazilki Vieirovi). Danes vlada največ pričakovanja za dvoboj med Sabatinijevo in Capriatijevo. Seleševa se bo pomerila z Male-evo, Lindguistova s Kelesijevo, Navratilova pa z Martinezovo. OSMINA FINALA - Seleš (Jug.) -Paz (Arg.) 6:1, 6:1; Lindguist (Šve.) - Vi-eira (Braz.) 6:4, 6:2; Kelesi (Kan.) - San-chez (Šp.) 6:4, 7:5; Capriati (ZDA) - Go-lars.a (It.) 6:3, 6:7, 6:2; Maleeva (Bol.) -Reggi (It.) 6:3, 6:3; Navratilova (ZDA) -Cecchini (It.) 6:4, 3:6, 6:3; Sabatini (Arg.) - Rajchrtova (ČSR) 6:0, 6:1; Mar-tinez (Šp.) - Caversazio (It.) 6:2, 6:2. Afere še ni konec Spet Sarajevo - Dinamo? SARAJEVO — Kaže, da afera okrog nogometne tekme 30. kola prve jugoslovanske lige Sarajevo -Dinamo še ni končana. Po zadnjih vesteh namreč kaže, da bodo tekmo, ki je bila prekinjena po prvem polčasu (domači so vodili z 1:0), ko je sodnika Zorana Petroviča zadela pločevinka piva, le odigrali. Organi jugoslovanske nogometne zveze so sicer v rednem postopku dosodili zmago Zagrebčanom s 3:0, a Sarajevo se s tem očitno ni strinjalo in se je poslu-žilo izrednega postopka, saj se je obrnilo do nogometne zveze s predlogom o zaščiti tekmovalnega pravilnika. Komisija za samoupravne akte je po večurni razpravi predlagala predsedstvu nogometne zveze, da razveljavi odločitev prizivne komisije, s katero je bila tekma registrirana s 3:0 za Dinamo, ter ukaže,, da se odigra nova tekma. Odločitev o morebitni novi tekmi, kot morebitni drugi koraki, so sedaj v izključni pristojnosti predsedstva nogometne zveze. Vse- kakor pa mora predsedstvo svojo odločitev sprejeti čimprej, najkasneje pred zadnjim kolom, ki bo 13. maja. Baždareviča ne bo na SP BEOGRAD — Jugoslovan Mehmed Baždarevič ne bo mogel nastopiti na bližnjem svetovnem nogometnem prvenstvu. Pri FIFA so namreč zavrnili priziv, ki ga sta ga vložila tako igralec sam kot nogometna zveza Jugoslavije. Baždarevič je bil izključen za eno leto, kazen pa se mu izteče šele oktobra. Kazen ga je doletela po lanski kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo Jugoslavija -. Norveška, ko naj bi žalil in pljunil sodnika. ZDA boljše od Poljske HERSHEY — V prijateljski nogometni tekmi so ZDA s 3:1 (1:1) premagale Poljsko. Srečanje je sodilo v okvir priprav na bližnje svetovno prvenstvo. Kolesarska dirka po Španiji Na kolesarski dirki Alpe Adria Giovannetti še prvi JACA (Španija) — Tudi po 17. etapi kolesarske dirke po Španiji je Italijan Marco Giovannetti ohranil vodstvo na skupni lestvici. Včerajšnja etapa (Pamplona - Jaca) se je zaključila s sprintom, v katerem je največ moči imel domačin Echave, ki je 155 km prevozil v 3.55'48\ Skupna lestvica: 1. Giovannetti (It.) 73.48T6"; 2. Fuerte (Šp.) po 1’31"; 3. Cabestany (Šp.) r32"; 4. Delgado (Šp.) 2'00",- 5. Gorospe (Švi.) 2 01"; 6. Ivanov (SZ) 2'29"; 7. Parra (Kol.) 2'35"; 8. Echave (Šp.) 2'37"; 9. Indurain (Šp.) 2'53',l 10. Pino (Šp.) 3'02". Svoboda vodi na »dirki miru« BERLIN — Na 2. etapi kolesarske »dirke miru« je zmagal Čehoslovak Jan Svoboda, drugi je bil Poljak Body, a tretji Italijan Strazzer. Svoboda vodi tudi na skupni lestvici s časom 8.59T9" pred Francozom Dupyjem (po 23"), a Strazzer je šesti po 34". Danes tek po koprskih ulicah KOPER — Osrednja športna manifestacija v počastitev občinskega praznika, 15. maja, bo današnji tek po koprskih ulicah »Koprski tek 90«. To bo že dvanajsta izvedba te manifestacije. Na progi, dolgi 2200 m, bodo tekli v vseh kategorijah, od najmlajših pionirjev do veteranov. Progo bodo morali mladinci, člani in veterani preteči dvakrat. Organizator pričakuje kot prejšnja leta največ mladih udeležencev - pionirjev, ki so tradicionalno poseben draž teka. Letos bosta v članski konkurenci tekla tudi jugoslovanska državna reprezentanta, dolgoprogaša Stane Rozman in Romeo Živko. Start in cilj teka bosta na ploščadi pred SDK, prvi tek najmlajših pa je predviden ob 17.30 uri. (Kreft) ČENTA — Tretja etapa kolesarske dirke Alpe Adria od Borovelj do Čente, kamor je po 148 km poti prvi prišel sovjetski kolesar Čirjav-ski, je prinesla precejšnje spremembe na vrhu skupne lestvice. Vodstvo je namreč prevzel Čir-javskijev rojak Ševčenko, a za njim sta še dva sovjetska tekmovalca, medtem ko je prvi od Jugoslovanov Šmerc, ki zaseda 4. mesto. Včeraj je bil odločilnega pomena vzpon na Nevejsko sedlo, kamor so prvi prišli Ševčenko, Čavulidze (SZ) in Raubar (Jug.). Pri spustu je dvajseterica tekmovalcev pustila za sabo glavnino, v kateri je bil tudi vodilni na skupni lestvici, Grk Manijaztis. Glavnina je na cilj prišla z 2 minutama zaostanka. Etapa se je odločila v sprintu, v katerem je bil najhitrejši Čirjavski, ki je s sekundo prednosti prehitel Jugoslovana Šebenika. Prav jugoslovanski kolesarji so bili tokrat dosti boljši kot na prejšnjih etapah. VRSTNI RED: 1. Čirjavski (SZ), ki je 148 km prevozil v 3.24'47" s poprečno hitrostjo 43,317 km na uro; 2. Šebenik (Jug.),- 3. Šmerc (Jug.); 4. Mos-kaljov (SZ); 5. Papež (Jug.); 6. Moratti (It.); 7. Milenkovič (Jug.); 8. Lampič (Jug.); 9. Pintarič (Jug.); 10. Polanc (Jug.); 11. Rovšček (Jug.); 12. Robič (Jug.); 13. Balog (Jug.); 14. Ševčenko (SZ); 15. Penko (Jug.), vsi po 1". SKUPNA LESTVICA: 1. Ševčenko (SZ) 10.25'44'j 2. Šefer (SZ) po 31"; 3. Čirjavski (SZ) 52"; 4. Šmerc (Jug.) 54"; 5. Papež (Jug.) 59"; 6. Moratti (It.) IT"; 7. Polanc (Jug.) IT"; 8. Moska- Ijov (SZ) IT"; 9. Rovšček (Jug.) 1'01"; 10. Pintarič (Jug.) IT". Današnja 4. etapa bo kolesarje popeljala od Čente do Gradeža. Start v Čenti bo ob 12.00, nakar bodo krenili čez prelaz Monte Croce, v Čedadu pa bodo ob 12.36. Iz Čedada se bodo povzpeli na Staro aoro (12.53), v Krmin bodo privozili ob 13.34, v Števerjan ob 14.03, v Gorici jih pričakujejo ob 14.11, v Jamljah ob 14.44, v Tržiču ob 14.51, a v Gradežu ob 15.26 (časi so računani na poprečno hitrost 42 km na uro). Bugni dirka po Tridentinski TRENTO — Na kolesarski dirki po Tridentinski se je uveljavil Italijan Gianni Bugnb. Na zadnji etapi (Vermiglio - Trento, 210 km), pa je zmagal njegov rojak Chioccioli. KONČNA LESTVICA: 1. Bugno (It.) 17.14'34"; 2. Ugrumov (SZ) po 01"; 3. Sierra (Ven.) 06"; 4. Zimmermann (Švi.) 13"; 5. Chiappucci (It.) 32"; 6. Criguielion (Bel.) 32"; 7. Tomasini (It.) 34". Balinarji Nabrežine praznih rok V tretjem nastopu tržaškega balinarskega prvenstva Č-kategorije je Nabrežina gostovala pri lanskem podprvaku San Giovanniju, ki je po pričakovanju zmagal s 6:2. Nabrežinski balinarji se nikakor niso znašli na zelo gladkih igriščih, častno zmago pa je z 20:13 priigral Simoneta v tehničnem zbijanju. Naslednjo sredo čaka Negrinija in tovariše še eno gostovanje in sicer pri moštvu ARCI San Luigi. (bs) Drevi sestanek in prvo predavanje Alpinistični tečaj SPDT Z drevišnjim spoznavnim sestankom in prvim predavanjem se bo ob 20.30 na sedežu alpinističnega odseka SPDT (Ul. Carducci 8/2. nad.) začel letošnji alpinistični tečaj, ki ga prireja alpinistični odsek SPDT. Tečaj bo trajal štiri nedelje in sicer 13., 20. in 27. t. m. ter 3. junija v Dolini Glinščice (samo dopoldan od 8.00 do 13.00), ob sredah pa bodo na sedežu teoretična predavanja. Prvo predavanje bo že drevi, ko bodo prisotni člani AO predavali o opremi in vozlih. Nadzornik alpinistične šole bo vsedržavni gorski vodnik, član strokovnega združenja AGAI Mario Variola, vaditelji pa bodo Davor Zupančič, Lenart Vidah, Ivo Kafol, Massimo Sacchi, Erik Švab, Walter Ukmar, Štefan Brecelli, Igor Gombač in Aleš Roncelli. AO SPDT bo obenem priredil tečaj za hojo in plezanje po zavarovanih poteh ("ferrate"), ki bo trajal tri nedelje, vodili pa ga bodo Angelo Kermec, Peter Suhadolc in Danilo Šavron. Vsi tisti, ki še niso polnoletni, morajo drevi prinesti s seboj pismeno dovoljenje staršev. Cena alpinističnega tečaja je 60 tisoč lir, tečaja za hojo po zavarovanih poteh pa 30 tisoč lir. Vpisovanje je možno drevi pred začetkom tečaja ali pa še danes telefonsko pri Davorju Zupančiču (tel. 327277, Papi Šport). obvestila TPK SIRENA organizira jadralne tečaje za mlade in odrasle od 18. junija dalje. Vpisovanje na društvenem sedežu vsak dan od 16. do 20. ure. Tel. 422696. TAJNIŠTVO ZSŠDI obvešča, da bo danes, IT. t. m., ob 21-uri na sedežu ŠD Kontovel seja odbojkarske komisije ZSŠDI. SPDT pripravlja 12. in 13. maja v organizaciji Mladinskega in Alpinističnega odseka, dvodnevni pohod po Vertikali od Slivnega do Glinščice, s taborjenjem Pod Golcem blizu Repna. Zbirališče izletnikov bo jutri, 12; maja, ob 14. uri na železniški postaji v Trstu. Odhod vlaka ob 14.34. CeD^ izleta 6.000 lir. V ceni sta vključen* prevoz z vlakom in topli obed v t®' boru. Pojasnila dajeta Robert Devetak (tel. 55180) in Angel Kermec (teh 44016). SK DEVIN vabi danes, 11. t. m., na 16. redni občni zbor, ki bo na društvenem sede- , žu v bivši osnovni šoli v Cerovljah s pričetkom ob 20. uri s sledečim , dnevnim redom: otvoritev občnega zbora, predsedniško poročilo, tajniško poročilo, blagajniško poročilb' poročilo nadzornega odbora, razreš' niča, pozdravi gostov, razprava, volitve izvršnega in nadzornega odbora. Vabljeni člani in prijatelji. danes igra za vas - danes igra za vas Pino Rojc Ancona - Cagliari 1 X 2 Barletta - Piša X 2 Brescia - Reggina 1 X Como - Messina 1 Cosenza - Licata X Padova - Catanzaro 1 Parma - Foggia 2 Pescara - Monza 1 X 2 Reggina - Triestina X 2 Torino - Avellino 1 X Cen teše - Varese 2 Trani - Fano X Acireale - Frosinone 2 Pino Rojc se s športom sicer ni aktivno ukvarjal, zato pa mu je vedno od blizu sledil. Z odbojko se je spoznal že leta 194.6 v šoli, po zaslugi učitelja Julija Casagrandeja iz Ljubljane. Tudi sam je študiral v Ljubljani, a zatem je več let delal v Milanu. Po povratku v Trst se je posvetil delovanju v društvih. Bil je med ustanovitelji Brega, večletni predsednik mešanega pevskega zbora Gallus, sedaj pa je predsednik odbojkarskega društva Bor. Prejšnji teden je Boris Pangerc zadel osem izidov. Na prvi dirki v Bologni bi se moral uveljaviti Mint di Jesolo (sk. 1). Paziti se bo moral predvsem pred Molom de-gli Del (sk. 2), ki stalno napreduje. Presenečenja lahko pripravi Maser Art (sk. X), ki ima dobro startno mesto. Tudi druga dirka bo v Bologni, a tokrat je mnenju favorit v sk. X. V sk. 1 bi opozorili na zelo regularnega Digi-oneja (sk. 1). Zaradi napredka, ki ga kaže, si omembo zasluži Eveno (sk. 2). V Montecatiniju je favorit Fontalba (sk. X), vendar ne smemo prezreti Im-postora Op (sk. 2), ki se zna izredno prilagoditi katerikoli shemi. Spomniti se velja še na larila Bs (sk. 1), čeprav bo v drugi vrsti. V Tarantu bo nastopil Gino Izzo (sk. 2), ki bi moral uveljaviti svoje velike sposobnosti. V sk. 1 bo Fort Collins, ki je bil povsem soliden na zadnjih tekmah. Kot možnega zmagovalca nekateri omenjajo tudi Gideorsa (sk. X). V Padovi Je kljub neugodnemu startnemu mestu glavni kandidat za zmago Gallo George (sk. 2). Prezreti ne gre sicer starega, a še vedno solidnega Du-cavastuja (sk. X). V ospredju bi moral biti tudi Docandil (sk. 1), zmagovalec podobne sheme. Zadnja dirka bo v Trstu, kjer je najboljši Furioso Prad (sk. X), seveda če ne bo naredil napake. V sk. 1 bi opozorili na Isaigona, čeprav bo startal v drugi vrsti. Presenečenje lahko pripravi Imeddios Ben (sk. 2)- Dirka tris Dirka tris bo v Turinu, kjer bo na startu 17 konj. Naši favoriti: 10 Azza-rellina, 9 Guerritore, 1 Quiet Prince. Za sistemiste: 13 Semiluna, 8 Fast and Clever, 7 Northern Alert. 1. — prvi 1 2 drugi X 2. — prvi X drugi 1 2 3. — prvi X drugi 1 2 4. — prvi 2 drugi X 1 5. — prvi 2 drugi X 1 6. — prvi X drugi 1 2 m • Štiriletne obveznice BTP s koriščenjem 1. maja 1990, zapadejo 1. maja 1994. • Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih. • Štiriletne obveznice se nudijo po 95,85% ceni. • Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca ddtalia ali pri bančnih zavodih do 11. maja. • BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta margi-nale); po ponudbi, ki je sestavljena s seštevkom emisijske cene in zneskom »pravice do podpisa (diritto di sottoscrizio-ne)«. Ta vrednost je izražena v 5 stotinkah ali mnogokratniku. • Cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju. • Obveznice je treba vplačati 16. maja, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo, po iznešeni ceni. • Obveznice se koristijo s 1. majem 1990, zato bo treba ob vplačilu doplačati dozorele obresti. • Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. Rezervacije do 11. maja Najvišji letni donos Bruto % Neto % 14,35 12,53 Kljub ambicijam so odbojkarice Bora Elpro v C-l ligi pristale šele na 8. mestu, toda... Glede na težave je tudi obstanek dobrodošel Preseganje deželne ravni je zdaj vsekakor uspeh Naša vodilna članska ženska odbojkarska ekipa Bor Elpro se je torej izognila izpadu, ki je bil letos, kar se tiče boljših moštev pri nas (Jadran, Bor Radenska, Kras - namizni tenis), res nenavadno množičen. Res je, da si je Borov kolektiv pred začetkom sezone zadal povsem drugačen cilj, to je uvrstitev v B-2 ligo, res je tudi, da ta cilj mogoče le ni bil povsem nedosegljiv, čeprav je obstajalo nekaj vzrokov, ki niso dopuščali optimizma, na primer omejen 'zbor kakovostnih igralk. Toda ohranitev statusa ženskega iržavnega Ugaša, s katerim se bo v prihodnji sezoni pri as spet ponašala tudi ŠZ Sloga, nikakor ni drugorazredni 'osežek. Za nostalgike niti tako oddaljene preteklosti zamejske dbojke in tudi za bolj površne opazovalce razmer v tej anogi, bo verjetno taka trditev zvenela neprepričljiva, saj mo še v začetku prejšnjega desetletja imeli na Tržaškem 'o dva slovenska B-ligaša in dva C-l Ugaša. Toda v za-■njem obdobju so se stvari na področju ženske odbojke 'tecej spremenile. Ta panoga, ki je daleč najbolj množična snska ekipna panoga v Italiji, je v zadnjih časih doživela naten kakovostni vzpon in je prodrla v sam evropski vrh. hndanes obstaja prava italijanska odbojkarska šola, ki Bodriva druge včasih bolj upoštevane modele. Zelo se je lovečalo zanimanje sponzorjev, prolesionalizem ni več amo domena prvoligašev. Gledano v tej luči je za društva iz Furlanije-Julijske lrajine, ki v državnem odbojkarskem merilu zavzema mes-0 nekje v sredini kakovostne lestvice, a leži ob Venetu, '•°mbardiji in Emiliji Romagni, kjer je ženska odbojka zelo izvita, že vsako preseganje deželnega okvira (sem spada udi nastopanje v državni C-l ligi, ki je meddeželnega 'hačaja) na članski ali mladinski ravni dandanes dosežek Nezanemarljive vrednosti. Toliko bolj velja to za naša društva, ki vsaj kar se tiče človeškega potenciala teoretič-sploh ne bi mogla konkurirati z italijanskimi, a jih -saj nekatera - po organiziranosti in strokovnosti marsikdaj prekašajo. Aleksander Koren Odbojkarice Bora Elpro so sklenile letošnje državno prvenstvo C-l lige na osmem mestu z 18 točkami in v glavnih obrisih (čeprav je bil potek sezone nekoliko drugačen) ponovile lanski rezultat, ko so prvič sodelovale v tej konkurenci. Razlika je v tem, da je bil obstanek v ligi za ekipo lani glavni cilj sezone, letos pa v bistvu minimalni, čeprav glede na vse neugodnosti, ki so spremljale ekipo, ni ta dosežek nič manj dobrodošel. S trenerjem Bora Elpro Markom Kalcem, ki se je po vrnitivi iz Rima letos prvič spopadel s samostojnim vodenjem neke članske ekipe (in nemara je prestal »ognjeno« preizkušnjo), smo v pogovoru obnovili potek sezone. Kateri so vzroki, da je ekipa po odličnem začetku sezone tako padla v storilnosti, da se je nato komajda izognila izpadu iz lige? »Verjetno je bil naš obseg dela na začetku celo večji od obsega dela pri drugih ekipah v ligi. Toda naša forma je kmalu upadla, ker smo se nepričakovano znašli brez primernega vadbenega prostora (zaplet v zvezi z nerazpo-ložljivostjo dvorane Suvich, op. ur.). Glavni vzrok za slabše rezultate po dobrem začetku pa je v tem, da se je poškodovala Tamara Vidali. Če ob tem upoštevamo, da so Vitezovo skoraj do konce sezone spremljale stalne nevšečnosti, je na dlani, da nismo mogli nikoli igrati z idealno postavo. Januarja smo bili prisiljeni povsem spremeniti sistem igranja z vključitvjo mlade Ažmanove, dodatna težava pa je bila v tem, da praktično nismo imeli več menjav, kar nas je stalo veliko točk.« Ni mogoče tudi res, da je bil cilj, ki ste si ga zadali pred pričetkom sezone, to je uvrstitev v B-2 ligo, preveč zahteven? »Verjetno smo storili napako, da smo nekoliko precenili pomen uspehov v predpr-venstvu in v prvih kolih lige, delno pa tudi podcenili moč nasprotnikov, katere smo očitno tudi premalo poznali. To je ob prej navedenih vzrokih, še dodatna razlaga za slabši uspeh. Cilj, ki smo si ga zadali, je bil sicer glede na naše zmogljivosti gotovo maksimalen, vsekakor pa mislim, da bi ekipa lahko Marko Kalc vsaj prišla do petega mesta (do kvalifikacij za napredovanje, op. ur.), če bi stalno lahko igrali tako uspešno kot v začetku in na koncu sezone.« Od kod pravzaprav toliko poškodb v ekipi? »Poškodb resnici na ljubo niti ni bilo veliko. Bilo jih je v mejah sprejemljivega, toda vedeti je treba, da smo začeli sezono samo z osmimi kakovostnimi igralkami, zato je vsaka poškodba imela dvojno težo. Resnejši poškodbi sta bili dve in to meniskusa Vidalije-ve in Stoperjeve. Do obeh poškodb je prišlo na trdi površini v mali dvorani, kar verjetno ni naključje, svoje je sicer opravila tudi fiziološka konstitucija igralk.« Kako pa je ekipa doživljala nepričakovan zasuk navzdol. Mar ni prišlo v ekipi tudi do kakih nesoglasij... »Če bi bilo to res, bi bil končni razplet gotovo, čisto drugačen. Do dobre igre in odločilnih zmag v končnici smo prišli samo zaradi velike kohezije in sproščenega ozračja, ki sta prevladovala v ekipi. Dekleta so ne glede na položaj na lestvici, vso sezono vestno vadile in jih lahko samo pohvalimo. Priznanje gre tudi odbornikom, ki so tudi v najtežjih trenutkih pokazali zaupanje do mene in ekipe. Brez te podpore mbi nas vrtinec porazov v sredini sezone verjetno pogoltnil.« Kaj lahko še pozitivnega izluščimo iz te sezone? »Vzrok za zadovoljstvo je v tem, da smo letos uveljavili še nekaj naših mladink. Nadja Pučka je letos stalno igrala v začetni postavi, Saška Ažman je zelo solidno odigrala 14 tekem, Paola Gregori pa je dobro opravila svojo nalogo na težkih tekmah v končnici sezone. Glede na raven nastopanja, je to za njih res lep uspeh. Kaj pa za naprej? »V društvu je delo z mladimi zdaj zelo dobro zastavljeno, tako da bo v določenem času lahko prišlo do še dodatnega priliva mlajših v prvo ekipo. Dotlej pa lahko ta ekipa, taka kot je, mogoče z eno ali dvema okrepitvama, še izboljša svojo storilnost in tehnično in taktično še precej zrase z upanjem, da bo prihodnje leto tudi sreča malo bolj na naši strani kar se poškodb tiče. Tako za članice kot za naraščaj pa je potrebo izboljšati razmere za delo, ki žal niso take, kot bi bilo potrebno.« (ak) KONČNA LESTVICA: Albatros Treviso 36, Vivil Villa Vicentina 34, OMA Trst 30, CMC Venezia in Zenit Videm 28, Foče Colori Latisana in Ghemar Piove di Sacco 20, BOR ELPRO in Dolo 18, Ausa Pav Cervignano 14, Ottica Tomasini Cordenons 12, Peroni Tržič 6. Izdatna zmaga državnih kadetov Kontovela DRŽAVNI KADETI LATte carso - KONTOVEL TECHNA 62:94 (39:54) KONTOVEL TECHNA: Ban 9, Emi-Krev t dm n' Rebula 37■ Vodopivec 2, ' X* / j J—z L i. vil sk Predz.adnjem srečanju finalne ^Pme državnega prvenstva kadetov ^Kontovela, čeprav so igrali --um n, Kenula 37, Vode krevatm 6, Gregori 27, Daneu. , V DrerHaH,.;.™ ^up cepiav so igran v um -21: črChiUlaZ 15 (2:4)’ Punis 5' Sa 3 (1:21 n ^artini 2' Rudeš 0:2, Corbat 3 Toč^n1 i1 <3:8)' Barini 13 Proti Bchiulaz in Punis. (Denis Salvi) 82:51 naši rfl,~xrvenstvenemu prvaku nis S mibfaral1' čeprav so že pred tek jih idl’ da bodo premagani. Pra\ 1 Pokopalo. Katastrofalnemi k'Stal; Polčasu, med katerim so vs Ptbčas ^boO' je sledil zelo lep drug !()ravi{: ° s° uaši odločno reagirali ir » ' so or jezave nasprotnika. Prednja-r Padu Isem v odbitih žogah in v Jbbbi iA abše Pa so se odrezali v ob-as'uži vfJ ],e že stara hiba. Pohvale ekipa, toda za drugi polčas (Denis Salvi) fiAsKETT 1- divizija Bor PRESTE - tjb°R PAmStPORT 56:72 (29:42) 17 no ŠPORT: Furlan 10 (2:2) ' '2), A. Sestan, F. Sestan 18, Jagodic 7 (1:2), Merku 12, Oblak 2 (2:2), Sancin 6. V posticipirani tekmi 4. povratnega kola A skupine 1. divizije je Bor Papi Šport dosegel svojo drugo prvenstve-. no zmago. Borovci so povedli že od samega začetka, nasprotnikom pa je uspelo le nekajkrat zmanjšati zaostanek na 7-8 točk, več pa niso zmogli. Vsi igralci Bora so zaslužni za zmago, posebno pohvalo pa zaslužita tokrat Franko Sestan in Merku. (Marko Oblak) NA GORIŠKEM ITC - DOM 84:77 (40:35) DOM: Silič 21, Pavšič 2, Bordon 40, Primožič, Lo Grasso, Zavadlav 12, Covi 2. TRI TOČKE: Silič 2. ON: Dom 17, ITC 16. V soboto so domovci igrali na tujem proti tržiški ekipi ITC. Na žalost so se slovenski fantje vrnili poraženi domov. Vendar je treba omeniti nekorektnost sodnikov, ki so večkrat pustili nasprotniku izvajati v obrambi hude prekrške. Prava hiba belordečih je bila obramba, pravzaprav prepočasna vrnitev v obrambo, saj je nasprotnik izvedel mnogo protinapadov in skoraj vedno zaključil s košem. Tokrat je treba pohvaliti Siliča in predvsem Bordona, ki sta se izkazala v napadu. Saša Primosig UGG - DOM 78:74 (42:37) DOM: Pečanac 14, Silič 21, Pavšič 7, Bordon 13, Zavadlav 14, Spacal 3, Primožič 2, Lo Grasso. TRI TOČKE: Spacal 1. PON: Pečanac (37’), Pavšič (38'), Bordon (11’), Spacal (13’). ON: Dom 29, UGG 26. Proti skromni ekipi UGG so domovci potegnili krajši konec. Tekma je bila na zelo nizki tehnični ravni, saj nihče ni pokazal kakovostne igre. Nasprotnik, ki je bil že dvakrat premagan od belordečih, je tokrat vodil celo srečanje. Prevladovala je namreč slaba koncentracija in velika napetost zaradi sodniških odločitev, tako da je več domovcev zagrešilo peto napako in so morali na klop. V končnih minutah srečanja so se Brumnovi varovanci le približali nasprotniku, toda to jim ni zadostovalo za zmago. (Saša Primosig) Na prvenstvu Slovenije poraz selekcije ZSŠDI ZSŠDI- SLOVAN LJUBLJANA 74:75 (33:36) SELEKCIJA ZSŠDI: Oberdan 9, Crisma 5 (1:2), B. Pertot 2, Sosič 2, M. Pertot 6, Lesica, Paulina 7 (1:4), Stanisa 6, Arena 25 (5:6), Smotlak 12 (6:7). SODNIKA: Kobilica in Lovšin iz Ljubljane. ON: ZSŠDI 24, Slovan 19. TRI TOČKE: Arena 2, Oberdan 1. Da se je nastop, čeprav izven konkurence, na mladinskem prvenstvu Slovenije "izplačal", je bilo jasno že na prvi tekmi, ki so jo naši košarkarji odigrali v sredo v Dolini proti ljubljanskemu Slovanu. Že to, prvo srečanje, je bilo za naše predstavnike lepa izkušnja, saj so se lahko soočali z nekoliko "drugačno" igro, in tudi z drugačnim sodniškim merilom, ki dopušča moško in odločno igro, na katero naši mladinci niso navajeni. Če pa hočejo košarkarsko napredovati, je nujno, da se s tako igro in predvsem odnosom do igre tudi sprijaznijo. V sredo smo bili tako priča zelo izenačeni, moški in zanimivi tekmi, na kateri sta sicer prednjačili obrambi, bilo pa je tudi nekaj lepih napadalnih in učinkovitih akcij. Ko je že kazalo, da je Ljubljančanom v 33. min. uspelo streti odpor selekcije ZSŠDI (68:56), so naši silovito reagirali- in zmanjšali minuto pred koncem zaostanek na dve točki (71:73). Več pa niso zmogli, kot da so častno izgubili za eno točko. To srečanje je tudi pokazalo, da imamo še kar solidno generacijo mladincev (letniki 1972/71), s katero velja vsekakor delati. V 2. kolu tega prvenstva bo ZSŠDI v sredo gostovalo v Kranju, kjer se bo pomerilo z ekipo Triglava. (jan) V nedeljo v Dolini v okviru 25-letnice ŠD Breg Zaključna prireditev Iger pod košema V nedeljo, 13. t. m., bo v dolinski telovadnici v okviru 25-letnice ŠD Breg prva od letošnjih košarkarskih prireditev v sklopu širših manifestacij ob visokem jubileju tega našega zelo pomembnega in s tradicijo bogatega športnega društva. V organizaciji bregovih košarkarskih delavcev in ob sodelovanju SZ Jadran bo namreč v Dolini zaključna prireditev in nagrajevanje druge izvedbe Igre pod košema, na kateri je nastopilo šest naših ekip: Bor, Breg, Kontovel Polet A, Polet B in Sokol. Tudi letošnje Igre pod košema so v glavnem dosegle svoj cilj. Vse tekme, ki so se mesečno odvijale v eni od telovadnic udeleženih društev, so bile zanimive, borbene, kot je pač značilno za najmlajše igralce, in to ne samo v košarki. Vse udeležence je treba zato pohvaliti zaradi velike požrtvovalnosti in zanesenosti. Cilj je bil tudi ta, da z raznimi igricami (štafete, meti, itd.) se navduši malčke za ta šport, ki še kako potrebuje novega priliva mladih sil, saj se tudi pri košarki zelo pozna osip mladih, ki je, žal, že stalna konstanta v naših skupinskih športih. S takimi pobudami je treba nedvomno nadaljevati, saj le tako lahko navdušimo najmlajše za šport in jih seveda tudi obdržimo v našem okolju. Po lanskem uspehu Poleta je v tej sezoni osvojil prvo mesto Kontovel, ki je premagal vse ostale ekipe, med drugim tudi Polet A (čeprav tesno s 4:3), ki je tako končal na drugem mestu lestvice. Tretje mesto so osvojila kar tri moštva (Bor, Polet B in Sokol), to pa kaže veliko izenačenost tega turnirja. Šesto mesto je šlo Bregu, ki je nastopil z zelo mlado (verjetno najmlajšo) ekipo in s samimi začetniki. Prepričani pa smo, da bodo varovanci trenerja Stojana Corbattija že na prihodnjem turnirju dokazali svojo moč, saj pridno in vestno trenirajo. IZIDI 1. kolo (v Repnu) Kontovel - Polet A 4:3; Polet B - Sokol 4:3, Bor - Breg 5:2. 2. kolo ("1. maj", Trst) Kontovel - Breg 5:2, Bor - Polet B 7:0, Polet A - Sokol 7:0. 3. kolo (na Proseku) Kontovel - Sokol 7:0, Polet A - Bor 4:3, Polet B - Breg 7:0. 4. kolo (v Nabrežini) Kontovel - Bor 6:1, Polet A - Polet B 7:0, Sokol - Breg 5:2. 5. kolo (v Repnu) Kontovel - Polet B 6:1, Polet A - Breg 7:0, Sokol - Bor 6:1. KONČNA LESTVICA Kontovel 10; Polet A 8; Bor, Polet B in Sokol 4; Breg 0. Zaključna prireditev z nagrajevanjem bo v nedeljo, 13. t. m., v (Jolinski telovadnici s pričetkom ob 15.30. (jan) 1. ŽENSKA DIVIZIJA Do konca prvenstva manjkajo še samo tri kola in prvo mesto je še vedno v solidnih rokah Mosse. Naši slovenski ekipi pa ostajata na lestvici na istih položajih. Agorest je zopet zbral nov poraz, šesti po vrsti proti šibki ekipi Svag Dizorz. IZIDI 19. KOLA: Šale Sicilia - Grado 3:2, Lib. Cormons - Soča n.o., ACLI Ron-chi - Azzurra 3:0, Fincantieri - Mossa n.o.; Svag Dizorz - Agorest 3:2, Farra -Lib. Villesse 3:1. LESTVICA: Mossa 34, Lib. Cormons in ACLI Ronchi 28, Azzurra 24, Farra 22, Fincantieri in Soča 18, Villesse 16, Agorest 12, Svag Dizorz 10, Šale Sicilia 8, Grado 6. 1. MOŠKA DIVIZIJA Tokrat je treba zabeležiti nepotreben spodrsljaj Soče doma proti Intrepidi iz Mariana. Očitno se je v Soči nekaj zataknilo v neprimernem trenutku. Morda so mislili, da imajo tekmo in prvenstvo že v rokah. Do konca prvenstva manjkata še dve koli. Soča se bo srečala v gosteh z ACLI-jem iz Ronk, doma pa bo zadnjo tekmo odigrala proti Armonii e Salute. Z druge strani pa se bo Caldini srečala v gosteh z zadnjeuvrščenim Lib. Cormons, zadnjo tekmo pa bo doma odigral proti močni Intrepidi iz Mariana. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Prvenstvo se je končalo prejšnji teden. V zadnjem kolu je 01ympia počivala, pred nekaj dnevi pa je odigrala tekmo iz devetega kola, ki je bila še na sporedu. Nasprotnik je bila prvouvrščena ekipa Šansona iz Ločnika, ki je bila že tako prva na razpredelnici. 01ympiji se je šlo predvsem za častni točki, a premočni Šanson ni prepustil niti seta. Soča je tako obstala na drugem mestu razpredelnice in ne napreduje v višjo ligo. Neuradna končna lestvica je sledeča: Šanson 20, 01ympia in Lib. Gorizia 14, Morarese 6, Sagrado 4, ACLI Ronchi 2. V 1. divizijo napreduje Šanson iz Ločnika. SANSON - OLVMPIA 3:0 (15:6, 15:1, 15:9) OLVMPIA: Bratina, Brisco, Bevilagua, K. in A. Corsi, Bulfoni, De Biasi, Zotti. Tekma sodi med najslabše predstave 01ympie. Vsekakor ni bila na ravni prvo in drugo uvrščenih ekip v drugi diviziji, katere so dosedaj pokazale nekaj odličnih iger. Omeniti velja, da so igralke 01ympie igrale daleč pod svojimi sposobnostmi saj domačinkam niso nudile nobenega odpora. (EZA) UNDER 16 MOŠKI Prvenstvo je že pred predzadnjo tekmo prvega dela prvenstva. Na prvem mestu na lestvici se sedaj nahaja ekipa Armonia e Salute, ki je na najboljši način izkoristila počitek Soče Sobema. Soča zaostaja za dve točki, že v prihodnjem kolu pa bo lahko nadoknadila zamujeno. IZIDI 4. KOLA: Armonia e salute -ACLI Ronchi 3:0, 01ympia - Mossa n.o.; počivala je Soča Sobema. LESTVICA: Armonia e salute 6, Soča Sobema 4, 01ympia in Mossa 2, ACLI Ronchi 0. (MJ) Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4 - din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780,-din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zalivale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik petek, 11. maja 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958 ČEDAD - Ul. Rlstorl 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja in tiska ZTT Trst M General Michel Aun hoče ponovno sodu izbiti dno Težak obračun topniškega dvoboja med sprtimi krščanskimi skupinami BEJRUT — V silovitih spopadih, ki so izbruhnili med krščanskimi silami v sredo popoldne, je še po neuradnih vesteh izgubilo življenje 20 oseb, 41 pa jih je bilo ranjenih. Osemurni peklenski topniški dvoboj je sprožila napoved generala Auna, da bodo bombardirali vsako ladjo, ki se bo približala obali pod nadzorstvom sil Džead-žee. V spopadih, ki so jih obnovili že v ponedeljek, a so se v sredo stopnjevali, je do sedaj izgubilo življenje več kot 60 ljudi. V sredo pa šo granate poleg položajev obeh sprtih tolkle tudi gosto naseljeni vzhodnobejrutski četrti Ashrafieh in Sin el Fin, ki sta pod nadzorstvom Džeadžee. General Aun je tokrat segel tudi po topovih dolgega dometa, tako da so granate padale tudi na Biblos, Kesvran in na višavje Metna. Za razliko od dosedanjih spopadov za prevlado v krščanskem taboru, je bil tokrat general Aun skoraj prisiljen v obnovitev sovražnosti, ker Džeadžea v bistvu nadzoruje skoraj vso krščansko obalo, njegove sile pa so že začele ovirati dotok blaga Aunovcem. Vsi dosedanji poskusi maronitske cerkvene hierarhije, da bi spravili sprte kristjane, so se izjalovili. Čas pa ne koristi generalu Aunu, ki se boji, da bi ga blokada spravila na kolena. Pred dobrim letom ga je Irak založil z najsodobnejšim orožjem, vključno z raketami kratkega dometa, s katerimi bi lahko v skrajni sili bombardiral celo Damask. Do sedaj pa mu ta premoč v oborožitvi ni veliko pomenila, ker so pristaši Šamirja Džeadžee pokazali izredno žilavost in do sedaj odbili vse napade libanonske vojske. Medtem se je predsinočnjim iz Damaska vrnil libanonski predsednik Hi-ravi, ki je podprl sirski predlog, da se ne udeleži morebitnega arabskega vrha o libanonski krizi in priseljevanju sovjetskih Židov, če bo ta v Bagdadu. »Panter« pred zbornico Odkrili morilca kandidata PSDI NEAPELJ — Neapeljski karabinjerji so aretirali 29-letnega nekdanjega zapriseženega stražnika Pina Piscopa, preventivni pripor pa je bil odrejen tudi za 53-letnega Vittoria Galluccija. Obtožena sta uboja gradbenega .podjetnika Vincenza Agrilla, ki je bil tudi kandidat na listi PSDI za občinske volitve v Po-miglianu d' Arco. Po mnenju preiskovalcev naj bi bil umor Agrilla povezan z njegovo kandidaturo na listi PSDI in ne z njegovim delom. Menijo, da krajevni kamori Agrillo-va Kandidatura ni bila všeč, ker bi lahko porušila že ustaljena ravnovesja v občini. Oba dpmnevna morilca naj bi bila člana kamorističnega klana Antonia Egi-zia. Ljubljanski Petrol napoveduje različne cene naftnih derivatov na črpalkah LJUBLJANA — Ljubljanski Petrol napoveduje, da bo od 1. julija na svojih bencinskih črpalkah uvedel različne cene naftnih derivatov. Na črpalkah v mestnih središčih bodo cene nižje kot na magistralnih cestah, bencin pa bo načelno cenejši tudi na samopostrežnih bencinskih črpalkah. To podjetje za promet z naftnimi derivati je s tem napovedalo konku-rečen boj za kupce, ki bodo v prihodnje, vsaj v Sloveniji pogosteje obiskovali črpalke, kjer bo bencin cenejši. Novica je še zanimivejša, če vemo, da se maloprodajne cene naftnih derivatov tudi po 30. juniju verjetno ne bodo spremenile. Tedaj se bo namreč iztekel »rok trajanja« svežnju ukrepov ZIS, s katerim so v prvem polletju tudi administrativno obrzdali inflacijo, prešli pa bodo na še svobodnejši režim v gospodarstvu. Znano je tudi, da so cene nafte na svetovnem trgu za dolar in pol nižje od uradnih, zato bo nafta, naročena za poletne mesece, precej cenejša, kot so načrtovali v začetku leta. Zato je pravo vprašanje, ali je mogoče v smislu uvajanja pravega trga tudi na področju energetike pričakovati, da se bo bencin celo tudi pocenil? RIM — Po spopadih v sredo, ko je policija s silo izgnala študente iz Sapi-enze v Rimu in še iz nekaterih univerz drugod, se je študentski »panter« včeraj pojavil pred Montecitorijem. Z gesli, piščalkami in klici proti silam javnega reda, ki so se postavile vzdolž vseh štirih strani poslanske zbornice, je približno 200 študentov izražalo svoj protest zaradi posega policije. Zaradi policijskega posega pa je skupina poslancev Zelenih mavrice naslovila na ministrskega predsednika, notranjega ministra in ministra za univerzo vprašanje, v katerem najprej obsoja poseg policije v nekaterih univerzitetnih središčih nato pa zahteva pojasnilo, kdo je dal nalog za poseg. N^ sliki AP: »panter« pred poslansko zbornico. Vlak z rekordno hitrostjo Francoski vlaki TVG so znani »tekači«. Opremljeni so kot letala, dosegajo pa tako visoke bitrosti, da delajo prav letalom težko konkurenco. Sedaj so Francozi poskrbeli še za novo varianto vlaka TVG, ki je po tračnicah sfrčal s hitrostjo 510,6 km/h. Do danes so vlaki TVG vozili s povprečno hitrostjo 300 km/h. Manifestacija kosovskih katoličanov pri Suvi reki potekala miroljubno PRIŠTINA — Namesto napovedane množične manifestacije krvno sprtih družin, ki jo je občinski sekretariat za notranje zadeve prepovedal, se je pred dnevi pred katoliško cerkvijo v vasi Gražde pri Suvi reki zbralo okrog 5000 Albancev. Povod za zbiranje je bila, kot so pojasnili, posvetitev novozgrajene katoliške cerkve Sv. Nikola. Manifestacija je spominjala na podobne, ki jih je bilo mogoče pred kratkim videti med pomiritvami sprtih družin ob prisotnosti katoliškega duhovnika don Ljušija Djerdija in ostrih govorih predstavnikov kosovske alternative. Tako so tudi na tem srečanju razen Djerdija govorili tudi predstavniki Demokratične zveze Kosova, mladinskega parlamenta, združenja žena in predstavniki islamske verske skupnosti Suve reke. Njihove govore so spremljali burni aplavzi in dviganje prstov v obliki črke V. Manifestacija je minila brez izgredov, kljub temu pa so pripadniki milice zaradi nespoštovanja ukazov pooblaščenih oseb pridržali šest ljudi, med njimi tudi Antona Četo, ki si je zelo prizadeval za pomiritev albanskih družin na Kosovu. Zoper njih so, kot se je izvedelo, vložili zahtevo za sprožitev postopka za prekršek, (dd) Ameriška vojska bo odslovila polkovnika v ženskih hlačkah DENVER — Ameriška vojska ne ljubi homoseksualcev. To je staro pravilo, vendar se časi spreminjajo in ni bila izključena možnost, da bi se tudi na tem področju kaj spremenilo od nekdaj do danes. Da to ne drži je dokazal primer polkovnika Edwarda Modesta, ki so ga njegovi nadrejeni zasačili na... delu. Modesto je z imenom (predvsem pa z oblekami) bajne Carmen nastopal v javnem lokalu Hyde & Seek v Coloradu Springs. Bar obiskujejo homoseksualci, sam Modesto pa ni nikomur prikrival dejstva, da so mu bili enako po godu tako moški kot ženske. Zaradi tega tvega sedaj do 74 let zapora, najbrž pa ga bodo po najhitrejšem postopku odslovili in mu odrekli plačo in pokojnino, ker je z bleščicami na ženskih spodnjih hlačkah sramotil strica Sama. Z ENIM SAMIM PODPISOM LAHKO POMNOŽIŠ POMOČ BLIŽNJEMU. NE GRE ZA ČUDEŽ, AMPAK ZA TVOJO DOHODKOVNO PRIJAVO. SCELTA DEL DIGHIARANTE PER LA DESTINAZIONE DELLOTTO PER MULE DELL IRPEF času d scen.. Firmare UNO degi, .soiiosiaf» . Stalo Chiesa cattollca Unlone Chiese cnstiane avventiste del 7° giorno Assemblee di Dlo m Itaha la scopi seciih o umanlam ia scop'eligiosi o canralnii I la scopt sociali o umanitani I a scop-social’o umanta’" Z letošnjim letom lahko z dohodkovno prijavo, ne da hi moral odšteti več denarja, odločaš o tem, komu nameniti osem promil skupnega zneska davka IRPEF za socialne, humanitarne, verske in dobrodelne namene. Zadostuje tvoj podpis v enem od prostorov za- devne vrste, ki jih boš našel na obrazcih 740,101 in 201. Vrsta je ponatisnjena tukaj zgoraj, poglej jo dobro. Kot vidiš, je med možnimi izbirami tudi italijanska katoliška Cerkev. Italijanska katoliška Cerkev uporablja svoja sredstva ne samo v verske namene in za spodbu- janje kar največjega angažiranja duhovnikov do bližnjega, pač pa tudi za družine, otroke, šole, mlade, ostarele v težavah, za zasvojene z mamili, emarginirane in za tretji svet. Ne pozabi podpisati! Tvoja dohodkovna prijava bo tako postala solidarnostna izjava. ITALIJANSKA KATOLIŠKA CERKEV CEI Italijanska škofovska konferenca '