Inforraativnega postopanja — ne bo? V listnici uiedništva, ki smo jo priobčili v 4. letošnji številki, smo pisali doslovno: Višji šolski svet je ria svoji prvi seji sklenil — kakor govori uradno poročilo — da napiosi poverjeništvo, naj uvede proti nadzornikoma dr. Bezjaku in dr. Opeki iniormativno postopanje, »da se odpor zoper imeiiovatia že enkrat pojasni in da se eventualno dokaže krivda«. —¦ Smatramo za svojo časnikarsko dolžnost, da do dokončanega »informativnega postopanja« ne priobčimo nobenega dopisa več o obeb imenovanih nadzornikih, ker nečemo vplivati na nobeno stran, dokler se postopanje vrši. — Na prvi seji višjega šolskega sveta so že izvolili člane v komisijo, ki naj vodi to »informativno postopanje«. V tej koniisiji sta poleg drugih tudi tovariš L. Jelenc in prof. dr. Dolar. Cujemo pa, da se bo to »infonnativno postopanje« vršilo — o svetein Nikoli! Z drugo besedo povedano: Bezjaka in Opeko hočejo držati za vsako ceno, čeprav je proti njima tako ljudskošolsko kakor srednješolsko učiteljstvo, čeprav je z njima skupno delovanje nemogoče in čeprav sta oba imenovana gospoda na kvar ugledu in nepristranosti, prerojenju in demokraciji naše višje šolske oblasti ter zaupanju vanjo. Interes šolstva podrejajo osebnim koristim in trmoglavosti mož, ki sta zaigrala vse spoštovanje in zaupanje javnosti ter ne sodita več na svoje mesto. To se reče, da ima stari avstrijski sistem dedno in vknjiženo oravico v vladni palači svobodne in demokraške Jiigoslavije! In zakaj se ne more vršiti »inforniativno postopanje«? Pravijo, da zato ne, ker ni mogoče sestaviti pristojne disciplinarne komisije. Oni člani nanireč, ki jih je izvolil v koinisijo višji šolski svet, stoje po činovnih stopnjah nižje, nego sta oba gospoda nadzornika. Kako bi tudi mogel n. pr. ljudskošolski učitelj v deraokraški dižavi izrekati sodbo nad višjim šolskim nadzornikom! Ker je to nemogoče, bi morali pozvati v komisijo same dvorne svetnike, ki jih pa danes še nirnajo dovolj na razpolago. Ako bodo na vladi dovolj radikalni, bo tudi dvornih svetnikov kmaiu dovolj. V službo so zopet prevzeli dvornega svetnika pl. Laschana, ki je bil namestnik grofa Attemsa; pa tudi dvorrii svetnik vitez Kaltenegger je še na razpolago. Treba je le malo dobre volje, pa se dejanjsko in nazorno dramatizuje prislovica: Vrana vrani ne izkljuje oči! — Ker torej nc niorejo (ali nečejo) uvesti »ititoimativnega postopanja«, ker ho čejo preko sklepa višjega šolskega sveta na dnevni red, da pridrže Bezjaka in Opeko na mestu višjih šolskih nadzornikov, ne sinatramo več za oportuno, ako bi ee spričo novo nastalih razmer držali svojega uvodoma citiranega sklepa, teniveč nam sedaj veleva naša časnikarska dolžnost, da prekinemo molk ter govorimo v interesu šolstva ter javne morale! Če ne more (ali ne sme) soditi izvoljena komisija, naj sodi javnost! Ker sta Bezjak in Opeka javna funkcionarja, ki stojita kot !)iotežiranca in nosilca propadlega avstrijskega sistema še vedno na čelu našeKa sedaj narodnega šolstva v svobodni Jugoslaviji, ima javnost pravico, da ju pozove prcd narodno poroto ter neizprosno zahteva, da se nemudonia umakneta s svojih mest! Ako nimajo na vladi dovolj dvornih svetnikov, ki bi sodili na podlagi starih paragrafov, pa je med našim učiteljstvorn in v naši javnosti toliko zdravega, prirojenega in privzgojenega čuvstva pravicc, dostojnosti in morale, da lahko vsak hip laobiliziramo tisočglavi častni sod, ki naj izreče končnoveljavno besedo -— obsodbe! I. Piedvsem nekoliko besed o f o r malni nekorektnosti postopaii j a p r o f. d r. D o 1 a r j a! Dr. Dolar je bil navzoč na sestanku slovenskih profesorjev novembra meseca, kjer se je sprejela spomenica na vlado o začasni uredbi šolstva v Sloveniji ter se s posebnim aplavzom odobrila točka, ki se je tikala dr. Bezjaka in dr. Opeke. Dr. Dolar se takrat ni oglasil k besedi in ni protestiral niti ni zahteval podrobnejše preiskave. Profesorji so ga pozneje izvolili kot enega izrned svojih delegatov v višji šolski svet. V tej korporaciji pa je zavzel — ne da bi njegovi volilci to naprej slutili - aapram obtožbi imenovanili gospodov staiišče, ki je naravnost nasprotno spomenici celokupnega srednješolskega in ljudskošolskega učiteljstva na vlado, in sicer je nasprotno ne le f o r in a 1 n o , kolikor zahteva šele disciplinarno preiskavo proti nadzornikoma, ampak tudi stvarno, ker je iz nekaterih točk njegovih izvajanj čuti naravnost obrainbo nadzoniikov. Dr. Dolar baje opravičuje svoje postopanje s svojo v e s t j o , češ, vest niu je velevrJa pos:ppati tako in ne drugače, ne v smishi spomenice onih, ki so ga delegirai; v višji šolski svet. Stojita si torej nasproti njegova vest iti volja njegovih voKlcev. Slučaj je čisto isti, kakor je slučaj, ki nastane, če se poslanec v svojih nazorih oddalji od mišljeuja svojih volilcev ter v tem konfliktu hodi v svojetn. politiškem delu s v o j a pota, ne potov, ki mu jih kažejo volilci. (Prirneri debato češkega proiesorja Golla v začetku avstr. parlameiira 1917!). Nihče ne more siliti in ne bo silii poslanca-delegata, naj bi delal proti svoji vesti; obratno pa imajo volilci pravico zahtevati, da se njih volja i z v r š i. Ce delegatu njegova vest ne pripusča, izvršiti volje svojih volilcev, je njegova dolžnost. damandat odloži. Ako stvarne diference med mišljenjem delegatovim in mišlienjem volilcev niso prevelike, more delegat zastopati stališče volilcev s pripombo, da se o š e b n o ne ujema povsem z iiiim. Krivda dr. Dolarja j» teni večja, fcer na novembrskem sestanku niti z besedo ni ugovarjal proti resoluciji glede nadzornikov in ker pred sejo višjega šolskega sveta nikogar ni informiral o nameravanem svojem koraku. Iz vsega tega izhaja, da je nastal nied prof. dr. Dolarjem in njegovimi volilci konilikt najresnejšega značaja, ki ga naj obe stranki obravnavata in doženeta med seboj! II. Stvarna stran Dolarjeveg a nastopa je pa ta: Morda bo kdo iekel, dastavestnostinpoštenost zahtevali, najprej obtožbo proti nadzornikoma specializirati in podpreti s čisto konkretnimi, aktovskimi dejstvi, potem obtožbene točke preiskati itd., kratkomalo, da sta vestnost in poštenost zabtevali nastop, kakršen je bil nastop dr. Dolarja. Proti temu pa obratno trdimo, da je popolno neumevanje časa, položaja in obtožbe, če kdo hoče tu kaj š e 1 e dokazovati, pa četudi z 18 točkami, dokazovati nekaj, česar obtoženca sama ne tajita in ne moreta tajiti, in kar ve ves svet, ki ju jc imel priliko opazovati. Delala sta s Kalteneggerjcm, najmanj prenašala ves njegov teror ter glasovala s t a 1 n o z n j i m. Če se opravičujeta s tem, da sta bila pač pod pritiskom, pa pravimo: Baš to je njuna splošna in težk.a krivda, da sta se vdala pritiskuiDase nista ogibala terorja, da nista odklanjala sodelovanja pri terorju, to sta pokazala najbolj s tem, da sta oba bila imenovana baš vdobi najhujšega avstrijskonemškega terorja in da je (vsaj dr. Bezjak) naravnost silil na nadzorniško mesto! Tisti čas — že med vojno — je izrekel znatie besede: »Ali zdaj (sc. postaticm nadzornik) ali nikoli!« — Dr. Opeka je postal nadzornik kot kandidat dr. Šusteršiča in dr. Lampeta. Malo pred svojim imenovanjem je baje povabil renegata Belarja in nemškega ravnatelja dr. Junowicza na gostovanje k svojemu bratu na Gorenjsko! Dokaz, da sta se prostovoljno in s polno zavestjo pridružila terorju ter se vrgla pod peto Kalteneggerju, temu najIiujšemu krvniku slovenskega šolstva! Za- vestno sta grešila — torej sta kriva soaDe! i u se preneha vsaka debata in po treba metianike aokazovanja z akti, ker gre za d u li a. uviuevali bi vkljub temu še aujnost podrobnejie uisctplinaiae pieiskave, Ce bi iiu za kuho speciaino kaznovanje, ki &a uuiocajo paragiaii, n. pr. za ukor, za matenaaio osKoaDo ali — kakor je pri sotiišcin — za giobo, zapor itd. Toda nara ne gre tuza paragrafsko kaznovan j e , ampak zgoij za to, da gospoda ne ostitneia na aiesun, kjer se oaiočuje znacaj jugosiovanskega šoiv t ' a; kvinkvenaike in plačo jima pustia.o. Da pa ne ostaneta, to zahteva nacionaina morala: Kdor je delai za Avstnjo z besedo in z dejanjem na voaeua mestih, tisti ne more ostati na istin mestih v Jugoslaviji, ki je nastala iz oporbe in revolucije proti njej 1 Zakaj ne? 1. Ne ve se, koiiko mu je zaupati, da je res n o v človek; &. če bi tuai uii aii se deial novega človeka, bi biia taka nagia lzprememoa znaK inenanične&a vetrnjaMva, ki je veano nezanesijivo in oi-eaeai nemoraino. le kje.parabiiiio na vzgojnem poiju niož.ki zastopajo svoje vzore proti vsem burjam in se ne obračajp kakor stroji po vetru. Ni huj•se&a, aego ce se nnaaina gronota vetrnjastvu svojiH ucueijev! Kaksna moraina vzgoja je toiM iviiaajna mora nazorno videti, da se je Avsinja naciomestua z JugosiaVijo, zmo moraia naazornika Avstnje zapusnu svoje rnesto v Jugosiaviji. iiste^a, ki di se vkijuo teuiu zahtevai podrouno uiscipunarno preiskavo, di vpraj>uii. au uemisioiinajo unnistri le, ker jirn je h.aKa uisupnnarna pieish.ava aokazaia iuh.e ai taKC h.nvuej' buuju je aru^a, m liiiuiscri — greao! ir^adel je sistem — pauejo osebel v^piavicevati nadzornike z drugimi — n. pr. s poeuinimi proiesorji rn ucneiji — ki i>o tuui leKom vojne greMli, je siaua poiiioc. vsega se iz vnanjin vzrokov ne aa uueakrat izpremenm. loua tisti, ki jni j« a v s t r i]a stavua na oancna mei>iit, ne iiiorejo na ouacmn iiiestin ostati v J ugosuviji. Kuor je uueroa Avsirije najvec »uobicka«, ne more pncakovati, ua uo piea uruguui stai tuui v jugosiaviji. i o enostavno resmco Di m o z j e morau spoznan in se l z i a s t n e v o l j e u m a kn i t i , ne pa — z reakim pogumom — lioaui ceio na javne snoae (proi. vesenjak!), kjer pauajo poieaa po njin, ter tam molča' ti in cakau na rezunat aiscipuriarnih preiskav 1 III. Toda če gre za podrobno dlscipllnarno preiskavo, bi bilo treba razgrniti vse uraane akte in poročila, ki so Sia na Duiiaj, aa bi se ugotoviia poedina dejstva. Toaa ti akti narn sedaj večinoiua nlso pristopni. v zvezl s tem, kar smo naglašali pou II., pa je poročilo dr. Bezjaka o prcf. dr. Lokariu tako eklatanten dokaz s p 1 o š n e težke krivde dr. Bezjaka, da je vsako naualjnje stikanje za podrobnostmi odveč! O tej krivdi — pa še o marslčem dv ugem — izpregovorimo prihodnjič.