PROLETÄREC
ŠTEV.—NO. 1067.
CHICAGO, ILL., 23. FEBRUARJA. (FEB. 23,) 1928.
LETO—VOL. XXIII.
VSEBINA.
ČLANKI.
Diplomacija in problem razorožitve. Pomoč delavcem v stavkah, intrige, zavist itd. Vojna za krušni trg v Chicagu. Atmosfera v glavnem uradu KSKJ. zopet
"hladnejša". Krin ameriškega delavstva (A. Garden). Osemdesetletnica komunističnega manifesta. Napredovanje angleškega zadružništva.
IZ NAŠEGA GIBANJA.
Kaj vse počnemo v Collinwoodu. Predavanje v klubu št. 27 v Clevelandu 26. februarja.
Stavka premogarjev in društvo "Orel".
Klub št. 1 v akciji za dom J. S. Z.
Ivan Molek bo predaval v Sheboyganu.
Nesloga je za delavce pogubna.
Chicago za stavkujoče rudarje.
"Grobovi bodo izpregovorili" v West Parku.
O razmerah v Canonsburgu.
Konvencija ohijske socialistične stranke.
Seja kluba št. 1 in diskuzija o "Savi". Z bojnega polja premogarjev v Pennsylvaniji. Ali ste si že nabavili vstopnice za predstavo
"Zdravnik proti svoji volji"? Popravek k poročilu o stavkovnem fondu v
vzhodnem Ohiju. Priredbe klubov J. S. Z. Zborovanje JSZ. v West Parku, O. Imenik klubov in Konferenc J. S. Z.
RAZNO.
Esfira (Angelo Cerkvenik). Kuta ▼ ljudskem humorja.
Pesem sključencev (A. Č.) Pretopljeni (A. Č.)
Priredba v Waukeganu za spomenik Miroslavu Vilharju. Priredbe slovenskih organizacij v Chicagu. Vščipci.
Predavanja "Slobodne Govornice" v Chicagu.
NAŠI ODRI:
"Milijon" v Clevelandu.
"Poročna noč" na canonsburškem odru.
Entered as second-class matter Decemb r (, 1907, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Published by Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba (Jugoslav Workmen's Publishing Co.) Uhaja vsak četrtek. Published Every Thursday. Narodnina (Subscription Rates): United States and Canada za vse leto (per year) $3.00, poZ ieta (half year) $1.78; Foreign Countries, za leto (per year) $3.60: pol leta (half year) $2.00.
Address: PROLETAREC, 3639 W. 26th St., Chicago, 111. — Telephone: ROCKWELL 2864.
484848484848235348535353232353482348235353482348482323532348534823484848239048234823013053534823532323532353482353232348235348235323532353232353235323482353234848
^qitiuiiiiiitixt[i[ix[[iiTtt«iiiru3wuM]uiiiiiiTitfiiuitiijiiiii]iiiiiiiiJHiti,iuujtixri]iiitiiiitiiiitiiijiiiii[iiui9WuiiuiiU)[iiij]]i9U	uiiiifitxxiiiiiiiiiitijrii(tiiixiiiJuiiiuiiimiuiiifimiitiiiiiii(uiiiiixixxiiiiiuiHiiii[iuiiiituiuuiinu«xttJiiiiiiiiiiiiiiiiJTifiimtiijriiiiiiiuiiiiiiiJiititiiiiii^
1 JUGOSLOVANSKA SOCIALISTIČNA ZVEZA I
|	3639 W. 26th Street, Chicago, 111.	g
|	y	pridružena
SOCIALISTIČNI STRANKI AMERIKE
Sj utn exxx ¡txtti iiniut^SM1 it u f i r m 111 j i m i i »111 xnfi ii ie iwu uti m iitii iti ntim ixxxxn ] i iixiixi] mu i n ■ iiiin i in n 9 m 11 TnrHfttnmi urmni ■ miininni i ■ixxiiinxiin iti n u u 11 xin i n 111 ■ 11 ■ m ri im n ti tu xiiiiiiixxiix i x t m u»i miri ■ ■ iinnini 1111 mu e nxxi tu 1111 n iihx ii ei 11 itn x ti 11 e ■ e i ■ j mxix i xi i iirn nix r mri tiktui 11 ti 11 ■ 11 ■ n ■! i [Hxtxi iinuiuimn fT^
Eksekutiva Socialistične Stranke:
Morris Hillquit, New York, mednarodni tajnik; Wm. H. Henry, ekseku-tivni tajnik; Victor L.,Berg-er, Wisconsin; W. R. Snow, Illinois; James Oneal, New York; Morris Hillquit, New York; Wm. Van Essen, Pennsylvania; James D. Graham, Montana; Jos. W. Sharts, Ohio.
Glavni urad: 2653 Washington Blvd., Chicago, 111.
Tajništvo J. S. Z.:
Tajnik: Charles Pogorelec, 3639 W. 26th St., Chicago, III.
Eksekutiva J. S. Z.:
Frank Alesh, Sava Bojanovich, Geo. Maslach, Filip Godina, Fred A. Vider, Paul Pihovich, F. S. Tauchar, Frank Zaitz.
Nadzorni Odbor J. S. Z.:
Donald J. Lotrich. Blaž Novak, Peter Kokotovich.
Prosvetni Odsek J. S. Z.:
Charles Pogorelec, Andrew Kobal, Joseph Oven.
Nadzorni Odbor Slov. Sekcije JSZ.:
John Turk, Frank Udovich, Frank Florjančič.
"Proletarec",
itlasilo in last slovenske sekcije JSZ.
Upravni odbor Proletarcä: John Olip predsednik; Joško Oven podpredsednik; Frank Alesh tajnik; Filip Godina blagajnik; Andrew Kobal, Donald J. Lotrich, Fred A. Vider, nadzorni odbor.
Urednik: Frank Zaitz.
Upravnik: Chas. Pogorelec.
KLUBI J. S. Z.
COLORADO
ŠT. 132, PUEBLO.—Tajnik John M. Stonich, M. R. A., Box 54.
ILLINOIS
ŠT. 1, CHICAGO.—Tajnik-blagaj-nik Peter Bernik, 2758 S. Ridgeway Ave. Organizator F. S. Tauchar. Zapisnikar John Turk. Zboruje vsaki četrti petek v mesecu ob 8. zvečer v dvorani SNPJ.
ŠT. 20, CHICAGO.—Tajnik John Lalich, 1951 Beiden Ave.; org. Sava Bojanovich; zapis. Geo. Maslach. Zboruje v svojih prostorih, 2250 Clybourn Ave.
ŠT. 45, WAUKEGAN. — Tajnica Anna Mahnich, 624 Helmholz Ave. Blagajnik John Gantar. Organizatorka Frances Zakovšek. Zapisnikar Rudolph Skala. Zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Slov. nar. domu.
ŠT. 47, SPRINGFIELD. — Tajnik Joseph Ovca, 1841 S. 15th St. Orga-niz. Anton Per; zapis. Fr. Čemažar. Seje vsako 3. nedeljo v m. v Slov.
nar. domu po društveni seji.
ŠT. 50, VIRDEN.—Tajnik Frank tempihar, R. F. D. 41. Box W. ŠT. 60, GILLESPIE.—Tajnik John <a-ainz, R. 2. Box 10.
Št. 128, NOKOMIS. — Tajnik-blagajnik Steve Milavec, 522 East St. Zapisnikar Rok Božičnik. Organizatorji Luka Groser, John Rak in Alojzija Plahutnik. Zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. dop. pri S. Plahutniku.
ŠT. 224, PULLMAN.—Tajnik P. Verhovnik, 10138 Wentworth Ave., Chicago, 111.
INDIANA ŠT. 41, CLINTON.—Tajnik Ignac Spendal, Box 340.
ŠT. 238, UNIVERSAL. — Tajnik Vincent Vrhovnik, Box 92.
KANSAS ŠT. 3, COCKERILL.—Tajnik Jos. Pillich, R. 3, Box 196, Mulberry.
ST. 21, ARMA.—Tajnik Steve Du-das, P. O.
ST. 34, FRONTENAC. — Tajnik Rochus Firm, Box 519.
ŠT. 157, GROSS.—Tajnik John Kunstelj, R. 1, Box 39-A, Arcadia, Kans.
ŠT. 179, EDISON.—Tajnik John Žibert, R. 4, Box 712, Girard, Kans.
MICHIGAN ŠT. 114, DETROIT.—Tajnik Jos. Mentony, 15824 Normandy Ave. Blag. Rudolph Potochnik. Organizator Andrej Šemrov.
MINNESOTA ŠT. 22, CHISHOLM. — Tajnik Joseph Bavetz, 316 W. Maple St.
OHIO
ŠT. 2, GLENCOE. — Tajnik Nace Žlemberger, L. Box 12. Seje vsako I tretjo nedeljo dopoldne pri N. Žlem- i bergerju.
ŠT. 6, WEST PARK.—Tajnik Paul Slabe, 4666 W. 130th St., Cleveland, Ohio.
ŠT. 9, POWER POINT. — Tajnik Jacob Bregant, R. 2, Box 19, Lisbon, O.
ŠT. 11, BRIDGEPORT.—Tajnik Jos. Snoj, R. F. D. 2, Box 7.
ŠT. 26, NEFFS.—Tajnik Florian Pishek, Box 471.
ŠT. 27, CLEVELAND. — Tajnik-blagajnik John Krebelj, 6409 St. Clair Ave. Organizator Karl Trinaj-stič. Zapisnikar Jos. Jauch. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu dopoldne in četrto popoldne v svojih prostorih v Slov. nar. domu.
ŠT. 49, COLLIN WOOD.—Tajnik-blagajnik Joseph Pezdirtz, 14314 Sylvia Ave. Organizator John Bozich. Zapisnikar Vinko Coff. Seje vsako
prvo nedeljo v mesecu v Slov. del. domu.
ŠT. 95. PINEY FORK. —Tajnik John Robas, Box 165.
ŠT. 123, MAYNARD. — Tajnik Andy Zlatoper, Box 22.
ŠT. 189, BLAINE.—Tajnik A. M. Bradley, Box 115.
ŠT. 222, GIRARD. — Tajnik John Kosin, 1006 State St. Fiank Gorenc, blag.; organiz. Louis Blažič; zapis. John Tancek. Seje vsako 2. ned. v mesecu ob 10. dop. v Slov. domu.
ŠT. 232, BARBERTON.—Tajnik John Jankovich. 1218 N. 4th St.
ŠT. 243, WARREN.—Tajnik Fr. Modic, 90 Milton Ave.
PENNSYLVANIA
ŠT. 5. FRANKLIN-CONEMAUGH. —Tajnik Stephen Zabric, 39 Pine
St., Conemaugh. Zapisnikar Adolph Krasna. Organizator Andrew Vid-rich.
ŠT. 7, FARRELL.—Tajnik Frank Kramar, Box 441.
ŠT. 10, FOREST CITY.—Tajnik Frank Rataic, Box 685.
ŠT. 13, SYGAN.—Tajnik Frank Ursitz, Jr., Box 546, Morgan, Pa. Blagajnik Lawrence Kaučič. Zapisnikar Frank Pustovrh. Organizator Frank Wirant. Zboruje prvo nedeljo v mesecu v dvorani dr. št. 6, SNPJ. ob 10. dop.
ŠT. 14, BRIDGEVILLE,—Tajnik Louis Dernošek, Box 512.
ŠT. 16, BRADDOCK. — Tajnik John Rednak, 1634 Poplar Way.
ŠT. 17. GRAYS LANDING.—Tajnica Ivana Pečjak, Box 42, Greensboro, Pa.
ŠT. 18, MINERS MILLS (pošta Parsons).—Tajnik Frank Lipar, 22 S. Grand Ave.
ŠT. 19, BURGETTSTOWN.—Tajnik Anton Jeram, Box 12.
ŠT. 32, WEST NEWTON.—Tajnik Joseph Juvan, R. F. D. 2, Box 108.
ŠT. 69, HERMINIE.—Tajnik Anton Zornik, Box 202.
ŠT. 118, CANONSBURG.—Tajnik-blagajnik John Chesnik, Box 170; zapis. Paul Posega; org. John Ter-čelj, J. Koklič in M. Tekavec. Seje vsako 4. nedeljo v m. ob 10. dop. v dvorani druš. SNPJ.
ŠT. 127, KRAYN.—Tajnik Loui» Sterle, Box 12.
ŠT. 131, PITTSBURGH.—Tajnik-blagajnik Anton Chater. Organizator in zapisnikar John Ban. Zboruje vsako četrto nedeljo ob 2. pop. v Slov. domu.
ŠT. 175, MOON RUN. — Tajnik Jack Tomec, R. D. 10, Box 191, Crafton, Pa.
(Nadaljevanje na 3. strani platnic.)
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
ŠTEV._NO. 1067.	CHICAGO. ILL.. 23. FEBRUARJA. (FEB. 23,) 1928.	LETO—VOL. XXIII.
UpravniStvo (Offlee) 86S9 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864.
DIPLOMACIJA IN PROBLEM RAZOROŽITVE
ZEDINJENE države so v zadnjih mesecih napravile precej potez, s katerimi konkurirajo Ligi narodov ter Sovjetski uniji v predlogih in sugestijah za razorožitev in za svetovni mir. Ostane pa le pri predlogih in sugestijah. Dogovor med to deželo, Anglijo in Japonsko, sklenjen pred nekaj leti za omejitev oboroževanja na morju, je sicer ustavil grajenje novih bojnih ladij za nekaj časa, a oboroževalna tekma ni bila ustavljena. Dogovor ni bil ob-* novljen in ameriški džingoti vpijejo, da morajo imeti Zedinjene-države največjo vojno mornarico na svetu. Angleži se hudujejo, Japonci sko-mizgavajo, Nemci, Francozi, Rusi, Italijani in drugi se muzajo, ker vedo: Zedinjene države hočejo vzeti Veliki Britaniji prvenstvo na morju; postati hočejo najjačja pomorska sila, in kar se vojnega brodovja samega tiče, to lahko dosežejo, ker so gospodarsko danes veliko boljše situirane kot Anglija.
Povprečnemu človeku je ta tekma brezpo-memba, ker se mu zdi, da se gre edino zato, kdo da bo imel več ih boljše vojne ladije. Vsi tisti pa, ki poznajo prave vzroke, vedo, da Zedinjene države tekmujejo z Anglijo za trgovsko in finančno nadvlado nad svetom. Vsled takih tekmovanj med deželami nastajajo vojne. Ameriški državniki ne izpuste nobene priložnosti, da ne bi naglašali svojega prijateljstva Veliki Britaniji. Na eni kot na drugi strani se zaklinjajo, da nimajo prav nobenih sovražnih namenov, da je prijateljstvo prisrčno in da sta obe deželi logično poklicani delati skupaj za svetovni mir. Dobe pa se na obeh straneh v mornarici kakor med politiki odgovorni ljudje, ki ne hlinijo prijateljstva. Ti odkrito povedo, da se ne gre za sovraštvo Anglije proti Zed. državam ali obratno, kajti ljudstvo ene kot druge dežele ne goji nobene mržnje in ne računa čisto nič na možnosti vojne, toda je vendarle nevarnost, da nekoč nastane. Interesi Zedinjenih držav in Velike Britanije se križajo. To vedo tukaj in tam. Tekma med obema se vrši v znamenju teh nasprotujočih se interesov.
Aristide Briand, francoski minister zunanjih zadev, je predlagal Zedinjenim državam pogodbo, s katero bi se Francija in naša dežela
zavezali, da bosta vse eventuelne medsebojne spore v vsakem slučaju reševali mirno. Vojna v tem dogovoru bi bila obsojena in nobena se ne bi zatekala k nji, razun v slučajih obrambe vsled napada od strani kake druge dežele. Bri-andov pakt torej obsoja agresivno vojno. Ameriški državni tajnik Kellogg, ki ni v diplomaciji nikaka luč, je s pomočjo svojih svetovalcev zasenčil Brianda s protipredlogom, naj vse države spremejo tak pakt in obsodijo vojno v splošnem. Briand, ki je z raznimi takozvanimi obrambnimi pogodbami vezan, Kelloggovega predloga ni sprejel in tako je sklenjen samo mirovni dogovor med Francijo in Zed. državami.
V Havani, kjer se je vršil panameriški kongres, je zatrjeval načelnik ameriške delegacije Mr. Hughes, da Zedinjene države ne goje nobenih agresivnih namenov, da niti malo ne računajo na kaka osvajanja, pač pa so pripravljene storiti sedaj kakor v prošlosti vse, da se zavaruje svobodo vsem državam na ameriškem kontinentu. Na istem zborovanju pa se isti Hughes v imenu ameriške vlade bori proti prizadevanj am ostalih republik, ki žele v določbe panamerišlce unije inkorporirati klavzulo proti intervenciji ene države v notranje zadeve druge. Tiče se Zed. držav, kajti te edino naglašajo, da so obvezane vršiti policijsko službo v centralni in Južni Ameriki. Kadar se jim zazdi, da so 'življenja tujcev in imovina tujcev" v tej ali oni ameriški deželi v "nevarnosti", pa zagroze z intervencijo. Poslednji dokaz je intervencija Zed. držav v Nikaragvi. Ameriška diplomacija nastopa torej v dveh vlogah: V prvi predstavlja mirovnega angela, ki se čez vse na svetu trudi za mir ter za odpravo vojnih mornaric in armad. V drugi pa vidimo njeno realno politiko, ki se opira na gospodarsko in militaristično moč.
Demokratski kongresnik Collins (Mass.) je 9. februarja predlagal kot dodatek k armadni apropriacijski predlogi, da vlada ne sme pošiljati vojakov v tuje dežele brez dovoljenja poslanske zbornice. Glasovali so za to določbo skoro vsi demokratje in šest republikancev iz Wiseonsina, a so bili v manjšini. Imela je namen onemogočiti administraciji podvzemati intervencije na svojo pest in če bi bil Collinsov
dodatek sprejet, bi bil Coolidgov kabinet prisiljen odpozvati ameriške čete iz Nikaragve in iz vsake dežele, v katere so bile poslane z namenom da intervenirajo, ali z drugimi besedami, z namenom, da jo pomagajo podjarmiti za gotove ameriške interese.
V	vlogi mirovnega angela je državni tajnik Kellogg nedavno izjavil, da so Zedinjene države za odpravo podmornic v vojnah. Priporočil je, naj se v tem smislu sprejme mednarodni dogovor. Proti tej sugestiji je nastopila odprto Francija z argumentom, da bi bil v prid samo tistih velesil, ki imajo velike vojne mornarice, npr. Veliki Britaniji ter Zedinjenim državam. Če se odpravijo podmornice, se bi moč ameriškega in angleškega navalizma sorazmerno zvišala. Edino uspešno obrambno sredstvo, ki je ob enem lahko tudi napadalno, katerega se morejo posluževati obrežne dežele s šibkimi vojnimi flotami, so podmornice.
V	slučaju, da pride do vojne npr. med Francijo in Anglijo, more Francija uspešno odbijati premoč angleške mornarice edino s podmornicami. Če se jih odpravi, je njeno obrežje toliko kot izgubljeno. Odprava submarin bi
torej koristila predvsem navalizmu Velike Britanije in Zedinjenih držav. Ko je bilo predlagano, da se prepove v vojnah strupene pline, tedaj ameriška diplomacija ni pokazala prav nobene volje za tako prepoved. Bile pa so zanjo vse tiste dežele, v katerih je kemija šele v povojih in nimajo obratov, v katerih se lahko izdelujejo strupeni plini in druge podobne snovi za rabo v vojnah.
Vse izjave državnikov in vsa njihova prizadevanja za razorožitev potrjujejo eno: Kakor se na eni strani nekateri resnično trudijo in celo verujejo v možnost mirnega reševanja sporov, je vendarle jasno, da militarizem sam na sebi ni izvirno zlo, ampak je le posledica nekega drugega zla. To drugo pa je ekonomska u-redba, ki sloni na grabeštvih, na tekmi za pro-fitom in v izkoriščanju dežel, ki so podložne "superiornim" velesilam.
Ker to resnico poznamo, tudi vemo, da se v taki uredbi militarizma in vojen ne more odpraviti. Kdor je resnično proti vojnam, mora delati za odpravo vzrokov, radi katerih nastajajo oboroženi konflikti. Vzroke odpravi le socializem.
i^fi (^i
Pomoč delavcem v stavkah, intrige, zavist in
spori radi podpor
PRIJATELJA se spozna v nesreči," pravi pregovor. Je resničen, kajti prerado se dogaja, da postanejo v slučajih neprilik prejšnji prijatelji velikokrat sovražniki. Človek kakršen je, je še ves prepojen raznih predsodkov in poleg dobrih ga obkrožajo posebno v kritičnih momentih slabe lastnosti. Je sebičen, muči ga nevoščljivost in nemalokrat želi slabo, namesto dobro, svojemu bližnjemu.
Da je na svetu slabo za delavce, ni kriv samo kapitalizem, kot nam pripovedujejo neuki agitatorji, ampak je kriv človek sam, ker ni še dozorel za boljši sistem. Kapitalistična EKONOMSKA uredba je odsev človeka KAKRŠEN JE: Brat izkorišča brata, ako ga more. Sorodnik izkorišča sorodnika, mož ženo, starši otroke, otroci starše. Mali obrtnik, štacunar, bos, kdor koli že — vsi skušajo izkoriščati kogar pač morejo.
Na drugi strani pa je človek zopet navezan na medsebojno pomoč. Sam ne opravi ničesar. Mora se zanašati na kooperacijo. Ničesar velikega ne more zgraditi sam. Kadar gre v boj, potrebuje sodelovanja mnogih. Solidarnost mu je potrebna. Ve, da mu je NESLOGA nevarna, velikokrat naravnost pogubna. Pa se vendar tako lahko dogodi, da zapade neslogi.
Organizirani rudarji na poljih mehkega premoga so na stavki od 1. aprila 1927. V Illi-noisu, Indiani in par drugih državah je bila
stavka začasno poravnana prošlo jesen. Drugod, npr. v Pennsylvaniji in Ohiju še traja. Oktobra se je začela tudi v Coloradu. Mnogi STAVKAJOČI rudarji vprašujejo: "Čemu ne štrajkamo vsi?" V odgovor grajajo "voditelje" unije, ker je to pač najcenejše.
Mar so "voditelji" krivi — bili taki ali taki, levi, srednji ali desni — če je tisoče delavcev pripravljenih na skebarijo vsak moment? Mar so "voditelji" krivi, če je še tisoče delavcev toliko neukih, da se sicer navdušijo za boj, in da ostanejo bojeviti dan ali dva, potem pa "scaga-jo" in s svojim jamranjem in dvomom pokvarijo moralo vsem drugim?
"Proletarec", ustanovljen pred 23. leti da služi delavskim interesom, si je vso to dobo prizadeval, da predstavi svojim čitateljem vedno RESNIČNO sliko položaja. Zato je bil mnogokrat kritiziran, zato je tudi "NEPRILJUBLJEN". Tisti ljudje, ki niso sposobni preboleti RESNICE, sovražijo onega, ki jim jo oznanja. Oportunizem, tisti zavajalni oportunizem ki dela male ljudi "velike", fe še najboljša pot k "priljubljenosti" in k "slavi". Pa vendar — ljudje so razumnejši kot si marsikdo "modrih" predstavlja. Res, da še niso dosegli stopnje na kateri bi odločala edino poštenost in razum, so pa v stanju presojati. In če se motijo vsled tega ker so zavedeni danes, bodo jutri vendarle v stanju pojmovati resnico.
Delavci, ki so na stavki tedne in mesece, potrebujejo ne samo moralno ampak tudi gmotno pomoč. Predno pa se odločijo za stavko, morajo razumeti, oziroma bi morali razumeti VSI tole resnico: Če zmaga ne bo priborjena takoj, se je treba sprijazniti z mizerijo. Noben linijski agitator ne govori o nji, ker ve, da delavcem ni ljuba. In vsakdo ve, da gmotna podpora ostalih delavcev ne more nadomestiti PLAČE.
Unija daje dolar, dva, morda pet na teden posameznikom ali familiji. To je malo v primeri s PLAČO. In nešteto delavcev se jezi, češ, to je PREMALO, da bi mogli živeti. Od kje pa naj unija VZAME? S tem vprašanjem se ne ukvarjajo zadosti.
Po več mesecih stavke premogarjev se je ameriška delavska javnost vzbudila ter začela premišljevati o pomoči rudarjem, ki so izpostavljeni pomankanju. Tu pa tam se je pojavil klic na pomoč, odziv pa je bil večinoma slab.
Vse drugače izgledajo pomožne akcije med našim delavstvom. Smo ljudje, kot vsi drugi. Imamo napake, mržnje nam niso tuja stvar, in predsodkov je več kot preveč. Pa vendar, če se primerjamo z drugimi, smo lahko zadovoljni, da smo vsaj v enih stvareh najboljši med najboljšimi.
Za stavkujoče premogarje so se zavzeli naši delavci že pred mnogimi meseci. V pomožni akciji so bili, če že ne prvi, vendar med prvimi. Ako se more o kom trditi, da dela nepristransko, samo z NAMENOM pomagati STAVKAR-JEM, tedaj velja to vsekakor za naše delavstvo.
Ni nam treba tu ponavljati, kje so se organizirali maši ljudje in koliko so prispevali, da pomagajo svojim bratom NEGLEDE v katerem taboru se nahajajo. Vsi ki čitajo z RAZUMOM, so to zapopadli.
In vendar, zadnje čase se je enemu ali večini agentom provokatorjem posrečilo zbegati svoje pristaše, katere so prepričali, da bi morala podpora stavkarjem znašati več kakor PLA-ČE. Nihče ki ima zdrav razum, jim ne bi verjel, toda lahkovernih je toliko, da škodujejo skupnosti, in že to je v KORIST kompanijam.
Izmed jugoslovanskih podpornih organizacij je SNPJ. najaktivnejša v pomožnih akcijah za stavkarje in zato jo ZAVAJALO! delavstva tudi najbolj napadajo.
V Pittsburghu so v prošlem letu nekatere osebe organizirale takozvani Miners' Relief Conference of Western Pa., ki služi v prvi vrsti onim ki so ODVISNI od POMOŽNIH akcij bolj kakor stavkarji. Vsote, ki so jih nabrali za STAVKARJE, so porabili večinoma za SVOJE stroške. In iz krogov teh ljudi prihaja največ kritik proti POŠTENIM našim ljudem, ki se TRUDIJO, da izvojujejo premogarjem ZMAGO.
Kdorkoli pojmuje nesebično delo cleve-landske federacije SNPJ., bo priznal: Pomaga delavcem kot se za ZAVEDNE delavce SPODOBI. Dobe pa se najete zeljnate glave, ki se
podpišejo pod demagogične članke ter dopise agentov provokatorjev proti njeni pomožni akciji v prid stavkujočih rudarjev. Pomaga vsem našim ljudem, neglede na politično prepričanje in vero, a agent provokator v Detroitu se trudi, da prikaže to delo v nasprotni luči.
Njegovi zavedeni pristaši iz Neffsa, O., blatijo v prvi vrsti najbolj tiste, ki store za premogarje ki so na stavki NAJVEČ. Prikazujejo, da so zaupniki naših klubov ter zaupniki SNPJ. pristranski, a navedli niso NITI ENEGA DOKAZA.
Sodijo druge po SEBI.
Nacetu Žlembergerju očitajo, da je "pristranski", zato ker deluje NEPRISTRANSKO. Če bi poznal samo "NJE", bi bil dober, "razred-nozaveden" itd. V istem listu so pisali, da mora vsakdo v zapadni Penni, ki hoče dobiti stavkovno podporo, poklekniti pred John Ter-čela ter ga "milo prositi" pomoči, da jo dobi. Provokatorjev "Delavec" z dne 16. feb. piše, da je Nace Žlemberger "butlegef", da ga na ta način očrni, medtem ko vsak pošten jugoslovanski delavec v Ameriki ve, da je eden najboljših in najpožrtvovalnejših borcev.
Čemu razni Šepiči rajše ne povedo, kam so šli prispevki, ki so jih dala društva SNPJ. ter Hrvatske Bratske Zajednice "komunističnemu" reliefu ?
Čemu ne povedo, da so zahtevali od "Lewi-sove mašine", naj jim "pomaga" živeti, ali pa bodo "prisiljeni" iti med stavkokaze?
Če stavke niso vselej uspešne, ako se nam delodajalci rogajo, če se s podporami ne zadovoljujemo in ne damo priznanja tistim ki ga zaslužijo, je dobro, da delavstvo ne išče krivcev samo^zunaj sebe, ampak v sebi in med seboj. Demagog ki ga hujska ni prijatelj delavcev, ampak je le "vihra", ki divja tjavendan neglede komu koristi in komu škoduje. Včasi pa taka vihra tudi VE, da KORISTI interesom, proti katerim za ZAVAJANJE delavcev navidezno zabavlja. Osvoboditev in MOČ delavcev je torej v NJIHOVEM RAZUMU.
V PRIHODNJI ŠTEVILKI
V prihodnji številki bodo med drugimi priobčeni sledeči članki: Borba za rusko olje; — Dobrodelnost in hi-navščina zgoraj in spodaj; — Kriza ameriškega delavstva. Nadalje: Poročilo o financah in aktivnostih kluba št. 1 JSZ. v letu 1927; dopisi o stavkovni situaciji, o napadih provokatorjev pod masko "komunistov" na socialistično stranko, pregled o agitaciji za Proletarca, naznanila o delovanju naših dramskih zborov itd.
^^•fifxtiiiirF4Miiiiiiit»HMituiitrriiiitfjaiTiiiiEiiiti4iiitiiiiiiiiii9]iiiiiiiiiiitr[iTt[tijiiiiiiEii3iiii[Ei[inti iiiiiTrtitTiiiiiicitiiiiiiiiiiittriini]iiittri[[rt[[i!ittifiiiiK^
ANGELO CERKVENI K:
ESFIRA
POVEST O VOTLIH OČEH. |
Prepis iz mojega dnevnika.
^iiiuitiiiitstiiii iiiiiiEi[[t([(iii iiiTiii3i]iiicc[(r(ff r»rct[rrf icrirctTirrfrrTirf rrriirrrririrrTiciiirfiriirirrrirrtr^TirrTTTf ifrrrrrif riTfrftfrrtrfrrrrrcffiffjruririririf^f irrtif
(Nadaljevanje.)
Zapiski.
1. marca 1919.
Samo mrtvi morejo o sebi govoriti resnico, če so jo mogli, dokler so živeli, doseči ...
Poskušala bom pisati o sebi resnico. Zakaj ?
Toliko je dejanj, ki jim vzrok leži globoko, da jim ne moremo priti do dna ...
Zakaj je Bog?
Pišem . . .
* * *
Čutim strašne bolečine v prsih in na hrbtu in pišem natanko, kako me brezbarvni gostje naskakujejo . . . Zvečer mi je težko, vroče.
Mama stoji ob postelji in me boža s svojim pogledom. V možganih čutim ostro bolest, kadar mislim, kako bo ta žametasti pogled taval po teh strašnih, praznih, mrtvih dvoranah, kako ne bo imel več Esfire, da bi jo božal, kako bo zaman iskal praznih, mrtvih oči . . .
Tisti čas že prihaja . . .
Bojim se in komaj čakam. Naveličala sem se vsega.
"Esfira," mi pravi mama, "zakaj se braniš drugih zdravnikov?"
"Mama, Markov je znamenit zdravnik. Zakaj bi klicala koga drugega? Diskreditirala bi ga pred ljudmi. Ker bom brezdvomno itak kmalu umrla, mu ne "smem in tudi nočem kvariti ugleda."
Zlagala sem se.
Rihard, to je druga laž . . . O Rihardu sem se zlagala ... oh ne ... le resnico sem zamolčala ... Ne morem, ne smem o tem pisati . . . -
Drugič sem se zlagala, svoji materi prvič.
Rihard, moj dobri prijatelj! Kaj bi rekel, če bi vse to vedel?
"Laž," je dejal, (in nikdar ne bom pozabila teh besedi), "je vir vsega, čemur pravimo: greh, zločin."
"In če morebiti komu z lažjo koristimo, če nikomur ne škodimo?"
"Smešno vprašanje, Esfira, kajti tistemu, ki lažemo, najbolj škodujemo, ker mu ne damo spoznati resnice, marveč ga namenoma in skoraj nasilno gonimo v zmoto. In cilj vsega človeškega udejstvovanja je vendarle: resnica. Zakaj bi drugače tako koprneče hrepeneli po resnici?"
0, mama bi tako trpela! Če bi danes moja mama zvedela vse po pravici, ali ne bi zblaznela od žalosti?
Kaj bi mi moj prijatelj odgovoril?
Bojim se pred tem odgovorom.
Včasih se mi v daljni bodočnosti pokaže mati in vidim jo, kako joče nad spoznanjem resnice.
Resnica je kakor čas, tema, praznina. Večna, ena sama, nerazdeljiva.
Človek mora imeti dušo že zaradi resnice.
Verujem, da se bova nekdaj srečali in vem. da ji ne bom mogla tedaj nič več prikrivati resnice.
Kako me bo tedaj pogledala?
Že danes jočem ob tej pomisli.
Markov je rekel: "Vam tedaj ni za neko objektivno resnico samo na sebi iz nekega zelo važnega razloga, o katerem sicer jaz prav nič ne vem, o katerem bi pa n. pr. vi morali biti poučeni, ker se za resnico potegujete; vam gre tedaj zgolj za lepi vtis, ki ga hočete ohraniti pri svoji materi, samo zato ji hočete govoriti kristalno resnico, ker verujete, da živi v vas in v njej večna duša."
Umolknila sem. Po dolgem premišljevanju sem mu odgovorila: "Res je, to mi je najvažnejši zunanji vzrok, a baš ta vzrok, da se želim namreč ohraniti neomadeževano, pove zelo mnogo, pove, da leži resnični vzrok v meni sami."
Zakaj Markov ne veruje v dušo? Ali ne živi duša sama zase tako poglobljeno, silovito življenje, da jo mora vsako bitje občutiti kakor sebe samega?_Ali res morejo živeti ljudje, imeti dušo in ne verjeti vanjo?
Včeraj zvečer se mi je razjasnilo tudi to vprašanje, ko sva z Markovim razpravljala o posmrtnem življenju.
Spoznala sem, da Markov nima — duše.
Nočem razmišljati, kako in zakaj. Verujem.
Zlagala sem se.
Težko umiram. Manj vredna sem postala.
Rihard bi me obsodil . . . obsodil me bo, ko bo to zvedel.
Mogoče mi bo odpustil.
Odpuščanje je največja kazen.
Kajti odpuščanje je milost.
In milost je krivica.
30. maja 1919.
O maju pravijo, da je najlepši mesec.
Bolezen je postala vsakdanja, banalna. Mislila sem, da bom umrla, pa še vedno živim.
O Markov! Drago sem ti plačala tvojo pomoč!
Ti eksperimentiraš . . .
Sita sem tega! Zdaj me ne brigajo več drugi ljudje. Niti mama ne. Nihče se mi več ne smili. Pri srcu me boli in včasih se bojim, da bom od bolečin zblaznela.
Blaznosti se pa bojim. Blaznost je rdeča tangenta pameti. Pamet je bela, belo je sinteza barv . . . da, prav vseh . . .
Rdeče je disharmonija ...
Blaznost je bolezen, pravijo.
Jaz se smejem.
Ker ne verujem v bolezen. Ni bolezni.
Vse je zgolj eksperiment Boga . . .
Markov je mali bog. Eksperimentira z mojim telesom.
* * *
Mama joče.
Zakaj joče? Dolgočasna je postala.
Včasih tudi jaz divje zajočem.
Danes me je v prsih in v možganih strahotno grizlo. Strupene kače so mi zabadale svoje šiljaste zobe v mozeg. Bolečine so me zvijale.
"Esfira moja," mi je rekla mama, "kaj želiš . . . potrpi . . . svoje življenje ti dam, če bi ti mogla pomagati."
* * *
Mati, zdaj je dopolnjeno. Tvoje srce ni umrlo.
Videla sem te.
Nič več nisi razumela. Tvoj um je oslepel.
Mama, ubila sem te in ti me še vedno božaš. Vse slišim, vse vidim.
O, oči mi daj!
Da bi videla Riharda. Tako strašno se bojim umreti. Da bi ga le enkrat videla, le za tisočeri del sekunde, da bi vzela sliko njegovih oči s seboj v grob . . .
O, moje prazne oči, moje votle oči!
Mama, tvoja čaša je prazna.
Vanjo strmiš in se še čudiš, da si še živa.
Do zdaj sem verjela, da je rodil Kristov vek in drugi, tretji, četrti vek veliko število herojev. Daties ne verujem, da je bil kdo večji heroj nego ti. Danes ne jočeš več. Zasmejala si se zvečer ob moji postelji.
Mama, mama, ne smej se, prosim te, ne smej se!
Še vedno se smeješ.
Plameni rdeče pameti me objemajo.
Markov, piši: simptomi pet mesecev pozneje .. . rdeča pamet . . . popolna pamet . . . človek izgubi vero v Boga . . . bacili so požrli dušo . . . človek ne veruje več v dušo . . .
Markov, piši! Postal boš slaven.
(Konec prihodnjič.)
Albin Čebular:
Pesem sključeitcev
"Sto in sto nas dela v jami, sto in sto trpi nas v jami; skale ostre so pred nami, črni dnevi so za nami.
Črni dnevi — Vsi brez zarje, črni dnevi — sama tuga, črni dnevi — smrti udar je in krvi prepolna struga.
Delo večno, večno delo! Oj, kako bi pel veselo? Skopo spanec nam dele, o manji plači govore . . ."
Kuta v ljudskem humorju.
Priredil S—k
(Konec.)
Komaj je gvardijan zagledal dolgega meniha, se je razljutil in nameril s palico, da ga udari. Tudi dolgi menih ni bil len in je takoj udrihnil po nasprotnikovi glavi. To je bil signal — kmalu je bila bitka v najlepšem teku. Po cerkvi so se razlegali udarci in vpitje ranjenih je bilo srce razdirajoče. V trenotku, kadar je bila bitka najljutejša, je Opička neopaženo ugasnil luči. Sedaj se je krik podvojil. Udarec za udarcem je padal na sovražnika in prijatelja. V tej egiptovski temi je Opička vrgel med nje še težko cerkveno klop, katera je dovršila učinek, ker takoj so imeli nekateri nekaj zobov manj in enemu je zlomil roko. Z groznim vpitjem se je Opička vrnil med bojevnike. Palico je vrtel tako spretno, da namah ni bilo enega brez bulje. Konečno so — za nadaljni boj nesposobni — odnehali. Ko so se lotili pospravljanja, je prišel Opička z lučjo ter jim je začel brati levite: Sram, trikrat sram vas bodi. Ste li to bratje? Ali ste pozabili na vaše dostojanstvo, čast in ugled, ki ste ga naši sveti cerkvi dolžni? Kaj si bodo mislili ljudje, ako bodo videli vaše zbite tonzure9 Razidite se kot prijatelji in živite v naprej v miru in bratski slogi."
"Oče v nebesih," so stokali ranjeni, "odkod pa je vendar priletela ta težka klop?" "Bodite no že enkrat mirni" — je zavpil Opička — "vidi se, da ste bili hudo vzhičeni. Morda bi hoteli še enkrat začeti? Pojdite vsak v svojo celico in naspite se." Zjutraj so prinesli bratje palice nazaj. Smehljajoč se, je Opička rekel: "Ako bi hoteli še enkrat nekaj podobnega napraviti, pridite k meni. Moj arsenal bo v kratkem dobil novo, če mogoče še boljše orožje . . ."
Tri tedne ni bilo nobene maše v samostanu, nobenih litanij in drugih pobožnosti. Pobožni bratje so se bali, "da bi ljudstvo ne videlo njihovih zbitih, spra-skanih obrazov in jih bolj ne razumelo, kot oni latinščino svetih očetov.
Bratu Opičku pa hudobija ni dala miru. Enkrat se je zakasnil izven samostana. Pri tem pa je popolnoma pozabil, da mora pripraviti dobro večerjo za svoje duhovne sobrate. Šele, kadar se je naredila noč, se je spomnil na "uradno dolžnost". Kaj bo danes kuhal? Nič ni imel pripravljenega. Spotoma je slučajno videl debelo kravo,-ki se je pasla tik za samostanskim zidom. Ni premišljal dolgo. Ubil je kravo, odtrgal ji kos plečeta in odnesel ga v kuhinjo. Tukaj je hitro začel delati in predno so gospodje prišli od večerne pobožnosti, je bilo vse gotovo. Menihi niso slutili, da jedo ukradeno meso; sicer pa ne vem, ako bi jim manj teknilo, ker so bili njih trebuhi večji kot njih vest . . . Med tem, ko so se menihi mastili, je kmet iskal kravo. Klical je — zaman. Od nikoder bučenja ali glas zvonca. Po dolgem iskanju je vendar videl tri kravje noge štrleti po koncu. "Kaj za en hudič je to ubogo žival tako raztrgal? To ni bil volk" —je jezno zavpil. Mislil si je — pa tako: "Isti lump, ki je to storil, bo gotovo prišel še po ostalo meso — počakam."
Sklenil je in se vlegel za debelo drevo, trdne volje, čakati tudi do zjutraj. Ko tako premišljuje, začelo je čudno šumeti med drevjem, tako, da ga je začelo biti strah. Kmalu pa je uvidel, kaj se godi. Bila je namreč noč, ko so imeli vragi zborovanje. Prvi je priletel sam vladar pekla — Lucifer — s svojim
spremstvom in se vsedel ravno na isto drevo, pod katerim je kmet ležal. Takoj nato so bili drugi na mestu. Začelo se je izpraševanje: "Kaj si storil ti, Belce-bube?" Vrag, katerega je Lucifer vprašal, je odgovoril: "Danes zjutraj je brat brata ubil, jaz sem jih naščuval." "Dobro, dobiš visoko nagrado." Obrnil se je k drugemu: "Kakšno je bilo tvoje delo?" — "Gospod — se je smejal vrag — znano ti je, da zahajam samo v boljše kroge. Bila mi je igrača, enemu kralju na-šepetati, da bi bilo dobro, majhen košček zemlje — ki je mimogrede rečeno brez vsake vrednosti — pridobiti. Jutri bo že za to brezvredno ozemlje najkrvavej-ša bitka, ki jo je svet videl. Oba nasprotnika sta grozovito razgreta. Kri bo tekla kar v potokih in upam, da dobimo tudi nekaj duš velikih vojskovodij, ki nam bodo pri naši peklenski vojski gotovo koristili."
"Dobro, zelo dobro!" je radostno vzkliknil Lucifer. "Vojska je gotovo najboljše vražje delo in čudim se, da vladarji nas vrage tako radi ubogajo."
Sedaj se je oglasil majhen, neznaten hudiček: "Vladar moj, iznašel sem novo igro na karte, neum-nejšo od vseh drugih. Ljudje ne delajo sedaj nič drugega, kot da sede in kvartajo. Cela, prej cvetoča posestva propadajo eno za drugim, doma se krega mož in žena, živina hodi lačna okrog in v celem okraju ne slišiš drugega kot o tatovih, samomorih in drugo. Nisem mislil, vladar moj, da se človek, ki se s svojo božjo podobo baha, pusti tako lahko od vsake vražje neumnosti zapeljati."
Lucifer se je smejal in naredil nekako nerazumljivo opazko, ne preveč laskavo za Stvarnika. Prišli so še drugi vragi. Vsak se je hvalil, kaj da je storil. Zapeljevali so žene k zakonolomstvu, našteli vse nesreče, ki so jih povzročili, od njih nahujskane, že itak zlobne žene itd.
Lucifer se je prav po peklensko smejal in pripomnil je, naj se le nadalje držijo žensk, ker le te so vedno najboljše orodje hudiča. Tako so že vsi vragi naznanili svoja junaštva, samo enega je še manjkalo.
"Kje je Opička; zakaj ni prišel na zborovanje?" vpraša Lucifer. V tem trenotku se je Opička zbudil v svoji celici in bil je takoj na mestu. "Kaj si storil? Dolgo časa že pogrešam poročila od tebe."
"O, nisem bil len, zvesto sem ti služil. Pridobil sem vse moje duhovne sobrate, ki se bodo v kratkem ubili in njih duše bodo šle naravnost v pekel."
Predaval je potem obširno, kako je sistematično delal. "Zagotavljam te, da so že vsi zreli za nas in bodo vsi poseben kras za našo zbirko, ker imajo lastnosti, ki jih mora vsak pravi hudič imeti."
• Vsi vragi so radostno zavriskali in začela se je godba, kakor doma v peklu. Hkrati nato so izginili. Kmetu je stal mrzel pot na čelu. Nekaj tako groznega še ni slišal, bilo je preveč za to pošteno dušo. Komaj je napočil dan, je stekel naravnost k gvardijanu. "O gospod gvardijan, pomislite, kaj sem po noči videl in slišal. Vi imate v samostanu vraga za kuharja. Ta vam pripravlja pot v pekel. Vsi bodete izgubljeni, ako ga boste nadalje ubogali." Na dolgo in široko je pa še razložil, kaj je ponoči »videl in slišal . . .
S pobešeno glavo je šel gvardijan v svojo celico in je premišljeval, kako je to vse prišlo. To premišljevanje je izzvenelo v sledeči monolog: "Res je, oče nebeški, predaleč smo šli. Res ga ni enega brata, ki bi ne imel preobteženo vest. Sam verujem, da ako bomo še eno leto tako živeli, nas nič več ne reši pekla in njegovih grozot.
Daleč smo jo z našim vražjim kuharjem zavozili,
ako ljudje sedaj tako od nas govore — zadnji čas je, da okrenemo na drugo pot in delamo pokoro. Sklical je vse menihe in jim vse razložil. Govoril je tako ginljivo, da je marsikateri že čutil, kako ga hudič drži za vrat.
Vzdihajoč so vsi prisegli, sedanje življenje takoj opustiti. Gvardijan je uvidel, da je kes resničen. Brez nadaljnega obotavljanja je poslal po Opičko — in sedaj se je začelo preklinjanje in preklicevanje po vseh pravilih katoliške cerkve. .Vrag je škripal z zobmi; konečno se je začel zvijati, češ, takih pobožnih govorov nobeden hudič ne more več poslušati; pred-no bi pa kdo pet naštel, ga ni bilo več — odletel je za vedno.
Za spomin so pustili menihi izšekati iz kamna velikega hudiča, pustili ga črno pobarvati in postavili so ga pred samostanska vrata.
Pobožni romarji si še danes pripovedujejo: "Tukaj so pred davnimi časi živeli pobožni menihi; tem je dal Bog moč, da so "panali" hudič» '* —
Osemdesetletnica Komunističnega manifesta
Osemdeset let nazaj so se množice Pariza pripravile ponovno k uporu, da vržejo monarhijo in proglasijo republiko. Delavstvo je bilo v tej borbi v ospredju. Dne 23. februarja 1848 se je začela bitka.
Tega dne je prvič izšel v tiskani obliki "Komunistični manifest", ki sta ga spisala Karl Marks in Friedrich Engels. Razlikoval se je od drugih apelov v tem, da je baziral na znanstvenih dogrjanjh razrednega boja, zato je bil "Komunistični manifest" ne samo apel, ampak dokument, ki je delavstvu pokazal vzroke hib v obstoječi ekonomski uredbi in ob enem pota v — nov družabni red.
Od tedaj naprej gre socialistično gibanje stalno navzgor. Prestalo je navale Bismarcka in Cavourja, Thiersa, kajzerjev in carjev, klerikalne reakcije in sil ki jih poseduje kapitalizem.
Tisoče branilcev socialističnih idej je dalo življenje za svoja načela na barikadah, tisoče jih je poginilo v ječah, a ideja, zapopadena v Marxovem-Engel-sovem manifestu se je širila in dvigala.
Po osemdesetih letih je tudi reakcija spoznala, je kapitalizem spoznal, in je klerikalizem izprevidel, da ne more iti PROTI toku. Zato ga zajezujejo s sprejemanjem točk iz socialističnega v svoje programe — propagirajo sodelovanje in prijateljstvo med delom in kapitalom, naglašajo, da je delavec koristen član družbe in še marsikaj kar je bilo pred pol stoletjem še "veleizdajniško".
Če bi si mogel ti, in tvoj znanec, in tvoj prijatelj priklicati v spomin razmere vsaj v splošnem kot so bile osemdeset let nazaj, pa ne bi trdili, da je na svetu bilo vedno tako kakor je in da vedno tako tudi ostane.
(Po "New Leadru".)
Albin Čebular:
PRETOPLJENI . . .
Težko v rovih je živeti — pesmi več ne znamo peti in ljubiti več ne znamo, odkar smo se spustili v jamo!
Kriza ameriškega delavstva.
Anton Garden.
Kadar človek piše o ameriškem delavskem gibanju, bi ga želel naslikati ne takega kot je v resnici, temveč kakršnega vidi v viziji, kakršno bi v veliki, močni Ameriki, v njenih ekonomskih, socialnih in političnih razmerah moralo biti.
Ali ameriško delavstvo—organizirano in neorganizirano — je bolno, in v svoji stagnaciji se pomiče še vedno navzdol. Rje je življenje, kje bojevitost razuma, kje solidarnost, ki bi se izražala v masnih manifestacijah, spremljanimi z zvoki delavskih pesmi? Kje je vizija — dinamična sila, ki goni naprej poedinca kot vsako gibanje, posebno še delavsko, kje je uporni duh ameriškega delavstva proti socialnim krivicam, proti posplošeni korupciji v javnem življenju in proti izkoriščanju? Kam gremo, in kaj je naš cilj?
Povprečnemu delavcu se zde vsa taka vprašanja prezamotana, zato se ne ukvarja z njimi. Kakor dozdaj, bo šlo tudi v bodoče,' si misli. Tolaži se: Saj ni tako slabo. Lahko bi bilo slabše.
Mogoče pa se ameriškemu delavstvu res toliko dobro godi, da je zadovoljno s sedanjimi razmerami? Morda. Veliki besedniki, ki govore v imenu vladajočih, pravijo, da imamo blagostanje vzlic krizi in brezposelnosti. Ako bi bilo res vse tako sijajno kot so še pred par meseci zatrjevali vodilni listi, ledaj živimo že napol v raju, ki se polagoma spreminja v pravi paradiž. In če so oni v pravem, tedaj so vsi, ki kritizirajo sedanjo uredbo, vsi ki ne soglašajo z naredbami vladajočih, vsi ki priporočajo socialne reforme, in vsi ki so za ekonomski preobrat, ne samo socialni nezado-voljneži, ampak "sanjači" in lahko jim rečemo še kaj hujšega.
Naj bo temu že tako ali tako, dejstvo je, da sedanje stanje v življenju ameriškega delavstva nima primere v zgodovini te dežele. Toliko duševne stagnacije, brezbrižnosti in apatije med ameriškim delavstvom še nikoli" ni bilo. Politično je neorganizirano in vsled tega nevpoštevano. Za svoje politične interese se ne' zanima, razun v negativnem smislu in še to jako malo. Če ni povsem brezbrižno, glasuje na volilne dneve proti onemu kar ne mara, namesto da se bi politično organiziralo v svoji stranki, sprejelo svoj program in glasovalo za ono kar hoče.
Tudi na strokovnem polju ni mnogo bolje. Le okrog 20% ameriškega delavstva je v unijah. Nekatere vodilne unijske zveze so poslednja leta celo nazadovale v članstvu. Ameriška delavska federacija je komaj ustavila nazadovanje, a znatnega napredka v nji ni. Sej krajevnih unij se udeležuje le mala peščica članov, komaj par odstotkov, med katerimi so uradniki, a še ti ne vsi, in pa nekaj članov iz "rank and file". Ostali člani so mrtvi za unijo, razun v kolikor jo kritizirajo.
Posledica te brezbrižnosti je, da postane unija "no good" (po tujezemsko-angleškem izrazu), vsi unijski odborniki so kruki (pa če so ali niso), ali pa so angeli ter nedotakljiva in nezmotljiva bitja. Le kadar grozi stavka, ali če se vrše volitve v odbor unije, je udeležba sej nekoliko večja kot običajno. Ker je predsednik lokala navadno slab parlamentarec, in ker je zborovalni red članstvu deveta skrivnost, so taka zborovanja največkrat babilonske zmešnjave. Sprejeti so predlogi, ki jih konstatira predsednik za sprejete, neglede na glasovanje — kajti glasuje se v kra-valu. V odbor unije so izvoljeni kandidatje, katerih
imena so na vrhu glasovnice, ali ki imajo kakšno drugo "prvenstvo". Nihče ne razmišlja o sposobnosti in nesposobnostih ter o dobrih in slabih straneh posameznih kandidatov. To ni v navadi.
Na gospodarskem, to je na zadružnem polju, je slika še slabša. Ako se tu in tam ustanovi konsum-no društvo, navadno kmalu zaspi v znamenju bankrota in razočaranja med člani. Le malo jih je, ki so uspešna v obratovanju.
Ako so izkušnje šola, kakor pravimo da so, tedaj ima takega šolanja ameriško delavstvo več kot dovolj.
Vsak efekt, bil tak ali tak v kakršnikoli obliki, ima svoje vzroke. Glavobol npr. navadno povzroči slaba prebava ali kak drug želodčni nered. In ti imajo zopet nekje svoj vzrok. Vzrokov za stagnacijo v ameriškem delavskem gibanju je mnogo. Število teh sega nazaj v medvojne in povojne čase, ko je mogočni aparat ameriškega kapitalizma s svojo propagando in zavajalnimi metodami okužil ameriško ljudstvo, v prvi vrsti delavstvo, ki je postalo nesposobno zdravo in trezno misliti. Plutokracija se je utrdila in vlada takorekoč z močjo absolutnega diktatorja. V teku teh let si je ameriški kapitalizem zgradil silo in oblast, o kakršni ni pred dobrim desetletjem sanjal niti najpodjetnejši in najrazumnejši kapitalist. "The Wall Street Journal" je pred par leti označil to silo r besedami, katerih smisel je: Ljudstvo vseh važnejših pa tudi manj važnih dežel na svetu je ekonomsko Dodložno kapitalizmu Združenih držav.
Med vojno in par let po vojni je bilo v Združ. državah dosti dela in plače so bile primeroma dobre. Wil-sonova administracija je šla strokovnim organizacijam precej na roko, ker je bilo v interesu vojne pač potrebno, da je industrija nemoteno obratovala ,za protiuslugo pa so se (strokovne organizacije) predale vladi za sredstvo vojne propagande. Obljubovale so lojalnost, sodelovale v patriotičnih manifestacijah, in bile zastopane v neštetih pomožnih in drugih odborih, ki so služili vojni "za demokracijo". Za povprečnega delavca, ali da rabim točnejši izraz, za tipičnega delavca so bile takratne razmere idealne. Zadovoljnost jim je kazila samo prisilna vojna služba, ki pa ni vseh zadela. Mnogo je bilo oproščenih, tudi če so drugače spadali pod vojno obveznost, ker so opravljali "važna dela" v tovarnah, katere so bile zaposljene s produciranjem mu-nicije in izdelkov, ki jih je rabila armada, oziroma so se rabile v vojne svrhe. Dela je bilo za vse dovolj in plače so rasle. Vmes pa so se navduševali za vojno in sezgra-žali nad barbarizmom armad centralnih držav in njihovih zaveznic. Ameriška propaganda in enako angleška ter francoska so pripisale vse barbarske čine nemški, avstrijski, turški in bolgarski armadi. Naštevale so dan za dnem kako brutalno postopajo Nemci s prebivalstvom v okupiranih krajih. Dali so jim ime "Hiini" in predstavili so jih svetu za najbolj barbarske stvore. Nasprotno je propaganda centralnih držav predstavljala zavezniške čete v enako barbarski luči. Med ameriškim ljudstvom je zavezniška propaganda povzročila neizmerno sovraštvo do Nemcev in Nemčije. Ni bilo varno biti Nemec, in nekdaj ponosni ameriški Nemci, ki so se udejstvovali v vseh panogah aktivnosti in gospodarstva v tej deželi, so skrili svoje nemštvo in se mučili, da dokažejo lojalnost deželi, katera je sramotila njihovo ime, prepovedala nemški jezik v ameriških šolah, ustavila skoro vse nemško časopisje in uganjala vsakojake provokacije.
(Konec prihodnjič.)
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
DOPISI.
KAJ VSE POČNEMO V COLLINWOODU ?
COLLINWOOD, 0. — V naši naselbini na severni strani največ govorimo in razpravljamo o Domu. Dne 11. jan. je bila prva seja občnega zbora delničarjev, ki je trajala tri večere. Ostalo je skoro vse postarem, le skoro čisto nov direktorij ima'mo. In kot vedno se tudi pri nas ponavlja po takih sejah, "on ni imel prav", "ta ne bi smel tega prinesti na dan", "ne bi smel tako govoriti" itd. Ampak po rajbenško lajzemo ino gremo naprej, in enkrat že pridemo nekam.
Klub št. 49 JSZ. je vprizoril 22. jan. dramo "Zadnji dan", ki je bila zelo dobro igrana, udeležba pa ni bila tolikšna kot bi lahko in morala biti. Igra je igra, pa naj jo vprizori klub ali pa nepolitično dramatično društvo. Igralci so bili večinoma isti kot nastopajo v predstavah dramatičnega društva. Upajmo, da bodo take predstave v prihodnje boljše posečane.
Klub št. 49 JSZ. zopet priredi veselico v nedeljo 26. februarja v Slov. delav. domu. Članstvo, somišljenike in občinstvo vabimo, da pride na to zabavo v čimvečjem številu.
Collinwoodska društva SNPJ. ("V Boj", "Mir", "Vipavski Raj", "Loyalites" in "Strugglers") prirede v nedeljo 25. marca v S.D.D. skupno veselico, od katere gre polovico prebitka v pomoč stavkujočim premo-garjem, ostalo polovico pa se enako razdeli med društva.
V nedeljo 4. marca se bo vršila v bližnjem West Parku konferenca klubov JSZ. in društev Izobraževalne akcije JSZ., večer prej pa bo v isti dvorani od strani igralcev iz Barbertona vprizorjena drama 'Zadnji dan". Društvo "V Boj" bosta zastopala na konferenci John Šorc in Joe Frančeškin, klub št. 49 pa Joe Pres-terl, Joseph Durn in Matt Petrovich.
West Park je zapadno predmestje Oleielanda. Slovenska naselbina ima svoj dom, v katerem se bo vršilo to zborovanje kakor tudi gori omenjena predstava in veselica večer pred konferenco.
Klub št. 49 je imel v načrtu veliko prvomajsko slavnost, ker pa je dvorana za tiste dneve bila že oddana, bo imel svojo slavnostno priredbo v nedeljo 22. aprila v S.D.D. — Frank Barbič.
DRAMA "GROBOVI BODO IZPREGOVORI-LI" BO VPRIZORJENA V WEST PARKU.
Večer pred konferenco JSZ., v soboto 3. marca, bo dramski odsek barbertonskega kluba JSZ. vprizoril v West Parku (Cleveland, O.) znano dramo "Grobovi bodo izpregovorili", ki je čitateljem tega lista znana iz prejšnjih opisov. Tema je socialna in prikazuje borbo brezposelnega delavca, ki v nji omaga, hinav-ščino "dobrodelne" gospode ter krivičnost uredbe kakršna je. Ker so sedanje razmere v tej deželi daleč proč od rožnatih, največ radi brezposelnosti ki je občutna v vseh obratih, je slika ki jo nudi ta igra med ameriškim delavstvom tisočkrat pomnožena.
Ako sedanji izgledi o našem prihodnjem sestanku ne varajo, bo zborovanje jako dobro obiskano, tako od strani zastopnikov in drugih sodrugov iz zunanjih krajev kakor od strani našega delavstva v West Parku.
Na zborovanju, ki se prične 4. marca ob 9. dopoldne, bo podano tudi poročilo o konvenciji ohijske socialistične stranke, katera se vrši 25.-26. februarja.
Sodrugi in somišljeniki, udeležite se konference v West Parku polnoštevilno in pridite tudi na priredbo, ki se vrši večer pred zborovanjem.
Vabimo tudi one, ki z nami ne simpatizirajo, da pridejo na igro in zabavo ter se udeleže zborovanja.
Anton Garden, tajnik ohijske Konference.
STAVKA PREMOGARJEV IN DRUŠTVO "OREL" S. N. P. J.
PUEBLO, COLO. — Velika bitka premogarjev, ki se bore za ohranitev unije in pa da si ohranijo vsaj _ to višino plač ki jih imajo po stari lestvici, je dobila ugoden odziv za pomoč med mnogimi delavci. Slovenski v tem oziru niso zadnji.
Čitamo v listih, kako društva SNPJ. v vseh krajih Unije skušajo stavkarjem in njihovim družinam gmotno pomagati. Zbirajo prispevke, obleko in živila, prirejajo v ta namen veselice, in povsod vidimo, kako so pri tem delu aktivni tudi člani J.S.Z.
Kaj pa pueblska .naselbina? Dosedaj ko to pišem se še ni zganila, a o vzrokih ne bom pisal na tem mestu. Moram pa seveda omeniti, da je društvo "Orel" št. 21 S.N.P.J. na svoji redni seji 12. februarja sklenilo prispevati $100.00 v podporo stavkarjem, kar je za eno društvo pač lepa vsota. Na pritisk neprijateljev gl. odbora je društvo ob enem zaključilo, da se je ne pošlje glavnemu uradu da jo on razdeli, ampak nekemu reliefu v Pittsburgh, Pa. Podpora, ki jo deli SNPJ., je porabljena v pomoč stavkarjem do centa. Delitev je pod kontrolo in vodstvom jednotinih agitatorjev in društev. A sovraštvo nekaterih članov SNPJ. proti glavnemu odboru sega tako daleč, da so pripravljeni poslati prispevke v pomoč stavkarjem reliefu o katerem ne vedo drugega kot da kolekta za stavkarje in da ga kontrolirajo ljudje ki so baje "komunisti". V listih čitamo, da dotični reliefi porabijo večinoma od nabranih vsot za svoje upravne stroške. Imajo na plačilni listi klerke, "publicity" agente in agitatorje, razun tega imajo najete urade, in vse to stane. Koliko od $100 ki jih je prispevalo društvo "Orel" dobe stav-karji?
Zavedamo se, da smo mezdni sužnji, vemo da smo izkoriščani ker to čutimo, in nekaj jih je, ki poznajo tudi vzfoke in zdravilo. Ti slednji propagirajo taktiko tolerance, združenje delavstva v stranki v kateri ne odločuje fanatizem strasti, in v pomožnih akcijah delujejo nesebično. In prišel bo čas, ko bo delavstvo tako solidarnost tudi doseglo, preje pa bo moralo obračunati z onimi, ki ga hujskajo in zavajajo, ki povzročajo razdore in nete sovraštva. Predno se ne osvobodimo teh, tudi izkoriščevalcev ne bomo ;mogli premagati.
Zakaj tisti ki vedno sejejo seme nezaupnosti napram glavnemu odboru S.N.P.J. ne povedo, če je kaj ukradel, kaj poneveril, sploh če je storil kaj kaznjivega ter proti pravilom? Cemu samo vpitje, večno hujskanje brez konca in kraja? Mar vam je tuj, nepoznan "relifni" odbor nekje v Pittsburghu bolj zanesljiv kot pa preizkušeno delo v pomožni akciji za stavkarje kot jo vrši glavni odbor S.N.P.J.?
Vse zastonj — vaše početje dokazuje, da vas vodi samo sovraštvo, ki je vas tako zaslepilo da niti takrat, kadar se gre za podporo, bednim stavkarjem ne morete razumno misliti in sklepati. Članstvo ni krivo, razun v toliko v kolikor se noče pravočasno potruditi, da bi spoznalo resnico.
Nisem zato, da se bi delalo razlike v delitvi podpor in rad bi, če bi mi mogli pomagati vsem. Iz poročil pa vidimo, da so naši rudarj v Pennsylvaniji in Ohiju med najaktivnejšimi stavkarji, da vztrajajo in da uniji ne povzročajo neprilik. Tudi čitamo, da so pri deljenju podpore več ali manj zapostavljanj. Podpora, ki je nabrana med nami, gre torej po vsej pravici našim stavkujočim rudarjem, in zato je nedopustno, če se od vsot, ki jih prispevajo člani SNPJ., porabi polovico do dve tretjini za "upravne" stroške, ostalo pa dobe "izvoljeni" pristaši prizadetega llrelifa".
Te vrstice pišem v svarilo, kam lahko zavedejo mržnje, če ni članstvo dovolj začasno na straži.
Resnicoljub.
ANTON GARDEN BO PREDAVAL V KLUBU ŠT. 27 V CLEVELANDU 26. FEBRUARJA.
CLEVELAND, O. — Kot že poročano, je klub št. 27 zaključil prirejati v zimski sezoni predavanja. Zadnjič (dne 22. januarja) je predaval o svojih vtisih s potovanja po Evropi sodrug Josip Martinek, urednik češkega socialističnega tednika, ki izhaja v Clevelandu.
Prihodnje predavanje se vrši v nedeljo 26. februarja popoldne v klubovih prostorih v S.N.D. Predaval bo s. Anton Garden o temi: "Brezposelnost in bankrot kapitalizma". Članstvo, prijatelje našega gibanja in vse druge ki se zanimajo za predavanja vabimo, da pride prihodnjo nedeljo v prostore našega kluba.
Tema, o kateri bo predaval s. Garden, je času primerna, kajti brezposelnost je sedaj akutna in problem, ki je nastal vsled nje, je zaskrbel celo one, ki najrajše govore samo o prosperiteti.
. J. Krebelj, tajnik.
KLUB ŠT. 1 V AKCIJI ZA DOM J. S. Z.
CHICAGO, ILL. — V sredo 15. februarja se je vršila diskuzijska seja kluba št. 1, na kateri smo razpravljali o akciji za zgraditev doma J.S.Z. Sod. Fr. Zaitz, tajnik stavbinskega odseka JSZ. je podal daljše poročilo, Vinko Ločniškar, tajnik klubovnega agitacijskega odbora pa je poročal o dosedanjem delu ter podal nato razna priporočila. Razprave se je udeležilo mnogo sodrugov, vsi v veri, da bo JSZ. imela-v doglednem času svoj dom, če se zanj zavzamemo ter prispevamo kolikor kdo more. Klub št. 1 je vplačal dosedaj $3,000 v stavbinski fond, $2,000 pa ima obveznosti. V Chica-gu in Ciceru je vzelo delnice 39 posameznikov, večinoma člani in članice kluba št. 1.
Seja je po končanih razpravah izvolila nov agi-tacijski odbor za Dom J.S.Z., v kateremu so Vinko Ločniškar, Frank Margole, Donald J. Lotrich, Fred A. Vider in Frank Zaitz.
Bilo je sklenjeno, da bo prva klubova prireditev prihodnjo jesen (dne 21. oktobra v ČSPS.) namenjena v prid našega doma — to je, prebitek gre v fond za Dom JSZ. Nadalje je bilo zaključeno, da se izda srečke v ta namen, dobitek pa bo slika "Cvetje", ki je delo s. H. G. Peruška. Na razstavi je bila cenjena $75.
Novi agitacijski odbor bo poročila o svojem delu redno objavljal. — P. O.
ALI STE ŽE NABAVILI VSTOPNICE ZA PREDSTAVO "ZDRAVNIK PROTI SVOJI VOLJI"?
CHICAGO, ILL. — Že dolgo ni bilo na čikaškem odru tako dobre komedije kot je "Zdravnik proti svoji volji". Vprizorjena bo v nedeljo 8. aprila v dvorani ČSPS. Vstopnice v predprodaji stanejo 75c, pri blagajni $1. Vsakdo naj si jih nabavi čimprej. Ako jih želite pet ali več, sporočite tajniku Peter Berniku, 2758 S. Ridgeway Ave. (telefon Lavvndale 3625), ali pa na naslov "Proletarca", da vam jih pošljejo. Neprodane po predstavi lahko vrnete, prodane pa plačate po predprodajni ceni. — P. O.
SEJA KLUBA ŠT. 1 IN DISKUZIJA.
CHICAGO, ILL. — Redna seja kluba št. 1 se vrši v petek 24. februarja ob 8. zvečer v dvot-ani SNPJ. Vse tiste, ki še niso obračunali vstopnic ki so jih imeli za eno ali drugo naših priredb, prosimo, naj stvar urede na tej seji.
Po izčrpanem dnevnem redu slede poročila o našem pevskem zboru "Sava" in potem bo razprava. Bo važna in je v interesu kluba, da se vsi udeležite te seje. Referat o zboru bo podal Frank Alesh.
V	Chicagu je še mnogo naših rojakov, ki bi bili dobri aktivni člani kluba št. 1. Privedite jih dne 24. feb. ter jih predlagajte v sprejem. Pristopnice dobite pri tajniku na dan seje. — P. O.
■
Z BOJNEGA POLJA PREMOGARJEV V PENNSYLVANIJI.
V	zadnji številki me ni bilo na izpregled, das-i sem obljubil. Urednik se pritožuje, da mu manjka prostora, dohodkov za povečanje lista pa uprava v slabih časih ne more iskati. Tudi se slabo brigamo za svoj list — in da vam povem prav po pravici, ne čudim se, da ima Pittsburgh Coal kompanija tako moč. Ona ve kaj pomeni organizacija, politična moč in TISK. Mi stavkarji pa smo pustili v prvi vrsti SVOJ list — "Proletarca".
Kot ste že čitali tudi drugod, se je en senator zavzel za nas ter predlagal, da naj se uvede preiskava. Pennsylvanski senator Beed ali kar je že, je rekel, da mu je ljubo, toda preiskava naj bo nepristranska. Že to znači, da hoče naj bo pristranska v prid baronov in njihovih lakajev.
Pred nekaj dnevi sem čital "Radnika". Piše o neki seji premogarjev v Ohiju in jih hvali, ker so razbili shod "Lewisovi mašini". Isto poročilo so prinesli njihov letaki in njihov dnevnik v angleščini. Čitali so ga tud bosi in so se — smejali. Poročilo je v vseh podrobnostih opisovalo, kako so odborniki unij ohij-skega okrožja skušali da vodijo sejo, pa so "progresivni" rudarji rjoveli, vpili ter ropotali, dokler niso dobili kontrole nad zborovanjem, odborniki lokalov U.MAV. in distriktne organizacije "pa so vsi poparjeni odšli". Kako hudobno so se režali najeti lopovi, in ko sem zvečer še enkrat pregledal tistega "Radnika", sem premišljeval, če niso najeti kompanijski ljudje več ali manj odgovorni za taka provokativna poročila in za provokacije na sejah unijskih lokalov. V čem naj koristi "progresivnim" rudarjem, če se koncentrira boj unijskega članstva proti odbornikom in njihovim plačam? Če bi bil predsednik U. M. W. recimo komunistični prvak Foster, in tajnik kak drug njihov človek — bi tudi vzela plače! Mar jo niso vzeli v "kampanji" za osvoboditev Saco in Vanzettija? Ali delajo
komunistične pristalice takozvanega Pennsylvania-Ohio Miners Relief komiteja brezplačno, ali za — plačo?
Bilo bi slabo za unije, če bi najemale ničle na svoja vodilna odborniška mesta. In ni krivda Lewisa, da je predsednik U.M.W., ampak je krivda tiste mase, ki kritizira in vpije kadar ji pride voda v čevlje, drugače pa je brezbrižna in veliko bolj nepoštena kot so Lewisi. Korumpirana, kapitalistično orientirana vodstva unij so odsev brezbrižnih članov, ki so danes komunisti, jutri kukluksklanovci, pojutrišnjem se pa prijavijo za — skebanje.
Že dolgo let pripovedujemo socialisti: Člani unije, prihajajte na seje! Čitajte svoje unijsko glasilo. Udeležujte se razprav. Glasujte na dneve volitev in oddajte svoje glasove POŠTENIM kandidatom, ne pa tistim, ki vas varajo od skrajne desne in od skrajne leve.
Učiti ljudi je zelo nehvaležno — to sem spoznal. Opozarjam naše rudarje: To in to pišejo listi v Pitts-burghu — kupi na časopisni stojnici blizu postaje Union še te in te zunanje liste, boš videl kako je — a nočejo. Če pa pride naokrog kak kompanijski agent pod plaiščem radikalnega ali "patriotičnega" agitatorja, pa ga takoj poslušajo.
Želim, da me razumete. Vprašal bo ta ali oni: Kako naj razločimo, kdo je kompanijski radikalec in "unijaš", in kdo ni? Tudi jaz bi rad vedel! Ampak vse tako izgleda, da ima kompanija več 'brihtnih" ljudi na svoji strani kakor mi. Vpijejo o naši bedi, smo lačni, nimamo stanovanj kot se spodobi, smo pro-vocirani, trpimo, naši "unijski voditelji" pa vlečejo plačo. Zakaj ne bi tudi VPILI ENAKO NA GLAS, da voditelji kompanij vlečejo še večjo plačo! V Ameriki je tak sistem — če nam ugaja ali ne: Unijski odbornik, ki ni nič, nikjer poznan, ki nič ne razume in je brez cvenka, ne more nikamor, ne šteje ničesar! Mora biti ali moder in "znan" ter "prominenten", ali pa se v dosego cilja poslužuje bomb in groženj. Če je len, jemlje samo plačo.
Že dolga leta se trudimo socialisti napraviti iz unije premogarjev vzor unijo. Napredovala je idejno in v članstvu. Prišla je vojna, in potem "progresivni" bloki, in tako je šlo vse naše delo dolgih let v nič. Reakcija je triumfirala, kompanije triumfirajo, premo-garji in njihove družine pa trpe.
Kje so voditelji "progresivnih" rudarjev v Penni, tisti, ki so rogovilili med nami tekom zadnijh sedmih let? Kje so odborniki, uredniki in kolektorji "progresivnih" majnarjev v Pennsylvaniji? Ali so bili res progresivni? Ali ni možno, da so s svojo sladko govorico preprečevali le resnični napredek rudarjev ter služili namenom kompanij v vlogi agentov provoka-torjev? Rudarji, vi sodite, vi ste tukaj že dolgo, ste bili v borbah že mnogokrat, in boste v stanju razsojati. Jaz pravim: Lewis in njegovi ljudje so reakcionarji, služijo politki kapitalističnih strank, s svojo taktiko otežkočajo našo borbo, in tudi pravim: še veliko bolj jo otežkočajo agentje provokatorji v vlogi "radikal-cev". Kdor vidi naš boj, našo bedo, našo nagoto, razume to mojo trditev. In bom pisal še. več, da povem vse, kar mi je na srcu. —• X. X.
Atmosfera v glavnem odboru K. S. K. J. zopet "hladnejša"
V času, ko se je slovensko in deloma tudi hrvatsko časopisje pečalo z SNPJ. in razun malih izjem udrihalo po njenem glavnem odboru v interesu reakcije in gotovih agentov, se je vršila v KSKJ. velika bitka, ki bi se prav gotovo razvila v krvavo, če bi bili "razburjeni duhovi" vedno skupaj. V SNPJ. in v njenem odboru že dvajset let ni bilo takega boja kakor ga ima KSKJ. od svoje pittsburške konvencije dalje.
Vzroki so razni. Joliet, kjer je glavni urad KSKJ., bivši "ameriški slovenski Rim", odbija z zadnjimi napori udarce, ki prihajajo iz Clevelanda, Chicaga, She-boygana itd. Joliet ni še pozabil, da je bil dolgo vodilna naselbina v slovenskem klerikalnem svetu in če že ne drugega, bi si rad ohranil vsaj senco. To je torej borba za "prestidž". So pa tudi druge — naprimer za ekonomske interese raznih posameznikov in treba je priznati, da nekateri v tem boju zastopajo tudi interese članstva.
Dasi je KSKJ. "najstarejša" in priznana "katoliška" slovenska podporna organizacija, je v gospodarstvu in v zavarovalninskem sistemu zelo nerodna in starokopitna. Kadar ji voz v enem ali drugem oziru odpove, pa se zateče po nasvet in po sredstvo v pravila SNPJ., in nato leze zopet dalje . . .
Bolj kot v katerikoli drugi organizaciji pa se v KSKJ. tepejo za "korita". Dasi na njihovih sejah molijo ob pričetku in na koncu ko so že vsi utrujeni od krega, očitkov in zmerjanja, bi med njimi zamanj iskal "krščanske ljubezni" in "bratstva". Pa so se vendar pobotali.
Mr. Zulich, Zalar, Černe, Grahek, Opeka, Grdina in drugi so se smrtno sporekli posebno radi — bondov. Kupovali so jih le od enega agenta, zelo površno, in zato so se tisti, ki niso imeli nič "zraven", razjezili. To je potem povzročilo zamere in nato se je začel blazni kreg. Na sejah so se obkladali z raznimi priimki, med katerimi so bili oni, ki merijo na nepoštenost, najpogostejši. Rev. Černe je prisegal, da je nekdo pri kupovanju bondov napravil tisočake, KSKJ. pa je na škodi za mnogo tisoč. Nekateri gl. odborniki so skoro do pike soglašali z njim in podprli njegovega "Gladijatorja", ko pa so videli, kako se je črv "ko-mišna" zajedel v rane KSKJ., so ga začeli rotiti, naj za božjo voljo preneha. Poslali so k njemu duhovnega vodjo, pisali so mu pisma, apelirali so na njegovega škofa in ga končno zatožili pred gl. porotnim odborom. Rev. Černe pa je pil in pel svojo hujpadija-huj-pada naprej — češ, vi kot katoličani nimate pravice soditi duhovnika. "Sodili te bomo kot člana, ne kot duhovnika," je modroval en porotnik, ali kakor je njegovo tolmačenje logično, ni obveljalo. Rev. Černe je duhovnik. Lahko zmerja, lahko laže, lahko govori resnico — on je duhovnik in porotniki lajiki v KSKJ. nimajo pravice, da sodijo "božjega namestnika".
Na januarski letni seji KSKJ. so se odigravali zelo viharni prizori. V Jolietu je malokdaj toliko vpitja kot ga je bilo tedaj. Eni so samo apelirali: Za božjo
V nedeljo 4. marca ob 9. dopoldne zborovanje zastopnikov klubov J. S. Z. in društev Izobraževalne akcije J. S. Z. v Jugoslovanskem domu, WEST PARK (v Clevelandu), Ohio.
voljo, kaj bo z našo Jednoto! Pomirite se! Pomirite se!
In so sklenili, da bodo bonde kupovali "od večih agentov" ter "pod boljšimi pogoji", in da se ne bodo več zmerjali v pismih in v listih ter na sejah in da bodo v bodoče zopet "složno" delovali.
Pomirjenje je samo navidezno, kajti spor je pregloboko ukoreninjen, da bi se ga dalo na tak način iztrebiti.
Kar se tiče gospodarstva, je ta list opozarjal KSKJ. že 1. 1920, da gotovi odborniki ne pazijo nič kaj preveč na njene interese, veliko bolj pa se zanimajo za svoje. Če bi postali oprezni takrat, pa bi sedaj ne zašla v te boje, ki so nekaterim prizadejali toliko neprijetnih ur in organizacija bi gospodarsko ne bila toliko oškodovana.
Napredovanje angleškega zadružništva
Zadruge v Angliji so v letu 1925 napredovale za 215,000 novih članov in petdeset milijonov dolarjev v imovini. V vsej Angliji je bilo 1. 1925 okrog 6000 večjih zadružnih trgovin in podjetij, ki so organizirane v razne centrale ki se stalno izpopolnjujejo. Statistika zadružnega delovanja, ki je bila objavljena v prošlem letu, izkazuje napredek angleškega kooperativnega gibanja na vseh poljih njegovih aktivnosti.
PREDAVANJE "SLOBODNE GOVORNICE" V CHICAGU,
CHICAGO, ILiL. — George Kutuzovič bo v petek 24. februarja predaval v prostorih Jugoslavenskog Prosvjetnog Udruženja, 1345 W. 18th St. Predmet: "S. S. Kranjčevič kao čovjek i pjesnik". Vstopnina prosta. Začetek ob 8. zvečer. — Odbor "Slobodne govornice".
NESLOGA JE ZA DELAVCE POGUBNA.
SUBLET, WYO. — Svoječasno smo naznanili, da priredi klub št. 15 JSZ. zabavo v pomoč stavkarjem in za pokrivanje klubovih izdatkov, ki se je vršila 5. februarja.
Priredba bi se obnesla veliko bolje, če bi bilo vsaj malo več složnosti med rojaki. Nekaj prebitka je vendarle bilo, ki se ga pošlje na pristojno mesto.
Ob tej priliki ne morem kaj, da ne bi dal rojakom tole priporočilo: "Nagajati" in kritizirati je najlaglje. Ampak to nas ne privede nikamor razun v polome. Delajmo složno vsaj tisti, ki se odprto prištevamo na-prednjakom in zavednim delavcem, in dajmo se ogibati vsega, kar razburja ljudi po nepotrebnem. Proč z osebnostmi.	Frank Lark, tajnik kluba.
POPRAVEK K POROČILU O STAVKOVNEM FONDU V VZHODNEM OHIJU.
GLENCOE, O. — V "Proletarcu" z dne 16. februarja je bilo priobčeno poročilo o delitvi podpore slovenskim stavkarjem in njihovim družinam v vzhodnem Ohiju, v katerem je med drugimi tudi postavka, da smo prejeli iz^Girarda $20. Vsota je označena s pojasnilom: "John Košin, zbrano v pomoč stavkarjem v Girardu, O., $20.00."
Pravilno bi se moralo glasiti, da je to vsoto prispeval klub št. 222 JSZ., Girard, Ohio, iz svoje blagajne.
Klub v Girardu prosimo, da nam to pomoto oprosti.	Nace Žlemberger.
OHIJSKA KONFERENCA «F* S« Z.
vprizori s sodelovanjem
DRAMSKEGA ODSEKA KLUBA ŠT. 232 J. S. Z.
v Barbertonu
na predvečer svojega zborovanja v soboto 3. marca ob 8. zvečer
v Jugoslovanskem Narodnem Domu
na West 130 cesti
WEST PARK, OHIO
socijalno dramo v dveh dejanjih
"GROBOVI BODO
H
IZPREG0V0RILI
OSEBE:
Ivan Klarič, mizar.................John Gaber
Marija, njegova žena ............Mary Steblaj
Stari Klarič, Ivanov oče ............Luka Može
Gospa Bašič, soseda ..........Josephine Platnar
Pavel Prstič, nekdanji Ivanov tovariš,
......................... Lovrenc Frank
Josip Kolar, hišni gospodar ........Frank Poje
Štefan Vernic, tajnik strokovne
organizacije, ............Frank Markovich
Gospa Reich, } odbornice .....Mary Fidel
Gospa Jankovich. )" krščanskega . . .Trisa Sonoff
l dobrodelnega Gospa Škrtič, J društva	Agnes Jankovich
Skrb..........................Jenie Jankovich
Režiser John Gabor.
Vstopnina 50c, otroci v spremstvu prosti.
PO PROGRAMU VESELICA.
Odbor vljudno vabi občinstvo sirom Clevelanda, da pride na to predstavo. Naslednji dan se v isti dvorani vrši konferenca J.S.Z.
12
PROLETAEEC
CHICAGO ZA STAVKARJE.
CHICAGO, ILL. — Če se vsedeš k mizi trikrat na dan, in žena ne plaka, in otroci nimajo vzroka da bi se pritoževali, tedaj je to dobro. In je dobro da pomisliš, da je mnogo tisoč družin, kjer je glad stalen gost, v katerih ni oblek, ne veselja — kajti očetje in sinovi se že mnogo mesecev bore, da bodo z vsem tem preskrbljeni bolje kot so bili v negotovi prošlosti. Medtem pa se je med njimi povečala beda.
Njihova borba je poštena, je pravična in ne zahteva ničesar do kar rudarji ne bi bili upravičeni.
Rojaki delavci, delavke, pomagajmo jim! V Chi-cagu smo storili nekoliko, da jim OLAJŠAMO bedno stanje v BITKI. Člani in prijatelji kluba št.l so zbrali več zabojev obleke, večinoma dobro ohranjene, ki je pomenila izdatno pomoč. Njena vrednost je cenjena na tisoč dolarjev in več. Klub št. 1 jo še zbira, in kdor jo more kaj utrpeti, naj jo pošlje na urad "Pro-letarca", ali pa sporoči telefonično, da jo kdo naših članov pride iskati na njegov dom.
Društvo Francisco Ferrer št. 131 SNPJ. je priredilo v pomoč stavkarjev "Bunco Party", ki je prinesla v ta namen $109.22 prebitka. Žensko društvo Nada št. 102 SNPJ. je priredilo domačo zabavo v pomoč stav-karjem, katere prebitek znaša $129. Društvo Slavija št. 1 je prispevalo iz svoje blagajne in zbralo v ta namen $3'4.75. Odzvala so se tudi druga društva, kot "Narodni Vitezi" št. 39, SNPJ., "Slovenski Dom" št. 86 SNPJ. itd.
Ker se borba nadaljuje, in so rudarji bolj in bolj odvisni vod pomoči svojih bratov izven stavkovnih okrožij, je potrebno, da imamo to v vidiku in da pomagamo naprej. — Bivši premogar.
KONVENCIJA OHIJSKE SOCIALISTIČNE STRANKE.
CLEVELAND, O. — V soboto in v nedeljo 26. februarja se vrši v židovski dvorani na 147. in Kinsman Rd. konvencija socialistične stranke države Ohio, ki bo razpravljala o raznih svojih in splošnih delavskih problemih ter o agitaciji, in ob enem bo nominirala kandidate v razne državne urade. Letos, se namreč vrše v Ohiju poleg zveznih tudi državne volitve.
Naloge, ki jih ima ohijska soc. stranka, so velike. V koliko jih bo v stanju izvršiti, odvisi pač od delavcev samih. Čim več sodelovanja in moralne ter gmotne podpore, toliko boljši bodo rezultati. Medvojna fu-rija, povojna reakcija, progoni in "komunistične" gonje — to so stvari, ki so oslabile našo stranko in
vzelo bo še mnogo težkega dela, predno postane kot organizacija to kar je bila. Vsled napadov od vseh strani in vsled strahu pred reakcijo je pred leti izgubila pravico do svoje rubrike na glasovnici, in da jo dobi, mora nabrati do 25,000 podpisov na nomina-cijske peticije
Težkoče so torej velike. Ampak delavstvu ne preostaja drugega kakor da se zopet poprime agitacije in organizacije, če hoče svojo stranko v prid svojih interesov. Ker druge stranke, ki bi za delavce prišla v poštev ni, je najboljše, da se oni ki "čakajo" pridružijo socialistični stranki takoj ter se bore pod njeno zastavo proti izkoriščanju, brezposelnosti, indžunkš-nom in vsem drugim krivicam ter za boljše življen-ske razmere.	John Krebelj.
MILIJON
Francoska burleska v 5. dejanjih (Berr in Grillemand)
vprizori
Slov. dram. društvo "IVAN CANKAR"
v nedeljo 26. februarja 1928
na odru S. N. Doma,
6417 St. Clair Ave.,
CLEVELAND, OHIO.
Popoldne 2:15, zvečer 7:30
popoldne .... 50c VSTOPNINA: zvečer pri blag. 60c v predprodaji . 50c
Predprodaja vstopnic pri Mrs. Mary Kushlan, v S. N. Domu.
Reiira Ralph Danilo.	Ccdba Sovereign orkester.
Igra je polna misterije. Kaže življenje pariških umet niških ciganov, pariških tatov in apašev. Obilo smeha in napetosti. Vas vabi
Slov. dram. dr. "Ivan Cankar".
ZADRUZNA BANKA V LJUBLJANI
se priporoča rojakom v Ameriki za vse finančne transakcije.
Njene ameriške zveze so: 1.) S. N. P. J. v Chicagu. 2.) Amalgamated Trust and Savings Bank, Chicago, HI., Ill West Jackson Blvd. 3.) Amalgamated Bank of New York, 11—15 Union Square, New York. 4.) Frank Sakser State Bank, New York.
Hranilne vloge obrestuje
nevezane po 5% vezane po 7%
Denar za našo banko se lahko pošlje eni teh bank s pristavkom:
Na račun Zadružne banke, (On account of Zadružna Banka), Ljubljana, Jugoslavia
Zadružni banki pa je treba sporočiti, koliko in kam se je denar nakazal in kakšnemu namenu naj služi. Obračajte se v vseh bančnih in podobnih poslih na naš zadružni zavod.
PRIREDBA V WAUKEGANU ZA SPOMENIK MIROSLAVU VILHARJU.
V	nedeljo 29. aprila se bo vršila v Slovenskem narodnem domu ,v Waukeganu slavnostna priredba, katere prebitek je namenjen za spomenik Miroslavu Vilharju, ki bo postavljen v Planini pri Rakeku.
Pesnik Vilhar je bil rojen 7. novembra 1818, torej pred sto desetimi leti. Imel je spomenik v Postojni, pa ga je fašistično divjaštvo omadeževalo.
V	posebnem letaku piše starokrajski odbor za Vilharjev spomenik med drugim:
"V spomenici Miroslavu Vilharju 1. 1906. piše dr. Josip Tominšek: 'M. Vilhar se kot pesnik in skladatelj po obsegu in po umetniški višini svojih proizvodov ne more meriti s kakim velepesnikom ali velesklada-teljem,; po svojem vplivu na široke sloje slovenskega naroda pa ga lahko štejemo med prve naše može. Ne smemo ga presojati le z ene strani, ampak kot celega človeka ... Za širno Notranjsko je on opravil tekom 20 let toliko, kolikor je učinilo v drugih krajih skupno šele več mož in raznih činiteljev'."
Kot pesnik se je Vilhar takole predstavil ("Pesmi", 1860, 155):
Jaz nisem Prešernu ne Vodniku stric;
Nabral pa sem nekaj domačih cvetlic.
Bil je človek domoljubja, skladal je domoljubne pesmi ter je po svoje pomagal, da se je slovenski kmet dvigal v ponosu. Odvajal ga je od omalovaževanja svoje govornice, ter ga učil, da je tudi njegov jezik lep, da je vreden samega sebe in da bo vreden več, če se bo znal uveljaviti.
S sodelovanjem Slov. nar. doma, organizacij in posameznikov bomo imeli kot omenjeno prej Vilharje-vo slavnost v Waukeganu dne 29. aprila. Podrobnosti sporočimo pozneje.
Matija Pogorelec.
O RAZMERAH V CANONSBURGU. — "POROČNA NOČ" PRIDE NA NAŠ ODER.
CANONSBURG, PA. — Iz naše naselbine dopisi v Proletarcu niso pogosti, dasi je aktivna v marsičem, torej nismo v zadregi, kaj naj bi poročali.
Brezposelnost je zadela tudi naš okraj. Dasi razne delavnice več ali manj obratujejo, je brezposelnih delavcev zelo veliko.
V	društvenem življenju je položaj bolj razveseljiv. Imamo štiri podporna društva, klub JSZ., dramatično društvo "Soča", tamburaški zbor, pevski zbor, zadružno prodajalno, hranilno in posojilno društvo in še. marsikaj drugega, tako da bi se šli skoro kosati s Cleve-landčani.
Največje tukajšnje društvo je "Postojnska Jama" št. 138 SNPJ., ki ima tudi veliko dvorano s prostornim odrom. V nji se vrše razne naše priredbe, med njimi tudi dramske predstave. "Soča" da od vsake svoje predstave dvorani oziroma društvu polovico prebitka.
V	nedeljo 4. marca ob 2. popoldne vprizori "Soča" Ivan Molekovo dramo "Poročna noč", ki ima tri dejanja in predigro. Igrana je bila z uspehom že v raznih naselbinah. Slovensko občinstvo tu in v okolici je vabljeno, da pride na to predstavo či mmnogo-brojneje. Vstopnina je 50c za osebo, za otroke od 6. do 16. leta lOc. Na svidenje dne 4. marca!
John Kern.
®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®
®	m
®	C T leposlovna, poljudno-znanstvena in politič-	®
^	Jr UL1 -L/1 J./0 na revija za slovensko delovno ljudstvo v	®
(g)	= Zedinjenih državah, Jugoslaviji, Avstriji in	Jgj
®	Italiji.	^
®	Izhaja mesečno. Stane za Ameriko $1.50 na leto.	(§)
Kdor pošlje tri celoletne naročnine na "Proletarca" v znesku $9.00, dobi revi-	®
x	jod "Pod lipo" skozi vse leto ne da bi njega stalo kako vsoto. Plača jo "Pro-
^	letarec".	§
®	Kdor poravna naročnino, ali se naroči na "Proletarca" z nova za celo leto	(g)
®	($3.00) mu je treba dodati le še $1, skupaj $4, in prejemal bo skozi leto dni	®
®	"Proletarca" in "Pod lipo".	®
d)	Zastopnikom, ki agitirajo za razširjenje "Proletarca", sporočamo, da imajo	^
®	pri dobivanju naročnin na revijo "Pod lipo" iste ugodnosti kot za "Proletar-	@
®	ca". Poslužujte se "Proletarčevih" potrdilnih knjižic. Vselej pa navedite ime	®
®	"Pod lipo", če je naročnina za "Pod lipo".	®
H	Sodrugi in somišljeniki: Za tri celoletne naročnine na "Proletarca" do-	®
^	bite revijo "Pod lipo".	®
(§)	Za $4 dolarje dobite "Proletarca" in "Pod lipo" skozi celo leto. Poslužite	(g)
®	se priložnosti. Naročila sprejema upravništvo "Proletarca", ki je glavno za-	®
®	stopstvo revije "Pod lipo" za Zedinjene države.	®
®	®
®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®<8)
Vojna za krušni trg v Chicagu
Kot razna podjetja, tako se tudi trgovine združujejo, centralizirajo, ali pa operirajo s stoterimi podružnicami. V Chicagu prideta v poštev z mnogimi trgovinami grocerijskega in podobnega blaga National Tea Co. in Atlantic & Pacific. Obe imati svoje pekarne. Prva vposljuje unijske delavce pod unijskimi pogoji, druga operira svoje pekarne na bazi "odprte delavnice". Svojim pekom, med katerimi je mnogo oženjenih, plača od $20 tedensko. Delavnik je dolg in delavce nečloveško naganja.
Ker si obe družbi konkurirati, je slednja znižala cene kruhu v namenu, da National Tea kompaniji onemogoči konkurenco. Če ena kompanija plača svoje delavce še enkrat več kakor druga in jih ne naganja kakor druga, so njeni produkcijski stroški naravno veliko višji od druge, in če začne druga cene zniževati do skrajnosti in če hoče prva slediti, bo delala izgubo. V tem je zapopadena krušna vojna med trgovinami omenjenih družb. V slučaju, da Atlantic & Pacific izrine National Tea kompanijo s krušnega trga, bo potem cene kruhu zopet naglo dvignila, odjemalci in peki pa bodo dvojno na škodi. Tekmovalci za profi-tom se poslužujejo umazanih metod in delavci se morajo naučiti to razumeti.
"KAJ BI MORALI DELAVCI VEDETI" V SHEBOYGANU ?
To vprašanje se ne tiče samo delavcev v Sheboyganu, Wis., ampak nas vseh vsepovsod. Odgovoril bo nanj s. Ivan Molek v nedeljo 26. februarja ob 2. popoldne v Fludernikovi dvorani. Pridite vsi, da čujete tega predavatelja, ki ga v naši naselbini še ni bilo.
"Milijon"
Slovensko dramatično društvo "Ivan Cankar" v Clevelandu, Ohio, pozivlje tem potom vse rojake širom Clevelanda in bližnjih naselbin na svojo februarsko predstavo "Milijon". To vam je burleska iz življenja pariških umetniških ciganov ter torej velezanimiva. Eden od treh umetnikov, ki so vsi do grla zadolženi zadene v loteriji milijon. Slučaj pa nanese, da pride suknja, v kateri ima scečko, v roke pariškim roparjem in začne se zato nesrečno suknjo lov po vsem Parizu. Suknja potuje iz rok v roke in ravno, ko jo imajo naši trije prijatelji že v rokah, jim zopet izgine. Lov za suknjo, in milijonom je nadvse zanimiv in zabaven!
. Privede vas tudi k italijanskemu tenoristu Sa-pranelliju, ki bo s svojo italijansko slovenščino in svojim "opernim" tenorjem gotovo zelo ugajal. Vloge treh tičkov^umetnikov so v rokah Vatro Grilla, John Steblaja in Joe Birka. Vodja banditov bo naš Ralph Danilo, Pariško lahkoživko bo predstavljala Mimie Milavec, Marjeto sobarico Mrs. Zofi Birk, Žida, ki misli z 2,000 narediti 20,000 frankov, Joe Mrhar, Beatrice, učiteljico klavirja in sosedo naših treh umetnikov pa Dani Oblak. Nastopi še več drugih igralcev, ki pripomorejo k popolnosti igre. Tenorist Saprarielli je v rokah našega poznanega Frank Pluta, ki ga bo to pot še bolj lomil, kot zadnjič v "Matiček se ženi". Če ga torej hočete videti v vlogi gizdavega "polentarja" pridite gotovo k "Milijonu".
Dram', dr. "Ivan Cankar" je društvo, ki se resno zavzema za gojitev slovenske, drame in torej zasluži vsestranske patronance od slovenskih delavcev v Clevelandu in okolici.
Vstopnina je znižana na 50c v predprodaji in 60c pri blagajni, popoldne pa so vsi sedeži 50c v predprodaji kot pri blagajni.
Torej v nedeljo 26. februarja vsi po "Milijon" v S. N. Dom, Cleveland, O.	Igrovodja.
Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTl.
Naročite «i dnevnik
"PROSVETA".
Liit stane za celo leto $5.00, pol leta pa $2.50.
Ustanavljajte nova druStva. DeBet ilanov(ic) je treba ta novo druitvo. Naslov za list in ta tajništvo je:
2657 So. Lavrndale Ave., Chicago, 111.
| MARTIN BARETIXCIC f
I POGREBNI ZAVOD	f
i -----|
i 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. I
♦!♦	X
SLOVENSKA PEKARNA
Slovencem in Hrvatom
v North Chicago-Waukegan, III.,
priporočamo moderno, higijenično pekarno
"ROYAL BAKERY"
Gospodinje, vprašajte pri vašem trgovcu vedno in povsod za kruh iz naše pekarne.
ANTON F. ŽAGAR,
lastnik
1724 So. Sheridan Rd. Tel. 5524	North Chicago, 111.
ANTON ZORNIM
HERMINIE, PA.
Trgovina z mešanim blagom.
Peči in pralni stroji naša posebnost. Tel. Irwin 2102—R 2.
AD'C RESTAVRACIJA tAl O IN KAVARNA
L. CAP, lastnik 2609 S. Lavrndale Ave., Chicago, III.
Phone Crawford 1382 Pristna in okusna domača jedila. Cene smerne.	Postrežb« točna.
išiasiMMataai^
EI vščipci EI
"ŽURNALIST" JE SAMO BINGELJ.
Naj ne "kani" zabingljati oni, ki ni v to poklican! "Žurnalist" je samo Bingelj; "bržko" čitaš, si prepričan! — Spak.
ODGOVOR NA ZELO ZANIMIVO VPRAŠANJE.
Luzerne, Pa. — Tukajšnje društvo SNPJ. je poslalo nekemu "reliefu" v Pittsburgh za stavkujoče majnarje vsoto $24. — Ali vam je znano, koliko dobe od nje stavkarji?
Odgovor: — Nam ni znano. Če pa vzamemo za ključ dejstvo, da je tisti relief dal od nabrane vsote $18,000 samo $600 stavkarjem, ostalo pa porabil za "svoje" izdatke, potem računajmo, da gre od prispevka vašega društva $8 stavkarjem in ostalo za stroške.
Informacijski biro Pittsbnrške cekarice.
PODJETEN JETNIK.
V neki ječi je dober rojak, ki pošilja na razne naslove stvari, ki jih izdelujejo jetniki. Ljudje mislijo da izdela vse sam in kupujejo. Tudi jetnik je lahko podjeten. —- Anton Bergant, Provo, Utah.
SENATNA PREISKAVA STAVKE PREMOGARJEV.
Torej naša Pennsylvania bo znova preiskana. Vsaka senatna, oziroma kongresna preiskava stane povprečno kakih petdeset do sto tisoč dolarjev, če sem prav poučena. Ako bi senat to vsoto dal v podporo stavkarjem, in ob enem priznal, da so oblasti na strani kompanij in proti ljudskim interesom že sedaj namesto šele po preiskavi, bi stavkarjem v resnici pomagal. -— Pittsburška cekarica,
ZAVIST IN PODPORE.
Na konferenci tajnikov društev SNPJ. v Pa. je eden dobrohoten član, zaveden delavec, omenil "go-
vorico", da John Terčelj pobere najboljši obleko za svoje otroke, ostalo dobe stavkarji. Takih laži ne trosijo baroni, ampak tisti, katerim John Terčelj pomaga kolikor največ more. "Nehvaležnost je plačilo sveta" posebno če delavec pomaga delavcem. — Anton Drobnič.
KAJ BO Z NOVIM LISTOM V JOLIETU?
Jolietska slovenska fara, ki se tepe z Grdinovim sv. Vidom, čikaškim sv. Štefanom, s "šusom purfla" v Sheboyganu in še z marsikom ter marsičem, je pred tedni zaključila, da rabijo ameriški katoliški Slovenci še en list. Dosedaj ni še izšel, ker se Bingelj ni še premislil, pa tudi vprašan ni — bil. — Gregor Drnač, Joliet.
PAMETNO POVEDANO.
Notica v "Vščipcih" o dobri SNPJ., ki pusti nezvestim članom da rujejo proti nji kolikor jim drago, je povedala resnico, ki si jo je dobro zapomniti. V našem mestu so taki člani povzročili padanje društva in ubili med njimi vsako voljo za prihajanje na seje. Nekaj bo proti taki hibi potrebno ukreniti. — Član v državi Columbine.
KAJ JE RAZLIKA V RAZDALJI?
Iz Bridgeporta v Neffs je ravno tako daleč kakor je iz Neffsa v Bridgeport. Mama Dernačeva naj si to zapomnijo. In če gora noče k Mojzesu, naj gre Mojzes-k gori. — Šenica.
ZA KOGA JE DOM NA SEVERNI STRANI COLLIN WOODA ?
Ali so socialisti koristili Slov. del. domu, aH mu niso? Niso —pravijo eni! Ven ž njimi, vpijejo drugi. Dom stoji. Groši, ki so jih prispevali socialisti za dom, se od drugih ne poznajo. Da bo mir, predlagam in podpiram: Socialisti naj bodo doma v svojih domovih, v Delavskem domu pa se naj obnašajo kot tujci. Tega naj puste naprednjakom, namreč samo onim, ki verno
Kadar želite lepo oljnato sliko, ki je delo slovenskega umetnika, bodisi da jo mislite komu pokloniti kot darilo, bodisi da bi jo radi zase, se obrnite na
PRUSHECK STUDIO,
141 Asbury Ave., Evanston, 111.
Frank Mivšek SfeTSg
Waukegan, III.	Phone 2726
Tel.: Crawford 2893.
Dr. Andrew Furlan
edini slovenski
ZOBOZDRAVNIK
V CHICAGU
3341 West 26th Street.
Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 6. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop.
DR. JOHN J. ZAVERTNIK
ZDRAVNIK IN KIRURG
Urad, 3724 West 26th Street Stan 2316 So. Millard Ave., Chicago, III.
Tel. na domu Lawndal* 6707, t uradu Crawford 2212-2213. Ura-duje od 2. do 4. pop., izvzemii torek in petek, in od 6. do 8. zveier vsak dan.
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-sjalij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih za stav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih instrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-BIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih t« hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Pilite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
delajo zanj. Ej, vi socialisti, specialisti, biciklisti — ostanite zunaj! Klerikalci, vi ste preskrbljeni, imate svojo kučo. Komunisti — teh pri nas ni, so odšli v Rusijo. — Domovec.
NIMAJO "ZVEZE".
Če gotovi "Ferrerjevi" funkcionarji nimajo zveze z Binglji, kdo pa jim pove notranje skrivnosti še pred-110 so sporočene društveni seji? Kje je Bingelj izvedel, koliko "društev je podprlo "okrožnico", če ni "zvez"? Kdo mu je pravil o razpravah na seji gl. odbora? Ni lepo, če se človek "sramuje" svoje družbe.
SEPIČ ŠEPA.
Bivši tajnik bivšega "progresivnega" bloka SNPJ. se jezi, ker je podpora stavkarjem, ki prihaja od zavednega delavstva na stavkovni odbor v vzhodnem Ohiju, pravično razdeljena. Samo to je vzrok, čemu se njegovi ljudje ne togote nad onimi v svojem taboru, ki nabrane vsote v pomoč stavkarjem porabijo večinoma zase.
IVAN MOLEK BO PREDAVAL V SHEBOYGANU.
SHEBOYGAN, WIS. — V nedeljo 26. februarja bo prvič v Sheboyganu predaval s. Ivan Molek. Povabil ga je klub št. 235 JSZ., ki je predavanje aranžiral. Vršilo se bo v Fludernikovi dvorani. Pričetek ob 2. popoldne. Predmet predavanja je: "Kaj bi morali delavci vedeti?"
LISTNICA UREDNIŠTVA.
La Salle, III. — Ni bilo mogoče v tej številki. Prihodnjič.
Sublet, Pueblo, itd. — Kadar želite razmnožitev kopije dopisa, da ga pošljemo še drugim listom, bo vplivalo veliko bolje, če jih podpišete s pravim imenom .
Dopisi, ki niso priobčeni v tej številki, pridejo na vrsto prihodnjič.
MALO PRIMERJANJA V PLAČAH.
Na zadnji seji gl. odbora KSKJ. so članom finančnega odbora, ki ima opravljati približno iste funkcije kot gospodarski odbor v SNPJ., povišali plače na petdeset capakov mesečno. Na razne apele sta si člana Gospodaric in Žulič znižala plačo prostovoljno iz $50 na $25, dokler se članstvo ne uveri, da je tak odbor koristen in da lahko prihrani tisočake. Frank Opeka, glava finančnega odbora, prejema $50 mesečno. Gospodarski odbor SNPJ. pa prejema: predsednik desetak in ostala člana vsaki petak na mesec.—Statističar.
ZA WAUKEGAN.
V soboto 3. marca bo zanimivo predavanje pod avspicijo kluba št. 45 JSZ. v Waukeganu. Pazite na naznanilo v prihodnji številki.
VAŠ JEZIK VAM POJASNI.
Jezik je zrcalo želodca. Če je odvajalni sistem razdražen ali vnet, vam to jezik pove, in potem veste, da je čas popraviti hibo, kar najsigurnejše stori Triner-jevo Grenko Vino. Od 1. 1890 ima to zdravilo najboljši sloves kot najzanesljivejše laksativno sredstvo v slučajih neprebave, zaprtja, slabega teka in plinov. Dobi se to zdravilo pri vseh drugistih. Pišite na Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111., za BREZPLAČEN VZOREC. Priložite lOc za pošiljalne stroške.
KUPON ZA BREZPLAČEN VZOREC:
Ime ............................
Ulica...........................
Mesto in država ...................
N.-3 •
VEČ KOT
40 LET
služi ta banka verno in pošteno vsem, ki njeno službo potrebujejo v bančnih poslih. Tisoče ljudi ji je poverilo prihranke, kateri znašajo mnogo milijonov dolarjev.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
vogal zapadne 19. ul. in Blue Island Ave., Chicago, III. Največja slovanska banka v Ameriki.
URADNE URE: od 9. zjutraj do 4. popoldne, v pondeljek in soboto od 9. zjutraj do 8. zvečer.
ZA VELIKONOČNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO SE OBRNITE NA NAS