MiIoš Vesel Kraljevič Solzica Takšnega kraljeviča fiotovo fe niste videli. To vam je princ, da se — pa kaj bi govorili! Če se le spomnim nanj, me jeza popade. Ta kraljevič je začel z jokom že v povojih. Takrat mu seveda tega še ni nihče zameril. Prigovarjali so rau in ga tolažili, da ne bi jokal, a vse zaman. Včasih je prenehal, pa samo zato, da bi si nabral sape in začel iznova. Večkrat je prejokal ves dan. Zato so mu pravili kralje-vič Solzica. Vidite, to ime mu je ostalo in jok seveda tudi. Ko so ga prvič po-stavili na noge, se je začel cmeriti-Ko si je prvič potolkel nos, je pro-slavil to z jokavim koncertom. Z jokom je vstajal, z jokom je hodil spat. Zjutraj je prelival solze v mleko, opoldne je z njimi solil cmoke in zvečer je kopal v solzah hrenovke. Solzil se je, koder je hodil. Ko so ga prvikrat peljali v šolo, je postala stezica skoraj blatna od njegovih solz. Potem pa se mu je šola pri-ljubila in cmeril se je, ko je moral iti domov. Nato se je začel učiti poštevanko in je jokal, da so se mu kar lasje ježili. Ko se je poštevan-ko naučil, je spet jokal, češ, da ni-ma ničesar, da bi se učil. Pravim vam, otroci. od jutra do večera je bil na redu samo prinčev jok. Sčasoma ni mogei nihče več po-slušati tega neprestanega javkanja. Služabniki so gospodu kralju od-povedali službo, vzgojitelji so se izgovarjali, da morajo iti v tujino študirat, stara pestunja si je izpro-sila dopust, češ da mora na pogreb stare mame, in tako je ostal pri kralju samo stari kuhar, katerega prinčevo jokanje ni motilo, ker je bil gluh kakor poleno. Odslej si je moral princ delati vse sam. In saj veste: vsi princi so nekoliko nerodni; vsak hip mu je padlo kaj na noge in potem je bilo spet joka več ko preveč. Gospod kralj ni imel na glavi že nobenega lasu več in to ga >e jezilo, ker ga je krona preveč tiščala in ker je plešast kralj videti kaj malo do-stojanstven. Ampak kaj naj stori? Če je princu prigovarjal po do-brem, ni pomagalo, če ga je usekal z žezlom, je bilo še hujše. Princ je potem še bolj tulil, in škoda je bilo žezla. Naposled je storil gospod kralj to, kar delajo vsi kralji, kadar jim, kakor pravimo, voda v grlo teče. Obrnil se je na svoje narode za po-moč. Polovico kraljestva in še dve njivi za krompir je obljubil tiste-mu, ki bo ozdravil nesrečnega prin- ca in mu osušil njegov neusahli studenec solz. Pomislite, polovico kraljestva! Gospodu kralju se je k kar vrtelo po glavi. Saj veste, če bi . bila princezinja, bi kralj ponudil 1 njeno roko in to bi bilo cenejše, ampak imel je samo tega objokane- , ga princa. Pa kaj bi si belil glavo; tudi če bi moral primakniti še eno njivo za kumare, samo da bo v kra- Ijevih dvoranah spet mir. Se ne vem ne, ali je dal kralj na-Iepiti plakate ali pa je to oglasil ra-dio, gotovo je, da je za ta oglas iz-vedel Kočevarjev Jurček in takoj sklenil. da bo princa ozdravil. »To bi bilo čudno, da ga ne bi naučil česa boljšega kakor jokanja!« Ve-selo je zažvižgal in kmalu je bil pred gradom. Pred grajskimi vrati je vrgel nase materino poročno krilo, si prilepil umctno brado, po-trkal, prijel za kljuko, vrata so se pdprla, iii ker se ni zganila niti miška, jo je Jurček mahnil narav-nost proti kraljevim dvoranam. Na hodniku je srečal gluhega ku-iarja. Ustavil ga je in rekel: »Je 'gospod kralj doma?^ »Tomaž, kakšen Toraaž!?« je zmajeval z glavo kuhar. »Vprašam, ali je gospod kralj na prestolu?« je pojasnjeval Jurček. I »Ni obolel! Ni obolel! Je zdrav!« I »Kdo bi me kralju javil?« m »Nič ne vem, da bi se bil davil,« Ise je čudil kuhar. f Jurček je že hud: »To so neumne reči!« »Da, da, veči in veči in se cme-ri!« pravi skoraj jokaje kuhar- Jurček ni hotel več poslušati. Mahnil jo je po prvem hodniku na Ievo in imel je srečo. Prehodil je komaj petdeset dvoran in štiride- set manjših sob, pa je že zagledal pred seboj gospoda kralja. Kralj je imel krono v naročju, žezlo pod prestolom in dolgočasil se je. Jur-ček je med vrati trikrat zakašljal, malo počakal, potrkal, in ko je kralj milostno zaklical »Naprej!«, je vstopil. Kralj je zdaj imel že krono na glavi, žezlo v roki in je strogo meril neznanca. Jurček se je globoko priklonil in povedal, da je slavni zdravnik Ka-lakura in da bo poskusil ozdraviti nesrečnega princa, samo če mu kralj dovoli, da odvede princa v svoj sanatorij. »V štirinajstih dneh bo kraljevič kakor prerojen, na jok se še spomnil ne bo. In vse to bom storil za eno samo krono!« (V tisti državi so imeli še krone namesto dinarjev!) Za pet ran božjih, Jur-ček se je spomnil, da se take stvari vendar ne morejo delati tako po-ceni; zato je brž obrnil in rekel: »To se pravi, hotel sem reči za kra-ljevsko krono!« Kralj se je prestra-šil, da se je kar prestol z njim za-majal. Tega mu vendar ne mare dati in tudi prinčeva bolezen ni ta-ko resna, vsak mazač bo to opravil ceneje. Zdaj se je spet prestrašil Jurček. Takole bi bil ob zaslužek. Rajši nekoliko popusti. »No, na-vsezadnje ne zahtevam kraljevske krone,« pravi resno; »ampak kra- silUe v oči. Jurček pa je bil kakor vo, dve kozi in parček domačih škrat. »Poglej! Takole se skače čez zajcev moram dobiti!« Kralj je ta- jarek!« »Hup! in že je bil na drugi koj v devetih nebesih in bi Jurčka strani. Princ takoj za njim. In zdaj najrajši objel. Pa se je premislil, se je začelo. Tja, sem — tja, sem, poklical gluhega kuharja in mu ve- dokler se ni princu zataknila noga lel: »Miha, prinesi nama kavo!« in je ležal v jarku. Izlezel je kakor Kuhar poskoči: »Kravo? Kje naj pcvodni mož in že je imel jok na vzamem kravo?« kraju. Toda Jurček kriči: »Metuljt« »Kavo!« se jezi kralj. Kuhar od- in hiti za njim. Princ ni vedel, ali haja mirno v kuhinjo in godrnja naj joka ali naj jo ubere za Jur- sam pri sebi: »Da, da, imam že po- čkom, naposled pa se odloči za dru- zabljivo glavo!« go in je kmalu Jurčku za petami. Kralj je ponudil Jurčku nekaj Metulja nista ujela, pač pa se je keksov, in preden jih je Jurček po- medtem posušila prinčeva obleka. jedel, je pripravil princu nahrbtnik. In tako je bilo vso pot. Čim je Potem je prišel princ, rekli so mu, Jurček opazil, da gre princu na jok, da se pojde zdravit, in kralj ga je ga je že kako pregnal, in ko sta usekaJ z žczlom, da bi se vsaj pred prišla doraov, je bil princ tako tru- slavnim tujcem ne cmeril. Toda den, da bi ne bil mogel niti jokati. princ je udaril še bolj v jok in bilo Sedla sta na klop. princ je izpil lo- je po slovesu. nee mleka, pojedel dva kosa črne- Jurček je vzel v eno roko nahrbt- ga kruha. potem pa si je želel le: nik, z drugo je prijel kraljeviča in spat, spat! Spal je vso noč, ni sa- šla sta na pot. Princ je jokal in jo- nJa'. ne jokal. kal, Jurček pa je žvižgal. Ko sta bi- Zjutraj se je zdravljenje nada- la že precej daleč od gradu, je Jur- ljevalo. In kaj pravite na to, da je ček vrgel materino krilo raz sebe čez tri dni začel kraljeviču svet in spravil brado v žep. Princ je ugajati, da se je znal ustaviti pri gledal to s solzami v očeh, hipoma cvetlici, se poigrati z mačko in opo- pa je butnil v smeh: »Ti nisi učeni našati kukavico? Večkrat se je Kalakura?« »Kje neki!« se je kro- smejal, da je kar odmevalo. In to hotal Jurček in skočil v gozd po je bil konec zdravljenja. maline. Princ brž za njim. Maline Tako, gospod princ, zdaj pa poj- so mu šle imenitno v slast, toda deva spet v grad h gospodu kralju. zbodel se je v palec in že mu je bilo »Bog ve, ali se ne bo spet razjo- na jok. »Glej, veverica! Za njo!« kal?« je pomislil Jurček, toda princ je zakričal Jurček in že je plezal na se je držal. Resda mu ob slovesu ni bor. Kraljevič je pozabil na jok in bilo lahko, a vendar se solza ni pri- se spustil za Jurčkom. Seveda jima kazala. Cemu neki? Saj sta si z Jur- je veverica ušla, toda glavno je bi- čkom obljubila, da se bosta vsaj lo, da se je princ naučil plezati na vsak drugi dan obiskovala. drevesa. Ampak na zadnjem bora Prijatelji. to je bilo veselje, ko si je raztrgal hlače. Ko je to opazil, se je ozdravljeni princ vrnil! Stra- se je začel kremžiti in solze so mu že so rožljale z orožjem, služabniki so se veselo klanjali in izjavljali, spet zlate čase zrli, se je prijel za da je bila odpoved službe samo ša- glavo in tožil: »Mene zaprli? Za- la, stara pestunja se je opravičeva- kaj? Saj nisem nikomur nič žalega la, češ da tista mrtva stara mati ni- storil!« ti ni bila njena stara mati, temveč In princ se je smejal, sroejal in da je bila stara mati docela druge smejal in zdaj mu ne pravijo več stare matere. Gospod kralj je ho- Solzica, ampak Veseljaček. tel to tudi nekako oslaviti ter si je Pa še nekdo se je smejal: Jurček. kupil sivo lasuljo, da ga ne bo kro- Domov je gnal lepo kravo in dve na več tako tiščala. beli kozici, za njim pa je kraljevski Samo kuhar je še zdaj slabo sli- sluga nesel v vreči dva krasna bel- šal, in ko so mu rekli, da bodo gijska zajca.