Poštnii PRIMORSKI DNEVNIK Abb. na plačana v gotovini Postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVII. Št 180 (7968) VČERAJ SE JE SESTALO VODSTVO PSI Zapletena in težavna pogajanja o ključni stanovanjski reformi Govorice o predlogih, da se glasovanje v senatu odloži na jesen in tako ohrani vlada Ministri niso razpravljali o prav tako pomembni zdravstveni reformi — Stanovanjska reforma je »s vse kaže' d3 s« sedaj stvari niso razpletle, da v žarišču zanimanja poli- Predloa-ha j,a,iSča morda celo zaostrujejo, tako da se že govori o iiv|isniu ' ■ .b' VSe skupai odložili na jesen ter tako ohranili pri *°cl«listi 1].a,aiožo s® Colombovo vlado. Temu pa seveda nasprotujejo v,*bin» ' L zah,evai° spoštovanje dogovorov, tako glede bistvene ‘tODkn zakonske9a predloga o stanovanjski reformi, kot tudi o po-|vu v senatu. VedSf”6S d°Poldne se je sestalo d0Vil ° ,P?1' kateremu je predse-*ot«rt , inik Mranke Mancini, pri-Dt k- *e bil podpredsednik vlade Preti rtino ter drugi člani. Naj-^•Inik Po^°čal Mancini, nato pa nato p: s°cialistične skupine v sena-o poteku pogajanj strankami večine. v kaf2?s*'atlku so izdali sporočilo, pooblaščajo tajništvo in skupino, da nada-šanjji * Pogajanji o ključnih vpra ^^ stanovanjskega zakona, da se ^Ijl.OoeMvni rezultat in da se nitvi pravnih oseb in družb, češ da bi se na ta način opogumila decentralizacija podjetij z gospodarsko neučinkovitimi posledicami. Zavrnil je tudi zahtevo o davku na premoženje, katerega je treba ocenjevati samo iz vidika dohodka, ki ga proizvaja, in je po njegovem bolj logičen davek na dohodek. To pa je seveda v ostrem nasprotju s podobnimi trditvami o progresivnosti davkov na pravne osebe. Finančni minister je končno dokaj obsežno govoril o davku na dopolnilno vrednost IVA in o novih metodah davčne uprave, ko se ustvarja o-srednji davčni anagraf. Popoldne so se sestali predstavniki vladne večine in so obravnavali posamezne popravke, ki jih bodo vključili v ■ besedilo zakona o davčni reformi. Tako so se dogovorili, da ne bodo plačali davka INA za umetna gnojila ter da trgovci na drobno, ki imajo dohodek do 5 milijonov, in končno da bodo Privide zakonodajni postopek 6. J*® bo ponovno sestalo v petek ke nkust'a’ ko bodo proučili zaključevanj. Rednik sklinine PST Pierra-Se, ^Pomembnega. Preti je mne-i°rek 7, '!e. bil napravljen odločen j^vitp s.cttei smeri, tako da se bo . i« v Italiji približal naj- HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiillliiiiiiiniiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiii 0 GOSPODARSKEM IN SOCIALNEM POLOŽAJU Sestanek med vlado in delodajalci Confindustria je pripravljena razpravljati s sindikati pravi, da je treba biti gre za stvari, ki .jih je ter za druge, ki jih htfj j.1 sistem >11% državam. i^Hetp levice o nespreme- t iSredn■00su med direktnimi in N orii„- davki pa Preti ni več {? Pač in je samo trdil, da j' Pc-pt-a ,i a ubrala vztrajati pro-7 da v kom o davčnih olajšavah Indiji hočejo vsi davčno l be k* Pa naj velja za druge > PJih. Zavrnil je tudii zah- RIM, 4. — Dobre tri ure in pol je trajal razgovor med predsed-nikOm vlade Colombom in predstavniki delodajalcev - Confindustri-je, ki jo je zastopal predsednik inž. Lombardi in Intersidom (sindikalno združenje podjetij z državno udeležbo), katerega je zastopal predsednik inž. Glisenti. Prisotni so bili tudi ministri Ferrari-Aggra-di, Giolitti, Gava in Donat-Cattin. Po razgovoru je inž. Lombardi dejal novinarjem, da so rezultati zelo pomembni in da je zlasti zelo važna včerajšnja izjava sindikatov, da so pripravljeni obravnavati skupaj z zasebnimi in z javnimi podjetniki vprašanja italijanskega gospo- govorili o sedanjih težavah zaradi manjše konkurenčne moči v odnosu n b tujo industrijo, ker so se stroški za delo zvišali v dveh letih za 40 odstotkov in še zlasti, ker se je občutno zmanjšalo število delovnih 'ir, tako da so naprave premalo izkoriščene. Vse to vodi k finančnim težavam za podjetja, poleg tega pa tudi klienti niso zadovoljni, ker prejemajo naročeno blago z zakasnitvami. V zaključku je dr. Glisenti dejal, da se strinjajo z razgovori z delavskimi sindikati pod pokroviteljstvom vlade ter da so pripravljeni, da pride jeseni do razgovorov, ki morajo biti odprti in na kate- na 6 odstotkov znižali davek IVA za zasebne koristnike telefona. Senat je popoldne pričel obravnavati člene zakonskega predloga o stanovanjski reformi, šlo je dokaj gladko, vsaj glede prvih deset členov, ki so bili podrobno obdelani že v komisiji. Polemika se je vnela samo glede sedmega člena, zaradi katerega meni poročevalec Togni, da ni v skladu z ustavo, ko se prenaša na deželo u-strezna pristojnost. Razprava o zakonu se bo nadaljevala jutri popoldne. Sporazum glede mornarjev FINMARE RIM, 4. — Tiskovni urad mini strstva za trgovinsko mornarico sporoča, da je uspelo doseči ministru za trgovinsko mornarico sporazum med sindikalnimi organizacijami in štirimi državnimi pomorskimi družbami Finmare, glede dopolnilne pogodbe. Zaradi tega so tudi odpovedali vse stavke, ki so bile že napovedane in ki bi imele resne posledice v sedanjem poletnem razdobju. Spor se je pričel 12. marca letošnjega leta. Predsedstvo vlade pa je izdata sporočilo, v katerem je rečeno, da so preučili gospodarski položaj z vidika krepitve proizvodnje in zaposlitve. Po uvodnem poročilu predsednika vlade Colomba je sledila obširna diskusija. Predstavniki Con-findustrie in Intersinda so izjavili, da so pripravljeni nadaljevati o teh vprašanjih razpravo z vlado in s sindikalnimi predstavniki delavcev. oprostili davkov obli- ga%da bl ............... N dir!] '%er bi poslabšali odnos GlMfnimi in neposrednimi dav-t5' Vef ' *ve'ikih, ki naj bi pla-JS?o Pa je mnenja, da jih ni s tem ne bi rešili k- n®^ skratka, da taka po-„• . a Politično razumna. Ve o minister je zavrnil zah-^ogresivni davčni obreme- darskega razvoja krepitve industrij- rih naj“£ ki so ske proizvodnje in možnosti izva-, bila na dnevnem redu današnje janja reform. Lombardi je mnenja, seje. da gre za novo stališče, ki so ga že dalj časa pričakovali, saj je potreben konstruktiven razgovor med vsemi socialnimi komponentami. To srečanje se mora nujno odvijati na različnih ravneh med delodajalci in sindikati, med sindikati in vlado. Lombardi ie mnenja, da je treba govoriti o številnih važnih vprašanjih in med njimi predvsem o: obnovitvi proizvodnje, produktivnosti. investicijah, zaposlitvi, zasebni potrošnji in nagli krepitvi družbene potrošnje ter končno o učinkovitosti posega državne oblasti. Vsa ta vprašanja ie treba rešiti v okviru splošnega gospodarskega napredka Predsednik Confindustrije ie nato nadaljeval, da je nujen razgovor med sindikalnimi organizacijami de lavcev in delodajalcev, da pa ie treba še zlasti urediti odnose na ravneh podjetij in raznih sektorjev. Vse to pa zahteva nove postopke in pri tem ne smemo pozabiti na marsikaj važnega in pozitivnega, kar je bilo s težavami ustvarjenega v 25 letih. Lombardi je zaključil. da je v tem smislu zagotovil predsedniku vlade pripravljenost na sodelovanje v sedanjem posebno težavnem položaju. Predsednik Intersinda dr. Glisenti pa je dejal, da je predsednik vlade orisal zeta težaven gospodarski položaj, oni pa so mu povedali, s kako resnimi težavami se ukvarjajo državna podjetja. Še zlasti so Predstavniški dom ZDA za prekinitev vojaške pomoči grški fašistični vladi WASHINGTON, 4. - Ameriški predstavniški dom je sinoči odo bril resolucijo o prekinitvi vojaške in gospodarske pomoči ZDA Grčiji in Pakistanu. Glede prekinitve podpore Pakistanu so se vsi poslanci bolj atli manj strinjali, glede Grčije pa se je razvnela zelo živahna razprava. Spreminjevalni predlog, po katerem naj bi črtali iz resolucije Grčijo, so poslanci zavrnili s 122 glasovi proti 57. Trenutno znaša ameriška vojaška pomoč fašističnemu atenskemu režimu 118 milijonov dolarjev. Titov odposlanec zaključil obisk pri Nimejriju BEOGRAD, 4. — Podpredsednik zvezne skupščine Josip Djerdja se je vrnil danes v Beograd iz Sudana, kjer se je kot posebni odpe slanec predsednika Tita razgovarjal s sudanskim predsednikom Nimejri-jem. O poteku pogovora ni bilo nobenih uradnih vesti, verjetno pa je, da je jugoslovanski predstavnik obvestil generala o stališču, ki ga je zavzel o dogodkih v Sudanu izvršni biro predsedstva ZKJ na svoji zadnji seji. Djerdja je opozoril sudanske voditelje na škodljivost brezpravnega fizičnega obračuna z vso sudansko politično opozicijo, ki uživa v svetu ugled najbolj progresivnega dela sudanske politične javnosti. Djerdja je tudi, kot se da sklepati iz stališča ZKJ, opozoril Nimejrija, da se Jugoslavija ne misli vmešavati v notranje zadeve Sudana, da pa šteje za svojo dolžnost, da kot članica OZN in kot neuvrščena država izrazi svojo zaskrbljenost in neodobravanja spričo akcij, ki jih ni mogoče spraviti v okvir politike in ki grobo kršijo splošno priznane pravne norme. ________________________ TRST, četrtek, 5. avgusta 1971 ŠEF BELE HIŠE DEMANTIRAL GOVORICE 0 AMERIŠKO SOVJETSKEM VRHU Nixon se ne bo sestal s Sovjeti pred nameravanim obiskom v Pekingu Opozoril je javnost, naj si ne pričakuje takojšnjih rezultatov po potovanju na Kitajsko - Nezdružljivi stališči Pekinga in Taivvana o sedežu v OZN VVASHINGTON, 4. - Na improvizirani tiskovni konferenci je a-meriški predsednik Nixon danes izključil možnost, da bi se srečal s sovjetskimi voditelji pred obiskom, ki ga namerava opraviti na Kitajskem do maja prihodnjega leta. Nixon je opozoril, da bodo priprave za obisk v Pekingu zahtevale veliko časa in prizadevanj. Dejal je tudi, da sovjetski voditelji soglašajo z njim, da bi bil ameriško-sovjetski vrh koristen samo v primeru, da bi hudih odprtih vprašanj ne mogli rešiti na drugi način. Šef Bele hiše je opozoril javno mnenje, naj ne goji prevelikega optimizma in naj ne pričakuje, da bi obisk v Pekingu takoj privedel do važnega napredka v ureditvi ki-tajsko-ameriških odnosov. Dejal je, da razgovori s Čuenlajem in z Maocetungom ne bodo privedb do takojšnje pomiritve, ampak da gre bolj za poskus uvedbe miroljubnih odnosov med ZDA, ki je najmočnejša država na svetu, in LR Kitajsko, ki je najbolj obljudena država ter ima tudi možnost, da bi postala najmočnejša. Končno je Nixon na tiskovni konferenci izjavil, da njegova vlada aktivno nadaljuje pogajanja za rešitev krize na azijskem Jugovzhodu. Radio Peking je objavil danes prvi komentar o izjavah ameriškega državnega sekretarja Rogersa, da bodo ZDA podprle kitajski vstop v OZN ter zavrnile vsak poskus, da bi iz svetovne organizacije izključili Formozo. Radio je potrdil, da LR Kitajska odločno nasprotuje «politiki dveh Kitajska, ki jo lllllllllllllllllll|||||l||||||||||||||||||||||||||||||l||||||llRtIlll„l,„||||||,||,|||,,m,||||,|||||||||||||||M||t||||||m||||||||m||||m|m|||||||||f||||||||||||||||tuu|||||||||||||)|||||a POGUMNE IZJAVE MLADIH ANTIFAŠISTOV Grška policija nečloveško mučila obtožence na atenskem procesu Nezaslišan ukrep grške vlade proti svobodi tiska BEOGRAD, 4. — Danes je prispel v Beograd minister za zunanje zadeve Romunije Manescu, ki bo v Jugoslaviji preživel počitnice. Sestal se je s članom zveznega izvršnega sveta Vratušo, ki zamenjuje odsotnega sekretarja za zunanje zadeve. ATENE, 4. — Nečloveške metode grške fašistične policije so se znašle danes na zatožni klopi na procesu, ki je v teku v Atenah proti 17 mladim antifašistom, ki so obtoženi protinacionalnega delovanja in zarote za strmoglavljenje obstoječega družbenopolitičnega reda. Obtoženci so danes po vrsti kljub ustrahovanju pogumno izpričali, kaj so morali pretrpeti, ko so jih a-genti zasliševali na policijski postaji. Govor je bil o vseh mogočih oblikah mučenja, o pretepanju s palicami ter o tolčenju po nohtih, o lomljenju kosti na rokah in na nogah. Glavni obtoženec, 26-letni študent Konstantin Kostarakos je povedal: »Zvezali so me k drogu, v usta so mi stlačili umazane cunje, tolkli so me po nohtih na stopalih z železjem. Slekli so me, dolgo časa me pretepali, pri tem pa mi ves čas držali konico noža na grlu. Dvakrat so tudi uprizorili parodijo moje ustrelitve*. Kostarakos je povedal, da so ga na ta način zasliševali celih 35 dni, v presledkih med enim zasliševanjem in drugim pa so ga oblivali z ledeno mrzlo vodo in to sredi zime. Kostarakos je zavrnil obtožbo, da je koval zaroto, da bi s silo strmoglavil obstoječi družbeno - politični ..........."""""""H................................ VSAK DflN HUJŠE MEDSEBOJNE OBTOŽBE IN OBRAČUNAVANJA Postopni razkroj sajgonskega režima v pričakovanju predsedniških volitev Podpredsednik Ky predložil kandidaturo kljub temu, da nima potrebnih podpisov pokrajinskih svetovalcev - Veleposlanik ZDA skuša posredovati red. Pogumno pa je izjavil, da se je boril proti režimu, ki je odvzel Grkom svobodo ter se na nezakonit način polastil oblasti z državnim udarom aprila 1967. Proces se bo nadaljeval tudi jutri. če bodo obtožencem dokazali, da so skušali strmoglaviti režim, bi jih na podlagi fašističnega zakona lahko obsodili na smrt. Grška fašistična vlada je medtem sprožila novo pobudo za zatiranje svobode tiska. Izdelala je namreč zakonski osnutek o položaju tujih dopisnikov, akreditiranih v Grčiji, katerih delovanje naj bi bilo jx«d-vrženo strogemu nadzorstvu. Vladni dekret predvideva ustanovitev posebnega razsodišča, ki bo imelo možnost suspendirati časnikarje, ki se ne bi držali določenih načel. Tako bi morali časnikarji delovati «v skladu z interesi grškega ljudstva in države*. Tuji časnikarji se bodo morali tudi, kot grški, prilagoditi »krščanski tradiciji* ter se ne bodo mogli vpisati v časnikarska združenja brez dovoljenja posebnega »varnostnega sveta*, ki bo moral ugotoviti njihovo «lojalnost do države*. Zakonski osnutek bo sedaj preučil posvetovalni odbor, ki ga je režim ustvaril lani, ki pa nima možnosti, da bl zavrnil ali spremenil vladni predlog, pač pa bo samo izrekel svoje mnenje, ki vlade nikakor ne obvezuje. Eden od tujih časnikarjev, ki je akreditiran v Grčiji, je izjavil, da bo odslej lahko pošiljal v tujino samo vladne komunikeje, šoortno kroniko in vesti o vremenu. litiko Sovjetske zveze, pač pa za povezavo med stališči Egipta, SZ in Sudana, za razumno solidarnost, ki dovoljuje Egiptu, da bi izrekel svoje mnenje, ne da bi ga Sudanci ali Sovjeti obtožili, da se ukvarja s stvarmi, ki niso v njegovi pristojnosti. »Journal d’Egypte» pravi, da je v vročem sporu čestokrat mogoče spregledati mejne črte, preko katerih bi bilo zgrešeno itd. V tem primeru je prav, da bi nekdo, ki je pošten in iskren, in ki goji enako prijateljstvo do obeh sprtih strani, pozvoni na alarmni zvonec.* »Za Egipt je prišel čas — dodaja list — da pozvoni na ta zvonec med Sudanom in Sovjetsko zvezo*. Glasilo libanonske komunistične partije «A1 Nida* piše. da je sudanska komunistična partija še vedno aktivna kljub krvavi čistki sudanskih oblasti. Po pisanju lista je sudanska^ KP objavila dokument, ki je krožil v Kartumu in drugih sudanskih mestih, v katerem je med drugim rečeno, da bo centralni komite še vedno vodil partijo, »kljub terorju in pokolom*. List daje tudi razumeti, da so sudanski komunisti že _ ustanovili svojo organizacijo v tujini, ki naj bi koordinirala opozicijo proti vladi generala Nimejrija. zagovarjajo ZDA, in to zaradi tega, ker obstaja ena sama Kitajska. Tudi uradna tiskovna agencija «Nova Kitajska* je danes ostro polemizirala z Rogersom, ki ga je obtožila, da se hoče posluževati »zarote dveh Kitajsk*, da bi še naprej onemogočal uresničitev zakonitih pravic LR Kitajske v svetovni organizaciji. Agencija ugotavlja, da je položaj, ki obstaja na Formozi, enostransko ustvaril ameriški imperializem z oboroženo zasedbo kitajske pokrajine Taiw*i. Tiskovna agencija obsoja tudi »brezupna prizadevanja* Washing-tona, da bi obdržal v OZN »Čang-kajškovo kliko*. Po drugi strani pa niso Roger-sove izjave zadovoljile niti voditeljev Formoze, po katerih pomeni ameriški sklep o podpori vstopu LR Kitajske v OZN »kapitulacija pred agresorji*. Parlament Formoze je odobril resolucijo, v kateri obtožuje ZDA, da niso upoštevale mednarodnega prava ter poziva prebivalstvo, naj «se združi pod vodstvom čangkajška za premostitev vseh težav* .Resolucija končno pravi, da bi vstop Pekinga v OZN pomenil ne samo spodbudo za agresorje, ampak tudi uničenje svetovne organizacije. Mariološka kongresa na Hrvaškem Malo verjeten prihod papeža ZAGREB. 4. — Na tiskovni konferenci so včeraj pojasnili predstavniki komisije za verska vprašanja pri hrvaški vladi in republiški konferenci SZDL, da bo papežev legat kardinal dr. Franjo šepper 6. avgusta odprl dva mednarodna cerkvena kongresa 6. mariološkega in 13. marijanskega, poleg tega pa bo 15. avgusta v Mariji Bistrici pri Zagrebu velika priložnostna božja pot, ki se je bo udeležilo blizu 150 tisoč ljudi. Prvi kongres se prične 6. ta se konča 12. avgusta, naslednji pa prične 12. in se konča 14. avgusta. Sodelovanje na mariološkem kongresu, ki bo v cerkvenih prostorih v Zagrebu, je zagotovilo 150 strokovnjakov-telogov iz vseh evropskih držav, iz ZDA. Azije in Afrike, prisotni pa bodo tudi teologi pravoslavne cerkve iz Sovjetske zveze, iz Bolgarije, srbska pravoslavne cerkve ta makedonske pravoslavne cerkve. Naslednji marijanski kongres pa se bo vršil v desetih zagrebških cerkvah, da vernikom preprosto pojasnijo, kaj bodo obravnavali na mariološkem kongresu. Na tiskovni konferenci so tudi pojasnili. da je zelo malo verjetno, da bo papež Pavel VI. prišel 15. avgusta na božjo pot v Marijo Bistrico. SAJGON, 4. — Z bližanjem predsedniških volitev v Sajgonu so se zmeda in kontrasti v kolaboracioni-stičnem režimu spremenili v pravi kaos. Medsebojna obračunavanja in obtožbe korupcije in nepoštenosti so postale vsakdanja praksa med ljud mi, ki so do včeraj sodelovali in skupaj z veliko žlico jedli iz ne- kr^očnjin, ■I -1 nrl i iC V starcm P°al«Pju Silosa, pri železniški postaji, izbruhnil hud požar, ki je uničil še zadnje r “tektonsko pomembne stavbe v Trstu. Kot znano, je podoben požar izbruhnil pred enim letom, ko ofinjeni zublji uničili dve krili Silosa. Podrobnejše poročilo o požaru berite na tržaški strani izčrpnega kotla dolarjev, ki jim iih je dala na razpolago ameriška vlada v svoji kratkovidni politiki. Od nosi med raznimi dobro pf5čan!mi sajgonskimi prvaki so se tako zaostrili, da bi se lahko dosedai le besedna polemika vsak čas izrodila v fizično obračunavanje Vse to pa najbolj razburja prav Američane. ki bi hoteli dati bližnjim volitvam vsaj videz zakonitosti da bi lahko ohranili pri življenju staro laž o »demokratičnosti* kolaboracioni-stičnega režima. Razne spletke in manevri so se začeli že dolgo pred volitvami, ki bodo oktobra. Glavni protagonist je bil pri tem predsednik Nguien Van Thieu, ki je s pomočjo parlamenta spremenil sebi v prid volilni zakon na tak način, da je postavil vrsto pogojev za predložitev kandidatur. Tako je moral med drugim vsakdo, ki bi rad kandidiral, predložiti sto podpisov pokrajinskih svetovalcev s primerno dokumentacijo. Ti svetovalci pa so povsem odvisni od režima, tako da iih Van Thieu z lahkoto nadzoruje. Zato mu ni bilo težko preprečiti kandidatur svojih tekmecev. Včeraj srno poročali, da sedanji podpredsednik Cao Ky ni mogel zbrati potrebnih podpisov in da torej ne bo mogel kandidirati. Danes se je pa zgodilo nekai nepričakovanega. Cao Ky je zjutraj z močnim oboroženim spremstvom odšel na vrhovno sodišče, ki so ga njegovi možje obkolili, ter predložil kandidaturo. čeprav razpolaga samo z 62 veljavnimi podpisi ter z približno enakim številom drugih podpisov, ki pa nimajo priložene potrebne dokumentacije. Ky ie pripeljal s sabo tudi kakih 50 pokrajinskih svetovalcev. ki so namestniku general nega tajnika vrhovnega sodišča iz javili, da so sicer že podpisali kandidaturo predsednika Thieuja. da Pa so se premislili in želijo podpreti Kyja. Zastopnik sodišča se ni uprl predložitvi kandidature, ampak je izjavil, da jo bodo preučili. Zadnjo besedo o tem pa bo imelo samo vrhovno sodišče, ki se bo moralo izreči do 24. avgusta. Malo pred zapadem roka je sodišče sprejelo še kandidaturo bivšega pokrajinskega glavarja v My Thoyu Ngujena Trana. ki prav tale? ni razpolagal s potrebnima podpisi Tako imamo za sedaj štiri kandidate: predcednika Thieuja. generala Minha, podpredsednika Kyja in Trana; Za slednja dva je treba še počakati na potrditev kandidature, tudi general Minh pa bi lahko izstopil iz volilnega boja — kot je sam izjavil — ko bi ne bilo zadostnih jamstev, da bodo volitve potekle v redu. V tem primeru bi ostal Thieu edini kandidat V takem položaju imajo ameriški funkcionarji, diplomati, izvedenci in svetovalci v Sajgonu polne roke de •a, da bi skušali omiliti kontraste in speljali polemiko v tir nekakšne kolikor toliko omikane dialektike. Protagonist teh prizadevanj je seveda veleposlanik Ellsvvorth Bunker, njegova naloga pa ie skoraj brezupna. O tem priča na primer že samo dejstvo, da je že pretekli petek zaprosil za' sprejem pri Thieu-iu, vendar pa še sedaj ni dobil odgovora. Egipt ponudil posredovanje v sporu med Sudanom in SZ KAIRO, 4. — Egipt je danes ponudil svoje posredovanje v sporu, ki je zbruhnil med Sovjetsko zvezo in Sudanom po krvavi protikomunistični represiji, ki jo je sudanski predsednik Nimejri sprožil po neuspelem državnem udaru. Predlog sicer ni uraden, pač pa ga objavlja kairski list v francoščini »Journal d Egypte». »Naš moralni položaj — piše list — na stični točki mednarodnih tokov in arabskega prijateljstva ter višja strategija naše obrambe proti Izraelu zahtevata o-krepitev razumevanja med Sovjetsko zvezo in afriškimi državami*. Po mnenju lista je potreben hiter in kategoričen poseg, da bi preprečili instinktivne reakcije. Ne gre za intervencijo v notranjo suverenost ....... OBISK AMERIŠKEGA ODPOSLANCA V TEL AVIVU SISCO PONOVNO PRI GOLDI MEIR 4- ~ fomočnik ame-tdal v Kairo. Po mnenju dnevnika riškega^ državnega tajnika za za- | »Jerusalem Post* bo Sisco zagoto- deve Bližnjega vzhoda Joseph Sisco, ki je že en teden na uradnem obisku v Izraelu, se je danes tretjič sestal s predsednico izraelske vlade Goldo Meir, s katero je razpravljal o vprašanjih delne rešitve bliž-njevzhodne krize. Na srečanju, ki je trajal poldrugo uro. so bili prisotni tudi podpredsednik vlade A-lon, obrambni minister Dayan in zunanji minister Eban. Slednji je po sestanku izjavil, da je bil pogovor «iskren in prijateljski* Ni še znano, če ie bilo današnje srečanje z Goldo Meir zadnje. Vsekakor se bo Sisco jutri še enkrat sestal z ministrom Ebanom, Izrael pa bo verjetno zapustil v petek. Niti ni še znano, če se bo ame- Sudana ali v afriško in arabsko po-' riški odposlanec iz Tel Aviva liilitliliiiiuiiuiiiiiiiiiiNlillllliiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii|lll|U|,iiiiiiiii||M||lllu,|mi||l|„||imi|||||||||||||||||||||a| Gospodarski položaj julija v Jugoslaviji Podatki osrednjega statističnega ura. da o cenah in trgovinski bilanci BEOGRAD, 4. — Ravnatelj zvezne- pa igra pomembno vlogo izvoz štirih Minloff v Libiji LA VALLETTA, 4. Malteški ga zavoda za statistiko Ibrahim La tifič je prvikrat letos sporočil novinarjem dva pozitivna podatka o premikih v jugoslovanskem gospodarstvu. Gre sicer za podatka sezonskega značaja, vendar pa vzbujata določen optimizem v položaju, ki ni la- ministrski predsednik Dom Mintoff | hak- Jui'ia so se v primerjavi z ju-je odpotoval danes v Tripolis, kjer , nijem znižali življenjski stroški za 3,7 se bo sestal s predstavniki libijske odst. istočasno pa se je zmanjšal de-vladc. Namen obiska ni bil uradno ficit plačilne bilance. Kot že rečeno, javljen, pričakuje pa se, da bodo Pa gre samo za sezonske stvari, saj v središču pogovorov ipraianja je na zmanjšanje indeksa življenjskih tehničnega in gospodarskega sode- stroškov vplivalo znižanje cen kmetovanja med Malto in Libijo. tijskih pridelkov, v plačilni bilanci ladij v vrednosti 360 milijonov dinarjev. Vsi ostali pokazatelji pa nudijo nespremenjeno sliko, saj cene industrijskih izdelkov naraščajo in se ni izboljšal položaj na tržišču. T primerjavi z julijem lanskega leta so se cene industrijskih izdelkov zvišale za 13,5 odstotka, cene na drobno za 13,4. življenjski stroški za 14,3 in cene gostinskih uslug za 20 odstotkov. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je znašal deficit plačilne bilance 29.2 milijarde, saj se je izvoz povečal za 4 odstotke istočasno pa uvoz kar za 26 odstotkov. vo odšel v egiptovsko prestolnico, i kjer bo predsedniku Sadatu predložil izpopolnjen načrt za ponovno odprtje Sueškega prekopa. Načrt naj bi določal širino pasu ob vzhodnem bregu kanala, ki nai bi ga Izraelci evakuirali, ter število e-giptovskih čet. ki bi jih lahko namestili onkraj Sueza. O tem načrtu je izraelski tisk že včeraj poročal, da predvideva umik Izraelcev za kakih 50 kilometrov v notranjost Sinaja, simbolično prisotnost egiptovskih čet na vzhodnem bregu prekopa ter premirje, ki naj bi trajalo dve ali tri leta. Obstoj načrta ni bil uradno potrjen in seveda ni znano niti. če so ga izraelski voditelji pripravljeni sprejeti. Izraelski list «Davar» piše na primer, da Izrael ne bo nikdar pristal niti na simbolični prehod egiptovskih čet na vzhodni breg, pač pa bi lahko sprejel nekakšna znamenja civilnega značaia egiptovske suverenosti nad tem področjem. Temu mnenju se oridružuje tudi list »Haaretz*. ki pravi, da bi Tel Aviv lahko dovolil, da bi egiptovska zastava plapolala na vzhodnem bregu Sueškega prekopa, vendar s pogojem. da bi to zastavo poslali po pošti. Nekaj nepotrjenih vesti o Sisco-vih pogovorih v Tel Avivu objavlja danes na prvi strani ameriški list «New York Times*, ki pravi, da ameriška vlada preučuje možnost, da bi prodala Izraelu v prihodnjih štirih letih 110 letal ter im ta način vsaj delno spreiela izraelsko zahtevo po večjd dobavi orožja. List pravi, da bo dobava teh letal v veliki meri odvisna od rezultatov Siscovega obiska, ter dodaja, da se .je ameriški odposlanik menda zavedel, da bi morebitni prehod egiptovskih vojakov na vzhodni brez kanala pomenil za Izrael določeno tveganje. Prav zaradi tega naj bi ZDA v zameno za Izraelski pristanek na Siscov načrt bile pripravljene. da bi okrepile dobavo orožja. PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK 5. avgusta PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE V prvi polovici leta občuten zastoj v tržaški industriji Nazadovanje proizvodnje v petrolejski, cementni in papirni industriji Tržaški trg miren - Več domačih in tujih turistov Statistični urad trgovinske zbornice je objavil mesečni pregled o razvoju gospodarskih dejavnosti na našem področju v preteklem juniju. Iz njega povzemamo, da je bil v tem mesecu položaj v kmetijstvu razmeroma dober, čeprav je dež v določeni meri škodoval nekaterim posevkom. Trta kaže dobro, v živinoreji pa ni bilo opaziti posebnih sprememb. Krme zadostuje. Turizem je v juniju zabeležil 41.520 nočitev italijanskih in 33.497 tujih turistov, kar znatno presega promet, ki so ga na tem področju zabeležili v istem mesecu lani. Vsega skupaj je v prvi polovici leta v tržaških hotelih prenočilo 218.677 italijanskih in 134.329 tujih turistov. V istem razdobju lani je prva postavka znašala 204.068, druga pa 131.849 nočitev. V trgovini na drobno je junij potekel v znamenju običajne trende, le obutve in električni stroji za gospodinjstvo, kakor tudi radijski in televizijski sprejemniki, so šli nekoliko bolje v promet. Cene so bile na splošno čvrste. Kupci so se obnašali previdno in so bili nekoliko bolj dovzetni za modno obleko in Acegat - metan V četrtek, 29. julija tekočefta leta so se končala dela za preureditev naprav za uporabo plina v drugem delu načrta za me-tanizacijn mesta. Število aparatov ki so bili prilagojeni za uporabo metana, se je dvignilo na 69.853. Ker je bilo v juliju precejšnje število potrošnikov odsotnih in ker bo to število v avgustu verjetno še večje zaradi odhoda ljudi iz mesta, bodo dela za preureditev plniskih naprav, kot je bilo že sporočeno, prekinjena vse do srede, 25. avgusta. Delovni center, ki je bil med tem prenesen s trga pred silosom na Trgu Liberta na ploščad avtomobilskega centra komisariata v začetku državne ceste 202 (Ulica Doda), bo ostal vendarle aktiven, da bo lahko na voljo v nujnih primerih ter v primerih okvar oziroma pritožb, še posebej za tista preureditvena dela, ki so bila prekinjena. Zato pozivamo potrošnike, katerih aparatov, prvenstveno zaradi njih odsotnosti,, ni bilo moč preurediti za uporabo metana, naj čimprej stopijo v stik z delovnim centrom in se dogovorijo za morebiten pregled. Pokličejo naj naslednji dve številki: 750555 in 750272 obutev. V vseh trgovinah imajo na zalogi večje količine blaga. V trgovini na debelo so šli dobro v promet mlečni izdelki, prekajeno meso in živalske maščobe. Trg z jajci domačega izvora je bil miren. Prodaja vina se je zmanjšala, kakor vsako leto v tem času. Prekupčevanje s poprom in drugimi začimbami se ni posebno razvilo, trg s kavo pa se je umiril. Mimo je bilo tudi tržišče z gradbenim materialom in z lesom. Junija so na Tržaškem zabeležili 297 kupoprodajnih pogodb, skupna vrednost ustreznih nepremičnin pa je po izjavah prizadetih strank dosegla 1 milijardo 313 milijonov lir. V razdobju januar - junij so registrirali 2.336 takšnih pogodb v skupni vrednosti 12 milijard 353 milijo-niv lir. V istem času lani je bilo izmenjanih nekaj sto manj nepremičnin (2.171), njihova poprečna vrednost pa je bila za spoznanje večja, saj se je skupna postavka glasila na 12 milijard 601 milijon lir. Po podatkih, ki jih je statističnemu uradu posredovala tržaška industrija, povzemamo, da se je proizvodnja v železarni Italsider v Skednju letos nekoliko povečala v primeri z lansko. Tako so do konca junija proizvedli 283.691 ton surovega železa, medtem ko je znašala proizvodnja lani 278.797 ton, ter 88.447 ton kokil, medtem ko so jih lani proizvedli 84.383 ton. Petrolejska industrija je nasprotno nekoliko popustila: do konca junija lanskega leta so namreč v petrolejskih obratih predelali 837.205 ton surove nafte, letošnja proizvodnja pa je bila za 2,7 odst. manjša ter je dosegla 814.571 ton. Še slabše se je odrezala cementna industrija. V tovarni Italcementi v Žavljah so namreč letos proizvedli 117.600 ton cementa, to je 6,7 odst. manj kakor v istem razdobju lani. (126.060 ton). Najslabši pokazatelj izkazuje proizvodnja časopisnega in tiskarskega papirja: v prvi polovici leta je proizvodnja tega blaga dosegla komaj 50.163 ton, kar ustreza nazadovanju 18.3 odst. v primeri s proizvodnjo iz lanskega leta, ki je znašala 61.413 ton. Cene mlečnim izdelkom v prodaji na debelo so ostale v juniju na splošno neizpremenjene, parmezan pa se je ponovno občutno podražil. Tudi sveža domača jajca so bila v juniju dražja kakor v prejšnjih mesecih. Rotacije vinu so ostale neizpremenjene, poper se je podražil, cene drogi m eksotičnim za čim-' bam pa so ves mesčc nihale. Les in drug gradbeni material se je prodaji po starih cenah, kar velja tudi za surovo kavo. V tržaških trafikah so v prvi polovici leta prodali 263.896 kg tobač-I nih izdelkov, medtem ko je znašala Z ZADNJE SEJE DEŽELNEGA ODBORA Novi posegi za strokovno usposabljanje delavstva Po kratkem premoru se bo odbor ponovno sestal pred koncem meseca potrošnja lani 246.155 kg. V istem času so tržaške gospodinje nakupile 9.005 stotov soli, kar predstavlja nazadovanje za 5,2 odst. v primeri z letom 1970. Tudi potrošnja mesa se je letos skrčila, in sicer za 2.5 odst., t.j. z lanskih 44.476 na 43.353 stotov. Konec junija je bilo na našem področju v rednem delovnem odnosu 90.188 ljudi, t.j. 0.7 odst. več kakor ob istem času lani. Brezposelnih je bilo 3.082 oseb, 1.5 odst, manj kakor konec junija 1970. Delo deželnih odborov Včeraj ie zasedal deželni posvetovalni odbor za bonifikadjska dela, ki ga vodi odbornik za kmetijstvo Comelli. Med drugim je odbor izdal dovoljenje zadružni kmetijski zadrugi «Alta Val del Torre* iz Tera v občini Brdo (Beneška Slovenija), za gradnjo zadružnega hleva, ki bo stal 102 milijona lir. liiiiiiimiiiiHiiiiiiiJimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiimtimiiiiimiiiiiiiuinuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiimiiiiimHiiiiiiiiiiii Ožgano pročelje bivšega Silosa, ki ga bodo morali verjetno podreti PO ENEM LETU OD PRVEGA POŽARA Včeraj ponoči je ogenj uničil še zadnji del poslopja Silos Gasilci so prenehali z gašenjem po osmih urah trdega dela Skoda je neocenljiva, vzroki požara pa so še neznani Včeraj ponoči, malo po 2. uri, je izbruhnil velik požar v starem tržaškem Silosu pri glavni železniški postaji. Plameni so se pojavili v zadnjem delu stavbe, ki ga požar pred dobrim letom ni povsem uničil. Gasilci pod vodstvom inž. Casablance so se nemudoma odpravili z osmimi avtocistemami ter nekaj brizgalnami in kamjonetami do pogorišča, kjer so plameni nad pol pogorelo streho v kratkem dosegli višino približno petdesetih metrov in obarvali nebo živo rdeče. Ker je bila vsa notranjost Silosa, kjer je izbruhnil požar, lesena, so gasilci lahko samo skušali omejiti požar, da se ni raztegnil še po bližniih poslopjih. Šele po osmih urah trdega dela jim je uspelo pogasiti požar, čeprav so morali še odstraniti tleče tramove in pregledati celo poslopje. Iz previdnosti pa so pustili v bližini avtocistemo, brizgalko in nekaj mož. Ob tistega, kar je bil nekoč Silos, so torej ostali samo VODIL JIH BO POSEBEN ^STAVKOVNI ODBOR* Napovedan niz prekinitev dela v podružnici «FIA T- Grandi Sklep je soglasno potrdila sindikalna skupščina, ki je obsodila Gran-dijevo nepopustljivost - Razgovori v boljunški GMT • V neapeljski ladjedelnici odstranjena predstavnika tržaške CCdL pod obtožbo crazkolništva* Delovni kolektiv podjetja »Fiat -fi-randi* je včeraj popoldne na svoji skupščini potrdil predvčerajšnjo stavko in zavrnil stališče lastnika podjetja, ki ni sprejel razprave o listini zahtev za dopolnilno notranjo pogodbo, kaitere prvi namen je doseči priznanje delavskega sveta. Delavci so soglasno odobrili predlog, naj se ustanovi »stavkovni odbor,, ki bo koordiniral nastop v najostrejših oblikah. Sklenili so, da bodo stavke potekale po razčlenjenem sistemu krajših prekinitev dela (pol ure, eno uro itd.) in po sistemu »šahovnice* (prekinitve dela zdaj v enem, zdaj v drugem obratu), ker so najučinkovitejši, saj de-jansko preprečijo delo celega kompleksa, istočasno pa utrpijo stavkajoči najmanjšo finančno žrtev. V »starvkovni odbor* so izvolili štiri delavce, ki bodo preučili organizacijo dela v podjetju in lažje ranljive točke v njem, nato pa brez predhodnih obvestil oklicali stavke v posameznih obratih ali ob določenih urah. Na skupščini delovnega kolektiva so delavci dali mandat Sindika-tom kovinarjev (prisotni so bili predstavniki vseh treh sindikatov — CGIL, CISL in UILM) naj na stopijo in z vsemi sredstvi skušajo doseči obnovitev pogajanj na osnovi listine delavskih zahtev. Vse kaže, torej, da se je »fiatov spor*, ki je pretresel turinslro matico, prenesel tudi v njene podružnice. Agnelli je biil v Turinu prisiljen kloniti že pred nekaj meseci, vendar nekateri med stavkajočimi menijo, da je Grandi poskusil obnoviti nepopustljiva stališča svojega nadrejenega tudi zato, ker upa, da se je medtem položaj spretne nil, predvsem zaradi polemik med sindikalnimi zbornicami (v Trstu je spor med CCdL in ostalimi enotnimi sindikati, z UILM vred, na višku) in je verjetno prepričan, da so delavci v tem trenutku bolj ranljivi. Zato pa je moral ugotoviti, so nam rekli, že na včerajšnji seji, da ostane, kljub poletni kam na vrhu, delavska baza trdno enotna in zavrača vsak poskus cepitve sil. Sindikalna kronika včerajšnjega dne pa s tem še ni zaključena. O-meniiti moramo, vsekakor, vest, da se nadaljujejo pogajanja med vodstvom boljunške Grandi Motori Trie-ste in sindikalisti. Gre za pogoje prehoda delavcev iz tovarne strojev pri Sv. Andreju v sodobnejšo bo-ljunško tovarno strojev. Ob priliki so delavci tovarne strojev postavili več zahtev, o katerih potekajo sedaj pogajanja. V začetku je podjetje zavrnilo pogajanja in jih celo prekinilo, ker se je ob miza pojavil tudi predstavnik nove kovinarske zveze UILM (nastale po razkolu tržaške CCdL). Izjavil je. da ne namerava nadaljevati pogajanj, dokler se med sindikalisti položaj ne uredi. Res se je položaj uredil na taik način, da predstavnika CC dL ni več. Včeraj so Burlo (CGIL), Cruciatti (CISL) in Dellago (UILM) predložili ravnateljstvu podjetja osnutek sporazuma, o katerem se bo moralo ravnateljstvo čimprej izreči. Danes popoldne bo tudi skupščina delavcev (40 jih je) podjetja C1 PCI, ki opravlja neka dela v notranjosti rafinerije «Aquiila» v Žavljah. Gre za isto vprašanje, kot pri Grandijevi podružnici Fiata — za listino zahtev za dopolnilno notranjo pogodbo. V živahno dejavnost, ki ni zamrla kljub dopustom in vročini, se stalno vpleta tudi vsedržavna in krajevna sindikalna problematika, ki ni vedno jasna in preprosta. Vsekakor velja poudariti, da izgubljajo »desničarji* v sindikalnem gibanju (v mislih imamo poskuse zaviranja sindikalnega združevanja, predvsem v vrstah UIL, v Trstu pa CCdL, ki noče dvojezičnosti) korak za korakom svoj teren. Tako se je zgodilo prav v podjetju CIPCI, kjer je i-mela CGIL večino vpisanih delavcev, nekaj manj pa CCdL. Po prvi skupščini s sindikalisti, ki so jim pojasnili položaj, je 75 od sto članov CCdL v podjetju vrnilo svoje izkaznice in pristopilo k naprednejši kovinarski zvezi UILM, ki ima svoj sedež v Ul. Galaitti 26. Za podoben primer smo slišali tudi iz Neaplja, kje,r v tamkajšnjih ladjedelnicah dela več tržaških de lavcev. Na seji koordinacijskega odbora med sindikati sta se nam reč nenadoma pojavila tudi predstavnik tržaške CCdL. Neapeljski in tržaški delavci so ju nekaj časa poslušali, nato pa direktno vprašali: »Povejte nam, če ste za sindikalno enotnost, kot smo jo začrtali na skupni konferenci v Rimu*. Odgovoriti nista znala, zaradi česar so ju enostavno odstranili iz dvorane in izključili iz koordinacijskega odbora pod obtožbo »razkolništva*. Začetek pogajanj za pogodbo Finmare Po posredovanju ministra Attagui-leja, ki v vladi odgovarja za trgovinsko mornarico, je Finmare (državno brodarsko podjetje) preklicalo svoje zadržke o dopolnilnih sindikalnih pogajanjih o notranji pogodbi, na kar so sindikati preklicali nov val stavk, ki so ga oklicali za pomorščake in uslužbence vseh pomorskih družb (I-talia, Tirrenia, Adriatica in Lloyd Triestino). en meter debeli zidovi, ki so zgrajeni iz trdnega kamna in zato so lahko tudi ob prvem požaru meseca marca lani kljubovali ognjenim zubljem. Okoli poslopja se je kljub pozni uri. zbralo ogromno radovednežev, pred katerimi se je zadnji del tega poslopja, ki predstavlja arhitektonsko posebnost, rušil in bruhal plamene. Ogenj je namreč najprej upepelil nosilne tramove strehe in treh poslopij, ki so se zrušili. Gasilcem so priškočili na pomoč tudi agenti letečega oddelka kvesture, ter dva angleška gasilca, ki sta se prav nekaj minut pred izbruhom požara pripeljala s svojo propagandno avtocistemo mimo Silosa. Angleža namreč potujeta v družbi dveh deklet po vsej Evropi in nabirata prispevke za spastično bolne otroke. Komaj sta zagledala prve ognjene zublje, sta takoj prijela za brizgalno in pričela do prihoda gasilcev gasiti. Agenti letečega oddelka kvesture pa so z mestnimi redarji in o-sebjem ACI v rekordnem času petnajstih minut odpeljali vseh petnajst avtomobilov, parkiranih vzdolž goreče stavbe. škoda je za zdaj še neocenjena. Kar pa se tiče vzroka za nastanek požara, o tem lahko samo domnevamo. Povsem je izključen kratek stik, saj ni bilo v notranjosti silosa nobene žične napeljave. Ostaja seveda vedno sprejemljiva domneva o ogorku cigarete, zaradi česar naj bi se trhlo leseno ogrodje vnelo. V notranjosti silosa namreč prenoči marsikateri »brezdomec* in ni torej izključeno, da bi le-ta odvrgel ogorek cigarete na kup smeti v kovinastem košu za odpadke. Ta domneva se zdi najbolj verjetna tudi zaradi tega, ker je požar izbruhnil prav ob vznožju poslopja. Širijo se tudi govorice o nekem nemškem turistu, ki naj bi zanetil ogeni in tako povzročil požar. Seveda pa so to samo domneve, čeprav bo zelo težko izvedeti za pravi vzrok požara. Kot znano, je železniška uprava še pred izbruhom prvega požara nameravala podreti staro poslopje in na njenem zemljišču zgraditi poslopje s poslovnimi uradi ter drugo poslopje za tisk. Zavod za zaščito lepih umetnosti pa se je temu trdovratno upiral in ni pristal na ta načrt, češ da spada Silos med tržaške arhitektonske zanimivosti in da je torej »nedotakljiv*. Zdaj, ko so od Silosa ostali samo nemi in počrneli zidovi, bo verjetno res treba nekaj ukreniti. dospele v Ovaro in pošiljajo po zdrave svojim' dragim. Izlet staršev bo 15. avgusta. Prijave sprejemamo: 1. V Trstu na sedežu Slovenske Vin-eenzijeve konference. Ul. S. Nicolo 31. 2. V Gorici na Placuti št. 18 vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Vpisovanje se zaključi v ponede ljek. 9. avgusta. Do sobote pripombe k regulacijskemu načrtu zgoniške občine V soboto, 7. avgusta, zapade rok za vložitev pripomb k novemu splošnemu regulacijskemu načrtu zgoni-ške občine. Načrt je bil enoglasno sprejet na seji občinskega sveta 24. maja letos, 9. junija pa je bil ustrezni sklep objavljen v zbirki uradnih objav (Foglio annunzi legali). Domačinom in vsem zainteresiranim strankam je bil načrt izpostavljen na občinski oglasni deski, in sicer za dobo 30 dni. nakar je bil določen rok nadaljnjih 30 dni za vložitev morebitnim pripomb, ugovorov in opazk. Ta rok zapade kakor omenjeno v soboto. V torek se je deželni odbor zadnjič sestal pred poletnim premorom. Pod predsedstvom dr. Ber-zaintija so odborniki sprejeli vrsto sklepov, ki so jih predlagali načelniki posameznih odborništev. Odbornik Stopper je na osnovi u-streznega sklepa deželnega odbora za strokovno usposabljanje kadrov predlagal vrsto posegov v okviru deželnega zakona štev. 35 iz leta 1965. Tako bo dežela izdala 96 milijonov lir za nakup novih naprav za ustanove, ki se ukvarjajo s strokovnim usposabljanjem delavcev. 0-menjeno vsoto bodo porazdelili med ustanove Enalc, Inapli, Iniasa, Ci-fap, Efa, Enaip, Ersa, zavod «Bear-zi» v Vidmu in «Villaggio del Fan-ciullo* v Trstu. Dežela bo nadalje porazdelila vsoto 71 milijonov lir za nakup pohištva med naslednje ustanove: vzajemni gradbeni sklad iz Vidma, Ersa, »Opera Sacra Fa-miglia* iz Pordenona, «Viilaiggio del Fanciullo* iz Trsta, zavod «Bearzi» iz Vidma in Cifap. Deželni odbor je sprejel tudi načrt za povrnitev stroškov, ki so jih imele občine v Furlaniji - Julijski krajini pri podeljevanju raznih oblik pomoči izseljencem in njihovim družinskim članom, ki se nahajajo v slabšem gmotnem položaju. Gre za stroške, ki jih deželna uprava vrača na podlagi deželnega zakona štev. 24 iz lanskega leta. Odbor je nadalje sklenil, naj dežela prevzame nase breme 7,5 milijona lir za kritje stroškov v zvezi z organizacijo dveh kvalifikacijskih tečajev v zavodu za gluhonemo mladino v Gorici. Tečaje je doslej finančno podpirala država (ministrstvo za delo in socialno skrbstvo), ki pa je za leto 1970-71 odpovedala svojo podporo. Deželni odbor se bo predvidoma ponovno sestal še pred koncem avgusta. Gledališča Vstopnice za premierski izvedbi 8* goletta (v soboto) in Boheme torek) so na razpolago pri glavni gajni v Pasaži Protti (tel. 363W Istočasno so vstopnice na razpol« tudi pri UVAST v Vidmu. UT Al ' Tržiču, agenciji Appiari v Gorici Ribi v Gradežu. Brata z mulo okrog sveta Deklice srečno prispele v Ovaro Slovenska Vincencijeva konferenca sporoča, da so deklice srečno V SREDO, 11. t.m. BO V LETNEM GLEDALIŠČU V OPATIJI NASTOPIL SVETOVNO ZNANI BALETNI ANSAMBEL BERJOZKA Pod vodstvom ljudske umetnice ZSSR in dobitnice državne nagrade Nadježde Nadježdine bo ansambel, ki je edini dvakrat gostoval v milanski Scali, izvajal vrsto ruskih narodnih plesov, kol in zabavnih plesov, ki se bodo končali z velikim kozaškim plesom z nad 100 nastopajočimi plesalci. Ob tej edinstveni priložnosti organizira POTOVALNI URAD AUR0RA avtobusni izlet v Opatijo z odhodom iz Trsta ob 18.30 In s povratkom takoj po končani predstavi. CENA IZLETA (vključno z vstopnico) JE 6.000 LIR. Prijave za izlet sprejema kot tudi posamezne vstopnice prodaja potovalni urad A U R O R A, Ulica Cicerone 4, telefon 29 243. • število prostorov Je omejeno • Potovanje okrog sveta si danes lahko marsikdo privošči. Tudi izbira prevoznih sredstev ie danes številnejša. Način potovanja okrog sveta, ki sta si ga izbrala brata Kunst iz Minnesote (ZDA) ie zato tembolj presenetljiv če pomislimo, da sta se odpravila na pot.... kar peš in z mulo na povodcu. Nadobudna brata, ki skušata s tem dejanjem vzbuditi pozornost svetovne javnosti in jo seznaniti s cilji in nameni Mednarodnega sklada Združenih narodov za podporo otrokom, ki živijo v težkih razme rah (UNICEF), sta včeraj popoldne prekoračila mejo Pri Fernetičih in nadaljevala svojo dolgo not preko Jugoslavije. Na mejnem prehodu, kamor sta prispela okrog 17.30, sta vzbudila vsesplošno pozornost. Miličniki in turisti so se kar gnetli okrog njiju, marsikdo pa se je hotel za spomin z njima slikati. 31-letni Da ve Kunst, ki ie poročen in ima že tri otroke ter njegov 24-letni brat John sta doslej prehodila s svojo mulo Willie Make-it II. že dobršen del ZDA, Portugalsko, Španijo. Francijo in Italijo. Sedaj ju čakajo še Jugoslavija, Bolgarija, Grčija. Turčija, Iran. Sovjetska zveza in Japonska. Hvalevredna pobuda tržaškega zavoda ISDEE Tržaški inštitut za proučevanje in dokumentacijo o vzhodni Evropi ISDEE je poskrbel za izdajo italijanskega prevoda aktualne in zanimive razprave z naslovom »Gospodarstvo konec 1970. Analiza in prognoza*, ki jo ie napisal prof. Aleksander Bajt z Ekonomskega inštituta pravne fakultete v Ljubljani. Knjiga («L'Economia iugoslava al-la fine del 1970. Analisi e previsio-ni», tiskarna Del Bianco. Videm, str. 90, cena 2.000 lir), se deli na štiri poglavja, in sicer na metodološki uvod gospodarske analize, na razčlenitev in predvidevanja gospodarskih tokov konec leta 1970, na nekatera vprašanja gospodarskega ustroja in gospodarske politike ter na ekonometrični dodatek. Čeprav zahteva poznanje vsaj osnov nih načel gospodarske teorike, se razprava bere tudi v italijanščini brez težav — česar žal ni mogoče reči za druge tovrstne publikacije — in v tej zvezi gre posebna pohvala prevajalcem, zlasti kar za deva strokovno izrazoslovje. Včeraj je gorelo pri Opčinah in pri Repentabru Včeraj popoldne so gasilci z o-srednje kasarne na Largo Nico-lini, z Opčin in iz starega pristanišča morali kar dvakrat poseči na Krasu, kjer ie požar uničil skupno približno 100 tisoč kv. metrov poraščenega zemljišča. Prvi požar je izbruhnil nekaj po 12. uri pod Trstenikom, kjer so ognjeni zublji zajeli 60 tisoč kv. metrov zemljišča, poraščenega s travo, z grmičevjem, s podrastjo in delno z borovci. Kašenje je trajalo dobri dve uri. Približno uro kasneje Pa so ga šiiti morali zdrveti proti Kerienta-bru. kjer je ogenj uničil 50 tisoč kv. metrov poraščenega zemljišča Požar so pogasili približno ob 18. uri. MIRAMARSKI PARK Predstav« «Luči in zvokd». Danes ob 21.30 «Maximilian of M* xico» v angleščini; ob 22.45 »Massimiliano e Carlott* v italijanščini. Prevozna sredstva: avtobus «6* proga «M» od Barkovelj do M* mara ob 21. uri ter ob 22.15. vratne vožnje ob koncu predsW_ Cena vstopnic: 400 lir (otroci, * jaki, ENAL in komitive 300 IM* Nazionule zaprto. Fenice zaprto. . Eden 16.30 »Sinuhe, 1’egiziano*. nicolor. j Giattacielo 16.30 »Le piacevoli ®° di Justine*, Terry Torday, ^ Saxon, Rosalba Neri, Poldo dandi. Technicolor. Prepoved mladini pod 18. letom. , ^ Excelsior 16.30 «Bullet, un proiet' per amare*. Technicolor. Prep°' dano mladini pod 14. letom. ^ Ritz 16.30 «Leone lultimo*, Marce Mastroianni, Kelena Foster J®®.^ Technicolor. Prepovedano ***** pod 14. letom. j, Alaharda 16.30 «Questo sporco m® meraviglioso*. Technicolor PreP°v dano mladini pod 18. letom. Filodramniatico 17.00 «La tempe® Silvana Mangano, Van Heflin-lefilm. Colorscope. ^ Aurora 16.30 »No, no, no con tua c* dre non ti sto*. Technicolor. Impero zaprto. , Cristallo 16.30 «11 contrabbando di VVidm^ Openc žrtev nesreče s kolesom Včeraj zjutraj, nekaj pn 9. uri, se je 50-letni Karel Sosič iz Ul Carsia 43, na Opčinah, peljal s svojim kolesom po Konkonelski ulici proti Opčinam, kjer bi moral prevzeti gradbeni material za podjetje »Petra*, s sedežem v Ul. Maielica 3, kjer je tudi uslužben. Nenadoma pa mu je na vogalu Konkonelske ulice z Ul. Ricreato-rio prednje kolo zašlo v luknjo tako, da je izgubil ravnotežje in se zvrnil na asfalt. Bolničarji RK, ki so prav tedaj privozili mimo, so zagledali one-sveščenega Sosiča na cesti in ga takoj naložili v rešilni avto. Z vso naglico so ga odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga zaradi ran po desnem bedru in obrazu sprejeli na I. kirurški oddelek s prognozo okrevanja v približno enem mesecu. Notranjost Silosa, kjer so plameni uničili vse, kar je ostalo od prejšnjega požara filtri1* ni ruggenti*, Richard Technicolor. Capitol 16.30 Začetek revije »...kakor Hitchcock..,* «La mod® šale a ieri sera*. Technicolor. “ povedano mladini pod 14. letoro- ^ Moderno 16.30 «Lo strangolatori Boston*. Tony Curtis, Henry ffi da. Technicolor. Prepovedano dini pod 14. letom. j Vittorio Venelo 17.00 Revija grozote. «Lo slrangolatore di dra*. Film Edgarda Wallac^ Technicolor. Prepovedano ml* pod 14. letom. tono _J ..noiHt n Ideale 16.30 »Costretto ad uccid«£ Dve prijavi sodnim oblastem Agenti letečega oddelka kvesture so včerai prijavili sodnim oblastem 41-letnega Livia Suppnncicha iz Škedenjske ulice 22, ki si je za svoj prosti čas izbral ka.i nenavaden... konjiček. Pred sodniki se bo namreč moral zagovariati zaradi poškodovanja tuje lastnine, ker je z ostrim preti metom preluknjal o-sem koles štirih parkiranih avtomobilov. Prav tako včeraj so isti agenti prijavili sodnim oblastem 35-letne-ga Silvia Tossija. brez stalnega bivališča, ki se bo moral zagovarjati zaradi nezakonite prisvojitve avtomobila. Tossi je meseca aprila letos delal v neki mehanični delavnici. kjer mu ie neka ženska zaupala popravilo fiata 600. Ker pa moškega za kak teden sploh ni bilo na spregled, avta pa tudi ne, ga je prijavila policiji. Darovi in prispevki V počastitev pok. Marije, Vidine mame, daruje družina Milkovič-Gornik 1000 lir za spomenik padlim v Bazovici. Ob 26. obletnici smrti matere Antonije daruje družina Milkovič-Gornik 1000 lir in hči Kristina, Gropada 75, 1000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Jožefa Gojče, daruje Marija Milkovič, Gropada 38, 1000 lir za Dijaško matico in 1000 lir za ŠZ Gaja. Ob 26. obletnici smrti matere Antonije, ob 3. obletnici smrti moža A-lojza in 24. obletnici smrti svaka Antona, daruje Zora Križmančič, Gropada 43, 3.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina g. Maria Ger-dola daruje družina Ukmar 5.000 lir za Mladinski dom v Boljuncu. Charles Heston, John Hackett stern film. Technicolor. Astra 16.30 «Super spia K*. Step Bojd, Camilla Spari. Technie®'0' Abbazia zaprto. Razna obvestila Obvestilo sindikata slovenske šole ' Tajništvo obvešča, da bo V vi seču avgustu urad sindikata m vsak četrtek od 18. do 19. u1*’ Slovensko gospodarsko zdr®* ^ obvešča sve svoje člane, da i1118 vi razpolago dvojezične napise o lokalov zaradi počitnic in tedens* ^ počitka javnih lokalov. Dvignit lahko vsaki dan v tajništvu *®«^ nja, Ul. F. Filzi 8. Zveza vojnih invalidov NOV ^ škega ozemlja obvešča svoje " ^ da ima do 31. avgusta t. 1- ^ letni urnik in sicer od 8. do 13, . <0 Zveza partizanov z Opčin m \a Tabor priredita v nedeljo, 8. aVSc' izlet v Predmejo z avtobusom » sebnimi avtomobili. Ob 10. u** jjji* ganje vencev na spomenik P®*; Nato v bližnjem gozdičku *a%|I čevapčiči in domačim vinom, * ) v Črnem vrhu. Odhod z 6. uri izpred prosvetnega doma- \ sovanje v trgovini pohištva ** Proseška 6. Včeraj-danes Danes, četrtek, 5. avgusta MARINKA l Sonce vzide ob 5.52 in zato® 20.20. Dolžina dneva 14.37. L«®a de ob 19.52 in zatone ob 3.4»' Jutri, petek, 6. avgusta VLASTA Vrane včeraj: na j višja dneva® 4 peratura 30,4, najnižja 22,7, 0 tf,/ uri 29,4 stopinje, zračni tlak ^ pada, brezvetrje, vlaga nebo 3/10 pooblačeno, morje ^ temperatura morja 25,5 stoP’r roiU> ROJSTVA, SMRTI IN Dne 4. avgusta 1971 se je v 0c/ rodilo 9 otrok, umrlo pa je Umrli so: 53-letni Bruno ^ 49-letni Mario Silvano, 64-letna Aifieri, 66-letna Maria Errath- £lir ni Ultimo Rossi, 84-letni Silvi® \|( zi, 89-letna Antonia Brnobic v j-jj® sizza, 58-letni Riccardo Žigo®' na Maria Gulli vd. Orazi. DNEVNA SLUŽBA LEKA (od 13. do 16. ure) / Biasoletto, Ul. Roma 16: Pa pf Ul. Bernini 4: Al Castoro, G ' „ $ na 11; Sponza, Ul. Montorsin® NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Borzni trg 12: C® It Ul. Rossetti 33: AUa Mado®® ff Mare, Largo Piave 2; Sant’A®®* ta S. Anna 10 (Kolonkovec)- Obiščite XXI. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU ki bo od 6. do 17. avgusta — tokrat prvič že v novih sejemskih prostorih. - IZBIRA NAJRAZLIČNEJŠEGA POTROŠNEGA BLAGA, TEHNIČNE ROBE, KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA TER MOTORNIH VO^ - VSAK DAN MODNA REVIJA V AVLI SKUPŠČINE OBČINE KRANJ OB 18. URI - PESTER ZABAVNI PROGRAM 257.-ni POPUST NA ŽELEZNICI IN AVTOBUSNIH PROGAH LJUBLJANA TRANSPOB'1’ PRIMORSKI dnevnik I VČERAJ PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM bla-1 Iti)' lal« I T # i i» Naveličan pogostih obiskov tatov je sklenil sam stopiti jim na prste Postavil se je za okno spalnice in ves čas imel oči uprle v avlo na cesti, ki ga je pozneje vlomilec skušal ukrasti stav« Mn Na zatožni klopi tržaškega foškega sodišča (preds. Corsi, lotta’ 6» ® j Mira’> i.H Ista’* i, Ur). ka- n —v6« auuisca vpreas. i/ursi* tož. orracetti, zapisničarka Casanova) včeraj sedel 52-letni Fulvio Pa-a n. *z Ul. del Bosco, ki je v kot ^ draške kvesture zelo znan a ; sPreten vlomilec v parkirane Sodniki so mu včeraj jč01*1 zaradi dveh prekrškov, ki jih storil ponoči 5. iuliia letos. ponoči 5. julija letos. rw aretaeiji Pavana je v znatni g P Pripomogel 52-letni Vincenzo ^^Uato iz III Hplla finarHin 8 ki not« Gle«5 Be«' .•edano ato iz Ul. della Guardia 8, ki v— P° potrebi spremenil v pra-dptektiva. Bil0 je tako. Moški veličal Se * - - ^ sredi prejšnjega meseca na- svni ' Pogostih obiskov tatov v skl •,avtomot>il fiat 850 in tak-’ t>np n’ da i’m bo pošteno zagodel. Ure 5' i,uliJa 'etos se je okrog 21. zvečer postavil za okno spal- oiett» •epo'e’ Vai svojega stanovanja in opazo-. kaj s je namenoma arcell« j Jone*: moo'11 rep°(t I »Vtonf k-i **• dogaja na cesti' Sv°j Ura/n0>l Je namenoma parkiral j, nasproti hiše tako, da je lahko jafjVs®kem trenutku videl, če kdo (U, ok°li njega. In kot vsi pravi oknoKtlvt je potrpežljivo čakal za čan’1" na prihod vlomilca. Prepiri . je namreč bil, da mu tokrat * bo sta ipest«’ I ušel. Minila je ura, minili kost * ur*. a neznanega nočnega trilat ^ n* bd° na spre8'ed' ®ar' zapr ° 7e bd že skoraj na tem, da e °kno in se spravi v po- , di *f idmaO’ stali. . tWj kc je nenadoma zagledal na tnedlo podobo. Neznanec je •"in najprej pogledal naokrog če ni nobenega v bližini, nato pa v hipu odprl s silo vrata Barzellatovega fiata, sedel vanj in že hotel spojiti žice za vžig motorja, ko je pritekel na cesto lastnik avtomobila. Vlomilec, bil je Pavan, se ga je tako prestrašil, da je v hipu . zapustil vse in pričel bežati proti Ul. del Bosco. Barzellato pa za njim. Medtem je njegov sin telefoniral agentom letečega oddelka kvesture, ki so takoj prihiteli v Ul. della Guardia in že po nekaj minutah iskanja izsledili Pavana ter ga seveda aretirali. Ker so preiskovalci sklepali, da ima Pavan na vesti še druge tatvine, so odšli na njegov dom, kjer so našli plen tatvine ki jo je bil še isto noč izvršil v avto fiat 1100, last 24-letnega Mariana Bencicha iz Ul. del Bosco 17. Tu so bili nagrmadeni razni dokumenti, vozniška dovoljenja, naočniki, odeje, raane avtomobilske drobnarije in drugo Na včerajšnji razpravi se je Pavan trdovratno branil obtožbe tatvine. V ta namen je dejal, da je pred dnevi imel v gosteh neznance, ti naj bi pred odhodom . . . pozabili predmete, ki so jih policisti našli v njegovem stanovanju. Priznal pa je, da je bil tisti večer nekoliko vinjen in da je nameraval ukrasti fiat 850. Javni tožilec dr. Borracetti je, 1|iiiiiiiiiiiii|||||||||||||||||||||||||l||||)iiiiiiiiimiiiimi|||||imi||||||||||||||||||j||imiiitiiiiiii|l||||||| fiin? 'oriC jr. & •tOl"1 r>» s-> I[vprašanja in odgovori i Povišek družinskih doklad e- » < d> K\ alla<$ sle ®et*- da bodo povišali družin-((o(,j.,°k!ade. Trenutno pa še vedno !tf Varn 4.160 lir za ženo in 5.720 Taj 2a si na. Uradnik, kjer delam, :ett. " I Stepaj jicolor' io De: je Povedal o nek?m povišku, ^ibi' m se uič spremenilo. #edali?Wl* iaWco 0 tem ka? vei pi> ni^cjveč let vodijo sindikalne orga-PoviiJ® ostre borbe, da bi dosegle ^atk' dru'žinskih doklad. Pred kg n lrn so dosegle pripravo osnut-dfaji^fKa zakonskega predloga za d°IUade. N0 P° 55odSr> orje ] ;topinie' ro«». rj j. h, doklad tisti, katerih let- 'ijonov j.^oriek prcsega ^ mi‘ do za družinske doklade bo- prišli tisti, ki imajo letno Pokojnine vam ne bodo odvzeli. Le znižali vam jo bodo kot to predvideva zakon. Ker po zakonu minimalne pokojnine ne «zmanjša.jo» (za ostale pokojnine pod 100.000 lir je odbitek 50 odst.), vam bodo od 27.200 odbili 2.100 lir. Delodajalec, pri katerem ste trenutno zaposleni, pa bo seveda mo ral plačevati doklade, tako da boste po končani zaposlitvi lahko dobili povišek pokojnine. • Za pojasnila glede socialnega zavarovanja lahko pišete na na slednji naslov: «Socialna vprašanja — Primorski dnevnik — Ulica dei Montecchi, 6 34137. Trst* ali pa se kar neposredno posvetujete pri patronatu Kmečke zveze INAC, Ulica hov “V* cisb dohodek od 5 milijo-šteVoir' Pri tem pa seveda upo- Pusjj!? skupni letni čisti dohodek s>uert {“h družinskih članov. In če bo čisti letni do->%*,».■ 0 2.500.000 lir letno, bo za-W,ra»i dobil za ženo 7.000 lir 'ečn0 o za sina pa 10.000 lir me-' v Primeru, da ima zaintere- Jjf; kut dva sinova, bo dobil 12.000 lir mesečno. Za sečno '®ka h0 d°bil 20.000 lir me- 58$____________________________- 24 tv!? več kot dva sinova-dijaka '/^0 lir ttozvc ^ek ^sterih je čisti letni do visji od 2.500.000 lir letno. Vi.deni eRa pa 5.000.000 lir, so pred-IH Tn z.a družinske doklade nasled Jo, J8™: za ženo 5.000 lir meseč-r* itj,- SlIla Pa 7.000 lir mesečno, ta } a več kot dva sinova, bo do-V firim Vsakega 9.000 lir mesečno. Josarito?1'11 da so to dijaki, pa za kot nega sina 14.000 lir Za več Slnova'dijaka pa ie.000 lir ^ , ?stale družinske člane, l>r'r|ierV-.^eiavpevo breme (kot na starž>-. sestra, brat itd.), bo ‘Sjo v višini kot za delavčevo -V !o ^i vk°n,'k' Predlog, ki trenutno 1^ bo '^^jsvi, je gotovo zanimiv rP'?mf‘nil dokajšnji korak v tco e*avstva za socialne pra z Opčin: «Z letošnjim iJ*j. zaposlen te 35 let pn \ bo-m Qjc' firmi. Koliko pokojni-J sZ d°bU?» nam ^ nwm .hlsmP. Josip S.. višino plače ali svo-n,,* -1? dela- To pa ie neob-h-Pairebi ho^Pinbie0 Za izra°unan’e zne‘ je 9 >0i j: k uno -letna -Jl rrath. Silvi0, p bic iigon. a. \£XJ$ r’<, 01- jrsin° EKARN Madon118 (f ant'AnD8' vec)- t&lotlte vam torej lahko le »i 35 i z.a izračunanje pokojnine, 'n dela dobi upokojenec Dk ^ lwltotka Poprečne plače Ufi 37 1« u ~ odst. 2 - 68.45 odst. Dfj 39 ]6t 70,30 odst. “M 40 M h _ 7215 o(Jst in _ 74 odst. ^ efa * * * en’ nilSZrst): «Socialno zava-iti^ser-n ‘ mi izplačuie 27 000 se8,efc „p 0 Pokojnine. Ker mi ta ^ 8‘ mora^°S'Uie 20 Prežiulianje. p°kojni * nrH101'^- poiskati delo. Ali mi n° odvzeli?» Geppa 9. 34132 Trst, tel. št. 35-458. 1 -r ■*' ■■ b. I. upoštevajoč obtežilno okolnost da je bil obtoženec že kaznovan, predlagal zanj 3 leta in 15 dni zapora ter 120 tisoč lir denarne kazni, zaradi vinjenosti pa 3 mesece pripora. Branilec odv. Ma-tejka se je potegoval za oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov oziroma za najnižjo kazen. Sodniki so skoraj v celoti sprejeli tožilčev predlog, saj so obsodili Pavana na 3 leta in 3 mesece zapora ter 100 tisoč lir denarne kazni, zaradi vinjenosti pa na 3 mesece pripora. Slovenska skupnost iz Doline nam je poslala v objavo resolucijo, ki so jo sprejeli na sestanku v Dolini, ter letak Slovenske skupnosti iz Doline. Tako resolucija kakor tudi letak se nanašata na znano zadevo z naftovodom v Dolini in na posledice znotraj koalicije Slovenske skupnosti kakor tudi izven nje. Ker je zlasti po sodnem procesu «dolinska zadeva* za nas zaključena, nimamo nikakršnega namena, da bi še naprej pogrevali dogodek, ki slovenski narodnostni skupnosti prav gotovo ni bil v čast. Uredništvo • Šolsko skrbništvo sporoča, da je na oglasni deski skrbništva izobešen začasni vrstni red kandidatov za službo (za nedoločen čas) za žensko in moško telesno vzgojo v šolskem letu 1971-72. Seznam bo ostal na deski 10 dni. • Tržaški sedež RAI TV javlja, da bodo s 5. avgustom spremenili nekatere valovne dolžine na pretvornikih za oddaje UKV. Novi frekvenci sta naslednji: Ovaro — drugi spored — frekvenca 97.5 MHz Sappada — tretji spored — frekvenca 97.9 HMz Opozorilo izletnikom v Auschwitz Združenje bivših političnih deportirancev prosi vse tiste, ki so se prijavili za izlet v Auschwitz (4.-11. sept.), naj do 5. avgusta izročijo potni list in .5 osebnih fotografij zaradi vizuma, sicer se ne bodo mogli udeležiti izleta. Vročina tare tudi turiste, ki se pred sončno pripeko najraje zatekajo v senco. Utrujenosti se sicer kmalu znebijo, nadležnega potu, posebno v teh dneh, pa prav gotovo ne PODJETJI V KOOPERACIJI S. A. P.-TRST in SLAVNIK - KOPER TrVE5CATA CENJENE POTNIKE, DA PRIČNETA z 8. AVGUSTOM 1971 VOZITI NA PROGI ST — KOPER V KOOPERACIJI PO NASLEDNJEM VOZNEM REDU: TRST-KOPER !;odi Iz Trsta: »•00 8.00 9.00 10.00 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 18.00 19.00 20.00 21.00 Hlodi i, i. 6 On , Kopra: 7-00 8.00 9.00 10.00 11.00 12.00 13.00 14 00 15.00 16.00 17.00 18.00 19.00 20.00 21.00 ^TNik Koristite ugodnosti, ki vam jih nudi novi vozni red in se izognite koloni osebnih vo-na mejnem prehodu in skrbi za parkiranje v obeh mestih. GORIŠKI DNEVNIK 5. avgusta 1971 Državno tožilstvo v Gorici je pred dnevi poslalo obtožnice dvema sindikalnima voditeljema, pokrajinskemu sekretarju CG1L Zulianiju in CISL Colautiju ter še sedmim delavcem tovarne nogavic Mucchiut Gradišča. V teh obtožnicah navajajo, da bodo morali odgovarja-za prestopek po čl. 508 kazenskega zakonika (ki govori o svojevoljnem vdoru v tovarniško poslopje in njegovo nasilno zasedbo). Kazen, ki jo predvideva ta zakon znaša do tri leta zapora, ki se lahko podvoji kadar je obtoženi organiziral tako nasilno zasedbo. Vest smo na kratko objavili že soboto in ne bomo tu razpravljali o nesmiselnosti obtožbe kot take, saj je vsem našim čitateljem dobro znan položaj v omenjeni tovarni, kjer je vodstvo napovedalo zaporo tovarne in so se prizadeti delavci, kakih 50 po številu, oprijeli v obrambi svojih pravic in zaposlitve edinega sredstva, ki jim še preostalo, ter so zasedli tovarno. Dejstvo pa je, da se državno tožilstvo zopet opira v svoji obtožbi na enega tipičnih fašističnih zakonov, kakršnih imamo še vedno celo vrsto v veljavi, pa čeprav je minilo že 25 let odkar je bila sprejeta republiška ustava v katere duhu bi se morali čimprej odpraviti vsi taki zakoni zakonika Rocco, zlasti pa tisti, ki so naperjeni proti demokraciji in svobodi posameznika in skupnosti. To je nov primer, kako potrebna in nujna je akcija, ki so jo podvzele nekatere politične stranke, sindikati in druge ustanove ter organizacije tudi na Goriškem z namenom, da se z referendumom širokih množic postavi v rimskem parlamentu zahtevo po preklicu takih zakonov, ki so v posmeh demokraciji in demokratični ustavi. Gre predvsem za zakone, ki izhajajo iz zamisli totalitarne države, DELAVCI PRED SODIŠČEM Zopet fašistični zakoni! V GORICI AKTUALNO VPRAŠANJE ne priznava svobodnega politič- nega izživljanja strank ali vosa meznika. Tak kazenski zakonik, u-gotavlja znan borec za politične svoboščine Pictro Caiamandrei, da je bil ustvarjen zato, da odpravi kakršno koli politično mišlienie, ki drugačno od mnenia tistih, ki so na vladi, je še vedno v veljavi in pa še vedno aplicirajo, v okviru kostitucionalne ureditve ki sloni, ali bi morala sloneti, na svobodi mnenja in na priznanju večstrankarskega sistema. Prav ob ugotovitvi teh dejstev se je sprožila akcija za referendum za odpravo fašističnih zakonov in za njihovo nadomestitev z novimi, ki bodo v duhu nove u-stave, ne pa naperjeni proti njej. Taka akcija je sedaj v teku tudi na Goriškem. V Gorici so zbirali podpise za referendum že preteklo soboto in ponedeljek ter bodo nadaljevali z zbiranjem tudi v soboto 7. in v ponedeljek 9. t. m. na županstvu od 10.30 do 12. ure. Od bor za politične in sindikalne svoboščine, ki vodi to akcijo, organizira sedaj tudi po drugih občinah naše pokrajine tako akcijo, ki bo seveda zajela tudi slovenske občine v Sovodnjah. števerjanu in Doberdobu, kjer bodo prav tako zbirali podpise na županstvu. Dosedanje podpisovanje v Gorici je pokazalo, da se naši ljudje dobro zavedajo važnosti take akcije, ki teži za tem, da se tudi iz zakonika odstrani vse tisto, kar smrdi po fašizmu in njegovemu nasilnemu totalitarizmu ter zanikanju najosnovnejših svoboščin, da se ne bodo gonili pred sodišče delavci v tem in v številnih drugih primerih samo zato, ker branijo svoje delovno mesto in svoj življenjski obstoj in poteg njih še sindikalni predstavniki, ki jih v tem boju podpirajo, kakor je njihovo poslanstvo in njihova dolžnost. I. M. Stavka kovinarjev Danes zjutraj ob 6. uri se je v Tržiču zaključila 24-urna stavka ko- vinarjev. ki zahtevajo povišek po 100 lir na uro za vse delavce te kategorije v Tržiču. Za danes je napovedana razčlenjena stavka po 4 ure za vsako izmeno. Vodstvo podjetja SINE je s tem v zvezi izjavilo, da je pripravljeno priznati takojšen povišek 50 lir na uro, za ostalih 50 lir pa od 1. januarja 1972. dal.je. Revija «DAN» št. 2. Izšla je druga številka mesečne revije «DAN» iz Trsta. V primerjavi s prvo številko se je njena vsebina precej popestrila in ima več poudarka tudi leposlovna in družinska rubrika, za kar so se izrekli tudi čitatelji in naročniki na Goriškem. Posamezna številka revije stane 200 lir ali letno 1600 lir za 10 številk. Na Goriškem jo lahko dobite pri podružnici Primorskega dnevnika, v Gorici, Ul. XXIV mag-gio 1-1, tel. 33-82, po slovenskih knjigarnah in pri poverjenikih PD na podeželju. Precejšnja trenja v gorički SDZ zaradi deželnega zastopstva 0 stvari piše tudi emigrantsko časopisje - Slovenski katoličani nočejo zastopnika Slovenske levice v deželnem svetu - Tudi sprememba v vodstvu goriške SDZ povezana s tem vprašanjem? V zadnjem času se v Gorici spet precej govori o sporu v vrstah Slovenske demokratske zveze, med katoliško skupino (Slovensko ljudsko gibanje) in takoimenovano demokratsko skupino (Slovenska demokratska skupnost). Spor je nastal pred približno dvema mesecema zaradi morebitne osebne spremembe v deželnem zastopstvu Slovenske skupnosti, s katero je goriška SDZ povezana. Pri deželnih volitvah 1968 sta Slovenska skupnost iz Trsta in SDZ iz Gorice podpisali sporazum. Tržačan bi sedel v deželnem svetu tri leta, nato bi mu sledil Goričan. Izvoljen je bil dr. Drago Štoka in pred nekaj meseci je zares poslal goriškim voditeljem SDZ pismo, v katerem stavlja svoj mandat na razpolago. Kandidat goriške SDZ je odv. Avgust Sfiligoj, ki pa je na tržaški listi v letu 1968 zasedel šele tretje mesto. Za dr. Štoko se je namreč povzpel f)rof. Ubald Vrabec od Slovenske levice. V Gorici čujemo go- Hlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||IIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIrlllllil|||ini**>«uillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIMIIIIIIIIIIIIII NOVE GRADNJE LJUDSKIH HIS Tudi v Sovodnjah bodo gradili po v in Števerjanu šest stanovanj IACP je predložil načrte za 66 stanovanj za 544 milijonov na Goriškem Pokrajinsko vodstvo zavoda za ljudske hiše (IACP) v Gorici sporoča, da je poslalo pokrajinskemu uradu deželnega odborništva za javna dela več načrtov za nove gradnje na Goriškem kot dopolnilo drugih načrtov, ki so jih omenjenemu uradu poslali že prejšnje mesece. Gre za 8 novih stanovanjskih hiš s skupno 66 stanovanji, ki jih nameravajo zgraditi po raznih občinah na Goriškem. Stroški za te gradnje naj bi predvidoma znašali 544.5 milijona lir ali poprečno po 8.3 milijona na vsako stanovanje. Med občinami, kjer bodo gradili nove ljudske hiše sta tudi Štever-jan, kjer naj bi zgradili 6-stano-vanjsko stavbo na osnovi zakona št. 231 od 27. aprila 1962 in podobno 6-stanovanjsko hišo v Sovodnjah na osnovi deželnega zakona št. 27 od 29. decembra 1967. Med drugimi občinami naj orne- iiiiiHiiiiiimfiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiimMiiimimuinumiumiimmiiitiiiiiiiiiiiiHHniiiiiiitiiiiHiiiit DVE INTERPELACIJI Preveč in premalo vode v Podgori in v Ločniku Pri parku v Podgori uredili bolj estetično ograjo nimo Krmin, kjer bodo zgradili hišo s 24 stanovanji, dalje Romans (6 stanovanj) in Škocjan (6 stanovanj). Gradbena dela nameravajo oddati na javni dražbi potem ko bodo vse pristojne oblasti odobrile predložene načrte. V KD pozivajo k enotnosti Ob vsakem večjem dežju se dogaja, da voda ki prihaja z višjih predelov, vdira tudi v hiše, ki stoje ob Cesti 4. novembra v Podgori. Prebivalci tega področja so že večkrat protestirali zaradi tega. Te dni pa je socialdemokratski občinski svetovalec Zucalli poslal goriškemu županu interpelacijo ter ga sprašuje, ali in kakšna dela ima občinska uprava v načrtu, da bi preprečila tako preplavljanje. Isti interpelant ugotavlja tudi, da zid, ki zapira ob tej ulici park Attems (kolikor ga je še ostalo), nikakor ni v okras in da bi ga bilo treba nadomestiti z bolj estetično ograjo. Obenem bi z odstranitvijo sedanjega zidu olajšali promet pešcev na tem odseku. Ker se često dogaja, da prebivalci zadnjih hiš ob Videmski cesti v Ločniku, ki so povezani na furlanski vodovod (CAFO) ostanejo večkrat v najbolj sušnih mesecih brez vode, bi morala goriška občinska uprava, ki je dolžna o-skrbovati z zdravo pitno vodo vse občane, poskrbeti, da se tudi te hiše povežejo na občinsko vodovodno omrežje. Svetovalec Zucalli je tudi glede te zadeve vložil na župana interpelacijo. pioek bo šel v sklad za izgradnjo domačega partizanskega spomenika. Rovis: PSDI se mora poglobiti v vprašanja slovenske manjšine Še nocoj v Števerjanu praznik Juventine Poletni praznik »Juventine* se nocoj zaključi. Po številnih večerih ki so bili posvečeni vročim hlačkam, poletnim žogicam, udeležencem avtotekme. beat glasbi, izvolitvi Miss Juventina bodo nocoi pri šli na svot račun mladi in stari ljubitelji slovenske narodne glasbe Na plesišču bo nocoi igral domači, števerjanski ansambel »Briški slavček*, Ta orkester bo igral v glavnem domače nove in starejše sklud be. Ljudje se bodo tako lahko zavrteli ob zvokih valčkov, polk. oa drugih slovenskih narodnih skladb Seveda ne bo tu pa tam manjkala kaka moderna poskočna pesem Letošnji praznik Juventine se torej nocoj zaključi. V naslednjih po čitniških tednih bodo prazniki v drugih krajih na podeželju in v mestu. Čez nekai dni se prične večdnevno praznovanje v Podturnu, ki je v Gorici že tradicionalno, ljudje pa se bodo lahko hladili vročih poletnih večerih tudi v številnih furlanskih občinah V slovenskih vaseh pa bo prihodnji praznik v septembru na Vrhu, Priredila ga bo domača sek cija bivših partizanov. Ves izku- Včeraj smo poročali o sestanku, ki ga je imelo pokrajinsko vodstvo PŠDI pred nekai dnevi v Števerjanu. Pisali smo. da je ob tej priliki član tega vodstva, go-riški podžupan Rovis. orisal vprašanja in potrebe slovenske manjšine. Zaradi tega smo se obrnili do njega, da bi o tem kai več izvedeli. Podžupan Rovis nam ie dejal, da se je ob tej priliki zavzel za uresničitev kongresnih zaključkov, v katerih je bilo rečeno, da ie treba budno spremljati vprašanja slovenske manjšine Na tem sestanku pa je Rovis ugotovil, da se ie stranka doslej za ta vprašanja zanimala v nezadostni meri in da ie zaradi tega treba znotraj socialdemokratske stranke Studii o teh vprašanjih poglobiti. Omenil ie tudi zakonska osnutka za zaščito slovenske manjšine, ki sta bila predložena v Parlamentu in izrazil nujnost, da tudi PSDI predloži svoj zakonski osnutek ali pa da se pridruži že obstoječim. Pro Loco spet odprla urad v pasaži Danes bodo, po dolgem presledku, odprli turistični urad Pro Loco v pasaži na Korzu Verdi. Pro Loco je urad zaradi pomanjkania finančnih sredstev zaprla pred več meseci. V njem bodo odslej dajali le turistične informacije. Ne bo več tu javna telefonska govorilnica, kajti družba SIP je to uredila na lastnem sedežu. Jeseni bodo ponovno odprli tudi sosedno razstavno halo. Te dni ta prostor belijo. Ob ponovni otvoritvi razstavne hale bodo svoja dela razstavljali številni slikarji. Včeraj okrog poldne se ie pri Devinu kopal v morju 65-letni Matteo Sponza iz Trsta. Ulica Murat 10. Ker ga je v vodi obšla slabost, je izginil pod površino. Ko ie žena, ki ie sedela na skalah, to opazila, .je poklicala na pomoč; in moža so nezavestnega potegnili iz vode ter ga odpremili v tržiško bolnišnico, kjer so ga pridržal’, za 10 dni na zdravljenju. Tudi ženi so morali nuditi prvo pomoč, ker se ie ranila na nogi. ko ie tekla po ostrem kamenju. Zanimiva ie vsebina zadnje številke krščanskodemokratičnega biltena «Quadrante Est*. V njem je na uvodnem mestu govor, ki ga ie imel na skupščini članov ter stranke v Ronkah novi tajnik KD Pa-squale De Simone. V njem se novi tajnik zavzema predvsem za reorganizacijo stranke. Čeprav poziva k enotnosti pomeni niegov govor kritiko prejšnjemu vodstvu. V J isti številki je objavljen tudi kongresni govor zastopnika mladinskega gibanja KD R. Cisilina. Navada v večinski stranki ie. da ie mladinsko giban je precej kritično do vodstva, običajno je na levica. Zanimiva je v tem govoru Cisilinova kritika na izbiro kandidatov za pokrajinske volitve v letu 1970, prav tako pa je zanimiva kritik a4 delovanja osrednjega vodstva stranke Pokrajinski odbor, pravi Cisilin, je imel navado le potrjevati sklepe, ki jih je sprejemalo ožje vodstvo. Politično zanimiva pa je ta številka tudi zato ker objavlja članek kritika F. Moriaia o razstavi slik humorista Berta Del Bianco, ki je bila pred kratkim v Štarancanu. O-menjeni slikar ie risal tudi politične vinjete. Zanimivo ie to. da so v tej številki «Quadrante Est* objavili šest njegovih vinjet z izrazito protikomunistično vsebino. Pomeni mogoče objava teh slik preokret v politiki goriške krščanske demokracije? Povišani prispevki obrtnikov za bolniško blagajno Pokrajinska bolniška blagajna za obrtnike obvešča, da bodo izredni dvajsetodstotni dodatek na letne kvote in 1.500 lir na osebo pobirali z davčno polo v prvem polletju 1972. Omenjene dajatve je odobrila skupščina delegatov bolniške blagajne, ker se ie v obračunu za leto 1970 in v predvidevanju za tekoče leto pokazal precejšnji primanjkljaj. O tem smo pisali pred nekaj tedni. KULTURNO SREČANJE MED SOSEDNIMI NARODI NA MATAJURJU * MATAJUR 8-8-1971 V nagli vožnji sta pristala v jarku Prejšnjo noč sta se okrog 1.30 ure peljala z avtom flavia po cesti iz Tržiča proti Gradežu 29-letni Dario Miklaucig iz Tržiča in 29-letni Maurizio Scapoattura iz Ronk. Ker sta vozila precej naglo, ju je zaneslo na levo stran ceste, kjer sta trčila ob dve cipresi. Avto je nato pristal v vodi v obcestnem jarku. Oba mladeniča sta pri tem utrpela precejšnje poškodbe in pridržali so ju na zdravljenju v trži-ški bolnišnici, kier bo ostal Miklaucig 25 dni, Scappattura pa 15 dni. Cestna policija, ki je napravila zapisnik, je ugotovila, da je avto skoraj popolnoma uničen. Prispevajte sa DIJAŠKO MATICO! iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiniiiiiiiiiiiiirMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini NA POBUDO POKRAJINSKEGA LOVSKEGA ODBORA Široko zasnovana akcija za zdravstveno zaščito ptic V dvorani pokrajinskega sveta se je zbralo več sto ljudi - Z ulovom ptičev nameravajo spoznati bolezni, ki jih te živali prenašajo Na pobudo pokrajinskega lovskega odbora in pokrajinske uprave so se prejšnji večer zbrali v dvorani pokrajinskega sveta vsi. ki se ukvarjajo z lovom ptic. Znano je, da se s tem poslom ukvarjajo mnogi ljudje. Posel je tudi zelo donosen, vsai za tiste, ki imajo srečo. Prisotnim, ki so do zadnjega kotička napolnili prostorno dvorano, sta govorila zastopnik lovskega odbora dr. Fonzari in funkcionar istega odbora dr. Pazzagli. Zdravnik dr. Fonzari je govoril o ptičjih boleznih. Teh je precej in le s strogo in stalno kontrolo jih je moč ugotoviti. Menijo, da prihaja huda ptičja bolezen iz dežel srednje in vzhodne Evrope. Zaradi tega ie potrebno ulovljenim ptičem postaviti okrog nožiče spoznavni prstan. Tako bo moč ugotoviti pot. ki jo preletijo ptiči, moč bo tudi ugotoviti pot. ki jo napravi morebitna bolezen. V svetovnem merilu vršijo sedaj to spoznavno akcijo, ker hočejo u-gotoviti vzroke in pota bolezni. Pri nas skrbi za to zbirni center v Bologni, ki sodeluje z ministrstvom za zdravstvo in s svetovno zdravstveno organizacijo. Pri nas se sedai vršijo tozadevne raziskave na Sabotinu, v Brdih, na Krasu in v laguni okrog Gra-deža. Dr. Fonzari je tudi povedal, da so lani samo v okolici Ljubljane zabeležili nad 600 primerov «kranjskega meningitisa*. O tehnični izvedbi te akcije je nato govoril pokrajinski funkcionar dr. Amos Pazzagli. Izrazil je svoje zadovoljstvo, ker so pri nas ljudje razumeli važnost te akciie. Pri šotnim so nato porazdelili spoznavne prstane in drug material, ki ga bodo potrebovali pri tej akciji. DEŽURNI LEKARNI V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči v Tržiču dežurna lekarna »Al Redentore*. dr. De Nordis, Ul. Fratelli Rosselli 23, tel. 72340. V GORICI Danes ves dan In ponoči v Gorici odprta lekarna ALESANI, U. Carduc-ci 12, tel. 2268. Tržič vorice, da tržaška Slovenska skupnost noče, da bi dr. Štoka dal ostavko, ker bi v tem primeru prišel v deželni svet prof. Vrabec; ta pa naj ne bi dal ostavke. Goričani in njihov kandidat odv. Sfiligoj bi torej ostali na cedilu. Spor v goriški SDZ pa je nastal, ker ni celotna SDZ podprla ob tej priliki odv. Sfiligoja. Že na deželnih volitvah 1968 so nekateri agitirali proti njemu, 10. junija je »Katoliški glas* objavil poročilo gori-škega Slovemskega ljudskega gibanja, ki ga objavljamo tudi mi: »V zvezi z nekaterimi izjavami v tisku izvršni odbor Slovenskega ljudskega gibanja v Gorici ugotavlja, da ima slednje kot polnopravna organizacija pravico do samostojnega sklepanja o vseh problemih, ki jo zadevajo in o vsem delovanju v sklopu SDZ, katere je enakopraven partner . . . Slovensko ljudsko gibanje se je odločilo za ohranitev sedanjega zastopstva v deželnem svetu iz stvarnih razlogov.* Z objavo tega pisma se je za »Katoliški glas* ta polemika zaključila. V nekaterih krogih trdijo, da ni hotel ta list objaviti nekaterih kasnejših izjav določenih skupin in političnih osebnosti. To se nam zdi nekoliko čudno, saj objavlja ta list običajno vsa poročila in izjave skupin, ki tvorijo Slovensko demokratsko zvezo. Polemika pa se nadaljuje v drugih časopisih, n.pr. v tržaški »Demokraciji* pa tudi v listih slovenske politične emigracije, ki izhajajo v drugih državah. Te dni smo po naključju dobili v roke londonski emigrantski listič «Klic Triglava*, ki je stvari posvetil celo uvodnik. Goriška zadeva je tako na mah postala internacionalno zanimiva in brez dvoma bodo o njej pisali še v raznih listih, ki izhajajo v Severni in Južni Ameriki pa še morda kje drugje. Le pri nas bo verjetno o stvari katoliško časopisje molčalo. Iz omenjenega londonskega lističa posnemamo izjavo predsednika gori-škega Slovenkega ljudskega gibanja prof. Andreja Bratuža. »Po volivnih rezultatih bi moral priti v deželni svet predstavnik Slovenske levice (prof. Ubald Vrabec). Pri tem je jasno mišljeno, da SDG v Gorici raje vztraja na ohranitvi sedanjega predstavnika (dr. Štoke, ki je tudi pripadnik SLG v Trstu) kot pa na njegovi zamenjavi s predstavnikom skupine (Slov. levice), ki nima nikakih dogovorov ne s SLG, niti s SDZ v Gorici (katere član je SLG) in bi torej njen predstavnik ne imel do našega gibanja'“Hiti do SDZ nikakih obvez*. V že omenjenih slovenskih političnih krogih kritično gledajo na izjavi SLG, ki sta bili objavljeni v »Katoliškem glasu* in v »Klicu Triglava*. V goriškem tedniku je bila izjava precej mila, v londonskem listu pa je precej jasna: »Zastopniku tržaške Slovenske levice ne zaupamo!*. To je torej uradna razlaga za stališče Slovenskega ljudskega gibanja v Gorici, ki je odklonilno do ostavke deželnega svetovalca dr. Štoke. V krogih, ki so blizu vodstvu goriške SDZ pa trdijo, da je za podporo dela goriških voditeljev SDZ sedanjemu deželnemu svetovalcu krivo nasprotovanje, ki ga isti kažejo do morebitnega goriškega kandidata Baje se je v vodstvu goriške SDZ o tem precej govorilo in tudi zamenjava predsednika te organizacije, ki se je izvršil pred nekaj dnevi, je v zvezi s to zadevo. SREČANJE NA MATAJURJU. Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi svoje člane in prijatelje, da se v nedeljo 8. avgusta uuele-žijo srečanja sosednjih narodov v vasi Matajur na Matajurju, Kjer bo tudi pester kulturni program. Udeležba le z lastnimi prevoznimi sredstvi. Podrobnejša pojasnila na sedežu SPD. VERDI 17.30-22.00: «Per salire piCt in basso*. G. E. Jones in J. Ale-xander. Kinemaskop v barvah. CORSO 17.00-22.00: »I fratelli KeUy». M. Jagger; film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.15—22.00: »Arizona si scatend... e li fece fuori tut-ti», A. Steffen in M. Michelangeli; film je v barvah. CENTRALE 17.00-21.30: »Contestazio-ne generale*, V. Gassman, N. Manfredi in A. Sordi; italijanski film v barvah. VITTOR1A zaprto. EXCELS10R 17.30: »Butch Cassidy». Paul Newman in R. Redford, barvni film. AZZURRO zaprto. PRINCIPE 18.00: «L’assassino di Gril-ton plače*, kriminalka v barvah. Kova Gorica SOČA (N. Gorica): »Črni šerif*, ameriški barvni film — ob 18.15 in 20.15. SVOBODA (Šempeter): »Bodalo*, a-meriški barvni film — ob 18.30 in 20.30. RENČE: »Človek iz Oklahome*, ame-riško-italijanski barvni film — ob 20.30. KANAL: Prosto. ŠEMPAS: »Grič škornjev*, italijanski barvni film — ob 20.30. PRVAČINA: »Oni ubijajo samo en- krat», ameriški barvni film — ob 20.30. DESKLE: «Antibaby pilule*, angleški barvni film — ob 20. PRIMORSKI DNEVNIK 4 5. avgusta 1971 RANE SE SE VEDNO NISO DOCELA ZACELILE V demografski politiki se opažajo nove smeri Ker se ljudje prepozno odločajo za zakon, ker se radi ločijo in ker imajo v splošnem malo otrok, je v SZ prirodni prirastek nizek Sociologi zatrjujejo, da si Sovjetska zveza še dolgo ne bo opomogla od zla, ki ga je doživela v zadnji vojni. Od 196 milijonov prebivalcev, kolikor jih je štela pred začetkom vojne, jih je padlo obilnih 20 milijonov. Nekateri trdijo celo 22 milijonov, pa čeprav smo v prvih letih po vojni govorili le o 10 milijonih. Žrtve, ki jih je Sovjetska zveza imela v zadnji vojni, so bile tolikšne, da je njih število predstavljalo državno ali celo vojaško tajnost, še danes je v srednji in starejši generaciji v Sovjetski zvezi več milijonov več žensk kot moških. Toda 25 let in več je že od tedaj, ko so u-tihnili topovi in je bil 9. maja 1945 proglašen mir. Stare pa čeprav globoke rane so se začele takoj celiti in če se niso povsem zacelile, prav gotovo ne morejo več v tem smislu boleti. In vendar, ponavljamo, sociologi menijo, da bodo tovrstne posledice v Sovjetski zvezi, vsaj posredno, še dolgo vidne. Te posledice bodo prišle še bolj do izraza zaradi dejstva, ker se v Sovjetski zvezi človek v poprečju pozno moži oziroma ženi in zaradi dejstva, da ima sorazmerno malo otrok. Kakor poročajo razni sovjetski časopisi, se moški v Sovjetski zvezi oženijo v poprečju pri 29 letih, ženske pa pri 26. To je najvišja poprečna starost v Evropi in zato tudi na svetu, saj je znano, da se v Aziji, Latinski Ameriki in Afriki ljudje veliko prej ženijo oziroma možijo kot na naši stari celini. Drugi moment je malo otrok, za kar naj bi bilo krivo tudi to, ker je bilo vsaj doslej v Sovjetski zvezi lahko priti do razporoke. Na osnovi podatkov, ki smo jih navedli v samem začetku in na o-snovi dejstva, da se ljudje pozno ženijo oziroma možijo, so v Sovjetski zvezi prišli do sklepa, da je prirodni prirastek pri njih majhen, mnogo premajhen. To pa postaja že ekonomski problem. Moskovski list «Pravda» je pred dnevi zapisal, da Je bilo v začetku leta 1970 v Sovjetski zvezi 20 milijonov in pol otrok pod štirimi leti starosti, pri zadnjem prejšnjem štetju leta 1959 pa so našteli 24 milijonov 300.000 otrok iste starosti. To se pravi, da je bilo lani pri mnogo večjem številu prebivalstva 4 milijone manj otrok kot pred 12 leti, ko je Sovjetska zveza štela nekaj milijonov manj prebivalstva. •' še en podatek, ki ga navaja moskovska »Pravda*: leta 1959 je bilo v SZ tako imenovanega aktivnega prebivalstva 57.4 odst., lani pa komaj 54 odst. vsega prebivalstva. Iz tega logično izhaja, da je vedno več upokojencev in vedno manj aktivnega prebivalstva, hkrati pa je tudi vedno manj mladih, ki bodo morali na delovnih mestih zamenjati sedanjo aktivno generacijo, ki bo šla postopoma v pokoj. tudi ta ukrep ni veliko zalegel. Kakor ugotavljajo v nekaterih krogih, so se v Sovjetski zvezi oglasili k besedi že ljudje, ki zahtevajo u-kinitev splava oziroma »prepoved nasilne prekinitve nosečnosti*, če u-poštevamo dejstvo, da je pilula proti spočetju v Sovjetski zvezi prepovedana in da je govor sedaj tudi o prepovedi splava, pomeni, da so v sovjetskih vrhovih že zaskrbljeni nad prenizkim prirodnim prirastkom. Glasilo industrijskega delavstva »Socialističeskaja industrija* pa zvra-ča krivdo za prenizek prirodni prirastek — na razporoko. Glede tega pravi list. da »razporoke povzročajo zmanjšanje rojstev in ovirajo vzgojo otrok. Družina bi morala biti bolj trdna in mladina bi se morala vendarle zavedati koristnosti teh vrednot.* Kaže. da so tega mnenja tudi v krogih sovjetskega sodstva. Morda pa so to le direktive sovjetske vlade, dejstvo je, da v zadnjem času sodne oblasti nerade dopuščajo razporoko, posebno če se vsaj eden od zakoncev še oklepa zakonske zveze in noče popustiti. Vrh tega pa postaja birokratski proces za razporoko v Sovjetski zvezi tako zapleten, da marsikdo, ki bi se sicer ločil, odjenja in — si pomaga na drug način. Zares nemogoče bi bilo pričakovati kaj drugega. Doslej se je v Sovjetski zvezi zakonska zveza tudi pravno razbila, brž ko zakonca nista živela več v soglasju, sedaj pa se ne moreta ločiti, tudi če v družini vlada pekel. Zato ni nič novega, če v kakem sovjetskem časopisu beremo o tem, kako so tu ali tam odkrili moškega, ki je imel v enem mestu eno v drugem mestu pa še drugo ženo... Kot vidimo v Sovjetski zvezi se še vedno otepajo z vprašanjem, za katerega bi bili računali, da so ga že davno rešili. Pa ni tako. Velikokrat teorija govori eno, praktično življenje pa drugo. KER DA SO PODPIRALI GVERILCE Štiri duhovnike so vrgli v zapor V Argentini je veliko katoliških duhovnikov ki soglašajo z gibanjem cTretji svet» Lepa italijanska pevka Gioia Mariani ROSARIO, 4. — Argentinske policijske oblasti so aretirale štiri duhovnike pod obtožbo, da pripadajo levičarskemu gibanju »Tretji svet*, da podpirajo levičarske gverilce in da imajo stike z gverilci. Duhovnike so aretirali danes na njihovih domovih v Rosariu. Ker je v Argentini še vedno v veljavi obsedno stanje zaradi umora sindikalnega voditelja Augusta Vandorja, torej zaradi umora, ki je bil izvršen v juniju 1969, ima vlada pravico izdati nalog za aretacijo tudi brez pristanka sodnih oblasti. Vest o aretaciji je najprej prišla iz vrst argentinskih gverilcev, ki so v svojem poročilu javili, da so bili aretirani štirje »njihovi tovariši*. Gre za gverilce, ki delujejo v samih argentinskih mestnih središčih, v konkretnem primeru v Rosariu. Ko je vest o aretaciji prišla na dan, jo je potrdila tudi policija, ki je izdala o tem poročilo in v njem tudi imena le treh duhovnikov. Aretirani so Jose Maria Ferrari, Juan Carlos Arroyo ter Santiago McGuire. Gibanje »Tretji svet*, ki skuša prisiliti ali vsaj navesti cerkvene kroge, da naj podprejo borbo za preosnovo socialnih in gospodarskih razmer v Latinski Ameriki, šteje med katoliškimi duhovniki veliko pristašev. Po nekaterih trditvah se je vsaj 10 odstotkov 5400 argentinskih katoliških duhovnikov opredelilo za to politiko, pa čeprav je uradna, to se pravi visoka hierarhija, to gibanje ne le odklonila, pač pa tudi obsodila, pod izgovorom, da gre za »preveč izrazito politično gibanje*. iiiiiiiiiiiinuiiniimniiiiiiiiii»ninmiiiiimiiiiiiuuninnnnnnniiininniiinmiiniiiiimniiiiiniiižnini»ninimnn|inniniiiirtff|fnimmMMiMMMUMiMiMUMnim«t«nmmimi»mnnnniiiimnnt*iHHi»iniiininiHHininnninmi»niiiiiirnniiiinmn»niiniiiimiiiiwiiiiiiiii»H NA SVOJIH VOZILIH ZDRVIMO MIMO SPOMENIKOV VELIKE PRETEKLOSTI Na razmeroma ozkem področju Srbije velikanska stara umetniška bogastva Samostani in cerkve, v katerih se je v srednjem veku gojila in razvijala srbska umetnost, ki je preživela vse dobe in čase - Nekaj resničnih biserov V sedanji sovjetski kampanji za drugačno demografsko politiko se posamezni časopisi lotevajo številnih problemov: med drugim tisk napada mladino, češ da »mlada generacija hoče uživati in pod tem izgovorom noče imeti otrok*. Zanimivo je pri tem, da nekateri časopisi prihajajo tudi z bolj konkretnimi dejstvi na dan. Enostavno in odkrito povedo, da »sovjetski človek se pozno odloči za zakon iz enostavnega razloga, ker težko pride do stanovanja, ker ima sorazmerno nizko plačo in ker pogosto morata delati mož in žena, ker sicer ne bi mogla shajati*. Kaže, da so si v vrhovih v Moskvi omislili tudi druga sredstva, da bi demografski politiki dali drugačno smer. Uvedli so tako imenovani samski davek. Mladi moški in mlade ženske morajo plačati 6 odstotkov svojega dohodka kot nov davek — samski davek. Davek se začenja plačevati pri 20 oziroma 25 letih. Kot kažejo zadnji rezultati, Že velikokrat smo poudarili, da turizem ni le čisto morje, veliko sonca, bolj ali manj dobra hrana in streha nad glavo, to se pravi hotel. Res je sicer, da postaja čisto morje v zadnjih časih na Sredozemlju že redkost, toda to vendarle ni dovolj, vsaj vedno ne. Sodobni turist išče tudi kaj razvedrila in tudi tako imenovane duševne paše. Italija je razvila svoj v Evropi največji turizem tudi zato, ker je znala ovrednotiti tudi svoje kulturne spomenike, starine, ruševine in še marsikaj, kar ji je ostalo iz davne preteklosti. Kadar se mi odpravljamo v Jugoslavijo, pa često ostanemo ali ob morju ali v kakem drugem letovišču in le redkokdaj nam kdo kaj pokaže, česar ne poznamo in nad čimer se pozneje navdušujemo. Sicer je res, da v Jugoslaviji ne naletimo na grad, na Dinakoteko ali kaj podobnega na vsakem koraku, kot naletimo v Italiji, toda koliko je zanimivih objektov vzdolž te ali one jugoslovanske ceste in mi vozimo mimo, ker nas nič ne opozori, da je tu kaka freska, tam kak spo menik ali ruševina kakega po membnega gradu ali kaj podobnega. In vendar bomo na katerem koli področju Jugoslavije mogli občudovati umetniške spomenike, stare cerkve, bogate freske ali kaj podobnega, če bi se le malo več potrudili in se pozanimali, kje je kaj, kar je vredno, da si ogledamo. Glede tega so zelo bogate Su-madija, Bosna, Hercegovina, Makedonija. Ustavimo se v Šumadiji. Na področju, ki se razteza od Beograda do Kruševca ter od De-spotovca do Kraljeva, to se pravi vzdolž Velike in Zahodne Morave, je nekaj objektov, ki so vredni vse pozornosti. Tu je na primer sloviti samostan Ravanica, tu je slovita Manasija, tu je najstarejša tovrstna cerkev v Srbiji Žiča s svojim samostanov. Tu je cerkev Ljubostinja s samostanom itd. itd. Začnimo z Manasijo. Ta je komaj 32 km od Markovca na cesti med Beogradom in Nišem in vse do Manasije vodi asfaltna cesta. Gre za zelo star samostanv obdan s stolpi in starimi zidovi. Ob samostanu teče majhna reka Resa-va, tako da je že sama priroda tega kraja čudovita, zelo privlačna. Samostan je zgradil Stevan Lazarevič v začetku 15 stoletja. Manasija se je proslavila v 15. stoletju kot kulturno središče tedanje Srbije. Najbolj umni ljudje iz dobe despota Stevana so našli tu svoje zatočišče. Pred Turki so pobegnili »v Srbijo* s sosednih srbskih področij, ki so jih Turki že zasedli. Zaradi tega so tu nastajala velika dela. V samostanski biblioteki hranijo še danes rokopise teh starih srbskih vodilnih ljudi. Samostan Kalenič V Manasiji so tudi slovite freske »Svetih bojevnikov*, to se pravi freske, ki prikazujejo srbske junake s Kosova. Zaradi okoija, v katerem so freske nastale, junaki kosovske bitke niso upodobljeni kot borci v boju, pač pa se med seboj »junačijo* v viteških igrah. Sicer pa je Manasija znana tudi po svojih freskah iz tako imenovanega žganega zlata. Manasija je prav gotovo prava zakladnica srbskega srednjeveškega slikarstva. Od Manasije do Ravanice ni da-deč, morda kakih 15 km. Ravanica je le 8 km od mesteca Ču-prija. Ravanica je tudi samostan s cerkvijo. Nekoč je bila obdana z debelimi in močnimi zidovi, obdajalo pa jo je tudi sedem obrambnih stolpov. Srbski zgodovinar J. Bujič, ki je beležil dogajanja pred 150 leti, pravi, da je enega izmed obrambnih stolpov dal zgraditi sam Miloš Obilič. Od vseh teh stolpov so danes ostale le ruševine, toda cerkev je ohranjena v vsej svoji lepoti. Cerkev je zgrajena iz rdeče opeke in sivega kamna, tako da je njeno pročelje zelo podobno šahovnici. Vsa okna in vsi oboki so okrašeni z nizkim ali tako imenovanim malim reliefom. Ravanica je tudi stara Zgradil jo je knez Lazar, slikarska dela v njej je opravil sloviti mojster Konstantin. Ta slikar je znan po stenskih preprogah, ki jih je vključeval v vsako svojo kompozicijo. In to tako, da se preproge na slikah zdijo kot bi dejansko bile raztegnjene na steno ne pa na steno na slikane. Samostan Ravanica sicer ni kdove kako velik, vendar pa menijo, da je ni v Evropi zgradbe iz konca 14. stoletja, ki bi se po svojem razkošju v sami zgradbi in po boga stvu fresk mogla kosati z njim. Blizu Trstenika, kakih 30 km jugovzhodno od Kraljeva je samostan Ljubostinja. Gre za star spomenik srednjeveškega srbskega u-metniškega ustvarjanja. Hkrati se okoli samostana razpleta tudi kaka legenda. Tudi samostan Ljubostinja s svojo lepo cerkvijo se dviga nad majhno reko. Ljubostinja je nastala kot spomenik nesrečni ljubezni. Komaj leto dni po kosovski bitki, to se pravi leta 1390, je samostan dala zgraditi kneginja Milica in to nod skalo, kjer se je v mladih letih spoznala s knezom Lazarjem. Samostan Ljubostinja je dobil ime po tej ljubezni. Mlade vdove srbskih knezov in vojvod, ki se niso vrnili iz bitke, to se pravi s Kosova, so se zatekle v ta samostan in se posvetile svoji neutolažljivi ljubezni. Samostan je dal postaviti tedaj slavni srbski arhitekt Rade Boro-vič, ki o njem poje tudi srbska na* rodna pesem, ki ga omenja kot Njegovo ime bomo Rada Neimara. našli na pragu starega oltarja v Samostan Ljubostinja tej cerkvi. Freske, ki sta jih cerkev in samostan polna, pa so bile izdelane v letih od 1402 do 1405. Vse kaže, da jih je napravil ali vsaj vodil deia menih Makarij. Njegovo ime namreč zasledimo na ostanku freske. Kragujevac je znan po svojih velikih podjetjih in po svojem tragičnem krvavem davku v NOB — 7000 ustreljenih v enem dnevu. Če od Kragujevca, v smeri proti Kra-ljevu, krenemo na levo proti Rat-koviču do Opariča, bomo po kakih 50 km vožnje prišli do Kaleniča, do tako imenovane »lepotice iz kamni^r(, Tudi v tem primeru gre za samostan in cerkev. Prav gotovo je to najbolj dragocen spomenik tako imenovane srbske moravske šole. Nekateri ocenjujejo Kalenič celo za najlepši objekt vse srednjeveške srbske umetnosti. Tudi ta cerkev in z njo samostan sta grajena iz kamna in opeke. Za razliko od Ravanice je gradbenik tu uporabljal bel in ne siv kamen. V zidovih cerkve in samostana se tako izmenjujejo pasovi rdeče opeke in belega kamna. Zidovi okoli oken pa so okrašeni z močnim reliefom v kamnu, nad portalom pa je mogočna, čudovita rozeta iz belega kamna. V cerkvi pa je pravo Dogastvo fresk- Slikarstvo v samostanu Kalenič se razlikuje od slikarstva v drugih cerkvah in samostanih, kajti tu že moremo govoriti j prekinitvi »tradicije* srednjega veka Čudovita je na primer tu kompozicija »Svatba v Kani galilejski* Umetnik, ki je delal te freske, si ni izmišljal obrazov, pač pa so na tej freski upodobljeni kot svati tedanji srbski dostojanstveniki v vsej svoji svečanosti. Samostan Kalenič izhaja iz začetka 15. stoletja. Leta 1418 ga je dal zgraditi vojvoda Bogdan, ki je bil tudi točaj na dvoru despota Stevana Za konec smo prihranili samostan Žičo, pa čeprav bi bili mogli in morali spregovoriti tudi o Rudenici, Veluči, Romači in številnih drugih srbskih svetiščih iz davnega srednjega veka, ki so se (Nadaljevanje na 6. strani) Nacista oproščena KIEL, 4. — Dva bivša esesov-ska častnika, bivši podpolkovnik Heinz Richter, ki je danes star 67 let, ter bivši esesovski kapetan VVilhelm Nichel, ki je danes star 56 let, sta bila včeraj oproščena, kajti kšelsko porotno sodišče, pred katerim sta se morala zagovarjati zaradi umora najmanj 800 oseb, ju je oprostilo. Nacistična zločinca sta bila obtožena, da sta organizirala in tudi izpeljala pokol 800 jetnikov v zaporih v Sonnen-burgu, blizu Frankfurta ob Odri. Sodišče ju je oprostilo, kajti »ni se dalo ugotoviti*, od kod je prišel ukaz za likvidiranje jetnikov v omenjenem zaporu. Pri tem je značilno še to, da sta nacistična zločinca ukazala in nato izvedla pokol že ob koncu vojne. Toda kako bi tolikšne zločince obsodili, ko pa bi takšno čiščenje privedlo do še hujših odkritij. Bivši esesovski kapetan, ki je bil v priporu že šest mesecev, je bil takoj izpuščen, njegov nadrejeni podpolkovnik Richter pa je ostal v zaporu, kajti odsedeti bi moral še nekaj let, ker ga je v aprilu 1969 sodišče obsodilo na 7 let zapora, ker je kriv smrti 1500 Judov, ki jih je dal pobiti Liz Taylor srečna babica MILAN, 4. — «Zelo lepo je biti ženska, še lepše je biti mati, toda čudovito je biti babica.* Tako je izjavila Liz Taylor v nekem intervjuju, ki ga je objavila revija »Eva Express», ki bo hkrati objavila tudi prve fotografije vnukinje lepe filmske umetnice. V tem intervjuju Liz Taylor tudi demantira govorice, češ da se je sprla s sinom in snaho. Nasprotno, pravi Liz, beseda snaha mi ni všeč. »Beath je žena mojega sina in torej moja hči.* Liz Taylor, kot vsaka babica, stalno ponavlja, da je sicer postala babica, da pa je to ni postaralo, smatra se za »najbolj mlado babico na svetu*. Judovsko gledališče v Moskvi zelo delavno MOSKVA, 4. — V Moskvi imajo poleg vrste ruskih gledališč še dve drugi «nacionalni» gledališči. In #' cer cigansko gledališče, ki ni »f cigansko, pač pa romsko, ker UK so se dovčerajšnji Cigani premif novali, ter judovsko gledališče. 1 prav v teh dneh moremo po zidš' vi h v Moskvi opaziti lepake, ki nš' znanjajo nove prireditve judovske' ga dramskega gledališča v zacets nove sezone. Judovsko gledališče je bilo usM novljeno pred devetimi leti in > svoje življenje začelo z uprizof vij o nekega klasičnega judovske« gledališkega dela. Prireditve nje sezone tega gledališča so c sovno sovpadale s 30-letnico na stičnega napada na Sovjetsko zo, kar se je odražalo tudi v * mem programu gledališča, ki jo V kazalo na odru, kako je zrušen fašizma rešilo svet in njegovo ct lizacijo pred uničenjem, s tem L je bilo rešeno tudi judovsko U*' stvo. .- V novem programu judoVsM dramskega gledališča je pet delj* sicer dela Sholoma-Alejchema, hajla Lomonosova in Avraama U° fadna. Moskovsko judovsko 0‘e •. lišče vodi Vladimir švarcer, j® l sicer sodelavec in učenec režtse r Solomona Mihoelsa. Moskovsko judovsko nastopa sicer sedaj v Moskvi, t0 o letošnji sezoni je gledališče L stovalo vzdolž vse Volge, natU> je gostovalo v Leningradu in -lici, obšlo Ukrajino, srednjo Agn Sibirijo in tudi skrajni Vzhod. ‘ j tem pa je dalo nekaj predstav v baltiških državah. Gledališče je letos doživelo ničen uspeh in čeprav šteje 17 umetnikov, se loteva tudi zahtevnih del. Razpolaga pa z K velikim in strokovno močnim ničnim ansamblom, tako da se, f dar se odpravlja na pot, na ^ nejo, more reči, da je "M mostojno. začenši od preprog olalrieri/Anran mn fin 1 HtUOI* ‘ električarja pa do vseh drugu možnih najzahtevnejših služb. Samo ob sebi se razume, da dališče dobiva velike finančne ^ moči od vlade, zanimivo pa le' f ne pride v to gledališče no&f1,, metnik brez običajnih uradnih metnih brez običajnih uraun"- t tečajev, ki so objavljeni v 0 # nem tisku. V tem gledališču % reč velja zelo stroga selekcija0 f terih so bili sprejeti le štirrjjjt 4*, ril /< J its« l nOTfL l*‘ 11 tudi od teh jejpri drugem Tj ji eden odpadel. To se pravi, bil sprejet v gledališče le vsak mi kandidat. Trenutno se to gledališče^ no pripravlja za nastop. %a. sezono najprej pripravljajo delo ^ loma-Alejchema »Tri jagode grozdja», fct govori o izfcor,S preprostega Juda s strani *>u V las '•vli 52’’j !»n S ate [žicp/uoU UKMA ,N Ollito1 judovske družine. Prihodnje ‘e..^ to gledališče igralo delo o MnimimiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiMinuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii judovskem junaku Efimu , ču, slovitem sovjetskem vohu^j je deloval v času druge Sv™ vojne v Nemčiji. j uunui"1 OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zagotovljen vam je uspeh, vendar le v skupnem delu. Da bi si ne zapravili ugleda, ne obljubljajte ničesar. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vnesite v svojo delovno organizacijo ustreznejše metode. Prehoden nesporazum med vami in nekim sosedom. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Obvestite neko zelo vplivno osebo o svoji ustvarjalni ideji, ki bi jo bilo moč koristno uresničiti. Otresite se slabo volje. RAK (od 22.6. do 22.7.) Izven svojega urada danes ne boste imeli uspehov. Ne bodite nestrpni, zakaj čas dela za vas. LEV (od 23.7. do 22.8.) Za dosego novih ciljev uporabite nova sredstva. Del življenjske modrosti je tudi, da se človek ne razburja za vsako malenkost. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nudi se vam priložnost, da si zagotovite trdne finančne temelje. Prijateljeva pomoč vam bo zelo koristna^ TEHTNICA (od 23.9. do svojih poslovnih razgovorih pomirljivi. Srečno boste rešil1 čustveno zadevo. . || ŠKORPIJON (od 23.10. do »J Bodite previdni v odnosih ,^ tekmecev. Srečne ure z IN^ osebo. STRELEC (od 22.11. do ^ Finančni položaj bo ugoden- ^ družinski član bo do vas zelo »"f KOZOROG (od 21.12. do 20-1;’ [f dlte bolj natančni in uresWC N J H? k Str 1. 2. 3. * K® Sl H S -o* I V? TOH£ SVETIMA 149. VII AN A DRUGA KNJIGA Naročal je Blisku, naj ga posnema. Kadar je petelin brusil z glasovi, kot bi pilil žago, sta se pognala nekaj korakov naprej. V kotanjah so čemele zaplate snega, drugače pa so bila preprežena s trhlim vejevjem in pokrita z razmočenim listjem. Tako sta ga naskakovala od debla do debla, dokler nista prišla pod skupino smrek, od koder je prihajalo petje, in kot ukopana obstala. V vrhu smreke sta zagledala veliko ptico, ki je s stegnjenim vratom pozdravljala jutro. Petelin je še nekaj časa pel in se šopiril po veji, potem pa je stisnil peruti in obmolknil. Zaslutil je, da nekdo moti njegovo hvalnico. Prestopil se je, razprostrl krila in zajadral nad nasprotno jaso. Tam Je rastla ukrivljena bukev, pod katero so se oglašale kokoši. Spet Je zapel, še bolj vneto. In spet sta ga naskočila: za robom kotanje sta se prikradla v bližino bukve. Svit dneva se Je kovinsko lesketaj e pretakal po njegovem perju. Pesem ljubezni in pomladnega hrepenenja Je omamno odmevala po brstečem gozdu. Vmes je rosil pohleven dež. Zaneseno sta poslušala nežno pesem noči, ki je prebujala v meglo zavito jutro. Kakšno nasprotje vojnega hrupa, ld sta ga poslušala dan za dnefn... Gozd pa Je živel, pel in odmeval. Se bi bila poslušala, pa se je Blisk prestopil in pod škornjem mu je zahrstela zlomljena veja. Petelin Je užaljeno stisnil peruti... in že je odfrfotal med mokra debla in utonil v meglicah. Vrnila sta se na stezo, kjer sta čakala spremljevalca. «Rad imam ptičje petje, najraje pa poslušam peteline,» je dejal Arti, ko so se napotili po stezi proti taborišču. «Tudi jaz imam rad živali« je odvrnil Blisk. «Zdi se ma, da imajo življenje urejeno pametneje kot mi, ljudje.« «Vidiš, Blisk, kako ljubezenska sla zaslepi in ogluši to ču-Ječo ptico... Zlahka sva se ji približala. Tudi z ljudmi je tako. Morda bomo celo Wolfa ujeli samo zato, ker bo pri kakšni ženska malo preveč zatisnil oči in ušesa.« «Ni hudič, da ga to ne bi spodneslo! Saj stari ljudje pravijo, da kdor se loti bab, se loti svoje glave.« Artijev drzni, skoraj deški obraz je preletel hudomušen smehljaj. «Pravzaprav Je tako: obveščevalci moramo biti kot lovci, poznati moramo slabost divjadi, ki jo zasledujemo, šele potem se ji lahko približamo iz prave smeri im do prave razdalje.« «Arti, toda Wolf ni petelin. Kar bi storili pred letom dni igraje, je zdaj vsak dan težje. Wolf je star lisjak, zvit in previden. Toda tudi zanj raste v grmu šiba, ki se mu bo prilegla na zadnjo plat.« Ko so na zadnjem grebenu pred taboriščem spet sedli, se je A rti zaupljivo nagnil k Blisku, rekoč: «Ne pravi drugim, kar ti bom zdajle zaupal.« »Molčal bom ko to drevje.« «Tudi nam Jo je zasolil, ne samo vam v diviziji. Meni je vrinil svojega agenta za spremljevalca, enega pa Jelovča nu. Dva brata... Kdo pa je njegov na pokrajinskem komiteju — tega ne ve nihče, lahko samo sumimo, če boš imel s kom opravka, bodi previden.« «Saj sem bil že nekako opozorjen,« je zinil Blisk. «Poslušaj! Mene in Jelovčana in verjetno tudi katerega drugega od nas je hotel spraviti s sveta. Naj ti povem, kako se je vsa ta zadeva razkrila! Gotovo se spomniš ženske, ki jo je dekle, ta vaša Ana, navedla kot zvezo v sili. To žensko so opazovali. Dva njena sinova sta bila pri nas v Vosu, eden pa se je šolal v mestu in Je med belima zapadel pod vpliv gestapa. Precej časa nas Je major Wolf zasledoval prek teh dveh in do mrvice izvohal, kako smo težki in nevarni.« «Čudno, da vas ni likvidiral,« Je menil Blisk. «Povsem razumljivo! Saj tudi Hrast v diviziji ni likvidiral štaba, čeprav bi ga bil nekajkrat lahko. To je višja obveščevalna logika, če bi agent likvidiral štab ali vosovski center, Woll dobro ve, da bi mi takoj postavili novega, v katerega bi pa težko vrinil agenta ter nadzoroval naše delo in načrte. Za likvidacijo se odloči šele takrat, ko sluti, da bo njegov agent razkrinkan.« Zazoril se je deževen dan. Gozd Je prepregla megla. Na robu jih je ustavil stražar, ki se je tiščal pod debelo bukvijo. «Kaj je novega v taborišču?« ga je vprašal Arti. Zvedel je, da se je ravnokar vrinil njegov pomočnik Bar. Le-ta je sedel pred brunarico. Bil je močan in širokopleč fant. Pestoval je brzostrelko in z živahnimi očmi zvezdavo ogledoval Bliska. Vrnil se Je iz Poljanske doline, kamor ga je bil poslal Arti kaznovat gestapovskega ovaduha v neki postojanki. «No, kako Je bilo, Bar? Ali si ga pospravil?« je vprašal Arti Bar je nemoteno čistil svoje orožje in ravnodušno odgovoril : «Kaj pa misliš? Ali sem že kdaj šel zaman? Tri sem pospravil, ne samo enega,« se je zarežal. «Kako tri? Samo za enega si imel nalog,« je dejal kara* Joče Arti in si odpel mokro ogrinjalo. «Med potjo sem od terenskih obveščevalcev zvedel še za dva ovaduha, o katerih se nam še sanjalo ni. Saj veš, da je pot dolga in da je nevarno postopati po naseljih, kjer so nemške postojanke. Sicer pa so nas še v šoli učili, da kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Dobro vem, da bi me v kratkem spet poslali tja, pa sem si rekel, naj bo enkrat za trikrat.« Arti se je nekajkrat jezno prestopil in zvišal glas: «Bar, to ni prav! Spet Jih bomo slišali. Jaz se ne bom hodil zagovarjat.« Bar se je namrdil in spravil pištolo v tok. «GleJ no, namesto, da bi me pohvalil, me pa gn kdo vam bo nosil glavo naprodaj mimo nemških 10 straž! Hudič!... Na, poglej!« j/ Odprl je torbico in privlekel iz nje novo pištolo, listov, potiskanih s črno roko, in nekakšen seznam- j «Bell gestapo!... Ta je imel zelo popoln pregled 11y širni ljudmi, o katerih je redno poročal. Ko sem S9 so nekateri koj zbežali v partizane.« . Blisk se je zastrmel v bele lističe s črnimi pa Je vzel v roke seznam in nekaj drugih papirjev J pregledal. Spričo dokazov se mu je omečil rezki izraz- -jj? je Bara, ki Je rad prekoračil pooblastila in se Pr°stLs, ^ silil tja, kamor ni nikomur dišalo. O njem je krožil kadar gre po dolini navzgor, zvoni po cerkvah, in vrača, prav tako zvoni nekje — za pokojnikom. ^ Šli so v kočo in sedli za grobo zbito mizo. Jedli in meso, ki so ga prinesli iz doline, in se zalivali s 5 n4co- ,»r. ((Kako pa vidva? Ali sta ga dobila?« je vprašal ° «Nisva,» je žalostno odgovoril Arti. «Kaj pa gostilničarko?« «NJo pa sva dobila.« «Ta naj bi meni prišla v roke!« Besede so padle trdo; Blisk Je opazil, da so m0*0 valno zasijale oči. «Bar bi Jo pojedel živo, s tistimi vred, ki jo za-g0^'o se je Arti obrnil k Blisku. «Pove naj ti, kako Je f sestanku z majorjem Wolfom, ki ga je organizira19 ničarka.« e/fj. «ČSistih rok nima. O tem sem trdno prepričan-smo se v neki vili blizu gostilne. Osvobodilni odbor . s časom 10”2. Quarrie križa, e°lp'> k* Je na teh igrah preračune Američanom. Ti — od il 1 do sedaj kar 13 prvih mest prav Tmozn'l'- Ostali dve je osvojil pot 'Jarnajčan. "v SVet°vnega rekorda v teku na tjua-.;-Za moške od Berruttija do 3 'la je naslednja: SerJep,tembra 1960 v Rimu -2^ ti (R r 00” c hravf iUn'.ia 1962 v Walmestu — 9 7* (ZDA) 20”5 R., ^arja 1963 v Port of Spain a>’es (ZDA) 20”5 (2t>A)m20”4 1963 V TemP€ ~ Carr (ŽA)m^ 1963 v Tempe - Carr (2bA)P20”o 1963 V Tempe ~ Carr Šmarja 1966 v Beverly Hillsu — 1th ZDA) 20” td • oktobra 1968 v Ciudad Me-4 " Smith (ZDA) 19”8 l^l v Caliju — Quarrie Arijka) i9”8 M ,?can John Carlos je prete-19”7 : septembra 1968 progo v ker 'jo j 13 rekorda niso priznali, Svit .el z nedovoljenimi čevlji. Srej Tni rekord v teku na 200 m hu s ^'nka prinnda Tommyju Smit- Ned jev je ameriški igralec Ashe premagal Jugoslovana Piliča z rezultatom 6:4, in 6:3. * # # CINCINATI, 4. — Na mednarodnem teniškem turnirju v Cincina-tiju je Jugoslovan Željko Franulo-vič, nosilec tretje skupine, premagal Američana Della 6:4, 7:6. OBVESTILO Teniški klub Gaja priredi 15-dnev-ni začetniški tečaj za naraščajnike, od 10. do 14. leta, ki bo predvidoma v prvi polovici septembra. Tečajniki bodo vadili na društtenih igriščih v Padričah, pod strokovnim vodstvom. Vpisovanje do 13. avgusta vsak torek in petek, od 19. do 21. ure na igriščih Teniškega kluba Gaja, ali pa pismeno na naslov: ŠZ Gaja. Padriče 27. Za informacije telefonirati na št. 22-61-36. Najboljši Italijanski smučar, Gustav Thoeni, je amater. Za njegove športne dosežke pa mu je oče podaril alfa romeo 1750 PRED PRVIMI ZAHTEVNIMI NASTOPI JUGOSLOVANSKIH KOŠARKARJEV «Zlati fantje se v Kranjski gori pripravljajo na Gagarinov turnir Po večletni odsotnosti na pripravah tudi Borut Bassin Tvrdič in Šolman bosta lahko nastopila v Muenchnu KRANJSKA GORA, 4. - Znano slovensko smučarsko letovišče Kranjska gora je poleti, kar se tiče športne dejavnosti, precej mrtvo. Letos pa se je za Kranjsko goro odločila košarkarska zveza. Državna reprezentanca trenira v novi telovadnici sodobne, komaj dograjene o-snovne šole. Prejšnji mesec so imeli tu priprave mladinci, sedaj pa so na vrsti reprezentanti, ki bodo nastopili na turnirju Jurija Gagarina in na balkanskem prvenstvu in sicer v A in B reprezentanci. Reprezentance vodi še vedno Ranko Že-ravica, ki se je mislil odpovedati trenerskemu mestu. Po odločitvah košarkarske zveze in hudih ukrepih proti Jugoplastiki se je premislil in preklical svojo odločitev. Teh priprav se nista udeležila diskvalificirana Šolman in Tvrdič, kar povzroča Žeravici nove probleme. Jugoslovanska reprezentanca je bi- MiiuiitimiMiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiimttiiimini mm iiiiiiiiiiu nuni m um,mu im iiiiin im miiiiiiiimiiiimiimimmii iiimiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiitii„ii„„mll,ull!, M ATLETIKA SE SEST DNI DO EVROPSKEGA PRVENSTVA s_,časom 19”5. čPigih disciplinah so dosegli . s časom 1’48”3. Američan v ... ,n je osvojil zlato medaljo H j'„I® rezultate. V teku na 400 Vlr.am' Je omagal Američan bila r,.S časom 49”1. Iris Davis je ie pi-pP.a v teku na 100 m, progo r.Vlin v, a ,v N'2. Jamajčanka Malijo eafvil!e je osvojila zlato me-52"jj teku na 400 m. Njen čas: hietn rary Seldman je zmagal v Hn a°P.ia z značko 81,52 m. V v^nso3 m ie bil prvi Ken ®.02 ^U.T v daljino s skromnim sporedu je bilo še tekanj6 v hoji na 50 km, kjer je , v ^rrv Voung. "obriti lrtem dnevu so dosegli v F>an naslcdnie izide: ZDA ma - Kanada 69:68 Brazilija 81:79 VrW,na ~ Kolumbija 93:75 ^ko '*n -ie premagal Haiti z *e je . baaljko v točkah. Portoriko N°^fti^rstil v finalni turnir. HCK* — Dominikanska re- " Mehika StMj^.Bermudi 1 vJ?nje 2-ko,ba 2.324 3. nabija 2.312 °A 2.308 2:0 4:1 % VORK. 4. — Nogometno Stos mcd brazilskim moštvom "šli, s: 1,1 kolumbijskim moštvom pčslep , °8(edalo rekordno število ° skori, • Ka tribunah se je zbra-" ža .J 20.000 Newyorčanov, kar fpP^nrnet izredno visoko šte-2 2 a se ie končala neodlo- „4sl« izločil Piliča ',;|J rr'(! HILL, 4. — V prvem ^narodnega teniškega tur-,ZR)1-_ katerem imajo igralci na °° nagrade za 50.000 dolar- Anglež ffave Bedford napoveduje svojo lahko zmago na 10.000 m Kljub bahavim izjavam, je tek na to razdaljo dokaj negotov * Tudi Jugoslovan Korica v borbi za kolajne - Ali je rekord na 10.000 metrov obsojen, da pade že prvega dne prvenstva? Bahavi Dave Bedford je najbolj pričakovani atlet v Helsinkih. Mladi Anglež je že evropski rekorder na 5000 in 10000 metrov, njegove izjave pa so že daleč nad doseženimi časi. Imenujejo ga Cassiusa Claya atletike, ker s svojimi nasprotniki pred tekmami in med njimi enostavno pometa. Doslej, praktično letos, mu je vedno uspelo in tudi v Helsinkih bi mu ne smelo spodleteti. Vsekakor je Bedford le pogruntal, da so tudd drugi tekači dobri in da tudi sam lahko naleti na črn dan. Baje bo v Helsinkih tekel samo na 10000 metrov. S tem je tek na 5000 metrov zelo verjetno obsojen na razburljiv vendar tehnično nezanimiv taktični tek za zmago, na daljši progi pa bo Bedford sam ali v družbi tekel naravnost za svetov ni rekord. O stvarnih možnostih časa okoli 27’30” ni nobenega dvoma. Pred kratkim je Bedford v Portsmouthu brez vsake konkurence in v vročini skoraj 32 stopinj progo pretekel v 27’47”. Bedfonda so vpraša- li, če je gotov, da bo zmagal kljub sposobnim finišerjem: »Finišerji bodo ostali praznih rok, ker bom vse strl že veliko pred koncem. Najmočnejši sem vendar jaz!*, je brez vsake skromnosti izjavil Bedford. Angleškega atleta so po izrednem podvigu na 10000 m v Portsmouthu primerjali s slavnim Nurmijem, ki je na olimpijskih i-grah v Parizu, kljub temu, da je prihajal iz hladne Finske, v neznos ni vročini pregazil vse nasprotnike. Razlika med Nurmijem in Bedfor-dom je s tehničnega vidika morda malenkostna, legendarni Finec in angleški rekorder pa sta le v nečem različna. Kot je znano je bil Nurmi zelo skromen, živel je asketsko, brez vsake moralne slabosti in postal zato pravi pojem. Nasprotno je Bedford poln potrošniškega poleta naše dobe. Ljubi »beat* glasbo, pivo, alkoholne pijače, cigare in dekleta, v popolnem nasprotju z eno svojih izjav, da bo vse kar zmore pokazal komaj v teku 10 let. Kaj pa njegovi nasprotniki? ča- sovno zaostajajo letos za več kot 25 sekund na 10000 m, v skrajnem primeru pa so vsaj še trije atleti zmožni doseči čas pod 28 min. V primeru, da bo Bedford imel krog ali dva pred koncem še zasledovalce za petami, je zmaga še negotova, ker je na primer Vzhodni Nemec Jurgen Haase zmožen neverjetno hitrega zaključka, skoraj enake odlike pa ima tudi Sovjet Šarafudinov, ki po mnenju strokovnjakov še zdaleč ni dosegel vsega kar 2more. Tem je treba dodati še tri finske tekače, Jugoslovana Korico in Farčiča, vsaj še enega Sovjeta, Francoza Tijouja in druge outsiderje, ki lahko pripomorejo, da se Bedfordu onemogoči ali vsaj otežkoči silovit ritem s stalnimi menjavami ritma, Sprinti itd. V Helsinkih bi se moral Bedford srečati z naslednjo konkurenco: J. Vaaitainen (Finska) 28’12”8 J. Haase (NDR) 28’13”4 E. Lesse (NDR) 28’14” D. Korica (Jug.) 2816*6 S. Tuominen (Finska) 28’17”2 L. Viren (Finska) 28’17”4 N. Tijou (Francija) 28’19”2 L. Rault (Francija) 28’20”4 R. Šarafudinov (SZ) 28’20”8 N. Farčič (Jug.) 28*21” Ker bo tek na 10000 metrov na sporedu že v prvem dnevu prvenstva je zelo mogoče, da se bo Bedford še premislil in nastopil tudi na krajši progi. lin. Dave Bedford teče proti cilju na progi 5000 m, ki Jo Je pretekel v času novega evropskega rekorda 13’22”2. Za njim Jugoslovan Dane Korica HELSINKI, 4. — Nad tisoč tekmovalcev iz 26 držav se bo udeležilo desetega evropskega atletskega prvenstva, ki bo od 10. do 15. avgusta v Helsinkih. Le Albanija in Irska nista še prijavili svojih ekip. Zahodna Nemčija bo nastopila z 99 tekmovalci, Sovjetska zveza pa s 85. Gibraltar, Liechtenstein in Luksemburg se bodo udeležili prvenstva, na katerem bodo razdelili 38 zlatih medalj, z enim samim atletom. Na EP bodo nastopile naslednje ■ države: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češkoslovaška. Finska, Francija, Gibraltar, Grčija, Islandija, Italija, Jugoslavija, Liechtenstein, Luksemburg, Norveška, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Španija, Švedska, Švica, SZ, Turčija, VB, Vzhodna in Zahodna Nemčija'. AVTOMOBILIZEM PO ZMAGI V NUER8URGRINGU J. Stewart in tyrrell-ford prekrižala račune ferrariju Le malenkostno upanje za lckxa in njegov 312B • Modenska hiša ima preozke gume Z nedeljsko zmago v Ntirburgringu je Škot Jackie Stevvart še enkrat dokazal, da je trenutno najboljši pilot formule ena in da je njegov avto tyr-rell-ford daleč najbolj kvaliteten. Vse kaže, da je Stevvart res naslednik drugega slavnega škotskega vozača, Jima Clarka, ki se je pred leti smrtno ponesrečil v Hockenheimu. Do sedaj je namreč osvojil kar 18 dirk veljavnih za veliko nagrado ter je tako že prekosil Angleža Stirlinga Mossa. Pred njim sta sedaj le Argentinec Manuel Fangio s 24 zmagami in Clark s 25. če bo Stevvart tekmoval vedno tako zanesljivo, bo lahko že drugo leto prvi. Poleg Stevvartove zmogljivosti pa je treba omeniti tudi avto tyrrell-ford, na katerem tekmuje. Škot je lani nastopal z vozilom francoske tovarne March, ker pa ga to ni zadovoljilo, je prestopil k novo ustanovljeni avtomobilski ekipi Kena Tyrrel-la. Tyrrell je s svojo izkušenostjo povečal zmogljivost osemvaljnega motorja ford-cosvvorth ter ga postavil na avto lastne izdelave. Poleg tega se je povezal z ameriško tovarno Good Year, ki mu je priskrbela izredno kvalitetne gume. Lani dvojica Ste-wart-Tyrrell ni dosegla kdo ve kakšnega uspeha. Sadovi pa so prišli letos, kot kaže tudi svetovna lestvica, saj je bil škotski vozač v dosedanjih sedmih dirkah veljavnih za veliko nagrado kar petkrat prvi. enkrat drugi in je le enkrat odstopil. Sedaj mu manjka le še ena zmaga, da si pridobi naslov svetovnega prvaka. Morda bo to že 15. avgusta v Avstriji. Ce je Stewart zadovoljen nad potekom letošnjega svetovnega avtomobilskega prvenstva formule ena, ne morejo biti tako navdušeni voditelji, mehaniki in piloti tovarne Ferrari. Avtomobili te znamke so startali prvega januarja kot favoriti, potem pa se je izkazalo, da niso kos vozilom tyrrell-ford. Svetovno prvenstvo se je pričelo za italijanske barve še kar dobro, saj je v prvi dirki v Južni Afriki zmagal Mario Andretti na ferrariju. Potem pa se je pričel zmagoslaven pohod Stewarta, ki se je prekinil le na Nizozemskem, kjer je zmagal Belgijec Ickx. Zakaj je ferrari tako razočaral? Po lanskih jesenskih zmagah, je bilo pričakovati, da bodo vozila modenske tovarne osvojila prvo mesto povsod, kjer bodo nastopila. Razlogov za tak upad je več. Najprej bi morali mehaniki povečati za kakih 30 konj zmogljivost 12-valjnega motorja 3I2-B2. Pregledati bi morali tudi aerodina-mičnost vozila ter še posebej izbrati boljše gume. Toda ferrarije veže petletna pogodba s tovarno gum Fi-restone. Angleška tvrdka pošilja v Italijo 15-colske pnevmatike. Ker pa imajo ferrariji 17-colska platišča, se prične guma tresti in cefrati. To povzroči nestabilnost vozila, ki močno ovira vozača med dirko. Italijanska tovarna polaga sedaj svoje res majhne upe v Belgijca Ickxa, ki je trenutno najboljši v njihovih vrstah. Ickx pa zaostaja za vodečim Stewar-tom kar za 32 točk. Njegova zmaga na svetovnem prvenstvu je tako skoraj nemogoča. Do konca prvenstva manjka še pet dirk. ki bodo po vrsti: VN Avstrije (15. avg.) VN Italije (5. sept.) VN Kanade (19. sept.) VN ZDA (3. okt.) VN Mehike (24. okt.) PL A VANJE Državno prvenstvo za mlajše mladince LJUBLJANA, 4. — V Ljubljani se je začelo državno prvenstvo v plavanju za mlajše mladince. V prvem finalu je na 200 m prosto zmagal član zagrebške Mladosti Pedišič. Razdaljo je preplaval v 2' 11” 9. Na sporedu je bil tudi finale na 200 m hrbtno, kjer sta se na prvi mesti uvrstila brata Predrag in Nenad Miloš. Predrag je plaval v času 2'18”5. NOGOMET RIM, 4. — Prijateljskega nogometnega srečanja med Foggio in Laziom, ki bi moralo biti na sporedu 22. avgusta v Foggii, ne bo. Predstavniki apulijskega moštva so sporočili Laziu, da smatrajo tekmo spričo pomanjkljivega treninga za prezahtevno, posebno ker bodo morali prej odigrati tekmo proti Avellinu. Lazio bo zato nastopil 22. avgusta na prijateljskem srečanju v Vi-terbu proti domačemu moštvu. zato naj se čimprej umaknemo. Prav takrat pa so &4U L°stregli ^ smo se smejali in jedli... Sicer pa smo orn za-1 Ravnokar sem bil pregriznil klobaso, ko je zunaj od- 3 2“------------------------------------------------ . z jedjo in pijačo. Zadovoljni, da bomo takse. smo se smejali in jedli... Sicer pa smo bili zabil pregriznil klobaso, ko je zunaj od-se mi je za vrat usulo razdrobljeno steklo, U> k Prah, ki so ga odkrušile krogle z ometa. Skočili «0 t^ oknom in vratom. Povsod nas je sprejel ogenj. Bombe j, ikale v sobe, padali so mrtvi in zadeti. Obkoljeni smo “01 z k-slabšalo in pri spustu jih je zajel snežni vihar, ki jim je bil usoden. Sklepajo, da je duhovniku spodrsni lo, pri padcu pa je potegnil za sabo v globino še svoja tovariša. V Kanadi odkrili 155 kg hašiša Poplave in epidemija kolere v Indiji NOVI DELHI, 4. - Reka Ganges je nevarno narasla pri kraju Pat-na (glavno mesto indijske države Bihar): vodna gladina se je zvišala kar za 616 mm, kar predstavlja neposredno grožnjo za skoraj dva milijona mestnih prebivalcev. Zvezni minister za energijo K. Rao je v parlamentu izjavil, da so poplave do sedaj terjale 107 mrtvih in da so hudo poškodovale pridelek južnih predelov. V Biharju je zadnje dni izbruhnila tudi epidemija kolere. Po prvih podatkih je do sedaj terjala smrt najmanj 58 oseb. Voditelj kongresne stranke Ram Lakhan Singh Yadav je po obisku poplavljenih področij izjavil, da je bilo do sedaj prijavljenih 280 primerov kolere, povsem jasno pa je. da je približno še enkrat toliko neprijavljenih primerov. Indijske oblasti so izdale najnujnejše ukrepe, da bi zajezile širjenje bolezni. TORONTO, 4. - Torontska policija je odkrila nad 155 kilogramov hašiša. Mamilo, ki je bilo zavito v plastične vreče, je bilo zakopano približno dva metra pod zemljo v nekem mladinskem počitniškem taborišču v bližini Toronta. radialne game, Z. blatnik iz stek lenih vlaken, 3. relay-bioc za komu nikacije po Mesecu, 4. TV-antena dežnikom, 5. TV-kamera za snemanje v barvah, 6. nadzorni TV-aparat, 7.žiroskop, 8. mesto za fotoaparat z objektivom na 500 mm, 9. usmerjevalui elektronski računalnik, 10. mala antena, 11. snemalna kinokamera na šestnajst milimetrov, 12. plošča z Inštrumenti, 13. upravljač, 14. škatla z laserjem, 15. pomožni sistem za dihanje, 16. torba za mesečne vzorce, 17. lopata, 18. grablje, 19. pincete, 20. prostor za stcreoskopsko kamero, 21. torba za orodje, 22. prostor za magnetometer, 23. avtomatični globinomer, 24. škatla za posebne vzorce, 25. titanova žična prevleka na gumah. 26. os s sistemom za snemanje koles, 27. sedež, 28. oddelek za rezervne filme, 29. pomožni oddelek pod sedežem, 30. prostor za Lunin prah, 31. varnostni držaj, 32. elektronski aparat za nadzorovanje smeri, 33. premični vzvod, 34. naslon za noge, 35. mesto za shranjevanje telemetrijskih podatkov, 36. aparatura za kontrolo temperature, 37. baterije (36 volt, ki dajejo tok motorjem) ............. PO VESTEH RADIJSKE POSTAJE V KONAKRIJU Množične aretacije v Gvineji Sestanki varnostnega sveta OZN Predsedništvo je izdalo ukrep o vladni preosnovi - Portugalski predstavniki demantirali vesti o skorajšnjem napadu S tem v zvezi je policija sporo rali kozmonavti jutri obleči skafandre | čila, da so to izdatno količino ha na zračni pritisk, ko bo Worden »sto- šiša odkrili po zaslugi dveh najem- NEW YORK, 4. - Včeraj in danes se je varnostni svet OZN večkrat sestal, da bi razpravljal o stanju v Gvineji,’ kjer je prišlo zadnje čase do pogostih spopadov na meji s portugalsko Gvinejo. Po današnji seji je varnostni svet sklenil, da pošlje v Gvinejo tri opazovalce, ki naj se pogovorijo in posvetujejo s tamkajšnjimi oblastmi ter naj nemudoma poročajo, kakšno je dejansko stanje. Resolucijo so člani varnostnega sveta izglasovali soglasno. Edini popravek, ki ga je skupina svetovalcev predlagala, je zadeva) število opazovalcev, ki naj bi se po dali v Gvinejo. Prvotni predlog, naj bi afriško državo obiskal en član sveta, so zamenjali s tričlan značena le v prepisu gvinejskega protesta. V Gvineji so policijske oblasti medtem izvedle masovne aretacije. Po vesteh, ki krožijo v Konakriju, naj bi portugalska pripravljala napad na Gvinejo. Radijska postaja iz Konakrija, ki so jo poslušali v Abidjanu, je danes javljala o množičnih aretacijah, ki jih poli cijske oblasti baje izvajajo na o-snovi prijave kogarkoli. Do sedaj po radiu še niso sporočili točnega seznama aretirancev. Zdi se, da so bili aretirani tudi nekateri politični možje. Včeraj je radijska postaja iz Ko nakrija poročala o predsedniškem dekretu, ki predvideva zamenjave v vladi. V okviru sprememb bo zamenjan pravosodni tajnik Mohamed Asori Bagura, El Nadi Na- sko delegacijo. Iz zaključne reso- banius pa bo postal guverner lucije so tudi črtali neposredno imenovanje Portugalske, ki je o- s !- Komaj 17-letna Danka Benuie Je dokaj zgodaj začela svojo manekensko kariero: iz zgornje slike je razvidno, da Ji ne primanjkuje primernih rekvizitov... Konakriju. Tajnik ministrstva za energijo Mohamed Lamine Ture bo zamenjal ministra za industrijo Ka-rima Ban«?uro. Že oretekli te,!en e predsedništvo izvedlo nekatere zamenjave v okvira ministrstva za zdravstvo in šolstvo. Baje je policija zaslišala in tudi aretirala nekatere zamenjane ministre. Akcija se označuje kot «za-rota pete kolone*. Guverner in glavni poveljnik por tugalskih vojaških sil v portugal ski Gvineji general Spinola je aa nes kategorično zanikal vse vesti o skorajšnjem napadu portugalske vojske v republiki Gvineji. Vest je uradno demantiral tudi glasnik portugalskega zunanjega ministrstva. Glasnik je še poudaril, kako nekateri diplomatski opozavalci povezujejo gvinejski protest z gvinejskimi notranjimi neredi, ki niso odvisni od zunanjih razmer. Na razmeroma ozkem področju Srbije (Nadaljevanje s 4. strani) ohranili v tem lepem in hkrati zelo bogatem področju stare Srbije. Manastir Žiča je kakih 10 km severozahodno od Kraljeva ob lepi cesti. Žiča je najstarejši tovrst-in objekt v Srbiji. Tu je leta 1220 srbski svetnik sv. Sava kronal svo jega brata Stevana za srbskega kralja in tu so se pozneje kronali skoraj vsi srbski kralji iz družine Nemanjičev. Tudi v času stare Jugoslavije bi se bil moral kralj kronati v Žiči in so bila v katedrali posebna vrata, ki so bila namenjena izključno temu, kajti sicer so bila zazidana. Odprli so jih le na dan kronanja. V manastiru Žiči je bil tudi prvi sedež samostojne srbske nadškofije. Žiča pripada stari raški šoli, v kateri je prevladovala primorska arhitektura. Po zgledu na samostane z grške gore Athos je bila glavna cerkev popleskana z rdečo barvo. To barvo je ohranila vse do danes. S to barvo so jo pople skali tudi 1954. leta, ko so jo re stavrirali. Žal je v Žiči ohranjenih le malo starih fresk iz 13. stoletja. Vendar se tu vidi, da so že pred davnim davnim časom, ko na raznih evropskih dvorih še niso po- znali jedilnega pribora, na dvoru Nemanjičev uporabljali nož, vilice in žlico. Še veliko bi se dalo govoriti o samostanu Žiči, ki je bil pred zadnjo vojno bolj na slabem glasu, ker so se tu zbirali najbolj nazadnjaški elementi Srbije, toda hkrati bi bilo veliko povedati tudi o vseh treh cerkvah, začenši z malo cerkvico, ki je najstarejša, pa preko srednje do najnovejše, ki je kljub temu, da je novejša, vendarle 700 let stara. Pa tudi o vsem tem področju in njegovem prirodnem bogastvu ter umetniškem bogastvu bi se dalo še veliko pisati. Ker pa nam prostor ne dopušča, bomo na koncu ponovili to, kar smo rekli v začetku: veliko je na Balkanu spomenikov velike preteklosti, mimo ka terih kot turisti drvimo, ne da bi se vsaj za trenutek ustavili. Zares škoda. pil* v vesolje, da bi pobral filme iz zunanjih fotografskih aparatov. Kozmonavti so si morali danes znova privoščiti kopel, zaradi okvare v vodni napeljavi. Ta nevšečnost je že pred nekaj dnevi povzročila veliko preglavic strokovnjakom in posadki, vendar danes je Scott takoj popravil okvaro. Znanstveniki v Houstonu so preverili delovanje televizijske kamere, ki sta jo Scott in Irvvin pustila na Luni. Kamera je v začetku dala odlične posnetke, nenadoma pa se je televizijski prenos prekinil. Strokovnjaki menijo, da se je pokvarila naprava, ki omogoča orientacijo kamere. Ta nevšečnost se je že pojavila med tretjo ekskurzijo kozmonavtov, vendar Scott in Irvvin sta lahko ročno upravljala kamero. Tehniki upajo, da bodo lahko z radijskimi signali uravnavali kamero ob priliki Luninega mrka. Po mnenju ameriškega strokovnjaka Wemherja von Brauna, bodo ZDA poslale na Luno večjo skupino kozmonavtov za cel mesec, verjetno čez kakih deset let. Znanstvenik je dejal, da bodo imeli kozmonavti med bivanjem na našem satelitu na razpolago posebno vozilo, ki naj bi jim omogočalo hitre premike in delo na Luni. Načrt in gradnja takega vozila pa predstavlja glavni problem, ki ga bodo morali rešiti ameriški inženirji. Taka znanstvena ekspedicija, čeprav bi rodila veliko več sadov kot poleti »Apollo*. bi stala ogromno denarja. približno dve milijardi dolarjev G.200 milijard Ur). Znanstvenik je dejal, da bi vlada ZDA zelo rada v teh ekspedicijah sodelovala z evropskimi deželami. nikov omenjenega taborišča, ki sta slučajno opazila nekaj ljudi, ki so kopali v tla. To je največja količina mamila ki so jo kdajkoli zaplenili v Kanadi. Njena cena znaša po mne nju policije približno 2.500.000 dolarjev, kar je približno ena milijarda in pol lir PROBLEMI BRITANSKEGA GOSPODARSTVA Čedalje bolj napeto stanje v škotskih ladjedelnicah Posojilo ZDA za rešitev stečaja tovarne «Rolls-royce» za Britance izredno važna. Mini5^ za letalstvo Frederick Cordfield ^ moral danes poročati parlamen _ Odkritje treh dragocenih slik MARSEILLE, 4. — V Marseillu so pred nekaj dnevi odkrili tri izredno dragocene slike treh znanih slikarjev: Rembrandta. Velasque- za in Watteauja. Zbiralec umetnin je zaupal osem slik nekemu restavratorju, ne da bi znal. da gre za originale. Odkritje restavratorja so potrdili še nekateri holandski in švicarski izvedenci, ki jih je restavrator povprašal za nasvet in pomoč. Rembrandtova slika je avtoportret, ki naj bi bil izveden med leti 1626 in 1628. Velasquezova slika predstavlja moškega pred oknom, Watteaujeva pa žensko z otrokom. LONDON, 4. — Položaj v skupini škotskih ladjedelnic «Upper Clyde Shipluilders* je čedalje bolj napet. Delavci pod vodstvom sindikalnih voditeljev še vedno zasedajo obrate in se vrstijo v izredno težavnih in neprenehnih izmenah. «Novo ravnateljstvo* sestavljajo predstavniki delavskih svetov. ■ Sindikalni boj podpira seveda opozicija, katere leader Harold Wilson se je davi podal v ladjedelnice, da bi se pogovoril s predstavniki sindikatov, delavcev in faliranega konzorcija ULS. Wilsona so delavci sprejeli izredno prisrčno in so se z njim zadržali v dolgem in prija teljskem razgovoru. Ni se torej zgodilo kot včeraj, ko je zasedene ladjedelnice obiskal britanski minister za industrijo Davies, pogovor s katerim so delavci prekinili na polovici. Wilson je delavcem izjavil, da ima njihov boj podporo celotnega britanskega laburističnega gibanja. Glasnik za industrijske probleme Anthony Wedkwood Benn je izjavo potrdil in spomnil delavce v ladjedelnicah, kako se je godilo uslužbencem tvrdke «Rolls Royc», s katerimi je ameriški kongres ravnali boljše, «kot pa britanski parlament z uslužbenci UCS*. LONDON, 4. — Bodočnost obratov »Roli s Royce» in njih program sta kakšno finančno pomoč hameF britanska vlada posredovati «Rolls Royce*. da bo to lahko W dilo vsem naročilom in v^etn tevam ameriške letalske industn' Odločitev britanskega parlaih*jjj zanima in neposredno zadeva delavcev, ki so zaposleni pri P*\, vodnji letal — edini sektor, ® u je «Rolls Royce» obdržala po stec"£ Ameriški senat je za naročilo^ tor je v letal »Tristar* že P00« podjetju 250 milijonov dolarjev-sedaj je britanska vlada sku rešiti težaven položaj z invesu 30 milijonov funtov šterlingov- Vzporedno s pogajanji P0^8-^ jlitična raziskava, o kateri i?, je bilo objavljeno yČ«*jU politična čilo je ... »Beli knjigi*. Iz poročila je j no, da je bilo podjetje Rolls »zrelo* za stečaj eno leto, P a je laburistična vlada odkrila, . no je finančno stanje velike tov Le voda lahko olajša vročino VATIKAN, 4. — Pred katedralo sv. Petra v Rimu stalno »straži* redovnica, ki ne dovoli »premalo* oblečenim turistkam, da bi se podale v cerkev. To celo je do pred nekaj dnevi opravljala »sestra Fio-rella*, ki je morala zapustiti službo zaradi živčne izčrpanosti. Očitno jo je izčrpala toplota, mogoče pa tudi nekoliko stalni pogled na mini krila... Smrtna nesreča treh alpinistov v sestavu Mont Blanca CHAMONIX, 4. - Pri plezanju na Aiguille du Chardonnet, v gorskem sestavu Mont Blanc, so se ponesrečili trije alpinisti. Žrtve so 23-letni študent Alain Phalip, 22 letna študentka Jocelyne Roland in 51-letni duhovnik Rene Dumas. Vzpon na nevarni vrh je predlagal v nedeljo sam Dumas in študenta, ki sta bila strastna planinca, sta rade volje sprejela njegov predlog. V ponedeljek je skupina Lov na čarovnic« v Kinšasi KINŠASA, 4. — Čez nekaj AjJJ Mobutujeva vlada uprizorila , y javnih sodnih obravnav proti 5*^ nekaterih »subverzivnih* mrež. ( jih odkrili v zadnjem času. « $ glavnem za člane levičarskih ganizaeij. - Tako bodo sprožili sodno navo proti 26 študentom k®*. univerze, katerih namen naj 0 povzročiti nerede na univerzi. * Člani drage »subverzivne* naj bi bila skupina bivših., nikov ki jih je decembra P0fna f sam general Mobutu. Ti naj vrinili v razne miroljubne irt hi « resnic* j zarije, ki pa naj bi v resni*? »•1 1-_____-'-ti------------— I mir in prijateljstvo med žile komunistom za povzročanj- ^ redov. Gre za Kongoško zV\V *-v>i r* im rrvfi A®* .dl SlfgSfl IliPPlpiPi SB&&S 6 Skupina ljudi, ki ni mogla k morju, da bi se nekoliko osvežila, si je v sili pomagala kar z vodniakom katere najvplivnejši član je ^ da nekdanji general Oleng8’ od častnikov, ki so sprožili nerede v Kisanganiju. Po ur—-A vesteh kaže, da je general priznal vse, česar so ga d® — stanovanjih članov te zveze vedli nekaj preiskav in rvašh *y tiskanega materiala, ki naj “ p hajal iz neke tuje države. “. p ročilih sodnih oblasti bodo 'jp pini sodili proti koncu tega /ZJ Glasnik kongoške vlade je ”J[! da je policija odkrila še ^ »subverzivno mrežo*, katere bodo sojeni skupaj s PrlP8y zveze za mir in prijateljstvo narodi. Z druge strani pa kaže. J lahko prišlo do procesov, V bi bile vpletene tudi nekatere jf osebnosti. General Mobutu & kaže odločil, da počisti tudi sonci in templarci. NA PROCESU V SAN RAPHAELU Poroto Angele Davis sestavljali rasisti Obramba je dokazala pristransko izbiranje sodnikov NEW YORK, 4. - Danes je prišlo na predprocesu proti Angeli Davis do nenavadnega zasliševanja. Odvetniki mlade komunistične aktivistke so hoteli dokazati tenden cioznost sveta ljudskih sodnikov, ki so poslali Davisovo pred sodišče, in so zato zaslišali tri sodnike, ki so izbrali ljudske sodnike. Ameriški zakonik določa, da mora biti svet ljudskih sodnikov sestavljen iz ljudi, ki pripadajo vsem socialnim razredom, vsem rasam in vsem religijam. Odvetniki Angele Davis trdijo, da sodniki niso spoštovali tega načela in so izbrali samo belce, ki so pripadali srednji in visoki bivžoaziji in so bili po možnosti tudi konservativci. Z zasliševanjem treh sodnikov je nameravala obramba doseči oprostitev mlade revolucionarke zaradi neveljavnosti in tendenciozne sesta ve ljudskega sodišča. Na vprašanje odvetnika Hovarda Moora sta dva sodnika priznala, da si nista preveč prizadevala, da bi med ljudske sodnike vključila zadostno število črncev. »Sodnijo sem izbiral*, je dejal med drugim sodnik Joseph Wilson, predvsem glede na že storjene prekrške možnih čla ttov». Dragi sodnik Samuel Gardiner je priznal, da je član »Els cluba*, organizacije, ki jo mnogi imajo za rasistično, ker ne sprejema črncev in judov. Tretji sodnik je na vprašanje odvetnice Margaret Burham priznal, da je iz sodnije izključil črnce in vse revne ljudi, vendar tega naj ne bi storil zaradi predsodkov ali po sebnih namenov. Ko je odvetnica dejala, da je to rasizem, je tožilec ostro protestiral in je zagnal velik hrup. Angela Davis je obtožena umora v obtežilnih okoliščinah, ugrabitve in združevanja z zločinskimi nameni, ker je, po mnenju policije, sodelovala pri poskusu pobega nekega člana »Črnili panterjev* iz državnega zapora. Pri pobegu je policija streljala in ubila begunca, tovariše, ki so mu pomagali pri begu in talca, ki so ga imeli s seboj. Tudi Angela Davis je bila zelo aktivna članica «čmih panterjev* in proces proti nji ter verjetna obsodba, spadata v poskus 'ameriške vlade, da v krvi zatre revolucionarno črnsko gibanje, saj je policija v zadnjih letih umori > na stotine pripadnikov in voditeljev «Čnnih panterjev*. RIM, 4. — Pasja vročina, ki je v teh dneh zajela italijanski polotok, lahko povzroči marsikatero nevšečnost, zato menimo, da je dobro če našim bralcem postrežemo z nekaterimi nasveti, kako naj se ognejo obolenjem. Prvi nasvet je, da je treba okrepiti telo, kot je to vedno potrebno ko smo podvrženi hudemu zunanjemu pritisku. V takih primerih si lahko pomagamo z uživanjem vitamina C. Poleg tega morajo biti nekateri ljudje previdni v izbiranju letoviščar-skega kraja, posebno ko je poletna vročina neznosna, živčni ljudje, ne-vropatiki in kdor boleha za revmatizmom si ne sme izbrati počitniški kraj na morju, pač pa mora v hribe, kjer mu bo mirno vzdušje pripomoglo k okrevanju ali vsaj k izboljšanju njegovega zdravstvenega stanja. Morje je pa zelo primerno za otroke. kajti vsakdanje kopanje, igre na plaži in zmerno sončenje pripomorejo k dobremu razvoju otrokovega telesa Morski zrak bo tudi dobro vplival na oslabele otroke in na tiste, ki bolehajo za rahitisom. Če je otrok še zelo majhen bo treba omejiti ko panje na jutranje ure. najtople.jši čas pa bo moral otrok prehiti v senčnem kraju v zaledju. Gorski kraji so naibolj primerni za živčno bolne ljudi za tuberkulozne osebe, za oholenia na trebuhu in na pljučih sploh. Neprimerni pa so za stare ljudi in za zdravljenje vseh srčnih bolezni. Poletna vročina lahko povzroči otrokom in odraslim vnetje črevesja posebno če se hranijo nenrimerno in neredno. Umazanija in slahi hiffien-ski nnenif seveda še pospešujejo taka obolen ia llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlltllllltllllllllllllMIIIIIII1IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIII1IIIUIMI■IIMlllllllllllll1mlllllllllllMIII1llllllllllll ba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Giasbeni vrtiljak; 18 10 Pevec dneva; 18.30 Glasbeni spored; 18.45 Orkester D. Roseja; 19.00 Odlomki iz oper; 19.45 Plošče; 20.30 Prenos RL; 23.20 Romantični motivi; 23.35 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00, 23.05 Poročila; 7.10 Jutranja glasba: 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Baritonist P. Glosso; 12.10 Plošče za poletje; 13.15 Spored s P. De Filippom; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Legende in ČETRTEK, 5. AVGUSTA 1971 folklora; 16.20 Za vas mlade; 18.15 Plošče; 18.45 Belo, rdeče, rumeno; 19.00 Odlomki iz oper; 19.30 TV glasba; 20.20 Oddaja z Milly; 20.45 Naši orkestri lahke glasbe: 21.00 Pojeta P. Gagliard: in A. Arazzini; 21.30 Glasbeni spored; 22.00 XX. stoletje; 22.15 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 18 30, 19.30, 24.00 Poročila; 7.40 Glasbeni spo red; 8.40 Zvoki in barve orkestra; 9.50 Radijska igra; 10 05 Plošče za poletje; 10.35 »Otto pistea; 12.30 «Alto gradimento*; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Glasbeni spo red; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.15 Plošče; 15.40 «The Pupil*; 16.05 Popoldanski spored. 18.15 Plošče; 18.50 Pravljice za odrasie; 19.15 Plošče za poletje; 20.10 »Su personic*; 21.00 Ital. pripovedke; 21.30 Nove plošče; 22.40 Radijska igra; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Klavirske skladbe; 11.30 Glasba 19. stoletja; 12.20 Vzporedne glasbe; 13.05 Medigra; 14.00 »Chilarehs corner*; 14.30 Plošče v izložbi; 15.30 Koncert vokalne skupine; 16.15 Italijanska sodobna glasba; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Spored z N. Rotondom; 18.05 Lahka glasba; 18.45 Radijska igra; 19.15 Vsakovečemi koncert; 2130 Opera »Jolanda*. FILODfFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 9.45 Italijanska sodobna glasba: 10.10 Nikolaj Rimski Korzakov; 11.00 Medigra: 12.00 «Children's corner*: 12.20 Mozartove skladbe; 12.30 Pizzettijeva opera; 13.15 Komična oddaja; 13.35 Glasbena pravljica; 14.15 S. Rahmaninov; 15.30 Lahka glasba stereo. na matineja: 1005 Počitniško potovanje od strani do strani, ^ Vesela gudala; 10.45 Pesem *z .jjl dih grl; 11.15 Pri vas dom8' Iz Wagnerjeve opere »Lohen*^ 13.30 Kmetijski nasveti; polja in potoke* z godci in P 19.15 Obvestila in zabavna $ yjs> 14.30 Priporočajo vam... 15.1® j»l ka glasba za razvedrilo; . minut za EP: 16.30 Glasbeni 1 j mezzo: 16.40 Nehama Haend®) (\i;-izraelske narodne pesmi; til.iak*; 17.40 Z orkestrom I-andvay; 18.10 Koncert P° poslušalcev; 19 15 Iz kaseto® ^ riukcije RTV Ljubljana; 19? -<# retne uverture; 19.45 Naš ( jjj' stek: 20.00 Lahko noč, riroC'’pf Minute z ansamblom Jožgt8 gp niča: 20.25 Pet minut za KP'. četrtkov večor domačih Uterarn,23J5j nanevov: 2I) 00 22 40 Glasbeni nokturno: 0-' onnsa Karla Szvmanoivske?8' pt Literarni nokturno — Iz s lirike; 0.15 Iz albuma >zV jazza ITAL. TFLFVlZlJAy 18 15 TV za otroke: 19J® di montaena*: mas ftnortn' jj.l nik in kronike: 20 30 Dnevnik\J< Fden izmed dveh: 22.00 na sceni: 23 00 Dnevnik. II KANAL ^ 21.00 Dnevnik: 21.15 Kr® meja 1971: 22 30 Roomeran«’ Knope*a barVNA y 20.00 Risanke: 20.30 tar; 21 M čik-čak; 21.10 Wre meja 1971. JUG TKLEVIZIJAj 18.20 Madžarski TV « 19.20 Obzornik: 19.35 h 20.05 Enkrat v tednu: gJS življenje v letu dni: 1. »J dnevnik; 21.35 L. N. Tolstoj na in mir; 22.25 XXI. ji" SLOVENIJA 7.00. 8.00, 10.00. 13.00. 15.00, 19.00, 23.25 Zbor RTV Beograd’ 20.30, 23.00 Poročila; 9.10 Glasbe- Poročila.