FoStnlna plačana » prtonni
Leto XXIM št. 8
LftibHana, nedelja 11. januarja 194Z-XX
Cena cent. 70
Uprav čustvo. L,juoijan&, Puccuujeva ulica 5 — reletoo St. 31-22. 31-23. 31-24
unseratni oddelek: Ljubljana. Pucclnl-jeva ulica 5 — TeletOD 31-25. 31-2« Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta 3t_ 42 tiačuru pr> post Cek zavodu: LJub-nana St 17 74fc
IZKLJUCMJ iAalu^STVu m jgla 9e iz Kr Italije in inozemstva una
L'nit:ne PubbliHtJ* Italiana S. A..
\f iJanr
izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L. 12.— za inozemstvo pa L 22.80
Uredništvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica štev. 6. telefon 31-22. 31-23 31-24
Rokopisi se ne vrača Jc
CONCESSIONAKlA ESCLUSIVA per ta pubbliclta dt provemenza italiana ed estera:
Cnlone PuhbliHta Italiana S. A. Mila no
AlivKd di pattug ie
presso Agedabia
Tsitte le basi aereo-navali di Malta incessantemente bom-bar-Jate con constatati effetti di distruzione
II Quartiere Generale delle Forze .-Vrivate comunica In dati di 10 gennaio il se-gucnte bollettino di guerra n. 587:
Sul fronte di Sollum—Halfaia forite ne-miche terrestri. aeree navali hanno violen-temente intensificato il bombardatuento dei nostri capisaldi.
Attivita di pattuglie nella regione a sud #vest d i Agedabia.
Formazioni della nostra aviazione han-
no attaccato aereoporti avversari distrug-gendo e danneggiando al suolo molti veli-voli. La caccia di scorta, Impegnata in vi-vaci duelli con un nemico superiore di namero, č riuscita ad abbattere 8 »CurUss« ed a colpirne gravemente parecchi aitri. Un nostro apparecchio ne 6 rientrato.
Ieri tutte le basi aereo-navali di M.tfta sono state incessantemente bombardate con constatati effetti di distruzione.
Dalovsnie patrol uri Agedabiji
Vsa letalska in pomorska oporišča na Meti bombardirana brez prestasska in z ugotovljenimi unirjjočLni učinki
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 10. januarja naslednje 587. vojno poročilo:
Na fronti pri Solumu ln Halfaji so kopne, letalske ln pomorske sovražne sile močno ojačile obstreljevanje naših utrdb.
Na področju južnozapadno od Agedabije delovanje patrol.
Oddelki našega letalstva so napadli sovražna letališča ter pri tem un čili in poškodovali na tleh mnogo letal. Lovci iz spremstva, ki so se spoprijeli s številčno močnejšim sovražnikom v živahn h dvobojih, so sestrelili 8 letal tipa »Curtlss« in hudo poškodovali več drugih. Eno naše letalo se ni vrnilo.
Včeraj so bila vsa letalska pomorska oporišča na Malti neprestano bombardirana in to z ugotovljenimi uničevalnimi učinki.
Iz*ube v decembru
Rnm, 10. jan. s. Glavni stan oboroženih sil poroča o izgubah v decembru 1941 in o izgubah, ki niso bile vštete v prejšnjih seznamih, o katerih so do 31. decembra prišli predpisani podatki in imenske navedbe Izgube so bile sledeče:
Vojska in Milica v Severni Afriki: padlih 618. ranjenih 529, pogrešanih 620.
-Va ruski fronti (tretji seznam): padlih 273. ranjen'h 643. pogrešanih 54.
Na grško-albanski in albansko-jugoslo-vanski fronti: padlih in umrlih zaradi ran 388, ranjenih 407.
Na področju Italije (letalsko bombardiranje): 9 padlih.
Letalstvo: padlih 79, ranjenih 48, pogrešanih 35.
Mornarica: padlih 135, ranjenih 55, pogrešanih 1.151.
Tragična pomota
Stcfckholm, 10. jan. u. Kar se tiče tenden-oioznih vesti, ki jih je svoj čas sprožite angleška propaganda o smrti maršala Balba in po katerih naj bi bil maršal postal žrtev zasede samih Italijanov, je »S v en sika Pressc« objavila na prvi strani izjave, ki jih je dai njenemu poročevalcu komodor Collishavv, poveljnik angleških letalskih sri>I v Egiptu, ki je po'* en o- in s tovairrško odkritostjo de-mantiral neviteške laži. Pripovedoval je:
Balbo, ki je biil nadvse plemenitega srca. je izvedel, da je nekaj ang'eš'kih tankovcev zašilo v puščavi. Z letakom se je odpravil nad pustinjo in jih pc^&kai. Z znak; jih je napotil v neko italijansko bolnišnico 'n nato krenil proti T ob raku. k' ga ie prav ta čas napadalo nekaj angleških letal Zgodilo se je to povsem po naključju Ko je Ba!bo priletel nad Tobruk. je nesreča hotela, da so streli z neke italijanske križarke, ki je malo prej otvcriila zaporni ogenj, zadeli n?egovo ietailo, tako da se je vnelo in trešč:lo na tla. Bila je to tragična pomota, v resnici le pomota.
Vse vesti o zasedi, v katero naj b"1 b?'o letalo zašlo, so !až. Maršal Balbo. je Col-lishavv zaključil svojo izjave. ;e b;il občudovanja vreden mož in drago mr. je, da sem lahko razčistil to vprašanje.
Resno svarila Angležem v Sredozemlju
Berlin, 10. jan. s. »Voik sclier Beobachter« omenja junaški podvig napa.lalnih sil italijanske vojne mornarice v aleksandrijski luki in objavlja podrobnosti o tem ter opozarja na podobne italijanske akcije na Malti in v Gibraltarju. Z novim podvigom v aleksandrijski luki so italijanski napadalni čolni izvršili novo junaško dejanje. O isti stvari piše tudi »Deutsche Allgemeine Zei-tunge, ki pripominja, da vzbuja začudenje dejstvo, da so za ta ofenzivna sredstva italijanske mornarice razdalje, kakršni sta do Gibraltarja ali Jo Aleksandrije, brez pomena. Napad na take pomorske trdnjave, ki so se smatrale za nedostopne z morske strani, razdira britanskemu brodovju v Sredozemlju poslednje utvare. To pot se malim italijanskim napadalnim čolnom ni le posrečilo vdreti v eno izmed oporišč britanskega pomorskega strateškega trikota Ciper-Haifa-Aleksandrija, temveč tudi doseči konkretne uspehe v borbi proti sovražnemu brodovju v luki navzlic temu, da je Aleksandrija ena izmed njavečjih pomorskih trinjav na svetu. Med mestom in luko so podzemska letališča, v katerih so skrita iz-vidniška in torpedna letala za zaščito pristanišča in vojnih ladij. Napad na te vojaške utrdbe in vojne ladje v pristanišču najbolj osvetljuje nevarnost, ki grozi britanskemu brodovju v Sredozemlju, obenem pa pomeni resno svarilo.
Nadailnji hudi boli na vzhodu
Uspehi letalskih sil v borbi proti sovražni plovbi 4 angleški bombniki sestreljeni
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 10. jan. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje vojno poročilo:
' Na Krimu in na južnem odseku vzhodnega bojišča le neznatni boji. Bojna in str-mog lavna letala so potopila na morju okrog Sevastopolja in Feodozije 4000 tonsko prevozno ladjo ter z bombami poškodovala 2 večji tovorni ladji kakor tudi lažjo križar-ko. Ob vzhodni obali Črnega morja je bila nadaljnja tovorna ladja zažgana.
srednjem in enem delu severnega odseka se z nezmanjšano silo nadaljujejo hudi obrambni boji.
V severni Afriki je sovražnik ojačil svoje topniško streljanje in svoje letalske napade na področju Šolnina.
Na področju pri Agedabiji izvidniško delovanje na obeh straneh.
Napadi na letališča na otoku Malti so se uspešno nadaljevali.
Britanski bombniki so poskušali napasti francosko obalo. Štirje sovražni bombniki so bili sestreljeni-
. Rumunski uspeh
Bukarešta, 10. ian. s. Generai von Mann-sreiri. poveljnik 11. armije. je izdal naslednic dnevno DOve'je:
Prva rumunska p'aninska brigada je po srd;ti borbi iztrgala sovražniku >z rok višavje Cernigov ;n tako v polni meri opravila zaupano ji nalogo. Junaško zadržanje rumunskih čet ;e želo popolno prznanje nemških čet. s Katerinr so sodelovale. Izražam svoje najvišje priznan ie povel jniku in rumunskim vojakom v preprčanju. da bo prva rumunska planinska brigada opravila z isto vneme tudi nadaljnje naloge.
Besarabsi se vračajo
Bukarešta, 10. jan. u Število Rumunov, k; se vračajo v domovino z ozemlja ob Dje-stru, se veča od 'ne do dne. Preko mo»tu v Tigini neprestano prihajajo skup ne po 100 in tisoč Basarabcev. ki so jih ob začetku sovražnosti boljševiki deportirali in poslali na prisilno delo v različnih predelih Sovjetske zveze. Tako se sedaj vračajo z
bregov Dnjepra, s Krima in iz južne Do-neške kotline, kjer so jih Sovjeti nagnali na delo v premogovnikih in v tvorn cah, ki so jih potem zasedle nemške in zavezniške čete.
Ribbentrop spet v Nemčiji
Budimpešta, 10. jan. u. Nemški zunanji minister Ribbentrop, o čigar obisku v madžarski prestolnici smo že poročali, je včeraj popoldne zapustil Eudimpešto ln odpotoval v Nemčijo.
Trgovinska pogodba z Dansko
Rim, 10. jan. s. Novi trgovinski dojosrar med Italijo :n Dansko. ki je bi' sklenjen te dni za leto 1942. določa nada'jnje povečanje blagovnega prometa med obe m« državama, ki se je že preteklo leto ze'o ugodno razvijal. Novi sporazum določa, da bc Italija uvažala v mrvi vrsti nekatere važne življenjske potrebščine, kakor n. nr. govejo živino, svinje, ribe ter razne surovine in po-ehne stroje. Italija pa bo izvažala na Dansko r-.rc Vsem tekstilno blago in sadie.
Finski otroci na $ve£skem
Bera, 10. jan. d. Finski minister za. socialno politiko je prispel v Stockholm, kjer se bo s švedskimi oblastmi pogajal o prevozu večjega števila finskih otrok na švedsko. Švedska se 'e bila izrazila pripravljeno sprejeti več tisoč finskih otrok, katerih zdravstveno stanje trpi zaradi težkih življenjskih prilik na Finskem. Zu to dobrotvorno delo je bila na Švedskem po-krenjena obširna nabiralna akcija.
Obsodbi komunistov v Franciji
Vithy. 10. jan. a. Po6#bea odsek »od M«
v Rouenu j« obsodili zaradi komunistične* delovanja na 8 let robi je neko vzgojiteljico,
ki je v svojem stanovanju prirejala tajne stfctanke, ter nekega carinskega agenta r.a 5 l&t zapora in 50.000 frankov.
U borbi za prestolnico Selangora
Kuala Lumpur sredi najhujših bojev — Koncentrično prodiranje Japoncev z zapadne in vzhodne obale Malajskega polotoka
Tokio, 10. jan. (Domei). Vojni poročevalec, dodeljen japonskim četam na Malaji. javlja: Japonske čete, ki z nezmanjšano silovitostjo in naglico prodirajo proti jugu po zlomu britanskih obrambnih črt pri Ta-! niongu, so se snoči ob 17. uri približale že na oddaljenost manj kot 10 milj Kuaii Lumpurju. V 24 urah so japonske čte prodrle skoraj 50 milj daleč s severa proti jugu. Drugi japonski oddelki obkoljujejc to strateško važno mesto s severozapadnt-strani in so že zavzeli Ravang. ki je le 15 milj oddaljen od Kuala Lumpuria. Danes zjutraj se je priče! nov napad na britansk* postojanke. Dva japonska oddelka, ki prodirata skoraj docela brez odpora za britanskimi oddelki, ki se v splošni zmedi umikajo. sta se najbrže že združila pri direktnem naskoku na prestolnico malajske-federalne države Selangor.
Tokio. 10. jan. (Domei). Z nekega japonskega oporišča na Malaji poročajo: Japonsko letalstvo je včeraj v tesnem sodelovanju z vojsko pričelo silovito napadati sovražnika, čigar čete so v popolnem razsu-lu na področju pri Kuala Lumpurju. Uničenih je bilo 23 avtomobilov, 7 tankov, l top in 2 železniška vlaka.
Druge skupine japonskih letal so včeraj napadle letališče Mingaladon v Burmi. Ponoči so japonska letala spet bombardirala Singapur in porušila več tamkajšnjih vojaških objektov.
Sangh»j, 10 ian. d. Po vesteh Singapu-ra je bil japonski letalski napad na Singapur včeraj zjutraj posebno močan. Sedem ljudi Je bilo ubitih. 11 pa ranjenih
Razdejanje v KuaSa Lumpuru
Šanghaj, 10 jan d. Po vesteh, ki so 'lavi dospele z malajskega bo išča, m^&to Kuala Lumpur, sedež britanskega visokega komisarja za zvezno malajsko državo Selangor, neprestano bombardirajo japonska strmoglavska letala. V vseh delih mt-sta so izbruhnili veliki požari. Oddelki prostovoljcev, letslske zaščite in policije si zaman prizadevajo, da bi požare omejili. Večji del prebivalstva Kuala Luinpura je že pobegnil iz me t. Rua-la Lumpur je glavno mesto zvezne države Selangor ci-r važno trgovinsko središče za razpečavunje kositra, kavčuka in riža. Ob izbruhu vojne na Pacifiku je mesto štelo skupaj z iuko Swettenham 138 000 prebivalcev. Mesto po svojem položaju obvlada vse glavne ceste in železn'ške zveze proti Singapuru, k« leži le še 190 milj dalje proti Jugu.
Velik plen
Tokio, 10. jan. u. Japonski glavni stan poroča: Pritisk japonskih oboroženih sil je zlomil odpor britanskih oboroženih sil v severnem delu Selangora. Britanske čete se umikajo proti Negri Semlilanu ter na svojem umiku mrzlično uničujejo mostove in ceste, da bi tako zadržali japonsko prodiranje. Zmeda med britanskimi četami se je sedaj razširila tudi na južni odsek Selangora, kjer je bilo prav tako opaziti splošni umik sovražnika. Japonci so zaplenili 60 topov, 50 tankov. 500 drugih motornih vozil in ujeli nad 200 ljudi.
Letalske sile japonske vojske so včeraj popoldne napadle pristanišče Mlmein v Birmi. Neka velika ladja je bila zadeta z bombami, bombe pa so pogodile tudi štiri par-nike srednje tonaže. Istočasno so bile bombardirane tudi pristaniške naprave in kolodvor.
Omejitve v Sia^apuru
Bangkok, 10. jan. s. Spričo naglega in vedno bolj nevarnega napredovanja apon-skih oboroženih sil na Malajskem polotoku. se mora življenje v Singapuru prilagoditi vedno bolj vojnim potrebam Tudi v pogledu prehrane bodo odrejene omilitve, kakor je to ob^vil singapurski radio.
Pred
na Nizozemsko Indijo
Šanghaj, 10 jan d. Z merodajnega »..e-sta v Batavlji so dospela poročila, da pričakujejo tam v najkrajšem času pričo tek japonske ofenzive nr oz^ml u Nizozemske vzhodne Indije. Po teh Informacijah laču-najo z možnostjo, da prids rjo japorsKe ofenzive morda že da-es. To utemeljujejo v nizozemskih krogih s silno poživljeno Izvidniško akci o japonskega letalstva nad ozemljem Nizozemske vzhodne IndHa ter pripominjajo, da je prišlo do velikopoteznih akcij doslej zmerom pred prič-etkom splošnih vojaških operacij.
šanghaj, 10. ;'an. d. Iz Batavije poročajo, da je vlada Nizozemske vzhodne Inaije zaprosila avstralsko vlado za letala k«r nizozemske oborožene sile nim?jo na razpolago zadostnih letalskih sil, da bi se mogl-e uspešno postaviti v bran akcijam japonskega letalstva.
Bombe na petrolejski center Tarakan
Šanghaj, 10 ;an. d. Poročilo, ki so ga nizozemske vojaške oblasti v Baiavijl snoči objavile, da so posamezna japonska bombniška leta'« nekaj krat napadla pe-trolejsko središče Tarakan. Otok Tarasa n leži ob vzhodni obali Bornea blizu Izlivu rek« Sehaje.
Ameriške vojne ladje na otoku Džubu
Lizbona, 10. jan. s Bostonski radio je objavil, da je nekaj ladij ameriškega azij-
skega brodovja sedaj v pristaniščih ->toka Džuba.
... in na Javi
Stockholm, lu. jan. d. Kakor javlja ameriški radio, je poveljništvo ameriške vojne mornarice zbralo nekaj edlnic svo^ga bojnega brodovja v bližini otoka Jave.
Z Malaje v Nizozemsko Indijo
Tokio, 10. jan (Domei). Po informacijah iz Singapura, kj jih je preko Berna razširila agencija United Press se namerava generrlni štab britanskih oboroženih sil v Maiaji preseliti v Nizozemsko vzhodno Indijo. Navedeno poročilo pravi, da skušajo britanske vojaške oblasti to preložitev utemeljiti kot ukrep, ki je povsem strateškega značaja.
Wavellu ne bo uspelo
šanghaj, 10. jan. s. Glede na vesti, po katerih naj bi v kratkem prišla v vzhodne Azijo posebna angleška ln ameriška ojače-nja. Izražajo v tukajšnjih poučenih krogih precejšnje dvome, da bi generalu VVaveilu uspelo organizirati obrambo Singapura. Ta bi se bila morala organizirati že na postojankah v precejšnji oddaljenosti od glavnega angleškega oporišča, toda te postojanke so Japonci doslej že vse osvojili.
Internacije na Filipinih
Manila, 10. jan. s Vrhovni poveljnik ja-oonskega ekspcdicij&kega zbora na Filipinih e cč>jav-ii svarilo, spričo katerega se mivra-jo vsi državljani sovražnih držav takoj zgla-sdti pri japon kih oblasteh. Opozoril je. da je mterniranje bntansdc.h in ameriških državljanov ukrep, ki je velikega pomena njih osebno zaščito. Tsti. ki bi se do 15. januarja ne zglasili prostovoljno, bodo po naglc.n postopku postavljeni Dred sodišče kot pripadniki p^te kolone.
Kov odločen demanti
Tokio, 10. jan (Domei.) Na današnji tiskovni konferenc) je službeni zastopnik japonskega iuiormacijskega urada Hori ponovno zelo ostro nastopil proti vestem, ki jih širijo anglosaške poročevalske agencije, češ da japonska vojaška oblastva na Filipinih brez ozira na narodno pripadnost zatirajo vse pripadnike belega plemena. Poudaril je, da se te vesti širijo z določenim namenom, ustvariti v Japonski prijaznih državah nerazpoloženje proti Japoncem.
Zakaj je Hongkong padel
Šanghaj, 10. jan. d Angleški seržant AMan Mackintcth je včeraj v šanghajskem rad u razkril nakaj zelo zanimivih momentov, ki so gotovo mnogo pripomogli k naglemu zlomu obrambe angleške kronske ko.cmije
Hongkong. Mackintosh. ki je služil v drugem bataljonu škotskih čet. je nasHkal položaj v Hongkongu pred prič&tkom japonskega napada. Izjavil je, da so ljudje, ki so imeli v sitvari vpogled, že pred pričetkom napada sodili, da mora priti do na^le predaje zaradi moraličnega stanja branilcev. N'a morju je bilo za obrambo H on gk cm ga na razpolago 15 zastarelih manjših voinih ladij, na katerih so moštvu poveljeval' nesposobni oficirji. Čete v Hongkongu. ki so bile po službenih izjavah izvrstno pripravljene, so se v resnici bolj bavMe s športom kakor na s svojo vojaško službo. Sestavljene so bile na eni strani iz Ind jcev. na drugi strani pa 'z Angležev m med njimi so vladala naravno neprestana trenia. kakor je vladalo tudi nesoglasje med drugimi britanskimi oddc'ki. Vojaške in civilne ob'asti v Hongkongu so bile med seboj sprte in visoki upravni uradniki so ki. zal i mnogo več zanimanja za razne kupčije kakor pa za obrambo mesta. Deloma so ti visoki uradnik' spravili v državno službo tudi še svoje žene in hčere, kar je naravno povzročajo hudo kri med nižjim uradnrštvcm
Pred Hongkongom
potopljene ladje
Tokio, 10. jan. (Domei.) Japonski glavni stan je danes ob avli poročilo, ki podaja pregled rezultatov japonske ofenzive na Hongkong. kolikor so bili ugotovljeni do 8. januarja. Poročilo pravi:
1.	Japonci so na področju Hongkouga potopili od sovražnega brodovja 1 ruftilec, 4 topničarke, 7 torpednih čolnov, 1 petro-lejsko ladjo, 2 minonosca ter 8 patrolnih ladij.
2.	Zaplenili so 110 ladij raznih vrst.
3.	Izgubili so eno samo lOOtonsko prevozno ladjo, ki je zadela ob mino in se potopila
Razpoloženje indijskih ujetnikov
Šanghaj, 10. i^n. d. Japonski vojariki za-atojjtii-k je včeraj v okviru svojih pripomb k nadaljnjemu razvoju ;aponskih vojaikih operacij na Malajskem polotoku izjavil, da je naravnost čudovito, kako se ujcite indijske čete naglo znajdejo v prijateljskem odnosu do japonsikega vojaštva. Japonski vojaški zastopnik je k temu še pripomni*, da seto vedenje Indov lahko izkaže že kot zelo velika pomoč Japoncem pri njihovih nada/ljnjih vojaiikih akcijah.
Potopljen ameriški parnik
Stockholm, 10. jan. s. Mornariško ministrstvo Zedinjenih držav Severne Amerike je objavilo, da je bil potopljen parnik »Ruth Alexander«, ki je pripadal pa-roplovni družbi »American President Lines«. Parnik je izpodrival 8135 ton vode. Kakor se je izvedelo iz Washingtona, ga je potopilo neko sovražno letalo v vodah Nizozemske vzhodne Indije.
Japonsko presenečenje
Poraz ameriške in angleške strategije na Pacifiku — rezultat dolgoletnih priprav japonske asfmiralitete — Nad 500 vojnih ladij in tisoči letal
Rim, 9. jan. s. Govor zastopnika japonske mornai ice v japonskem glavnem stanu, Ki ga je imel po radiu, najboij zgovorno prikazuje boroenega duha japonskega brouovja. Ta borbeni duh japonske mornarice se osianja na zavest, da ima Japonska izredno vojno moč. Ameriška in britanska admiraiiie.a sta očitno podcenjevali to moč. Temu podcenjevanju, ki jima ga je narekovala že znana rasna osabnost, se morata anglosaški admiraiite-ti zahvalili za hude in nes.avne poraze, ki sta jih doživeli na zapadnem in vzhodnem Pacifiku. Z upravičenim ponosom lankc japonska mornarica trdi, da popolnoma ooviada t;homorsko področje. Anglosaška pomorska strategija se je zrušila v svojih teme.jih. Anglosaška trgovina je morala opustiti ogromne predele Pacifika, kjer seuaj ni več pomorskih poti za angleške in amer.ške ladje. Navzlic svojemu bogastvu sta Zedinjene države in Britanski imperij oškodovana zaradi ukinitve svoje tihomorske plovbe. Malajsko področje. Kitajska in Nizozemska Indija so bile za An-g.osase neizčrpni viri surovin, iz katerih so zajemali s polnimi rokami. Vse to s»» ' sedaj končalo in vsako nadaljnje napreao-dovanje Japoncev na južn.h morjih pomeni vedno hujše udarce za anglosaško vojno gospodarstvo. Tako ne bo mogel sladkor s Kube nadomestiti sladkorja z Jave. Cin iz Bolivije ne bo mogel zamenjati cina z Malaje. Tudi malajskega kavčuka ne bo tako lahko mogoče nadomestiti z braziljskim, kakor to pravijo ameriški listi. Nasproti anglosaškim pomorskim silam, ki so razpršene po Atlantiku. V Sredozemlju in po Pacifiku, ima japonsko brodovje trojno prednost, da ima strnjeno in homogeno brodovje ki se opira na na sijajen sistem pomorskih in letalskih oporišč.
Japonska mernarios 1« dolf« lat« v največji ti4'nj pripravljal« vi« potrebno 2« to odločilno borbo. Japonska admtralitet« Je skrbno izvežbala posadke in oficirje Brodovje si je.ustvarilo posebno letalstvo in organiziralo je celo vrsto pomožnih
služb, ki Se sedaj v praksi izkazujejo kot izredno učinkovite. Tudi oskrbovalna organizacija na Pacifiku je bila prav tako natančna. Iz vojaških razlogov o tem ni mogoče objaviti nikakih podrobnosti. Lahko pa se reče. da je japonska mornarica stoodstotno izkoristila vse strateške možnosti otočij, ki jih nadzira Oskrbovalna služba japonskega brodovja je izrvdno smiselna, da dopušča veliko štednjo. Ko se je japonska admiraliteta iznebila wa-fhingtonske pogodbe, ki je vsem mornaricam sveta predpisala takšne tipe ladij in tolikšno tonažo, kakor je to najbolj odgovarjalo Angliji in Zedinjeni-m državam, si je zgradila posebno brodovje. kakršnega je potrebovala spričo strateškega položaja svojega imperija.
Ko je pred 8 mesecj Japonska uradno sporočila anglosaškima velesilama, da razpolaga japonsko brodovje s 500 vojnimi ladjami in 4000 posebnimi vodnimi letali, so se iz te uradne japonske izjave v anglosaških listih norčevali in jo označevali za ošabno ponaSanje. Japonska admiraiite-ta pa je tedaj molčala, kajti objavljeni podatki so bili ee1*" nižji od resničnih. Od tedrj nap*-ei pa se je japonska mornarica stalno prmravliala k»?r je zavedala, da je voina leizoribna. Hud? udarci, ki so zadel: <!9Vpmram?r!šk<i in britansko brodovie na Pacifiku, so še boli povečab; notranjo vrednost jaDon^kega brodovja. Pomorski načrti Roesevelta ne vplivajo več na japonsko adnv'raHteto. ki dela, gradj in nri-pravlja, ne da bi objavljala svoje podatke.
Civilna obramba v New Torku pod vojaškim vodstvom
Lizbona, 10. jan. s. Iz Washm<rtona poročajo. da je vojni min^trstvo de1om« pr«-vseln p*We nr*-vrur'kc3a £up«na kot *ef« civilne o<b-*mbe. V tej zve*, je podpredsednik Zed-1n jenih držav VVallact i«iavi! d« bo vsa narodna obramba tako koordiniran«, da bodo v bodoče odpadli vrt kompetenčnj spori.
»JUTRO« St. 8
Blok južnoameriških držav
Argentina, čile, Peru In Paragvaj v opoziciji proti Zedi-njenim državam — Na konferenci v Rio de Janeiru bo te
zastopal Sumner Welles
Ty ^ L 1212	p
Gospodarstvo
Nakupni boni za novoporočence in novorojenčke
Buenos Aires, 10. jan. u. Priprave za panamer ško konferenco v Rio de Janeiru se naglo nadaljujejo. V Buenos Aires so včeraj prispeli zunanji ministri Peruja Sol-fy Muro, čila Ivan Rossetti ter Paraguaja Argana. Jutri bodo krenili dalje v Rio de Janeiro. Takoj po svojem prihodu so bili pri argentinskem zunanjem ministru Ru.z Guinazu ter so imeli z njim doig posvet o vprašanjih, ki se bodo načela na konferenci, predvsem pa o koordinac.ji skupne obrambe kontinenta in o gospodarskem sodelovanju vseh kontinentalnih držav.
Argentinski listi pripisujejo temu sestanku poseben pomen za nadaljnjo pol.tiko posameznih južnoameriški držav in opozarjajo, da se je na tem sestanku ustvarila osnova za južni kontinentalni blok, v katerem bodo za enkrat Argentina, Čile, Peni in Paragvaj. Listi pravijo, da so na včerajšnjem sestanku določili politična načela, na osnovi katerih, se bo razvila opozicija proti Zedinjenim državam, ki bo prišla do izraza na bližnji konferenci.
O argentinskem stališču na konferenci v Rio de Janeiru je podal zunanji minister Guinazu v razgovoru z novinarji nekaj izjav. Poudaril je, da Argent na brez pristanka parlamenta ne bo mogla po'.pisati ni-kakih vojaških sporazumov, ki bi bili takega značaja, da bi Argentino postavili v stanje tik pred vojno, in ki bi kakor koli zadevali suverenost države. Panameriška solidarnost še ne povzroča avtomatičnih obveznosti in nima nič skupnega z vojaškimi zvezami.
Medtem se je iz Rio de Janeira izvedelo, da se bo tamkajšnje konference kot glavni zastopnik ZedinjenLh držav udeležil državni podtajnik tajništva za zunanje zadeve Sumner Welles. Konferenca se bo pričela službeno prihodnji četrtek popoldne z otvo-
Rim, 10. jan. s. Lord tajnega pečata major Attlee je v svojem poročilu v spodnji zbornici o splošnem vojaškem položaju med drugim dejal: Ako je izbruh sovražnosti z Japonsko našel nekatera britanska ozemlja v vzhodni Aziji manj zasedena s četami in manj opremljena za borbo, kakor bi bilo to pričakovati, se to ne sme pripisati pomanjkljivi oskrbi, temveč dejstvu, da je nemogoče povsod biti enako močan, ker bi to presegalo naše možnosti.
Državni tajnik za Indijo Amery je v svoji izjavi v spodnji zbornici o najnovejšem razvoju političnega položaja v Indiji dejal: Prečital sem resolucije, ki so jih odobrile glavne politične stranke v Indiji proti koncu decembra, kakor tudi različne izjave političnih voditeljev v zvezi s temi resolucijami. Obžalujem, da nisem našel v njih nobenega zadovoljivega odgovora na poslednji poziv podkralja za strnjenost sodelovanja spričo skupne nevarnosti.
Odgovarjajoč na neko drugo vprašanje, je Amery odgovoril, da se je pečal z mislijo. da bi poslal posebno odposlanstvo »dobre volje« v Indijo, da bi s predstavniki indijskega javnega mnenja proučilo načine in sredstva za izboljšanje položaja v deželi, toda doslej ni bilo možnosti, da bi takšno odposlanstvo moglo doseči koristne rezultate. Na vprašanje ,kaj misli vlada ukreniti, da bi zagotovila obnovo od ljudstva izvoljenih vlad v posameznih pokrajinah Indije, je Amery izjavil: Ni mi znano, da bi obstojala kaka neposredna možnost za obnovo vlad v pokrajinah, v katerih je normalno ustavno stanje ukinjeno.
Laburist Addison. ki je otvoril splošno razpravo o vodstvu vojne v lordski zbornici, je v zvezi z razlago položaja na Malajskem polotoku zlasti močno kritiziral Brooka Pophama, ki da je bil po njegovem mnenju opravičeno odstavljen.
V razpravi, ki je sledila poročilu majorja Attleeja. so mnogi kritizirali način, kako se je presojal položaj v vzhodni Aziji. Laburist Stokes se je zlasti pritoževal nad prevelikim številom starih ljudi v vladi, ki da nimajo aktivnih vojnih izkušenj, in ki se iz verige zmot, ki so jih zagrešili, niso mogli izmotati.
Zunanji minister Eden, ki je odgovarjal na različne kritike, je dejal med drugim: Vlada prevzema sleherno odgovornost glede vzhodne Azije. Ni točno, da bi bili zanemarjali ali pozabili Singapur. Dejstvo je. da so bile naše oborožene sile na Malajskem polotoku od leta 1939 dalje večkrat ojačene. Ti sklepi so bili sprejeti še pred izbruhom sovražnosti in v nacionalnem interesu. Vlada bo p. la parla-
Berlin, 10. jan. u. Na pristojn!h mestih izjavljajo, da so vse govorice, ki jih je razširila in jih še vedno razširja sovražna propaganda o tako zvanih sporih med vojsko in stranko, o uporih, ki da so izbruhnili ali bodo izbruhnili, o vojaških šefih, ki naj bi zahtevali mir in tako dalje, nesmiselne in smešne. Še bolj nesmiselne in smešne so pa nekatere podrobnost, ki jih je ta propaganda razširila očitno z namenom, da bi svoje smešne trditve vsaj nekoliko podkrepila. Tako je med drugim trlila, da so bili v Berlinu izdan; strogi vojaški in policijski ukrepi zaradi nevarnosti, da bi izbruhnil upor. Milijoni ljudi, ki žive v nemški prestolnici, se lahko sami najbolje prepričajo o absurdnosti takšnih trditev.
Kampanja napačnih in zlonamernih vesti, ki jo je sprožila anglosaška propaganda, se je sedaj spremenila v pravo grotesko. Medtem ko se je doslej na splošno govorilo o nesporazumih med vojsko in stranko in sicer v zvezi z vojnim razvojem na vzhodnem bojišču, se sedaj objavljajo izmišljene podrobnosti in se -.menujejo imena dozlevnih vod teljev upornih pokretov. Nadalje se ugotavlja, da je v Berlinu zelo napeto ozračje in da so bili na nekaterih Btrateškh točkah mesta postavljeni stolpi s topovi in "strojnicami in da so topniške
ritvenim govorom, ki ga bo imel brazilski preisednik Vargas. Trajala bo, kakor računajo, 15 dni. Sklep: konference bodo ob zaključku protokolirani in jih bodo podpisali vsi delegati. Nato bodo predloženi vladam ameriških republik v odobr.tev.
Južnoameriške delegacije preiskane na poti v Rio de Janeiro
Buenos Aires, lu jan. d. Ameriška policija je pregledala prtljago južnoameriških delegacij, ki potujejo z ameriškim par-nikom »Uruguai« na konferenco v Rio de Janeiro. Med drugim je bila preiskana tudi prtljaga čilskega zunanjega ministra Rossettija. To nerazumljivo postopanje ameriške policije poskušajo z ameriške strani utemeljevati, češš da prtljaga južnoameriških delegacij ni bila priznana kot diplomatska prtljaga. Vse potnike na krovu »Uruguaja« je ameriška policija tudi osebno preiskala. Zastopniku argentinskega lista »E1 Pampero« je bilo odrejeno, da zapusti ladjo, dasi je imel v redu vid:-^e potne liste.
Mehiške koncesije
Buenos Aires, 10. jan. (Domei.) Mehiški predsednik Camacho je izdal dekret, s katerim se prepuščajo oboroženim rfiiam Zedinjenih držav ali katerikoli drugi ameriški državi, »ako bi smatrala to za oo-tnebno,« vsa mehiška oporišča na kopnem, na morju ter v zraku. Dekrst, ki je i včerajšnjim dnem stopil v veljavo, dovoljuje ameriškim četam prehod preko mehiškega ozemlja, ameriškim ladjam in letalom pa izkoriščanje mehiških letalskih in pomDr-skih oporišč za svojo oskrbo ter jim likra-ti priznava vse ugodnosti za vsa potrebna popravila.
iment k izčrpni razpravi o tem vprašanju Dotikajoč se izjave, ki je bila podana na razpravi, češ da je pošiljanje čet v Grčijo pomenilo odločitev političnega in sentimentalnega značaja, je Eden zanikal, da bi šlo za sentimentalne sklepe. Moji tovariši v vladi prav dobro vedo, da so bili ti sklepi sprejeti ob popolnem odobravanju vodilnih zastopnikov generalnega štaba ln prizadetih poveljstev.
Eden je nato govoril tudi o svojem obisku v Moskvi in v tej zvezi Izavil: Stalin in Molotov sta nam posvetila mnogo svojega časa in razgovori so se nanašali na najrazličnejše argumente. Ne spominjam se nobenega primera, v katerem bi bili argumenti razgovorov tako številni kakor v tem primeru. Stalin je človek zelo jasnega razuma in odlično pozna podrobnosti vseh vprašanj, s katerimi se peča, naj so politična ali vojaška.
Angleške simpatije za Rusijo
Rim, 10. jan. s. Angleški listi -oMafichester Guardian« objavlja članek o Rusi j; ki prekaša vse meje zgodovinske in moralne ne-sramežljivcsti. Angleški list najprej poudarja, da je bila Rusija nekoč močno pod vplivom zapadnih idej, nato pa si drzne trditi, da bo1! j še vitka Rusija lahko danes evropskemu zapadu vrne vpliiv svoje misli, kajti za-padni narodi potrebujejo poguma, energije, domišljije in idej. Angleški list. ki pri tem seveda zamenjuje anglosaški svet z Zapa-dom, torej trdi. da zapadni naredi potrebujejo te izpodbude od vzhoda. L:st. ki na tako paradoksen način in tako zmotno razmišlja. opozarja nato na idejne razlike med Rusijo in zapadom. a prihaja do zaključka da to ne more biti ovira za sodelovanje, kajti na zapadu da so zelo strpni i<n polni spoštovanja za človeško svobodo
Kaj pa naj boljševiška Rusija uči zapad glede človečke svobode' To ve samo »Man-chester Guardian«! Angleški list zaključuje svoj članek s trditvijo, da anglosaška rasa čuti močne simpatije za boljševrko Rusiio in da jo razume bolj kakor zanadni narodii na kontinentu. K tej trditvi bi blo prav lahko pripomniti, da je tudi ta simpatija Anglosasov za bol j deviško Rusijo nekaj povsem novega in da je vzrastla iz krvi, ki jo komunistični vojaki prelivajo za interese kapitalizma. Zdi se ceilo da gre pri tem za povsem naravna čustva. Med kapitalizmom in komunizmom je bistvena sorodnost, saj gre v obeh primerih za pojave degeneracije moderne civilizacije.
baterije zlasti v bližini hotelov itd. Seveda govori sovražna propaganda tudi že o oklopnih avtomobilih, o oboroženih patro-lah in podobnem. Da se po radiu pošiljajo v svet takšne laži, je še mogoče razumeti, kajti v demokratskem svetu bi jim znab ti kdo le še nasedel, da pa se objavljajo kar tja v en dan tudi polrobnosti, ki jih je mogoče prav lahko preveriti, je nerazumljivo. Saj živi v Berlinu več milijonov ljudi, ki se na lastne oči lahko prepričajo o nesramni lažnivosti takšnih propagandnih vest. Med temi milijoni je tudi mnogo ino-zemcev in ne malo nevtralcev. Tudi ti poslednji so lahko ugotovili, da londonska, washingtonska in moskovska propaganda lažejo in se tako samo kompromitirajo. Milijoni ljudi, ki žive v Berlinu, lahko po-trde, da se ni prav nič zgodilo, da je položaj popolnoma normalen ln da je prebivalstvo povsem mirno. Edina njegova skrb je, da čimprej in čim popolneje odgovori na pozv Hitlerja za zbirko volnenih oblačil za vojake na bojišču.
Kako si je mogoč« razložiti vso to latno
sovražno kampanjo? Ena izmed najbolj verjetnih domnev je ta. da hoče anglosaika propaganda tik pred vseamerlSko konferenco v Rio de Janeiru ustvariti zase primerno ozračje.
===== 2 =====
Obsodba pred vojnim sodiščem
Vojno sodifiče 2. Armade, odsek v Ljubljani.
Obsodba
V Imenu Nj. Vel. Viktorja Emanuela m. po milosti božji in volji naroda. Kralja Italije in Albanije, Cesarja Abesinije Vojno sodišče 2. Armade, odsek v Ljubljani je na javni razpravi 3. januarja 1942/XX. izreklo in s čitanjem objavilo naslednjo sodbo proti 1) Pečarju Feliksu, očeta Feliksa, 19 let, rojenemu v Devici Mariji v Polju in 2) Ivaniču Martinu, neznanega očeta, 23 let, lz Sneberja, «d sta bila v zaporu od 1. novembra 1941/XX. in sta bila obtožena po čl 16 odloka z dne 3 X. 1941, ker sta bila člana oborožene skupine z namenom, da Izvršita zločine proti pred stavnikom države z obtežilno okolnostjo za Pečarja, ki je bil duhovni vodja, Pečar se razen tega obtožuje zaradi poskusnega uboja v smislu čl 56 573—577 št. 3 kazenskega zakona, da je 26 oktobra l'Jil v Vevčah oddal proti Schumiju Viktorju več strelov iz revolverja, ki pa niso zadeli, da je Izvršil dejanja, ki bi nesporno lahko povzročila smrt Schumija, čeprav se mu ni posrečila dosega tega namena zaradi okoliščin, nezavisnih od njegove volje, nedovoljenega nošenja pištole in municije v smislu čl. 2 odloka z dne 24 X 1941; da je 1. novembra 1941 in kasneje nosil zunaj svojega bivališča avtomatsko pištolo in patrone po številu najmanj 6.
Sodišče proglaša obtoženca Pečarja Feliksa za krivega zločinov, ki se mu pripisujejo, ter ga obsoja na smrt z vsemi zakonitimi posledicami;
proglašuje obtoženca Ivaniča Martina za krivega zločina, ki se mu pripisuje, tn ga obsoja na dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posledicami in na plačilo sodnih stroškov.
Odreja zaplembo revolverja po sodni poti ter objavo izvlečka priču;oče sodbe v listu »II Piccolo« v Trstu ln v »Jutru« v Ljubljani.
Predsednik: polk. Benincasa Antonio s. r.
Poročevalec: kap. Grossl Arnaldo s r.
Razpuščena občinska uprava
Ljubljana, 10. januarja
Z včerajšnjim dekretom je Visoki Komisar razpustil občinsko upravo občine St. Rupert in imenoval za izrednega komisarja g. Josipa Mausarja, bivšega župana te občine.
Poštno sodelovanje Italije ln Nemčije
Berlin, 10. jan. s. Na čast italijanskemu prometnemu ministru Host Venturiju je nemški poatni minister dr. Ohnesnrge prirediti sprejem, katerega so se udeležili razen veleposlanika Dima Alfierija m osebja poslaništva tudi vsi šefi oddelkov nemškega poštnega ministrstva ter številne vladne osebnosti, nadalje predstavniki vojske in gospodarstva. Nemški poštni minister je v svoji zdravici najprej pozdravil gosta ter opozorili na svoje potovanje v Itali jo v preteklem lotu, ko so bali podpisani dogovori, ki so osnova za tesnejše poštno in brzojavno sodelovanje v Evropi. Itailijanska in nemška pošta, je zaključil nemški minister, si bosta & svojim skupnim delom pridobila zgodovinsko zaslugo, da sta po svojih močeh pripomogli k uresničenju ve'9kih idealov, za katere se najboljši im najbolj hrabri sinovi obeh mladih narodov bore.
Minister Host Venturi se je v svojem odgovoru zahvalili za pozdrave nemškega poštnega ministra in opozorili v nadaljnjih izvajanjih na veliki pomen tesnega sodelovanja med evropskim' državami. Omenil je napeljavo podzemeljski kablov med Nemčijo in Italijo in ureditev novih zvez, ki omogočajo sedaj neposredne sitike z zavezniškim japonskim narodom, k- se na oddaljenih bo;i"čih bori za iste ideale. Prepričan sem. je zaključil minister Host Venturi da bodo po kablih naših zvez prihajata poročila o zmagah našega c-rožja ki bodo istočasno svetu poročala o zmagah nove civilizacije nad njen:m sovražnikom.
Berlin, 10. jan. s. Minister za promet Host Venturi je včeraj dopoldne obiskal razne ustanove v Berlinu ter je zvečer odpotoval v Monakovo ob spremstvu nemškega ministra za pošto in brzojav.
Nemogoče iluzije
Berlin, 10. jan. u. Včeraj je bil objavljen polslužbeni komentar k astronomskim številkam, ki jih je Roosevelt sporočil ameriški javnosti. Kakor znano, določa načrt ameriške proizvodnje za leto 1942 tole oborožitev 60.000 letal. 35.000 tankov, 20.000 protiletalskih topov in 8 milijonov ton ladij; za leta 1943 pa 125.000 letal. 75 000 tankov. 35.000 topov ln 10 milijonov ton brodovja.
Po podatkih, ki jih je lani 31. decembra objavil statistični urad v VVashingtonu pa je znano, da je ameriška vojna Industrija šele ob koncu leta dosegla povprečno mesečno proizvodnjo za leto 1941. namreč 2000 letal na mesec Ako bi hotela ameriška industrija doseči številke, ki jih je nakazal Roosevelt. bi morala biti povprečna mesečna proizvodnja, ki je bila dosežena šele decembra lanskeea leta. v tem letu potro-jena. V pojasnilih k zgoraj navedenim uradnim statističnim podatkom pa opozarjajo, da je morala ameriška Industrija za to. da je dosegla v decembru povprečno proizvodnjo 2000 letal, premagati ogromne težave. zlasti tudi v porledu dobave surovin. Skratka, tako se zakliučuje polslužbeni nemfikl komentar, ameriška voina proizvodnja ne bo mogla nikdar doseči številk, ki jih je napovedal Roosevelt Nedvomno bo sicer vojna proizvodnja nekoliko napredovala, toda dejansko bo uspešna šele tedaj, ko praktično ne bo več mogla koristiti, ko namreč ne bo več moeoče preiti v protinapad in zopet osvojiti izgubljene postojanke Za sedaj pa lmalo Rooseveltove številk« samo pomen iluzij.
Polici! ska »?a v Zedinjenih državah
Buenos Aires. 10. jan. ». Reprezentančna zbornica v Washingtonu je odobrila o«nu-tek zakona, po katerem se tudi v Ameriki zaradi varčevanja z električnim tokom uvede skrajšana policijska umu
Visoki komisarijat za Ljubljansko pokrajino je z okrožnico z dne 30. decembra izda: nekaj nadaljnih pojasnil k predpisom o racioniranj prodaji obutve in oblačilnih predmetov.
Nakupni boni za novoporočene in novorojenčke
Nastalo je vprašanje, ali je primerno, da se mladoporočencem in ženam, ki so v zadnjih mesecih nosečnosti, nudi možnost, la se odpovedo (če nimajo potrebe) nakupu nekaterih predmetov, spadajočih k bali. ki jc smejo kupiti v smislu izdanih predpisov, in da v zameno kupijo druge predmete, k: jih posebno rabijo. Vrhu tega se je izkazalo, da bi kazalo zvišati število nekaterih kosov perila za novorojenčke in dovol.ti nakup tekstilnih izdelkov in preje za oblačila novorojenčka, če hoče dotična mati sama šivati obleko za novorojenčke, ker ne more kupiti konfekcioniran.h predmetov, ki niso podvrženi oblačilnim izkaznicam Ti prellogl so bili upoštevan: in se bodo boni za nakup bale in perila za novorojenčke lahko izdajali namesto na določene izdelke, kakor je to predvideno v čl. 12 n 13 naredbe Visokega komisarja z dne 8. novembra 1941, lahko izdali za gotovo število točk, ki ustrezajo omenjenim izdelkom. S temi 'bon: bodo imetniki bonov lan ko
V Službenem listu 7. januarja sta objavljena še dva naknadna seznama oseb. ki so zaprosile za preselitev v Nemčijo na podlagi italijansko-nemškega sporazuma z dne 20. oktobra 1941. Ta dva seznama vsebujeta naslednjih 89 oseb. (V oklepajih starost m rojstni kraj):
LJUBLJANA Poljanska 5 in 20: Polajnar von Kankerburg Kamilo (74, Dunaj), Terezija roj. Pohl (62. Karlovi Vary), bivajoča v Pragi; Paumgarten Norbert (44). — Miklošičeva 17: Wrschitsch Justina (39. Maribor), Franc (15), bivajoč v Mariboru, Margareta (12), Amalija (10) — Tyrše-va 35 in 47: Koritnik por. Raznožnik Ljudmila (82, Rajhenburg); člžmek Roza (31, Gradec), Alojzija roj. Primus (57, Celovec). — Koblerjeva 34: Codelll von Fahnenfeld Anton (19). — Celovška 78: Liska por. Kupsek Hedvika (49, Weiss-bach). — Cesta soške divizije 17: Schrimpf Hugo (19). — Bezenškova 13: Jagodic Hedvika (28); Jagodic Mihael (57. Kranj), Eva roj. Schmiat (54, Kun-reuth). — Sv. Petra 74 in 71: Kapel Janez (49). Franc (13), Jožefa (9), Elizabeta (4); Grum Pia (10). Lea (12). — Jadranska 24: Grum Leo (38. Kranj), Helena roj. Jantschar (37, št. Jakob). Eva (6). — Karlovška 30: Rodesch Martin (40, Šmarje). — Zaloška 6: Roth por. Jenko Gizela (55, Nemčija). — Gradišče 1 in 14: Franzl Alice (19); Brecel Janez (33, Nemčija) — Bethovnova 4: Douschek por. Zlslavsky Ivana (50, Brno), Zislavsky Ignacij (57 Brno), bivajoč v Gradcu. — Trdinova 5: Tonnies por. Klenbauer Friderika (49). — Rožna dolina X: Kaukler Miroslav (41, Ptuj). Kri-sta roj. Bonikorsky (35. Hamburg), Kristijan (6). — Predovlčeva: Strauss Marija (50, Koroško). — Koseskega 34: Baje por. Meden Leonia (29. Gradec). — židovska steza 1: Juvan por. Gra-tzer Marija (58. Zagorje). — Ipavceva S: Petrlsch Jakob (52, Gradišče), Magdalena roj. TVatzin^er (46. Radgona). — Pavšl-čeva 14: Reven Janez (56, Idrija), Kata-
Gospodarske vesti
= Iz trgovinskega registra. Tvrdka Stupniški valjčni mlin, družba z o. z. s sedežem v Ljubljani je spremenila besedilo firme v Gozdna industrija Radoha, iružba z o. z. (obratni predmet: obrat valjčnega mlina s posli, ki spadajo v mlinsko stroko in trgovino z žitom in moko; gozdna industrija, zlasti izkoriščanje gozdov Radoha-Peščeniki): izbrisana je poslovodkinja Ele Ljubič, vpisana pa sta kot poslovodji; cav. Domenico Cilenti, industrijec iz Reke, in Vatta Giovanni, trgovec v Ljubljani.
= Iz zadružnega registra. Vp sana je nova zadruga: Bolniška podporna zadruga nameščencev mestne občine in Mestne hranilnice ljubljanske, zadruga z o. z. v Ljubljani. Zalruga bo zbirala članska vplačila in dajala zadružnkom in njihov.m svojcem v primeru bolezni brezplačno bolniško oskrbo, v primeru poroda porodnino, v primeru smrti pogrebnino in posmrtnino. Prirejala bo za pridobivanje sredstev pomožne akc-je, dajala bo članom brezobrestna posoj la v zdravstvene namene, ustanavljala dobrodelne ustanove za zadružnike in njihove svojce in pospeševala gospodarske koristi zadružnikov, člani upravnega odbora so: Heribert Svetelj, mestni vfiji svetnik (predsednik), Milan Sterlekar, načelnik Mestne hranilnice ljubljanske (podpre lsednik), Maks Kogovšek, pisarniški nadoficial, Štefan G&rtner, pisarniški oficial, Lovro Šuštar, višji računski inšpektor, Ciril Rode, mestni računski kontrolor, Josip Langus, ravnatelj trošarinskega urada, Ivan Pust, strojnik, Joahim Gašperšič, vodja troš. linijskega urada, Leopold Jezovšek, služitelj, Josip Baš, uradnik Zavoda za socialno zavarovanje, Dominik čebin, trgovec s kurivom, Stanko Likar, tajnik Zavoda za socialno zavarovanje, dr. Anton Milavec, predsednik Pokojninskega zavoda ln Franc Novak, posestnik. — V likvidacijo je preSla zadruga »Ingrad«, prva jugoslovenska hranilna zalruga z o. z v Ljubljani (likvidatorji Kobler France, tajnik Zveze gospodarskih zadrug, šušteršič Egidij ln Gač-nik Janko).
Na Hrvatskem bodo pridobivali olje iz koruznih kali. Hrvatski trgovinski minister j« izdal odredbo, po kateri morajo mlini pri mletju koruze Izločiti 7 do 10«/» koruznih kali ln te kali staviti na razpolago Industriji olja Pridobiteno olje se bo uporabilo za Izdelovanje mila.
■ Nemika Belcbsbanka ob koncu lan-. skega leta. NemSka Relchsbanka objavlja
razpolagali poljubno. Zato je odrejeno naslednje:
Mladoporočencem se bodo izdali nakupni boni za 600 točk ali olrezkov z arabskimi številkami, pri čemer ne bo v bonih naveden nobeden predmet, ki naj se kupi s temi točkami, razen splošne navedbe, da se točke lahko izkoristijo za nakup preje, tekstilnih izdelkov in osebnega per la po izberi interesenta. Za obutev bodo izdani posebni boni in sicer za 2 para moške obutve in 2 para ženske obutve, pri čemer je točke od-b-ti od navedenega skupnega števila 600.
Poleg tega se izdajo boni za 700 točk ali odrezkov z rimskimi številkami za nakup hišnega perila, prav tako ob splošni navedbi, da točke interesenti lahko poljubno izkoristijo, in končno bon za 4 točke za nakup sukanca.
Za novorojenčke se izdajo lahko boni za 100 točk ali odrezkov z arabskimi številkami, ki se lahko izkoristijo za nakup preje ali pa za osebno otroško perilo z omejitvijo, Ja s temi točkami ni dovoljen nakup obutve, nadalje 200 točk z rmskiml številkami, ki se lahko izkoristijo za nakup posteljnega ali toaletnega perila za otroke, in končno boni za 2 točki za nakup sukanca.
rina roj. Drobesch (54, Grafenstein). — Zbašnikova 6: IVreng Franc (23). — Napoleonov trg 7: Tutta Erika (31).
—	Devica Marija vPolju: Lode-rer por. Turna Barbara (73, Dunaj), Tuma Ivanka (36. Podgora). bivajoča v Kranju.
—	Ljubljana: Dangl Friderik (65, Kletnzell), bivajoč v Ponikvi-Dobrepolju; Borez Vincenc (12, črni potok); Stangl por. Kralj Roza (48, Dunaj), bivajoča na Bledu, Marija (48. Dunaj), bivajoča na Bledu, Justina (24. Dunaj), bivajoča na Bledu; Haus Oto (53. Reka), bivajoč v To-polščici. Jurij (19, Gallensfels).
Ježica: Perkotvftsch Janez (38, Gradec). bivaioč v Kranju. Katarina roj. Košir (31. Jesenice), Marija (11), Janez (10), Maksimiljan (7).
KOČEVJE
Kočevje mesto: Hogler Neža (75, Polom).
Kočevje okolica: Koblarjl: Jak-litsch Elizabeta; Kosmač Franc (76, Podgora); Samide Rudolf (20, Dolga vas), bivaioč v Litiji.
Vinica pri Črnomlju: Udir Maks (54. Perkovič), Magdalena roj. Nickl (49), Maks (17).
šmihel-Stopiče: Schauer Anton (38, Nemčija) bivajoč v Miinchenu, Frančiška roj. Scherjanz (33. Radoha). Anton (16), Marija (14), Jožef (12), Veronika (11), Dragica (10), Angela (4).
Stari log: Rdeči kamen: Hoge Filip (38), Marija roj. Kraker (27), Friderik (1); Zekoll Jožef fl7, Laknerji).
Grosuplje: Hafner Jakob (40 L1ub-ljana), Marija roj. Perovschek (46, Slivnica), Jakob (17), Anton (11), Maks (9), Marija (3).
Novo mesto: Stari loe: Hiiferle Roza liia (29 Bevčin), Marija (26), Jožef (5), Leopold (2).
Št. Vid-Stična.: Kral} Mihael (69, Sv. Lenard), Mariia roj. Grvber (Leoben).
Upniki navedenih oseb morajo do 21. t. m. prijaviti svoje terjatve, pobotnemu uradu za dolgove in terjatve, Ljubljana, Rimski trg.
svoj izkaz za 31. december 1941. Kakor druga leta, se je ob koncu lanskega leta zaradi povečane potrebe denarnega trga precej povečal obtok bankovcev, in sicer v zadnjem tednu za 1.12 na 19.32 milijarde mark, medtem ko je znašal obtok ob koncu prejšnega leta 14.03 milijarde mark in ob koncu leta 1939 11.80 milijarde mark. »Kolnische Zeitung« pripominja h gornjim številkam, da to povečanje obtoka ne more presenetiti, spričo obsega vojnogospodarskih in vojnofinančnih nadlog. Sictr so za zasedena ozemlja izdani posebni bankovci (okupacijske marke) in povečanje zasedenega področ a nima vpii-va na obtok bankovcev Reichsbanke, toda že številne notranje gospodarske naloge zahtevajo spričo maksimalne zaposlitve prebivalstva večji obtok bankovcev. Celotni denarni obtok pa znaša, če se upoštevajo rentne banke (1.4 milijarda) in kovanci (1.6 milijarde) okrog 22 milijard.
Zasebni plesni pouk — začetnlškl in nadaljevalni. Informacije dnevno pri mojstra Jenku v »Nebotičniku«;, 4. nadstr.
Radio Ljubljana
NEDELJA, 11. JANUARJA 1942-XX.
8.: Poročila v slovenščini. 8.15: Poročila v italijanščini 8.30: Koncert organih ta Domenica d'Ascolia. 11.: Peta naša iz bazilike Sv. Pavla v Rimu. 12.: Razlaga evangelija v italijanščini (p. Zappattere-ni). 12.15: Razlaga evangelija v slovenščini (p Sekovanič) 12.35: Koncert violinista Karla Sancina. pri klavirju L. M.. škerjanec. 13.: Napoved časa, poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13 20: Venček pesmi — orkester Cetra pod vodstvom Angelinia 14.: Poročila v itali an-ščlni. 14.14: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. šijanca: lahka glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17X5: Ivo Zupanič: Ravnanje z novimi vini — kmetijske predavanje v slovenščini 17 &5: Komorni zbor. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pestra glasba. 20.: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar 'dnevnih dogodkov v sloveaftčini 20.30: Koncert organista Pavla Ra.n<Slga-ja. 21.: Golob-Adamičev duet na narmo-niko. 21.25: Koncert sopranistke Valerije Heybalove. 22.: 31ovensko predavanja. 22 20? Koncert dueta Materassl-Della Pie-cola. 22.45: Poročila v Italijanščini.
Iz angleške spodnje zbornice
AngSeški izgeveri zaradi porazov na Mslaji — Zamotani indijski problem — Edenove izjave
Sovražna propaganda nesmiselna in smešna
Proti njej pričajo milijoni ljusfi, med njimi tudi tujci in
zlasti nevtralci
Naknadni seznam kočevskih optant3v
Svetovna ura
Božičnica v Valfevu
Valjevo, ob Novem leto
Slovenci v Valjevu so priredili za mladino božičnico, na katero so s posebnimi tiskanimi vabili povabili vse valjevsko občinstvo, zlasti vse odličnike. Prireditev ie bila na sveti večer ob 15. v prostorih kina »Central«. Dvorana ;e bila nabasano polna, tako vsi sedeži, balkon in stojišča. Mnogo najodličnejših Valjevčancv je prišlo, tako g. župan Božo Lukovič s soprogo, g. vele-trgovec Milan Matič šef tehn. oddelka sre-za in predsednik sreskega odbora za pomoč g. i' ž. Božidar Vesenlič, valjevski prota. ravnatelj Kipotekarne banke, ravnatelji tukajšnjih šol in še mnogo uglednih meščanov.
Navzoče je pozdravil Cvetko Kristan aZtem je zapel moški zbor pod vodstvom tov. Josipa Šsgule-Peca Devovo »Cej so tiste staziee« in Jerebovo »Pelin rožo«. Sledile so deklamacije: Gaserjeve »Moj domek« (Kristan Ruženka), Gaserjeve »Slovenski smučar (Klavora Vasja) in f*erne-jeve »Pismo« (šegula Daja). Dvospev s spremijevanjem klavirja (Rabičeva Berta) in to Prelovčevo »Jaz bi rad rdečih rože »ta izvajala tov. šegula in Maks Jovan. Satem ie osemletni Ahačič Vital izvajal na harmoniko nekaj slovenskih ljudskih pesmi, nato je zapela njegova sestrica Cilka (6 let) »Gor čez izaro«, sestrici Cilka in Marija (4 leta) pa sta izvajali dvospev »Adamček«, oboje s spremljevanjem harmonike. Prizorček »Oba junaka« po Stritarju sta izvajala Kus Miloš in Kocjan Andrejčelc, nri klavirju pa ju je spremljal Frartjo Lasič. Mcškl zbor je zatem zapel Jerebovo »Pismo« in Jenkovo »Zdravico«. Klavirsko-goda.ini kvartet, ki so ga tvrrili Maks Jovan, šegula-Pec, Franjo Lasič m Vilko Puntar, je z Dvorakovo »Humoresko« in Webrovo »Zadnjo idejo« zaključil prvi del sporeda.
Drugi, božični del sporeda je otvoril Ver-ko Gaser s posrečenim in globokim božičnim govorom. Otroški zbor pod vodstvom
tov. Jovana je zapel »V Ljubljanco sem pisala« in »Zvonček«. Sledile so deklamacije: Gaserjeve »Moje domovine« (Pikon Sonja), Gaserjeve »Nocoj« (Stritih Milena)" in »Pri jaslicah« (Ahačič Marija). Otroški zbor je zatem zapel šest božičnih pesmi. K zaključku je zapela vsa dvorana z otroškim in moškim zborom na čelu večno lepo »Sveto noč« S tem je bila prireditev zaključena. Ko so gostje odšli iz dvorane, je sledilo še obdarovanje. 74 otrok.
14 let ln manj starih, je dobilo zavoje, katerih vsebina je bila nabavljena iz prosto- I voljnih prispevkov; delno pa so nekaj slad- ; karij za vse darovali tudi razni valjevski dobrotniki. Vsi otroci so dobili popolnoma enake pakete s popolnoma enako vsebino ter so bili načelno odklanjani vsi zasebni paketi. Kdor je hotel in mogel, je lahko prispeval za skupno obdarovanje. Prireditev je uspela moralno in materialno zelo dobro. Darovalcem velja topla zahvala!
Novoletna prireditev zagrebških Slovencev
Zagreb, 8. januarja.
Na Sv. Treh kral]ev popoidne je marljiva igralska družina Slovenske kmečko-de-lavske sloge vprizorila v dvorani Delavske zbornice novoietno kulturno prireditev, kakršne zagrebški Slovenci že dolsca leta nismo imeli. Bila je ena največjih aH sploh največja tako po obsegu sporeda kakor tudi po prnstranesti same dvorane, ki je med največjimi v Zagrebu. Spored je pričel s petjem božične »Sveta noče in s pesmima »Na planineah« in »Moj očka ima konjiča dva«. Peli so ganljivo lepo slovenski otroci, ki nai bi tvorili temelj bodočega slovenskega otroškega zbora na Hrvatskem.
Nato so sledile recitacije slovenskih pesmi: Aškerc »Božična pesem siromakova«, Prešeren »šesti sonet nesreče«, Gregforčič »Na bregu«. Magajna »Jezus v cirkusu«. Jenko »Studenca« in »Trojno gorje«. Župančič »Grobovi tulijo«, Seliškar »Kristus na klečei«. Recitatorj! (Kugler. Kovačeva. Sončič, Ravnihar in Jermanova) so se vsi dobro odrezali, dasi so vsi šele prvič nastopili. Z lepim solo-spevom je nastopila Buk-šegova v »Kje so tiste stezice«, »Pojdem v rute«, »Kam« in »Mornar«.
Po odmoru je igralska družina predvajala Zupančičevo »Dumo« kot dramatsko pesnitev v dramatizaciji hrvatskega knji-
Razstava slik Zorana Musica

Zoran Mušič: In piazza — Na trgu
To nedeljo ob 10. uri bo brez posebne
otvoritve odprta razstava slik, ki jo prireja v gornjih prostorih Galerije Obersnel na Gosposvetski cesti akad. slikar Zoran M u-5 i č. Umetnik razstavlja olja in gvaše, med katerimi zavzemajo večino krajine, nekaj je tihožitij, nekaj pa motivov lz Španije, kjer je živel Mušič pred leti. Razstava akad. slik Zorana Mušiča je tem zanimivejša, ker je umetnik razstavljal v Ljub-
ljani vedno le po nekaj slik na splošnih razstavah, ni pa priredil — kakor prej v Zagrebu in Beogradu — večje razstave. Sedanja razstava v Galeriji Obersnel bo potem takem Mušičeva prva večja in samostojna razstava v Ljubljani. Opozarjamo na prireditev vse ljubitelje umetnosti in pripominjamo, da bo Mušičeva razstava odprta od 11. do 25. januarja 1.1.
živahno delovanje ženskega Falija
V četrtek popoldne so v Domu fašijev v Ljubljani razdeljevali darove revnim materam. Obdarovanih je bilo nad 80 mater, ki so prejele skupno 70 zavitkov in deset denarnih nanrad po 100 lir. Vsak zavitek je vseboval otioško obleko, dve majici, dva para nogavic in dva para spodnjih hlačk. Razdeljevanje je vodila zaupnica Ženskega fašija za Ljubljansko pokrajino ga. Devec-chijrsa. Ob tej priliki je imela kiajši govor in je obdarovankam razložila cilje Ženskega fašija, katerega naloga je, pomagati narodu. Trpeči narod se z zaupanjem obrača na organizacijo. Prireditev se je pričela in končala s pozdravom Duceju in je potekla v prisrčnem razpoloženju.
Ženski f asi jo za Ljubljansko pokrajino je začel aktivneje de!o\'ati 31. avgusta lanskega leta. Od tedaj je organizacija skušala , organizirati kmečke gospodinje v središčih pokrajine in domače dela\ke v Ljubljani. Organizacija nudi poleg materialne pomoči revnejšim slojem tudi možnost strokovne izobrazbe v posebnih tečajih. Prizadeva si j čim ve j jo produktivnost zemlje in najboljše kmečke delavke bodo prejele denarne nagrade. prav tako tiste kmečke Gospodinje, ki bodo imele najlepše urejene hiše. Zveza kmečkih gospodinj šteie 1900 članic v pokrajini. Na deželi je bil prirejen tečaj za najlepše otroke 24. decembra Isti dan je bilo razdeljenih med revne matere m otroke 264 denarnih .cigrad. Prav tako nudi organizacija vsestransko pomoč bodočim materam in dojenčkom. Ženski fašijo se živo zanima tudi za sirote. V svoje varstvo je sprejel neznano 131etno siroto in je obenem podelil 100 lir nagrade družini, ki se je za neznano deklico zavzela. Sirota bo poslana v neki italijanski zavod, kjer bo imela vso oskrbo toliko časa. da doraste V delavskim odseku organizacije fe včlanjenih 300 d*!avk
Cilj 2*n»Jfces« foftfa fe ustenovitrv enotne fronte proti revščini in bolečini Organi-zadija je nepolitična. V Stranki zdruler.e ieie v morejo z njeno podporo po"-.xgati in mnogo 'aže premagovati težave živi jen i rt Mnoge žene so se z glasile v sed?žv in so pripovedovale o svojih možeh, ki so bili
ujetniki v Nemčiji. Ženski fašijo je takoj posredoval in v večini primerov so se mož je prosilk že vrnili. Prav tako so bile preprečene mnoge deložacije in storjeni ukrepi proti lastnikom, ki nočejo pod svojo streho stttnk z otroki. Organizacija priskrbi deio-žirancem odnosno takim, ki jim deložacija grozi, primerno stanovanje, če pa zaradi revščine stanovanja ne morejo plačati, ga plača
ževnika Vilka Ivanuša. Glas moža rSopčič) in glas žene (Kovačeva) sta znala dobro podati njene mi-sli, enako tudi "'asovi iz ozadja. Prireditev je bila zaključena s tretjim dejanjem Finžgarjeve »Razvaline življenja« Dramo je režiral g. Miroslav Ku-srler. ki je vodil sploh vso prireditev ln ki ima že zdai lepe zasluge za kulturno življenje zagrebških Slovencev. V glavnih vlogah sta storila zlasti g. Lavrih (Martin) in era. Maja Valenčičeva (Lenčka) vse, da bi čim bolje podata svoje vloge. Pohvaliti moramo še posebej gospo Valenči-čevo. ki ie z velikimi težavami zbrala skupaj vso opremo in ki je sploh veliko storila, da je vsa prireditev tako lepo uspela.
Igralska družina Slovenske kmečko-de-lavske sloge je s svojo prireditvijo lahko v polni meri zadovoljna. Pridobila si bo velike zasluge, če bo izvedla svojo namero in svoje dosedanje delo z vnemo nadaljevala.
REKLAMA
—	Kako to delate, gospod založnik, da celo tedaj, kadar se ljudje najmanj zanimajo za knjige, prodaste toliko knjig?
—	Cisto preprosto! Vsaki knjigi pridain četrt kilograma žitne kave brezplačno.
organizacija. Razdeljenih je bilo kmečkim materam 132 nagrad za lepe otroke. Dne 6. januarja je organizacija v splošni bolnici v imenu Eksc. Visokega Komisarja razdelila okrog 200 igračk revnim otrokom. Navdušenje je bilo velikansko, ko so otroci prejemali punčke, avtomobile in lične topiče. Dne 7. januarja pa so v bežigrajskem otroškem zavetišču razdelile 50 igračk in ve"k zavitek obleke. Žene se včasih bojijo in se z nezaupanjem obračajo na Ženski fašifo, tista pa, ki v tej organizaciji enkrat prosi pomoči, se vrne tudi vdrugo.
Prijave za dodelitev mleka
Prehranjevalni zavod Visokega Komisa-ri&ta objavlja glede izpolnjevanja »Prijav za dodelitev mleka« še naslednja pojasniJa:
Prijave moraj» izr»olniti in podpisati vsi družinski p^avar ji m v«e samske esebe z lastnim gospodinjstvom. Poleg družinskih članov je vpisati tudi vse dru^v osebe (posle. podnajemnike i. dr.), ki dobivajo v družini zajtrk. Nasprotno pa se podnajemniki, ki ne dobivajo zajtrka pri svojih stanodajalcih, in vse druge osebe brez lastnega gospodinjstva vpišejo tam. kjer zajtrkujejo (v mlekarnah, kavarnah, menzah -td.). Lastniki gostinskih obratov morajo vpisati v zadevne sezname tele podatke: Ime in priimek gosta, ime in priimek njegovega stanodajalca, stanovanje (ulico in hiš. št.) ter rojstno leto, dan in mesec gosta.
Napačno je tudi mnenje, da je treba prijave osebno oddati v »Uradu za razdeljevanje mleka« v Majstrovi ulici. Prijave sprejemajo tudi vse mlekarne v mestu, in sicer od vseli strank, tudi od tistih, ki imajo mlekar ice. V mlekarnah tudi dobe tiskovine za prijavo tisti, ki jim morda ne bi bile dostavljene na dom.
Ponovno tudi opo®srjamo. da ostane način preskrbe z miekom nespiremer jen. dokler ne bo izdal Prehranjevalni zavod drugačnih odredb, katere bodo pravočasno razglašene. Zato je treba vsakodnevne izore-membe (n. pr. rojstva otrok, zdravniška spričevala in podobno) sproti p., javi jati v »Uradu za razdeljevanje mleka« odnosno v prodajalnah m1eka, ne oziraje se na sedanj j popisovanje.
Prijave morajo izpolniti tudi tisti prebivalci mesta Ljubljane, ki imajo svoje krave. Ti napišejo namesto dobaviteljevega naslova (n^d tabelo) besede: »Imam sivoje krave (koze)«.
Rok za oddajanje prijav je podaljšan do 15. januarja t. 1.
Pričujoča slika, ki predstavlja tako Imenovano svetovno uro, omogoči čitatelju, da na prvi pogled ugotovi, koliko je ob istem času ura pri nas. na Japonskem ln v Wa-shingtonu. Ura ima tri urnike. Zunanji urnik velja za naše kraje, srednji za Japonsko. notranji pa za Washlngton. Po enem samem primeru lahko spoznate, kako lahko se dajo ugotoviti časovne razlike. Vojna med Japonsko ln Zedinjenimi državami se je pričela v ponedeljek. 8. decem-
bra 1941 ob 6. uri japonskega časa. Pogledamo torej na srednji urnik, ki velja za Japonsko. Tam, kjer kaže 6. uro, je pri nas ura 23., v Washingtonu pa 16. Ker leži Japonska vzhodno od nas, so tam v štetju časa za 7 ur pred nami. Washlng-ton leži zapadno od nas, zato so tam kazalci za 7 ur za nami. Vsi pričujoči podatki se nanašajo na naš poletni čas. Na sam pogled čitatelj tudi sprevidi, kje je dan m kje je noč.
Kaj se je zgodilo z Jasno Poljano?
Nemški listi poročajo lz Berlina 8. t. m.:
V	svoji noti zavezniškim vladam je sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov obdolžil nemško vojsko med drugim tudi barbarskega zločina proti muzejem ruske kulture, ki jih je sovjetska vlada vzdrževala v rojstnih krajih slavnih ruskih pesnikov ln skladateljev. Zlasti obširno so popisana opustošenja Tolstojevega muzeja v Jasni Poljani, o katerih pa poročajo nemški očividci, da jih je Izvršila pred umikom sovjetska vojska sama.
V Jasni Poljani sta dve zidani poslopji.
V	enem izmed nih je bil urejen Tolstojev muzej, v drugem pa so bili stanovanjski prostori muzejskega osobja, ter razni prostori stranke, klubov in krajevnega sovjeta. Inventar so boljševikl odpeljali neznano kam. Od vsega je ostalo v muzeju le nekoliko slik in nekaj kosov pohištva. Mize in steklene omare so bile popolnoma praz-
pe in je trditev Molotova. da bi bili nemški vojaki knjige sežgali docela izmišljena. Kdor pozna nemškega vojaka in nemško poveljništvo, kako skrbno čuvata kulturne spomenike, ne bo verjel teh laži.
Krajevno poveljstvo nemške vojske je takoj po svojem prihodu dalo znositi vse preostale spominske predmete v eno sobo sosednega poslopja ter je vrata zaklenilo in zapečatilo. S tem se je ohranilo vse, kar je ostalo po boljševiklh. Molotov je tudi o muzi ju Turgenjeva v Orlu nagrmadil vesti o opustošenju, ki je popolnoma tuje duši nemškega vojaka ln nemškega človeka sploh. Nepristranski čitatelj, končuje poročilo, bo z ogorčenjem odbil trditev o sežiganju knjig ln spominskih predmetov na velike ruske može, vendar pa Molotov pripoveduje slične bajke tudi o muzejih Cehova. ševčenka, Rimskega-Kor-zakova in Cajkovskega.
Dolenjski kulturni teden
Novo mesto. 9 .januarja
V četrtek popoldne je bil v mestni posvetovalnici na rotovžu sestanek novomeških kulturnih delavcev. Sestanek je otvoril župan g. dr. Polenšek, ki je poročal o dosedanjih pripravah za novomeški kulturni teden in orisal zamišljeno organizac jo te potrebne ustanove.
Kratko je poročal o nameravanih kulturnih prireditvah v okviru Dolenjskega kulturnega tedna g. Pavčič, nakar je bil izvoljen odbor, katerega naloga bo organizacija celotnega kulturnega tedna. Soglasno so bili izvoljeni za predsednika župan dr. Polenšek Marijan, za tajnika novinar Bogdan Pušenjak, za blagajnika Šolski nalzor-nlk Franc Zukovec, za odbornike pa Inž. Absec. dr. Kyovsky, prof. dr. Turk, urednik Sekolec, prof. Gregorič, Paučič, Pelko, Strajnar, Sorgo prof. Jarc ln Markelj, v pokroviteljski odbor pa se zapros:jo dr. Polenšek, prošt g. Cerin, dr. Vašlč, ravnatelj Dolenc, predse inik okr. sodišča Baile ln akad. slikar Jakac.
Dolenjski kulturni teden se bo vršil od 3. do 10. maja in bo čisti dohodek vseh pri-relltev poklonjen mestnim revežem. Prirejena bo vplika umetnostna razstava, na kateri bodo razstavili svoja slikarska in kiparska dela naši največji umetniki. Razen razstave bosta še dve dramski uprizoritvi, koncert orkestralne, instrumentalne in vokalne glasbe ter poseben koncert cerkvene glasbe in več predavanj, za katera bodo
naprofieni gg. dr. Zwitter, prof. Jarc, Vav-potič in prof. Gregorič.
Podroben spored prvega dolenjskega kulturnega tedna bo sestavil ožji odbor, ki bo tudi izposloval vsa potrebna oblastvena odobrenja. Oživotvorjenje že stare zamisli je vsa novomeška kulturna javnost sprejela z vidnim zadovoljstvom. Gotovo bo ta, Dolenjcem tako potrebna kulturna ustanova razgibala tukajšnje kulturno življenje.
—• Povejte nam, obtoženec, kako vam je moglo priti na misel, da greste na pokopališče u krast kolo.
— Prosim, gospod sodnik, mislil sem, da je kolo ostalo tam po kom, Id so ga že pokopali.
Zimski sprehod po tržaških muzejih
Lapidario Triestino — Templetto (Glipto-teca) — Majhen tempelj v tržaškem lapi-dariju
Trst, v začetku januarja Znano je, da ni Trst samo pomembno torišče široko zasidrane civilizacije, neštetih kavam, gostiln in barov, kjer so se Tržačani tudi letos na Silvestrovo v živahnem vrvenju in sedanjim prilikam primerno poslavljali od star«ga leta, ampak tudi sedež številnih važnih kulturnih ustanov Med slednjimi uživajo poseben sloves številni smotrno urejeni ter z redkimi starinskimi ter prirodnimi redkostmi obilno založeni muzeji ki niso nastanjeni v skupnih prostorih, ampak so razvrščeni po posameznih strokah.
V značilnem poslopju na Trgu Hortis v neposredni bližini cerkve sv. Antona (starega) je velika javna knjižnica, ki šteje okoli 200.000 zvezkov in ki hrani razne knjižne ter listinske znamenitosti, nanašajoče se zlasti na zgodovino Trsta in Istre. V zgornjem nadstropju istega poslopja pa je nastanjen mestni orirodoslovni muzej. Zlasti ob nedeljah je obisk tega muzeja izredno živahen. Tedaj si tržaška šolska mladina s pozornim zanimanjem ogleduje izbrane prirodne redkosti. Ustanovitelj tega muzeja je bil znanj prirodoslovec Hoch. Danes je muzej, ki je bil otvorjen
1. 1846, last tržaške mestne občine. Izr*^ no pestra, bogata je slika po teh prostorih z vsestransko urejenimi zbirkami favne. Neštete so posebnosti iz slikovitega živalskega sveta: sesalci in plazilci, ptiči vseh vrst in rib0. Posebno temeljito so zbrani eksemplarji rib, ki živijo v Jadranskem morju. Pozornost zbuja med drugim ogromen morski pes iz kvarnerskih voda. Poučne so med drugim favnske zborke s Krasa, iz Sv. Lucije ter Skocjana. Prirodo-slovnemu muzeju je priključen botanični vrt na Pinijskem griču, ki hrani vse posebnosti bujne flore v Julijski Krajini. Poseben oddelek tega muzeja tvori morski akvarij, ki je nastanjen v poslopju velike tržašk« ribarnice.
Dragoceno etnografsko ter starinsko gradivo Je zbrano v mestnem muzeju za zgodovino in umetnost (Museo civico di sto-rla ed a rte). Svoje prostore ima ▼ Via della Catt*dral« 15. Ustanovila sta ga Doni enico Roestti ter Pietro Kaudler. Vrstijo se zbirke, ki segalo v sivo davnino, pa tudi v življenje polpretekle dobe. Tukaj vidiš prazgodovinske najdbe s področja
Julijske Benečije, Galattijevo zbirko orožja, slike istrskih, dalmatinskih, tržaških in goriških narodnih noš, prelepe posnetke s Trogira. Sibenika, Dubrovnika, Korčule; potem različne marmorne ter lesene skulp ture iz grške, rimske in krščanske dobe. Muzej ima dragoceno Brettauerjevo zbirko, nadalje zbirko barona Rosarija Curro ter knjižnico oper in zgodovinskih, arheoloških in umetnostnih revij.
Temu muzeju je priključen tudi obširen lapidarij, ki se razteza od kapelice sv. Mihaela na Trgu sv. Justa pa do muzejskega poslopja v Via della Cattedrale 15. Tudi za ustanovitev lapidarija imata glavne zasluge D. Rosetti in P. Kaudler. Med drugi m vidiš v tem lapidarju, ki je smiselno razvrščen na nekdanjem pokopališkem prostoru pri Sv. Justu, dragocene kameni te spomenike iz Ogleja, nagrobne kamne iz rimske ter bizantinske dobe, razna srednjeveška dela itd.
Na Oberdankovem trgu je v palači bojevnikov muzej preporoda, kjer so shranjeni številni tržaški in drugi dokumenti iz dobe borb proti Avstriji. V Besenghovi ulici 2 pa je muzej domovinske zgodovine z raznimi zgodovinskimi zbirkami. Muzej v Besenghovi ulici je do konca vojne zaprt.
Značilna palača na konca Via A. Dfctz >buja ž« po svoji zanimivi arhitekturi zanimanje ln poeornost. Tu kal Je žival sna-ni tržalki m »con P. IProltaOa, M j« sa-
pustil palačo tržaSkl mastni občini. Pr njegovi smrti je bila tukaj 1. 1872 odprte Revoltellova galerUs. kjer so zbran« pred
vsem slike iz novelS^a raTv~;" 7hW" tega muz«.1a lepe ump+norti so bile pozneje izpopolnjene z darili, ki so jih pokloni-
li tržaški občini ugledni občani ter prizadevni zbiratelji. Tukaj so zbrana umetniška dela znamenitih beneških, toskanskih in lombardskih, pa tudi španskih in francoskih slikarjev. Omeniti je med drugim Napoleonovo soba Muzej je do nadaljnjega zaprt
Vrsto številnih tržaških muzejev dopolnjuje v snovno vsebinskem oziru gledališki muzej, ki je v prvem nadstropju Verdijevega gledališča. Uredil ga je znan glasbenik SchmidL Med drugim ima ta muzej razne Verdijeve, Bellinijeve ter Do-nizettijeve rokopise in slike, nadalje slike p®vcev ter igralcev, zbirko starejših godal ter izvirne melodramatične skladbe.
Končno pa izrazito obmorsko mesto kakor Je Trst, ne bi moglo ostati brez svojega posebnega pomorskega muzeja. Ta mu zej ima svoje prostore v Via delI'Annun-ziata 7 ter je edini te vrste daleč naokoli. V tem muzeju, ki je razdeljen na tri oddelke, na ribarski, navtični ter oddelek pristaniških naprav, lahko opazuj eJ mnogovrstnost parnikov in ladij vseh vrst ter vseh časov. Izrazit pomorski duh preveva vse predmete.
Tako se torej Trst lahko ponaša s Številnimi, skrbno urejenimi muzeji, ki se ▼ snovno vseblnsksm pogledu posrečeno dopolnjujejo ln ki hranijo dragoceno, obilno ter bogato gradiva z rseh podrotlj Bo-veikega obstanka, snovanja ter snanetven* pokornosti. Le ▼ ogromni muzejski palači bi bil* lahko smiselno sferam« pestre množine starinskih redkosti in drugih muze-alnih vrednot, ki so sedaj razvrščene po raznih poslopjih ter palačah.
r§niba
*	Kralj ln Cesar si je ogledal bolniški vlak, namenjen na vzhodno fronto. V petek zjutraj si je Veličanstvo Kralj in Cesar ogledal prvi bolniški vlak, ki je namenjen na rusko fronto. Visokega gosta je na obisku spremljal predsednik Zveze italijanskih vitezov malteškega reda in predstavniki sanitetnega zbora bolnice Princa Pijemontskega.
*	Iz »Službenega lista«. »Službeni list za ljubljansko pokrajino« št. 2. z dne 7. januarja 1942-XX objavlja cenik za zsle-njavo in sadje št. 8.
*	Diploma. Na poliedelskd-šumarskl ra-kulteti v Zagrebu je bila diplomirana za lnženerko agronomije gdč. Angelca Mah-kotova iz Ljubljane. Čestitamo!
$ Ob grobu gospe I Co zali je Juvanove.
V	sredo, na Treh kraljev dan, so v Zagorju cb Savi pokopali ob številni udeležbi vsega zagorskega občinstva daleč na okrog znano in močno priljubljeno gospo Roza-lijo Juvanovo. Pokojna je bila po rodu iz znane Vozlove rodbine iz šmartnega pri LiUji, živela pa je preko 20 let v Zagorju, kjer je bil njon mcž uslužben pri rudn:ku. Vzorno je skrbela za svojo številno družino, saj je vzgojili 6 sinov in 2 hčerki, povrhu pa je šs drugim pomagala, kolikor je mogla. V zadnjem času so jo zadele hule izgube v družini, mncgo je žalovala za pokojnim možem in sinom. V nedeljo popoldne je bila na sprehodu in na cesti jo je zadela srčna kap, Starr je bila 56 let. Za zgledno, blago mamico žaluie z otroki širok krog sorodnikov in prijateljev to in onstran meja. Naj bo vzorni ženi in materi ohranjen blag spomin, preostalim pa naše iskreno so-žalje!
V	E ŠE"LTTE A T E R
SAMO ŠE DANES NOVOLETNI PROGRAM
©3J 14*39,16.33 ia 18,30
GOSTUJE G. LJUBIŠ A JOVANOVIC
*	Smrt DOletne starke. V Viareggiju je v starosti 89 let umrla kmetica Palmira Cappelli, vdova Amazzini. Starka je bila redek primer italijanskega kmečkega zdravja. Kljub sivim letorn je imela še zmerom presenetljivo dober vid in sluh, bila pa je tudi izredno krepka m je mailjivo pomagala družini na polju. Vse življenje je bila čvrstega zdravja, a občudovanja vreden je bil še v pozno starost njen apetit. Zajtr-kovala je vsak dan surovo čebulo in mrzlo polento. Prezdravemu teku je treba pripisati tudi vzrok smrti simpatične ženice. Pred dobrima dvema tednoma se je najedla čebule, potem pa ji nekaj ni bilo prav. Obležala je in po 15 dneh umrla.
*	Smrtna nesreča na železniški progi. V Parmi je umrl kot žrtev prometne nesreče 2Sletni železniški zavlrač Giuseppe Cremo-nini. Zaposlen je bil na parmskem kolodvoru, a ko je med delom stopal čez pro",o. je pridrvel brzi vlak proge Rim — Milan ln ga podrl. Zavirač je na mestu izkrvavel.
*	Davčna uprava razglaša: Knjigaši splošnega
in skupnega davka na poslovni promet in luksus so dolžni vložiti prijave o celoletnem prometu v letu 1941 tekom januarja 1942 XX. Obrtniki, že obdavčeni s pavšalno pridobnino, oziroma, ki Imajo pravico do pavšalne pridobnine, morajo vložiti prijavo (prošnjo) za pavšalno obdavčbo s pridobnino. V tej je navesti število pomočnikov in delavcev, pogonsko silo in porabo toka.
*	Izplačilo mezdne razlike delavcem, zaposlenem prt tvrdki Ing. Dukič (gradnja ceste Planina—Ljubljana), se bo vršilo za I. odsek dne 13. januarja dopoldne na Kalcah, za III. odsek dne 14. januarja dopoldne na Vrhniki in za IV. cdsek dne 15. januarja dopoldne na Viču (Dolgi most). Dotlčni, ki so poslali svoje naslove, dobijo denar po pošti; ostali pa, ki se na navedenih mestih ne bodo zglasili, dobe svoje kuverte v pisarni Ljubljana, Tyrše-va cesta 23.
*	Opozorilo telefonskim naročnikom. Vse telefonske naročnike, ki še niso plačali telefonske naročnine za I. četrtletje 1942, vljudno opozarjamo, da poteče rok plačila
15.	januarja. Kdor do tega dne ne bo poravnal naročnine mu bo 16. januarja telefon izključen in bo moral plačati za ponovno vključitev še 38 lir. Pošta je poslala vsem naročnikom običajne položnice že v decembru. Glede eventualnih reklamacij se je treba obrniti pravočasno na telefonski oddelek, telefon 43-07.
*	Podaljšanje plačila avtomobilskih taks Avtomobilski klub Ljubljanske pokrajine v Ljubljani, kot pokrajinski sedež RACI-a. sporoča vsem lastnikom motornih vozil, da je Nj Ekscelenca Visoki Komisar z naredbo, ki bo naknadno objavljena odredil, da bo rok za plačilo prometne in statistične takse z zapadlostjo 1. januarja 1942 podaljšan do 31. I. t 1. Avtomobilski klub ljubljanske pokrajine bo potom časopisja objavil dan začetka pobiranja taks.
*	K poročilu o ustreljenem jelenu na Dolenjskem, o čemer smo poročali v petek, smo sprejeli naslednje pojasnilo; Kar se tiče lovske pravne strani tega dogodka, so v naši pokrajini še vedno veljavni stari lovski zakon in predpisi in torej italijanski zadevni zakoni še niso bili raztegnjeni na naše kraje. Stare province imajo namreč tzv. regalni sistem lova, dočim Imamo v Ljubljanski pok^aiini tzv. zakupni lovski sistem. Iz pročila v listu izhaja, da je bil uplenjeni jelen last lovskega zakupnika inž. Sevnika (ne Seuniga, kakor je bilo napačno tiskano). Pravilno bi lovci ne smeli v tuj revir; če je bil jelen ranjen, pa samo z dovoljenjem lovozakupnika. V ostalem pa pritiče v takih spornih zadevah beseda Lovskemu društvu.
*	Strojepisni tečaji novi — dnevni in večerni — prično 15 januarja. Največja strojepisni ca, 60 pisalnih strojev. Pouk po desetprstnem sistemu Informacije in prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christo. tov učni zavod«, Ljubljana, DomobransKa
16.	(Telefon 43-82.) (—)
*	Odkritje tajne igralnice v Milanu. Milanska policija je v četrtek ponoči lznena-da vdrla v stanovanje nekega Carla Tebal-dlja, o katerem Je prejela ovadbo, da vzdržuje tajno Igralnico V sobi so policijski organi našli okrog zelene mize zbranih 13 oseb, po večini samih znanih profesionalnih hazarderjev, med njimi tri ženske. Po-
licija Je zaplenila več tiso« lir denarja, zbranega v banki. Lastnik igralnice in njegovi gostje se bodo morali zagovarjati pred sodiščem.
»Z UUBIJANS
u— Jutri, v ponedeljek 12. t. m. bo nastopil na simfoničnem koncertu Glasovne Matice ljubljanske simfonični orkester. Ki je sestavljen iz godalnega korpusa Jrke-stralnega društva Glasbene Matice ter lz sestava pihal, trobil in tolkal ljubljaaske Zveze godbenikov Celotno število vseh sodelujočih godbenikov bo preko 70, kar predstavlja tudi v simfoničnem sestavu največ ih kulturnih centrov uvaževanja vredno postavko Ta orkester bo vodil priznani naš dirigent Drago Mario šijanec in izvajal ž njim tri škerjančeva simfonična dela in sicer bo krstna izvedba Dramatične uverture in Tretje simfonije. Po, g tega prva ponovitev Klavirskega Koncerta, pri katerem bo nastopil kot solist rektor Anton Trost. Ta koncert je bil prvič izvajan na koncertu Glasbene Matice <"_ne 16. unija lani Napisal je bil v letu 1940 in je ^na najboljših avtorjevih instrumentalnih skladb ter morda eno najbolj Kvalitetnih del slovenske orkestralne literature Značilnost tega koncerta je organska, logična povezanost in neprisiljeno, ;nri,n-no muziciranje klavirja z orkestrom Klavirju je dana prilika, da bodisi v lirični mehkobi ali pa v pasažah »zrabi zvočne lastnosti instrumenta v najrazličnejših barvah Klavirske kadence so zložene v strogi tematiki. Drugi stavek je široko razpredena pesem, tretji pa je zgrajen na plesnem ritmu. Koncert poteka v svoji izpeljavi široko, je poln kontrastnih vzgonov, a nima cenenih efektov solistične bravure, toda učinkuje vsseno bravurozno. Tedanja kritika označuje koncert kot razodetje in dostavlja, rta se je škerjanc razvil v zadnjih letih lz nekdanjega nežnega lirika ozkih oblik v r.m-foničnega skladatelja mogočnih razmanov in dramatičnih razpletov.
u— Koncert Ljubljanskega kom-irnega dua. V petek zvečer sta v veliki Filnar-monični dvorani pred dokaj številnim občinstvom nastopila z izbranim sonatnim programom rektor Glasbene Akedemlje. pianist Anton Trost in nje profesor, violinist Jan š i a i s. Izvajala sta tri sor.ite (Beethovnovo. Franckovo in Respighijevo) ter dostavila ob koncu še stavek iz Dvo-fakove Sonatine. Vzorno uravnovešeno, tehnično dovršeno in umetniško dognano muziciranje obeh mojstrov naše reprodaktivne glasbe je vzbujalo ves čas napeto pozornost hvaležnega občinstva, ki oi šte-dilo z navdušenim priznanjem. Oba odlična umetnika sta prejela tudi šopke cvetja Koncert sodi med najlepše Instrumentalne prireditve, kar smo jih sliSali v zadnjih, glasbeno precej darežljivih mesecih. Obširnejše strokovno poročilo bomo še priobčili.
u— Nova grobova. Dotrpel je podobar in pozlatar g. Aleksanler Gotzl. Na zadnji poti so ga spremili včeraj popoldne z žal na pokopališče k Sv. Križu. — Dne 3. t m. je nenadno preminul trgovec in gostilničar v Javorjih g. Franc Grošelj. — Za vedno je zatisnila oči vdova po ravnatelju finančne blagajne ga. Marija Kozeljeva, po rodu Kustrova. Blago gospo bodo polož il k večnemu počitku v nedeljo ob pol 16 iz kapele sv. Marije na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
u— Kljub mrazu še vedno počasi sneži. Barometer je zadnje dni precej padel, kar je kazalo na to, da bomo imeli še dovolj padavin in ne prehudega mraza. Burja pa, ki je začela pihati v petek popoldne, je močno ohladila ozračje, tako da je včeraj zjutraj kazal toplomer 7.1 pod ničlo. Pri takšnem mrazu sicer nismo vajeni, da bi naletaval sneg, vendar je včeraj ves dan polagoma snežilo.
u— Pobotni urad za terjatve in dolgove Visokega komisarijata se je preselil iz ju-stične palače, Ljubljana, Rimski trg, na Stari trg štev. 34, drugo nadstropje, levo.
u— Koncertni večer g. Lukmana. V sredo zvečer 21. t. m. bo priredil tenorist g Slavko Lukman koncert pesmi ln opernih arij v Frančiškanski dvorani. Na repertoarju bodo pesmi Pavčiča, Preglja, Ogriča, štritofa, Fleischmana, Schuberta, Verdija, Puccinija itd. Pri klavirju ga bo spremljal g Alfred Rlegl. Med odmori bo recitiral pesmi g. Borivoj Klajič.
u— Novoletni program v »Veselem teatru« le še danes, v nedeljo, ob 14.30, 16 30 in 18.30! Gostuje g. Ljubiša Jovanovič! Oskrbite si vstopnice že v predprodaji! Blagajna posluje od 10. ure dopoldne neprekinjeno do večera.
n— Za dijake srednjih, strokovnih ln meščanskih šol otvorimo 15. januarja posebne dvo in trimesečne strojepisne lača-je. Informacije in prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. (—)
u— Za mestne reveže je podaril g. Josip Mozetič, stavbenik s Poljanske ceste, v počaščenje pok. g. Andreja Sarabona 100 lir; v počaščenje apost. protonotarja kanonika Sušnika sta nakazala g. Lojze Smerkolj s Florijanske ulice 7 tudi 100 lir trgovec g. Josip Olup s Starega trga 200 lir; mesto veneti svojemu svaku g. Josipu Stupici je podifrila 500 lir trgovka ga. Ir-ma Stupica, enako sta pa nakazala v počaščenje pok. g. Josipa Stuplce 100 lir tu di ga. Marija ln g. Anton Kajfež s Florijanske ulice. Tvrdka Jos. Zalta & Co. s Tyrševe ceste 9 je nakazala 1000 lir, tvrdka »Indus« s Sv. Petra ceste je pa mestnim revežem za zimsko pomoč podarila 10.000 lir ter je s svojim darilom stopila med največje dobrotnike mestnih revežev Mestno poglavarstvo izrekav sem darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v Imenu pod-piranih z željo in prošnjo, naj bi v teh Izrednih časih Ljubljančani čim bolj posnemali darovalce pri izkazovanju dobrodelnosti mestnim revežem.
ZAVAROVANJE V zavarovalnico je prihitel gospod Plkui, češ da bi se rad dal zavarovati.
Ker Je bilo £c pozno, mu pravi uradnik, naj pride drugI dan. Gospod Plkui pa sili in rili, da bi se zavarovanje sklenilo takoj: »Vraga, kaj se vam pa tako mudi?« vpraša uradnik.
»No, seveda se mudi — veste, ie gori!«
Iz Novega mesta
n— Sneg je zapadel. Po muhastem Januarskem vremenu je v noči na sredo močna burja premagala jug in pričel je nale-tavatl sneg. Vso sredo ln četrtek je vedno močneje snežilo in kmalu je bilo vse Dolenjsko pobeljeno s snegom Sneg je prav suh in ni napravil nobene škode na brzojavnih in telefonskih napravah ter na sadnem drevju. Največ snega je zapadlo v okolici Toplic, kjer ga je nametlo kar za 50 cm. V novomeški okolici je padlo okoli 20 cm snega, Trebnjem 35 cm, najmanj snega pa je bila deležna Bela Krajina, kjer ga je zapadlo samo okoli 20 cm. Novi sneg so prav posebno pozdravili kmetje, ker je zemlia že nujno potrebovala tople odejo veliko veselje pa je pripravil dolenjskemu smučarskemu svetu V petek zjutraj je živo srebro padlo kar na sedem stopinj pod ničlo, v teku dopoldneva pa se je ozročje nekoliko ogrelo ln Je pričel naletavati prav rahel sneg.
n— živilski trg. Novo zapadli sneg je skoraj popolnoma onemoeročil dovoz živi! na trg in so v petek prišli na novomeški živilski trg samo prodalalci iz najbližjo novomeške okolice. Med povrtnino kralju-iejo zeljnate glave, malo manj je ohrovta oboje pa ie precej namrmleno in le redka prodajalke nudijo res zdravo blaeo. Motovileč pa je postal zopet redkost, več je rdečega radlča, zelo draga ln v majhnih količinah pa 1e skrbno zavita endlvija špl-nače skoraj nikjer nI bilo opaziti ln tudi šonke peteršlHa prodajalo kakor redko zelišče. Razen jabolk ni sedaj domačoea svežega sadla. pač pa se dobe na trgu krhlll ln suhe hmfike. Primanjkovali so mlečn' Izdelki, močno podražili pa so se mali mlevski Izdelki Med vsemi 1e najcenejša koruzna moka in koruzni zdrob. kaša in iešnreni pa. ki nista nikdar dosos-la ceno koruznih izdelkov, sta sedal znatno draž-ia. Vrh tegra se vse to blago težko dob' ker ea kmotle potrebuieio sami. Tudi pše-ničnlh izdelkov nrorfalaike malih mlevskih izdelkov ne nudijo več.
n— Pričetek pouka na meSčanski Soli.
Na novomeški državni meščanski šoli se jo pričel reden pouk že v petek 9 lanuarja Opozarjajo se starši šol o obiskuiočih otrok da svoie otroke nemudoma pošliejo v šolo k pouku, ker odredba Visokega Komisaria-ta glede podaljšanja božičnih počitnic ne velja za novomeško meščansko šolo.
n— Številne nesreče. 401etno Terezijo Malnaričevo lz Tople vasi pri Semiču je ' niena svakinja v prepiru s tako silo udarila s kolom po glavi, da ji je prizadejala zelo težke poškodbe. — 221etna hčerka višjega sodnega oficiala Tatjana Lozarjeva lz Novega mesta si je pri padcu težje poškodovala desno roko. — 531etna žena posestnika Marija Vogrinova lz Ješevnlka pri Črnomlju je na poti domov tako nesrečno spodrsnila na zledeneli poti, da si je pri padcu zlomila levo roko v zapestju. Vse ponesrečenke se zdravijo v novomeški ženski bolnici.
n— žile si Je prerezala. V četrtek zvečer si je v duševni zmedenosti prerezala žile na obeh rokah z moževo britvijo 61-letna Marija Peršakova, žena davčnega inšpektorja v p. Nesrečno ženo so takoj prepeljali v novomeško bolnico, kjer si zdravniki prizadevajo ohraniti jo pri življenju.
Iz Tržaške pokrajine
Smrt stare plemkinje. V Trstu je umrla ga. Marija šivlc pl. šivichofen. Pokojnlca je bila zgledna mati in je skrbno vzgojila svoje otroke, med katerimi zavzema zlasti njen sin Joahim v trgovskem svetu ugleden položaj.
Umrli so v Trstu 901etna Ana Tavčar, vdova Cernigoj, 471etni Ivan žvagelj, 57-letna Marija Dolinar, 451etnl Franc Skrinj ar in 681etni Marjo Kobau. Na oklicih sta mehanik Ferdinand Tavčar in zasebnica Maria Luiza Andrini. Dne 9. januarja je bilo v Trstu 9 rojstev, 11 smrtnih primerov in 6 porok.
Po stopnicah Je padel, žrtev nenadne nesreče je f ostal 731etni Ivan Orel iz Paglia-rinijeve ulice. Spodrsnilo mu je na stopnicah ln dobil je hude poškodbe po rokah in po životu. Prepeljali so ga v bolnico. Njegovo stanje je resno.
Zapora nad prodajo lešnikov, mandeljnov in moke iz njih. Od 11. t. m. dalje je prepovedana tudi prodaja vsake vrste slaščic, napravljenih z lešniki, orehi ali mandeljni in pa fig, obloženih s temi sadeži.
Iz Goriške pokrajine
Oskrba Gorice ln Trsta z mlekom. Po
odredbi ministrstva za poljedelstvo je Goriški pokrajini naloženo, da prispeva svoj delež v preskrbi z mlekom razen Gorici tudi Trstu, ki sam ne premore tolikšnega neposrednega kmečkega zaledja, da bi moglo kriti ves njegov konzum. V smislu te odredbe je Goriška pokrajina razdeljena v dva pasova, v katerih morajo kmetje ves presfžek mleka dobavljati ali Trstu ali Gorici. Za oskrbo Trsta so določene naslednje občine: Kapriva pri Korninu, Komen, Kor-min, Fara, Gradiška, Marjan v Furlanijl, Opatja sela, Romans, Zagrad, Štanjel na Krasu, št. Vid pri Vipavi, Temenica, Vipava ln Col. Oskrba Gorice z mlekom pa Je naložena občinam: Gorica, Ajdovščina, Anhovo, Kanal, Dobrovo, Dorenberg, Cernl-ca, Dolenje, Miren, Renče, Rifenberg, Sv. Križ pri Ajdovščini, šempas in Smartin -Kojsko.
Avtobusna nesreča pri Ajdovščini. V Dolu pri Ajdovščini se je pripetila huda prometna nesreča. Prevrnil se je avtobus, ki ga je vodil šofer Nute iz Ajdovščine. Prva sta prihitela na kraj nesreče kmečka fanta Andrej Krapec ln Ciril Likar lz domače vasi, ki sta brž priskočila potnikom na pomoč, da jih rešita lz težavnega položaja v prevrnjenem vozu. Sedem potnikov je ostalo nepoškodovanih, voz pa je utrpel tolike okvare, da je obležal na mestu.
Zasnežena cesta. Zaradi obilice snega, ki je padel v zadnjih dneh. je državna cesta Col—Podkraj ln Col—Črni vrh pri Idriji začasno neprehodna.
Burja ruii zidov*. Huda burja, ki ]• raz sajala zadnje dni, je v Aempasu porušila zid na poslopju kmečkega posestnika Alberta špacapana. Zid je padel na hlev njegovega soseda Josipa špacapana ter mu dodobra pokvaril streho, da je povzročil za 700 Ur škode.
SERVIS strokovno in po solidnih cenah popravlja: vse vrste pisalnih, računskih in knjigovodstvenih strojev ter vse ostale pisarniške stroje, register blagajne, gramofonske aparate, nalivna peresa itd. — Za večja popravila zahtevajte od EVEREST - SERVISA proračun. — Vsa popravila izvršujemo takoj ter za delo garantiramo.
EVEREST - SERVIS — Ljubljana, Prešernova ulica št. 44
TELEFON 26-36
(Gvoi&ti
Z Gorenjskega
Imenovanja pri koroški pokrajinski
upravi. Gauleiter dr Rainer je v četrtek sprejel nekatere viš e uradnike, katerim je izročil listine Adolfa Hitlerja. TaKo je višji gospodarski svetnik dr Sepp Stotter Imenovan za vladnega ravnatelja, inž Rudolf Schneider za vladnega ln kulturnoga svčtnika, vladni predsednik dr. Alfred Schmidt pa za vladnega svetnika. Giu-leiter sam Je postavil Herberta PrUcKler-ja za vladnega inšpektorja, ki je bil doslej samo titularen. Gauleiter je pohvalil dosedanje delo imenovanih in jih je pozval. naj še nadalje vzgledno delujejo na svojih delovnih področjih za napredek povečane koroške dežele.
Italijanski umetniki v Celovcu. Italijanska sopranistka Bruna Marconcini od kraljevske opere v Rimu. tenorist C.>sta Milona od dunajske mestne opere in bari-tonist Eugenio Bertucco od milanske L«a-!e so prišli v Celovec gostovat ter so ?a-pell celo vrsto znanih opernih ari1, romanc, duetov ln tercetov lz oper Leonca-valla, Verdija in Puccinija želi so vtiik uspeh, h kateremu je častno prlsneval svoj delež spremljevalec na klavirju maostro Renato Virgilio
Na Koroškem so doslej zbrali za vojaKc na vzhodni fronti okroglo 223 G00 komadov zimske obleke in perila. Oddane je bilo tudi nekaj kožuhovine. Največ je olio oddanih nogavic ln rokavčkov ter č*pic Smuči je bilo oddanih nad 10 000, smučarskih čevljev 9976 sank pa 348 Pregled še nI popoln, ker se zbirka zaključi v ne-del-'o zvečer V zbirko niso všteti predmeti, nabrani na Gorenjskem. O teh bo izdan poseben pregled.
Mornariški častniki v gostih. V s-edo zvečer se je pripeljalo nekaj nemških mornariških častnikov ir podčastnikov iz Klela v Beljak. Bili so gostje mesta. V petek jih je sprejel bel'aškl Župan Kiaus v veliki maglstratni dvorani. Po kratkem oddihu se gostje vrnejo v službo.
Nesreče. V spodn ih Borovljah je 7-Motni upokojenec Rudolf Tratnik tako nesrečno padel, da se je hudo poškodoval. 671^-rna tobačna delavka Ana Gabrijelova lz Qe-lovca je padla zaradi poled:ce ln se je j.o-lomlla. 821etna Mari'a Trahačnikova iz Celovca je prišla pod avto, ki ji je zlomil levico. 221etna gospodinjska pomočnica Ana Kupčeva lz Celovca se je zaradi slabosti onesvestila ln je padla ob peč. pri čemer si je hudo poškodovala obraz. Fo-škodovance so reševalci prepeljali v celovško bolnišnico.
Iz So^e šf^stske
Za zimsko pomoč bodo današnjo nedeljo spet nabirali na Spodnjem štajerskem, kakor v ostalih nemških pokrajinah. Vsakemu Nemcu, pravijo listi, je že doigo znano, da se vojna ne bo odločila sc.mo z orožjem na fronti. Treba je zlasti pozimi podpirati vse, ki so potrebni. Listi so prepričani, da bodo Spodnještajercl tudi to nedeljo darovali za zimsko pomoč.
O Gustavu Verderberju, bivšem lastniku gostilne »Harde« v Kočevju, ki ga je az-mesarila lokomotiva, ko bi se bil moral odpeljati v Nemčijo, poroča mariborski dnevnik, da je bil odličen gasilski organizator v Kočevju ln okolici. Vodil je tudi gostllnlčarsko zadrugo v Kočevju. Clan-kar ga slavi kot zavednega Nemca, ?ci je doslej spremil tisoče Hočevarjev v Nemčijo, sam pa je končal tragične oinrti. Star je bil šele 47 let.
Nesreče na železniškem prelazu v St. Ilju. Neki prevoznik iz Maribora se je peljal z osebnim avtom iz št. IIja proti Mariboru. S seboj je imel še nekega gospoda in dve dami. Na prelazu pa ie treščil v zapornico in zavozil na progo. Kna-lu nato je privozil mimo tovorni vlak. Vozač je bil toliko priseben, da se je z avtom umaknil s proge in rešil sebi in sopotnikom življenje. Niso minile štiri tre, ko je neki motorni vozač, ki se je peijal iz Maribora proti št. Hju, pognal v (spuščeno zapornico. Z lastnim telesom, je tako močno treščil ob njo, da se je zlomila. S strojem, s prikolico in sopotnikom vred se je nesrečni vozač odbil in obie-žal nezavesten. Sopotnik pa je poškodovan na glavi. Naslednji trenutek je privozil mimo tovorni vlak. Obeh nesreč eta kriva vozača sama.
Nesrečno vasovanje. Na Tri kralje zvečer sta šla Matija Ivanuša in Stanko Tr-stenjak iz Ormoža v okolico vasovat k zalima hčerkama posestnika Franca Maste-na. Mati obeh hčerk pa je čula vasovalca in je poklicala moža, ki je vstal ln šel fanta pregnat. Fanta sta se res umaknila, toda naposled sta se znesla nad Maste-nom, ki se je zgrudil nezavesten ln je Izdihnil. Takoj drugi dan so orožnik? prijeli oba slkesana vasovalca, ki sta vse priznala ln 90 ju izročili sod'šču v Ptulu.
Gostovanje graškega gledališča. Deželno gledališče iz Gradca gostuje v Mariboru s premiero veseloigre »Zlata E *u«, ki sta jo napisala SchSnthan ln Koppel-Ellfeld.
Brivski In frizerski mojstri so na dan
Treh kraljev zborovali v Celju. Prišli so iz cel'skega, trboveljskega m brežiškega okraja. Višji mojster Pepernik je govoril o dolžnostih ln pravicah obrtnikov v nemški državi ter je pozval prisotne, naj omogočijo uslužbencem obisk jezikovnih ^čajev, da bodo brivci kot prva strokovna skupina uvrščeni v spodnješta-ersko domovinsko fronto. Matija Grabner, vodja obrtništva v celjskem okraju, ki obs?ga 4000 obratov in 11 zdru2enj, je razložil organizacijo obrtniškega pokreta.
Iz Hrvatske
Hrvatski letalci — ponos naroda. Hrvatski listi na uvodnih mestih ln z velikimi naslovi komentirajo pohvalo o hrvatskih letalcih v nemškem vojnem poročilu. Hrvatski narod, pliejo. Je lahko ponosen na svoj« sinove, ki bodo v boju proti boljševizmu pripomogli k zmagi avropske civilizacija.
Nič več sinagog. Z ureditvijo židovskega vprašanja na Hrvatskem tudi njihovi božji hrami ne služijo več v svoje namene.
Zagrebška sinagoga je že uporabljena v drugo svrho, v Varaždinu pa bo zasedla prostore sinagoge Hrvatska delavska zveza.
Nepremičninski trg. Leta 1940. je znašal promet z zemljišči in hišami v Zagrebu nad eno milijardo kun. Naslednje leto so v posestva vložili ie še 654 8 milijona kun. Nazadovanje je pripisati temu, ker je bila zaradi zvišanja pristojbin v veliki meri omejena špekulacija. To se vidi iz tega, da je bilo lani prepisano v zemljiške knjige za 506.5 milijona nepremičnin in da je bilo na dolgovih plačano 276.6 milijona kun. Čeprav je bil v letu 1S10. promet znatno višji, ni bilo v zemljiško knjigo toliko vpisov.
Direkcija za prehrano ie bila ukinjena,
namesto nje pa je bil pri hrvatskem ministrstvu za obrt, industrijo in trgovino ustanovljen oddelek za ljudsko prehrano, ki bo vodil vse posle bivše direkcije prehrano.
Pomanjkanje kuriva na šolah. Na državni moški in ženski realni gimnaziji v Karlov-cu je bil začasno odgoden pouk zaiad; pomanjkanja kuriva, ki ga zaradi prometnih težkoČ ni bilo možno nabaviti dovoljne ko-lične. Karlovški župan je obljubil, da bo v teku tedna preskrbe! kurivo za obe šol; in da se bo pouk lahko začel že v ponedeljek.
Velik Gostičev uspeh na Dunaju. Pretekle dni je gostoval kot den Jose na dunajski Ljudski operi prvi tenor zagrelške Opere g. Josip Gostič. Dunajska kritika piše v superlat.vih o njegovem nastopu. Zlasti hval.jo lirski moment in krasno barvo njegovega tenorja.
Mleko za otroke Ln starce. Od četrtka dele po zagrebšic h mlekarnah mleko za otroke in starce. Pravico io mleka imajo otroci do 5. ieta in nad 60 let stare osebe. Otroci dobe po pol litra mleka na dan, starci pa 3 decilitre.
Veliko zanmanje za vzhodno bojišče v Kar lovcu. Te dni js bila za javnost nabavljena velika zemljepisna kai ta, ki prikazuje borbo Evrope proti boljševizmu. Vzbudila je mnogo zan rnanja med mešcar.stvom in se okoli nje zb_ra vedno velika skupina ljuli, ki zasledujejo sedanje uspehe n;m< ške vojske in njenih zavetnikov na ruske | bojišču.
Uganke
1) Ali znate zap.sati najmanjše število? Katero je najmanjše celotno število, ki se da zapisati z dvema številkama? Ali je to 11 ali katero drugo?
Plima ln oseka. Mornariški pleskar sedi ob času oseke na zunanji strani ladje in sicer na stopnicah, na katerih je med posameznimi deskami po SO cm razlike. Mož sedi na najnižji stopnici, ln zdaj se vpraša: kako visoko se mora umakniti, ako ob plimi naraste voda za poldrugi meter?
Zapleteno sorodstvo. V družbi sedijo brat ln svak, soproga in svakinja dveh navzočih mož Uganite, koliko je lahko najnižje število zbranih oeeb?
Rešitve ^ prihodnjo nedeljo.
Nase Plefinlišče
DRAMA
Nedelja, 11. jan.: ob 14.: Peterčkove poslednje sanje. Izven. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. Ob 17.30: Ro-kovnjači. Izven Ponedeljek, 12. jan.: zaprto Torek, 12. jan.: ob 17.30: Boter Andraž.
Red Torek Sreda, 14. jan.: ob 17.: Hamlet. Red A Nedelja v Drami. Ob 14. uri bedo ponovili Golievo poetično božično bajko Peterčkove poslednje sanje z Vido Juvanovo v naslovni vlogi. Sanje na smrt bolnega otroka, ki blodi v domišljiji po bajnem kraljestvu kralja Mataža in v božičnem gezdu med bajnimi bitji ter končno umre in najde v nebesih svoje starše, nudijo mladini velike, lepe in tehtne vtise. Učinkovito scensko glasbo, ki podčrtava bajno razpoloženje, je komponiral Anton Balatka. Veljale bodo zelo znižane cene. — Zvečer ob 17.30 bodo ponovili Govekarjevo dramatizacijo »Rokovnjači« z Gregorinom v glavni vlogi. Rokovnjači so bil: razbojniki, ki so živeli pod vodstvom svojega glavarja Nandeta v Kamniških planinah. Ljudstvo je verovalo, da ima vsak v maihi opaijeno otroško roko s katero se lahko napravi nevidnega. Odtod ime Rokovnjači. Dejanje pokaže usodo poglavarja Nandeta in njegov konec. V glavnih vlogah: Cesar, Jan, Kralj, VI. Skrbinšek, Košuta in Mira Danilova. Režiser prof. šest.
Drama pripravlja Jožeta Vombergarja »Vodo'<, komedijo v treh dejanjih. Zrežiral jo bo Milan SkrrJnšek.
OPERA
Nedelja. 11. jan.: ob 17.: Ples v Operi.
Opereta. Izven Ponedeljek, 12. jan.: zaprto Torek, 13. jan.: ob 17.30: Ples v Operi.
Opereta. Red B Sreda, 34. jan.: ob 17.: Prodana nevesta. Red Sreda Opozarjamo na današnjo popoldansko predstavo Heuhcrgerjeve ooerete: »Ples v Operi«. Zabavno dejanje pokaže pustolovščine rodbinskih članov, ki jih doživijo na plesu v Operi za časa karnevala. Prikunna glasba spremlja dejanje ki bo občinstvo brez dvoma dobro zabavalo. Peli bodo: Zupan. P. Juvanova, Sladoliev. M. Sancin. Po-lajnarjeva, B. Sancin, Barbičeva, Pollčeva, Koširjeva ln Pianeckl. Dirigent D. Zebre, režiser Frelih.
Abonenti reda B bodo Imeli v torek ob 17.30 predstavo Heubergerjeve operete »Ples v Operi«.
V sredo ob 17. uri bodo peli komično opero B. Smetane »Prodana nevesta« z Vldall-Jevo v naslovni partiji. Značilnost tega dela •o živahni, prekioevaloči ritmi, vedrost in sočnost glasbe Odlično podano delo ima izreden uspeh. V glavnih partijah: Franci, Betetto in Banovec. Dirigent žebre, reži« ser Debevec, koreograf ing. Golovin.
: NEDELJA, 11. I 1942
CESARiCA

V času. ki ga ie bila Hij-an-ei prespala, pa so se zgodile velike reči Pred graiskim obzidjem so se jeli zbirati prebivalci Janhš-keja. V začetku so bili še mirni in tihi. ko pa se jih je bila zbrala velika množica, so začeli silno in divje kričati. Dvigali so pesti proti gradu nekateri pa so se postavili k vratom in
llUaclo (Judo
pa je pridrlo prav do cesarjevih soban. Tam so Kvan-hija trikrat prebodli, nato pa so ga mrtvega in okrvavljenega vrgli skozi okno na dvorišče ... A še niti tu ni imel miru. kajti napol divja množica ie popolnoma poteptala niego-
čevalci vesti. Ona pa jim ie govorila: »Naznanjam vam, vi pa oznanite vsemu cesarstvu, da je od danes naprej gospodarica vse dežele edino cesarica Hij-an-ej! Razglasite tudi. da ne sme nihče več imeti sužnjev in da mora
Oma pa j£
CtOVORILA____
so jih skušali odpreti. Nekaj časa so se res zaman zaganjali vanje, toda kdor ne obupa, morda le nekaj doseže. Tako so tudi ti razgrajači naredili tisto, kar so hoteli. Pod silo njihovih pesti so se vrata morala odpreti. Tedaj pa, o groza! Ljudje so se vlili skozi vhod v obzidju kakor narasla reka ali gorski hudournik. Nihče jih ni mogel zadržati; ljudstvo je drlo naprej in naprej, dokler niso prišli prav do gradu. Še sil-neje so rjoveli:
»Smrt za smrt!« ali pa: »Ubijmo cesarja Kvan-hija, ki je morilec svojega očetai«
Reka naroda se je razlila po vseh vrtovih in grajskih hodnikih, nekaj ljudi
DR.UGI DAN JE HIJ-AN-EJ SPREJELA MINISTUE,
vo telo. Ko je ljudstvo že dovolj maščevalo smrt starega cesarja, se je kriče vrnilo skozi obzidna vrata ha ulice, kjer je izgubilo videz množice
Ko se je Hij-an-ej prebudila, so ji naznanili, kaj se je bilo zgodilo. Ali to ni cesarico toliko užalostilo, kajti Kvan-hijevo usmrtitev je že pričakovala, saj je sama rekla ljudstvu, da naj usmrti morilca, ko ga najde. In ljudstvo je seveda cesaričin ukaz izpolnilo. Sicer pa Hij-an-ej žalovanje ne bi nič pomagalo, ona je to vedela in zato je zbrala vso voljo v sebi, da se je opogumila za težke naloge, ki so jo čakale. Komaj dobro se je zavedla, da je sedaj ona najvišja
vsakdo pošteno plačati svoje služabnike. Poidite in izpolnite ukazano!«
Drugi dan je Hij-an-ej sprejela ministre. kneze in vojvode, katerim le dala ukaze in navodila za pravično in pravilno upravljanje cesarstva. Dejala ie:
»Zberite vse gobce v deželi in iim pomagajte. Stekleni grad v Uanheju spremenite v bolnico, poskrbite, da se bodo ljudem znižali davki in da se bodo brezdomcem sezidali domovi .. Tako vam ukazujem jaz in za tistega, ki ne bo teh ukazov izvrševal, so že pripravljene ječe in okovi...«
Tako je začela vladanje bivša kmečka mladenka, cesarična in cesarica Hij-an-ej, najvišja vladarica cesarstva in največja dobrotnica ljudstva.
Ueselfco Francek
Francek Veselko ie bil mnogim mladim nadebudnim risariem všeč. Tu vam pokažemo, kako ie mogoče t malenkostnimi izpremembami predruga-čiti izra* obraza.
Ueuerica
Tele si je drgnilo hrbet ob hrast. Veverica na veji se ie prestrašila in mu spustila želod na glavo Tele se ie razhudilo in reklo: »Pojedlo te bom!«
Veverica ni vedela, da tele ne more pojesti veverice, prestrašila se ie. se zvila v klopčič. naiežila rep in prh-nila: »Le poizkusi!«
Neumno tele ie pričelo odskakovati s povzdignienim repom, hotelo ie veverico zabosti. čeprav ni imelo roeov, potem pa se ie razkoračilo, stegnilo jezik in podrgnilo z niim po hrastovim.
»Joj, ioj. ioi.« ie zamukalo tele in steklo k materi-kravi. da ii potoži:
»Veverica me ie ugriznila v iezik.«
Krava ie dvignila glavo, zamišljeno pogledala mladiča ter začela zopet mu-liti travo.
Veverica pa ie priskakliala v temno votlino visoko v hrastovem deblu, vzela ie iz skladišča naiboliši lešnik in rekla Driiateliicam: »Jaz sem premagala velikansko zver: nemara ie bil to
lev!«	i
Pa se ie pričela širiti slava o nieni oogumnosti čez sinie iezero in temni gozd »Naša veverica ie iunak«. so si šepetale živali, a glasno se vendarle niso upale eovoriti.
Takšen ie naš Francek. kadar mu očka nameri zasluženo zaušnico, in spodnia slika vam pokaže, kakšen ie, kadar se kesa svojih grehov.
\1i5neX
SPISAL POSTOT^'
sfpAM SO KVAN-HIJA IBIKBAT
in da je sedaj samo ona dolžna skrbeti za red in napredek cesarstva. Kmalu so stali pred mlado cesarico vsi poro-
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Lojzek hodi v prvi razred. Učitelj ga pokliče pred tablo, kier visi velik zemljevid in pokaže s prstom na karto.
»Kaj ie to?« vpraša učitelj.
»Umazan noht,« odgovori urno Lojzek. vesel, da je tako dobro pogodil.
SLAB TEK
»Kaj ti ie neki?« ie vprašal oče svojega sina. »Ali si se prehladil ali kaj, da prav nič ne ieš? Ali si že iedel kaj danes?«
»Ne,« reče sin. »Zjutraj mi ie dala mati košček kruha, pa še ta ie bil suh. Hotel sem ga namočiti v vedru, pa ni šel vanj. Nato sem zgrizel kar suhega, a drugače nisem nič iedel.«
Dober opazovalec hitro spozna, da ima pri vseh slikah lega las posebno važno vlogo, nič mani važna pa ni črta. ki označuie usta Za nameček objavimo še sliko Veselka. ko v šoli prisluškuje. kaj mu sosed prišepetava ...
V špsržeem slogu
oda in dom
Za oblekp v športnem slogu je značilna neka posebna preprostost, ki stori, da so taksne obleke vselej bolj mladostne od ele-gantnejših popoldanskih oblek. Zaradi te preprostosti pa ostanejo športne obleke tudi aelj časa v modi kaKor drugi bolj komplicirani modeli. Dobro ukrojena športna obleka nam torej več zaleže kakor vsaka druga in nobenega avoma ni, da si bomo letos kupovale blage za športno obleko, če se bomo sploh povzpele do nove obleke! Ce je športna obleka okusno narejena, jo lahko spričo današnjih skromnih prilik porabimo tudi v popoVlanske svrhe (obisk, kavarna, gledališče). Izbrati moramo pač blago takšne barve, da učinkuje decentno, n. pr. sivo, rjavo, temnozeleno, temncrdeče, temnomodro itd. športno obleko lahko opremimo tudi s pletenimi vloženimi deli. seveda pa učinkuje takšna sestava elegantno le tedaj če sme ca šle volno enake barve, kakor je blago obleke. Pri drugi obleki na naši skici si zamišljamo život pleten v barvi obleke in sirer v progastem vbodu, da je sprednji del života videti kakor drobno plisiran.
Barvanja ofetek
Barvanje volnenih ali občutljivih svilenih tkanin seveda raie prepustimo strokovnjaku, kajti preveč škoda bi bilo. če bi ta ali oni dragoceni kos olaga dojna pokvarile Vendar pa najdemo včasih še kako staro obleko, ki je že tako obrabljena, da se nam ne zdi več vredna zdatka za barvanje Poskušajmo io same osvežiti! Iz svoje obledele. izprane dečve morda dobimo še prav čedno šolsko obiekco za najstarejše dekletce. iz starega predpasnika pa ljubko igralno obleKco za najmanjšega!
Najtežie pri barvanju je pravilno določanje barve Običaino ie vrečici z barvo priloženo navodilo kako se ta ali ona barva spaja z različnimi podlagami, vendar tega ne moremo n'*oli natančno v naprej vedeti Zato nikar ne Iščimo preveč težavnih barvani, temveč poizkusimo nainrel s preprostimi toni. Majhen košček blaga
pa moramo zaradi preizkušnje že poprej pobarvati.
Blago, ki ga mislimo pobarvati, moramo že poprej stehtati, kajti po teži blaga določimo potem množino barve. Potem razparamo dotično oblačilo in vsako nitko odstranimo, skrtačimo prah in očistimo madeže, pralno blago pa že poprej operemo.
Pri prirejanju barvne mešanice se moramo ravnati točno po priloženem navodilu. Najprej raztopimo barvo v malo vode in jo potem prelijemo skozi sito, ki smo ga prevlekle s staro cunio, v pripravljeno posodo z določeno količino vode, ki je r red-pisaca.
Tudi dolžina vpliva na barvo, za preprost"- bombaževinaste in lahke svilnate tkanine pa vam priporočamo barve ki jih ni treba km ati z blagom, ker je njihova uporaba bolj iareposta. Barvni kopeli dodamo navadno mikaj ki3a ali soli in sicer pred pričetkom ba:*vania ali pa med kuhanjem.
Preden darar. kose blaga v barvno kopel, jih namočimo v mrzli vodi in jih dobro ožmemo. potem jir: šele položimo v barvo. Kosi blaga pa se neenakomerno navzamejo barve, če jih stalno ne Drerr-ikamo sem in tja. Zato se moramo p:' barvanju posluževati kolikor mogoče velikega lonca. Male kose premikamo s palicam velikim pa poprej našiiemo lesene ohrnck, ki jih lahko nataknemo na palice, da lahko pote™ stalno dvisramo b^fo sr^ri doli.
Zelo važno je temelilto izpiranje blagfc po barvanju, za kar zonet uporabimo palice. šele potom ko ip voda pri izbiranju že povsem čista. IoViVo 'ztiskam" b'ago z rokami Pobarvanih kopov ne smemo sušiti na vrvi. temveč ssm<"> m ctj»dWb palicah (na palicah omel). Pobarvano b'°.sro moramo polikati, dokler je še nokoMvo vladno.
Dekliška krilca
C.p, nimamo ben^na čistimo fladke rokavice z milom Z debelim, m^bklm čoni-čem napravimo zelo «rosto milno peno iz nastrsraneea srlicerinovpera m*'a In m'»čne vode odrgnemo rokavice, ki iih ra7+»«mp-mo na prt ali obiščemo na roVo s flanelasto krpico, namočeno v to peno. -iih do-snftimo na soncu aH ori tonil n^či ter jih nato rarteonemo TTsnlene roka vire pa. ki niso preveč umazane, lahko očistimo tudi na suho Oblečemo na r^ko »^re-nrmo s prav drobno su*>* ppno iih prav dobro otreaemo ln s suhe- flanelasto krpico otre-mo z zelo drobnimi otrobi
(Rot^si v »Jfitr**«

mmh!
Ljubko karirasto krilce, ki ga napravi spretna mamica iz svojega starega krila, učinkuje posebno okusno v zvezi z belo pralno bluzico. Da ne bi deklice v tem času v sami bluzici morda mrazilo, izpolnimo krilce s kratkim bolerom. ki ga sple-temo iz kake živobarvne volne. Za takšen bolei o pa nam pride prav tudi majhen ostanek volnenega blaga ali žameta ali tudi život kake stare bluze. Zelo praktično je tudi dekliško krilce s priključenim, precej globoko izrezanirr. životom, ki učinkuje prav za prav kakor kaka obleka. Pozimi nosi clekietce te vrste krilo s teplim pullo-verjern, pomladi pa ga izpopolni z lahko bluzico.
pri ognju, da zavre ln tudi potem Se kakšnih 10 minut. Pridenemo še prah soli in malo sladkorja ter po možnosti košček surovega masla.
Nazadovanje rojstev
na Angleškem
Kakor poročajo iz Stockholma, .Število rojstev na Angleškem še vedno in stalno nazaduje. V preteklem novembru se je v Londonu, ki šteje skoraj 8 milijonov prebivalcev, rodilo samo 4378 otrok, med tem ko se jih je v istem mesecu 1. 1940. in 1939. rodilo še okrog 7000. V prvih enajstih mesecih preteklega leta je imela vsa Anglija 30.478 rojstev, med tem ko se je v isti dobi predlanskega leta in L 1939. rodilo 49.678 oziroma 58.755 otrok.
Nedeljska križanka
Mtefiiee tefli za naše etrsfce
Pečena kača. Skuhamo kašo v mleku, ko se zgosti, ii pridenemo za lešnik surovega masla ter postavimo kašo v pečico, da se na srornji strani opeče.
Mlečni rezanfi Iz enega jajca napravimo testo za rezance', razvajamo pa in zrežemo na široke rezance, ki jih skuhamo približno v četrt litra vode in pol litra mleka. Kuhane potresemo s sladkorjem In z žlico zmletih orehov
Mlečni cmočkl. Naredimo testo kakor za vodne cmočke. s^mo malo več moke primešamo In osolirrljo hh Cmočke zakuhamo kakor Sečnike v ■ vrelem mleku, v katero damo še par zrn soli Kuhamo Jih četrt ure.	(
Podmet. Zmešartno eno do dve žlici moke v pol litra mleka Hn mešamo to tako dol^o
Vodoravno: 1 vrsta žile, žila odvodnica,
5	glasbeni instrument, 12 osebni zaimek, 15 edinica; skupnost, 17 muslimanski duhovnik, 18 oseba iz grškega bajeslovja; kdor jo je pogledal, je okamenel; bila je Pozejdonova žena in Pegazova mati. 20 kraj v Dalmaciji ob izlivu Krke v Jadransko morje, 22 planina v Dalmaciji; hrvaška poročevalska agencija, 24 žensko ime, 25 prvi izmed treh grških tragedov, 27. predplačilo (množ.) 28 drage volje, prostovoljno. 30 kem. znak za litij, 31 žrtvenik. del cerkve. 32. jadranski otok, 33. nočna ptica (množ.), 34 Odisejeva domovina. 36 kot 28 vodoravno, 38 vrsta bakterij, 40 latinski veznik, 41 ime gledališke igralke Vavro, 42 hrvaška kratica za »ta teden«. 43 medmet, 45 neoblečene neodete, 47 neroden, nespreten. 49 f*arc. pristanišče v Sev. Afriki, 51 prvi slovanski kralj. 53 uriti, vežbati, 54 primanjkljaj, pogreSek. napaka pri kolesu ali podobno (tujka). 56 števnik, 53 pripojitev, priklopitev ozemlja ali podobno, 60. naš prvi pesnik. 62 pogojni veznik. 63. moško ime 64 svetnica, ki ima god 4. decembra
Navpično: 1 srbski pisatelj. 2 naslonko. slovnični pojem. 3 Ibsenova drama. 4 oče.
6	prvi slovenski dramatik 7 nemški predlog. 8 tule moško Ime. 9 naziv, del naslova. 10 ameriški filoeof ln esejist 11 starogrško mesto. 12 slovenski dnevnik, začetek dneva, 13 bolgarski osebni zaimek. 14 postati rdeč. 16 Ime film. Igralke Sandrock. 19
italijanski predlog, 21 jadranski otok, 23 nestrokovnjak; posvetni človek, 26 rimska boginja jeze, 29 latinski pozdrav, 31 glasbeni instrument, narejen iz ilovice, 33 oblika raztopljenega apnenca, 35 del baterije, 37 perzijski kralj iz starega veka, 39 Po-luksov brat, oseba Iz grške mitologije, 42 vrsta poldragega kamna. 44 palestinsko pristanišče, 46 staro ime za Ljubljano, 48 lahko hlapljiva snov, 49 staro germansko božanstvo, 50 nikalnica, 52 gora na Koroškem. 55 glas žabe, 57 palestinsko pristanišče, 59 povratni zaimek, 61 dva soglas-nika.
Rešitev nedeljske križanke
Vodoravno: 1. ski, 4 Onjegin, 9 Čedad, 14 Aleksej, 16. Or. 17. Lepant, 18. la, 19. oer, 20 krater. 22 na, 23 Avar, 25 Obradovič, 28 fi, 30 Mindanao. 32 ar. 33 Eton, 35 br (— broj). 33 il. 37 ej. 38 Barbara, 41 oltar, 43 branje. 45 A(nton) C(ehov), 46 Aljcš, 47 nit. 48 Tula, 50 Orien. 51 ton, 52 metalec, 54 Pakrac. 56 gobani. 58 Ana, 59 i e, 60 anemona. 61 ona.
Navpično: 1 Salambo. 2 klavir, 3 i e, 4 ose. 5 Neron. 6 j j. 7 gora. 8 irada, 9 čeri, 10 ep. II dan 12 anafora. 13 dt. 15 Kordi-ljere 17 lev. 20 kroj, 21 torba. 24 an, 26 Baer 2T čebela. 29 inačica. 31 Altona. 34 ta. 39 antena. 40 riuti. 41 »Oljld«. 48 binom 42 Afvgust) šfenoa). 44 rt. 46 ara. 47 noge, 49 Alan, 50 Ops, 52 Man. 53 ena, 55'Ca (= Calcium). 57 V"
J \
Največji skopuh
Med vsemi znamenitimi skopuhi svetovne zgodovine bi se lahko francoski marki d'Aligre ponašal z naslovom prvaka. Bil je skopuh, kakršnega srečujemo drugače samo v knjigah, in sicer v knjigah, ki se lz skopuštva norčujejo in ga zato pretiravajo. V neštetih zgodbah, ki krožijo še danes o skopuštvu markija d'Aligre, pa ni nič takšnega, kar bi potrebovalo še kakšnega pretiravanja.
Navzlic temu, da je bil bolestno malenkosten, je imel ta mož v dobi prvega cesarstva. restavracije in julijske kraljevine, pa do svoje smrti 1.1847. okrog sebe vedno trop ljudi, ki so se imenovali njegove prijatelje. Imel je pač navzlic vsemu nekatere lastnosti, ki so ga delale kar nekam simpatičnega. Ni mu nedostajalo poguma tn zunaj območja svoje skoposti se je pokazal včasih celo plemenitega. Bil je pod Napoleonom I. komornik Korzove sestre, lepe Pavline BonaDartejeve. Nekega dne ga je cesar poklical k seb! v Tullerije in mu je sporočil svojo željo, da bi dal marki svojo hčer sinu generala Arrighija, poznejšega vojvode padovanskega. za ženo. General je bil Napoleonov bratranec. Marki je odgovoril, ne da bi okleval ali pa iskal ovinkov:
»Veličanstvo, napravili ste iz mene to, kar sem in moje življenje pripada vam. Toda moja hvaležnost ne more iti tako daleč, da bi vam žrtvoval srečo svoje hčere. Izbrala si je gospoda de Pomereu in to lzbero sem jaz odobril.«
Kakor vidimo je bil veliki skopuh v kakšnem trenutku mož, ki je imel srce na pravem mestu. Tem težje je razumeti to, da je bilo njegovo srce sposobno tudi dejanj, ki so bila vse prej nego plemenita. V svoji mladosti nikakor ni bežal pred slastmi tega življenja, toda že takrat je bila njegova duševnost razcepljena v stalni borbi med poželenjem do uživanja in lakomnostjo za denarjem. Končno je našel pripomoček, ki naj bi mu pobotal obe strasti.
Napravil si je za pravilo, da ne bo nikoli potrošil več nego neko določeno vsoto na leto, vsoto, ki je bila neznaten del njegovih velikanskih letnih dohodkov. Včasih pa ga je napadla skušnjava, da bi prekršil zakon, ki si ga je postavil sam. Tedaj je pokleknil pred svojo jekleno blagajno in ji je začel pripovedovati, zakaj potrebuje od. nje toliko in toliko izredne doklade. šele po tem nagovoru, ki ga ogovorjenka seveda ni zavrnila z »Ne!«, si je izposodil vsoto iz svoje lastne blagajne. A s tem stvar še ni bila opravljena. Prizor s pokle-kom pred blagajno se je končal vedno s tem, da si je marki snel velik diamant s prsta in ga položil v jekleni predal. Vzel ga je potem šele tedaj, ko je »posojilo« iz svoje lastne blagajne poplačal s prihranki do zadnje stotinke. . .
Povejmo še kakšno o njem.
Kakor Molierov skopuh je imel tudi gospod crAli-jre služabnika in ta služabnik mu je celo dobro služil. Nekoč mu je marki podaril star klobuk, ki ea sam ni mogel več rabiti. Lahko si mislimo, kakšen je bil ta klobuk na pogled. Nekoliko dni pozneje pa je bogataš zagledal na glavi svojega sluge klobuk, ki je bil videti še prav dobro ohranjen. »Odkod imaš klobuk?« ga je vprašal nezaupno. Izkazalo se je, da je
bil sluga iztaknil nekega rojaka, spretnega klobučarja, ki mu je staro klofeto obnovil za dvajset petič. »Ali je res?« se nI mogel načuditi marki. Potem je vzel možu klobuk z glave, si ga sam nataknil in dejal: »Ta klobuk je predober zate, zmotil sem se, ko sem ti ga dal. Tu imaš dvajset petič. Klobuk vzamem nazaj in ga obdržim zase.«
Med vsemi ljudmi na svetu je marki seveda najmanj ljubil tiste, ki so prihajali k njemu, da bi ga navrtali za kakšno posojilo. Nalašč zavoljo takšnih ljudi si je omislil debelo knjigo, v katero je točno vknjižil vsako vsotico. za katero so ga kdaj prosili. Imel je satansko veselje nad tem. da je dajal vsakemu novemu prosilcu po mnogih drugih ceremonijah te številke seštevati in ko jih je seštel ter naštel milijonski znesek, mu je marki dejal: »Vidite, po vsaki novi vkniižbi seStejem vsote, ki so si jih hoteli kdaj od mene Izposoditi, in tedaj ugotavljam vedno na novo in z zadovoljstvom, da bi bil danes berač, če bi vsakemu človeku, ki je stopil s tako prošnjo do mene. to prošnjo tudi ugodil. Kajti — tega vam prav za orav niti ne bi potreboval omeniti — večina prosilcev ni ime-
la niti možnosti niti namena, da bi ml posojilo vrnila!«
Včasih pa si navzlic temu strafinemu
knjiženju ni mogel pomagati, da bi temu ali onemu izmed svojih najstarejših prijateljev ne posodil nekaj denarja. Nekoč ga je takšen prijatelj, ki mu prošnje ni mogel odbiti, prosil za 3000 frankov. »Dragi prijatelj,« je odgovoril marki, »3000 frankov, to ne bo šlo, a takoj ti bom pomagal do dobička 1500 frankov in do isto tolikšnega tudi sebi.« Ko ga je oni začudeno gledal, je nadaljeval: »Stvar je preprosta: tu je 1500 frankov, vtakni jih v žep.« A ko je prijatelj denar spravil in še vedno ni kazal, da ga razume, je marki zaključil: »Teh 1500 frankov, ki so sedaj v tvojem žepu in ki jih ne boš nikoli vrnil, so tvoj dobiček. Ostalih 1500 frankov, ki sem ti jih odklonil, pa so moj dobiček!«
Tako bi lahko povedali še marsikatero, ki je ohranila spomin na tega kralja vseh skopuhov ln čudakov. Umrl je, kakor rečeno 1847., in lahko bi rekli, da je do svoje prave slave prišel šele s to smrtjo oziroma po njej. Zapustil je namreč nič manj nego 30 oporok, ki so napravile velikansko zmedo med njegovimi dediči, liudem pa so priredile mnogo zabave. Zgodba o teh oporokah pa je malo daljša in si jo prihranimo za drugo priliko.
In un campo d'aviazione italiano delTEgeo — Na ifanfair skem letališču v Egejskesn morju
Višek naivnosti
Malo neverjetno, toda resnično zgodbico sporočajo iz Bordeauxa. Njena »junakinja« je bila preprosta kmetska žilica iz Negrondesa v Dordogni. Zenica se je odpravila iz svoje vasi z dvema do /rha naloženima košema živilskih dobrot ir. se odpeljala z vlakom v Perigueux Ko jp dospela v mestece, je stopila koj pred postajo do službujočega stražnika m ga vprašala, kje je »črni trg«. Precej presenečen od tega nepričakovanega vprašanja, se ji je policist ponudil, da jo spremi tja ln tako je prispela kmetica s svojimi kokošmi. jajci in maslom na policijs.tf ko-misariat
Komisar Jo je takoj zaslišal ln ženska mu je povedala, ne da bi se zavedala, kaj govori, da so ji v njeni vasi pripoved j/ali o »črnem trgu« v Ferigueuxu, kj*r se dado vse dobrote prodajati po višjih cenah, nego so jih določili oblasti. »In tako sem prišla z najboljšim, kar sem zmog.a,« je zaključila svoje pripovedovanje. Ko 9e je komisar prepričal, da ima opravka la z naivno žrtvijo slabe šale, je razsodil, da mora plačati samo predpisano tr >ša-rino, nato jo je v spremstvu stražnika poslal prodar blago. Seveda ga je morala prodati po določenih cenah.
Ljubezniva postrv
Neki ribič iz vasi Montrionda v Švici je ujel nenavadno postrv, ki se že na zunaj, po široki, rdeči progi, ki ji gre čez hrbet, razlikuje od svojih vrstnic, še bolj pa po svojem značaju. Medtem ko so postrvi v splošnem zelo plašne, se je ta v akvariju popolnoma udomačila in se vede kakor kakšen psiček. Fifi, kakor so jo imenovali, razliku e svojega gospodarja, ribiča, prav dobro od ostalih družinskih članov. Če jo pokliče, se mu takoj približa, sprejema hrano iz njegovih rok in mu tudi dovoljuje, da jo vzame v roko ter poboža. Poskus, ki so ga napravili prel kratkim, je dokazal, da se je v resnici navezala na svojega gospodarja. Nekaj časa se ji ni približal, a ves ta čas je odklanjala vsako hrano, postavila se je z gobčkom proti stekleni steni akvarija, kjer se ji je ribič po navadi približal, in se ni umaknila od tam. Zaman so jo drugi rodbinski člani skušali nakrmiti, dokler se ni končno pojavil on sam.
ASrSca Settentrionale — Severna Afrika


s
Durante un'azione di una postazione italiana dl artiglieria di grosso kalibro — Italijansko težko topništvo v delovanju
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Ko je spal gospod Petršiljček prvo noč v novem letovišču, so ga iz najboljšega spanja zbudili klici nekega meža na cesti: »Ogenj! Ogenj!«
»Lepe manire imajo tukaj!« je zagodr-njal gospod Petršiljček, odprl okno in vrgel škatlico žveplenk na cesto.
Zaljubljeni davčni uradnik je govoril o svoji ljubezni, govoril je o zakonu. Dekle je molčalo. Molčalo mu je predolgo.
iše vedno pogrešam vašega priznanja, gospodična Olga,^ je dejal, »če ga ne vložite v teku 14 minut, pristopim k prisilni ocenitvi!«
Mladi dekleti sta. se razgovarjali o svojih fantih.
Rudrlf m', je dejal, da sem najlepše dekle na svetu!«
»To je tvoj Rudolf povedal lansko leto tudi meni!«
»Mogoče. Takrat mene pač še ni poznal.«
Sloviti pisatelj je dokončal svoj roman, stekel je v prešernem razpoloženju skozi stanovanje: »Hura! Zaključeno! Konec!«
Stara, zvesta Micika mu je pclr.mala: »Da, da, gospod doktor, to je krasen občutek! Po velikem pranju se meni tudi tako dogaja!«
*
Petrček je bil na obisku pri sorodnikih na deželi, pa je prisostvoval molži. Nu,« mu je dejal molžar, najrajši bi ga sedaj kar pil, kaj ne?«
»Rajši ne,« je dejal Petrček in se namrdnil. Pri nas v mestu ga dobivamo lz lepe, čiste prodajalne, ne pa iz takšne stare, umazane krave!«
»Striček, zahvaljujem se ti za 'žepni nož.«
»Ah, otrok, to je bila le malenkost.«
»To sem dejal tudi jaz, a mama mi je rekla, da se naj vse eno zahvalim.«
UPRAVIČENO VPRAŠANJE
—-Koliko si pa star, deček? vpraSa prijazen star gospod.
—	Pet let!
—	Pet let? In niti toliko velik nisi kakor moj dežnik!
Malček začudeno:
—	Koliko pa je vaš dežnik star?
-i	->< v; y , vji *
Piloti dl aerosiluranti in partenza per una missione dl guerra, studiano la rotta — Piloti torpednih bombnikov proučujejo pred vojnim poletom progo
Ptice kompostirajo
O vprašanju, da-li so ptice muzikaine, so ptičjeslovci in prijatelji ptic že cesto razpravljali. Vemo, da se oglaša ščinkavec dan za dnem z isto pesmijo, po kateri ga lahko vsakdo spozna. So pa druge ptice, ki posnamejo razen svojih določenih pi.-Mni tudi glasove svoje okolice, kakor višnjeve taščice, srakoperi. škorci in kosi. Kaj zmorejo papige v tem področju, je do^lj znano. Ptice pa, ki so sposobne podijiti glasove svoje okolice, morajo imeti <-se-kako dobro razvit sluh in tudi posluh, to se pravi, da morajo biti sposobne mijzi-kalno predelovati v svojih možganih to, kar so slišale.
Da bi razčistili to vprašanje, so v fiziološkem zavodu dunajskega vseučilišča izvršili celo vrsto poskusov, o katerih je nedavno tega poročal prof. dr Knecht. V svojem poročilu pravi, da nima nobeno drugo bitje, niti človek za modulaclje 'ako sposobnega glasu in toliko nadarjenosti za prave kompozicije kakor ptice. Kos more n. pr. svoje t tive spreminjati, ; re-obrač2ti, podaljševati, krajšati, poudarjati. spreminjati v t-mpu in zvočni barvi, uvrščati vanje presledke in posnemati ter bolje podajati motive kakršne so uporabljali n. pr. največji človtfki skladatelji, kakor Mozart in Beethoven. Kos zna skratka v resnici komponirati.
Da razpolagajo ptice in tudi kakSne druge živsli s pravim glasbenim čutoin, .je dognano. Nekemu kosu so pri dunajskih poskusih predvajali skladbe v a-duru in d-duru, ki so ga spravljale v neko posebno razburjenost in ga pripravile do tega, da je odgovajal nanje z istim ritmom, tempom in melodičnim značajem, a vendar samostojno. Liščki in kanarčki so bili pied skladbami v Istih tonskih načinih pasivni, nasprotno pa so jih skladbe v e-duru 5n g-duru takoj podžigale do petja. Pri tem so anatomske raziskave ugotovile, da je ptičje uho zgrajeno dosti enostavneje nego človeško uho.
Enako kakor pri ljudeh imamo seveda tudi pri pticah Individue z dobrim in s slabim posluhom, z dobrim in s slabim spominom. Pri poskusih so imeli opravka s pticami, ki so znale dobro razlik 3vati kvarto, terco, sekundo, a celo četrtinske, osminske in še manjše zvočne intervale.
Ker je bil s tem podan dokaz, da obdrž« ptice neki zvok dalj časa v spominu, je jasno, da razpolagajo z »absolutnim posluhom«, to je z darom, ki večini ljudi danes manjka. Iz tega bi bilo domnevati, da je absolutni tonski občutek nekaj prvotnega, kar je pa človek s svojim pretežno duševnim razvojem izgubil.
Z nadaljnjimi poskusi so ugotovili, da imajo ptice tudi sposobnost za transporl-ranje. Tako so naučili škorce in sive papige skladbo, ki so jo živali ponavljale čisto poljubno v višji ali nižji zvočni legi
ANE
T A
Sloviti francoski traged Talrna je redel ob nekem jezeru v Bretonski in lovil ribe. Nenadno je stopil iz grmovja čuvar posta-ce in ga nahrulil: »S kakšno pravico lovite tu ribe?«
Talma je pogledal motilca z uničujočim pogledom od glave do pet in dejal s pa-tetskim glasom: »S pravico vzvišenega genialnega duha nad vsakdanjo nizkotno kreaturo!«
Čuvaj se je skoraj sesedel, nato je odgovoril vljudno: »Potem pa oprostite mojemu vprašanju: s a;' človek na zadnje res ne more poznati vseh novih zakonov!«
Štirikrat sta se poročila
Te dn- se je v Budimpešti v četrtič poročil z isto ženo neki mizar. Po prvi poroki sta se začela kmalu prepirati, prišla sta Jo prepričanja, da se njiju značaja ne zlagata tn sta se ločila. Kmalu potem se je jima vrnila stara ljubezen ra poročila sta se v drugič. Ni trajalo <j'jlgo, da sta se znova sprla in ločila. Prttem sta se še enkrat poročila in ponovno ločila. Sedaj sta izjavila, da bo Pjiju četrt zakon prvi, ki mu ne bo sledi'a ločitev.
ZA NEDELJO DVE


»Torej, koliko tehtam jaz?c
»Ne. ne boj se, oče naju tu ne more videti:«
B- Sabatini:
38
DOTA IN SRCE
Roman
»Da ni sebičen!« je vzkliknil. »Mislite, da si zato kopiči bogastva in preži za nas na bogate dediščine, ker nam hoče dobro? Ne, ne, stric si skuša zagotoviti našo zaslombo in z njo vred za-slombo plemenitih rodbin, s katerimi sklepa sorodstvene zveze. Plemstvo mu nasprotuje, zato si hoče pridobiti med plemiči nekaj ljudi, da bi se laže uprl nevihti, ki s svojim bistrim očesom že davno vidi mene prve temne oblake. Kaj pomenijo zanj moja čuvstva in moja nagnjenja, kaj moja ljubezen? To so nevažne stvari, ki jih ni škoda žrtvovati, samo da mu lahko služim v tistem trenutku, ko bo imel od tega največjo korist. In pravite, da ni sebičnež! Ko bi ne bil. bi šel k njemu in bi mu rekel: .Ljubim Genovefo de Ca-naples. Povišajte me v vojvodo, kakor bi storili, če bi se poročil z njeno sestro, in vitez de Cana-ples se ne bo upiral najini zvezi.' Kaj mislite, kaj bi mi odgovoril?«
»Lahko si mislim « sem Dočasi odvrnil »Kakor §i tudi lahko mislim ksi noreče ko zve. da »te ie pregrešili zocer niegovo volio«
»Drugega ne more. kakor da me zaDodl z dvora ali. če mu to ne bi zadostovalo kvečiemu iz vse Francije.«
»In kai bo potem z vami in z vašo soprogo?«
»Kaj bo z nama?« je vzkliknil in glas mu je malone jezno zadrhtel. »Mislite, da sem berač, ki ne bi mogel živeti brez stričeve podpore? Imam posestvo nedaleč od Palerma; čeprav ne pomeni bogastva, nama bo vendar zadostovalo za zložno in dostojno življenje. Genovefa, ki sem že govoril z njo, je s tem zadovoljna.«
Pogledal sem mu v zardeli obraz in se zasmejal.
»Bogme,« sem rekel, »če sta vidva že odločena, je res vsaka beseda odveč.«
Nekaj trenutkov je bilo videti, kakor bi premišljeval, nato ie rekel:
»Sklenila sva, da se poročiva po iutrišnjem, pri župniku v St. Innocentu.«
»Hudimana,« sem tiho odvrnil, »vidim, da ste mož naglega dejanja. Ali Ivona že ve?«
»Nikomur se še nisva upala povedati,« je odgovoril in čez trenutek obotavljaie se dodal: »Za vas vem. da naju ne boste izdali.«
»Menda me nimate za tako podlega, da bi v tem oziru dvomili o meni? Ne bojte se, Andrej, niti besedice ne zinem. Sicer pa jutri ali najkasneje po jutrišnjem zapustim Canaples.«
»Menda se ne mislite vrniti k .Francoski liliji'?«
»Ne moia Dot gre dalje. V Pariz se odpravljam.«
»V Pariz?«
»V Pariz da te predam gospodu de Montrčsorlu. ki mi 1e pred Detimi tedni dovolil Iti v Reaux.«
»A to ie blaznost Gaston.« ie odločno delal
»Vsaka čednost ie blaznost ne tem ookvarjenem
svetu DOTdpm oa ie Po eni strani sem zadovonen da so se vaše stvari tako razvile, kajti ko se razve.
da ste se poročili z Genovefo de Canaples in pustili dedično svobodno, bodo vaši sovražniki odnehali in vi me ne boste več potrebovali. Morda si s tem nakopljete nove sovražnike: a v vaših na-sprotstvih s temi va^j ne bi mogel koristiti, čeprav bi ostal pri vas.« .
Andrej ie pJiolknil in jel metati kamenčke v vodo ter op£.č'ovati brizge, ki so jih dvigali na njeni gladini.
vSte gospodični že povedali?«
»Ne še. /Drevi ji povem. Vi, Andrej, pa bi storili prav. če fci ji zaupali svojo namero, da se poročite. Prepričali sem, da vam bo dobra prijateljica.«
»■Kakšne razloge nai ji navedem, da opravičim najino skrivanje?« je vprašal. Nehote sem se namuznil., videč, kako ie bil v sebičnosti, s katero nas nav daia ljubezen, hitro pozabil moie težave in kako nSu ie misel na bližpio Doroko izbrisala vsako misel name in na usodo, ki me čaka
»Kaj bi z razlogi!« sem odvrnil »Genovefa naj ii Doye kai sta sklenila storiti, in če io bo treba pregovarjati, recite Genovefi. nai pošlie gospodično k meni. V tej stvari se z vsem srcem postavljam na vašo stran. Andrei- sai bo tako zadnja usluea. ki vam jo morem storiti.«
»Pst! Vitez prihaja. Drevi bo zvedela vse.«
. XVI
Žensko samoljubje
/
'Čeprav sem bil docela iznrevidel. da ie mola Urjbezen do Ivone mrtvorojen otrok, to ie. nekai. km obstoii v resnici samo v moiem srcu. me ie
misel, da ne bo postala Andrejeva žena, vendar navdajala z nekakšnim nizkim veseljem. Odkar sem bil zapopadel. da ženska, ki je bila v mojih cčeh nepodobna vsem drugim zastopnicam nežnega spola, ne more biti družica siromaku; kakršen je Gaston de Luynes. sem tudi podzavestno želel, da je ne bi imel nihče drug. Prej ali slej ie sicer neogibno moral priti srečnež, ki jo osvoji in vzame za ženo; vendar sem se tolažil s tem. da mi bo gospod kardinal dotlej že davno odmeril moi košček pravice — se pravi, vrvi — in mi po tem takem ne bo treba škrtati od ljubosumja.
Ko se je tisti večer vitez de Canaples odpravil v svoj vinograd, ki ie bil — mimo njega samega — starčevemu srcu najdražje na svetu, in ko sta Genovefa in Andrej v rožniaku prisegala drug drugemu večno ljubezen, sem pograbil priložnost, da se poslovim od Ivone.
Slonela sva na ograji terase in cči so nama uha-iale proti reki in njenim gozdnatim bregovom, v pokrajino, ki ie bila zdaj tak >to živa in krasna, kakor je bila mrtva in siva. ko sem pred dvema mesecema prvič zagledal canapleški grad.
Komaj sem bil izrekel prve besede, se ie Ivona mahoma obrnila k meni in zazdelo ie ml je — na, Mi ni bilo mogoče — da ii 1e glas nekam čudno zadrhtel ko ie vzkliknila: »Kai. gospod, zapuščat« n«i s?«
»Jutri poprosim vaieea gosooda očeta rs doro-
J lienie. da ostavim ta erad.« i »A zakaj, gospod? Mar niste srečni pri nas?«
»
ŠPORT
Smuka je dobra.
• •
Prva nedelja, ki obeta nekaj veselja v beli naravi
Nič pravega ni letos z belo mano in smučarskim športom, kajti šele zadnje dni se je vleglo na zemljo nekaj pedi mehkega pršiča tudi po naši pokiajini. Nizki so vsi ti griči v bližnji in daljni okolice Ljubljane in nazadnje res ni nič čudnega, če smo morali letos čakati tako dolgo, da bomo zdaj le imeli okrog sebe pravo zimsko naravo. Zda] ga imamo, sne g. pred domačim pragom in danes ie prvi dan da se lahko poskusimo po njem — tudi na smučeh
Sporeda za ta prvi dan seveda nimamo nobenega — kdo pa je mislil nan; v teh dnevih, ko so deževne megle \nsele prav nad strehami in je vlaga pobrala šc zadnje upanje, da bo sneg sploh prišel do nas — toda zdaj vidimo, da je smuka vendarle dobra in bo šlo tudi brez sporeda. V tem
znamenju moramo današnjo nedeljo čisto po pravici zabeležiti kot otvoritveni dan letošnje smučarske sezone.
Seveda to pot ne bomo imeli smučarskih do-godkov in spominov po terenih, s katerih smo v prejšnjih časih prejemali navdušena poročila, in tudi ne v obsegu kakor smo jih bili vajeni takrat, ko smo se lahko po mili volji vdajali športu v snefcu in zimi. Zdaj se bo treba za smučatijo obrniti bolj proti jugu in proti zahodu, sa? je tudi tam svet lep in je tudi tam za vsakega nekaj prostora v zimski naravi. Danes poskusimo prvič, potem pa bomo že kaj slišali tudi o prvih smučarskih dogodkih na Dolenjskem ali Nottanjskem. Za danes na velja — s smučmi na plan!
COl nima več predsednika
Prod kratkim je v Bruslju umrl zaslužni športni delavec in predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora grof Baillet-Latour
Iz Bruslja je prispela vest, da je tamkaj nenadoma umrl predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora grof Baillet-Latour. Star je bil 67 let; zadela ra {e kap.
*
Pokojni grof Baillet-Latour je prevzel predsedstvo Mednarodnega olimpijskega odbora, čigar član bil od njegove ustanovitve, leta 1925., in sicer po izvolitvi na praškem kongresu, ko se je s tega mesta umaknil baron de Coubertin, ki mu je bil pokojni predsednik celih 17 let na predsedniškem mestu na zvestješi posnemalec. Pod njegovim vodstvom so bile izvedene olimpiade v Amsterdamu, ki je bila posebno pomembna zaradi tega, ker so te takrat prvič po svetovni vojni vrnili v mednarodno športno areno Nemci, dalj-c olimpiada v Los Angelesu in slednjič še zadnja v Berlinu, ki je bila brez dvoma najimpozantnejša izmed vseh modernih olimpijskih iger. Grof Baillet-Latour je bil takrat v Berlinu in je predsedoval tudi zadnjemu kongresu CIO, na katerem je bilo sklenjeno tudi, da je bila naslednja olimpiada (ta bi bila morala biti že leta 1940) poverjena v izvedbo Japonski. Ker ja bila organizacija te svetovne športne prireditve zaradi izbruha sovražno ti med Japonsko in Kitajsko na Daljnem vzhodu neizvedljiva, je pokojni belgijski predsednik zastavil ves svoj vpliv, da bi ne trpelo nadaljevanje olimpijskega tekmovanja in res so bile nato one olimpijske igre še
zadrri hip odrejene v finsko prestolnico. Oboroženi zapletljaji na visokem severu so potem onemogočili tudi organiziranje tega športnega slavja v Helsinkih
Grof Baillet-Latour, ki ga je Belgija prištevala med svoje najvidnejše javne delavce, je ostal v Bruslju tudi med nemško zasedbo, medtem ko je nekaj ilanov njegove rodbine odšlo v Anglijo. Kakor znano, se ;e njegovemu sinu lani primeri* la nezgoda med poletom z letalom iz New Yorka v London, ki ga je stala življenje. Brez dvoma je ta udarec močno vplival na tega čutečega moža in prav gotovo je deloma tudi pospešil njegov tako nenadni konec.
Pokojni grof je bil zvest olimpijski ideji in je globoko verjel v olimpijsko besedo ter je bil po svojem športnem duhu prav gotovo zelo blizu sedanjemu duhu v avtoritarnih državah. Kljub temu se je v zadnjem času precej umaknil iz javnega delovanja ln prepustil skoraj vse pred32d-stvene posle švedskemu podpredsedniku Hedstromu, ki pa pri mnogih članih odbora ni užival nedeljenega zaupanja paradi svojega političnega naziranja.
Smrt grofa Baillet-Latourja pomeni za Mednarodni olimpijski odbor in za ves mednarodni šport veliko izgubo in gotovo bo n egova smrt globoko odjeknila v vsem športnem svetu. V počastitev njegovih zaslug za nemški šport sta se svečanega pogreba v Bruslju udeležila tudi dva najvplivnejša funkcionarja nemškega športa, in sicer dr. Diem in v. Halt.
Nekaj drobiža
Kdo je bil lani najbolj uspešen v nogometu?
Kakor v prvem vojnem letu se lahko tudi v drugem letu vojne ponaša nemška nogometna reprezentanca, da je v 1. 1941. odigrala največ meddržavnih tekem, pri tem pa je bila lani sploh najuspešnejša država v evropskem nogometu. Nemčija je odigrala vsega 9 tekem in je zmagala v sedmih, med njimi tudi proti Hrvatski s 5:1, potem pa remizirala z Dansko 1:1 ter izgubila dvakrat, in sicer proti švic: in švedski z 1:2 o'.nosno 2:4. Najboljši pre-
g!ed lanskih	mednarodnih			tekem v Evropi		
daje naslednja tac		■ela:				
Nemčija	9	6	1	2	34:11	13
Danska	3	1	2	—	8:4	4
Švica	4	2	—	2	9:10	4
špan.ja	2	X	1	—	7:3	3
Švedska	3	1	1	1	7:6	3
Hrvatska	3	1	1	1	7:8	3
Madžarska	3	1	1	1	3:9	3
Rumunija	2	1	—	1	4:6	2
Jugoslavija	1	—	1	—	1:1	1
Portugalska	2	—	1	1	3:7	1
Slovaška	4	—	1	3	5:13	1
Francija	1	—	—	1	3:4	0
Finska	1	—	—	1	0;6	0
Iz Tokia poroča »Agencija •entral-Eu-
ropa«, da se bo na Japonskem športne življenje ne glede na vojno razvijalo tudi
v bodoče čisto normalno. Športno delovanje
J zaradi nedavnega vstopa Japonske v vojno
I ni ioživelo nobenega zastoja in že prvo nedeljo po napovedi vojne je bilo povsod mnogo športnih tekmovanj in tudi kolesarskih dirk, natančno tako, kakor so bile določene po sporedu. Tudi državna prvenstvena tekmovanja v smučanju bodo izveden^., kakor je b-lo odrejeno, v dnevih od 6. d« 8. februarja v polnem obsegu.
Na prvem smučarskem prvenstvu Neza-visne države Hrvatske v štafetah na 4X10 km, ki je bilo zainjo neueljo na Sljemenu in o katerem smo prve podatke zabeležili že v včerajšnji številki, je startalo od prijavljenih 8 štafet samo 7, in sicer n so prišli pravočasno na start Delničarji. Tekmovalno vodstvo v rokah inž. Valentekov.ča je te odlične smučarje pozneje le izpustilo na progo in pokazalo se je, da so dosegli kljub temu, da so smučali daleč za drugimi sami zase, najboljši čas in bi bili v konkurenci prav gotovo zmagali. Zanimivo je, da so bili v tej štafeti zastopani trije član iz družine Majnaričev, ki že dolga leta prednjačijo med hrvatskimi smučarji. Med njimi je M ho dosegel najboljši čas mej vsemi plasiranimi in nepiasiranimi posameznik:, saj je za progo 10 km potreboval samo 49:22, dočim so celo tekači zmagovite štafete smučali vsi precej nad 50 mjiut.
Dunajska nogometna enajstoriea, ki nastopa pod znamko »Luftvvaffenelf«, je gostovala v Sofiji in je zmagala tamkaj nad moštvom železničar skega športnega kluba s 7:2 (2:0).
Registracija koles
Ljubljana. 10. januarja Urad za registracijo biciklov obvešča, da bo registracija bicikiov za 1. 1942 za mestno področje v Ljubljani letos v Beethovnovi ulici 7 po evidenčnih številkah biciklov v naslednjem vrstnem redu:
Dne 12. januarja številke 1 do 1000, 13. jan štev 1001 do 2000. 14. jan. 2001 do 3000 15 jan. 3001 do 4000. 16. jan. 4001 do 4500 17 jan. 4501 do 5000. 19. Jan. 5001 do 5500 20 jan. 5501 do 6000. 21. jan. 6001 do 6500, 22. jan. 6501 do 7000. 23. jan. 7001 do 7500, 24. jan 7501 do 8000. 26 jan. 8001 do 8500 27. jan 9501 do 9000, 28 jan 9001 do 9500. 29. jan. 9501 do 10 000 30 jan 10 001 do 10.500, 31. jan 10 501 do 11.000 3. februarja 11.001 ao
11.500	4 febr. 11.501 do 12 000, 5. febr
12	001 do 12 500 6 febr 12.501 do 13 000. 7 febr 13 001 do 13 500. 9 febr 13.501 do 14 000. 10 febr 14.001 do 14 500, 11. febr.
14.501	do 15 000. 12 febr 15 001 do 15 500,
13	febr 15 501 do 16 000 14. febr. 16.001 do 16 500 16 febr 16.501 do 17.000. 17 febr 17 001 do 17 500. 18 17.501 do 18.000,
19	febr 18 001 do 18 500. 20. febr. 18501 do 19000 21 febr 19 001 do 19500 23 febr 19 501 do 20 000 24 febr 187 001 do 187 500 25 febr. 187.501 do 188.000. 26 febr 188 001 do 188 500. 27 febr. 188 501 do 189 000 28 febr 189 001 do 189 500 2 marca 189 501 do 190 000. 3 mar 190 001 do 190 500. 4 mar 190 501 do 191000 5 mar 191001 do 191 500 6 mar 191.501 do 192 000 7 mar 192 001 do 192 500 9 mar 192 500 do 193 000 10 193 001 dc 193 500 11 mar 193 501 do 194 000 12 mar 194 001 do 194.500 13. mar 194 501 do 195 000 14 mar 230 001 dc 230 500 16 mar 230 501 do 231 000 17 mar 231 001 do 231 500 18 mar 231 901 dc 232.000
20	mar 232 001 do *00 21 232 501 dc 233 000 23 m*r 233 001 (To 233 500 24 mar 233 501 do 234 000 26 mar 234 001 do 234.500, 27. marca 234.501 do 235.000.
Predpisani formularji za prijavo bicikla se dobe prav tako v Beethovnovi ulici i in stane komad 40 cent. Kolekovina za prijavo znaša 2 lire. davščina za zgradnj;. m vzdrževanjekolesarskih poti pa 4 lire za vsak bicikel, odnosno 6 lir za vsak trici-kelj.
Lastniki se pozivajo, da prijavijo svoje bicikle pravočasno. Po 28. marcu bodo morali zamudniki plačan poleg zgoraj navedenih pristojbin še za vsak bicikel zamudno kazensko takso 15 lir.
Dvofni obraz
Življenje gospod.čne Lavre je bilo do petdesetega leta več ko žalostno. Ko je še tako mlada, da ni mogla razumeti uiarca žalostne usode, osirotela, jo je vzela k seb skopa sorodnica, ki ni bila zmožna, da bi ji naredila kaj hudega, pa tudi kaj dobrega ne. Po mračnem nedokončanem šolanju je v osemnajstem letu stopila v službo v klavrni pisarni. Tu se ni odlikovala z n kako posebno lastnostjo. Prihajala je o pravem času. Točno je opravljala svojo nalogo, zvečer pa se je vračala v stanovanje, ki ga je podedovala po sorodnici. S petindvajsetimi leti je bila vi leti stara petintrideset let. Ko je teh petintrideset žalostnih let brez ljubimkanja res prešlo, se je ustalila. Od tega trenutka se je zanimala vse bolj za življenje drugih.
Do tedaj sta jo prevevali mrzlo samo-ljubje in brezupno dolgočasje tako pri njenem opravilu kakor pri njenih relkih zabavah. Naenkrat se ji je zdelo nepravično, da se njene tovarišice, ki prav toliko delajo ko ona, lahko vesele, česar sama nI bila zmožna. Večeri, ki jih je ena preplesala. ljubimkanja, ki Jih je zapaz la pri drugi, aport, a katerim ae ja razveseljevala tretja, so bili njej trn v peti. Namesto, da se v vse te zadeve ne bi vtikala, Je polagoma pričela motiti njih nedolžno veselje. V resnici ni niti sama dobro vedela, fcako je začela. Prvo anonimno pismo je napisala kar
tja v en dan, brez kake posebne hcdoblja. Sama je bila presenečena nad nesrečo, ki jo je povzročila, ko Je videla mlado zaljub-ljenko, ki je z rdečimi očmi prišla v urad in pripovedovala o razdrti zaroki. Da, ravno v trenutku, ko je našla fanta, o katerem je sanjala, mu je nekdo sporočil, da ni poštena. In je šel-
»Kako lahko je to,« Je sanjaje premišljevala Lavra. »Ena beseda zadostuje!«
Pozneje je povzročila Se druge nezgode. Ni hitela. Dobro je izbirala. Bila je zelo previdna in spretna. Neizživeto zunanje življenje je podesetorilo vse njene podtalne zmožnosti. Bilanca njenega Jelovanja Je kazala kaj kmalu dve ločitvi zakona, premestitev nekega uradnika, samomor, ki se je sicer ponesrečil in nepomirljivo sovraštvo med dvema bratoma. Senca njene skromne postave in njenega obraza, zaključenega z ošiljen-m nosom, je visela na vseh teh žaloigrah.
Tedaj je prišlo do nepričakovanega dogodka. Zaradi majhne, nepričakovane ded-ščine je morala Lavra oapotovati v veliko mesto. Odšla je ob pravem času, kajti v malem mestecu so že pričeli, sumiti, da ima čarovn-ški vpliv. Zapustila Je torej svoje stanovanje, svoj urad, svoje tovar.še, iz katerih si ni nikdar znala napraviti prijateljev, sosede, s katerimi ni nikoli imela n> kakih olnosov, in je postala rentnica na podlagi skromne glavnice. Dve dejstvi je opazila na isti mah: n-čevo razširjenje življenjskih pogojev in neštevilne možnosti zlobe, ki jih nudi veliko mesto. Kar odpo-četka je imela telefon. Telefon! Kakšno orožje! Kakšne možnosti!
Jasno je, da dejstvo, da ne bo vedela za svoje zmage, ni b-lo baš razveseljivo za njen priljubljeni šport, toda ni mogoče imeti vsega naenkrat, kajne? Spustiia se je v obširno podjetje, rušenja, spustila se Je vanj, toda že na začetku je doživela neuspeh.
Ko je kar na slepo srečo poiskala v telefonskem imeniku ime in štev-lko nekega gospoda Celestina in si ga je predstavljala kot bogatega, konservaLvnega, tradicije spoštujočega meščana, mu je nekega lepega jutra telefonirala, ne da bi izpremenda svoj glas:
»Gospod, vaša žena vsa vara.«
Prijazen glas ji je o .govoril: »Oh, gospodična, gotovo se motite. Nisem oženjen!«
Ves dan se je Lavra togotila. Potem je kLcala drugo številko na svojem telefonu. Bila je to številka gospodične Flore, operne pevke.
»Gospodična,« Ji je sporočila, »vaš prijatelj vas vleče za nos.«
»Kaj res?« je vzkiinnla nora. »Odlično, kakor nalašč! Tako se bom vsaj lahko poročila z drugim.«
Gospodična Lavra je obstala z odprtimi usti. šele po celem dnevu turobnega premišljevanja je dobila iznova pogum. In drugi dan zjutraj je telefonirala neki goepe Regratovi, katere mož je razpolagal z drugim telefonom v svoj.h uradih.
»AJi veste, kaj dela vaš mož med svojim službenim časom?«
»Kako J a ne,« je odvrnila gospa, »nadleguje svojo tipkar.co, jaz pa imam ta čas mir pred njim. In to je vse, kakor si želim, stara goflja,« je še dodala imenovana gospa Regratova.
Tri dni je Lavra besnela, potem je poskus la zadnjič in je napela vsa sile. Lotila se je vdove gospe Taponove in ji Je rekla, da ima samo zato toliko snubcev, ker ima denar.
»Kaj te to briga,« je odvrnila vdova Ta-ponova, ki ni kazala, da bi pr padala cvetu gospode. »Zaradi Jenai ja: Tapon me je zapustil brez ficka. Samo ker sem lepo dekle, se bom vendar spet poročila in moj bodoči drug je tisti, ki ima denar. To te draži, kajne, grdoba!«
»Nikoli več,« je ječala Lavra. »Nikoli več! Oh kakšno mesto! Toda, kaj bo vendar iz mene, če bom čisto sama in brez zabave?«
Gotovo bi se b:la povrnila v svoje mestece, toda tam je bila v nevarnosti. Z druge strani pa jo je tesnoba privedla na misel, da bi lahko živela brez tistega, kar Ji je najbolj ugajalo, brez drezan„a v življenje bližnjega. Ah, ziaj je dobro videla, kaj Je iskala. To je bilo motenje ž.vljenj, ki so bila lepša in bujnejša od njenega, to je bil stik z ljudmi, kajti vedno se je baia, da ne bi bila sama. Toda zakaj bi zastrupljala ljudi, ki se nočejo zastrupiti. In spet je v teku dn. ponavljala: »Kaj bo iz mene?«
Potem se je naekrat v njej nekaj sprožilo, kakor se sproži dolgo zarjavela vzmet. Skoraj mehanično je prijela za telefon. Na hitro je pogledala v imenik in p-klicala nekega gospoda Plavca. Utrujen gias je odgovoril:
»Halo! Da! Kaj Je?«
In gospodična Lavra je dejala; »Prijateljica. Ne obupajte! Ta kriza ne more več trajati. Pogum!«
»Oh, kdo ste vi? Kako ste dobri! Kdo ste?«
To i a že je obesila slušalko, čutila je, da je pobledela in da se ji je vrtelo p.ed očmi.
Uro pozneje je bila spet pri telefonu. Poklicala je neko gospodično Kristino.
»Kdo je tam?« je vprašal pritajen glas gospod čne Kristine.
»Prijateljica,« je rekla Lavra, »prijateljica, ki vam pravi, da bodite potrpežljivi, da nikar ne obupajte. Vrnil se bo.«
»Oh, če bi bilo res.« je zavpila Kr stina. »Oh, moj Bog, vi verjamete?«
»Videli boste!«
»Toda kdo ste vendar vi?« »Prijateljica!«
Prijateljica, nič več. Ta prijateljica je dan za dnem javljala osamelim ženskam, da bol o našle svoj dom; vdovcem, da bodo znova pričeli srečno živeti; zapuščenim materam, da se bodo pomožile; mladim ljudem brez bodočnosti, da bodo prišli do položaja. Zdaj se je prepojena z novo vlogo vedno prej informirala, da bi bolj določno delovala, da ne bi pustila pasti na stran rolo-vitne zemlje nebeško zrnje upanja. Videli so jo, kako je stopieala po svoji četrti, se razgovarjala z ljudmi, ki so žalostno sanjarili po klopeh mostnih parkov, vodila je domov otroke, ki so se zgub il in povpraševala služabništvo. Slednj č je vsako jutro pristopila k telefonu ln zahtevala zaporedoma deset zvez. In deset bolečin, deset vznemirjenosti, dsset stisk (o, v tem pogledu smo pač gotovi, da s« ne motimo mnogo) J« olajftala s svojimi iara* prijateljstva.
»Toda kaj vendar dala,« j» rprmJaJ nekega dne nekdo, ki J« stanoval ▼ njeni hiil, sosedo z istega stopnišča.
In ta je pokazala drobno, čedno postavi-
eo, ki se Je Izgubljala ▼ močno obljudeni ulici. Prijeten izraz, črna obleka in telefon, ki je vedno pel, niso seveda zbujali nika-kega suma. Odgovorila Je torej:
»To je gospa, ki ima urad za dobrodelnost.«	G. B.
Sirup povečal število porodov
V prizadevanju, da bi se poviSalo Število porodov v Franciji, so slučajno ugotovili, da ima Francija dve občini, kjer se ne morejo pritoževaL, da bi se rodilo premalo otrok. To sta občini Sv. Amand de Graves in Gondeville. V teh dveh občinah Je Število porodov izredno visoko in na prvi pogled se zdi čudno, ia se morata obe občini zahvaliti za porast Števila prebivalstva sirupu proti kaSlju ln konjaku.
Neki lekarnar je odkril približno pred 50 leti sirup proti kaSlju, s katerim je zaslužil več milijonov. S tem denarjem je kupil več vinogradov in začel izdelovati sijajen konjak. Konjaka pa ni prodajal, temveč ga je spravljal v skladišča, v katerih se je staral in postajal vedno boljši. Ko je stari čudak, sprt z vso okolico, umrl. je zapustil oporoko, v kateri je določil, naj se vse njegove zaloge starega konjaka prodajo, izkupiček pa dobita imenovanj občini. Izkupiček za prodani konjak so porabili za ustanovo, iz katere dobivajo v obeh občinah žene, ki role več kot dva otroka, za vsakega mesečno 1000 frankov podpore. Zato nI čuda da žene v omenjenih dveh francoskih občinah tako rade rode otroke, saj ni treba skrbeti, kako jih bodo preživljale, ker dobivajo za nje bogato podporo.
Poroka na razmejitveni črti
Na razmejitveni črti med svobodno in zasedeno Francijo med Arboisom in Po-lignyem so doživeli tamošnji prebivalci nevsakdanji dogodek. Neki podjetnik, ki izvršuje javna dela, doma iz Ganda v Belgiji in neka gospodična iz istega mesta toda bivajoča v Visoki Savoji sta se p »ločila, ln sicer tako, da je eden stal na «il drugi pa na drugi strani razmejitvene črte. Poroko je opravil župan iz mesta Ar-bois. Novoporočenca sta se po poroki še nekaj trenutkov pogovarjala, nato sta si pa stisnila roki in se vrnila vsak v svo;ie bivališče.
Oglasi v »Jutra« imajo vedno uspeh!
Mali oglas
Kani pa, kani ?
nc»da L - .01». Uku - .60, u daianie naslov* ali ta iitro L 3.—.
Danes in vedno
zahaiajte v gostilno k Panju, Vegova ul. 10. Toči-jo se razna dobra vina, danes krvavice in razna druga tedila, zato na veselo svidenje pri Paniu.
320-18
Službo dobi
neseda > - 60. taksa - -61. ta laianjt naslova ti> o iilro l i.—.
Avtopodjetnik
kateri razpolaga s tovornim avtomobilom, dobi stalno zaposlitev. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Prevoz peska«.
_391-1
Kuharico .
perfektno. pošteno mla<§o z dobrimi spričevali iščem za stalno k 2 osebama Do bra plača Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuharica«.
501-1
Pridna mladenka
zt vsa hišna dela, dobi službo. Informaciie v Gasilski ulici 15, bufet.
598-1
Gospodinjo
sredn-ih let. za nesli ivo. varčno in zdravo, sprcimero t?koi. Ponudbe z zahtevki plače na ogl. odd. Jutra pod »Dežela«.	592-1
Služkinjo
za vsa hišni dela iščem. Prednost z dežele. Naslov v vseh pos!. Jutra. 465-1 T-
Tri čevljarske
pomočnike
za zbito in tivano delo — sprejme Sovan Janez, čevljar, Dol. Logatec 45.
508-1
Servirka
pridna, dobro izvežbana t serviraniu z znanjem nekaj italiianščine dobi mesto ▼ boljši gostilni. Prednost z dobrimi spričevali. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna servirka« 555-1
Kleparski
pomočnik
samostojen delavec, ki rarurre tudi vodovodna dela. dobi t«ko) trajno mesto — Anton Fnr-hs. Gosposvetska c. 16 LJut 'Jana.	600 1
Sluibe išče
r»eseda I - .60. taksa — .60, daiante naslov« tli u (itro I ».—
Trgovski
pomočnik
mlad, pošten, išče službo v trgovini z mešanim blagom ali kaj sličnega. Stanko Skrli. St. Rupe.t, Dolenjsko.	589-2
Gospodična
sirota brez staršev, prosi kakršnekoli namestitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno«.	297-2
NemSko
konverzacijo
in pouk nudi izobražena gospa. Konverzacija za dame v skupinah zelo poceni. Kongresni trg 15-11-495-4
Filozof
jezikoslovec instruira po zmerni ceni. Pripravlja za privatne izpite. Naslov T vseh poslovalnicah Jutra.
619-4
Brivskega
pomočnika
sprejmem kot pomoč takoi Salon Koiič Niko. Poljanska it. 1. (Peglezen)
467-1
Dekle
sprejmem k cii >ku proti hrani in stanovaniu. Naslov v vseh posl. Jutra. 474-1
Zakonski par brez otrok dobi službo
hišnika
t industrijskem podjetiu. Ponudbe z navedbo doseda-nie zaposlitve in priporočili poslati pod »Industrija« na ogl. odd. Jutra. 470-1
Dobro kuharico
izurjeno, z dobrimi spričevali sredn-e starosti takoi spreime gostilna Lisjak pri klavnici. Mesarska c. 2.
524-1
Gospodinjsko
pomočnico
pošteno, vestno in zdravo, ki zna opravljati vsa go-spodiniska dela spreimem takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.	553-1
Kmečko dekle
pridno, polteno, ki razrume pri kravah sprejmem Ponudb« pod »Dobro plačana« ma ogl odd. Jutra.	«71
Kuharfeo
hi opravlja VM hiloa dela (Scara. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena« 542-1
Starejšemu gospodu
bi ila samo za hrano in stanovanje pridna, varčna kuharica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra gospodinja«.	336-2
Mesto v pisarni
kot pomoč ali slično iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna« 489-2
Upokojenec
finančni poduradnik išče primerno zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestno delam«
510-2
Frizerka
doKra moč, išče službo.— Njlsov ▼ vseh posl. Jutra.	529-2
Dekle
»nožno vseh hišnih del želi k starejši monUl družini. Tudi za pospravljanje pisarne. Ponudbe pod »Pridno de kle< na ogl. odd. Jutra.
603 2
Italijanščino
nemščino. imncoi>iiiio ln druge predmete, poučujem i» moderno individualni metodi. Vrhovče-va 12, visoko pritličje, levo (blizu Tabora).
575 4
ji_)«oaoaoi(
Vajenci ( ke)
Ocseda L — .00. taksa - .oo. za daianie naslova ali iitro t i.—.
Brivskega
vajenca
sprejmem. Rudolf Zakov-šek, brivec, Ljubljana, Poganska 51.	425-44
Frizerska vajenka
pridna in poštena dobi me sto v Liubliam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Začetnica«	477-44
Učenko
spreimem takoi v trgovino z meš. blagom. Naslov v vseh posl. Jutra. 514-44
Frizersko vajenko
ali vaienca spreime takoj salon Zabjek, Krakovski nasip 26.	515-44
Mizarskega vajenca
spreime takoi Potočnik — Tižaška c. 56 pri Malova-iiču._522-44
Učenko
takoj sprejmem v večjo ku hinjo v Ljubljani proti polletni učni dobi, brezplačni hrani in stanovanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuh. učenka« 528-44
151etni dober risar
bi se rad izučil za umetnega slikarja. Naslov v vseh posl. Jutra. 552-44
Modistovsko
vajenko
sprejmem takoj. Stopar, Celovška c. 44. 594 44
Trgovskega vajenca
za mešano stroko s potrebno šolsko izobrazbo, krepkega, z dobro vzgojo, sprejmem takoj. Oskrba v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 617-44
Vajenca
spreimem za takoj, močnejšega. ne izpod 15 let, od poštenih staršev. Predstaviti se je osebno v slaščičarni Grablovic, Frančiškanska ulica 1. 610-44
Kleparski vajenec
močen, poštenih staršev, se sprejme. Anton Fuchs Gosposvet&ka c. 16. Ljubljana.	60144
Krojaški vajenec
se sprejme. Spendal. Kolodvorska Ul. 26. 572 44
Potniki
Beseda l —.60. taksa —.60, *a daianje naslova ali za šifro l 3.—.
Zastopnika
za Ljubljano ali celo pokrajino dobro uvedene era pri s->ecrl=tlh. l**emo ra colomjalni pred n«t. Ponudbe na O' 1. o-ldel. Jutra pod Slfro »S-i-soben«.	€02 5
INSERIRAJ V „JUTRU"!
iT' v
rtesetla I oo. taks« — .60. <* daianie naslova ali za iilro l i___
Dobra šivilja
za obleke in perilo cre 15-▼it na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna«.	494-2
Bilance
senti^J ln vpeljuje
knjigovodstvo fksrtote* no) strokovnjak. N*«k>v do ve iz prijaznosti t»'-f 5t 39-71.	578-2
Pouk
Heseda L —.JO. takta -M, '» 4atinic naslova ak u Wro l I.—.
Krojači pozor
S 1. fcbraartcm bom pričel t poučevanjem moiega
znanega kroji. Vpisati se je pri Sušnik, krojač. Sv. Petra e. 33.	498-4
Zefir peč
prodam. Mannšek, Prečna ul. 6.	435-6
Prodam
1 pisalno mizo. 1 mizo, vse iz trdega lesa v najboljšem stanju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
409-6
Otroško posteljico
skorai novo, prodam ali zamenjam za športni otroški voziček. Medvedova c. 10 lil., levo.	405-6
Kauče in otomane
vedno na zalogi po konku renčnih cenah. Novi trg 4. Tapetnik.	400-6
Prodam
moški smučarski iopič in dežni plašč. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 452-6
Pisalno mizo
veliko, i 7 predali, foteli in 2 tapeciran* stola, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4'0-6
Pri m a žima
40 kg naprodaj po 90 lir. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.	415-6
»Verk« za
veneejanko
rablien, v dobrem stanju, ugodno naprodai. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
269-6
Krznen paleto
vgodno naprodaj. — Sever, Florijanska 5.	528-6
Prodam
2 stola, nizko r« (Schublad) dobro ohra-njtao. Naslov ▼ vseh po-slav. Jutra.	461-6
Zložljivo posteljo
fbrez žimnice) ter drsalke
Električni reSo
malo rabljen ▼ Ljubljani ladi »clitve prodam. Ponudbe na ogl. odd .Juua pod »3535«_460-6
Hickory smuči
nove. 2 m, turne, ugodno prodam. Naslov v vseh posli Juua.	552-4
Pisalno mizo
in radio aparat prodam.— Ogled v ponedeljek Jugo-volna. Tyrševa 41 546-4
Boa kune belice
poceni naprodaj. Lombar, krojač. Zg. Šiška pri re-mizi.	558-4
Komatov
2 para na novo predelanih prodam. Tržaška 85— Makič, prid. desno. 559-6
Sani
Vsak voz ta*.oJ lahko spremenite v s«nI. model za zjpravljlvec«. Poceni naprodaj. Naslov: Pleiko Ivan. Ljubljana. Bazna dolin« c. XViII-30 606-6
Zložljivo posteljo
in mre-io prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
586
Foto-negative
večje število. Izvrstnih primernih za izdelavo razglednic, prodam. Ponudbe pod Foto - negativi« na oglasni oddelek to-negitlvu na ogl. odd. Jutra.	_585-6
Prodam
rove kapne in blazine Schroll. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 504-6
Nove čevlje
za smučanje (gojzerje) št. 39, prodam. Vprašati pri: Megušar, Prekmurska 1.
507-4
Prodam
lep francoski gobelin, barok trumeau, damsko ba-rek pisalno mizo in krasen podstavek za rože ter razne vaze in figure. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra._499-6
2elezen štedilnik
emajliran. 28X21, §e nerabljen, prodam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
492-6
Brivski stol
ter železno napisno tablo prodam. Salon Fanči, Kongresni trg 5.	505-6
Peč
uporabno tudi za štedilnik,
prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 629-6
Pisalno mizo
dobro ohranjeno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	627-6
Prazne zaboje
prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 561-6
Proda se
moderen športni otroški voziček. Poizve »e Jer-šan Bežigrad 14. 592«
Bakren kotel
s pečico, vsebine cca 60 litrov, prenosljiv, proda Drago KriZaJ, Medvedova 14-L	576«
Kupim
rveseda l -.60, taksa — .oO. e» daianje naslova tli ta iitro L 5.—.
Rabljene steklenice
od Jekocitrola, Efetusina in Tonovina, očiščene z za-maškom ali brez, kupuje »Čehostaklo«, Resljeva c.
451-7
Rabljeno pohištvo
vseh vrst, kavče, otomane, spalnice, kuhinje, kakor tudi posamezne komade pohištva, šivalne stroje in druge uporabne predmete stalno kupuje Nova trgovina »OGLED«, Mestni trg št. 5._386-7
Kupim
večje itevilo šampanjskih steklenic po naivišii ceni. Tvrdka Slapernik. Cesta 29. oktobra (Rimska) št. 19. Tel. 36-85. Dvorišče.
21084-7
Kože
domačih za i cev, veveric, lisic, dihuriev, kun, videt
kupuje L. Rot, krznarstvo, i.iubljana. Mestni trg 5.
44-7
Kupim
Wurzbachov »niographischet Lexikon«, tudi posamezne knjige, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Leksikon«.	458-7
črno boo
dobro ohranjeno, kupim ali zamenjam za mast. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Črna«.	448-7
črpalko
za lavni vodnjak, z visokim stojalom, fabrikat Gar-vens, kompletno t cilindrom, kupimo. Ponudbe na Meščansko korporacijo ▼ Kostanjevici.	277-7
Kupim
gramofon in otroško harmoniko. Peternel, Gallusovo nabrežje 27 ali Cankarjeva ulica 7, Kodeljevo.
466-7
Otroški plašč
za 61etno punčko kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »živež« 469-7
Perz. preproge
lako poškodovane, tudi neuporabne kupim. Natlov v
vseh poti. Jutra. 483-7
Odpadke papirja
knpuie tvrdka »Ptpiroodc Ljubljana, Wpodv«rtka S.
479-T
Izseljene! pozor!
Kupim vsako količino krom
It. 28 prodam. Naslov v I piria za gostilno. Naslov vseh posl. Jutra. 480-6 1 vseh posl. Jutra. 473-7.
Kupujem
ovčjo štriženo volno, volnene pletiljske. krojaške, šiviljske in mešane odrez-ke. Obrabljene volnene pletene lopice, rabljeno iakljevino, kakor vse tekstilne surovine. Pcodaste najbolje samo pri Jugovol-ni, Ljubljana Tyrševa 41, tel. 32-45.	547-7
Leksikon
Broekhaus 20 zvezkov 1929 ali Herder 1931 — 13 zvezkov kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno 7«. 496-7
Hladilna naprava
za hlajenje. notranja prostorninm 20 kub. m. se kupi. Ponudbe pod »Garancija« na ogl. odd. Jutra	531-7
43 tramov
stropnikov, suhih, d! menzl.ie 7-9 col 6 8 dolgih 6 event. 7 m ponudile gradbenemu podjetju in;*- 2! v!-o šumer, Ljubljana. Ilirska 3.
57! 7
Tovorni avto
Hanomag, nosilnost 500 kg v zelo dobrem stanju, z generatorjem, prodam. Triglav, Resi jeva 16. , 580-10
Avto
lep, štlrisede^en Cabrlo-let, zelo dobre gume, se pr„da. Naslov v ogl. oi-deiku Jutra.	593 10
imirnih
I^CitU. • OO Ldh>. — -OO. u daianje naslova aii za iifro l J.—.
Žensko kolo
pred kratkim obnovljeno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 440-11
Nove triciklje
iz jeklenih cevi vseh velikosti izde^je mehanična d.lavnica S. Ambrož, Tyr-ševa 71.	S41-11
'Knjige
Balzaca
25 knjig v srbohrvaščini, prodam po 10 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
618-8
tocsnU i -.oo. i**sa - .oO. za daianie naslova ali za iitro l 3.—
Radioaparat
dobro ohranjen, trovalovni, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Radio«.
455-9
Radio aparat
kupim ali zameniam za novo kolo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Radio VIII«.	380-9
4—5 cevni radio
kupim. Celovška 240. pritličje.	583-9

bcsco* i - .oo, taksa — .OO, za daianje naslova ali za iitro L 3.—.
Avto
luksuzni, skoraj nov, pripravljen za predelavo na oglje, ugodno prodam. — Poizve se v bufetu Gasilska ul. 15, Šiška.	397-10
Nakup in prodaja
avtomobilov
tovornih in osebnih ter motociklov. žužek, Ljubljana, Tavčarieva 11.
512-10
r>c>cua i - eo. taksa — .(>0, » daianie aasiova ali za titro 1 ».—
Lepo spalnico
kompletno jedilno mizo, mali buffet, 6 stolov, 2 kauča, kuhinsko opremo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pohištvo« 484-12
Preprosto pohištvo
(samska soba) prodam. — Ogled lahko vsak dan. To varniška 29, Moste Marija Lesar.	482-12
Sperano spalnico
pleskano, orehova imitacija, pisalno mizo hrastovo, kombinirano s kn'<žno oma ro proda mizarstvo Artnak Josip, Jenkova 7. 520-12
Poceni prodam
razne mantše stvari, vodomet, cvetlično mizo. šol ske note. leksikon, omarice. Gauser, Igriška 6-p. d.
534-12
Spalnice in kuhinje
cd najfinejših do navadnih. tudi po naroči hi. so najceneje pri »Opravi«. Mestni tr<? 17. prehod. Solidna izdelava.
595-12
Kupim
Methode ivicrtner En-gllsch ter Deutsch - ser-bokroatisches enzyklope-diaches Wurterbuch. Ponudbe pod »Mertner-i na ogl. odd. Jutra. 565-8
Nagrado dobi
kdor mi nudi v prevzem povoljno gostilno na dobri točki v Ljubljani ali ozki bližini. Ponudbe na oglasni odd. Jutra s kratkim opisom pod »Posedujem koncesijo« >44-19
»utUd < .Oi,,	- .OO.
/.a daianje naslova ali ta
iitro l J.—.
r>e>cUj i •- ot., uui — .oO, za daianje naslova ali U iitro l 3.—.
Delnice
Trboveljske Premogokopne družbe iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delnice 195«.	446-16
Vse denarne in
trgovske posle
izvršim hitro in točno. — Obrnite se na:
RUDOLF ZORE
Gledališka ul. 12. Telefon 38-10.
557-16
INSERIRAJ V „JOTRU"
beseda I — .oo, taksa — .60. za daianje naslova ali za šifro l 3.—.
Tovorni avto
Heseda l —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Dve obleki
6tonski. rabljen, znamke	jn druge danske
MAN, prodam. Poizve se | prcdmete ugodno prodam.
pri Fr. Bahar, Celovška cesta 36. telefon 22-92.
550-10
Fiat Ealilla in mali tovorni avto
Ogled med 9 in 11. uro. Naslov v vseh posl. Jutra 537-13
Moška suknja
prvovrstna, črna, popolno-
.	. , rwtyt ma nova, naprodaj. Simo-
M0?:rtOkrr z£d. "si j nič. Tovarni^ 28. 493-13 litve zelo ugodno napro- _ , . ■ . vv dat. Ogled iz prijaznosti v j 2 damska plasca Generator delavnici, Tvrše- !obro ohranjena, pro-va 13, Figovec, levo dvo- j dam. Naslov v vseh ro 1 rišče.	616-10 ! Jutra.	565 13
Industrijske milne
za vse svrhe, ftroje za barvno, kozmetično, farmacevtsko, milno, živilsko in podobno industrijo — dobavlja zastopnik: URAN FRANC, LJUBLJANA, Gledališka ulica 12/11
Pisarno ali
delavnico
v Šelenburgovi 6, oddam. Poizvedbe pri hišniku.
434-19
Zakonski par
brez otrok vzame gostilno na račun ali pa tudi samo kuhinjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra postrežba«	464-19
Lokal
svetel, prostoren v centru oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra.	511-19
Gostilno ali vinotoč
vzamem na račun. Posedujem gotovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Spretna«	548-19
Prevzamem
trgovino z galanterijo, trafiko ali slično v mestu. Ponudbe pod šifro »Takojšnje plačilo« na ogl. odd. Jutra.
58819
Donosno hišo
za ca 30»J,000 ur kupiai. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Donosna hiša«.
454-20
Zamenjam hišo
v Kranju s hišo Kakega izseljenca v Ljubljani, ki se bo preselil v Kranj. Naslov v vseh posl. Jutra.
476-20
Hišo
trinadstropno v Zsgrebu zamenjam za enonadstropno hišo ali posest v Ljubliani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna zamenia-va«	525-20
Parcelo
v bližini Opekarske ceste 840 m2 prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trnovo«	535-20
Njivo, parcelo
ali manjše posestvo pri Ljubljani ali na Doleni-skem kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »25.000«	545-20
Dvostanovanjsko
vilo
z vrtom v Rožni dolini zamenjam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vila«.
539-20
Kupim parcelo
njivo ali travnik ▼ okolici Ljubljane. Huč, Vegova 10
521-20
Njivo ali travnik
ob cesti Kožarje, Dobrova Brezovica, Gorice kupim. Ljubliana, Ribja ul. 8 — Kune.	536-20
2- do 4-sobno
stanovanje
po možnosti v sredini mesta iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim ta ko j«	527-21a
Dvosob. stanovanje
Opremljen kabinet
z uporabo kopalnice v centru mesta oddam takoj. Naslov v vseh posl. Jutra 518-23
Sobo
lepo opremljeno s poseb-
kabinetom in kopalnico
Stanovanjsko hišo
za Bežigradom ali v Šiški kupim za Lir 300.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnia gotovina«.
564-20
Travnik
v izmeri 14.000 m2 na Viču prodam po Lir 8.— za m2. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu glavne ceste«.	563-20
Posestvo v Šiški
vpeljano 0brt'0 u«odno prodam za Lir 350.000 —. Resni interesenti pošljite ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točka«. 562-20
za februar ali pozne:e išče družina 3 odraslih članov. Naslov v vseh posl. Jutra J31-21a
2—3-scbno
stanovanje
s pritiklmami, po možnosti blizu glavnega kolodvo ra ali ob tramvaju, iščem za takoi. Plačam 6, ev. za 12 mesecev naprei. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj na razpol ■■*,->« 426-21 a
Naprodaj
!mam 7 stanovanjsko hi So s tremi lokali ter 9 st.mov&njsko z vrtom v mestu Na oerlferiji pi
7 stanovanjsko hišo z	- , , . . ..
1000 kv. m zemlje Cene | z?laslt' " °b delavnikih nizke, pla*llni pgojl ze "d ,8- do	55121
lo ugodni. Poi«.sni!a Jan čar, Sv. Petra c. 27
Večstanovanjska
hiša
užnem delu mesta naprodaj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Večstanovanjska«.	377-20
Tristanovanjska
hiša
na lepem kraju na Ko-
deljevem blizu trn m vaj ?t je ugodno naorodaj Po j.isntla: ResPteta. FVe-Sernova ul. 53 I.
603 20
tdnovanje
2 do 3 sobno
stanovanje
s kopalnico iSčem. Po nudbe pod »Mirna -tran ki« na ogl. odd. Jutr.i 597-21*
Dvo- do 3-sobno
stanovanje
komfortno, v mestu, iščem. Ponudbe na ocl odd. Jutra pod »Točen phčnik 22«.	560-21 a
Heseda I - 60. taksa -.60. za daianje naslova ali u iifro I 3.—.
Opremljeno
stanovanje
družinsko odda z 2. fe-bruariem Kocmur Marian, fotograf, Društvena ul. 34
587 20
Lokal
v strogem centru, oddam. Najprometnejša cesta. Interesenti naj pošljejo svoj n«slov na oil. odd. Jutra pod »Cen-trum«.	591 19
Brivski in frizerski salon
dobro vpeljan, prodam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogi center«.
502-19
Prodam parcele
v centru in večje ze-rc 1 j išče ob mestni meji. Ponudbe pod »Ugodna cena« na ogl. odd Jutra 598 20
Stanovanjsko hišo
z gospodarskim poslopjem, z velikim, sončnim zeleniad mm vrtom, z inventarjem, prodam. Zelo pr-pravno za obrtnika. 5 minut za trnovsko cerk-<-iif> v Liubliani, Cesta na Loko 22. 628-20
Lokal
z moderno izložbo, po leg Figovca, takoj oddam. Informacije daje I. Knez, Gosposvetska c. 1, dvor.	590 19
Pozor!	Pozor!
INDUSTRIJA—OBRT
S tem vljudno opozarjamo vse interesente za popravilo in preureditev vsakršnih STROJEV, da smo uredili
strojno oeEan^išffio delavnico
ter prevzemamo v popravilo z dodajo novih delov, stroje, Diesel-motorje, vršimo montažna dela itd. — Nadalje dobavljamo vse vrste obdelanih odlitkov iz vseh vrst kovin pc danih in lastnih načrtih, vzorcih in modelih. — Dobavljamo razne mline za brmje m sadje ter
rsene milne Zsi 1SSCK0
VSE NASTAVKE in STROJNO ORODJE ZA MIZARJE ter BRUSILNE PLOŠČE in CILINDRE za pritrditev na rezkar. — Gg. mizarje opozarjamo nadalje, da imamo v gradnji nove TRAČNE ŽAGE z vdelanim motorjem ali brez njega. — Dobavljamo MEHANIČNE
RISALNE DESKE.
ILERIIČ V CoM Ljufeljana, Cesta 29. oktobra 13
Tel. 37-54 Za delavnico: Ivan Renčelj, istotam. Tel. 37-54
Parcelo
1200 m2, ob glavni cesti, bližnja periferija, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	626-20
Komfortno vilo
z vrtom v lepi legi, pet minut od tramvaja, usodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Enodružinska«.	623-20
Hišo z vrtom
eno-, oziroma dvonadstropno z drvarnicami in skladiščem na dvorišču, eno minuto od tramvaja prodam po ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Postaja ,Stan in dom'«.
622-20
Hišo
v Ljubljani kupim. Najraje na severni strani. Sporočite na ogl. odd. Jutra pod »Za hčerko«. 614-20
Dvosobno
stanovanje
s kabinetom, kopalnico, novo se takoj odda — Medvedova 5a, IV. nadstropje.	569 21
esszsHE
Kcseca i - .00. taksa — .00 za daianie naslova ali za iifro l 3.—.
Stanovanje
2 do trisobno iščem, ev. kupim pohištvo. Ponudbe inšpektor Milani, carinski odd. na gl. kolodvoru.
497-2 ta
Ves dan odsoten
zaposlen, .mlajši zakonski par išče lepo opreml-eno srbo s kavčem. na>ra'e v vili — Bežigrad, Erjavčeva. Ponudbe na pošt. preda! 17. S. M. ali na o<>1. odd. Jutra pod »Go—vri« 620-21a
Stanovanje
4 sob. kooalnlce ln pri tikUn. v centrumu. Ponudbe p<->d *<M-nprei« na ogl odd Jutra
573 21
ru oddam samo solidnemu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra.	506-23
Opremljeno sobo
oddam takoj mirni in solidni cospod čni. Celovška 137, Zg. Šiška. 554 23
Opremljeno sobo
* poscDnim vhodom centru z 2 posteljama išče točen plačnik. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Ves dan odsotna«	463-23a
Prijeten dom
z dobro domačo hrano in
Živali
r»eseila t <a daianie
00 uim - .00 naslova ali u iifro l ».—
Scbo s posteljo
m divanom oddam ves dan odsotnim osebam. Istotam na proda 1 rabljena suknja Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ni posebnega vhoda« 556-23
Enosobno
stanovanje
opremMeno. oddam zakonskemu paru. Vprašati Habicht Ciril. Triglavska ul 6 605-23
Lovski pes
_____ ______ _______ m mlad, črn je ušel. Sliši na
udobnim stanovanjem! "išče ! ime. Boro. Proti nagradi pri distingvirani osebi ali : -vrniti Tibor 13. 5 5-27
družini priletne>ši imovit i----
gospod. PonuJbe na ogl.	KOZO
odd Jutra pod »Domač- : dnbr0 mleUrIi;o> prodam.
nost"-	447 231 Vinko Frškovec. Trnovo.
Cesta v Mestni log 95.
624-27
Opremljeno sobo
7a dve osebi evet z uporabo kuhln ie od in m Nzs!ov v vseh pos: Ju ti«.	584 23
Opremljeno sobo
lepo prostorno event kopalnico od<?am — N' s ov v vs-n posl Ju tra.	596 7.1
Opremljeno sobo
posebnim vhodom od d .m stalni osebi. Bol ?arska oll^a 17 7 dpsro 5o9 23
Sobo odda
neseda 1 —.00. taasa —.60. u Jaianje naslova ali za iitro L 4.—
Opremljeno sobo
po možnosti v centru išče miren zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reden plačnik«
513-23a
Gospodična
iiče stanovanje in domačo hrano najraje v Zeleni jami, Selu ali Mostah. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Februar«
517-23a
Boljši gospod
večinoma odsoten išče čisto. prnazno opremljeno sobico z vhodom iz stopnišča v centru ali bližini za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točno plačam v naprej«. 501-23a
Starejši zakon, par
išče opremlieno sobo cv. dve mali sobici. Ponjdbe na ogl. odd. Jutra pod »Čisto in mirno«. 609-23a
Prazno sobo
išče gospi d čna za takoj. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Mirna«. 625-23a
Pravi filatelisti
znamk ne tepno Edina tn polno vredna znamka i*
brez pnlepke Zbiu te t vložmh albumih naiboljše kvalitete — JOL— ki uh do bite v vseh formatih v knjigarni Janez Dolžan. Liub-liana, Stritarjeva 6. 7-39
l)ucil< 1 — OO. IUU - 00,
u daianje naslova ali za tilro l 3.—
t»e»cai 1 -.0< taksa —.M. u daianie naslova ali n iitro I 3.—
Cscbo
lei je prinesla sporočilo Rdečemu križu iz vasi 5 točič, srez Prokupi e <aV bi;a> za Dušana Čeha. vljudneje prosim za naslov na ogl. odd. jutra.
523-31
Predam	Nesreča
nov damski šivalni stroi Dne 24- dec. ob pol 10. znamke »Adier«. ki tudi uri P"-dIo s strehe M st-entla, za 4000 lir. Naslov ne Kresi e nekoliko ometa v vseh poslovalnicah Jutra. 1 ™e 7el° poškodovalo.
432-29 Zlomilo mi ie ki učni-, v ___; desni rami. Prosim t ste^a
vri 1 . • ~ .	~ 1 gospoda, ki je bil pr:S' '.»n
Električni motorček ;n kateremu sem se potnzil.
Sostanovalko -
z oskibu spieimem 15. |a-
nuarja. Židovska
ul. 6-1. 456-23
veseda l —.60. taksa —.61 '» daianje nasiova ali *> iifro l 3.—
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom v »re dim mesta iščem za 15. la nuar. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Zima« 382 23a
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v centru mesta, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
319 23a
Sostanovalki
pošteni, v službi, z lastno postelio, sprejmem. Vpra- ( šati Francka Jainmk. Bieg ! Boljši Zakonski par 16 n. od j,0l 7. do pol 9. ! ,lie sobo s souporabo ku-
hinie. Nudi se pomoč pri
Prazno sobo
veliko, parket, posebni vhod, z uporabo kopalnice, oddam s 15. januauem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	438-23
Opremljeno sobo
lepo, sončno, s posebnim vhodom, oddam v Levčevi ulici 3.	422-23
gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljivost«.	439-23a
Veliko prazno sobo
parketirano. iščem. Ponud-| be na ogl. odd. Jutra pod »Velika sobaa. 21061-23a
Opremljeno sobo
lepo. s souporabo kopalnice. po možnosti separiran vhod in blizu glavne pošte, išče boliši cospod. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«.
621-23a
za ventilator ali slično dober ali pokvanen kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Indukcijski«
491-29 Pisalni stroj
dobro ohranjen prodam. — Selenburgova ulica 4. hišoik i 471-29
Šivalni stroj
»Pfaff«,
b-®zhiben. dobro ohra njen. predam N«s!ov v vseh posl. Jutra. 563-rf
Prodam
riznovrsuie šivalne ln plctiine stroje. Naslov v vseh po jI. Jutra.
574 29
da me e udar;lo. da bi se lavil kot priča in pos'al svoj naslov na Ivančič Josip. Vodmatska ulica 15, Ljubljana.	570-31
beseda I I	— ^0,
daiane naslov« tU za
iifro i 3.—.
Gospodično
staro 25 do 30 let. že!-ai spoznati. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Novem mestu pod »35«.	387-24
Heseda l i.—. taksa — 00, za daianie naslova ali za iifro I 3.—.
Kescda I —.00. taksa —.60. za daianie naslova ali aa iifro I J,—
Galcše
sprejema v popravilo vul-kanizaciia Abulnar Franc, Tyrševa 30, dvorišče Ju-goauto.	543-30
cim
Hcst-Uj i —.00, taksa —.60, za daianie naslova ali za iifro L 3.—.
Enosobno
event. dvosobno komfortno___
stanovanje, iščem. Ponudbe ; vseh posl. Jutra, na ogl. odd. Jutra pod---
Opremljen kabinet
' takoj oddam. Naslov v • '	468-23
»Ena oseba«.
359-21a
Večji kompleks
v ljubljanski okolici kupim. Ponudbe na ogl. odd. JuUa pod »Naselbina«.
613-20
u&iitti
0
Z naradbo
Visokega kcinisarijata za Ljubljansko pokrajino
št. 191, Službeni list št. 1 z dne 3. I. 1942, preidejo vsa v ljubljanski pokrajini obstoječa zavarovanja družb:
lKte?ssat'Gf?aIe, La Kaflonale, Rosija-Fctisier in Roya3-Exchange-Assurance
in sicer za elementarne panoge, t. j. požar, vlom, steklo, nezgode, jamstvo in liasko na
Jadransko zavarovalno
£f?ylf30
Ker Jadranska zavarovalna družba že obvezno jamči za ta zavarovanja, so vsi zavarovanci zgoraj imenovanih družb dolžni, da svoje, bodisi že zapadle bodisi šele do-spevajoče premije, vplačujejo odslej na blagajni Generalnega zastopstva JADRANSKE ZAVAROVALNE DRUŽBE V LJUBLJANI.
Prosimo vse p. n. zavarovance, kakor tudi vse p. n. zar stopnike zgoraj naštetih zavarovalnic, da se v bodoče obračajo v vseh zadevah, ki se tičejo teh zavarovalnic odnosno prizadetih zavarovanj, na
RIUNIONE ADRIATICA DI S1CURTA — TRIESTE JADRANSKA ZAVAROVALNA DRUŽBA V TRSTU Generalno zastopstvo v Ljubljani, Beethovnova ul. 4/1 Telefon 29-37	Telefon 29-S7

Parcelo
v Ljubljani ali okolici, tudi preko 1000 m2, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spomladi zidam«.
611-20
Zidavo
kakršnekoli stavbe prevzame stavbno podjetje za fiksno ceno. Imamo ves materijal pripravljen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ključ v roke«.
Enosob. stanovanje
v novi hiši zamenjam za dvo- ali trisobno. Naslov v vseh poslovanlicah Jutra.
331-21a
Stanovanje
trisobno ne predaleč, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa nagrada«.
449-21a
Manjše stanovanje
za 1. februar, event. takoj, išče mirna, tričlanska dru
Sobo za pisarno
oddam. Naslov v vseh po-' slov. Jutra.
Opremljeno sobo
z oskrbo išče gospodična za 15. januar. Plača z živili. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pedagogika«.
4l7-23a
Sostanovalca
dijaka spreimem v gorko sobo ev. s hrano. Poljanska 18. II. Tome.
481-23
Opremljeno scbo
išče uradnica s 1- febru-ariem v centru, nairaie ob 485-23 tramvaju Ilirija-Sentpeter.— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čista 150«.
l42-23a
Opremljeno sobico
išče gospod, Rožna dolina, t Vič. Naslov poslati na ogl.
Opremljeno sobico j	pod
podpritlično oddam solidni
tiescda i — .oC. taksa — .60. za daianie naslova ali za iifro l 3.—
Gramofon
velik s ploščami prodam. Naslov v vseh posl. Jutra 488-26
Kratek klavir
»stutzflUsei« ali pian'n.-> lš:«m v najem. Ponudbe pod »Klavir« na ogi. oddelek Jutra«.	604 26
Klavir
kratek, kovinske konstrukcije, v najboljšem stanju, proda — ABC, Ljubljana
Fige
za žganjekuho dobite nai ceneie pri: Ant Krisper Colomale, Liubliana. Tvr ševa 31.	43-33
i Sadje
i>c!>cvi„ i -.oo. unsa —.60. za daianje naslova ali za iifro l 3 —
Fige in brinje
za žgamekuho, ima stalno na zalogi tvrdka Ivan Je-lačin, Ljubljana, Aškerčeva "lica 1.	327-34
mmemm
heseda l —.oo. taksa — j>0. za daianie naslova ali za iifro i 3.—.
Filatelisti pozor!
Naiugodneie kupite in tudi Medvedova I vnovčite znamke vseh kon
Uradnik
star 27 let, išče dobro in pametno ženko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »L ub-Ijana 42«.	419-25
Mlada vdova
simpatična, želi resne;* znanja z boljšim gospodom. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Lep dom 29<-.
505-25
r>tseda i oo taksa - 00, za daianie naslova ali za iifro l 3.—.
Planino
kupim, oddam lepo garsonjero. Ponudbe na og'. oddelek Jutra pod »Rado!« __490 37
'Tlu
2 9 S 1
c. 8, poleg kolodvor.- Si- tinentov do posledmih oku-
------ pacijskih znamk v knugarni
Janez Dolžan. Ljubljana. Stritarjeva 6.	6-39
ška.
593 26
Klavirsko
harmoniko
ugodno prodam. Ogled od 3. do 5. popoldne. — Parmova (preje Kob-irid-ska) ul. 33 11. 567 26
Več serij
znamk za srbske ujetnike prodam. Poizve se Poljanska c. 20, pritličje levo.	582 39
osebi. Zg. Šiška, Javorškova 6.	475-23
Zakonskemu paru
W Ponudbe'nrTgl. odi. I ^dam dve lepi velik, me-Jutra pod »Tričlanska dru- bl.ran, sob. z uporabo ko-t-___v	4io.ii. paln.ee v bližini univerze.
iina«.
Stanovanje
eno event. dvosobno ne pre daleč išče mirna stranka 2 oseb. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Odsotna« 462-2 la
418-21a P?1 .	, ...
Naslov v vseh posl. Jutra
459-23
Eno ali 2-sobno
stanovanje
s kopalnico iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje«
472-21a
5- ali 4-sobno
Prazno sobo
oddam v vili na Prulah. Poizve se v ogl. odd. Jutra.	516-23
Eno ali 2
opremljeni sobi
ločeni oddam takoj ali pozneje 2 ali trem osebam, najraje solidnim gospodom Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tivoli« 538-23
stanovanje
s kuhinjo v centru vzamem takoj v najem. Naslov v 612-20 vseh posl. Jutra. 526-21a
I
Sobo
oddam snažnemu in veliko odsotnemu gospodu. Dijak izključen. Naslov v vseh posl. Jutra.	549-23
'•	: ."-i* - -v'-:	.
ZAHVALA
vsem, ki ste sočustvovali z nami ob bridki Izgubi našega dobrega očeta, gospoda
MIROSLAVA MEDVEDA
vsem, ki ste ga obiskali v bolezni, ki ste ga spremili do groba. Prav posebno pa se zahvaljujemo rodbini Reichovi, ki mu je dala svojo grobnico v začasno bivališče, dokler ga ne prepeljemo domov v Dolsko.
Dolsko, Tomačevo, D. M. Polje, St. Jurij pod Kumom,
dne 10 januarja 1942.
Rodbine:
MEDVED, SMRAJC, ING. TUMA, BABNTK
m
.i. -A ■'.•-ti-	:...-:-•■_ . v'
ZAHVALA
Vsem, ki ste z nami sočustvovali ln nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Vovko Ferdinanda
*
delovodje mestnega vodovoda
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, g. županu dr. Juro Adlešiču za spremstvo pri pogrebu, gg. stanovskim tovarišem, vsem darovalcem vencev ln cvetja ter vsem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti
Sv. maša zadušnlca se bo darovala v sredo, dne 14. t. m. ob 8. uri zjutraj v župnl cerkvi sv. Nikolaja. Ljubljana, dne 10. januarja 1942.
ŽALUJOČI OSTALI
"ž" Mjf	:;	'WV'

Dne 3. januarja 1942 je nenadoma umrl naš nepozabni
GROŠELJ FRANC
trgovec in gostilničar v Javorjih Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Javorje, Ljubljana, dne 10. januarja 1942.
MAMA IN OSTALO SORODSTVO

I
t
Umrla nam Je naSa draga zlata mamica, tašča, babica in prababica, gospa
Ifozelj Marija ro}. Kuster
vdova po ravnatelju finančne blagajn"
Predrago pokojnico položimo k večnemu počitku v nedeljo, dne 11. t. m. ob % 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Marije — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 10. januarja 1942.
Žalujoče rodbin«: KOŽELJ, BIBER ALFRED, ABMK
mani®
Ano Komar
na njeni zadnji poti in ki ste jo tolažili ln obiskovali — naša naj-prisrčnejša zahvala.
LJUBLJANA, dne 10. Januarja 1942
Žalujoči ostali
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Vlrant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.