St. 27 urnrn y vmrn [\m turam m i« ^ .----- rjslia UTim« ;K»d«HT€k. v*ak dan^raf Uredništvo: Atm*f «t 20, L nadstropje DosdftSsf se pošiljajo ure. ri-Ti'a se rte «|>re|«inajo. nAi^Sr se? ne vra?*i|«. — 0. V .svojt knjigi pravi, da je bila strogost neogibno potrebna v prva dobi, ko je zakasnek>st aneksije vznemirjala diu-hove. Ali ie pa potrebna še danes, ko >e ta «mednarodna ovira» — lastna beseda g. senatorja — odpadla in ko ugotavlja g. Mosconi sam. da se je slovanska manjšina preorijentirala v svojih nazorih ter da se je prilagodila novemu stanju stvari?! }>iwb i varstva Julijske Krajine; da je v njem »abakio ukoreninjen narodni čut, ki da ga je treba spoštovati, da treba avstrijsko politiko po geslu «ločuj jih, da jim bos mo&el gospodovati!* nadomestiti s pomirjevalno politiko; da se mora ta politika izvajati v polni meri; in opozarja isLednjič, kaj je dosegla Avstrija s svojo nesmiselno p»ihiko' Na podlagi teh ugotovitev prihaja se-ttatcar Mosconi do pametnega, logičnega in edino koristnega zaključka, toliko za našo manjšino, kolikor za državo: «da treba z neko širokogrudnost jo dovoliti tej manjšini rabo nje lastnega materinega jezika!» Povsem pravilno naglasa senator Mosconi nadalje, da je vprašanje drugorodcev za predstavnika vlade ena najpomembnejših strani političnega vprašanja. Natega njegavia da je, da s pomirjevalno politiko — politiko spoštovanja narodnega čuta in zahtev drugorodcev v jezikovnem pogledu — s politiko na podlagi enakosti brez ozira na narodnost Ustvari stanje vedrega in mirnega sožitja! Nič drugega naj se nc zahteva od drugorodcev, negot da lojalno vršijo svoje državljanske dolžnosti! Modre nauke razglaša senator Mosconi, vredne izipr^viidnega visokega državnega funkcionarja. Logične zaključke izrvaja i7i,lca tla g]^ načrtih, ki so biii vsi sprejeti, in sicer: za organizacijo prebivalstva za slučaj vojne, pravilniki za rekrutiranje vojske, za šolo za babice v Trstu, za knjižnico v Gorici im drugi. Nato je bila seja ob 18.20 zaključena. _______ Fašisti obsojeni radi nasilij NOV ARA, 30. Pred sodnikom v Novari so bili obsojeni častnik fašistovske milice AlceJO Maffei ter štirje četniki radi nasilij in poškodb. Pred časom so namreč Maffei in njegovi tovariši napadli v nekem bani odvetnika GiovanoAo, unitarca, radi nekega članka v listu «Giustiizia» proti faši-stovski mitici. ScKfaik je obsodil vse obtožence na 300 lir globe in na povrnitev tstroškov. _ grudno dovoljuje raba njenega jezika, da v šoli z narodnim jezikom ni nobene nevarnosti za državo — kako hoče ta nauk spraviti v sklad s svojim naglašanjem >vi isti sapi, češ da v javnih uradih sploh mora biti uradni jzeik le itaJijainski, kol torej izključuje iz uradnega poslovanja tisti jezik manjšine, o katerem pravi, da se mora širokogrudno dovoljevati?! Ali ne sluti g, senator Mosconi, -da obenem za-;tcij>a dva pojma, ki se medsebojno izključujeta, da torej zahaja v očitno protislovje sam a sehoj?! Će ne vidi v šoli z jezikom drugorodcev kot učnim jezikom nikake nevarnosti za državo, kaka nevarnost naj bi neki potem izhajala za državo odtod, da oblastva občujejo z dlrugorodci v njih lastnem materinem jeziku — v jeziku torej, o kateretm praivi pisec, da ga treba širokogrudno doivoljevati?! Čudno spoštovanje narodnega čuta bi bilo to, če bi se jezik drugorodcev izključeval iz tnradov, ko je vendar jezik glavno obilježje pojma narodni čut, ko !je s tem čutom neraz-družno spojena ljubezen do lalstnega jezika! Čim se odklanja jezik, se ne spoštuje narodni čut, marveč se žali na najobčutljivejši strani! S tem, da hoče senator Mosconi izključati jezik naše manjšine iz vsega uradnega poslovanja 'sploh, se njegova «širokogrudnorst» povrača v tesno-srčnost, pogubno za priporočano politiko pomirje vanjaf Opozarjamo g. senatorja Mosconija na interpelacijo, ki jo je naslovil nedavno cia minijkra za notranje otvari fašiste«viski poslanec Lunelli. Podčrtujemo debelo: faši-stovskil Interpela-tovo ne bo neljubo, aka ponovi «0sser-vatore Romano» izčrpne opravičbe, že tolikokrat izrečene, ampak še vedno neznane kakemu držaivmiku. G. Herriot je izrekel še druge reči proti sv. stolici, ampak v tem člamiku se moramo omejiti na glavne obtožbe proti politiki Vatikana tekom ^svetovne vojne. «Sv. stolica je večkrat, posebno pa z noto od 1- avgusta 1917 vo-ju j očim se vlastem, razložila stališče, ki si ga je postavila z ozirom na svetovno vojno, namreč: popolna nepristranetst napram vsem vojujočim se državam; nepretrgano prizadevanje za zmanjšanje trpljenja človeštva med vojno; izkoristiti vsako priliko« za čimprejšnjo zaključftev vojne Na vprašatnje, da-li je estala svi stolica zvesta tem svojim načelom, ugotavlja «Os3ervatore Romansa», da je Herriot hotel prepričati pariško poslansko zbornico, da se je Vatikan med voljno postavil večkrat na stran osrednjih vlasti, ter naštel pri tem več dokumentov, ki naj bi mu služili za podkrepitev njegove trditve. «Ossjer-vatere Romano« izpodbija eno za drugo Herriot o ve obdolžit ve preti Vatikanu ter mu očita, da si je z.artiska,1 oči nad dejstvi, ki dcikazujejo vso neresnico njegovih izvajanj. Tudi Nemčija protestira ter zavrača francoske obtožbe BERLIN. 30. Včerajšnji govor Herriolov v francoski poslanski zbornici je vzbudil v tukajšnjih političnih krogih mučen v ti*. Med desničarji se smatra ta govor kot potrditev stališča, ki ga zaistopa pangerina-nistični tisk, namreč da so brez vsake podlage nade, ki jih demokratske nemške stranke stavlja jo v demokratičnega predsednika francoskega ministrskega sveta. Jugoslouenski ministrski suet nadaljuje razpravo o dnevnem redu beneške konference - Navodila jugoslovenski delegaciji BEOGRAD, 30. (Izv ) Nocoj se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o infstrukcijah jugoslovenskim delegatom za pogajanja v. Benetkah. Na svoji jutrišnji seji bo ministrski svet pregledal elaborat in potem šele določil končna navodila za delegacijo na italijansko-jugoslovenski konferenci v Benetkah. Na današnji seji ministrskega sveta se ie poročalo o dnevnem redu konference, iz katerega je razvidno, da ima beneška konferenca rešiti 37 vprašanj, ki se tičejo v prvi vrsti železnic in prometa Medtem ko se je na konferenci v Rimu razprajv>-ljalo o razmejitvi v Sloveniji, vprašanju, ki ni še prišlo do svoje konč novel javne rešitve- Ravnotako čakajo še na svojo rešitev vprašanja odškodnine za fašistovske rekvizicije na Reki, o občinski imovini o porušenih moHtovih in progi na Sušaku, vprašanje državljanstva in opcij, problem Zadra in njega promet z zaledjem itd- Seja ministrskega sveta se bo jutri nadaljevala z istim dnevnim redom. Gen. Bodrero, italijanski poslanik v Beogradu, zasleduje z velikim zanimanjem ta razpravljanja v ministrskem svetu in je tekom dneva parkrat kotnferiral z aunanjim ministrom dr.jem Ninčičem. Dokumenti proti Radiću Pod katerimi pogoji je bil Stjepan Radić sprejet ▼ seljaško internacijonalo BEOGRAD, 30. Ministrstvo za notranje stvari je Objavilo sinoči dva nova dokumenta, ki sta bila zaplenjena pri Radiću. Prvi je članek Sandooairskega v uradnem glasilu mednarodnega seljaškega isovjeta o Stjepanu Raidiću in njegovi stranki- Hkrati prinaša list besedilo pisma, ki ga je poslal Radič seljaški internacijo-nali pri svojem vstopu v sovjete, kakor tudi zapisnik seje predsedstva seljaške in-ternacrjonale o sprejemu Rajc&ča. Članek veli, da je Racfićev vstop v internacijonalo velikega pomena za njen pokret. Potem govori o programu HRSS, katerega glavna točka da je v tem, da ne priznava nasilno vključitev Hnviatske v današnjo Jugoslavijo. HRSS zahteva popolna narodno in politično neodvisnost hrvatskega naroda, ki šteje 4 milijone duš. Oblika politične organizacije osvobojene Hrvatske mara biti republika, in sicer ne na podlagi referenda, plebiscita ali drugih podobnih načinov, takoimenovanih demokratskih repub&k, ampak po njej najbližjem tipu boljše viških delavskih in kmetskih republik (t. j- po sovtjetskem si- Stjepan Radić, MlOskrva, dne 27. junija 1924. Zapisnik seje predsedstva mednarodnega seljaškega sovjeta z dne 1. julija 1924-Prisotni sodrugi Smirnov, Dombal, Rau, Gorov, člani mednarodnega seljaškega (»avjeta, sodrug Radič, predsednik HRSS, sodrug Košutić, član HRSS, sotdruga Castel in Romet (Francija), sodruga Dobrove *jny in Majorov (Čehoslovaški) in sodrug Krasni, organizacijski tajnik mednarodnega seljaškega stoivjeta. Dnevni red: A- Ker v glavnih točkah odgovarja preditajvka predsednika HRSS, sodruga Stjepana Mirkoviča Radića, sklepom prve seljaiske konference o nalogah mednarodnega seljaškega sovjeta in posebno glede boja za zemljo, osvobojen je narodnih manjšin, za delavski revolucionarni btak Md., sklene predsedstvo mednarodnega seljaškega sovjeta, da se sprejme HRSS v in-ternacijonalio. B. Ker mednarodni seljaški savljet ni državna organizacija, temveč zveza seljaških organizacij in strank, se poverja njegovo predstavništvih za Jugo-slavSjo g. Radiću, odnosno HRSS. Radić se počuti dobro NemSko-feboslovaškl dosouor za promet preko nemških luk DRESDEN, 30. Te dni so se vršila tu pogajanja med zastopniki Čehoslovaške in Nemčije za uvedbo sistema direktnih ta-rifov za blagovni promet- Ta sistem ta»-rrfov, ki ne pomeni samo poenostavljenja, ampak predvideva tudi občutno znižanje pristojbin za promet s češkim blagom preko nemških luk, bo nudil velike ugodnoisti za uvoiz in izvoz Čehoslovaške preko Nemčije. To bo v veliko škodo za Trst in za druga italijanska pristanišča- Uradnih renarscijske Komisije aretiran ker je pokradel uradne spise ter jih prodajal v Ameriko PARIZ. 30. Tajnik reparacijske komisije je prejel cbvestilo, da je bila uvedena sodna preiskava proti E. Machautu, ki je bil svoječasno pridaljen tajništvu imenovane komisije. Ma-chaut je pokradel reparacijski komisiji več uradnih aktov, izpovedal je, da je stenograf-ske zapiske medzavezniških konferenc ,ki so 52 vršile v Boulogne, Cannes in drugod, prodal v številnih prepisih ameriškim knjigotrž: cem. Za prve prepise stenogratskih zapiskoi je prejel Michaut iz Amerik? 600 dolarjev. Poslani ška ko □ terenca in izvršitev mirovne pogodbe PARIZ, 30. Poslaniška konferenca se \z na današnji seji pečala s podrobnimi vprašanji, ki se tičejo izvršitve mirovne pogodbe. Konferenca ni še prejela končnov »Ijavno poro- misije o razorožitvi Nemčije. Poročilo dospe v Pariz v osmih dneh. ZAGREB 30. Bivši poslanec HRSS feUo od medzavcmigke vojaške kontrolne ko-Andraja Tnličič naznanja v «Hrvatu», da -- - mu je dovctlitL preiskovalni a^dndk dir-Koerb-ler sdstanek z Radićem na. oet minut v njegovi pisarni. Radič je rekel, da se počuti zdrajvega, da pridno čita francoske in angleške liste in dia stoji njegova stvar dobro. _ Vprašanje Južne železnice in nadaljevanje jugoslovensko-ogrskih pogajanj BEOGRAD, 30- (Izv.) Danes zvečer so se nadaljevala pogajanja med jugosloven-sko in ogrsko delegacijo. ZastrapnLki Ogrske so nastopili z novimi predlogi o železniških tariKh, katere mora še jugoslovanska delegacija proučiti. Jutri se bodo* pogajanja nadaljevala. V prometnem ministrstvu se je vršila danes konferenca, ki je razpravljala o Južni železnici, katere vprašanje bo predmet konference nasledstvanih držav na Dunaju- Raisuli se is pređo! AM Ei Krimu Španiia izgubi ž njim svojega poslednjega prijatelja v Maroku. iLOJSDON, 30. «Times» dobiva iz Tangerja, da je bil Raisuli obkoljen na sveti gori Mulai Abd Es Salam ter se predal četam Abd El Krima. Na čast zmagovalcem je žrtvoval več volov. Svojemu tekmecu je izročil Tazarut z vsemi zakladi in vojni materijal, ki so ga pustili Španci, ko so izpraznili to pokrajino v pretekli jeseni. Proglasil je za svojega poveljnika Abd El Krima ter se združil ž njim v svrho nadaljevanja svete vojne proti Spancem. List «Times» pravi nadalje, da bo Raisulijcva podaja imela usodepolne posledice za špansko armado v Maroku, kajti Španija zgubi z Raisulijem svojega zadnjega prijatelja v Maroku. Risulijeva predaja je napravila na tanger-sko prebivalstvo globok vtis. Vrhovni poveljnik vseh uporniških čet Abd El Krim j £ od- V poiitični situaciji ni nič novega- Mi- p°slal sosednim plemenom navodila, da se .. - ol-i -- - - svzdrzno v tangerski pokrajini slehernih de- mster za prosveto Pribicevic se ie da^s ^ Raisuli je ostal v trdnjavi Tazarut, povtrnil iz Hrvatske, kjer je smel v nekem«-- 1 ' ........... mestu volilni shod, katerega »se je udele žilo nad 8000 sel jak crv. Skoro vsi ostali ministri se nahajajo na volilni agitaciji. Jugoslovensko posojilo v Ameriki kjer ga čuvajo močni oddelki Abd El Krimo-vih pristašev, Španci bombardirajo Tazarut. TANGER, 30. Španski letalci so bombardirali trdnjavo Tazarut. Riffanovci so imeli ob _ %tej priliki okolu 400 mrtvih in ranjenih. Na- stemu). Nadalje govori članek o ostalem svQ. poslanike v Bukaraštu, Sofiji in Belgradu programu HRSS in o njemli l^rilh uspehvh y Varšavo, da se posvetuje ž njimi o stvoritvi pri zadnjih voditvah in pravi, da je za;zveze metj Poljsko, Romunijo, Bolgarijo in Ju- BEOGRAD. 30. (Izv.) Gla.^om neke ra^.- go bombardirali španci tudi B,„i Sauer diohrzojavke iz Londona objavlja današnji Ncballa Abid Ker so sc mcd picmstvom «Times» poročilo iz Washingtona, da na-, Angerasa pojavila nasprotstva, obstoja velika merava Jugoslavija najeti v Ameriki dve' • * ' ' 1 1 poscijili, prvo — kratkoročno — v znesku 20 milijonov dolarjev, drugo bi pa iznašalo 35 milijonov dolarjev za dobo 5 let in bi se zanje izdale 5^-tne obligacije. V zvezi s tem poročilcttn je finančni minister izjavil, da pač ne more biti govora o taki obliki posojila Dejstvo pa je, da ise že vršijo v Ameriki pogajanja za posojila Jugoslaviji. Albanska vlada umaknila svojo tožbo proti Jugoslaviji TIRANA, 30. (Izv.) Vlada Ahmeda bega Zogua je poslala Društvu narodov brzojavko z izjavo, da umakne tožbo bivšega predsednika albanske vlade Fana Nolija, češ da je bila Jugoslavija kriva prevrata v Albanija. Ahmed beg Zogu dostavlja v tej brzojavki, da njegova vlada lahko umakne tožbo*, ker je zakonita. Zveza med Poljsko, Romunijo, Bolgarijo in Jugoslavijo? VARŠAVA, 30. Poljska vlada je pozvala Sodelovanje demokracije za vzpostavitev Mosconi, če je res šrrokogruden in če reg j svetovnega miru — pravijo nacionalistični bližnjo bodočnost pričakovati velikih dogodkov v Jugoslaviji in v zvezi z njimi tudi na Balkanu Drugi dokument je piamot, ki ga je poslal Radić predsedstvu seljaške intemaci-jonale v Moskvi v roke generalnemu tajniku, sodrugu Aleksandru Petroviču Smirnovu. Radič sporoča kot predsednik HRSS m hrvatskega narodnega zastopstva ter na podlagi pooblastila vseh hrvatskih poslancev, ki ga je dobil na seji dne V. maja 1924., da ostaja HRSS še nadalje pri svojem programu m pri snrorji taktiki tembolj, ker sta njen program in taktika v popolnem soglasju z glavnimi cilji seljaške internacijonale, ki obstoja v tem. da kmetski in delarvski razredi z združenimi mcičmi, predvsem za vedno ooaemogočiijo imperialistične borbe ter da z druge rstrani prevzamejo v gostih vrstah in v duhu socijalne pravde skupno moč v svxije roke v svrho izboljšanja usode vseh de-Uvce-vi m us-tvaritve delavske in kmetske države. Radič pravi dalje, da dela HRSS na strmoglavljen ju današnje vojaške buržo-azne oblasti, da hoče predvsem uporaKffi mirna sred»Lvn in da bu le v skrajnem slučaju, ako bi m- tn miitiA sredstva izkazala kot brezurv|H-Min, /,«/rtn revolucijo. HRSS pristaja na to, da oa&uja v Jugoslaviji, ako bi imela uapeh, da pa se mora Jugoslavija spremeniti v federativno re- pravilno ra^um^va, veliko in težavno na- listi — ie doživio amro razočaranje. Tudi Dubliko. Bodoči ooJiitični ideal HRSS je gosiavijo. Krnsin o gospodarskem z&ližanlu s Francijo Vprašanje ruskih vojnih ladij v Biserti MOSKVA, 30- Dopisniku agencije yd George pod jaritiskom lum.gresnih resolucij izstopil iz liberalne •tranke ter osnoval festno stranko. Bratrt zopet predsednik pruske vlade BERLIN, 30- Pruski parlament je zopet fevolil socijalista Brauta za predsednika vlade. _ Rabir dranalfa Tagore v Lenetkah BENETKE, 30. Sdn^iči ob 19.45 je dospel semkaj iz Milana (veliki indijski pesiri'c Rabmdranath Tagore. Velikanska rrrno žica ljudstva je odličnemu gostu priredila prisrčne ovacije. škodove tovarne v Romuniji BUKAREŠT, 30. «Adeverul » poroča, da se vrše pogajanja med Škodovimi tovarnami in romunskim »vojnim m mis.r stvoru radi udeležbe pri ustanovitvi velike romunske tovarne za municijo. List navaja razne prednosti, ki bi jih imela ta ude- ležba za Romunijo. Kapital naj bi bil 60 procentov romunski, 40 pa Češki. Enako razmerje naj bi bik> tuda v upravnem »vetu. _ Predsednik Sonjoljen umrl Ustanovitelj kitajske republike SHANGHAI, 30. Kakor zatrjujejo japonske vesti, je umrl v Pekingu general Sunjatsen. i Eh*. Sunjatsen je prispel v Peking 31. dacem-j bra, da prisostvuje kitajski državni konferen-I ci, a je kmalu nato nevarno obolel. Po poklicu je bil zdravnik. Rojen je bil 1. 1863. na južnem Kitajskim. Svoje študije je dovršil v Zedinje-nih državah, kjer je preživel več let. Ko se je povrnil v domovino, kjer so ječali njegovi , scplemenjaki pod tiranstvom dinastije Aiandsu, se je oprijel revolucionarnih idej ter začel zbirati okolu sebe mlajšo kitajsko inteligenco. S temi mladimi silami se mu je posrečilo zre-volucijonirati kitajski narod. L. 1911 je dr. Sunjatsen na čelu revolucionarjev in enega dela armade vdrl v cesarsko palačo v Peking ter i ujeli poslednjega cesarja Mandsu, Po i zmagi revolucije je bil dr. Sunjatsen proglašen za prvega predsednika novoustanovljene kitajske republike. Kasneje se je odpovedal predsedniškemu mestu ter se povrnil v svojo ožjo domovino na južno Kitajsko. Pred petimi lati je bil imnovan za predsednika južnokitaj-skega republikanskega konventa ter je ostal na tem mestu do svoje smrti. Dr. Sunjatsena imajo vse kitajske ljudska plasti v visoki časti. Tudi v inozemstvu je užival ugled modrega, učenega in spretnega diplomata. — f Dr. VadJm DoBto-DoIiivn»laky. V če-'hrbtu ter si tudi nekoliko pretresel možgane, trtek je umri na posledicah zavratne bolezni, ' Sprejeli so ga v kirurgični oddelek. Iti ci in IO fulrnnaj ti v P«rii; aea. t V , ,..._< -r vr 7 r~ ......» • t^ujivu^vuu MTiauic uutvtiu, ki si jo je nakopal U v domovini Rusiji asi-. I _ Ko se je 19-letni težak Ivan Kreber, sta-u j ••na ^"^kem instituta prof. doktorja nujoč v ul. Muragiione št. 20, sinoči okoli Hadžija na ljubljanski univerzi dr. Vadim ! 19, ure napotil po delu domov, je v prosti luki Dohvo-DobroTol«y. Smrt je pobral* odličnega y. E. III padel na opolzkem tlaku ter si zlo-mladega ruskega učenjaka M je bi! prvi dok- j mil,desno nogo. Dobil je prvo pomoč od zdrav* tor ljubljanske filozofske fakultete, v dobi 30 aika rešilne postaje in ker ni hot*l v bolniš-let. Z nnm iznikli. mI»A» -rtiolr* rfon^ra^iia 'je bil nato prepeljan domov. — Pretepeni čuvaj umrl. Kakor smo poro- lit i-l —1« iA kil nrAtairli inroL' nnn SARGV! Ob priliki 25-Jetnice službovanja v Barko vi jah preč. g. župnika Kjudra, daruje $ Tončka Martelanc L 10 Dij. Matici. (Denar 1 hrani upravništvo). Cene na trgu Cavour dne 30. t. m. (Oddaja oa debelo) Česen 900—1000; pomaranči 80—140; rdeča. let. Z njim j2 izgubila mlada ruska generacija, niCO| je bil nato p'repeljan domov, ki živi v Jugoslaviji, odličnega tovariša, pa tudi za znanost pomenja njegov odhod v večnost silo, ki je ie mnogo obetala. . „ „ . , t , wti|au v ujoiuu uuuiJouivu w«r-«>.mi k.uio; .(-ui- nuuiauuvj ou-tuv, napua ov-i£.\r\ kcvuia — Avd5cija cerkrene glaabe ▼ zupm cerkvi 5; karfijol (100 oelian v mestno bolnišnico 63-letni čuvaj An- komadov) 80—200; kapus 80—120; čebul« j ^ „i R-I .1 I I n irt /cm 1 l> ♦ 1 < 1 r «-. A A a 4 t a. ! 1 ^_ ( „ ■. u 1 ooft > nn 1 n i « C- C\ *)of \ . « . I' - sicer samo zalo. ker ga je starec zavrnil, naj 250; krompir 58—83; hruške 130—300; para- rostem slogu; I. S. Bach — Preludij; M. ga pusti pri miru Mladenič je namreč starcu dižniki 220—280; radič 150—320; radič (rdeči ___r. ' — 1 :_ -r _ .-"1__J „ 1 r? i I. hmiA.1 1 In lOA. - -1« . «1-1__i _ 1 (~\T\ OCfl T?rSig ~~ /,Uga; RavaneUo — Ada8io5 F* nagajal" fiT gT zba daf ~ ~kjerkodi ga je srečal. 120^280^ repa"30; škinača 100^250. bafte — Ailegro. (Teh pet točk izvaja g.čna Mrevlja je zadobil več poškodb, med katerimi!-—- Vijolica Godina na orgijah). — A. Sanzin —*je bila najhujša ona na trebuhu. Sprva se je Pater noster, mešan zbor, a soli; A. Sanzin — zdelo, da poškodbe niso posebno nevarne, Ave Maria, orgije, meš. zbor, tenor a solo, tocja kmalu se je stanje starca začelo slabšati gosli; S. Rachmaninoff — Preludij, orgle, g.čna jn predsinočnjim je revež izdihnil. V. Godina; Jos Callaerts — Simfonija za i Dan dogodku je bii na^i mladenič, 25-orgl]e (ailegro, andante .ailegro, molitev, s.o- , ¥emcšo Bertolini, stanujoč na Vrdeli- vesna koracmca), g^na V. Godma. — Pn cer-! s 2 aretiran_ kvenih vratih bo skrinjica za proste milodare v nabožne namene. — Češko vojaško strelišče ▼ Boki Kotorski. Med Jugoslavijo in Čehoslovaškv republiko je bil sklenjen dogovor, da ustanovi čehoslova-ško ministrstvo vojne v Boki Kotorski artiljerijsko strelišče za vižbe s topovi proti ae--roplanom. Posebna komisija jčehoslovaškega generalnega štaba pride prihodnje dni v Ko i&iS ^ ^tri ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV — Iz Peha. V n^deLjo, 25. jan. t. 1., se je zbrala naša, po lepšem stremeča mladina, da si osnuje novo prosvetno žarišče, ki bo ob-zarjalo adealne mlade duše in jih dvigalo v svetlo v^soljstvo večne lepote in resnice ple- Nali BABICA sprejema noseče. Ljubezniva ostrba. Tajnost zajamčtna. Via Madonnina šl. i0. 155 PRODAJALNA zelenjave in jestvin, s skladiščem zadaj, se proda radi bolezni. Via Gio-vanni Boccaccio št. 16. 156 IZGUBIL sc je loterijski listek z dobljer.im ternom 1, 8, 4. Najdi^lj je naprošen, da ^a pošlje proti nagradi na naslov Saksida, Via Udine 12, ali pa da ga osebno odda. 157 USST9 Koliko državnm uradnikov Je v Italiji Vprašanje draginjskih doklad v prid držav «Piccolo» odgovarja na naš članek ^Sanje nim uradnikom je povzročilo v zadnjem času in resnica» v izdanju od 22. t. m., v katerem razne polemike. Nekateri tudi faššsiovski listi smo dokazali, da on sanja, to je, da predoča odkrito napadajo finančnega ministra De Ste-stvari, kakršne v resnici niso. j fani-je radi tega vprašanja. Spričo tega je iz- -Piccolo* pravi, da je resnica ta, da ni tako dala vlada potom agencije «Volta» nekoliko strašna nesreča za Slovane, ako morajo V zanimivih podatkov iz katerih s£ da sklepati uradih, v trgovinah in tudi sicer v javnem i o resničnem obsegu uradniškega vprašanja v življenju govoriti v italijanskem jeziku. Vedno , Italiji. Vse državno osobje šteje 517.000 name-globlje poznavanje italijanskega jezika da je ščencev, ki stanejo državo 5 milijard 119 mi-praktična potreba tudi na iorist Slovanov. lijwiov lir na leto. Ako bi se hotelo — pravi Italijanski uradni jezik da ni tisto grozno agencija -Volta: — zvišati vsem uradnikom, strašilo, kakor ga predstavljajo slovanski bi nastali za državo ogromni novi stroški. Če listi. Slovani da se ne čutijo manj Slovane, \ bi se zvišale plače uradnikov n. pr. Ie za 10%, ako čedalje bolje spoznavajo italijanski jezit, bi to znašalo nad 500 milijonov lir novih iz-To da je hotel povedati v enem svojem prej- datkov. Za te izdatke bi se morali seveda po-šnjem članku, na katerega smo mi odgovar- iskati takoj novi dohodki, ker bi sž sicer mo-jali. Ni pa hotel tajiti obstanka slovanskega rali kriti z najetjem posojila, kar pa bi imelo prebivalstva. Po «Piccolovein» mnenju smo gotovo zelo slabe posledice za ves finančni » tisti, ki se ne zavedajo resničnih okoliščin, položaj države. Vsled tega — zaključuje gori v ikaterih živi naše ljudstvo. Mi da bi hoteli, omenjena agencija — je naravno, da ne bodo naj bi Italija imela za Slovane celo armado mogli ukrepi v prid državnim uradnikom pre-tolmačev in Slovani bi morali skrivati svoje segati višine novih dohodkov, ki jih predvi-znanje italijanskega jezika ravno sedaj, ko deva davčna uprava države, imajo opraviti z Italijo! Tako razmerje pa da • Iz tega sporočila poluradne agencije ^Volta* bi bilo nenaravno in tako slovansko ljudstvo, sledi, da si uradniki od napovedanih draginj-ki bi se odtegalo sti.com z uradi in Italijani skih doklad ne smejo preveč obetati, sploh, da ne obstoja in da ga ni. >Le slovanski -------» ----*-----r-----—»- . ' . sveiio V^SOIJSIVO Vti--- ^ tor, da 6i v sporazumu z jugosl. vojaškimi o- | menitosti. — Zbrala se je množica stremečih blastmi izbere primeren prostor. mladeničev, ki so vztrajali dolge ure čakanja, — Dubrovnik pričakuje letos večj'i tujski da so oblastva zbor dovolila. Predsednik je promet. Prometnemu uradu «Putnik» v Du- j pozdravil navzočnega zastopnika oblasti ter bro\n&u je prispelo že lepo število prijav go- 1 obrazložil članstvu pomen društvenega dela stov iz raznih krajev sveta, ki nameravajo jn podal poročilo pripravljalnega odbora, kar Drovesti spomlad na daknatinski rivijeri. — so sprejeli navzočni z živim odobravanjem. Znatno število gostov je že prispelo v Dubrov- Društvo je enodušno, navdušeno sprejelo nik, drugi so prijavili svoj prihod za mesec predložena pravila, ter se včlanilo pri «Zvezi februar. Ob priliki slavnosti sv. Vlaha, du- prosvetnih društev«. Društvo tedaj obstoji, brovniškega patrona, prirade Sarajevčani iz- ^ torišče je dano, na nas mladih je sedaj, da ; »_. r\„i—razmahnemo svoje sveže sile. Naj tedaj živi, j raste in cvete naše izobraževalno društvo ODPRL sem zalogo prvovrstnega, istrskega vina, po L 1.80 1. Priporočam se Vodopivec Peter, Podgrad - Castelnuovo. 151 BABICA; avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 64 let v Dubrovnik. — Žensko dobrodelno udruženje na opetovane naročbe »Gospodinjskega koledarja® obvešča, da je «Gosp. koledar* v razprodaji v knjigarni J. Štoka, kjer se izvršujejo naročila. «Gosp. koledar« stane v knjigarni L 5, a po j opozarja p. n. interesente, da se vrše v «Mladina». __i Borovnici (železniška postaja na glavni _Goriško učiteljsko društvo bo zborovalo i progi Ljubljana^Tnst) 250|pet štirje letni v Gorici v Trg. domu 5. februarja t. I. ob 10. i živinski (za konje, govedo, prašiče m *Gosp. koledar, stane v *n,igarni L 5, a po Rdečem dnevnem redu: 1} Predsed- drobnico* itt kramarski sejmi v naslednjih posti s po^nmo L 5.80 s poštnino P^očen p0r0Čii0, 2) dr. Al. Kraigher: «Zobo- dneb: 5. febmarja, 15- aprila. 27- septeir- L 6.30. Zaradi gotovosti ,e bolje , da se pn- , 1P scstanki. 41 Razni pred- U^ a vJlTrd« leta. poroči. Vojim oftkodnisa za JHsžo nastalo u.zi rekvizicije Listi objavljajo i»tr» odlok, ki se ima objaviti v kratkem v uradnem listu «Gazzetta (Jffi- listi da bi hotćli imeti za svojo rabo in svoje cilje Zato bi hoteli predstavljali našo deželo kot nekako izjemno deželo, ki je tudi ni — paese d'eccezione eha non c'el «iPiccolo» se dotika tudi preiskav in are- . . . . , . , , , .... , iacšj. Zamerja slovanskim listom, da so o njih cia!e» 'n ^ vsebuje določbe o predujmih na poročali in protestirali proti njim. Pravi, da ^ ic,nast^. P° rekviziciji izvr- so bile take stroge mere odrej^ne radi ko- U nlf^ ^l ii ^l Zfi?fOV ° vo»" munistov, ki da jih je med Slovani mnogo, ^dajatvah Odloge določa: CI. 1. Da se orno-Poleg tega naglasa, da so se slrične stroge goo v novih pokrajinah vzpostavitev imetja, meri izvajale po vsej Italiji, da torej tudi v kl J4 bilo oškodovano vsled dogodkov, najetem oziru ni naša dežela nikakor kaka iz_ ! re predvidevajo avstnjskizakomo vojnih da- jemna dežela - paese d'eccezione, kakor bi ^ I^l ^^T'fl PJ°"asC"il da 7 i o hoteli predstavljati slovanski Hsti. - slučajih, ako so te wode take, kakor jih pred- ... . _ , videva vojnoodskoan.nski zakon od 7. marca' Ugotavljamo najprej^da s* skusa «i>iccoio» I 1919 f 476.'dovoli predujem na svoto, kate-i nekoliko umikati m popravljati nerodnost, ki , rQ dolguje na pod]agi senžirmenske mirovne j jo je zagrešil v svojem prvem člaiuiu. Sedaj p0g0dbe bivša avstro-o^rska monarhija. Prese hoče predstavljati le *ot goreč zastopnik j d - m ne smc prescgati 70% zneska, ki gre ! n egovth praktičnih interesov. Vprašamo ga: oškodovancu na podlagi vojnoodškodninskeva ] ali ji to iskreno? Mi vemo dobro da ~ ni. zakoila od 27. marca 1919.. št. 476. — Cl. 2. Lepe njegove besede na, bi_ le prikrivale na- določa> da bo dovoljeval omenj»ne prcdu;me j mene — raznarodovanja našega ljudstva! Na- ^nčn[ raiT,ister na podlagi mnenja osrednje I deja se, da bo ta na>g!adke,ša pot oo tiste Vojnodškodn:nske komisije, v iatero bosta «fusione», ki mu ,e ^ci^a pn srcul Beseaice- poklicana tudi dva zastopnika prizadetih po-nje o potrebi poznavanja italijanskega jezika 1 - -je le finta, ker resnica je ta, da mi nismo nLcdar govorili našemu ljudstvu, naj se ne uči italijansi Društven« vesti — Sportno-izobraževalni krožek - Sv. M. Magdalena vabi prijatelja in znance na veliko pustno prireditev, ki se vrši danes v dvorani pri «Kačunu» pri Sv. M. M. sp Zabava se prične točno ob 20. Zato vsak, ki se hoče zabavati, pridi danes v dvorano h «Ka-čunu»! — D. K. N. Tommaseo - Trst Jutri ob 9.30 sestanek s predavanjem. Danes ob 17. uri od-borova seja. — Odbor. — Mlad. društvo «Sparta* t Skednju. Občni zbor podpisanega društva, k i je bil napovedan za nedeljo, 1. februarja t. 1., se ne bo vršil v dvorani DKD pri Sv. Jakobu, ampak v otroškem vrtcu v Skednju ob 11. uri zjutraj. Ker je občni zbor zelo velike važnosti za na-daljni razvoj društva, upa podpisani odbor, da se občnega zbora udeleži ne le celokupno članstvo, temveč tudi druga bratska društva in prijatelji. -— Odbor. — S. D. «Adria» sklicuje za danes zvečer ob 20.30 sestanek nogometašic. Pridite vse in in točno! zdravstvo*; 3) okrožni sestanki, 4) Razni predlogi, — Polnoštevilno udeležbo priporoča stanovska zavest, zanimivo predavanje priznanega strokovnjaka in društveni odbor. Iz tržaške parafine — Ix Štorij, 2e tako dolgo pričakovana uprizoritev Finžgarjeve ljudske trodejanke «Raz-valine življenja« našega društva «Štorje» se ,bo vršila drugo nedeljo v sebruarju, t. j. 8. p. m. Tedaj bo naš dram. odsek pokazal, kaj zmore, posebno še, ker ja igro dobro naštu-diral. Upajmo, da bo slavno občinstvo znalo-ceniti ta trud in se bo odzvalo omenjenega dne ob 15. v največjem številu vabilu odbora. _ Iz Kazeli Bralno in pevsko društvo -Dneva žar» v Kazliah ima svoj redni občni zbor 2. februarja t. I. ob 2. uri popoldne v prostorih g. Blaža Vran s sledečim sporedom: 1) Pozdrav predsednika, 2) pozdrav tajnika, 3) poročilo blagajnika, 4) volitev novega odbora, 5) slučajnosti. Prosi se vse člane društva, da se občnega zbora udeleže, — Odbor. krajin. Ako je — pravi čl. 3. — zemljiško- j kreditni zavod v Benetkah, trentinski pokra- \ jinski zbor ali kaka občina v trentinski po- ... 'i . , ... j [lUAMl /uor d oškodovancem in njegove sladke besede — češ, da mi moremo svobodno ohraniti svojo narodnost — ne prepričajo prav gotovo nikogar in naj si nikar ,omenjenimi zavodi ter med temi poslednjimi • in državo, se lahko dovolijo nov« preduimi. — Cl. 4. vsebuje določbe o prošnjah za predujme. ne delajo nr.. ProŠBji naj Se priIoži preoi9 omenjal in ne bi priporočal našim ljudem, naj 2ahtevC( ki se - prcdložiia v smislu dogovora se učijo italijanski jezik! - - - Piccolo naj ne slepomiši s svojimi "praktičnimi potrebami«, marveč naj enkrat pove odkrito in določno: ali je za narodno ohranitev med Italijo, Avstrijo in Ogrsko od 6. aprila 1922. glede ugotovitve in !ikv:dacije terjatev izvirajočih iz vojnih dajatev, ki so jih prejemale svoj čas avstro-ogrska oblastva. (O teh našega ljudstva ali za njega poitaiijančenje?! zahtevah ali reklamacijah smo poročali v vče V prvem slučaju mora nastopiti za to, da se rajšnji številki pod naslovom »Vprašanje ter-nam povrne naša šola in da se našemu ljud- jatev naprtim bivšemu avstro-ogrskemu, av-stvu dovolijo jezikovno pravice v vseh uradih, strijskemu *n ogrskemu erarju»). — Za dovo-ali pa vsaj dvojezičnost uradov I j lite v predujmov se zahteva, da morajo ob- »Piccolo« naj le pazno prečita naš četrtkov j stojati okoliščine- Katere predvideva vojnood-in pa današnji uvodnik, pa bo vSdcl, kako in škodninski zakon od 27. marca 1919, Izoolniti kaj zahtevajo resnični in praktična interesi j se m0rajo tudi dolžnosti, ki jih predpisuje lašega ljudstva!! j omenjeni zakon glede uporabe, glede prepo- Na očitanje, da bi mi hoteli nekak izjemen ! vedi odstopitve ali založit ve vojne škode. Pre-položaj, ugotavljamo, da je ravno «Piccolova» i dujmi se ne smejo dovoliti tistim, ki niso po-politika, ki ustvarja iz naše dežele zares pravo ■ stali italijanski državljani po pravu (di pi^no izjemno deželo. Zahteve, ki jih zastopamo mi, i.diritto), ker nimaio niti pravice do navadne bo naravne, so zahteve narodk, ki koče živeti vojne odškodnine (čl. 5.). — Predujme bodo brez ozira na to, v kateri ctržavi se nahaja in i izplačevale finančne int >ndance (či. 6.). — Za ki sme zahtevati z vso pravico, da država predujme te vrste stopi italijanska država na prispeva tudi za življenje našega naroda — mesto posameznih oškodovancev kot upnik Utotako kakor državljanov drugega plemena! i napram bivši avstro-ogrski monarhiji. Kar se tiče strogih mer, ki se izvajajo se- j S tem kr. odlogom, ki bo objavljen v krat- Iz tržaškega iivlie^la — Napaden in oropan v veži lastne kiše. Zelo neprijeten dogodek je doživel predsinočnjim mesar Ivan Cocitto, stanujoč v ulici Molino a vapore št. 9. Ko se je pozno ponoči vračal domov, sta v veži hiše, kjer stanuje, iznenada planila v temi nanj dva neznanca, ga trdno zgrabila ter mu iztrgala iz notranjega žeDa suknjiča listnico z zneskom 70 lir in raznimi listinami. Nato sta jo lopova naglo odkurila, dočim se je Cocitto, uvidevši, da bi bilo vsako zasledovanje zaman, podal de mov. Drugo jutro je prijavil dogodek na orož-niški postaji v ul. P. Revoltella. _ Žeparjeva smola. Predvčerajšnjim popoldne je neki mladenič skušal izpuliti ročno torbico zasebnici Gildi Rodell, ki se je sprehajala na obrežju Madracchio. To sta pa opazila dva finančna stražnika, ki sta urno^ pograbila mladeniča ter ga odvedfe na bližnji policijski komisarijat. Po zaslišanju je b;l že-par. ki je 24-letni postopač Naiack Stroxai, rodom iz Varšave, brez stalnega bivališča, odveden v zapor. _ Razne nezgode. Pri delu na pavn:ku «Quirinale», zasidranem v prosti luki V. E. III, je 50-letn i težak Anton Renko, stanujoč pri Sv. M. Magd. zg. št. 179, včeraj popoldne padel tako nesrečno, da si je na nevaren način iz-pahnil desno nogo. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. — Včeraj, okoli 14. ure, je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico 15-letni kleparski vajenec Emil Godina, stanujoč na Vrdeli št. 328. Dečko te popravljal strešni žicb pri Sv. Alojziju, pri tem so mu je spodrsnilo in je padel z visine treh metrov na dvorišče. Pri padcu se je pebil po bra in 6. decembra vsakega leta. P. n. prodajalci in kupci se vabijo, da borovniške s>ejme v največjem številu posečajo. (155) ALOJZIJ POVH urar in zlatar Pinzza Garibuldl 2. i. o. Tel. 3-2? Lastna tcvam« in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriCa o cenah. 6 LL ierzni poročila« DEVIZE Amsterdam od 970. - do 980 —; Belgija od 125 — do 127.— ; Pari* H0 — do 1H0.50; l on lo . od 115 <15 do 115.25 ; New York od 23 95 do 24 10 ; Španija o i 341.- do 346 ; Švica od 4«4._ do 467 - ; Ateue od 40. do 43 ; Berlin od 568. - do 578— ; Bnkarešt od 1J.-5 do 12.7-y, PraffH od 7125 do il 75 : Odrska od 0.')333 do i 0343 ; Dunaj od 0.O337 do 0.0347 ; Zagreb od 39.— do 39 2<» VAIAJTA; Avstrijske kron^ od 0 «335 do 0 0345 dinar i od 80 do 39.10 ; dolarji od 23.90 do 24.' o; novci po 20 frankov od 92.— do y3 — funt šter-ling od 115,— do 115.20. Benečijske obveznice 80.15. IRfiKNA- a- O I I rui Trst — Corso GaHbaldi 35 (PodruinEca Via Sc&linata 1) Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. (55) daj med našim ljudstvom in ki jih hoče «Pic-colo>- opravičevati s komunističnim gibanjem, ugotavljamo, da ni bilo nikjer med našim ljudstvom kakih resničnih znakov kake upor kem v uradnem listu, se urejuje zopet en del vojnoodškodninskega vprašanja novih pokrajin. Kakor je razvidno iz besedila odloka, gre za slučaje vojne škode, ni bila povzročena nosti, ki bi opravičevali take stroge mere. i neposredno po vojaških, temveč po rikvizi Tudi ne prigovarjamo ne hišnim preiskavam i ciji. ki jo je izvršila bivša monarhija na ne aretacijam, če so stvarno upravičene! Tudi | ozemlju novih pokrajin. Ta odlok je v te-v tem pogledu nočemo napravljati iz nase de- sni zvezi z naznanilom finančne intendance, žele kake »izjemne dežele*. Dejstvo pa je, da ki smo ga objavili v včerajšnji številki. * " " * - - 'Predujem na tako vojno škodo bo mogel dobiti le tisti, ki vloži pri prefekturi reklamacijo ali zahtevo, da se mu ugotovi škoda, nastala po rekviziciji. Prizadete opozarjamo so se te dni aretirale osebe notorično sloven-sko-narodnega mišljenja, torej — strogi nasprotniki tistega komunizma, s katerim *Pic-colo» opravičuje tiste stroge mere.Le^ neopravičeno zlostavljanje naših ljudS obsojamo mil To naj si zapomni <-Piccolo»! . Gradnja poliklinike na Sušaku. Kakor znano, se je po inicijativi ministrstva za narodno zdravje pričelo letošnjo zimo na Sušaku z gradnjo poliklinike. Poslopje je prišlo te dni pod streho in bo dograjeno do letošnjega poletja. Poslale*) Vedno RGuJ 9 V t Zlato, srebro, krone, g ? plat In, zobovje g J| kupuje % glistama ALBERT POUHf I« Trsš, Via Ma zini 45 g r9 B* ftajtfižja ce^e plahem za V modernega in solidnega po brezkonkurenčnih cenah. :4fgkg ea L-- S O. trn se 4.M m Gsppu Št. 15 in š! 17 ZaSegs v Etfo&ši Suki brez carine* ") Za člank« pod tem naslevuai odgovarja mr«4U aiitTo 1« tuliko kolikor mu aUo vciev*. kun, zl83ic9 liSiCr dihurjav, vstier, cs la^sce^malk va-veric, kPtcvT divjrn i« domačih jajce«. D. WINDSPACH Vrst, Vsa tesara fiaft&isiš št. tO E!« nadstr., vrala ta > Sprejemajo se pošiljatve po pošti PODLISTEK vsled tega, da predložijo svojo reklamacijo čim prej pri prefekturi. Rok za vlaganje teh reklamacij poteče 23. aprila 1925. — Ameriški rušile! ▼ Gružu. V pristanišče Gruž pri Dubrovniku so prispeli te dni ameriški vojni ladji «Billkingsley 293» m «Con-carse 291». Na vsa!kem teh rušilcev se nahaja 126 mož in 8 pomorskih častnikov. Ladji ostaneta še do nedelje v gruškem pristanišču. W. Coffi&fi: PREE IMENA . , Roman. »Popolnoma dobra sem. Toda tudi jaz ti imam nekaj povedati o Sv. Križu, — tudi jaz imam presenečenje zato.* «Ali mi ga poveš?- *Ne sedaj. To boš zvedela, ko bove na obali, in sicer predno se odzovem prijaznemu povabilu tvojega soproga, s katerim me vabi v hišo.» Kako je to mogoče? Zakaj mi ne poveš tega takoj ?» «Do sedaj si rai vedno dajala dober zgled v potrpežljivosti. Nora — daj mi ga še enkrat?» «Iz srca rada. Ali naj se povrnem k svoji stvari? Dobro. Torej Jurij je podedoval Sv. Križ v Esseksu po svojem stricu, in ker je vedel, da bi gospodična Garth rada poznala kraj, je pri svojem odhodu po stričevi smrti naročil, naj puste v hišo gospodično Garth in njeno spremstvo, da bi se slučajno javila. Kmalu po njegovem odhodu sva se z gospodično Garth znašla v tisti okolici z mnogimi znanci, ker so Tyrrelovi spustili v morje novo jahto. Družba se je nato podala t Colchester na pojedino, a gospodična Garth, jaz in moji majhni gojenki smo se peljale v Sv. Križ, kjer so nas takoj pustili v hišo, ko so čuli ime gospodične Garth. Ne vera, kako bi ii opijala hiša. To ti ie eno najbolj pustih poslopij, kar sem jih kdaj videla —». "Le ne mudi se pn opisovanju poslopja. Nora, ampak pripoveduj dalje.» V hiši je med drugim tako dolga seba kakor ta ulica, in tako pusta in umazana in tako neprijetno mrzla, da me strese mraz, če le pomislim nanjo. Hoteli smo takoj ven, toda upraviteljica nas ni pustila proč, dokler si nismo ogledali edino pohištvo v tem pustem prostoru. Bil je to čuden trinožnfk. na katerem stoji skleda ; polna pepela. (Saj ni treba, da se plašiš, nič strašnega ni pri vsej stvari!) Vsi poznavalci, tako je pripovedovala upraviteljica, so izjavili, da je ta trinožnik mojstrsko delo; zlasti nas je opozorila na okraske, ki so se vrstili poleg latinskih napisov na notranjem robu sklede. Nisem se dalje zanimala za to reč, ker, da rečem po pravici, je bila upraviteljica s 3™!? naučeno razpravo o Trnih kovinskih izdelkih zelo dolgočasna. Toda da je ne užalim, sem navidezno pazljivo opazovala okraske m brskala s prsti v mehkem belem pepelu, medtem ko so bile moje misli daleč proč. Pri tem sem zadela s prsti globoko v pepelu na zmečkan kos papirja. Povlekla sem ga iz pepela — bilo je pismo, dolgo pismo, gosto pisano. — Ti ne boš uganila zmisel moje zgodbe, dokler mi ne pustiš, da jo dovršim! Veš, pismo, ki so ga moji prsti našli, je tisti taini prepis. Daj sem roko, draga, Jurij mi je dovolil, da ti ga pokažem, in tukaj je!» i« Položila je papir v roko Magdaleni, ki mehanično vzela. " i il» je rekla in spomnila se je, kako je zaman vse poslušala, vse pretrpela, «ti si ga našla !» «Da», je rekla Nora %eselo, *s tem pripisom se je godilo, kakor se godi z vsemi izgubljenimi rečmi. Ce jih iščeš, jih ne najdeš; pusti jih v nemar, pa se ti sanse odkrivajo. Ti in tvoj odvetnik sta imela prav, da sta pripisala tej listini tako važnost. Ne bom ti govorila o vajinih posvetovanjih, ko sem našla v pepelu ta papir. Takoj sem pisala Jurjevemu odvetniku in pozvali smo Jurija s kontinenta. On nam je tudi razložil, na kakšen način je utegnil priti papir v pepel. Admiral Bartram je bil namreč mesečen, malo pred smrtjo, in baš o času, ko mu je ta papir take skrbi povzročal, so ga videli vstajali v spanju. Jurij meni, da je \ sanjah hotel uničiti listino, kar bi siccr nikoli ne napravil. Malo prej je bila žrjavica v skledi in v sanjah je bržkone videl še ogenj. Kaj bi dalje z listoim počela, nisem razumela, toda pozneje sein se potrudila razumeti.* «Dobro,» je rekla Magdalena. «Še iz nekega drugega vzroka bi rada vedela, kaj veš vse a tem pismu. Kakšne posledice j t imel za druge, kakšne bo imel zame?» • Toda, Magdalena, kaC