DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, NOVEMBER 20, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL VIII Roosevelt je videl vojno že leta 1940 ppodarckega stališča ■J'0 zmage je videti bolj! so vladni uradniki i|j '• Posamezniki kupuje ^pričakovano dobro i^.acije bi celo rade več v bonde, kot pa mo-i LJ°sojilo in pa davki boj |J° 2a vladne stroške do' jL leta 30. junija' |!oetn bo P« vlada, Če po-j L.^t vprašala za ljud- F ■ I |l * * * Igriška industrija za-L. ali onega vzroka! |»® "Vilnih potrebščin,! L^ ameriški izvoz, ker i L^lki izgubili priliko1 J(j !h ^gih. švedska in1 |L ^ bili prizadeti od a sv°J'e izdelke-k ' An&Hja je glede te-J !„ lla boljšem, ker tam i Zavlačujejo produkci- j 1 % * * IiL. ■ jj/f 'ahko pričakujejo,' 1 Jale za hrano, to se: J.kuP živil do prihod-j ij0Ja najmanj 10°/, več! (if rjdporo producentom1 ^ ce«e poskočile, če-J ada zdaj to zani-j * V * * j; in ^ ^ed zastopniki in-L ^'j v Washingtonu j kakor je pri-j VUl Ta je hotela, daj ^ t^ča ustvarila pose-, ^ bi v slučaju nespo-1 °Vul med deloda-i sjt C1 ter tako prihra-j ^ delo. Govori se. t,!konferenca ne bo' 1 hj kovanih uspehov. Predsednik Tru-! ] ^ zadevo v naročje1 I ii, tnaJ bo potem gre- 1 ilrča industrije in ■ 4 % * S , ) »abinet se bo v,' %! emenil. Notranji! •lil°dstopil in port-! senator iz za-1 5v?0lley iz Wvominga' , Če ho e vzeti.1 ■ K Schwellenbach Uradu samo toli-' " tNeVf ne odpre ka'i .ega sodnika. Porreatal bo' . ^mladi. 1 lif Hi % * Ktjitreba bati samo l%Žj'. amPal< še stra-' 1 jr'h a — strupenih' Hiri^j zadnji vojni r.i-tem so bile jjr^l^ pripravljene,' ny^. n|ti Nemčija, ni- bi- ker sta se [p nov» ki so vse: fC ^ko se združeni 1 K Pil sPorazr.meli in' , f\^Pali svoje tajil ;P^°rožja, ali kar, f 1\) '' ameriški ' . \ leto dovolil vladi * »zum novega j kj. . države hočejo J V^i naprej v tem j \vk skušal na svo-( I bojno orožje.' i A&l^ , I V vojake v ^ e^ijski parla-** J1 da poš!je dvH dy Rd. tudi obljubil večno za-1 konsko zvestobo Henry Zupan. I Za nevesto si je izbral Miss i Millie Lavery, hčer družine Ja-1 cob in Amelia Lavery iz 1700 E. - 133. St. Novoporočencem želimo ) vse najboljše v novem stanu. ■ VSE NIČ ZDAJ NE j POMAGA PORAŽENEMU ODBORNIKU Včeraj je bilo pri okrajnem volivnem odboru v Clevelandu ponovno štetje glasov v štirih slovenskih precinktih 3. varde v. Euclidi;, kakor je to zahteval poraženi mestni odbornik Frank Derdich. Ponovno štetje je pokazalo, da je bilo štetje glasov : tudi v slovenskih precinktih po- ] steno, ker našli 40 samo dva 1 sporna glasova, ki so jih vzeli novo izvoljenemu cpuncilmanu Michaelu Boiču. Tako Ima zda.i i ta 38 glasov uradne večine, do- ; čim jih je pokazalo štetje na vo- 1 livni dan 40. Mi še vedno ne moremo razu- 1 meti, zakaj je poraženi council- , man Derdich sumil, da bi bile i kake nerednosti ravno v sloven- ] skih precinktih, to je v Slovenskem društvenem domu in v No. ble šoli. Mi pravimo k temu le ] to: državljani so spregovorili! : Da, da, pod rdečo marelo ni 1 zdravo vedriti, vsaj v Ameriki ' ne. -o--- Jugoslavija ima tudi zdaj koncentracijo , Mr. Andrica, poročevci- \ Jec za Cleveland Press, ki se j nahaja v Jugoslaviji, poro- , ča med drugim, da se nahaja pri Kočevju veliko končen- 1 S tracijsko taborišče, kamor sedan ja jugoslovanska vlada ( pošilja one, o katerih ne želi, "da bi se gibali svo- * hodno." Ali je to tista razlika med ameriško in jugo- • slovansko demokracijo? Ka- : ko veliko koncentracijsko ! taborišče bi moralo biti neki v Ameriki, če bi hoteli poslati tje vse tiste> ki zabavljajo čez vlado, kaj pravite? -o- Zavezniška vojaška vlada zapusti severno Italijo Milan. — "II Popolo," glasilo krščanske demokratske stranke poroča, da bo zavezniška vojaška oblast odšla iz vse severne Itali-j je, razen iz Beneške Julije. Italijanska civilna oblast bo dobila zopet te kraje v svoje roke. List tudi trdi, da pride pod italijansko civilno oblast vsa južna Tirolska, vse do prelaza Brenner. Avstrija protestira proti izgubi Tirolske, kar bo pa končno določila mirovna konferenca. -o- Kruppov sin le ne bo pred sodiščem * Nuernberg. — Danes se prične sodna obravnava proti 22 naci-jem, ki so obtoženi vojnih zločinov. Na čelu liste je feldmaršal I Hermann Goering. Ameriški to- > žilec pri komisiji, Jackson, je ^ zahteval, da se postavi pred sodišče Kruppovega sina, ker je .j njegov oče preslaboten za to. . Francija in Rusija sta to podpirali. Toda Anglija je bila proti in tako je odločeno, da sin muni. cijskega magnata ne pride pred >'• sodišče. 1. ^ -_„- t- Fora pravi, da bo prodala jal v izgubo iS Detroit. — Henry Ford II., i- predsednik Ford Motor Co., je C. izjavil, da bo po novi ceni, do- 10 ločeni za avtomobile od OPA, prodajal v faktično izgubo, Od 24 obtoženih nacijev | jih bo 19 pred sodiščem Nuernberg, Nemčija. — V torek 20. nov. pričnejo zavezniki " sodno obravnavo proti nazij-skim vojnim zločincem, ako ne pride v zadnjem trenutku kaj vmes. V začetku jih je bilo 24 \ na listi, ki se je pa zdaj skrčila na 19. Zdaj je namreč nenadoma zbolel Ernest Kaltenbrunner, bivši šef nemške Gestape. Muni-cijski magnat Krupp je bolan, Robert Ley, vodja nemških delavcev, se je obesil, Martin Bor-mann, Hitlerjev deputij, še ved. 110 ni v rokah zaveznikov in Rudolf Hess je umsko boian. VIŠJE PLAČE BODO ZAHTEVALE VIŠJE DAVKE TUKAJ j , . . . < Cleveland, O. — Ako bo mest- 1 na zbornica odobrila višje plače za mestno uradništvo, bo treba : razpisati nove volitve za višje davke. Tako je izjavil župan • Burke. Višje plače bi zahtevale najmanj $400,000 več za 1,500 : uslužbencev. župan je rekel, da če bo vlada ■ dovolila višje plače delavcem V 1 industriji, tudi nti bo več kot prav, da dobijo elevelandski mestni uslužbenci višjo plačo. , -o--1 Domačini na Javi so odločeni voditi proti Angležem boj naprej Batavija, Java. — V soboto se je vršilo posvetovanje med zastopniki domačinov, Nizozemske in Anglije. Posvetovanje se je končalo brez vsakeg uspeha. Indonezi, to je domačini, so potem izjavili, da so odločeni voditi boj proti Angležem do zadnjega moža. 1 Domačinski radio je izjavil, da je bil v soboto zadnji dan premirja in da bodo zopet začeli boj z namenom, da pobijejo vse Angleže, ali jih pa spode z Jave. Angleži pa trdijo, da se bo v petih dneh začelo novo pogajanje z domačini, ki zahtevajo neodvisno republiko. -o- Obešeni za uboj ameriškega letalca Landsberg, Nemčija. — Ernst Waldman, Albrecht Bury in Wil-helm Haefner so bili obešeni, ker so ubili nekega ameriškega letalca. _ I MRS. CROSSER JE UMRLA VČERAJ V WASHINGTONU Mrs. Isabele Crosser, žena kongresnika Roberta Crosserja iz 21. okraja (Cleveland) je umr j la včeraj v prestolnici. Bila je stara 69 let in je bila bolna samo en teden. Od leta 1912, ko je Crosser prvič kandidiral v kongres, je bila pri možu v kampanjah in kot glavna tajnica v njegovem uradu. Mrs. Crosser bo pokopana v Clevelandu. -o- Hišni posestniki so za višje cene najemnini Washington. — Nekateri mislijo, da bo odpravljena vladna kontrolo nad najemnino, čim bo odipravljen urad za kontrolo cen (OPA) prihodnjega junija. Nekateri pa trdijo, da bo obdržala vlada kontrolo nad najemnino še naprej v krajih, kjer je pomanjkanje stanovanj. Narodna zveza prodajalcev zemljišč pa zahteva, da se obenem z odpravo OPA določi nova cena za najemnino in sicer: OPA naj izgubi vsako kontrolo nad najemnio, kjer zaša na mesec $75 ali več. Za drugo najemnino naj se dovoli 10% zvišanje od 1. aprila 1940. V novih hišah naj izgubi OPA vsako kontrolo nad najemnino. OPA naj takoj odpravi 6 mesečno odpoved za najemnike. Dočim se je vsaka stvar podražila, pa dobivajo hišno posestniki za stanarino še vedno cene, kot v času depresije, trdi ta zveza. -o- ENAJST KRVNIKOV JE BILO OBSOJENIH NA SMRT Leunbrug, eNmčija. Joseph Kramer, Irma Grese in 9 drugih nemških krvnikov, ki so trpinčili jetnike v taborišču Bel-sen ter Oswiecim, je bilo obsojenih v smrt na vešalih. 21 drugih je obsodila angleška vojaška sodnija na zapor in sicer vse od enega leta do dosmrtne ječe. | Obsojeni imajo 48 ur časa, da' apelirajo proti obsodbi na vr-' hovnega poveljnika angleške1 okupacijske armade, Montgome-rya. Na smrt je bilo obsojenih 8 moških in 3 ženske. Razne vesli od naiih borcev v službi Sirka Sama ičastno je bil odpuščen iz armade Rwlolph J. Sterk, 7710 St. Clair Ave. Služil je Strica Sama dve leti in pol. Več kot eno leto je bil po Franciji in Nemčiji. Bil je tako srečen, da je po končani vojni večkrat obiskal božjo pot v Lurdu na Francoskem. na m« Cpl. Joseph Makse, sin Mrs. Julije Makse iz 997 E. 63, St. je prišel v soboto domov s častnim odpustom iz armade. Bil je v Angliji, Belgiji, Luxembourgu, Franciji, Nemčiji in na češkem. Udeležil se je mnogo vročih bitk. V armadi je služil dve leti in 7 mesecev. Preko morja je bil dve leti in dva meseca. Pravi, da ni nikdar pričakoval, da bo še kdaj videl Cleveland. V svoj kredit je imel 82 točk. n M M Waukegan, 111. — Joseph Ke-ber, sin poznane in spoštovane Kebrove družine iz 1717 — 11. St. je prišel iz nemškega ujetništva. Zdaj je dobil časten odpust iz armade. V kratkem pričakujejo domov tudi starejšega sina, ki je že na potu domov s Pacifika. Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te okolice Selitev v Indiana— Družina Joe Krajica iz 19509 Chickasaw Ave., se je" preselila 11a naslov 321 Front St., Delphi, Indiana. Pred odhodom naročajo najlepše pozdrave vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, od katerih se ne morejo osebno posloviti. Seja bo prej— Članom društva Ložka dolina se naznanja, da bo v sredo seja že ob sedmih zvečer in ne šele ob osmih. Kje se nahaja— Radi bi zvedeli za naslov Janez Halbjana, ki je baje nekje v Minnesoti. Doma je iz Dednega dola, po domače Tončkov Janez. Zanj imamo pismo od njegovega nečaka Anton Skubica iz domovine. Ako se zglasi, ali če kdo ve za njegov naslov, naj ga nam pošlje, da mu dostavimo pismo. Jože jih fhpšilja— Naš zastopnik Jože Grdina nam je včeraj poslal spet 6 novih naročnikov iz Milwaukee, Wis. Vseh skupaj je poslal od tam 42 novih. Pravi, da ima dosti dela, toda uspeh je velik. Naroča pozdrave sorodnikom in prijateljem. Nima niti časa, da bi poslal kako kartico. Zdaj bo odšel še v Sheboygan, Wisconsin. Kako bo pa tam opravil, bo že videl. Ne bo plesa— V Twilight Gardens, Chagrin Harbor, jutri večer ne bo plesa, ker dvorano popravljajo. V -petek večer bo pa zopet odprto kot navadno. Da se pa srbeče pete ne bodo jutri večer hladile in dolgočasile, si lahko pomagajo s tem, da obiščejo prijetno plesno zabavo, ki jo. prirede jutri večer v avditoriju SND na St. Clair Ave. kadetke Slovenske ženske zveze. Pri teh naših d'ekletih je bilo še vselej zelo prijetno, tako bo tudi jutri večer. Zopet doma— I John Milavec iz 18519 Cherokee Ave. je zopet doma, kjer Iprijatelji lahko obiščejo. , Deveta obletnica— V sredo ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Frankom Sajovic v spomin 9. obletnice njegove smrti. -o- Banka na Evelethu je j pod novim vodstvom Eveleth, Minn. — First National banka, ki je bila ustanovljena leta 1900 po Geo. Whitma. nu, bo od 2. januarja naprej pod r novim vodstvom. Vlada v Wash-I ingtonu je že dovolila poslova-t nje banke pod novim vodstvom ; in lastništvom. Mr. Whitman je j sklenil, da bo šel po 45 letih dela v pokoj. Okrog 70 novih delničarjev je podpisalo delnice in še več kot - je bilo potrebno. Banka bo ime-3 la $180,000 kapitala. Banka bo . poslovala nemoteno naprej, sa- - mo lastništvo bo drugo. Sedanji - direktorji bodo ostali isti do let- - ne delniške seje v januarju. Med a direktorji je tudi obče čislani s George Brince, predsednik gl. nadzornega odbora KSKJ. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St. Clair Ave. HEndersou 0628 Cleveland 3. Ohio. ____ Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: * Za Ameriko in K&nado na leto WUJO. Za Cleveland. Do DOttl. celo leto »7.80. Za Ameriko In Kanado, pol leta 13.BO Za Cleveland, po poitl. do! leta $4.00. Za Ameriko ln Kanado, Četrt leta $3.00. Za Cleveland, po pofiti četrt leta 13.35 Za Cleveland ln luclld. po razn&taldh: Celo leto M -SO. pol leta 13^0. četrt leta $3.00 Ponmema Jtevllka I cent« SUBSCRIPTION RATS8: United State« and Canada. Nil p«r rtar. Cleveland, ki mall. ITM per rear. 0. 8. and Canada, MM tor • month«. Cleveland, by mall. $400 for • month«. V. 8. and Canada, 13.00 for S month«. Cleveland, by mall. MM for s month«. Cleveland and BuoUd by Carrier. MM per year; MM for • month«. $3.00 for I month«. Btacle coplfe • eenta. družbi. Zakaj slabo mislim o ljubljanskem škofu, če so ga] je mati Mrs. Mary Hočevar in nalašč slikali z nemškim generalom? JRavno s tistim, ki je sestra Josephine Smrekar iz E. bil izrazit nacist, sovražil Slovence in grozil, da bo vse du-j 76. St. op.).Jernejevi so v Klop-hovno uničil. Zelo malo primerna oseba, da bi škof njemu ceh in so še vsi zdravi, štalar-izdajal narod in vero. Take prazne dole aze rabi današnja oblast v Sloveniji,,da bi opravičila svoje sovraštvo grde krivice, bogokletna nasilja in preganjalske sle nad spoznaval-skim škofom. En dokaz prinašajo in še ta brez dokazne, moči. Dav|d je tožil, da ga je Savel sovražil brez vzroka. Brez pravičnega vzrok preganjajo škofa krivični služabniki komunizma. (Konec prihodnjič.) BESEDA IZ NARODA Entered a« aeoand-claM matter January 6th. 10M. at the Poet offlee at Cleveland, Ohio, under the Act of March Ird. 1$7$. No. 271 Tues., Nov. 20, 1945 Največji Slovenec in spoznavalec Cerkve Piše dr. Kraljic Janez, stolni kanonik v Ljubljani Ljubljanski škof je kot človek, kristjan in škof obsodil brezbožno početje. Ali se je motil? Iz domovine slišimo, da je komunistična diktatura vse hujša, kakor smo jo napovedali. "Vse je res," pravijo, "kar so duhovniki govorili, pred čemer nas je škof svaril in kar je napovedoval. Samo vse hujše je, vse strašnejše!" Bivšim partizanom, ki so gibanje podpirali, se odpirajo oči. "Nič hudega nismo mislili, kaj takega nismo pričakovali." Kaj se dogaja v domovini, "sklepajte iz skupnega škofovskega pisma! -Kako se godi Cerkvi? Cerkveno imovino so zaplenili brez odškodnine. Na nedelje mora mladina delati, da ne more k sv. mši. Vpeljali so razporoko. Semenišče v Ljubljani, Zagrebu, Splitu. Senju itd. so zaprli. Na vsem jugoslovanskem ozemlju ne izhaja noben katoliški časopis. Vse tiskarne so zaplenili, škofijski list omenja, da so ubili, kolikor je dosedaj znano, 243 duhovnikov, 19 bogoslovcev, 4 redovne brate in 3 redovne sestre. Po večini brez sodbe in zakramentov. Kaj ni resnica vse strašnejša, kakor smo napovedovali? Kakšen zločinec bi bil škof, če bi ne svaril!. Kakšen zločinec, če bi ne govoril, in kakšen izdajalec, če bi mirno gledal, da zagrne narod tolika1 nesreča in bi vsega ne storil, da narod in Cerkev reši! Pod srbskim vodstvom marsikaj ni bilo prav in pošteno. Neprestano so udarjali na velikosrbske strune, zapostavljali katoliško Cerkev. Uprizorili so pod vodstvom pravoslavnih hierarhov sramotno gonjo proti konkordatu. Nismo pozabili fašističnega biča. Huje je divjal nacizem. General Roesener je osebno klofutal duhovnika, dal da je visel in dal ga paliti (žgati). Vmes je kričal, da bo iztrebil vse "farje." Preiskusili smo tri diktature: fašistično Musolini-jevo, nacistično Hitlerjevo in komunistično Stalinovo. Najstrašnejša, najgroznejša je komunistična diktatura. Slovenija je edini košček sveta, ki je na svoji koži občutila vse tri. Iz lastne zadostne izkušnje ve, katera je najbolj pretkana in najbolj satanska. Človeški pojmi ne zadoščajo, da bi jo razložili. Vsi narodi, ki so jo občutili ali ječi jo pod besom, naj so to Rusi, Ukrajinci, Poljaki, Latijci, Finci, Madžari, Rumuni, Srbi, Hrvati, Slovenci ali kdor koli, vsi soglašamo, da je komunizem učlovečeno in vtelešeno satan-stvo. Samo iz tega žrela more bruhati neizprosno sovraštvo proti vsemu človeškemu, božjemu in cerkvenemu. Organizirano preganjanje vsake vere in verskega. Jugoslovanski škofje slovesno in uradno pričajo, kako se je komunistični bes razdivjal že v prvem četrtletju nad Cerkvijo in njenimi služabniki. Kako bo zbesnel, ko se režim utrdi, dobi čas in priliko, da pokaže pravo barvo. Danes še hlini, ker meje niso še neprodušno zaprte in ga kulturni svet opazuje. Kljub temu že danes na vse načine tudi na krvav način preganja katoliško Cerkev, vero in njene vernike, najbolj seveda njene služabnike, škofje obtožujejo gospodovalce Jugoslavije krvavega verskega preganjanja. Katero pričevanje more izpodbiti škofovsko besedo tolikih škofov? Žalostni dogodki preteklosti in še žalostnejši v sedanjosti neizpodbitno pričajo, da osvoboditev ni imela prvenstvenega namena rešiti zemljo okupatorja, ampak zemljo osvojiti za komunizem. Bolj kot z politične in narodne cilje, ki so igrali drugotno vlogo, je šlo pri osvobodilnem boju za komunistično gospodarska načela in prakso. Boj se je bojeval za nova brezbožna načela in prakso na vzgojnem in izobraževalnem polju. Vodila se je borba proti kulturi, zgrajeni iz krščanskih načel. Začel se je upor proti božjemu imenu in božji besedi. Izrekla se je Vojna napoved Kristusovi Cerkvi ... Ljubljanski škof je vse predvidel kot od Boga poslani videč. Svaril kot mož božji pred prihajajočim zlom, kot prerok napovedoval strašno gorje, če ljudje opuste krščanska kulturna načela in zgrade življensko stavbo brez zveličavnih naravnih in verskih načel Cerkve. Božjo kazen, če dopuste, da bodo priznali za začetnika novega reda koga drugega kakor Kristusa, Borba proti zmotam krive vere je verska borba. Luteranstvo je kriva vera, ki taji Cerkev. Starokatolištvo je kriva vera, če tudi taji samo eno versko resnico. Komunizem taji vse verske resnice, vse božje in cerkvene zapovedi, taji božje ime in ga povsod krvavo preganja. Če je kdaj in kaj na svetu verska zadeva, potem je verska zadeva borba proti komunizmu, ki je izmed vseh krivih ver najbolji zgrešena kriva vera. Za obrambo krščanske kulture in Kristusa se je boril, trpel in še trpi ljubljanski škofj kakor so trpeli spoznavalci vere: Tomaž More ali kardinal Fisher, ki se nista uklonila zakonitemu vladarju, ki je pohotno prekršil božjo postavo. Slika vam ne gre iz spomina, s katero krošnjarijo "osvoboditelji" da bi z njo dokazali škofovo izdajstvo. Hvala Bogu za to sliko! Škofa bolj opravičuje, kakor obtožuje. Če sta dva naslikana na isti sliki, slika sama zase pove le to, da sta bila istočasno kje navzoča. Slika sama ne razodeva misli in enakosti mišljenja, tudi tega ne, da oba družijo prijateljske vezi. Če sta na primer na isti sliki Stalin in Truman, to še ni dokaz, da sta tudi prijatelja in enakega mišljenja. Ali če vidimo na sliki Kristusa in Barabo, to še ni dokaz, da sta oba enaka. Tudi ne obtožujemo izdajstva ne Trumana ne Kristusa, čeprav nastopata v tako "sumljivi" Zahvala vsem volivcem Cleveland, O. — Zdaj, ko so volitve končane vidimo, da so hoteli imeti volivci še nadalje svojega sedanjega mestnega od. bornika. Jaz sem skušal pred-nesti v kampanji čisto platformo. Zdaj sem prepričan, da prebivalci okolice Lake Shore Blvd. nočejo podaljšanja eks-presa do polnoči po navadni ceni. Morda sploh ne marajo te vožnje, ker tam so bili volivci najbolj proti meni. Pri teh volitvah se je tudi pokazalo, da Clevelandska delavska federacija ne mara unijske-ga človeka v mestno zbornico. Res, fina delavska organizacija. Ta varda je mnogo dobila od teh volitev. V zadnjih dveh mesecih se je v vardi več napravilo kot v zadnjih dveh letih, če ne bi imeli volitev, bi politikarji še sedaj spali. Upajmo, da se bo v prihodnjih dveh letih več napravilo za to pozabljeno 32. vardo kot v preteklosti. Ob tem času želim izreči iskreno zahvalo vsem, ki so delali zame in vsem, ki so zame volili. Zlasti se pa zahvaljujem Mr. in Mrs. Steve Rogulich za veliko delo v mojo korist. Iz dna srca se zahvaljujem vsem, ki so kaj prispevali za mojo kampanjo. Upam, da bom,.kdaj v sta" i.u to povrniti. V prihodnjih dveh letih bom še bolj delal tako, da bodo davkoplačevalci dobili svoj delež v postrežbi, za katero plačajo v 32. vardi. želim councilmanu Princu mnogo uspeha v prihodnjih dveh letih. Anton Vehovec. -o- Vesti od Št. Jerneja —1_ Mrfe. Antonia Stokar, 4709 Lester Ave. je dobila od . svoje sestre iz Dol. Prekope 35, p. Št. Jernej na Dolenjskem, sledeče pismo : Dragi mi vsi skupaj! Štiri leta je že minilo, odkar vam nisem mogla nič pisati. Zadnje pismo sem dobila od mame o božiču 1941. Prav vesela sem bila, ko sem dobila potom Rdečega križa sporočilo, da ste še vsi živi. Kaj vse smo doživeli v tem časji,- ne morem popisati. Pa saj vem, da tudi tam veste, kako je pri nas. Le to rečem, da je bilo posebno božje varstvo ves čas nad nami, da nas ni kaj hujšega: zadelo. To, da smo pogoreli, se mi ne zdi še tako hudo, ker so marsikje pogoreli in še ljudje so bili pobiti zraven. Najstrašnejši dan je bil na sv. Uršule dan, leta 1943. Takrat je šla nemška ofenziva skozi našo vas. Takrat je pri 18 gospodarjih gorelo in 14 ljrdi je bilo ubitih. Tudi Mickin mož in Ivan in Jože in naš France ter še nekaj drugih so že postavili na koncu naše hiše v vrsto, da jih bodo po- mogel nihče gasiti, ker so streljali kot na sodni dan. Strašen, nepozabni dan. Pri nas pa takrat ni gorelo, čeprav so drva na dvorišču gorela, ki so se od Jorgatovega komolca vnela. Gorelo je pa 10. februarja 1944 ponoči in nič se ne ve, kako je ogenj nastal. Ko smo zapazili ogenj, je bilo že vse v plamenih. Najprvo sem skočila po kravo, na pod pa ni bilo že več mogoče. Vse je zgorelo, samo klet je ostala, ki je obokana. V par mesecih smo pa napravili drug grušt in ga pokrili s slamo, da se ni zid razmakal ker opeke se ni dobilo. Nekaj škope som si sposodila, nekaj pa spro-sila, da bo za nekaj časa. Najhujše je pa to, ko manjka na tisoče ljudi, ki se ne bodo nikdar več nadomestili Uboge matere, kaj trpijo, ki ne vedo kje so sinovi. Tudi Micka ne ve za Franceta. Ko bi bil naš France le dva meseca starejši, pa ne bi bil več doma. Zdaj smo skoro nagi, ker se vsa ta leta ni skoro nič dobilo, če se je dobila kaka malenkost, ie bila pa tako slaba, da ni bila več za na človeka, če se jo je parkrat opralo. Tudi rjuhe smo že vse porabile za srajce, hlače in kiklje. Pa bo že kako, saj smo se navadili biti z majhnim zadovoljni. Letina je letos bolj slaba, pa bo že. Vsake stvari po nekaj, pa se bomo preživeli, če je božja volja. Dimnikarjeva gospa je tudi umrla in pa Dobravski boter. Zdaj vas pa vse skupaj lepo pozdravljam, bom pa še drugič kaj a, če bo to pismo prišlo tje. ---o-— Brat piše iz stare domovine Charles Hočevar, 15916 Raymond Ave., Maple Heights, O., je prejel prvo pismo od svojega brata iz starega kraja, ki se glasi kot pisano: Hinje, 4. sept. 1945. Dragi bratje in vaše družine! Pošiljam mah odgovor na vajina pisma, ki sem preje! oba naenkrat. Vedeli smo vašega zdravja, za kar hvala Bogu. Nas je zdravih deset, le očeta ni več med nami. Dne 19. oktobra 1941 so se ločili od nas. Za Veneta pa danes ne vemo še nič gotovega. Bil je pri partizanih. Nato je bil zajet in danes ne vemo, je li živ ali mrtev. Tako nas je še deset, ker z nami pozdravlja tudi naša Francka, ki je prišla k nam 19. februarja 1942. Stanujemo na Prevalu pri Tomčih. Prebili smo vojsko. Dosti smo prestali, a to vse voljno za dcfbrobit in zmago naše lepe Jugoslavije, Na našem domu jeva teta prosijo, da sporočite Leninim otrokom, naj jim kaj pomagajo. Mi živimo danes brez živine, imamo samo eno svinje 10 tednov staro. Obleke imamo, kar smo jo imeli na sebi. Po dva hodiva v eni obleki in v enih čevljih k maši. Fara je sedaj na "Rajtu." Novakovi stanujejo sedaj pri Novem mestu v Sreber-ski grajščini. Prav lepo vas vse skupaj pozdravljamo. Z Bogom! France Hočevar. -o- Bivša Barbertončana pišeta o položaju doma Frank in Alojzija Močilnikar, ki sta prebivala svoje čase v Barbertonu, O. pišeta zdaj iz Iga pri Ljubljani svojima hčera-ka v Clevelandu, Mrs. John Sus-nik in Mrs. Louis Vidic o nadvse žalostnih razmerah doma in sicer se pismo glasi: "Z velikim veseljem smo prejeli vaše pismo. Najlepša vam hvala zanj. Midva z materjo in sin Jože smo doma, sin Ludvik je pa v Ljubljani in sicer je v službi v bolnišnici. Pišete, naj vam povemo, kako je "bilo tukaj ob času vojne No, tako je bilo hudo, da vam ne moremo popisati. Ko so Italijani vdrli na Ig, smo zbežali v grmovje in vse pustili doma. Ko smo prišli domov čez tri dni, smo našli vse razbito in pobrano. Odpeljali so živino, prešiče, odnesli obleko in sploh vse. Ostalo nam je samo to; kar smo imeli na sebi. Ničesar nismo imeli, da bi deli v lonec. Izprosili smo si pri dobrih ljudeh na Škofljici in drugje, da je bilo za prvo silo. Pa še ni bilo konca. Dostikrat smo morali še potem bežati s polja in s^nožeti. Zdaj krpamo to, kar nam je ostalo na nas in še to moramo šivati s žimo ali dreto. Pobrali so nam celo šivanke, škarje in britve. Dostikrat se pogovarjamo, kaj bi vi rekli, če bi nas videli v teh capah. Oče je bolehen, odkar se mu je lansko leto kobila splašila in je padel z voza. Potreben bi bil kakega priboljška, pa kaj, ko ni sladkorja, ne kave, ne čaja, ne vina, ne soli. Sušnikov brat Pavel je še vedno v službi v Ljubljani na poštni direkciji. Povedati moramo še to, da je bil nas Ludvik v internaciji na otoku Rabu. » Hočevar Stane je bil ubit pri bombardiranju in na Igu. jih precej manjka. Pri Zalarjevih oče in Ivan, Boh Franc. Stru-klev in naš Tone. To je samo v našem koncu, za druge pa še ne vemo. Vidite, ljudbi moji, toliko časa sva se z očetom trudila po Ameriki in nekaj prinesla domov za na stara leta, zdaj sva pa ob vse, popolnoma ob vse. Ni obleke, ni obutve, ne rjuh, ne živeža, pa zima pred durmi. -o-• Novice iz Begunj in iz Jur-jevce pri Ribnici Mrs. Malči Oswald (Blaževa iz Begunj), 17205 Grovewood Ave. je prejela pismo iz Chicaga smo imeli štirikrat požar. Tako od Mrs. Mary Turk, po domače je 25. avgusta treščilo v pod, 9. junija-smo postavili krasno novo stavbo, ki je pa danes tudi nj vec; štala je pogorela pri bombardiranju 1944 v torek po veli strelili. Pa je vendar prišel nek ki noči, hiša .pa 9. januarja 1945. Naš sosed "Mešajev," Andrej Perko je bil ubit od Italijanov 1942. leta. Ubeč Polde in Plah-teč Anton sta tudi že v večnosti in jih ni več med nami. Kmetov Miha "Mirtič" je kosil na njivi, šel je domov I>o konja, zašel je na nastavljeno mino, ki ga je I vrgla z vrh bankovega gošča do-! li na njive. Bil je brez nog in1 život grozno razmesarjen. Za ] častnik in ukazal, da ne streljajo. Potem so jim pa naložili mu-ricijo in so morali z njimi v gozd. Nič nismo vedeli, kaj se bo ž njimi zgodilo. Drugi dan so pa vendar prišli zdravi nazaj. Med ubitimi je Goltez Karol, Lojze^Nack, ki je imel Pavlen-čevo Francko, Pavlenčev Polde in sin Polde, Zgončev Jože in tin, Zagorc in sin Jože, Zagor-čev Janez, Kuharjev Lojze, ško-datov Tončk, pa en begunec. Gorela je pa skoro vsa vas, pa ni Cvirgljeve iz Ivanjega sela, ki ji sporoča od doma sledeče novice: "Mi smo dobili pismo od doma od France, Toneta in Ivana in iz Ivanjega sela. Strašno je bilo tam. Franca piše, da so ji vbil; sina Darkota, ki je bil v Kamniku. Ubili so ga Nemci kot talca ravno ob letu, ko se je oženil in je imel 2 meseca starega sinčka. Ustreljen je bil 21. jan. 1942. Pravi tudi, da Blažovega Pe-peta ni več. (Brat Malči Oswal-dove). Sin njegov je prišel domov ves razbit. Njegova hiša Kako pa glede novega loaslerja! Ga potrebujete? Rabljena mast se potrebuje pri izdelavi toaster -jev, likalnikov, blaga in mnogo drugih stvari . . . kot tudi mila. ODDAJTE RABLJENO MAST! Bogdanskih vemo samo to, da je! (Blaževa) je samo pogorišče — France Padel, za one tri brate vse je šlo. V Cerknici je Dra-pa tudi ne vemo kako je z njimi, garjevo vse ^ožgano. V Bezu-Mati in družina je zdrava (to ljaku so pripeljali Kešlana in sina mrtva domov. Tonkovega je enega v Logatcu vlak povozil, eden je pa zbežal. Kotovega gospodarja ni več; zapustil je 5 otrok. Od nas iz Ivanjega sela je bil Jožek 16 mesecev v Italiji zaprt, pa je prišel domov ranjen in slab. Našim so Italijani vzeli hi->šo še leta 1941 in so morali eno leto živeti pri Mesarjevih. Gregorjevega Fronca so na Meni-šiji Italijani prijeli in umorili. Njegovega sina so pa v Nemčijo odpeljali, kjer je umrl. Odpeljali so jih tudi drugih 20 iz Ivanjega sela. Našega Jožeta sin je bil 19 mesecev v Dachau. Domov se je vrnil sama kost in koža. Od našega Toneta sin (Mati-čič) je bil tudi zaprt v Italiji, pa je tudi prišel domov. Trgovec Louis Oswald je pa dobil od brata iz Jurjevice pri Ribnici sledeče pismo: Po več letih smo zopet prejeli pismo do vas, ki smo ga tako težko pričakovali. Pri nas smo še vsi živi in zdravi. Oče in mati sta se postarala in oslabela. Tudi naši sorodniki so še Vsi živi. Samo en hud udarec nas je zadel, to se pravi pri nas, pri mežnarju in v Bukovici pri sestri, pri Jožetu v Sajevcu — smo namreč vsi pog&reli. Sedaj stanujemo že od leta 1942 v novi j hiši, ki jo je postavil moj tast. j ki je letos umrl. Jaz sem bil v J internaciji 18 mesecev v Italiji. V Jurjevici je bilo pokončanih okoli 28 hiš in približno 35 sked-njev. To so požgali Italijani. Pri meni je vse do tal pogorelo. Zdaj popisujejo vojno škodo. Mučimo se že od 18. junija 1942, pa nismo še nič popravili. Mežnarjeva družina je v Bre-žah, sestra Neža si je za silo coma popravila, mož je pa pri vojakih. Od stradanja v internaciji si še sedaj nisem opomogel in sem še vedno zelo slab. Upamo, da si bomo sčasoma zopet vse popravili in si zgradili hiše nazaj. Letino smo imeli prav dobro tako, da ne bo lakote. Ko se bo enkrat vse uredilo, boste prišli pa zopet pogledat domov, kaj ne? y Zaenkrat naj to zadostuje, pa še drugič kaj. -o- Nasi begunci Spodaj prinašamo imena beguncev, ki so bežali pred komunističnim terorjem iz svoje domovine. Vsi ti se nahajajo sedaj na Koroškem. Navajamo kraj, odkoder so doma, ime in priimek ter leto rojstva. , (Nadaljevanje) Iz VEL. LAŠČ in bližnje okolice so sledeči: Adamič Alojzij, 1926 Adamič Alojzij, 1929 Adamič Ana, 1923 Adamič Ana, 1925 Adamič Anton, 1896 Adamič Anton, 1932 Adamič Franc, 1904 Adamič Janez, 1900 Adamič Ivana, 1919 Adamič Jože, 1898 Adamič Karolina, 1912 Adamič Marija, 1925 Adamič Rozka, 1924 Adamič Rudolf, 1893 Adamič Anton, 1899 Adamič Stanko, 1930 Adamič Viktor, 1910 Brinšek Ivan, 1925 Brinšek Jože, 1903 Bular Franc, 1905 Bular Pavla, 1902 čampre Jože, 1908 čermelj Franc, 1929 Debnikar Jože, 191° Drobnič Franc, }898 Drobnič Karel, 1898 Drobnič Ludvik, lg9° Franc Angela, 1893 . Franc Alojzij, 1883 Goehelli Angela, Gogič Anica, 1924 Gorjup Anton, 1902 (Dalje prihod«^ - ti^JL li rr Glavna municija lov so bili rožiči in ^ ke. To je moralo t^i pomazano z oljem- ^ če mar zato, da je ^ j, hom laže stekla P" i je olje potrebno P« _N'0. kot je nam za sola't - ^ se tiče tepk ni bilo pfj koče, ker smo jih je !{( hiši dovolj. Po r0Z Ji« treba pa v štacun* }i Matevž je poslal b jf. ^ in mene k Bonaču v fc nam je šestico in 6 ^ % yelikim poudarkom ^ ^ morava domov grede žgati. i,j| Prijatelj Jakob J tj bolj ibrihten kot Ja % naučil, kako bova d $ V va nesla rožiče dom J prav izteklo. ^ ^ bil dober in obnese'^ Napravila sva njj» .p>l Ja je eden žvižgal, dru^j, ^ jedel. Pri tem SV 0ji< no pazila, da ni eJJ p \ pojedel več kot ■ ^ mojster, ki je V sel o žvižganje, j«j* -jI, »n slabo mero in doK» ,g o< k. ■dajal Bonač za 1 ^1 na onem svetu- L ^r' ^ | bom je bilo to Pra ^K« H, jla s tem razrešen^, jo ij( inosti in rožiči so ^ reče, saj danes & j? počel ž njimi, če > f^ dal, če vzamem v .^o« ^ par nakvalc, ki se . 'i! 2 jo po ustih. ' . je10 Mojster Ma**** i, tepke lepo nam*';,,* ^ tudi fedre pri P®*^ S cah, zmetal vso s* . t y v drugo vrečo " ^ ^ ja in par zagvo^. prC fc orali smo jo P1 Ko smo šli mim° gt>ris % še, je gospodar, m Jp vpil na nas: gttT \ kaj ne! No, ;vr pravi za to stvar, ^ ^ .otj 1 smate bom P°-'f boste ujeli vi!' -^Ti; Naš krojaški ^ ni pravici h CeT e(» ;,|>i rej rojak ^"v^fn, velikih ukan, je že odprl Susmanu nekaj se je iz Susm*» oVeJHc la dolga roka w jpjl ga prijela zako^ pfk! v hišo z lju'bf /l1^ "Na peč se \ d? 1% . lajaš nad IJu^^k mer podobno- la huda žensk«- ^icj tj ji ob neki pr^^ lS' riral po nila k jaslim- ; so l'| je vse viže gviš*11' /T^ videli, kako Je l la Posestvo naprodaj Kdor hoče svoj denar dobro investirati, naj kupi ta tri posestva: 6121, 6123 in 6125 St. Clair Ave.- Za informacije pokliče MA 6530. , (x) Novo vodstvo! Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave/ EN 7215. (M-T-x) Izgubljen pes Zatekel se je 5 mesecev star pes Collie pasme, bel z velikimi rujavimi lisami po hrbtu in po glavi. Zadnjič so ga videli na Edna Ave. Oglasi se na ime Peter. Kdor ve zanj, naj pokli-ze EX 0726. (275) Drva za kurjavo V zvežnjih ali na truke. Tudi les za furneze. Pokličite Express 4870. (272) Zglasi naj se Naj se zglasi ali naj piše Karl Nagy, ki je živel na 394 Bessie St., Sudbury, Ont., Canada, pri Johnu Ajster, 6717 Edna Ave., Cleveland 3, Ohio. _(273) Društvo Kranj Frank Stefe, tajnik slovenskega samostojnega društva Kranj naznanja članstvu, da se je preselil. V vseh društvenih zadevah naj se članstvo obrne na novi naslov, ki je: Frank Štele, 852 E. 73. St., soba št. 3, Cleveland 3, Ohio. Furnez naprodaj Proda se furnez, ki ima avtomatičen Iron Fireman stoker, ki sam nalaga 'premog' iz zaloge. Rabljen je bil samo dve leti. Za pojasnilo pokličite EN 4212 ali MU 5340. (273) Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. Pisana mati SPISAL J. F. MALOGRAJSKI . i:.tlCa je ležala v svoji Mlakarjeva s seboj. Imela je še vedno na- j Razpelo je bilo iz čistega sre-i ,Je legla po kosilu. In bra in vse delo lepo in dragoceni1 kar ni ljubilo vstati, i no. Tisti dan, preden je bila Jespala, a zdaj je pre-'rajna Mlakarica zapustila oče-^ naj stori. Njene'tovo hišo, ji je njena dobra ma-H sukale vedno okoli ti izročila ta križ, rekoč: jjj ^efii. Ah, požirek hla- j "Na, to obesi nad svoje zglavij ju e P'Jače — koliko bi je. In kadar boš žalostna, ka-OT™ zanj i Voda je bila j dar bo trpelo tvoje srce, tedaj rf 1,1 vode itak nikdar ni'se ozri tja gori in prosi njega L ib ^ ji bil prinesel !za tolažbo, ki je toliko trpel." ^ i ftudenčnice! Osti r j Kakor bi bila vedela, kaj je M 'mel d°lbro kleti P°'čakalo njeno hčer. u ^ topla, po leti mr- ln ta ni pozabila maternih f H ,kozarec hladne£a besedi. Stioinstokrat je v svojih ,]{» i,e° šumeče sluti- težavah obračala solzne oči v A >!)/' ki se ji bilo Križanega podobo, stoinstokrat A % V tej' grozni vroči- iskala in našla krepila v raz-j[c, iikg0 ni tako koprnela mišljevanju o' njegovem trp-beJ' Ič danes- Toda bi- ljenju. Ni je bilo ure ne po dne-.^f iijJ81: Denarja nj bilo vi ne po noči, da bi ne bila ' ji ii^6 ^!0 težko kaj. Ko-1 obračala svoje koprneče proš-jM'fco tak°j. če je dala [nje k njemu, ki se ji je tako .J1 kL Vstran in ničesar j smilil, ker je moral umreti po oJje jj^f.Pri hiši, česar bi nedolžnem na sramotnem lesu. ne bil> ako bi bi" \z teS'u usmiljenja" je črpala r«® tet uPanJe Pa ni hladilo za lastne bolečine. ^ 'eč SaPrav nič več' odkar Delo. človeških rok je bil ta. a sv°J'a gospodi- križec, ki je visel nad zglavjem j/,!1 !a . postelje. Ali bil je posvečen po in1 'Ka,] Je bl1 Sam° K°" vročih molitvah, ki so se dviga-?>1 se J'e spomnila le k njepu dan na dan> posve. li' !»iijea in ga zal ki s0 kipeli k njemu zlasti 5»! fla^ . v tihih nočeh iz izmučenega s'r- ^krob->epo koncu in ob- ca nesrečne žene. Ta križ je iV Pr6(/)0S*'e^e' ®trme bil posvečen po nedolžnem trp-'v> iiSfi 6 se Preudar" i ljenju žene mučenice, po njeni V *Cdar ne dal° na veliki 1-iubez,li> ki je Odpuščala ■i ^ ^ št Morda je vse, tudi najhujše krivice svoje-''J <4j D Je kaj takega, mu trdosrčnemu možu . . . ■ j, iray prišlo. Včasih Sedanja žena Mlakarjeva ie J, lin 6 kak goldinar, da bila ta križ prej komaj zapazi- ^ ^t nVeZanj' a potem I«. Morda ga je videla, toda V ^ n H> Ka-'' ko bi z-nenila se ni zanj. Ali zdaj jo V ^e f Tudi kakR jc začel /animati- Od daleč je . ^ om\m'°rda d0W' kl lahko Presod'ila, da ne more bi- Ui «jo v srce! — d brez vrednosti. # kakor j | mati . . . Tp ši tolažnica v naj-ihujšem času . . . Naše življenje | j pripada tebi . . ." "Če hočete pomagati — ste dobrodošli!" Vitka ženska postava si je odkrila z obraza polpregledni pajčolan. Možem, tem trdim možem, j katerim je le malkodaj padla i ' solza na ožgano lice, — so se i orosile oči in trajalo je precej časa, predno so mogli popolnoma spregledati. "Ali vam nisem rekel, da je to kraljica? ... In ali naj se damo osramotita, mi možje?" 'j Mladi brodnik je govoril ne-|koliko lomljeno danščino. Toda I lahko da je bil iz Juetlanda, I kjer se zlasti na obrežjih raz-j liku j e narečje od tukajšnjega. I Možje so se takoj poprijeli j dela. Imeli so ga dovolj. | Po vasici se je takoj razneslo, j da je tiukaj sama kraljica s svo-' jim spremstvom . . . In da so | tukaj tudi možje, ki spravljajo mrliče na pokopališče . . . Ničesar se ne boje, povsodi so, tudi tam, kjer je vse pomrlo ... In nikomur se ne zgodi nič hude- ga .. . Bolniki na posteljah so se dvigali, gledali po vasi, oči so se jim lesketale, kakor bi se jim. naenkrat vračal prejšnji svit, lica, ki so bila, kakor da je na nje smrt pritisnila svoj pečat, so se smehljale in poble-dele, že tudi pomodrele ustnice so šepetale: "Kraljica . . . Dag-mar . . . nam prinaša zdravje." (Dalje prihodnjič.) '-o- Kupujte Victory bonde! Working Toward Stability ARE THESE VETERANS—Disabled veterans, mere youth, who were !wounded are shown being given shop training so that they may make the.r I own way in civilian life. Training Is paid for by the Veterans' Admmistra-,