jtfllna plačana v gotovini,
eto XXV.
Cena itevilki 1 Dinar
Številk« 2.
8. februara 1929,
Tisk tiskarne Panonije r. z. * o. a. t Murski Soboti, predstavnik Ludvik Norfii
MARIJIN LIST
NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA. - Pobožen mesečen list
Vrejiije ga z dovoljenjem cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. v Črensovcih Prekmurje. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine ot Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8, gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din , v vse države Europe 25 Din., v Ameriko Južno i Severno, v Canado, Australijo z Novinami i kalendarom „Srca Jezušovoga" vred, šteri je brezplačen, štiri dolare. Naročniki so deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga, M. List z kalendarom Srca Ježušovoga je priloga Novin.
V	vredništvi M Lista v Črensovcih se dobijo kupiti: 1. Živler.je sv. Martina plišpeka za 1 Din 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din; 3. Molitvena knjiga „Hodi k oltarskom! Svestvi" v celo platno vezana z zlatov obrezov 20 Din-4. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatov.
Dari.
V	tretjeredniškoj skupščini v Črensovcih so dariivali v din. sledeči: Na hoštije: Mary Horvat, Cleveland, 50, Otroša Bara, G. Bistrica 10, Klekl Jožef, Črensovci 69, tretjeredniki: iz Sr. Bistrice 37,-z Trnja 185 50, z G. Bistrice 54 50, z Crensovec 109 50, z D. Bistrice 52, z Žižkov 92 50* Raj Roza, Črensovci 15 Din; skupno dano na hoštije za 1. 1928-to 675 Din. — Na sirote, „Cvetje" i drugo dobro čtenje pa ostale potrebčine tretjega reda je dano sledeče v din.: za leto 1927. dariivali: Hodški tretjired 31, Gjura Marija. G. Bistrica 2, Horvat Treza, Žižki 5, tretjerednice z Trnja 12_ tretjired od Lipe 74, Bedrnjak Maijaša dovica, Sr. Bistrica 10, tretjired Ren-kovci 74, tretjired Brezovica 11, tretjired D. Lendava 34, Marija Cigan, D. Bistrica, darflvala na krtih sv. Antona 50 Din; na leto 1928. so dariivali tretjeredniki iz posameznih občin v din. etak: Brezovica moški 20, Tibaot Ana 3-50, Zver Ana 1, D. Bistrica oboji 91, Trnje ženske 76, G. Bistrica oboji 130, Žižki ženske 419-50, Gomilica ženske 80, Turnišče ženske 52, Hotiza ženske 30 50, Renkovci ženske 56, Nedelica ženske 65, Črensovci moški 5850, ženske 171, Žižki moški 87, Lipa oboji 30, Gumilica moški 20, D. Bistrica moški 10, Trnje moški 20, Sr. Bistrica oboji 63 dinarov. Vseh darov skupno je 2462 Din. Stroški: V dinaraj smo plačali sledeče: lani več v8dano 112.05, Klaverovoj družbi povrnjen stari dug 13, Mohor-ske knjige 20, 2 Bogoljuba 36, Baligač Rozi, betežnoj siroti, Žižki, 100, Gospodi vizitatori za pot pri obiski, foringo i dve meši (opravili g. kaplan za žive i pokojne vse tretjejednike) 396, 6 »Mladih junakov" 60, 5 „Kat Misijonov" 60, 3 »Odmevi" i 3 „Zamorčki" 63, »Cvetja" 71 falatov 710 dinarov, poštnina od Moh. knjig 175, zapisnik za tretjerednike z obljiibov čistosti 60, na hoštije 675 dinarov. Skupno smo vodali na L 1928-to 2306.80 din. Na leto 1929. je ostalo 155.20 Din. Bog povrni vsemi VODSTVO
Na sirotišnico »Dom sv. Frančiška v Črensovcih0 so v dinarah dariivali sledeči: 100. črep so kfipili Medjimurci, med šterimi sta nabrale Čurifi Treza iz Trnja i sestra Jerneja iz Žižkov 893 Din 05 par. 101., 102., 103., 104 I 105. črep so kflpiii dari, ki so tO više ostali i sledeči: Vinčec
*,f Trnje 16, Uršulinska družba, Trnje 8, Kramar Martin, Žižki 5 Žer-
02 Martin 4 uurič ložef 3, Čurič Treza iz Trnja i Jerneja Kranjc: iz Ziz-
n*^5tana brale v Medj hr ur j i 893 05 Din. Dariivali so sledeči: B Man-
°!J 1 25 Kovačič 2 30, Jurešič 150, Angat 0.50, Belovič 2.50,
m 1-25 Kooriivec 1 N N. 1, N. N. 1, Barbanč, učitel ica 1, Kot-N. 120, Koprijvec i, in. n.>,, »	>	9 on Kotn ek
iJnvinič 1 Oletič 130, Koprivec 1, Sinko 3, UletiC i, aooocdii i,
N N 1 Hižman 1, Horvat 4. Sakač 1,30, Vrar 2, Volčič 1.30, Brnjusa 1*30 Antokovič 2, Vnuk 1, Jurovič 2, jankovič 150, Kodba 2.50, Senkova 2 Kosmar 2 60, KolariČ 2 Pintarič 1.30, Makovič 1.30 Spolar.c 4, Janko-%130, Kakovec 1.30, N. N. 2, Mlinarič 1,30 Vnuk 1, Unuk 1.20 Filipov* 1.30, učiteljica 5, Belovič 2^30 Zorko 1.30, N N 1.30 C,pot 2.60 1 evašič 1 Zilavec 2, Juras 4, Miholič 2, N. N. 2, rerSiC A	1 '
20 N N 10 Verhar 3, N. N. 5, N. N. 6, N. 5, N. 20, Gaves 4.N N 6, N. N 5 N N 10 Hozjan M tjaš 3, Reška 5, Gerenčec 6, Manja Gabor 10, m N 10 N N 10 N N 10 N. N. 2, N. N. 5, N. N. 5, N. N. 4, Benčic 5 Horvat ^ N. N.' 5 Simon 4, N. N. 5, Krajčec 10, N. N. 2 N. N. 4 N. N 10 N N 5 N. N. 5, N. N. 5, Čakovečka medjimurska štedion ca 10, N n 5 n n 4 Dr. Lavoslav Kovač 10, Pečornik 5, Petnč 4, N. N. 2, N N 10 N N 4 N. N 25, N. N. 10, N. N. 5, N. N, 10 N N. 10. N. N ?N N 5 N N 5 N N 5 N. N. 5, N. N. 5, N. N. 6, N. N. 10, Kukavec i Herman 1 N N 10 N N» 20, N. N. 5, N. N. 10, N. N. 10, N. N. 5, SobaM Tren^ek 1 Vrbar P harič 2, Kodba 1, Rijbnjek 1 N. -N. 2, I,bN l 'idtelav 1 Crkolič 2, Miholič 1, Bozatrst 1 Kozarec 0.5C Koren 1 Levašič 2 N N 1 Magar 1, Levašič 1, Raj 1, Nemec 1, Kožar 1 N. h 1 m m i RmHar 1 Nan 1 N 1 N. 1, N. 1, Tomšič 1, Obeliš 1, N.l, Norperger 1, Ju^as 2, Stojko 2,' Kodba 1, k 2,'Kocet 1 N. l.Kamberger rSkl.Novak 1, Kodba 2, Kobra 2 Frajmas 1 Sobočar, i Koste 1 Sanjarič 2, Sobočan 1, Lipovic 1, N. 2 N 3 SajnoviC 2, Saka.: 1, Noviak 2, Kožar 1, Horvat 1, Serbijan 1 Horvat 1, Varš.č j Sabo l Kolar^ Turk 1, Kostec 1, N. 1, KolariČ 1, N 1, Čopek 1, Rok 2 Galam 2, Mar šič 1, KolariČ 1, Horvat 1, N. 1, N. 2 Čopek 1 N I Krampos 1, N. 1, Laoo 5 Roiinar 1 Port 4, Trigovina 2, Toplak 1, Rop 1, N. 1, Kožar i, RikPt°eri5č 2! Koren 1, Sabol 1, N. 2, N. 3 Obogi 1 Ogi 1 Op , Obog- , Oboei 1 N 1 N. 1, Rob 1, Kožar 1, Kren 1, Kreslin 1, Kolo 1, Kožar 1, Vrban J,' N." L Rob 1 žilavec 2 Mre 1 Kreslin 1, M.rkoja1, ž,vCec V, Kokorič 1, N. 3, N. 3, N. 1, N. 1 N. , N 4, N. 4 N. 2 N. 5 r B. 5, N 10, N. 5, N. 4, Zemljič 5, N. 4, N. , Knstoz. j,rb,C 1. junč 1. Kr stu
13.500 Din
600 „
t?	-a
112 583 Din 73 o.
GrOškovnjak Kata 10. Ritlop Štffan 10, Fotivec Ivan 10. Horvat Janoš | Horvat Marko nabrala v Trmi 293 Din 80 par. Dariivali so: N. 5, Domin-, ko Veruna 10, H >rvat Ig^iac 10, Lejko Martin 5, Žoldoš Marko 2.503 Hozjan Ignac 1' Sobočan Štefin 2 50, Gabor Janoš 5, Hozjan Martin 2 30, Horvat Jožtf 2, Zadravec Štefan 2 Hozjan Kata 1, Jant.l Štefan 10, Prša Andraš 3, Sarjaš Ignac 5, Vinčec Marti n 5, Mlajši Vi lčec Jožef 100 Denša Jožef 10, Tkalec Ana 4, Rengeo Vili 1.50, Vinčec Jožef 10, H »ne Štefan 2, Copot Marija 2.50, Horvat vŠtefan 10, Sobočan Jožef 5, Hozjan Štefan 2, Horvat Marija 1, Kolarič Štefan 20, Hozjan Jožef 2.50, Sarjaš Štefan 4, Škorjanc Franc 5, Kolarič Miha! 10, Lebar Ivan 10, Bernar Kata 2, N. I, Doma Jožef 5, Horvat Marko 10, Horvat Marija 3, Stanko Treza 8 kg prosa, Sarjaš Treza 2, Emanuel Bader, Turnišče 50, Haoptman Anton poststnik, Sv. Križ pri Maribori 100, Franc Gorjanc i Cie, Kram 50, Vinko Rezman, župan, Radovljica 200, Peter Vogrič Slemen p. Selnica ob Dravi 25, intereš v Soboti za 1. 1927 i 1928. 390 Din.
OBRAČUN.
Dohodki.
Od 11. juna I. 1926. to je od goda Srca Jezušovoga, kda smo začeli to delo za sirote i do 31. dtc. 1. 1928 smo dobili	126 683 Din 73 o.
Ta šuma se etak deli: Vzeto posojilo Vrnjeno posojilo nam
Dari (109.061 Din 15 p.) i obresti od darov (3272 58 Din) pa prvi deo rende od njiv (250 Din) Skupno
Stroški
Od 11. juna 1. 1926 do 31. dec. 1. 1928 Ta šuma se etak deli:
1.	Njiva
Blagajniški dnevnik
Pri vožnji zemlje na kupljeno njivo težakom Interes od na posodo vzetih penez 1. leto Zadnja rata za 1. njivo
2.	njiva štambiljka
prenosnina pri kupili zemlje čeki
vrnjeno posojilo intereš od posojila 2. leto posojen penez foringe i vaga za krumple posojen, še ne vrnjen penez posojen, še ne vrnjen penez tiskanje nabiralnih pol, kuverti
Skupno	V
Na I. 1929 je ostalo čistoga
Oča sirot, povrni vsem darovnikorfi obilno.
ODBOR.'
126 083 D		n 73 d.
52512	Din	67 par
18600	n	
116	rt	
320	n	
541	n	87 par
900	n	
10000	n	
44	rt	50 par
3019	rt	
217	n	
13500	n	m
573	»	75 par
600	n	
625	rt	■ '13
800	rt	•'M
893	»	05 p J
1762		50 pai;
52512	Din	67
7417.1	Din	06 paf
Veseli glasi.
V toj mrzloj, ledenoj Slovenskoj Krajini je roža ljflbkoga veselja precvela! Čistejša je ta roža od beloga snega, ki kaplje iz čiste, nevtepene nebe! Lepša je ta roža cd sunčnoga traka, ki se igra z našim imnjatim polom! Vekše veselje vzbuja ta roža, kak je glasijo radostni glasi svatov! Ljiibljenejša je ta roža, kak je ljubezen, štera veže vkup srca mladoženca i mladožer.e!
Ta roža veselja je IjGbezen do BI. D. Marije, pred šterov se odpirajo vrata katoličanskih hiš v Slovenskoj Krajini. Marijin List se mogočno širi! Kak se veseli toj ljubezni svoje dece nebeška mati! Katoličanski Slovenci Slov. Krajine i cele Slovenije, naj ta roža veselja v vsakoj katoličanskoj slovenskoj hiši precvete!
Vrednik.

I
I I 1
1 S
— 2 —

Dika Marijina,
Spisao : Sv. ALFONZ LIGOURIJ.
Ali se nam je bojati, ka Marija ne b' pomagala grešniki zalo, ar vidi njegovo velko grešne st, ali pa nas naj svetost in visoka časi te velke Kralice navda s strahom? Ne, pravi sv. Gregor, kelko je ona \zvišenejša in svetej-ša, telko je milostivnejša in ttlko bole vsmiljena grešnikom, ki mnjo voljo, ka se pobošajo in pri njoj iščejo pomoči.
Zemelski kralji in kraljice navdajajo svoje podložne s strahom; kak in zakaj pa bi se mogli bojati, pravi sv. Bernard, nevolni, ka se v svojij nevolaj ne bi obrnoli k toj Kraljici milostivnosti. Vsakši najme, šteri k Njoj pribeži, ne najde na Njoj nikaj čemernega i nikaj strašnnga zato, ar ona sprejme vsakšega z milosrčnostjov i dobrotljivostjov. Ne samo, ka nam Marija davle, nego ona natn cilo ponuja vsem hrano in obleko. Pontija nam hrano svoje vsmilenosti, ka bi nas navdala z zaviipanjom, poniija pa nam tudi obleko, s šterov bi bili občuvani vdareov bože pravičnosti-
Stari rimski pisec Svetonij pripovedavle od casara Tita, ka je mogeo nikomi odbiti nikše prošnje. Glo večkrat je obečao več, kak je moglo pričakuvati in je tistim, šteri so njemi to naprej vrgli, odgovoro,
i
iti. *
eden knez nesme nikoga. komi je dovolo ka stopi pred njega, odpori brez zadovolstva. Tit je te reči pravo iz lastne hvale. Njegove reči g0 bile ali neistinite, ali pa je svojega obečanja dostakrnt nej zvršo. Naša kraljica pa nemre povedati nikaj neistinitoga, ona lehko svojim častilcom dosegne vse, ka želejo. Poleg toga pa je njeno srce tak napunjeno z 10-jjeznivostjov in dobrovolnostjov, ka njoj je nemogoče, ka bi koga odpadla od sebe nezadovolnoga. Kak bi bilo to mogoče, je lepo pravo sv. Bernard, ka bi se Ti, nebeška Kralica, štera si mati vsmilenosti, branila priti na pomoč nevolnim ? Steri je potreben vsmilenosti, če ne tisti, ki je
! Lepa romarska Mari ina cerkev na Brezjah, kama vsako leto hodijo na božo pot jezeri
Slovencov. Tiidi naš narod že dobro pozna to lepo Marijino svetišče. J V nevolaj ? Ti si mati vsmilenosti, jaz pa sam najnevolnejši grešnik. Če Pa mam jaz po tom več pravice, ka bom tvoj podložnik, moraš tudi za mene skrbeti bole kak za vse druge.
L Vsmili se nas zato Ti, Kralica vsmilenosti in misli na naše zveliča-h k- svetim Gre8orom se obračamo k Tebi: Ne dopust:, sveta Devica, P« bi se moglo praviti, ka si zavolo vnožine našij grehov nej zadosta I l|nozna, ka bi nam pomagala, ar je Tvoja moč in Tvoja vsmilenost tak
velka, ka se njoj nemre nikša vnožina grehov protistavlati. V istinl, nj^, se ne protistavla Tvojoj moči, ar Tvoj in naš Stvcriteo vzeme vsako čagt štero skažemo tebi, Njegovoj Materi, za svojo čast; on najme, pravi na' dale te svetnik, misli, ka s tem spunjavle dužnost, če izpunjavle Tvoje pro* šnje. S tem je sveti Gregor šteo povedati, ka je Marija dužna svojer^ Sini, dužna neizmerno zahvalnost, ar jo je izebrao za svojo Mater, da paje Boži Sin svojoj Materi dužen dati z ednim zahvalnost, ar Njemi je dala Njegovo zemelško življenje. Zato pa jo Jezuš, ka bi spunjavao svojo duj. not>t do Marije, posebno časti s tem, ka vsigdar poslUhne vse njene prošnje. Telko vekše more biti zato naše zaviipanje do te Kralice nebes, ar 2namo kelko ona premore pri Bugi in ar jepuna vsmilenosti, tak ka nega nikog3' na sveti, ki njemi ne bi bila izkazana dobrotlivost in naklonjenost Marije, To je razodela preblažena Devica svetoj Brigiti, gda njoj je pravila ete reči: Jaz sem Kraljica nebes in Mati vsmilenosti, radost pravičnih i vrata, štera vodijo grešnike k Bogi. Nieden grešnik na zemlji je nej tak nesrečen ka ne bi bio deležen moje vsmilenosti, ar vsaki, či že po mojem posr&! dOvanji ne dobi drugo, dobi bar milost, ka ga hudi duh menje skiišavle, kak bi ga ovak skušavao". Nišče je naime nej telko obrnjeni od Boga| ka se ne bi povrno k Bogi in bio deležen njegove vsmilenosti, či se obrne za po.moč k meni, zvun tistij, šteri so od Boga do cela zapuščeni (pod tem se razmi poslednja zavrženost od B- ga, ki zadene proklete). Vsi me zovejo Mater vsmilenosti. Zaistino, vsmilenost boža do ladij me je napravila tak vsmileno in zavolo toga je samo tisti nevolen in bo ostao vekivečno nevolen i zavrženi, šteri je pri meni nej iskao pomoč, čiravno je znao, ka mam telko pomiliivanja, ka nikaj drUgo ne želem, kak pomagati grešnikom.
Obrnimo se zato vsigdar k njoj in či želemo biti zveličani, vržimo se pred noge naše sladke Kraljice pa jo prosimo pomoči. Či nas misli na na naše grehe strašijo in nam vzemejo moči, razmišlavl'nio, ka je Marija postala Kraljica vsmilenosti zato, ka bi s svojov pomočjov rešila najvekše i najbole zapuščene grešnike, šteri se k njoj obrnejo za pomoč. Po reži njenega božega zaročnika so grešniki njena nebeška korona: „Pridi z Libanona, moja zaročnica pridi, ti boš koronana— z ležišča oroslanov, iz bregov leopardov" (Vis. pesem IV. 8). Ka drugo bi naj značile te vnožine divjij zveri, či ne nesrešne grešnike, šterij duše so ležišča grehov, ki so najvekše grdobije, štere se morejo misliti. Ravno od tej nesrečnij grešnikov, šterim si Ti, Marija s svojov priprošnjov pomogla do odkuplenja, boš Ti, velka kralica Marija, v nebesaj koronana", pravi sveti opat Rupert. Njihovo zveličanje bo najmre Tvoja korona; korona, štera se spodobi za Kralico vsmilenosti. To istino potrjuje tudi eta priiika:
Iz življenja sestre Katarine z reda avguštink se pripovedavle, ka je v tistom kraji, gde je živela ta boža služabnica, bila edna oseba, štera seje zvala Marija. Ta oseba je v svojoj mladosti bila velka grešnica pa je eš-če na starost živela v nespokorjenosti in pokvarjenosti tak, ka je bila odegnana s svojega rojstnoga kraja pa se je podala daleč od domačije v edno votlino, gde je nazadnje žalostno, od vsej zapuščena in brez svetij sakramentov mrla. Zavolo toga so jo zakopali kak mrtvo živino voni na njivaj. Sestra Katarina je mela šego, ka je kak najbole priporočala Bogi daše mrtvij, gda pa je zvedila za žalostno smrt te nesrečne stare žene, je nej mislila na to, ka bi za njo molila, ar je kak vsi diugi tudi ona mislila.
■
ka je ta nesrečrica gvišno pogublena. 2e so minola štiri leta, gda njoj se , ;e ednok prikazala edna duša iz vic (purgatoriuma) šiera njoj je pravila: 'praga sestra Katarina, čuj kak žalostna je sodba mojega živlenja. Ti si preporočala Bogi duše vsej mrtvih, samo na mene si se ne šlela spomniti." »Sto si ti, pitala jo je Katarina. „Jaz sam", je odgkvorila duša, „ti-s(a nesrečiia Marija, štera je mrla v onoj votlini. „Kak je to mogoče? pitala jo je nadale Katarina, „jeli si se ti rešila pogiiblenja ?„ „Ja", odgo-v0rila je duša, „po vsmilenosti Marije sam postala blažena. Kak je to mogoče? Gda se mi je približavala smrt in sam razmišlavala od svojij grehov in svoje zapiiščenosti, sam se obrnola na Mater Božo z etimi rečmi: Moja Kralica, Tj si pribežališče vsej zapuščenih, glej zdaj sam od vsej zapuščena, samo Ti si moje vUpanje, samo Ti mi moreš pomagati, vsmill se me. Po tom mi je najsvetejša Devica izprosila milost pravoga požaiii-vanja pa sam mrla i sam bila rešena večnoga ognja — moja Kralica mi celo izprosila milost, ka sam dobila vekše bolečine pa sam se prle očistila kak bi se mogla ovak čistiti, zdaj mi je šče samo potrebno nikelko svetih meš, pa bom mogla vice zapustiti. Zato te prosim, daj te imeše za mene služIti in ti obečam, ka bom pri Bogi in Mariji prosila tieb pomoč. BSveta Katarina je včasi dala služiti telko meš in nikelko dni po tom se njoj je prikazala tista duša svetlejša kak suncepa njoj je pravila: Zahva-liijem ti, Katarina, glej zdaj idein v nebesa, gde bom vekivečno oznanjii-vala smilenost božo i za tebe molila.
Molitev: O Miti mojega Boga, najsvetejša Devica Marija, pribli-žavlem se k Tebi, Kraljici nebes in zemlje in se vržem kak sirmak pun nečistoče in ran pred Tvoje noge. Prosim Te, ka svoje milost pune oči obrneš s trona Tvojega veličanstva na mene nesrečnoga grešnika. Zato Te je Bog obogato, ka bi pomagala nevolnim. On te je celo povzd'gno za Kraljico, ka pomagaš nevolnim. Pogledni zato na mene in ne dopusti, ka bi prle odišao od Tebe, kak me ne spreobrneš iz grešnika v svetnika. Spoznam., ka sam toga ne vreden, spoznam, ka sam zavolo svoje neza-hvalnost ne zasliižo, ka ostanem brez vsakše milosti, štero sam dosega-mao prijemao od Boga po Tvojem posreduvanji. Ti pa si Kraljica vsmilenosti in zato ne gledaš na zaslužek, nego Ti iščeš nevolne, ka bi pomagala njihovim nevolam.
O vzvišena Devica, jaz znam, ka si Ti, ki si Kraljica sveta' tudi moja Kraljica, ali jaz želem, ka me brez pogleda na to v posebnčj meri posvetiš Tvojoj službi, tak ka boš ščista po Tvojoj voli z menov ravnala. Zato te prosim, ka me do cela vodiš po živlenja poti. Ne prepusti me nig-dar meni samomi. Ravnaj z menov i ne prepusti me samoga. Povej ml, ka naj delam, delaj z menotn ka želeš, kaznuj me tudi, či te ne bi po-slOšao. Širof, šteroga mi Ti naložiš, mi bod egvišno v najvekši blagoslov. Vekša sreča je biti Tvoj služabnik, nego meti celi svet. Tvoj sam, reš-tne, vzemi me, Marija kak svojega služabnika in dosegni, ka bom zvei ličani. Ne želem dale pripadati samomi sebi, darujem se Tebi. Čiravno sam dosegamao bio v Tvojoj službi slab, ar sam zamtido dosta prilik, ka bi Te častio, pa vseedno želem biti nadale zdrflžen s Tvojimi služabniki, ki Te najbole lubijo in so Ti najvernejši. Ne, jaz neščem, ka bi Tebe, JObezniva moja Kralica, što drUgi bole lUbio in častio kak jaz. To ti ob-liibim i se zavupam, ka bom svojo oblubo s Tvojov pomočjov tiidi držo. Amen.

Bodi popolen.
Začnimo s trdim in stalnim nakanenjom, ka se ščista vd4mo Bogi in vdano zagotavl£jmo, ka je to naša srčna žela, ka bo. mo samo njegovi brez vsakšega zadržka. To nakanenje pogopto obnaviajmo. (Sv. Frančišek Sal.)
To je bio pripomoček, šteroga je telko preporočao sv. Fi* lip Neri in šteroga se je on stalno držao, naime, ka je dobra nakanenja vsigdar obnavlao.
Sv. Frančišek Šaleški se je od časa do časa zamislo v svo. jo dflšno vest in je pri tom probao zbuditi vsigdar bole vročo željo, ka bi Bogi sltižo.
Sv. Ivan Berhmans je včasi, kak je vstopo v sveti red, skleno, ka de sveto živo in je ostao stalen v vsem, ka njemi je služilo v to nakanenje. Poleg toga pa se je ešče vsakši den trudo, ka svojo gorečnost v tom pogledi povekša.
V ednom ženskom samostani je ednok eden redovnik držao dGhovne vaje za sestre. V tom samostanj je živela tudi edna sestra, štera se je ne dosta brigala za svoje duševno poboljšanje pa se je ne štela vdeležiti dtihovni vaj. Komaj po vnogij drugi prošnjaj se je vdeležila in je že v prvom premišlavanji od namena in konca človečega živlenja bila tak prevzeta, ka je včasi po premišlavanji pravila redovniki: „Želem kim prle postati sveta". Te reči je napisala na ceduljo in jo prikelila na podnožje razpela v svojoj sobi. Od toga časa je bila tak pobožna, ka so po ojenoj smrti opisavali njeno lepo življenje.
Kak me, o Bog, osramoti pobožnost Tvojij svetnikov! Dosta dobrij nakanenj sam skleno, ali kak se mi vidi, vse sam pozabo!
Molitev: O moj prelUbleni Zveličiteo, šteri si nigdar ne pozabo, ke mi skažeš milosti, glej tudi jaz od zdaj nadale ne pozabim več na Tebe. Obnavlam trdno nakanenje, ka bom Tvoj, ka napravim vse za Tebe in posvetim vse Tebi. Blagoslovi me v te namen z najbogatejšim blagoslovom Tvojega najsvetejšega Srca!
,0 sveta Marija, zemlja blagoslovljena, iz štere je zičo sad zvoljenih, i vino, ki rodi devojke, pravi sto tistoga pokladnoga kruha, šteri je i nebe prišao i šteri ma v sebi vso radost i sladkost. Prosi za mene, da se okrepim s tem zveličavnim kriihom, gda me moči zapustijo, da po njego-voj moči hodim tam, kde Blaženi več ne gladujejo, niti je ne muči navda". (Prec. Man.)
Sv. Ignacij.
. (Febr. I.)
v. Ignacij je živo na konci prvoga i v začetki drQ-goga stoletja po Kristuši i je bio pttšpek v Antiochiji i Scpiji. Antiochija se je zvala, „Kralica Jutrove dežele" zavolo svoje lepote i velikosti. Bila je za Rimom najimenitnejše i najvekše mesto v rimskom casarstvi. Prvi pUšpek Antiochije je bio sv. Peter apoštol, njegov naslednik pa sv. Ignacij. Kak nam poroča Sv. Pismo, vernike so prvič v Antiochiji začeli zvati za krščenike".
Staro poročilo trdi, da je Ignacij bio tisto dete, štero je Jezuš na roke zdigno i apoštolom pokazao za zgled, ka če ne bodo tak ponižni i prosti kak to dete, se ne zveličajo. Poznao je sv. Janoša apoštola i kak te je goreče ljubo Jezuša. Njegova goiečnost do Jezuša je mela te uspeh, ka gda se je začelo preganjanje krščenikov pod časom Domitianom, nied-na njegova ovca od vere neje odpadnola.
Za Domitianom je casarski prestol zasedo Trajan. Te casar je toti ne divjao proti krščenikom kak drugi, njegovi predniki i nasledniki, a so-vražo je te. Iz sovraštva do njih je izdao to naredbo na Plinija, casarskoga namestnika v Brilhyniji: „Krščenikov ne trebe iskati, če se pa sodnijsko naznanijo i preiščejo i se krščanstvi neščejo odpovedati, naj se kaštigajo." Ta sovraštva puna odredba je dala casarskim častnikom povod, da so krščenike preganjali i vmarjali. Tak so vmorili v Jeružalemi sv. Simeona pušpeka i druge i tak je sprejeo smrt tudi sv. Ignacij. Leta 109. je bio na smrt obsojen i iz Antiochije v Rim odpelan, da ta piestane mantrniško smrt. PotUvao je 11 mestcov. Z toga potiivanja je poslao več pisem punih bože lUbezni i vdanosti do cerkve na razne piišpekije. Sedem je teh pisem. V pismi na vernike v Smyrni piše: „Kde je piišpek, tam more biti tudi IjOdstvo, kak je tam, gde je Kristus, katol.čanska Maticerkev" (VIII. 2.) Vojaki so ga držali na verige vklenjenega i k sebi privezanoga. I čeravno je bio pun dobrote do njih, so kak zverina grdo ravnali z njim. Pa on vse to mirno i veselo pretrpi, mirno, bogovdano se pašči proti svojemi cili, da živlenje da za jezuša. Kak čista vretina so njegova pisma, iz štetih i vu šterih se vidi velikost i plemenitost njegove svete duše. Pismo do Rimlanov je pa puno ljubezni do Jezuša. Pridihavajmo te dišeče vrstice: „Po mojih molitvaj sem dosegno, da bom mogo viditi vaš sveti obraz; ešče več sam dobo, kak sem želo. Kak Kristušov rob vas bom, kak se vupam, pozdravo, če mi Kristuš to miloščo da, da do konca tak ostanem. Začetek je bio dober, naj me samo nišče ne zadržava, ka dobim svoj deo, iteri mi je shranjen. Jedino vaša ljubezen je tisto, šteroga se bojim. Nikdar ne bom lepše prilike meo, da se združim z B-gom i nikdar ne morete si bošega napraviti, kak če me nete šteli rešiti. Če se vi nete za mene gor-jemaii, bom položo svedočanstvo za Boga. Pustite me, da darujem, oltar je pripravljen . . . Dobro je to, če nas svet vniči vu Bogi, s tem v njem
fstanemo . . . Nikaj neje lepoga, ka je tU. Odtistimao, ka je Jezuš Kristuš, naš Bog, z Očom združen, se sveti on v vekšoj diki. Krščanstvo neje delo
skrivnosti, nego velikosti, zato je pa sovraži svet. Pišem cerkvam, ka vmreti ščeni za Boga,ače mi vi to ne zabranite. Jaz vas zarotim, ne kažite mi te loške smilenosti. Naj sam hrana zverinam, ka po njih Boga zavžijem. Jat sem boža pšenica, zobovje divje zverine me more semleti, da postanem čista Kristušova hoštija. Bodite dobri do njih, do teh zverin, naj bodejo moj grob, naj nikaj ne ostane z mojega tela i da ne bom nikomi na ne-volo zavolo sprevoda. Te sam jaz pravi Kristušov vučenik, če svet nikaj ne vidi z mene. Že zdaj se borim jpz z divjimi zverinami (vojaki, ki so ga gnali) . . . Vadim se na borbo z divjimi zverinami, stere me čakajo".
I včakale so se svetoga starčka. Trajan je premagao Dake kre Donave i njihovo državo podvrgo svojerni casarstvi. V spomin te zmage je dao skoz 123 dni slovesnosti obhajati. Pri teh je življenje zgubilo deset jezero borcov (gladiatorov) i edenajset jezero zverin. Pri teh slovesnostih je prišo na red tudi sv. Ignacij s svojimi tovariši. Sveti Zozin i Ruf sta 18. decembra pretrpela mučeniško smrt, sveti Ignacij pa 20. dec. Vsi S. 107 po Kristuši. Na Ignacija so oroslanje skočili i ga, kak je želo, taki raztrgali. Samo par vekših kosti so nehalil štere so rimski krščeniki pobožno vkupspobrali, pri nph se jokali i Boga hvalili, ka njim je dao v svetom Ignaciji pravoga pastira, ki je življenje dao za Boga, da reši nje.
Iskrice.
Zaročnik.
Sveta Jedert je bila hči vojvode Pipina iz Brabanta. Lepe telovne postave je bila, ešče lepša pa je bila njena čista duša.
Nekoga dne pride krao Dogobert k njenomi oči v gostijo. Med njegovimi sprevajalci je tudi bio b'agi mladenec, sin deželnoga oblastnika ii Austrije, ki se je v mlado Jederto zaljubo, kda jo je zagledao. Poželeo si jo je za ženo vzeti. Za posreduvalca si je zvolo svojega krala, ki je re-san Jedertinovomi oči razodeo željo mladenca.
Krao nato Jederto pozove, ki se je za par minot v sprevodništvi svoje matere postavila pred krala. Krao njoj pokaže mladenca, ki jo žele v zakon meti, i jo pita, če ga šče meti za svojega zaročnika ? Dostojno se Je-derta pred kralom pokloni i odgovori pon zno, pa resno: »Zvolila sam si že zaročnika, tak lepoga, da je lepota vseh stvari v prispodablanji njegove lepote samo mali blisk njegove večne lepote; zbrala sam si tak bo-gatoga zaročnika, da je neba i zemla s vsem veličanstvom njegovo imanje; tak iinenitnoga zaročnika, da ga angelci trepetajoč častijo." —
Krao ostrmi nad njenov odločnostjov, pohvali njeni odlok i njoj veJi, da jo ne bo več s takšimi ponudbami vznemirjao. — Keliko je dnesden takših deklin? Blažene so te.
*
Zveličana Katalena iz Genue, ki je šče bila komaj 8 let stara, je vsikdar, kda je v sobo vstopila-pogledala na podobo Križanoga Jezuša i je vzdeh^ nola: O križani Jezuš! Niednoga greha ne več, niednoga več! o križam Jezuš! njednoga greha več!
Krščenik I ttldi tebi kaže podoba križanoga Jezuša hudobijo greha i lltlbezen njegovo! Zgledni se tudi ti na to podobo i s potrtim srcom z močnim odlokom vzdehni po zgledi te svetnice: „0 križani Jezuš niednoga greha ne več!"
Kristuš križan!
Kristuš je bio križan zvUna Jeružalema zato, da židovje ne bi mogli skriti te zveličavne, klavne daritve, pa tudi zato, da nišče ne bi mislo, da je Kristuš trpo i opravo to daritev samo za Jeružalemske prebivalce. (Sv. Totn. Akv.)

Stolna cerkev v Zagrebi. Edna najlepših božih hramov ne samo v Jugoslaviji, nego pa čelom sveti. Imenitna je posebno zavolo lepoga gotskoga sloga, v šterom je zidana.
Kristuš je bluzi Jeružalema šteo biti križan, ar je Bog to mesto izmed drugimi zvolo za navadne daritve, ki so bile predpodobe Jezusove daritvi na križi v večno zmiritev grešnoga sveta z Bogom (Sv. Tom. Akv.) L Kristuš je šteo trpeti na obljubljenoj zemli, ar je ta bila središče najbole obljiidenoga okrožja zemle, v znamenje, da naj celi svet bo deležen sada Njegovoga trplenja. (Sv. Tom. Akv.)
Gora Kal vari ja, kde je bio Kristus križan, se imenuje za „kraj mrt-večkih glav" ar so na tom morišči mrtvečke glave sem-ta ležale, i je tiidi nekda Adamova glava tU bila pokopana (Sv. Aug).
Kristuš je bio križan na sprotoletje, za časa, kda sta den i noč ved-nako dugiva bila, ar je šteo svet odkupiti v tistom časi, v šterom je bio stvorjen, to je na protoletje (Sv. Tom. Akv. i sv. Aug.).
Kristuš si je dao pred križanjom svojo obleko oropati, zato, da bi tudi mi grešne nagibe odložili, staroga človeka slekli i novoga oblekli i da bi rešeni posvetnosti za Jezušom hodili. (Sv. Jeronim.)
Obleke oropanomi Kristuši je presv. Devica Marija pred križanjom podala platneni pojas. (Sv. Anzelm).
Kda so Jezuša slekli, je poklekno na tla, povzdigno svoje roke, se darUvao Oči za klavni dar, je obimno križ, ga je kušno i potem se je dao od krvnikov križati (Tom. Rupert).
Kristušov križ je bio vkup zbiti iz dva štirivoglata falata. (Sv. Jeronim.)
Te križ je bio iz hrastovega lesa, kak se to verjetno trdi po tistom velikom falati, ki je v Rimi v lepoj cerkvi sv. Križa sranjen. (Cyp. Evoh. Lech)
Kristušov križ je bio štirivoglat v spomin i znamenje, da bodo nje-jovoga sada deležni vsi štirje tali sveta (Sv. Jer.).
Kristušov križ je bio, kak trdijo, petnajst črevlov dugi i osem široki.
(Pacc.)
Skrivni pomen križa: Zgornji tao pomeni odprta nebesa, dolnji končanje smrti, desni podelitev milosti, levi odpUščenje grehov. (Lud. v Lax.)
Kristuša so križali štirje krvniki: Prvi je držao Njegove noge, drUgi levo roko, tretji desno roko, štrti je pa duge cveke skoz nje zabijao. (Sv. Bon.)
Kda so Kristuša na križ pribijali, je Marija omedlela, kda je vdarce hamrov začula. Na to je jokajoč vzdihavala s zamuknjenimi rečmi: O moj sin Jezuš I Jezuš, moj sin ! moj sin Jezuš! da bi jaz mogla za tebe, s te-bov vmreti: Jezuš moj sin ! mej sin Jezuš I (Pacc.)
Kristuš ie bio križan ob 12 vori. Zato je francozki krao Ludvik leta 1426 po vsem kraljestvi zapovedao opoldne zvoniti. (Canis. Gaguin Genebr).
Kristuš je vmro tisti den, na šteri den je bio poprijet, to je 25. marca. (Sv. Aug.)
Kristuš je bio na križi proti sunčnomi zahodi obrnjen, proti Europi.
Kristuš je na križi glavo nagno, v znamenje, da je pripravlen spo-kornoga kušnoti.
Po „Zgod. Danici" - BOGOSLAV.
O sveta Marija, Kraljica inantrnikov, vužgi v meni stanovitno želo prelejati svojo krv iz ljubezni do tvojega Sina za njegovo vero, ka me na smrtnoj vUri okrepi: potrpljivost mantrnikov; ka se ne zbojim. gda se jdigno proti meni sovražniki i prosim te, navči me, kak naj sučem svoje čoke na borbo i svoje prste na vojsko. (Prec. Man.)
Večni posvet.
Euharistični voznik-
Če bi vido svet — to je, svet brez krščanstva — da nikdk dariljc svojo ljubezen nevolnomi i spačljivomi človeki i če bi te človek uporablao to ljubezen s čarnov nezahvalnostjov do svojega dobročinitelja ... da, če bi svet vido takse stvorjenje, da ga brez pogleda na njegovo nezahval-nost obsipavajo z darami kraljevske darovitnosti, bi izjavo : „To pomeni
ljubezen razsipavati nedostojnim."---Dopuščati, da se dobrota tak
zlorabi, kak ne bi to zločin bio ? Što zamore to z mirnov dušov gledati ?
Muči svet! To je božansko lepo i vzvišeno! Ti, se zna, nemreš toga prerazmiti, ar takša veličina nemore rasti na tvojem polji.
Da, bio je nekdaj nikžk, ki je prineseo sveti te navuk i te svoj primer . . , ki se je oponašao do nevolnih stvorjenj z neomejenov ljubez-
nijov i veledušnostjov!---Znao je on popolnoma točno, da boš
njemi ti, svet, komaj odpUsto to, da je bio takši zastopnik neomejene ljubezni, takši neprijateo tvojoj sebeznalosti . . . znao je On, da boš ti svet, imeniivao to za slabost i zločin i da ga boš za to preganjao s svo-jov mržnjov ... Pa vendar!---
Ali, o čuda, ne zdi se ti li, kak da On niti tebi nešče nikaj žalnoga
včiniti ?---kak da na sebe prima krivdo, s šterom ga ti okrivlu-
ješ ?---Kak krivec dopušča, da je zaprti v vozko, hladno celico,
iz štere ne izide do konca sveta.
To je tvoj Zveličiteo!--—
Neje li Jezušovo euharistično živlenje zednim tudi robstvo ? Neje li on tam v verigaj za tisto stvorenje, štero ljubi ?---
Čas, v šterom se mudi zviina svoje celice je jako kratek . . . Ljubi Zveličiteo je zagvUšno vsikdar tam ... v svetom tabernakli. Samo kratek čas se mtidi na oltari . . . malo kda na vulicaj . . . frtao v8re v tvojem srci . . . i to je vse. Preostali čas porabi v svetoj senci taber-nakla ... On ostane v svojih skrivnostnih verigaj.
Privošči se njemi pa vendar, da na kratek čas ostavi svoj tesen taber-nakel, vendar ne prestane biti rob. Vsikdar ostane zdrUžen v svetoj hos-tiji, štera ga z zemlov veže.
Gledaj ga tu na oltari izpostavlenoga . . . ona mala hutica njemi je
celica ... O keliko vekšo slobodo majo Njegovi molilci!---lehko
se gibajo, pridejo i odidejo---jedino on ostane sam zaprt.
TU ga pa pali slovesno nosijo po vulicaj v procesiji!---Kak-
še veselje je okoli Njega!---Ali On je v rokaj svojega duhovnika
i te bi se na smrt borio, če bi njemi šteli vzeti toga roba . . . Jezuš ide mimo ... On blagoslavla ... On deli milosti i ljubezen . . . Zato On prima temjen i molitev.
Nesejo ga k betežniki, diiši, ki že mogoče ostavla vozo svojega tela,
0	čuda, niti tu ne prihaja On sam s svetov svojov osebov, ne, bele po. dobe kruha — bele stene svoje celice nosi s sebov.
I če vstopi v dušo šteroga vmirajočega, On njemi okrepčUje duha i njemi pomaga, da pride na slobodo ... I dokeč se ona duša napunjena
1	razsvetlena z milostjov i ljubeznijov vzdigavle vse više i više proti nebi . . . Jezuš ostane kak privezan za hoštijo i ga nosijo nazaj v tiho krnico Njegovoga tabernakla ... zapirajoč za Njim s ključom male dverice...
V svetom obhajili se šče On zapira tudi v dušo ednoga stvorenja . . . teda dvojno robstvo! Medtem za tem On tudi najbole hrepenej! Ali kak trdo, kak bridko jemi je gostokrat! V svojem tabernakli nema
bar trnja ... ali v vnogom ljudskom srci naleti na nje?---Za-
roblen biti! Zaistino žaloctno stanje! A poleg toga biti v vozi vkup s svojim krvnim neprijatelom . , . moj Bog, kolike muke!
Razmišlaš li prav, krščanska duša kak je Bog Ljubezni dnevno prisiljen da vstopi v to ali ono grešno dušo?---Jezuš poleg šatana,
da tak pravim more vstopiti v zvezo s kralom mržnje —--more
občutiti njegovo prokleto zduho . . . gledati njegov hUdoželeči šatanski smeh! To je strašno robstvo!
Jezuš je šteo, da se čte med grešnike ... na Golgoti je nastopo kak grešnik, da zadovoli božjoj Pravici za grehe i spačljivosti grečn-kov.
Grešnika najde včasih kaštiga, da za vse svoje hudobije more živeti v osamlenosti, v temnici ... A kaj mi vidimo pri Jezuši? On stalno prebivlc zavolo grešnika v vozi zapuščenih naših cerkvic ... v celici svetoga tabernakla.
Njegovo robstvo ne čte leta — nego stoletia! Od pomilUvanja za Njega nega niti guča ... On je niti nešče primili, ar dokeč bo tu na zemli četudi samo eden grešnik, tak dugo žele On pri njem ostati, da njemi bo na pomoč ... On ga nemore ostaviti. Nekda se je truden vlekeo za grešnike od dvorane poslednje večerje do Kalvarije . . . tudi zdaj neprestano hodi z oltara v svojo euharistično celico a iz celice v grobek našega srca! Vsako jutro pride On z nebes na naše oltare, da se na njih vklene v evharistične verige i da se žrtvuje za nas . . .
Ne sta li drevo križa i .to robstvo . . . verige i smrt samo dva stržena, okoli šteriva se vrti Njegovo euharistično živlenje?
Pobožna dUša, ki te vrstice čteš, povej odkritosršno na kom bi bio
pravzaprav red, da vehne v temnici?---Na Njem (Jezuši) ali na
tedi ?---i v štero temnico si zaslužo vržen biti?---Ah, komaj se vUpam na to i pomisliti ... ne bi li ta temnica bila pekeo? —
--Ti si sloboden! Zveličiteo je pa na sebe vzeo tvoje grehe. . .
I zdaj je On zavollo tebe v temnici ljubezni, — v temnici, štera se da jedino zložiti z Njegovim božanstvom ... A kak On ljubi te euhari-stične verige! kak je blagoslavla.! ar On ti zamore iz neposredne bližine prožiti svoje roke i te priteenoti na svoje Srce. Idi zato k tvojemi Zveli-čiteli, pašči k svetomi tabernakli! Zamore li biti na zemli za tebe kaj vrednejšega, lepšega, vzvišenejšega, kak je mala Jezušova celica!? Kaj so zaiivalnomi srci vse zlate, hladne palače vseh kralov sveta v prispodobi s tov malov celicov?	.
Da, Zveličiteo je tvoj rob!---Sčeš ga li ostaviti samoga /
vsigdar samoga?---Kaj pa te delo smilenosti »roba obiskati
satno za Njega nema nikše vrednosti ?---Eli je za Njega v tom
pogledi kakša izjema? ... Bi li moglo podnesti tvole srce, da ga nig-
dar ne obiščeš?
Čuj, krščanska duša! Jezušovo robstvo traja dugo . . . dugo . . . medtem bo ednok i tomi konec . . . N^gove verige bodo te razpadale, se raztrgale . . Zveličiteo bo ostavo svoja sveta skrivališča i se bo pokajo v vsem sijaji svoje nebeške slave, sedeči na prestoli pravice, pozvao je bo pred sebe ... ti se boš mogeo pokazati ... i tvoja obsodba bo izrečena! A kak se bo ona glasila: — „Bio sam v temnici i ti si me obiskao ..." hodi! — ali pa — „Bio sam v temnici i ti me nesi obis-kao . . . " odidi! (Mat. 25, 36 — 43.)
Oditi? o moj Bog, a kama? ... Ne, Bog nešče smrti nego, da
prideš v živlenje! Ali kde je živlenje ?---»Jaz sam živlenje", je
pravo tvoj Jezuš. Sčeš li teda meti tao toga živlenja, najdeš ga jedino pri Njdm, zamoreš ga edino črpati samo iz svetoga tabernakia.
Sam Jezuš naj bo teda tvoja sobica, v štero se zamoreš od časa do časa zaprti, da zamoreš ž Njim sam živeti . . . Tudi ti sam si prizadevaj, da postaneš tiha sobica tvojemi Zveličitili, ki teliko po tom hrepenej, da se nastani v tvojem srci, da v tebi žive ... Ta oddeljenost bo tvoje zveličanje. Dobro premisli: Če se zapreš v Srce Jezušovo, kakti v skrivnostno celico, znaj, da si gvušen pred neprijatelom . . . Zato dobro pazi, verostuj, da Zveličiteo ne najde v tvojem srci svojega neprijatela.
Dobro premisli to istino i pogosto misli na njo!
Jezero i jezero plemenitih duš se je odpovedalo nečimernosti i slasti toga sveta, premaganih od lepote Jezušovih verig, zmaganih od veleduš-nosti božanskoga roba, i so se v popolnoj svojoj slobodi smele v Jezu-šove lance, da s Kralovn svetoga tabernakia delijo Njegovo zarobleništvo.
Da, one živejo v vozkoj, priprostoj, neokrašenoj celici, kak On . . . s slovesnimi obljubami so se odpovedale svoje slobode, kak On . . . šče več, nje mogoče za vsikdar želežna rešetka razdeluje od svetskoga društva i greha, kak Jezuša razdeltijejo male dverice svetoga tabernakia Njego-govoga . . .
O ve odebrane duše, ki ste Bogi posvetile svoje živlenje, kak lepi je vaš slan . . . kak sijajne so vaše verige . . . kak vzvišeno je vaše živlenje, vaše robstvo! Živete z živlenjom Jezušovim I Eli vam je mogeo podeliti Gospod vekšo milost? vam skazati vekšo čast . . . vekšo ljubezen? ---
Dober Jezuš, pogledni zdaj malo na mene nevolnika!---Glej,
tudi jaz ležim smeteni v lancaj, ali v lancaj, ki so onečaščeni z grehami. 0 reši me jih i zavij z lanci Tvoje ljubezni. Oslobodi toga siromaškoga roba; raztrgaj vezalje moje gizdavosti i nečimernosti, ravnodUšnosti i srditosti ; steri trdokornost moje volje; razderi tiranstvo mojih čutil; razteraj omejenost mojih žel; odpri na široko vrata srca mojega, da preminejo iz njega klice strasti i razteraj krnico moje neznanosti!---
Jezuš moj, sit sam že toga robstva grešnoga! Že dosta let hrepenenj po Tvojoj ljubezni, da vzbudim spavajočo moč svoje volje na dobro i da jo dalje razvijem, da zamorem sveto živeti. Ali kak bom to dosegno brez pomoči i milosti Tvoje? Smiluj se mi, o Jezuš, pomagaj mil L V bodočem neščem več vživati takše slobode, šter;a ne pride od Tebe. Okrasi me s svojimi lancami; s zahvalnov ljubeznijov bom je noso! Nagni
mi pamet, da vsigdar Tebi posvečuje svoje najplemenitejše misli . moje srce, da njemi kriva sloboda ne ovira ljubiti Tebe . . . mojo fan(a zjo, da njoj vsikdar pred očmi lebdi Tvoja euharistična lepota i ztjja ' Tvoje ljubezni ... da, vzemi vse moči moje duše, da one od zdaj z?1 čevši ne živejo nikdar več oddaljene od Tvojega oltara.
Dober moj Zveličiteo, o da bi mogeo stalno v sebe vlečti zrak Tvo, jega tabernakla ... da bi mogla v mojo dfišo zasijati skrivnostna ki^ ca Tvoje slavlene celice ... da bi mogeo stalno prisluškivati viže Tv0< jega euharističnoga mučanja ... da bi se mogeo vzdignoti do bre^ krajnoga prostora Tvoje hostije ... da bi mogeo po Tvojoj izpost^. niči gledati nebesa in se jim čuditi, da bi mogeo čutiti slast svobod
Tvojih verig ■ . . i končno vmreti zaprt v Tvoje sladko Srce! —
* *
*
Zakaj si potrta, dtiša moja, i zakaj si žalostna ?
(Ps. 42.)
Molitev pred prečiščavanjom.
Za par minot pride Zveličiteo k meni . . . a jaz šče nesam nikak pripravldn za njegov prihod! Kaj naj začnem, da bar nikelko okrasim svojo
dtišo?---- Moj vbogi duh! neje zmožen, da prerazmi pravo miseo
dobro idejo? A knjige?---Ah, niti one mi nikaj ne pomagajo . . J
čtem je, ali je ne čtem, je vseedno; piešteto gostokrat niti ne razmim, pa tudi hitro pozabim.	\
A kak je šče le v mojem nevolnom srci? Morem se pitati, jeli jt po pravici mam, da sem tak hladen i ravnodušen. Pregledavlem oltar, križ, svete slike . . .a vse to, kaj se me je včeraj globoko primalo, se mi dnes več za nikaj ne predstavla . . . Kelikošteč si prizadevlem, da bi pobožno molo ... je vse zgUblen trlid ... je vse zaman I
Da, trbe samo, da mam volo moliti i že mi nekaj drugoga na pamei pride. Tak na priliko: šteo bi premišlavati veliko ljubezen, ki Te je privlekla z nebe k meni, ali kak sam začno, je moj duh že daleč od toga! V glavi mi brnijo roji vsakojačkih najrazličnejših misli ... šče i odurne slike . . . pa mi napunjavajo srce z nekšov trdokornostjov, tak, da bi se moglo misliti, da je to peklenska vojska.
Gledaj kaj se tii vse pisanoga, živahnoga i močnoga mota i kota edno prek drugoga: vpliv včerajšnjega dneva, kaj sam vido i ČUo, prijetno i odurno . . . prido vsakdenešnje brige, hrana, obleka . . . posli, štere sam opravo, ali šteri me šče čakajo . . . šala, ki se je pripovedavala. . . osebe, štere sam srečao ... i potem šče stanovski prvejši grehi, ki sam je že davno pozabo — se mi naednok oživlajo pred očmi s vsemi svojimi malenkosti, kak, da sam šče je komaj včeraj včino. A kaj vendar
želejo oni?---Nikaj drtigo, kak da se mi v duši vzpodbuja nezavli-
panje, strah i zdvojnost.
Tak je teda z menov, dober Jezuš I Povej mi, kaj najvčinim? Smem se li dnes prečistiti, ali pa bo bolše, da čakam? To je pravzaprav ono, zakaj mi ne poveš edno reč? . Že dugo čakam nato ... ali ne čiitim nikaj . . .
Moj Jezuš, dopiisti mi oditi ... jaz bom ztitra ponovno prišao, vfipajoč se v tom, da bom pobožnejši i bole zbrani. Ali vendar ne! Ce Te dnes ne sprejmem, bom se Ti znevero, to že slutim . . .
Dober Zveličiteo, kem duže odlašam, tem bole bole se gabim v 0ijh zanikajnih mislaj . . . Čiij teda! Eli je to raztrešenost ali pa zbra-*vs| stiša ali pobožnost, to jaz nevem. Znam samo to,' da je moja vroča flia to, da te vredno sprejmem . . . Šteo bi meti gorečnost svetoga Alojzi svete Terezije, svete Margarete Alakok, da pa šče gorečnost same S Device Marije . . . znam, sam siromaško stvorenje, štero trbe na ijkotn stopaji podpirati;... če bi znao, da mam na duši velki greh, bi | *e včasi spovedao . . . mrzka mi je raztrešenost, neje ona radovoljna . . goreče, goreče Te zelem ljubiti . . . Pa že iz same poslušnosti do ofloga, koga si mi dao za dUhovnoga voditela, ščem, da se zdaj preči-tjjlim ... Le sam dnes nesposoben, da z Tebov gučim, vendar se morem vfčti na kolena i spadnoti v Tvoje naroče . . . Odzdaj sam pripravlen, ^ delaš z menov, kaj ščeš ... Z vsov poniznostjov srca rad sprejmem Tvoja karanja, ar jaz nesam zmožen, da te vredno sprejmem . . . šteo bj dosta meti od ljubezni Tvoje, ar Ti jaz, žalibog, tak malo ljubezni za-florem skazati, ne bo moje prečiščavanje sveto zavoljo mojih napak i po-menklivosti, vendar bo sveto po Tebi, zavoljo Tvoje neizmerne popolnosti . . . čeravno niti ne najdeš v mojem srci svetniškoga žarišča, ven-lehko vstopiš v nje, kak i v hladni ciborij . . . pa če te ne bom zmožen, da Ti dosta povem, nebeški angeli bodo s svojov molbov gučali za mene.
O Jezuš . . . glej, jaz prihajam ... O Jezuš, smilUj se mi! . . .
Iz knjižice „Vječno svijetlo" — poslovenio:
BOGOSLAV.
Od „Doma sv. Frančiška".
Gledajte naš račun! Dozdaj smo notri dobili tiajmre do 3l. decembra l. 1928.: stodvajsetišestjezerošeststoosemdeseitri dinare i73pare. V o smo pa dali do toga časa: petdesetdvejezeropetstodva-najset dinarov i 67 par. Čistoga nam je ostalo na 1.1929: se-demdesetštirijezerostosedemdeseteden dinar i 06 par. Med dohodke smo spisali t idi posojilo, štero smo najeli, gda smo njive kiipili, med izdatke pa ravnoto posojilo, kda smo ie dužniki vrnili. Za veliki blagoslov, šteroga nam je dober Bog dao, bodi njemi srčna hvala, vsem darovnikom i nabiratelom pa naj bo plača: zahvalna ljubezen sirot i smiljenost Oče sirot. Celi obračun dohodkov i stroškov se da viditi na tablaj M. Lista v toj številki.
Dar Medjimurcov. Čurič Treza z Trnja i č. sestra Jerneja Kranjc iz Žižkov sta nabrala v Medjimurji, posebno v Čakovci 893 Din 05 p.
Interesa od v posojilnico vloženih darov smo dobili 2652 Din 01 p.
Občina Trnja je k božiči dariivala po rokaj Horvat Ja-noša i Marka 293 Din 80 p.
Izraeliti mislijo na naše sirote. Bader Emanuel, trgovec v Turnišči, je poklono 50 Din.
Lepi par ednoga župana na Kranjskom. Vinko Resman župan v Radovljici, nam je darflvao 200 Din.
Še en lepi dar iz Kranjske. Fr. Gorjanc iz Kranja nam je poslao 50 Din.
Novi črepi. Novih črepov smo dobili šest. Mamo jih tak 105. Potrebtijemo jih ešče 695. Eden košta 650 Din ali 12 do. larov. Črepe kOpijo darovniki iz Slov. Krajine i cele države SHS, Amerikancom na znanje. Amerikanci ktipijo osemsto kam> lov. Eden košta 12 dolarov ali 650 Din. K amerikancom računamo vse naše izseljenike, ki prek mej naše države dobro služijo. To so pred vsem Amerikanci, Canadanci, Australijanci, Južno-amerikanci itd. Dajte njim to na znanje njihovi domači Dozdaj smo dobili od njih 64 kamle. Potrebujemo jih ešče 736. Tri mesece že nikši dm ne prišo od naših izseljencov.
ODBOR.
enaaaaoaaaaaeiaaaaaaaaaaaapDao
„0 sveta Marija, kraljica patriarkov blagoslovljeni sad Joachima i Ane, blagoslovljen je sad tvoje utrobe, sladki Jezuš. Moli Boga za mene, ka na smrtnoj viiri zadobim kraljestvo Abrahami obečano." (Prec. Man.)
aaaaDoaaaaaaaaoapaaaacoaaacta i
Dečici par zgledov.
Japonska deca.
Genljivi odgovor. Ednok je pitao misijonar dete plemenitih starišov : „Ka bi odgovoro ti, če bi te pitali, jeli s krščenik ?" Dete je odgovorilo: „Jaz bom pravo, da sem krščenik". j Misijonar ga nadale pita : „Ka pa če bi te križati šteli, ka bi pa te včino ?"
Dete je djalo: „Te bom se na smrt pripravlao". Misijonar je naprej spitavao dete : „Kak boš se pa na smrt pripravlao ?"
Dečkec je zdaj zdigno svoje roke gor i z čiidovitov odloč-nostjov odgovoro: „JezuŠ, smiluj se mi! Jezuš, smiluj se mi! Jezuš, smiluj se mi!"
Misijonar se je mogo v kraj obrnoti, da se lehko razjoče. (F. Hattler S. I. »Rože s kat. dečinskoga ograda".)
Rože sv. Jezušekove Trezike.
Prošnja 70- letne ženice, štera je nej znala šteti.
Podpisana piše materi Prednici Karmeličank v Lisieux.
Tannay 9. apr. 20.
Znana. 72 leti stara žena me je prosila, naj Vam v slavo sv. Maloj Treziki naznanim milost, štero je prčjela po njenoj prošnji. Tak pripove-davle ženica :
Ar nas je bilo dosta decč, sam nej mogla hoditi v šolo. Zato sam nej znala nej pisati, nej šteti. V živlenji mi je to postajalo vsigdar žmeče. Zato sam jako skrbela, ka bar moja hči dosčgne to, ka sam jaz nej mogla. Gda je hči postanola vekša i je vidiia mojo žalost, me je štela sama včiti. Probala je z vsov potrpežlivostjov, a pri vsoj mojoj voli je le nej šlo. Navčila sam se komaj par liter, a nanč reči, — ja, — nanč zloga sam nej vkiip spravila. Leta 1919. je moja hči zbetežala na smrt. G. plevanoš jo je večkrat obiskao i joj ednok prineso živlenjepis Male sv. Trezike. Štela ga je z velkim veseljom. Najlepše taJe mi je pripovidavala i gda je vidiia, ka me jako zanima, mi je povedala vso vsebino. Oh. te je mrla i me za-pilstila zapuščeno.
Kelko tolažbe bi bilo za menč, či bi bila v svojoj žalosti mogli šteti tiste strani, štere mi je pokojnica štela. Ali kak si pomagati ?
Ednoga dnčva si domislim, naj bi prosila sv. Malo treziko, ka mi zprosi to milost. Z velkov gorečnostjov sam se obrnola k njoj. Moja jedina žela je bila, ka bi mogla šteti slavlenje ltiboga Boga.
Ne dugo na to odprem »Zgodbo Male duše." Oh, kak sam bila presrečna : čtenjč, dozdaj nemogoče, mi je postalo navadno i samo posebi razumljivo. Preštela sam celo knjigo. To je bilo 1. 1924. Te sam mela 70 let.
Čast. mati 1 To mi je pripovedavala plemenita ženica, štera stanfije v Tannay i se zovč g. Virginija Philippon
Blagovolite sprijeti . . .
G. dekan iz Tannay potrjuje, ka je izpoved g. Cirode verjetna: T® je zaviipanja vredna peršona. Ravnotak je g. Philippon pobožna, jak« resna žena, zato se nej bojati, ka bi bilo zmišleno.
Tannay, 6. apr. 1926	G. MARAY, plebanoš
Annales 1. julija 26.
ZavOpatije zmaga.
Odlomek pisma, šteroga je pisala Mala sestra Siromaškoj svojoj sestri novinki, v klošter redovnic ,	Vmirajočega Srca J. Pismo je P. Martin, superior
Misionarov, poslao v Lisieux.
Santiago, 13. jun. 1926.
Minoli tjeden je sv. Trezika D. J. pri nas sprosila čudo.
Edno naših »Malih sestčr" je več let bolelo oko. V zadnjih mesecaj se joj je stanje tak poslabšalo, ka je mogla več tjčdnov hoditi k zdravniki. Tudi v glavi je mela silne bolečine.
Gda je vidla, ka se vrači pa nikaj ne pomaga, je vse nahala. Oko je bilo sploj slabše i konačno je zgubila pogled.
Decembra jo je preiskao drugi zdravnik, ki je povedao, ka je oko že zgUbleno i o ozdravljenji nega guča.
Začnoli smo opravlati devetdnčvnico v ččst sv. Treziki D. J. Zboša-nja pa nej bilo.
Pred 14 dnčvi je naša dobra prečast. mati dobila relikvijo drage svetnice. Včasi jo je poslala betežnici. Začnoli smo z drugov devčtdnčvni-cov. tudi ta se je vidila zabadav.
Trčtjo smo začnoli. Nej smo je šče dokončali, gda so 7. junija v kapeli med molitvijov molitvijov popunoma minole. Poglčd se je povrno. Nemorem Vam popisati radosti »Male sestre" i hvaležnosti do luboga Boga i sv. Trezike D. J.
Zdravnik je vgotovo, ka je oko popunoma zdravo i je pravo : »Sestra, gvišno ste opnivili devčtdnčvnico na čast kakšemi svetniki".
Sv. Bernadardina Presv. Srca Annales 1. III. 27.	Mala sestra siromaških.
Pred časom srečni herbniki.
Pismo sestre prednice Hčerij Modrosti v San Remo, Karmeli v Lisieux.
San Remo, 17. II. 25.
Čast. mati 1
Z veseljom Vam naznanjam izrčdno milost, štero je sprosila draga »v. Trezika D. J.
Sv. Trezika je včasi mela priliko, ka pride na pomoč. Bilo je tak:
Eden od stricov jim je zapUsto nekaj herbije, a v teštamenti napravo, ka nesm'jo pred punoletnosljov decč nikaj odati. Dovolite, prečast. mati, ka prepustim reč odlikuvanoj ženi:
Oktobra 1924. sam bila v veikoj nevoli, zavolo poravnanja stroškov za mojega sina v semenišči. Pitala sam se, kak naj ga zaj ešče dele pUstim, ka ide ze Gospodovim glasom ?
Glavne dveri so mi bilč zdaj zaprejte. Iskala sama pomoč pri sv. M. Treziki. Sina sam nagučavala, naj ne zgubi vupanja i jo tudi go-rčče prosi pomoč. Či ščd, nam ona lekko odpre »male dverice" pomoči. Začnola sam opravlati devčtdnčvnico. Med tem časom sam čutila navdih,
naj poglčdnem v teštament pokojnoga strica. Što popiše mojo začude-»06t 1 Gda šfčm i Štčm, najdem namesto: pri svojoj punoletnosti . . .
„Nečaki bodo lastniki — včasi!"
Včasi sam bežala k notari i njemi pokazala teštament. Nej mogoče izraziti njegovo začudenje. Kak jaz, je tudi on pisanje parkrat prešteo, Zadeva je prišla pred sodišče, štero je izjavilo, ka se sme zapuščina odati. ar so deca herbniki že pred punoletnostjov.
Grad i cerkev v glavnom mesti Češke, v Pragi. Zove se Hradžani. To leto obhaja češki narod jezeroletnico smrti svojega kralja, svetoga Vaclava (Venceslava), kda se njemi na čast posveti tudi krasna nova cerkev, dar čcskoga naroda. Letos b« veliko romanje v Prago, bo šlo tudi vnogo Slovencov.
Carrara Terezija, dovica Bonami.
Nadaljevanje pisma naprednice.
Vse peršone, ki so teštament videle prle i sledkar, priznajo čudovito
predrtigačenje (substitucijo) i srečna mati je mogla poravnati stroške ta mladoga bogoslovca.
Sv. Terezija Deteta Jezuša, ki je bila tak goreča za duhovniška po-avarja se toj prošnji nej mogla protipostaviti.
Blagovolite itd.	Sv. Marija Cecilija, sv. Jožefa
hčerka Modrosti
Annales, 1. julija 1926.
*	Po smrti bom trosila rože.
Gospa de Briemont je poslala v časopis Libertč (Friburg v Švici) sledeče poročilo o čudovitom dogodki, ki se je zgodo v začetki maja 1925. I v nekšem kloštri v Bordighera ob Jadranskom morji. Redovnica, ki je bila ' svedok, piše od toga 29. maja 1925.
BOd konca februara smo dvorile 18 letnoj betežnoj deklici. Njeno stanje je bilo takse, ka smo mogle biti noč i den pri njoj. Jako je častila sv. Malo Terezjo. V aprili je začnola opravlati njoj v čest devetdnevnico, štero naj bi končala 30. Prvoga maja smo nesle kep Male terezije v špi- j talsko hižo i jo postavile na oltar. Betežnica pravi: „Sv. Mala Terezija 1 Razlistaj edno rožo, — rudečo rožo, kak jih maš na kejpi, v dokaz, ka me ozdraviš."
Den se je bližao k noči. Deklica je ešče izda trpela velke bolečine. ^ Okoli pol 8. vore se je vlegla i se tiho pogovarjala s sestrov, ki je bila pri njoj. Nej dugo na to obe začujeta šijštenje i naednok zagledata na posteli rudečo rožo, ki se je razlistavala ravno tak, kak ona na kejpi. V par minutaj so bile vse sestre v špitacski hiži i dva duhovnika, ki smo jiva obvestili. Lističi nebeških rož so ležali na posteli. Zaspevali smo „Magnificat": Moja duša poveličuje Gospoda. Nato so prišle vse gojenke i so kUšnole Fstiče, prie kak smo jih djali v relikvij: za to pripravleno glažoveno kaštulico. Naslednjo noč je bilo betežnici bole, ali ozdravlena ešče nej bila. PričakUvali smo novi čudež. Sv. Mala Terezija nam ga ne mogla odpovedati, posebno nej na den svetnikovoga proglašenja. Prepričani smo bili, ka se zgodi v noči od 16. do 17. maja (17. maja je bila sv. Mala Terezija proglašena za svetnico).
16. maja večer je bila betežna deklica nenavadno razburkana. Pri njoj sta ostali dve sestri. Ob 111/4 zakriči radostno: „Rože, rožel" Tri lepe rože so ležale na njenoj posteli: velka, bela, — ki se je razlistavala, rudeča i edna ešče v popki. I rožni lističi so kapali neprestano 8-10 minut.
V hipi, kda so kapale rože na postel, je bila častita prednica navzoča. Cula je najmre betežnicb vzdihavati i je šla k njoj.
Jaz sam spala z drii^ov sestrov v stranskoj hiši.-. Prejšnjo noč sve bilej pri deklici. Ednok samo začujeve preč. prednico zakričati: „Rože" i že sve bežali k bt težnici. Nabrala sam prgiščo rožnih lističov, štere smo zagledali komaj te, kda so ležali na posteli. Bili so rdeči i beli. Betežnica pa je vidila v rajskom žari sv. Terezijo, ki jih je trosila. Deklica je sedela v posteli kak zameknjena. Nepremično je gledala na malo podobo, ki jt mamo zdaj v kapeli. V špitalskoj hiši je bilo 11 sester, ki so videle rožne lističe na posteli i jih pobirale. Nato smo v sredini noči spevali Magnifi-cak i molili devetdnevnico k Maloj Cvetki. Spinje nam je ščista odišlo. Prednica je velela moliti: wVeni Creator" i tiho smo se razišle. Na žel« ©zdravlene deklice-se je ves zavod pcsvetio sv. Mali Terezjji.
Rosehain, november, 1925.
Cvetka pri zibelki.
Pismo grofice Verclos Karmelu v Lisieux.
Nabeul (Tunis), 26. aprila 1924-
Častita mati!
Žalostniva, ar Gospod nej blagoslovo najnoga zakona, sva začnola z možom novembra 1921. opravlati devetdnevnico v čast sv. Maloj Tereziji. Prosila sva jo, naj nama pošle zaželenoga angelčka.
Nej dugo nato nas je osrečila z zagotovilom, ka nas posliihne. Naš mali Žorž je prišeo zdrav i močen na svejt. Pet dni po rojstvi pa so moje svakinje opazile, da je - kak bi bio mrtev. Obrazek je bio bled i prapaden. Nikšega znaka živlenja je nej bilo videti. Tašči pride na miseo, ka bi prosili sv. Malo Terezijo, naj čudežno pomaga. Svakinje so v trdnom za-vfipanji djale na blazino maloga mrtveca podobico z relikvijo sv. Trezike. Kakše veselje je sled.Io prejšnjemi strahil Dele je včasi ozdravilo, odprlo oči i st gnole rokico, kak bi šteo praviti: dober den. I najbole čiidno je to, ka je šteo z rokicov prijeti relikvijo, štero je meo nad glavicov. Kak si naj to razlagamo? Ali se je nej zgodilo na nadnaravno čudovito priprošnjo sv. Male Terezije?
Čast. mati! Moje pismo lejko poniicate, kak Vam je drago v slavo božoj i dragoj Maloj Cvetki. Naša zahvalnost do nje je nepopisna. Obljfl-bili smo, da se njoj idemo osebno zahvalit v Lisieuž i da damo prvoj deklici, štero nam izprosi, ime Terezija.
Blagovolite sprejeti . . .
Grofica Petra de Versclos.
10. julija 1924. so starši z malim Žoržom spunili zaobljtibljeno romanje v Lisieux. Te den je svetnica odlikiivala dete že ob drug m. Kda je stao ob triigi svoje nebeška zavetr.ice, njemi je izprosila ozdravlenje bolezni, štero je v Tunisi dobo zavolo velke vročine. Beteg se od tistoga časa nej več povrno. Odiikiivanček je zdaj ščista zdrav.
Annales, 1. julija 1926,
i
Kralica družne.
Odlomek pisma Karmeličank iz Lerida v Španiji, Karmeli v Lisieux.
4. junija 1926.
Častita mati!
Poslušajte, ka je Mala Terezija napravila družini, ki je z našim klo-štrom v prijatelskoj zvezi.
Ta družina je bila prlev brezverska. Oča, pesnik i pisatel je iskao is-tine i se je večkrat pitao: „Če je po smrti istim vsega konec, kakši pomen te ma naše živlenje? — Oh, kak je žalostno! Kakše viipanje nas vzdržav-le v takši bridkostij?"
Nekšega dneva, preči dugo pred proglašenjom Male Terezije, je prišeo v družino frančiškan. Proso je miloščine. Pri toj priliki je dao doma-čoj deklici podobico Male Cvetke. Odzaja je bila tiskana njena „Moja de-
nešnja pesem". Dete je presrečno pokazalo podobico starišom. OČa ie prešteo podobico i ganjen zakričao: „Tak mala deklica i svetnica! —
Od tistoga časa sta on i žena postanola vse inačišiva. Malo Terezijo so proglasili za kralico diužine. Sprejela jih je za.stino v svoje posebno varstvo.
Gospod je zdaj goreči katoličnn i rad prihaja v našo kapelico. Ešče v časi, ki ga v Španiji zovemo „rnrtve vore". To je čas, kda zavolo strašne vročine žive duše nega na cesti. Dugo ostane pred Najsvetejšim, bluzi svoje liiblene svetnice.
Dozdeva se, ka Mala Cvetka posebno ljubi to družino. Gospod i gospa sta štela kupiti njeno podobo. Med tom je bila nekša tombola, gde je bio glavni dobitek podoba Male Terezije. Ar sta se vdeležila tombole, sta čakala na izid, da vidita, če pride Mala Cvetka sama k njim v družino! I resan sta dobitek zadela.
Pa to je ešče nej vse. Gospod N. je šou v Barcelono, da bi kupo primerno glažveno omarico za podobo. Na cesti sreča neznano deklico, ki je nesla lepo glažveno omarico v vozrezanom lesi, v ozadji okinčano z ru-dečim baržunom. Na pitanje, ali bi njemi jo odda, je bila včasi priprav-lena. Nato jo je pelao v svojo pisarno i pitao, kelko prosi za njo.
„Nikgj, nikaj, gospod; — darujem vam jo", je odgovorila.
-Ne, -- toga ne morem sprejeti, -- kelko košta?".
Ne da bi kaj odgovorila, je neznana deklica prejšla i pustila v pisarni glažveno omarico. Omarica je podobi pasala, kak da bi bila ravno za njo pripravlena.
Dogodek so povedali odličnomi duhovniki, ki je pravo:
»•Nega dvoma, da je bila to sv. Tuz ka sama".
Pobožni diihovnik ie bio sam čudežno ozdravleni na priprošnjo sv. Male Terezije.
Blagovolite . . .
S. Noemija Jezusova karmeličanka.
Annales 1. novembra 1926.
Pomožni piišpek, dr. Ivan Tomažič v Rimi. Naš pomožni piišpek dr. Ivan Tomažič so v drugoj polovici januara odpoluvali v Rim, ka t;i, prekdajo zbrani material za proglasitev pobožnoga piišpeka Martina Slom-šeka k blaženim. Neizmerno odiči Boga, ki mcli, se zataji, par sv. prečiš-čavanj daruje v te namen, ka se ta proglasitev zvrši i kem prle zvrši. To je služba za sv. Matercerkev.
K-kša cerkev je to gor na tablaj M. Lista? To je črensovska cerkev. Pred petdvajseiimi leti so vnoge duše z svojimi gorečimi molitvami v toj cerkvi sprosile slovenskomi ljudstvi M. List, zato nosi M. L;st zdaj te cerkve podobo. Ta prva številka M. Lista se je tudi v toj cerkvi razglasila, ka je prišla, izišla je najmre v Črensovcih.
Se širi M. List? Kak znamenja kažejo, se lepo širi M List. Mamo ie ves, kde je več M. Listov, kak je hiš. Ali trbelo de ešče vnogo molitve i podrka, ka ga sprime vsaka slovenska hiša ali familija bar v Slov. Krajini. Molite, dobre dtiše v te namen.
J. KO NTU=R
Službeni list lavantinske piišpekije priporoča naš M. List. „0-glasnik lavantinske škofije, list prezvišenoga gospoda hercegpiišpeka toplo priporoča naš Marijin List ne samo vernikom Slov. Krajine, nego vsem v celoj pušpekiji. Gda se za to dobroto najtoplej zahvalimo Prezvišenomi gospodi hercegpušpeki, prosimo vse Marijine častitele, naj spunijo njihovo želo, naj si naročijo i naj širijo M. List.
Vseučiliška mladina pred sv. OČom. Talijanska vseučeliška mladina je počastila sv. Očo ob priliki, ka letos obhajajo svojo zlato mešo. Sv. Oča so v lepom govori odgovorili mladini, ka jih veseli, da se trudijo da postanejo dobri katoličanci Žalosti jih pa to, da je vseučiliška tal-janska mladina menje v krščanskom tabori, kak je prle bilo. Mladini nadale naročajo, naj ostane stanovitna v dobrom katoličanskom živlenji i naj, kak Kristuš ošpotavanje i preganjanje sovražnikov mirno prenaša.
Katoličanstvo v Australiji i Novoj Zelandiji. Lansko Leto meseca septembra se jc vršo, kak smo čleii v M Listi euharistični kongres v Syd-dney-i, glavnom mesti Australije Nove Zelandije. Keliko je katoličanov v teh pokrajinah? Pred dobrimi sto leti ešče ednoga katoličenca ne bilo tU. Prvi katoličanski misijonar, ki je 1. 1818. prišo v te kraje glasit pravo Je-zušovo vero, je bio P. Flynn. A angleška luteranska svečka oblast njemi je ne dovolila, da bi soieo tu božo službo opravlati. Vrgla ga je v vozo i nazaj v Angleško, odpelala. DfUge vere, kak luteranske (anglikanske) nišče ne smeo drŽRii. Če se je šteri katoličanec pri oblasti javo, ka je katoliča-nec i ka nede šo v luteransko cerkev, je dobo za odgovor: ali v cerkev, ali pa te z korbačom vo z toga kraja". Dr. England, znameniti kat. pUšpek v Charlestoni so v parlamenti glas zdignoli proti preganjanji, štero je pretrpo prvi misijonar P. F!ynn i štero so mogli prestati katoličanci v Australiji. Njegov odločen nastop je te sad rodio, da je angleška vlada dovolila dvema katoličanskima kaplanoma, da sta smela potuvati v Australijo za duhovno pasfirstvo katoličancov. A srd protestantov stem nese zmenšao, nego Še povekšao i kak piše kardinal Moran, eršek v Sydney-i, je trpo do 1. 1830. Od toga leta naprej zgublja na svojoj moči den za dnevom, katoličanstvo pa pridobiva. Dokaz toga je tudi lanski euharistični kongres. Nova Zelandija je 1200 mil oddaljena od Australije, sta obe pokrajini tudi po narodnosti Iočenivi, a ar spadata pod Ang'eško svečko oblast i edno cerkveno, zato se skupno gledata i obdelavata. Mata skupno 6y2 milijonov previvalstva. Izmed teh je katoličancov blUzi poldrugi milijon. Z maloga semena je zraslo veliko drevo.
— 24 —	1
Rimski plemenitaši pri sv. Oči. Rimski plemenitaši, zvani patricijj so k novomi Jeti pozdravili sv. Očo 1 njim čestitali za zlato mešo. Sv. Oča so njim odgovorili, naj bodo ne samo pri toj priliki, nego pri vsakšoj v v celem življenji plemeniti v krščanskom življenji.
Sveto leto. Sveti Oča so na spomin svoje zlate meše to leto do 27. decembra razglasili za sveto leto, v šterom se vnogi veliki odpustki lehko dobijo. V svojem pismi Auspicantibus nobis se posebno obračajo na duhovnike i jih opominajo, naj se to leto posvetijo. Pod kakšnimi pogoji se i dobijo letos svetoletni odpUsiki. bomo svoj čas objavili.
Napredek misijonov v Dar-es Salaam-i. V Dar-es Salaami, v Afriki majo kapucini misijonsko pokrajino, kde se borijo za razširjenje! katoličanske vere proti poganom i mohamedom (Tflrkom). Ka kak podpira l njihovo gorečnost boža milošča i kak je blagoslavlja, se vidi najlepše iz I sledeče Statistike:
Bilo je leta 1922 -	- 1924	— 1926	— 1927.
misijonov 12	24	28	29.
misijonski sester 9	18	21	30.
katehetov 14	127	183	201.
katoličaneov 3202	5725	10779	10980.
katehunienov 506	895	2901	2471.
(ki se na sprejem			
svetoga krsta			
pripravlajo)			
Prt-čiščavanj 22080	57740	110239	119861.
Misijonski postaj 7 10 15 16.-šol	83 123 185 199.
šolarov i šolaric 2084 5526 5240 5195.
V petih letaj tak velki blagoslov. Ka je zrok? Gledajte, keliko sveti i obhajil je bilo edno leto, pa dobite odgovor. Edenajsetjezero vernikov i i stodvajseti jezero prečiščavanj letno v misijonskoj pokrajini med jezernimi 1 teškočami bole kak jasno govori.
Novo katoličansko vseučilišče so odprli v Nymwegen-i v Ho'an- | diji. Prve siušatele te univerze je sprejeo sv. Oča dec. 1. 1928. Pri sprejemi j je izr?zo želo, naj se broj slti^atelov od 400 povekša.
Češka. Jezeroletnico sv. Vaclava s tem namenom bodo češki katoli- 1 čani obhajali, naj se v gorečem delavr.om katoličanskom življenji ponovi ves češki narod. Posvečen pUšpek, dr. Podlaha so tudi sprožili miseo, naj se za spomin jezeroletnice sv. Vaclava ustanovi katoličansko vseučilišče, j kde bi dobila pravo versko vzgojo češka inteligenca. — Dvestoletnico ka-nonizacije sv. Ivana Nepomucenskoga (ka je bio k sveteom prištet) b.'do prve dni meseca maja obhajali češki katoličanci. Pri toj priliki bodo po- ; svetili na novo zgrajeno cerkev sv. Vida.
VSEBINA:
Dika Marijina Bodi popolen Sv. Ignacij Iskrice . . .
Str.	i	Večni posvet ....	Str.	11
	2	Od ,Doma sv. Frančiška		15
»»	6	Dečici par zgledov	»J	16
>>	7	kože sv. Jez. Trezike .	5»	17
»	8	Cerkveni glasi ....	J 9	23