281 Wmi plitaii TittiflEl Ofltti orati« 1i nW ^ak daa »iutrai. Urcdai«- VH^iŽ^0®" v Trstu, v torek 1, decembra 1925. Posamezna Številka 20 cea t. Letnik L Izhaja irvaemši pondeljek, Asitkeg* St. 20, L nadsfro;,,«. Dopi« "i « pošilja pisma .a spre*««* - « " QC ^ ProL F. Peric. Lastnik "«k*rnA Edinost " , . 4 - „ IT3 me~ce L 19.50; pol leta UU L Ur već. — J>lelon ure4Jn*tva m uprave t 11-57. znaša za mesec L 7 Za inozemstvo mase tDINOST Posamezna številka v Trsta in okolici po 20 cent. - Oglasi se računajo t široko«ti ene kolone (72 m) - 0*iSPtrgovc»v in obrtnikov mm po 50 cant osmrtnica, zahvale, poalanic* in vrnila pe L 1.20. oglasi .Unarnih mm po L 2.__Meli ogla« po 30 cent. beseda, najmanj pa L 3.— Ogla* naročnina in reklamacije a« pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trst«, ulic« av Frančiška Asiikega štev. 20, I nad. — Telefon uredništva in uprave ll-Sl Zanimiva polemika V svojem izdanju z dne 14. novembra ,e priobčil vidamski list «La canucia nera> daljši članek. v katerem dokazuje, da >e v slovanskem Ljudstvu v tej pokrajini potrebno — kakor izrecno pravi — razKuze- nfe (deainfezione). . . Na prej naglasa, da sta zanj v politiki le * dobra* in «zlo». «E>obro» pa da je v Italiji edmy le fašfzem, dočim da je slovenski tisk v Julijski Krajini najhujši izraz slabega. Temu tisku, čigar delovanje^ ima oci-vidne stike z opozicijo, da je «infamen namen. da med državljarne različnega plemena postavlja pregraje, da vzdržuje pra- nade v avtrvnemije in odcepitve, da meja. Zato zne paAjecost duhov med Jugosloveni more kaliti odnošaje med o»bema državama. V čem je interes Ital*e? AU o®UTMfa manjšina v resoaa obstoj! Saj ga priznava tudi faši*torvsica vlada s tem, da izdaja za šnjim m včeraj —,— __ , , sicilijansko obalo strašna nevihta. VsAod pretrganih zvez je bilo šele danes mogoče vzpostaviti brzojavno službo. V okobci Palmi je nevihta uničila ves oljčni P«de-lek in odnesla strehe številnih hiš. V bkžim Bagnare so motiski valovi mestoma porušili železniško progo. Gosta in debela toča je poljsko škodo povečala. Nevihta ob U- renski obali traja nadalje. V Messtni so morski valovi zalih nad 40 hiš. Prestrašeni prebivalci so zbežaE iz mesta. Rešilna dela vršijo ognjegasci. GASERTA, 30. neprestanega dež«- vanja je reka Vokurad narasla in poplaivUa v okolici Cancelk) Aroone pcAja in ceste. BRINDISI. 30t Ne»vihta traja nadalje. V CaKmeri je uničita vse oljčne nasad«. Sko-"da znaša nad milijon lir. Tudi v nadaljuje nevihta svoje Ta ran tu uničevalno delo. Mu*r.4imja) in vsem tistim, kar je dalo zločinu podlago ter nasprotniki Itahje, kateri so ga pripravljali in katerih predstavnica v Trstu da je ravno «Edinost». Povsem brezuspešno je torej —, četudi logično, ker je vedno tako, da v času obračuna pada vtsa odgovornost na sokrivce —, če gospod WiLfan izjavlja, da «EdinosU m imela nič opraviti z atentatom. Tu je sicer slovenske kraje proglase v itadijarskem in yjhar je porušil del valoioma. Več jadrnic slovenskem jez'ku. Ne sme se zamenfasvati i ^ je potopilo. Posadke se pogrešajo. kake stranko^ Slova-' ni v Julijski Krajini zapustili Gebel ter odšli na pomoč svojim sopleun en jakom v Hassayo. V Hus-seiru se je skupina Dru zov polastila treh frsmeoskih urae bil pri občinskih n l . K___ v Clevelandu izvoljen rojak John L. j ske, dočtm pomeni sprejem najmanj pet cto nego pa drugi narodni odlomki: francoski v dolini Aosta- grški in albanski v ,uzm Italiji, ali nemški v .sedmero občinah-H odkmki živijo italijansko življenje ze desetletja, aH celo stoletja, dočim traja razmerje med kalijo m Sk>vam v JultTskj Krajini oziroma Nemct v Poadižju, sele Se«FVorttiera» prihaia zato do zaključka, kakor jo pri-oe odgovarja <a vredne incidente. ^ vanja. Tudi ne sotfaša «Frontiera* ^dem- T pi;e .Camicia N>ra. doslovno: «Ce skun listom, ko zahteva zatrepe slovan^ biU imeli mi zaupanja, da akcia,skega tiska, razpust poetičnega drni^ ne bi -v na ulico, da z volov^ko 7X o ftd. Ne smemo . . ^STž^e^ od Strani slovenske in Slovanov IlaBje helote brez «ake dr ,, h-^atske iodrge ki je mislila, da sme ne-jljanske pravice. Ra,ši čakat, se kako raz-kSn'eno nato zastavo in na-e ^ iobje veS. da postaj Slovam dobn rU; fee D^eva«, si, da bodo tiste >jjaaski državljani, udam držav, pa, t i be,TdTTn nistra Nrn.ića) uvaže-ali govorno hrvatski ab slovensk, jenk^ spodie pokojnega (ali skero pokojnega); Tako da ^hteva prav razumevam mte.es društva . Edinost, in n;ih so-j države. ___ da so S političnega bratje nitje vrste ter se nadejamo iih dovedle do našega zaključka; do spoznava potrebe, da Se odpravi tisk, kateremu :e bil vedno postulat: zaščita pravic M šine ki ne more in ne s-se obstoja iN ^ ^ ^-------------------- V nadaljnjih izvajanjih nag asa -vide , ženc zakoni>ke načrte (le^gi fascistisame) Hst. da je vedao odločno odklanjal pr*£0" I. iz a^lo v zbornici tako le: sprejete v beograjski narodni skupščini BEOGRAD, 30. (Izv.) Narodna skupščina je včeraj dopoldne in popoldne nadaljevala razpravo o proračunskih dvanajst mah. Na dopoldanski seji je govoril načehrk nemškega kluba dru Kraft in za njim demokrat Vejkovič. Popoldne je nastopil v skupščini aasDadU&fob demokrat Demetrovič. Načelno debato o dvanajstinah je zaključil poročevalec većine Gavrilovtč in je nato zbornica v načelu sprejela proračunske dvanajstine s 171 pasovi proti 51. Danes oi> 10. uri se *e začela v skupščini podrobna razprava o dvanajstinah, katera je trajala ves dan do po polnoči. Pozno ponoči .so bile dvanajstine na končnem Irctjem glasovanju sprejete tudi v podrobnostih. _ , Vojjvodiaiski radikali, ki so s svo^mt zahtevami vocKii precej ostro borbo proti ti-nrnčnemu manistru SV^adinoviću. so danes sporočili svojemu klubu, da so se s S to jadi iv> vičem poravnali. Zato so tudi oni glasovali za proračunske dvanajsti!*®. Francosko odSkonnje Pribičevtča BEOGRAD, 30. (Izv.) Francoska vlada le odlikovala bivšega ministra S v eto zarja ^.rlbićevića z oficirskim križcem Častne legije. _ Mraa t Uki BEOGRAD, 30. (Izv.) V Liki je naetopil strašen mraz, ki je marsikod povzročil pretrganje železniškega prometa. Vlaki vozijo z velikimi zantudanu. Da se do»eda'' niso mog'i povspeti s^oiega ra»topstva v občinski zbornici, je bila deloma kriva za Slovence škodljiva razdelitev mesta v volilna okrož a. Slovenci niso namreč v Oeveland« na;el>eni kompaktno in kot taki •o po pre'šnji r;_Jelitvi v voV.lna okrožja bili | rolyj< pravo. Vlachia kriza na Španskem PARIZ, 30. «Journal de Pariš* poroča — , lz Madrida, da je pričakovati sestave vla- del eni. Nova razdelitev mesta v pet dstriktov ^ ^ bo v večini obstojala iz civilnih oseb je pa omogočila, da »o skoraj vsi Slovenci C e-velanda v eaera distriktu in kot taki so uspeli. Občinski »vetovalec v enem mestu, katero »te- Primo de Rivera bo ostal šef vlade in bo obenem prevzel vojffio ministrstvo._ za iasiatorrdce zakone RIM, 30. Glasovanje z ozirom na predlo- v Grijanu. Bi! sem še tako slaboten, da^ sem vse dopoldne moral počivati pri svojem bratu, ki je bil takrat z družino v grljansksm hotelu. Karabinijeri so me ob istem času videli rra. Učki! Mari sem tako strašen, da se nasproti meni godi oče^J poatave takšna, kakršna bi se smela goditi le navadnem smrtnim očem. da namreč vidijo straherve ob belem dnevu?» Do tu , ... 4 , Uv- poslanec \V^ia«n, nam se je pa zdelo, da Kolikorkolikrat bo pričakuja pcuidanec Wilfan sklepa zbornice Važno za asa društva S 13. L m. začne učinkovati novi zakon, k5 je aa^jerf&n preti nepravilnemu ctm-^veaenaa delovanja a vi^aven za vsa društva in bitja in vse zavode {riS3ociazk*ni, enii ed islituti). ki so D3lanovl^Jt ali dei^ejo v kraljevini in kolonijah. ne varnosti od njih zahtevale morali prfc4>čiti: 1) ustsckovna spšs (atto cosUtutivo) 2) pravila (statuto), . | 3) notranje pravilnike (regolasnenU m-j terI1i)» « -I i e a 4) imenik društvenih epravmkov m cla- se nov (elenco nooiinativo delle cariche vr1 dali e dei soci), mu-no in z neko zlobno radovednostjo. Minister B nei c Locatrd in vprainals grlziiania i^lAske Rusu« V slavnem odboru praške narodne skupščine je vrš la debata o ekspozeju min stra za Ran e stvari dr. Beneša. Govorili so zastopnici vseh strank. Zanimivo ,e, da so Nemci izjavili, da sicer ne bodo glasoval: za ekspoze, znanje te manišine, ker noče da bi Italija posta'a mozaik avstrijskega tipa edino Za zakonski načrt glede advokatov m 01 orekuratarjev je glasovalo 275 poslancev, nist'čne strante. Tudi m nister Beneš je imel daljši govor, a leSbe javnih prihodnjič. Protram now francoske »lafle RUoiCi dobijo umm nvlonooiio ? Predstojeća pogajanja za ureditev francoskega dolga v Ameriki m v Angliji in izpranitev Koelna PARIZ 30. Nova viada se bo predstavila W*mentu v četrtek. Izjavila bo, da hoče pravočasno (v KratKin ui v * u W c^ianja pričeti pogajanja za uredi- dneh) strežejo ob^tvu, kadarkoli m^vezniških dolgov. Napeia bo tudi bi cd z$k »ahtevaio gornje podatke, ^da sporaaettno s Španijo_ medij K^kor 5) katerekoli druge podatke o pa za dogovore v Locarnu) Proti tem do- ostrojtt in delovanja (ogni attra notizia fo- govorom se je izjavil samo predstavnik komu-torno alla k>ro organi^zaziost« e attivit^). 'n^-^no stranke. Zahtevi bo treba ustreči v d v e h d n e h po n a z n a kaznijo, possbi ali nepOTKAil podatki, društvo pa preiekt v takem primeru razpustiti. godnostih; da se je odrekla financ!(>bia9titev gjede emisije ameriškega , _ . . ^ ^ posula v znesku 100 mOijonov dolarjev je a bU ITT- rSVCl glasovalo 277 poslancev, proti 21 poslan-jjahteva- od asistovske zakoIlski načrt glede oblasti in bi. da se »zločinskemu funkcij ministra je glaisovalo 274 poslancev, proti 24 poslancev. Za podelitev vojne pokojnine družinam fašistov, ki so padli tekom državnih nemirov od dne 23. julija 1919 do 1. novembra 1922, in fašistom-invalidom, kojih delovna znwxž-nost je bila zmanjšana radi zadobljenth telesnih poškodb v imenovani dobi. je glasovalo 276 poslancev, proti pa 22 poslancev. Zbornica tfigožena do srede RIM, 30. Na sobotni seji ie zbornica grdega obstanka. Tu pa gaj'v kaker neko spoznanje resničnosti, ko izraža svoje dvome, da br bil njegov nasvet spre ji. Za46 pa , , - , države, na^ poskrbi, da se «zločinskemu delovanju slovanskega tiska« napravi definitivno konec! S tem da bi izginilo oku-ževalocr ognp^če in zaželjeno bratstvo med državljani različnega plemena bi se moglo končno razvijati in ga ne bi mogli več ovirat* manevri rovarjev, ki imajo interes na tem da morejo ribariti v kalnem. Na ta izrvajanja odgovarja glasilo bojevnikov in vojnih pohabljencev «La Frontie-rai'"v svoji številki z dne 26. novembra. Dane9 se slovanski problem ne sme več — tako začenja — promatrati s starega vidika naše nacijonalnc obrambe, ker ne predstavlja več nevarnosti našega raznarodovanja. Mairveč ga je treba promatrati pred vsem z dveh posebnih vidikov: varnosti naših mej in razmerja z Jugoslavijo, s katero je Italija — po zaslugi modrega*' g decembra rvri v ri.^ovon ___ 1 • • • -1 n rxo l/f i 1JI 1 • 1___ da jih nemudoma obnovijo. riji m zniža vojaške izdatke. Rifancem bo na podlagi mednarodnih dogovorov zagotovila upravno avtonomijo. Danes sta Loucheur in Briand sprejela glavnega referenta finančne komisije v senatu Henryja Berangerja. Kakor namigujejo nekateri listi, bo Becanger odposlan v \Vashit10toffi, da obnovi pogajanja za ureditev franooskega dolga. PARIZ, 30 Danes ob poldne se ministrski predsednik Braad odpelje v London, kjer se vrši jutri ob 11 cerimonija za podpis locarnske garancijske pogodbe. Jutri se prične izpraznjevanje koehiske cone. _ roca, Strašen ciklon no bojišču o MaroKu Trije četniki tujske legije ubiti PARIZ, 30. Usti poročajo iz Rabata: Ci- staiAUil „ _____________ klon je z veliko silo razsajal v sobrto nad • l5]a ^Sklicujem se na kratko notico v Ker drultva večiaoma nimajo poaebt^fa ustanovnega spisa, ga abla*tvo pač ne bo rsoglo upravičeno zahtevaj a v mnogih primerih »e bo mogel za takega smatrati zapisnik o takozvanem ustanovnem občnem zboru. Glavno je, da društva imajo v redu, oziroma, kolikor je treba, takoj uredijo pravila in imentfte. __ Ilotln poslanca WI!fflim z ozirom na poročilo v sinočnji «Seri>, da je poročevalec poslanske zbornice on Maggt predložil glede iziročitve poslanca Wilfana, naj ardiranjem. Deset teh letal odobrila zakonske načrte glede ukreoov; ^ p^kodovanth. V taborišču tujske proti političnim izseljencem, glede podeli-1 ^ ^ podrlo 5 ali 6 velikih lesenih tve vojne pokojnine družinam padlih J®^! barak. Tri četnike tujske legije je vih<£ stov in invalidnim fašistom in glede oblash ^.j kakih ^ pa -e bilo ran^nih škoda se okolico Feza. Na mestnem aerodromu je bilo uničenih 5 aeroplanov. Razrušen je j ;=iti _____ bil tudi hangar, ki je ščitil dvomofccrna le- rimskih novin, glasom katerega nas tala proti bombardiranjem. Deset teh »etal^ • • k trojico hudodelcev, poleg ' Edinosti" od 5. t. m. Morem ji samo to dodati, da so mi par dni potem poslali lzre- in funkcij prvega ministra. Zbornica je bila odgodena do srede. Senat je sklican za Ministrski predsdnik je včeraj v palači Chigi konferiral z notranjim ministrom Fe-, derzonijem, «s pravosodnim ministrotin Roc-co in državnim podtajnikom javnih del Mi-ita'iiansko-jugoslovenskc* navskrižje silik> j chele Biauchijem. Z Bianchijem se je mini-Itah*}o obrnili svojo pozornost svojim * * ^-----— prizadevanja Mussolinija — sklenila pakt prijateljstva. cFrantiera^ izjavlja, da bi bilo nasprotno interesom Italije, ki potrebuje živ -jenja in ekspanzije, če bi kako se ve rn o-vzh c dn lm mejam in se tako 00 te gavati velikim problemom Evrope in sveta ___ To ie po mnsn/ii glrvsila bojevn'kov naf-[ seji predlagal, da se prizadetim krar strski predsednik razgovarjal glede škode, ki jo je povzročila nevihta v južni Italiji. Minister Gmriati bo na prihodnji min'str- va ejša stran problema, v kol-kor se tiče nakaže denarna pomoč, k' < iti vse^a naroda. Res, da je pno»H1em I ■ anov Juliske ICrajine prcb'em no'ra- Nemška delegacija odpotovala v S! nje politike ItaJfje. Tcda nkdo ne more preprečiti, da ne bi Jugosloveni za ledovali -----------, slvzvi J.j;;^!v JuKj ki Kr in i i*tajnika Kemplemer in nron Schubert so od- se za.-e j^ih, k r dejstva iai-no 1 potovali v London, kjer se bodo jutri po«- London BERLIN, 30. Kancelar Luther, minister ra zunanje stvari Sfcresemann ter državna do o. In n:i£io ne n*ore taji i da raz- d^I^ lorart^sk^ rvvipdh^ dr. Uliksa ceni na več milijonov frankov. Bombardiranja Da bojišču FEZ, 30. Abd el Krim razvija intenzivno propagando na vzhodu, kjer ie osebno' podžigal plemena, da vstrajajo iv» vojni. Deževje traja naprej.- Sovražnik ne miruje pred francoskimi postojankami pri Bibane in Oued Ghezel. Izvršenih je bilo več bombardiranj proti maroškim vstalem severno od Gebela, Messauda m doline Se-nagia. _ Nevihte mm Španskem MADRID, 30. Silno neurje z močnimi nalivi je v noči od sobote na nedeljo težko poškodovalo skoro vse telefonske in brzojavne proge. Madrid je ostal včeraj ves dan brez vsake zveze z inozemstvom. n e fc'*rbe za c^botaask, marveč borbe za soudeležbo v v'adi n na upravi. Glsde priznanja sovjetske Rusi e ;e izjavil minister Beneš, da se te vprašan e ^lasi: al se more priznati sedanji režim v Rusi i, uli ne? v tem "smislu se bo reševalo tud: priznan e Rusije dejure. So trenutki, ko se novi režim v kaki državi ne pr znava. A'i tekam časa se po-ed ne države odm ka o od te^a svojega načelnega staVšča ter si postavljajo vprašane: ali e mednarodna situaci a že taka, da se more .novi režim pr praviti? Tudi CeU:>sloya ka si stavlja vprašanje v tem smislu ia daje na to asen odgovor. Kar se t;če Društva narodov in sov etske Rusije, se more dovoliti, prej a'i slej, vs opi v Društvo narodov. Al v sestavu Društva ne morejo radi lega nastat; nikake posebne spremembe. To pa zato. ker sloni Društvo narodov ni suvereniteti vsake poed nc države Na zaključku svojega govora je minister ponovno podal ukupno oceno evropske situacue po Locarnu. Z locarnskimi dogovori je dovršena velika perioda evropske politike. Danes se je treba zavedati samo raznih nevarnosti iz proVih sedem let, ker se že iz tega more raz-videti da je zapadna Evropa mirna. Tu se že začen aio zanimati za izključno notranja vprašanja posebno v Angliji in v Franciu lo velja tudi za centralno Evropo. Ta se tudi konsolidira in se os v oboja od mnogih dosedanjih težkoč. Zato pomenijo locarnski dogovori brez dvoma velik vspeh za vso Evropo. Po tej poti treba tudi dal e, ker se na ta način more zagotoviti evropski mir^_ _ Imenovanje. Naš rojak ta nik zagrebškega nadškofa, g dr Anton Shmic je b:i imenovan za kanonika zagrebškega kapitlja. Časti- preganjajo kar trojico mene še moja dva tovariša, Stongerja in dr. Mirka Vratoviča. da smo za 2. avgusta tega leta sklicali shod na ce*to med Lovranom in Opatijo, ki ga ni-«mo naznanili oblastvu; vsi trije smo se baje shoda udeležili, dr. Stanger govoril, VborovaJci peli. Ko sem avedel za te podrobnosti ovadbe, sem poizvedoval dalje in dognal sledeče: Po Uadicionelni navadi se prvo ali drugo nedeljo avgusta (tako nekako se mi je reklo) sbaijajo na lTi " ljudje iz raznih strani Istre na vesel sestanek. To se je zgodilo letos 2. avgusta. To je dejstvo. Drugo dejsbvo je, da hods dr. Ulikse Stanger vsako nedeljo in praznik v bližnjo adi dalnjo okolico Opatije na izlet. Vse drugo je plod domišljije aH zlobe. Dr. Mirko Vratovič in jaz», je nadaljeval poslanec Wilfan, -sva bila takrat v Trstu. Zase sem že povedal, da sem se šele zadnje dni julija povrni! po daljšem zdravljenju v Trst in da sem 2. avgusta ves dan bil v m visoka; n ena prostom na tržaški okolici s svojimi otroci. To je bilo! to«. Opremi ena je z motorji t;pa Burmeisief _ Za družine upokojencev poštne in brzojavne uprave. Po odredbi minisirsčva za promet bodo mogle odslej tudi rodbine poštnih in brzojavnih upokojencev nakupovati živila V zadrugah državnih železnic. Tozadevne leg ti-maci e o istovetnosti bodo mogli prizadeti dobiti na podlagi pcrkopr.nske k»j.žiice in potrdi a občinskega tirada glede števila oseb, ki *ih vsak posamezni upokojenec vzdržuje. — Splovitev motorne ladje «Feltre». V ladjedelnici San Marco so včeraj splovili veliko motorno ladjo «Fel;re», zgrajeno za paroplovno družbo «Navigazione Libera Triestvna». Splo-vitvi so prisostvovali zastopniki raznih o-bja-stev in precejšnja množica izbranega občinstva. Kumica je bila hčerka grofa VittotellL Ladja je dolga 131 m, 16 84 ra široka in 9 208 m visoka: n ena prostom na znaša 9900 reg. «• EDINOST* V Tiste, dne 1. 1925. It Vain, močnimi 3200 konjskih sil, tako da bo točki Razume se, da nas ta dan obišče tudi sv- vozila z naglico okoli 11 vozlov n SPORT PRVENSTVENE NOGOMETNE TEKME Nedeljski izkfi: Um nedelja L divizija • Adria - Sparta 5 : 1 * Obzor -Prosveta %:Q 9 Gorica - Zarja 3 : 1 Redovauj«? Ti &Mi Mi j c j H i S : o C "S 1> s oc N Gorica 'VoSga Adria iObror jProsveta Zar j* Sparta 2 1 1 1 2 1 1 1 i - i j — i — - ! 1 i - C ! ^ Cu «e Z •O O O 2 1 1 2 3 11 2 Miklavž, kateri bo delil darove (samo onim kateri so pridni). Parkelj bo prihitel naravnost iz pekla in marsikomu povedal, kar mu gre. Kdor hoče vse to videti in se pošteno pozabavati, na> prihiti v nedeljo, 6. t. m., v Dekani. Pričetek točno ob 4. uri popoldne. Iz tržalkasa i^litnja — Pfi££r v tov*rss. Preosmoirviffe okoli 20. ure jc izbruhnil v tovarni asfaltirane lepenke Zuccvlifi v Rojami ze'o nevaren požar. Iz do-sedaj še neznanih vzrokov se ie vžgal a-sialt, ki so ga .kuhali v velikem kotlu, in v kratkem so visoki plameni prodrli v skladišče v prvem nadstropju, kjer je bila nakupičena večja mno-ž na asfaltirane lepenke in drugega lahko gorljivega blagu Ogenj se je zelo naglo širil, toda k sreči so ga&ilci, ki so bili telefonično obveščeni o dogodku, naglo pr.hiteli na lice mesta in se z vso energijo lotili gašen a. Po dveurnem napornem deiu je bil ogen' popolnoma udušen. ( Pri gašenju je sodeloval tudi oddelek vojaštva , naše rastline. IZ URADA TRŽAŠKE KMETIJSKE DRUŽBE V TRSTU. Kako in k*ga večina rastlin lahko takoj direktno spremne, je diHtik v aaconijevem sulfatu še v podobi a»not»iaka. Da bode p* amo-ni ak (N'Ha) lahko spreeraan ali osvojevan od večine naših rastlin prejeti mora preje v obliko nitrata kakoršna je oblika dušika ravno v Čilskem solitru. Za ta prehod je pstrtbno prece) časa ter kisika iz zraku in k temu posebnih, malih gJ-ivic zemeljskih. Poskrbeti moramo vsled tega, da izročimo amonijev suifat pravočasno zemlji, ker edinoie tam se ta prehod lah- 1 *____* • _T 1 — — I n/virantin ho izvrši v taki meri, kakor*ne je potreonoza Afi«ii«T adbt ascaac« torej iz roanske vojašnice. Skoda, ki se ceni na pri bUžno 60 COO lir,'je pokrita, z zavarovanjem. , treski predao vafctliae eno jifc sesali m ne na fes«. predse je to pat di- ' VV V »-'V * - * » J w 4 J » » M. J. ▼ »» * • j ~ —. - " __m K-rod»R roetodktfsgia. 47-lctni uradnik tro fmjaorocipv®. Avgust Susscaa, siant-joč v ul ci Gal leo Gali-lei št. 7. se je v nedelo popoldne vračal z mo-tcciklfem iz kratkega izleta, katerega se j« udeležila tudi njegova zs? Bregant, stanujoča v ul e št 5. V ulici Fabio St c žila že1.k), da b; ona motocškel, češ da je žc Kakor trosimo amonijev sulfat po zim: aH Izvršili so samo v okolišu arca injekcije z aoFvtckasao. Kirurgi so potem odprli pikrtu prsi m odvzeli neke tkankie... ta čas pa se je pflot pri polni zavesti pogovarjati z usmi-Ijenko. Rekel je, da tekom operacije, ni ćuti! nika-kih posefocsh bolečin. Kirurgi 90 bidi z operacijo povsem zadcrvoljm, meneč, da $e jim odpira a tem načmom novo ki-rurgično polje. DAROVI Na predlog g. Verh-a se je nadiralo na svatbi g. Frana MožeJč in g. Ane Mavrič L 21.20 za «Šolsko društvo». Na ženitovanju Maričke Kocjaoove in Ninita Procesije iz Sv. Križa se je nabralo L 40.— za •Šolsko društvo*. Novoporočeneem obilo sreče v nph novem stanu, ostalim darovalcem srčna hvala! Posojilnica in hranilnica v Sv. Križu pri Trstu dam e Lit 5G— za božičnico ženske podružnice Š. D. (denar hrani urad «5oI. društva). Gospod Martin Petek daruje L 10.— Šolskemu društvu.« Vsem srčna hvala! BABICA, avtorizirana sprejema noseč«. G ovo ri slovensko. Slavec, v ta G?uKa 29. 64 «2 plačuje Alojzu mu, mu mhhhi z prvo Pazit« o« nafliov! Pult« m nulor! Pravimo Vam samo to: Predno kupite etfejte st Mjogfjo Izterc pri M* STEINER Vtfi (km 15 ia 17 l/fo tem 15 te 13 KnlSieveiost in um^ft^^st — Zaseanoek - Raakodran&ek, Založba < Naša Gruda» v Ljubijani izda za Miklavža knjigo za otroke «Zaspanček - Razkodranček», katera e pri Nemcih doiiveia 511 izdaj v več kot 7,200 000 izvodih. Kn.iga v slovenskem jeziku bo obsegala na 24 listih večbarvne, večinoma celostranske slik« z ljubkimi pesmicami. Naroča se pri omenjeni aaložbi v Ljubi ani in stane 24 Dia. Predno kaj nakupite, otolš<e Heiife© skladi&s ^^hlSt^a ALiS tvrdk« O LEVI MINZi V6a R«ttoH »t. 1 — Vfa St. 7-13 Spalne sobe, obedne eot>e( posamezni ko»i pohištva v veliki izOerl. Sortna profila« DEVIZE: Trst, 80. aov. AmsUr4*m od 990.— da 1005-FU^ija ed HO 50 do U2 »0; Pariš 96 2o do 96 75 T.cBiiea od llf 90do 120.10 : New York od 24.6-' io 24.<<0; Španija oi »45.— do 355.— ; Svic« od 476. -- 4e 47*.— ; Atsno od 32 50 do 34.50; Berlin •d - do 594.— ; Bakareftt od 11.— do 11.«0 Frs£& o4 73.75 de 73.60: Ogisha od 0.0.144 do Catnpo 5. G «ccm© jl Ere<*aT>tova izra-neka* časa vodi'a v a ena temu peslu. spomladi nekolike dni pred setvijo moramo ifnnaj ed -.»4o do Bag^b od paziti. 4udi, da za^ cbemo pod zemljo, ker bi M._. VALUTE: lrsl; 30 novembw. Avstrijske kron« od 0.4340 do dinarji od 43. 5 d« 44-—: dolarji od 24.50 do 34.73; novci po 30 frankov ed 93.— do 97.—; fotit Itertfng od 1 9 ?5 do 1^0—. snka. 28-letna Lidia ; ^gaju p^ preWu amon-ika v nitrat uhajal Sussoca j« us.rtgel njeni prošn'i, pa se ie prav kmalu kesrfi. Čez kakih par sto metrov se je namreč motocikei', ki očav.dno ni hotel ubogati prenežnih ženskih rok, prevrnil in z nim •vred seveda tudi izletnika. Oba sta pri lem zadobala itevilne poškodbe na raznili delih telesa, ozdravljive v 10 dneh. Dobila sta prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor sta -bila pre-pel ana z nekim avtomobilom. — N€C£rv?doo FSttsoitroriiiio eredstvou 17 an^oai ak v zrak in s tem bi m^i^h ^SLi^T^l^bt^ sklenila zapustiti to sol™ dolino. Toda ni se- ™> ■rahm amaujer^ ker b tam gb po lizolu, karbolm k slini ali kakem drugem ; » 'm ne imel. gotovo uspena, dokler ne bx po- MAU OGLASI PRSKI SIRUP, priporočljiv proti kroničnemu k&S^u io bronhialnim afekcijam. se dobiva v lekarni CasteHanovich, Trst, Via G uiiani 42. Steklesrna za odrasle L 7.50, za otroke L 5.— 1654 ki ga je doseglo BRIVSKEGA pomočnika, stare sega. spre:me tako ferivnica ^gavec, Vipava 54 « 1681 navadnem strupu, temveč je po« dla kakih 200 gramov nekega zdravfnega mazila, ki ga je bi! zdravn:.k predpisal n'enemu cčetu za zunanjo rabo. Ko so domači kmalu potem prišli na sled njenemu nezdravemu dejan-u, so poklicali na pomoč zdravnika rešilne posta e. Ta e dal Andriabichevo po prvi pomoči prepeljati v mestno b-^fn šnico, k*'er bo v kakih 8 dneh brez hujših posled c prebavila neokusno «žav- — Nezgoda nedcfcrisega lovca. Predsmoč- n:;m je pršel iskat pomoči v mes no bolnišnico 29-letni kovač Josip Cendak. doma iz Jc'ovice pri Materiji št. 49. Imel 'e h^jdo razmesar en palec, na levi roki Kakor je Cendak sam povedal, se mu v nedel:o popoldne, ko je bil v ci-u'b; nekega znanca na 'ovu v nekem goz- IZKUSENA babica sprejema noseče na dom Via Chiozza st. 50, pritlič?«. 1676 PEKARNA v Sežani št. 44 se da za večletno dobo v najem. Najemnina se plača v naprej. 1677 ČEVLJARSKI pomočnik se sprejme, via Roiaoo 5. Meržek, 1678 preje zbolišali tako zeml:o z apnom Glede rabe tega gnojila k posameznim rastlinam ie dokazano, da prija tako ovsu kakor posebno krompir u bol* nego čilski soliter. Iv. tem rastlinam ga ponekod rab;;o tudi na list posebno na zemljah dovolj bogatih na apnu. K drugim ra&t'inam kulturnim je pa najboljše ;n celo neobhodno potrebno posebno pri pesi, da ga trosimo kakor zgorai navedeno že pri pripravi -alnih pol'skii delih, to je po oraniu od jeseni dalje pa do par tednov pred setvijo. Melulčn'cora odnosno stročnicam ki dete1jam je pa že saaaoobsebi umevno, da ne bomo trosili sploh nobenega dušikastega gnojila, .ki so že v rašči, ker tud; pred setvi« takJh rastlin ni prporočlfivo rab tTnefo zelo aaV «no- FIAT tip 6 prostorov, eap£, tapetovan z bla žino potrebo za raftFo metnl^nic v prvem i« i^ ^l^J^^t,, c -____* __ 1f«. «« ■jnurtu rpru Naslov OTl uoravmstvu. 1667 navadno že z dobrim hlev^tm gnojem odpade v tem s'učani tudi ona množ:na potrebna za jo c nosil obrrreno s cevjo navzdol na rami in strel mu {Gospodom oko'i "Malega Li- sta odgovor na nesramen dopis v štev. o AUTOMOBIL, ma h en, namodemejši vzorec, zaprt popo'n se proda po zmerni ceni. Cer-nusehi. Fabio Se v ero 73 tel. 41-95 1679 ŽIVTNOZDRAVNIŠ&A SREDSTVA proti vsa-ki živalski bolezni se dobivajo v lekarni Ca-»lefijinovich. Trst, VU GSuHani 42. 1654 bla- po zmerni ceni. Naslov pri upravništvu. lepih in najrazličnejših, vsem, ki nakupijo blaga za najmanj L 50 Vrednost »teh darov raste razmerno z nakupnim izdatkom in v mnogih slučajih doseže in celo nadkriljuje vrednost izdatka. Prišel je trenutek, ko se morate preskrbeti za zimo. Ob tej priliki dobite lahko dar, ki bo posebno dobrodošel za NETOOSL, učinkovito eredetvo proti glavo-boV-i, zoboboiu in vsakovrstnim nevralgiiam se dobiva v lekarni Ca^tettanovich, Trst, Via Giul^m 42 Kapica stane L 1 1654 17-LETEN trgovski pomočnik išče službe. Nar-d.n Avgust, Dol. Vrtova_1672 VDOVA išče mesto vratarice. Via Machiaveli 19, vratari ca. 16S0 1 mesec razvo a kar bi ztta&elo približno 30 kg amonijevega slufata. Množina amon^cvef»a s-eMata potrebna na 1 ha površine e cdvi;*>a rezen od ara?tlrne tud* od icib' c Na težke zemlje rlaste, ka ere ima-o malo du^ka, trosimo nekoliko več amo"i-z dne 277 nov. tL) Pod zaglav era ^dopisi zjievega si'lfaia nego ca lahke, na humus«i od- dežele» se nabada naša Poso^lnica, oziroma > nosno duš ku bogatele zemlje Izračunati se ____ nje vodstvo. Ker vemo, da M. L. ni do resnice da -tud.: približno potrebna mnozma iz mnoc R« yI Ty?g CHIHA, Jako okusen. Vzbu a tečnost ampak le. da se gotove osebe —ki ne morejo j dušika odnesenega s pol a z let-no. Da ne pre- prerašati brezsramnosti M. L. — stalno nap*-! več zgrešimo niti v eni nit y dru^ j da, bodi povedano v kraikem: n^ico levilo in to Je, loO amr^se- Poso iln ca je vršila od dneva, ko ie bila po vega sulfel« na t h«-__ vlč gospodu seda pok. Mariji Sila ustanov-t enz, do danes svoje poslovanje le v korist svojih članov — ler se pri tem sp'oh ni ozirala na strankarstvo. Do letos jc redno vsako leto, in tudi v času vojne polagala članom letni obračun, in je vedno v smis'u zadružnih pravil razgiaiaJa v »Edinost: občni zbor. Sploh se je vedno držala' 4,506,48o.074 pap rnaun oz. načela radi katerega je bila ustanovljena: po magati malemu kmetu enkrat je f&mmm ^ g ras Mm Porabite to izredno priliko, ki Vam jo nudimo. Drobae jospedar ke vesta iz. Ju^at^^vlie. Zunan,a tr^ov.oa. .Ju^osiav -ja je v prvih šestih mesec h t. L uvozila SCI 000 ton bla£a v vredr.osii 4,fc02.941 563 popirna4vh oziroma 3?8,599.150 zlatih d:narjer, a izvoz:La je v istem razdobu 2,145 337 ton v vr eda os u 379,699^15 ziaiih dinarjev. Po letna Irgovinska bilanca je torej K1Jieiu , pas vna z 88 mil oni zlatih dinarjev. — Jugo- to načelo prekoračila, namreč slovenski gospodarski krogi pr pisu^o pas.v-itakrat, ko je posodila -EKaabetišču, zavodu | nost trgovinske b lance uvedbi nove^.cann^e in je najboljše zdravilo proti ždcd;n:m šib-ko»tim in za rekonvale^enco. Dobiva se v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giul ani 42 po L 6.— steklenica._1654 Z^feozdrsfnllk! ets'js ič šopkih sester v Toiraju, svoto Kron 52 000!! tanfe povišanja dinarske vrednosti. kar Toda radi tega menda vendar nas ne bodo ča titi gospode okoli M L. napadal, ker smo kneli t"di takrat namen le pcimai^^i:! lr da se drlino le načela, je popolno razvidno tudi iz Številk ki dovolj glasno govorijo: skoro 240D600 prometa vi. 19241! Da e gotovim nebodigaireba padlo v glavo, da bi se posojilnica Imenitno dala porabiti v strankarske i^amene, vemo; zato so pričeli ta no rovariti. Ali zavedni člani so se na občnem zboru pokazali odločno in jasno, da zdraž-barjev nočejo s tem, da so zaupali dosedanjemu vodstvu. Radi takozvanih «liberalcev» ni do danes pri posojilnici nikdo trpel niti ticka; pač pa \e Vt>e1o troje strank radi nekega gospoda ^klerikalca«!! razunitjivo tedaj, ako pomislimo, da 60 trgovci pred uvedbo carinske tariie popolnoma napolnili svo e zaloge, medtem ko je povišan e ai-narske vrednosti zmanjševalo fugoslovens,** izvoz . Kreditne prilike so se v primeri z lan&tcim letom zelo izboljšale. So pa še vedno s'abe. Pas vna obrestna mera za menične kred te znaša prbližno 14 do 18 odstotkov, a kreditov na tekoči račun m mogoče dobiti še vedno izpod 13 do 16 odstotkov. Aktivna obrestna mera pri bankah ne presega 7 odstotkov. Značilno je pri tem dejstvo, da je likvidnost bank zelo ve'iko. «Ratna šteta*. Jugoslavija se posiužu e za izplačevanje vojne odškodnine obligacij, ki r:h občinstvo pozna pod imenom ,c P? prek<^ Atlantika veliko število zelo važnih do- ^ala hnp^i g!as dr. Ganta m sladko nareke kumentov, katere so agenti rečene sile na- njegovega vpraševalca končali, U_„i: „ A*__ii»: imaio uparue, da -Dobro, z vašimi stvarm. smo brali v Ameriki. Zastopniki imajo^upa^e vtihotapi o te listine v četrtinke ure pride na •Staviti koWeplr!le,e bref odpora aH P^™ Potem i« JScNb pr«dro Ooau«nil . rameni: kar bo pretak««^ ^^ ^^ ^ _ _ ___________ in napetost« ie bito konec. I ro » s zavladalo živahno iumenje. n ka, da z menoj preiSie krirto in vse potrebno, MOTda nfbUo »e^niko« kovana ^eko AtUn- k^ „m rab«. Nemčijo. V teku ene dr. GanW. je rekel glas poslednjega. ^^ parn-k neko število i vam moram še nekoliko vprašanj. Učočih se 1 orosim vas, lojalne jih ie tekom pota rabil, smo sežgali.* • In truplo, kakor razumem ..*' • Ako Želite ga lahko tako. preiščete,* je segel v besedo dr. Gant. •Namenoma smo pustih pokrov krste le nalahko pritrjen. Otmeniti moram vsekakor, da prodno sem aranž;ral pokojnega za pogreb, sem naprosil ladijskega zdrav- , •__..-XX« lm-4 * :». vcu nnirpvno.