SploSne vestl. — Redukcija sreskih šolskih nadzorni; kov. V Srbiji, Črni gori in Vojvodini bo reduciranih 65 sreskih šolskih nadzornikov. Tozadevni odlok je že bil predložen v podpis. — Spomenica poverjeništva UJU Ljub« ljana glede rediikcije nadzornikov. Pover* jeništvo UJU Ljubljana je izdelalo podrobno poročilo o stanju nadzorstva v ljubljan« ski in mariborski oblasti. V poročilu je po« vdarjena škodljivost vsake redukcijc nad* zornikov za šolstvo ter težkoče, ki jih ima« jo že sedaj nadzorniki, zaradi česar močno trpi šolstvo. Ob priliki avdijence Glavnega odbora UJU pri ministru prosvete gosp. Velji Vukičevičuv nedeljo 13. t. m. je poverjeništvo UJU Ljubljana predalo to spomenico potom predsedstva g. ministru. Minister prosvete je povdaril, da se izvrši redukcija na pritisk finančnih krogov za celo državo in je primoran reducirati nad* zornike na 120 in razdeliti državo v 120 nadzorovalnih okrajev. Zahteve poverjeni* štva so v tem, da naj bi se v skrajnem slu* čaju dvignilo število nadzornikov v ljub* ljanski in mariborski oblasti od predvidenih 14 vsaj na 18 nadzornikov, kar je skrajni minimum. Kakor smo informirani, bodo ukinjene tudi pisarnc v onih srczih, ki bodo ukinjeni in bodo nove pisarne sreskih nad= zornikov nezavisne od sreskih poglavarjev. — Udeležba na seji Glavnega odbora UJU v Beogradu dne 12. in 13. t. m. je bik zelo dobra. Zastopana so bila vsa poverjeništva z domala vsemi svojimi zastopniki. Od zagrebškega poverjeništva se ni mogel udeležiti seje edino tov. Blaž Stetič, ki je težko bolan. Popolno so bila zastopana beo^ grajsko, bosansko in dalmatinsko poverje* ništvo. Tudi zastopniki ljubljanskega po= verjeništva so bili polnoštevilni, in sicer je bilo zastopano poverjeništvo Ljubljana po poverjeniku Andreju Skulju, strokovnemu tajniku Josipu Kobalu ter po članih Glavnega odbora podpredsedniku pov. Antonu Hrcnu, Josipu La> pajneju in uredniku Ivanu Dimnis k u. Seje so se vršile redno od 8. zjutraj do večera. Za podrobne razprave so se sproti volili odseki, ki so končni predlog predložili plenumu v odločitev. Delo je bilo zelo intenzivno in debate stvarne. Zelo spretno je vodil seje novi predsednik gosp. Vlada K. Petrovič. Po dvodnevni seji je bil v nedeljo zvečer prijateljski sestanek v hotelu »Slavija«, kjer so sc člani Glavne* ga odbora v prijateljskih razgovorih med* sebojno spoznavali in izmenjavali misli. Nekaj časa je bil na sestanku tudi pomoč* nik ministrstva prosvete g. Obradovič, ki je bil slučajno navzoč. Podrobno poročilo iz seje Glavnega odbora UJU sledi.  Avdijenca pri ministru prosvete. Prilikom seje je sprejel v nedeljo 13. t. m. ob 4. popoldne minister prosvete g. V e 1 j a Vukičevič Glavni odbor UJU v svo= jem kabinetu. Podrobno poročilo v prihod* nji številki. — Ministrstvo prosvete je z odlokom O. N. br. 14.558 z dne 28. februarja 1927 odločilo, da se pri usposobljenostnih izpi= tih za osnovne šole izprašuje v Sloveniji počenši s pomladanskim rokom 1927 v smi= slu 51. 2., točka 10., odst. 1. in 2. izpitnega pravilnika z dne 31. julija 1886, štev. 6033 tudi srbohrvaščina s to izpremembo, da je izpit obvezen in da ocena odloča o uspehu celoletnega izpita tako, kakor iz drugib predmetov. — Neizplačani mesečni prejemki. V ki= čevskem srezu ni prejelo učiteljstvo febru* arske mesečne plače do konca februarja. Na intervencijo UJU je javilo prosvetno ministrstvo, da se je isti slučaj dogodil v Kuli. Prosvetno ministrstvo je opozorilo na to ministrstvo financ s prošnjo, naj posa* mezne finančne uprave ne delajo učitelj* stvu takih neprilik. — Oblastni šolski nadzorniki. Na vpra* šanje, ali ostane oblastnemu šolskcmu nad* zorniku po razpisu pridobljeno učiteljsko mesto, je odgovorilo prosvetno ministrstvo sledeče: Oblastni šolski nadzorniki so urad* niki prosvetnega ministrstva, ki so nastav* ljeni z ukazom na predlog splošnega oddcU ka (a ne oddelka za osnovno nastavo) ter radi tega preneha njihova pravica na mesto pridobljeno po razpisu. Isto velja za rete* rente za osnovno nastavo v prosvetnem ministrstvu.  O razpisu služb v mariborski obla= sti. Nekako pred dvema ali tremi leti sem napisal članck »Par bescd po imenovanjih v mariborski oblasti«. S tistim svojim član* kom sem bil dosegel — dasi jc bil mišljen navzgor in navzdol zelo dobrohotno — ncnavaden uspeh. Na ukaz višjega funkcionarja me je prosvetna uprava takrat počastila s tem, da me je zasliševala in vzela moje izpovedi na zapisnik. Tov. urednik pa se je nasprotno čutil užaljenega, da so se na ta način vmešavali v njegovo področje. Meni so se ta* krat vzbudili nehote spomini na bivše av* strijskc čase. Tisto zasliševanje je bilo nam? reč nekaka 254etnica sličnih dogodkov, ko sem vtikal še kot novopečeni učitelj svoj nos v šolsko upravo. Pa o tem morda kedaj pozneje, če bom imel priliko pisati svoje spomine. Torej da ne bode imela pozneje kaka oblast z menoj zopct sitnosti, zato napišem raje preje teh par besed. V mari« borski oblasti je razpisanih toliko mest na* enkrat, da se človeku kar zamegli pred očmi, čeprav ni kompetent. Kako se godi prosilcem, si pa lahko mislimo. To je siccr samo prvi turnus, sledita baje pa še dva, upamo, da krajša. Šolska uprava namreč hočc odpraviti dosedanjo že večletno kvar; ljivo prakso, da so bile šole začetkom šol» skcga leta deloma nezasedene, deloma pa so imele preveč učnih oseb, ki so bivalc ne samo tednc, ampak celo mesece na razpo= loženju. Selitev vseh naj bi se izvršila o počitnicah, tako da bi šolski aparat začets kom leta že funkcioniral kakor v nekdanjih časib. To dobro namero moramo le po* zdravljati. V koliki meri pa se bode ures« ničila, bomo lahko konštatirali o svojem času. Že iz tehničnih ozirov pa menda ni posebno priporočljivo kar tako »en masc« razpisavati mesta. Zakaj, ako bi bilo to umestno, bi se bilo gotovo že dogajalo šc v prejšnjih razmerah, ko je upravni aparat deloval vse drugače, nego deluje in zamore delovati sedaj. Toda to je končno zadeva šolske uprave same, kako bode obvladala vse to ogromno delo. Reflektanti na razpi* sana mesta se gotovo ne bodo pritožili, da je mest premalo na razpolago. Ravno na= sprotno. Preveč jih je, da marsikateri ne bode vedel, kam bi prosil. Pri tej priliki ne bode škodilo, če se omeni nekaj izkušenj iz polpretekle dobe v tem oziru. Odkar se je odpravila povrnitev selitvenih stroškov, je bilo jako malo prosilcev in prosilk celo za prav ugodna mesta ob železnici. Spomis njam se, da so nekateri visoki gospodje kar zmajevali z glavami, češ, kam je prišlo naše učiteljstvo, da nima več ambicije. To= da ti gospodje so navadno pozabljali, d*i je ambicijo učiteljstva ubilo dcloma — strankarstvo, največ pa pomanjkanje p-are za selitev. Marsikdo je rajši ostal, kjer je slučajno bil, in tako so ostala celo prav dobra mesta brez prosilcev, ali pa so imela silno pičlo število. Pomanjkanje prosilcev se je še prav posebno čutilo za upravitelj-ska mesta. Bojim se, da tudi to pot ne bode mnogo boljše v tem oziru. Kogar naravnost ne primorajo družinske ali stanovanjske razmere, si bode najbrže tudi sedaj premi^ slil desetkrat preden si bode nakopal na glavo to jako dvomljivo čast. To bode ob= stalo najbrže tako dolgo, dokler bodo s temi mesti zvezane same dolžnosti in ni* kake pravice. Naposled bode morala tudi šolska uprava — pa čc bi bila na obe očesi slcpa — izpregledati in nekaj ukremti. šcnekaj! Kljub vsem pretresljajem v naši or; ganizaciji — ki pa ne segajo tako na širo= ko, ne tako na globoko, kakor se splošno navadno misli, ali pa kakor si želijo neka* terniki — je danes učiteljstvo že tako sta= novsko zavedno, da se ne bode pojavljali ob priliki kompetenc slučaji, kakor jih je bilo v polpretekli dobi nebroj in ki so silno škodovali ugledu našega stanu, strankam pa tudi niso donašali nobenih koristi. Sta* novsko zaveden in ponosen učitelj ne bodc pritiskal ne strankarskih nc drugih kljuk! Zanj bo merodajna sposobnost, službena doba ter socialne razmere! —ski. — f Andrej Vilfan. Neprijetne pred= pomladne megle so sc za tisto dopoldnc, dne 9. t. m. umaknile solnčnim žarkom, da so povzdignili svečanost, ko smo spremljali k večnemu počitku na žabniško pokopali^ šče našega tovariša in prijatelja Andreja Vilfana, bivšega šolskega upravitelja v Sori pri Medvodah. Zastokala "je domača hiša, ko so dvignili štirjc gorenjski fantje belo ozaljšano krsto z utrujenimi zemeljskimi ostanki pokojnega tovariša. Upravičen je bil jok domačih, saj so s pokojnim bratom izgubili glavno oporo. Nenavadno dolg žalni sprevod je otvorila domača in sorška šolska mladina. Častno pomnožena asisten* ca duhovništva, med kojim smo opazili gg. župnika iz Sore in Reteč ter gg. kaplana iz Sore in Kranja, je pričala, da je bil blagi pokojni tudi v teh vrstah priljubljen. Šte« vilno tovarištvo, med katerim je korakal tudi upokojeni višji šolski nadzornik g. Jo« sip Novak, jc prihitelo od blizu in daleč, da izkažc poslednjo čast svojcmu priljubs ljcnemu tovarišu in prijatelju. Zamišljeni smo korakali med temi pokojnikovimi sošolci, ki smo se pred sedemnajstimi leti veselo^živahno pripravljali na prestop v živ« ljenje brez slutnje, da se bodo tako naglo razredčile naše vrste, kar je zvečine tudi posledica svetovne vojne. Moški zbor je pod spretnim vodstvom tovariša g. sreske* ga šolskega referenta Rusa odpel nagrobne žalostinke. Poleg oficielne sv. maše zaduš* nice, ki jo je pel domači g. župnik Verce, je istočasno opravil žalno daritev sv. maše tudi sorški g. kaplan Kolenc, s katerim sta složno delovala na šoli v blagor sorške mla« dine. V imenu učiteljskega društva se je ob odprtem grobu v ginljivih besedah poslovil od pokojnika tov. predsednik g. Lapajne iz Cerkelj. Kot večletni pokojnikov prijatelj jc izpregovoril v slovo tudi organist iz Pre* ske g. Hafner. Dragi Andrej! Utihnila je nagrobna molitev, odpele so se žalostinke, umolknili so zvonovi. Rešen neizprosne mo« rilke=jetike, ki kaj rada posega v naše vrste, si sc preselil k Njemu, ki si ga vroče ljubil, da prejmeš večno plačilo za trud in delo — mi pa smo sc razšli, da nadaljujemo svoje poklicno delo, dokler se tudi mi nc snidemo s Teboj. Ave anima pia! — Leop. Hladnik. — Ameriški humbug z darili PRK.* (V pomislek.) Že večkrat sem hotel pisati o Rdečem križu in PRK, toda oziri do ple« menite svrhe organizacije so mi branili to storiti in čakal sem na izboljšanje in sana* cijo. Toda po dolgem opazovanju sem prU šel do prepričanja, da se je lotila tudi te organizacije običajna društvena bolezen — hiranja in počasnega umiranja v nezdravih razmerah. Prvo, kar mi ni všeč, je prezira* nje slovenščine v vseh tiskovinah in publi* kacijah. Saj je menda slovenščina že v tro* jici jugoslovenskega edinstva, zajamčenega v ustavi. Toda v letnem poročilu paradira francoščina in morda pride tudi še kak drug jezik do veljave pred prečansko se* paratistično slovenščino. Drugo je vpraša* nje ameriških daril. Zdi se mi, da si pred» stavljajo Amerikanci Jugoslavijo kje v Cen« tralni Afriki. Drugače bi ne pošiljali k nam smeti, ki jim uidejo izpod mctlc. Oprostite izrazu, toda druge označbe ne najdem za darila, ki romajo po naših šolah. To ni da* rilo srca, to ni ljubezen do bratov in sester preko morja, to je le obligatni obolus za statistiko. Tudi mi smo se oddolžili svoji dolžnosti, pišejo v kronike. Bil sem skeptik ob ustanovitvi PRK pri nas, danes scm še vcčji. Statistika, prazne številke — to ni PRK. To vodijo kronično bolna društva, ki jih mrgoli v Sloveniji. Toda Rdeči križ ozi* roma PRK ne sme vmes. Bojim sc, da or* ganizaciji škoduje dekretiranje od zgoraj. Bojim se, da je sv. Birokracij slab patron za organizacije, ki so ustvarjcne za življe* nje. Življenja pa fermani in okrožnice ne dado. Končno še par besed darovalcem. Hvala Vam za pozornost, toda Jugoslavija je v Evropi in ne med zadnjimi v kulturni vrsti. Nismo pa Lazarji, ki se bomo zado^ voljevali z drobtinami, ki padajo slučajno z mize. Kar srce daje, gre do srca. Če pa ima Beograd (mogoče celo Ljubljana) kaj sokrivde pri tem — potem seveda opro« stite. Beograd pa zasluži potem grajo Jugo= slovenskega Lloyda v polni meri tudi od te strani. V nadi, da me prav razumete, se Vam podpišem. — A. Mervič. — Književno naznanilo in prošnja. Vsem onim p. n. šolskim upraviteljem, ki vprašujejo po drugem zvezku »N o v e Z a= bavne knjižice« naznanja podpisanec tem potom, da izide novi zvezek meseca aprila t. 1. — One šole, ki so 1. zvezek omes njenega mladinskega zbornika že pred me< seci prejele, obdržale, a še ne plačale, pro sim, da sc blage volje posliržijo pošiljatvi priložene položnice ali pa mi naj v r n e j o kn j i ž i c e. — Anton Kosi, Središče ob Dravi. — III. književna tombola Jugoslovenske Matice. S štev. 24 in 7 so bile izčrpane vse ambc. Dobitki se te dni razpošiljajo; v Ljubljani bivajoče prosimo, da dobitke osebno dvignejo v pisarni Jugoslovenske Matice, Šelenburgova ul. 7/II. — 11. t. m. je bila izžrebana tretja številka, t. j. štev. 43. S to in prejšnjima številkama bodo zadete prve ternc. Zato naj vsak, ki je zadet s te* mi tremi številkami terno (vse tri številke v eni vrsti), pošlje svojo tablico na naslov Jugoslovenske Matice, Ljubljana, Šelcnbur; gova ulica 7/II. in naj javi svoj naslov. Pri^ pominjamo, da s tretjo številko zadete am=> be ne pridejo več v poštev. Prihodnje žre= banje sc vrši 18. t. ra. — Seznam učnih knjig. Prosvetno mi= nistrstvo zahteva seznam vseh učnih knjig, ki so v osnovnih šolah posameznih srezov v rabi. Predložiti je prosvetnemu oddelku sezname čitank, jezikovnih vadnic, računic in pomožnih knjig za druge predmete že do 21. marca 1927. — Izkaz učiteljev s 3 službcnimi leti brez usposobljenostnega izpita zahteva ves liki župan ljubljanske oblasti (čl. 54. urad. zakona) in opozarja istočasno vsc priza^ dete na čl. 19. urad. zakona, po katerem se jim nadaljnje leto brez usposobljenost* nega izpita ne šteje v stalnost. — Potovanje v Grčijo. Na iniciativo g. Bogosava Pejiča, šolskega nadzornika prespanskega okraja, je sklenilo učitelj^ stvo tega okraja, da priredi potovanje po Grčiji. Ogledati si hočejo osobito one kra* je, kjer so naseljeni Srbi. Ministrstvo jc že izdalo tozadevno .dovoljenje. — Uradna potrdila smejo biti izdana le v državnem jeziku. Ker so nekaterc šolc izdajale uradna potrdila v nemškem in madžarskcm jeziku, je prosvetna oblast odredila, da sc smejo taka potrdila izdajati le v državnem jeziku, kar edino odgovarja 51. 3. ustave. — 60=letnico svojega rojstva slavi ka^ pelnik dr. Phl. Josip Čerin. Cestitamo! Več v prihodnji številki. — Znižano kopališko pristojbino lahko dobi vsak organiziran učitelj(ica) UJU pri * Prinašamo ta dopis, dasi se z vse< bino ne strinjamo v polncm obsegu. Uredništvo. okrožnem urado za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Vstopnice pa morajo nositi žig poverjeništva. Dobite jih pri upravi na» šega poverjeništva po 8 Din za vsak dan izvzcmši sobote in nedelje. —sr Neobvezni predmeti na učitelji« ščih. Za zborno petje kot neobvezen prcd« met so določcne po ministrski odredbi na moškem in žcnskem učiteljišču v Ljubljani tri tedenske ure; na moškem učiteljišču je določena poleg tega ena neobvezna teden* ska ura za klavir, a na ženskem učiteljišču ena tcdenska ura za stenografijo. —k Kruh, spisal Matija Malešič, izdala družba sv. Mohorja. Cena za člane broš. 21 Din, vez. 30 Din, za nečlane broš. 28 Din, vez. 40 Din. — Ta povest je prva, ki opu suje življenje v Slovenski Krajini (Prek< murju). Razodeva nam vso grenkost kruha, ki si ga morajo služiti revni Krajinci s tem, da hodijo bogatašem po Ogrski in Slavo« niji obdelovat veleposestva pod vodstvom palirjev. Knjigo bode čital vsakdo z največ* jim užitkom.