plačana l gotovim. Leto XVIL, št. 239 Ljubljana, četrtek 15. oktobra 1936 Cena 2 Din OpravuistVO. —JuUijtUiti, ^lUtUjevM auca a. — ieleton SC 8122, 3123. i 1i 125, i inseratni oadeielt: io!i«=ske armade Rvdz Smiglvja. kakor je ta prišla do izraza v njegovem nedavnem pariškem obisku. Ta poudarek velja poljskemu javnemu mnenju Na zunanjepolitičnem terenu pa hoče še bolj okrepiti zvezo s Francijo, da s tem utrdi poljsko pozicijo v {»danskem vprašanju, kar ni brez pomena sedaj, ko ie svet DN naložil Poljski težavno nalogo, da na.ide |>ot za ureditev tega delikatnega vprašanja, v katerem igra Nemčija izredno važno vlogo. Konkretno pa se bodo razgovori nanašali v prvi vrsti na francosko finančno pomoč v smislu načelnega sporazuma ob priliki Francijo ali z Nemčijo Članov obisk v Berlinu bo odločil o nadaljnji italijanski politiki v Evropi, zlasti v Podunavju Rim, 14. oktobra o. Italijanski listi še vedno ponatiskujejo informacije francoskih listov, zlasti pa poročila njihovih rimskih poročevalcev o ciljih potovanja zunanjega ministra Ciana v Berlin. Po teh informacijah bo italijanska vlada svojo zunanjo politiko kolikor mogoče prilagodila italijansko-francoskemu sporazumu od 7. januarja 1935, ne da bi pri tem iz-premenila svoje zadržanje do Sovjetske unije, ki se v celoti sklada s stališčem Nemčije. »Giornale d' Italia« izraža domnevo, da bo Ciano v Berlinu forsirai sklicanje lokarnske konference Nasprotno bosta tudi po informacijah agencije Havas raz-oravljala grof Ciano in Neurath predvsem o vprašanjih, ki se tičejo neposredne It.a-ajv ln Nemčije. V prvi vrsti gre za skupno stališč? napram Rusiji. Kar se tiče Avstrije, bo Ciano opozoril nemško vlado na neobhcdno potrebo sodeiovanja, ker bi bilo to v korist vseh držav v srednji Evropi. Italijanski listi komentirajo na drugi strani z zadovoljstvom pisanje franco-s':ega tiska, ki se po njihovem mnenju vedno bolj očitno zavzema za iskreno sodelovanje Francije z Italijo. Zlasti po.na-manifestacijo navidezne solidarnosti med drugim; KJjub pogreškam, ki so bile storjene v Ženevi v škodo Italije ln ko so napot le Italijo, da«se je približala Nemčiji, je neniško-italijanska solidarnost bolj formalna „akor pa realna. Interesi Italije so j nasprotni interesom Nemčije, zlasti glede Podunavja in Balkana. To predstavlja trajno cviro za vsako uspešnejše sodelovanje med Rimom in Berlinom. Nemčija nadaljuje sistematsko svojo akcijo v Podunavju, kar ogroža interese Italije, ki z vedno večjim nezaupanjem zasleduje ta razvoj. Italija je p sebno v skrbeh zaradi ojačenega vpliva Nemčije v Avstriji. Razpust Heimvvehra, ki je bil pravi predstavnik rimskih teženj v Avstriji, je to nezaupanje še poveial in ga tudi dr. Schuschnigg s svojo izjavo m mcgel omil'tl; nobenega dvoma pa nI, da Ciano v Berlinu ne bo mogel dobiti nobenih zadovoljivih Jamstev za neodvisnost Avstrije, n ti za to, da bo Nemčija tudi v todoče spoštovala vpliv, kj si ga je Italija zagotovila v Avstriji z rimskimi protokrll. Cianovo potovanje v Berlin predstavlja no sodbi pariških krogov le prozorno ma i mtaci jo nav>j<\-.ne solidarn^tl med Rimom in Berlinom, ki naj bi tvorila protiutež pcspešenl akciji angleške diplomacije v Evropi, zlasti pa na Sredozemskem moriu. Italija in Nemčija se hočeta na ta način izogniti grozeči izolaciji. nglija bo oborožila Kitajsko reliko posojilo Anglije Kitajski za oborožitev — Vznemirjenje na Japonskem tajske. Časopisje ostro kritizira postopanje angleške vlade, ki gotovo ne bo doprineslo k pomirjenju strasti na Daljnem Vzhodu. Pariz o nemški noti Tokio, 14. oktobra, b. V tukajšnjih krogih je povzročila pravo senzacijo vest iz Londona, da namerava angleška vlada podeliti Kitajski veliko posojilo v svrho čim popolnejše oborožitve. V zvezi s tem je zastopnik japonskega zunanjega ministrstva Gaimušo danes izjavil, da se bo Japonska uprla podelitvi takega posojila Kitajski samo v tem primeru, če bi bilo posojilo takega značaja, da bi resno ogrožalo varnost samostojne države Mandžukuo. Nedavne velike dobave orožja Kitajski so zelo vznemirile japonske kroge. Zato izražajo v To-kiju bojazen, da bo tudi novo angleško posojilo uporabljeno samo za oborožitev Ki- Divergentnost italijanskih in nemških interesov je močno prišla do izraza tudi v značilnem pisanju italijanskega časopisja po nedavnem obisku avstrijskega zunanjega ministra dr. Schmidta v Rimu. Tedaj je celo sam Virginio Gayda zapisal, da je prišel čas »za večjo aktivnost italijanske politike v srednji Evropi«, v kar naj bi tvorila uverturo napovedana dunajska konferenca držav rimskega bloka. Toda ta konferenca je bila kmalu nato zaradi nemške reakcije odložena in zavisi sedaj njena usoda predvsem od berlinskih razgovorov italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana. Spričo vseh teh značilnih momentov v italijansko-nemškem razmerju pač ni nič čudnega, če spremlja evropska javnost napoved tega obiska v Berlinu že sedaj z največjim zanimanjem. Pariz, 14. oktobra, b. V merodajnfh krogih izjavljajo v zvezi z nemško noto zaradi govora komunističnega poslanca Thoreza v Strasbourgu. da demarši nemške vlade ni pripisovati prevelikega pomena. Način, kako je bila izročena in njeno besedilo ne u pravic ujet a prehudega tolmačenja. Nemški odpravnik poslov je izročil noto direktorju za politične in trgovske zadeve Bar-getonu. ne da bi poskušal poiskati stik z zunanjim ministrom Delbosom. Nemška de-marša je po svojem tonu le blagohotno opozorilo nemške vlade na nekatere okoliščine komunistične manifestacije v Strasbourgu. ne da bi s tem niti najmanj onemogočila razvoj dobrih od noša je v med Francijo in Nemčijo. .Zastopnik zunanjega ministrstva je zato nemško noto enostavno vzel na znanje, s čimer je spor zaradi komunističnega nastopa že poravnan. Lord Lottdonderry v Rumuniji Bukarešta, 14. oktobra, b. Bivši angleški državni podtajnik v letalskem m'i'-strstvu, lord Londonderry, se že nekaj daj mudi v rumunski prestolnici !*ot gost princa Bibesca Udeležil se je tudi zaključnih vaj na rumunskih manevrih v Ba-natu, kjer je bil gost rumunskega kralja. obiska R>'dz Smiglyja. Verjetno je, da se t>o Beck za to pomoč zelo zavzel, ker se hoče vrniti v Varšavo s polnim uspehom v žepu. Seveda bodo na tapetu tudi vsa druga vprašanja, ki zanimajo daneis obe dr« žavi. Beckov obisk v Parizu pa ima tudi svoj simboličen pomen. Od prvega obiska leta 1932. Beck |>otem ni več posetil Pariza- pač pa se je med tem večkrat ustavil v Berlinu, kjer 60 ga nemški krogi k»i radi obsipavali z vsemi častmi. Gamelinov obisk v Varšavi in obisk Rydz Smiglvja v Parizu pa s',a sedaj Becku odprla |>ot tudi v Pariz. ka.r nedvomno ne bo brez pomena za nadaljnji razvoj francosko-poljskih odnosajev, pa tudi za razvoj v neposredni poljski soseščini. Takoj po prihodu v Pariz se je Beck odpeljal v poljsko poslaništvo, kjer lm ostal ves čas svojega dvodnevnega bivanja v Parizu. Jutri bo priredil Dellios poljskemu zunanjemu! ministru obed. Tudi Litvinov prispel v Pariz Pariz, 14. oktobra o. Docela nepričakovano je snoči prispel v Pariz sovjetski ko- dan, razen poaedeljka. mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 0. reiefoa 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Ster. L relefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo misar za zunanje zadeve Litvinov. V sovjetskem poslaništvu sicer izjavljajo, da je prišel le v strogo zasebnih »adevah. toda vsi listi pripisujejo njegovemu prihodu veliko važnost in sodijo, da je v zvezi z novo akcijo sovjetske diplomacije. »Figaro« sumi, da bo skušal Litvinov pridobiti Blu-ma za to. da bi Francija priznala samostojnost katalonske republike in odklonila priznanje uporniške vlade v Burgosu Verjetno je tudi, da bo Litvinov skušal poravnati nesoglasja, ki so nast.ila v francoski vladi zaradi nedeljskega govora tajnika kuounistične stranke Thoreza. »Martin« piše. da ima prihod Litvinova v Pariz docela drugo ozadje. Litvinov je zaradi neuspehov svoje politike prišel v veliko nemilost in si prizadeva doseči v zadnjem trenutku vidnejše uspehe, da bi se mogel oprati v Moskvi, kamor je bil nujno pozvan. Seja francoske vlade Pariz, 14. oktobra. w. Na današnji seji ministrskega sveta je notranji minister Sa-lengro obrazložil položaj v socialnih sporih. Zunanji minister Delbos je poročal o delu v Ženevi ter je podal sliko zadnjih mednarodnih pogajanj. Finančni minister Auriol je govoril o proračunskem položaju in bo predložil ministrskemu svetu kon-čnoveljavne predloge za vzpostavitev proračunskega ravnotežja, za finančno reformo sploh in reformo financ občin in de-partonentov. Ministrski svet je sklenil predložiti parlamentu zakonski načrt, po katerem se bo razširila volilna pravica na gotove kategorije domačinov v Alžiru. Prihodnja seia ministrskega sveta bo v prir četku prihodnjega tedna. Nemški industrijalci za devalvacijo marke Nesoglasja med gospodarstveniki in narodnosociali-stičnimf ideologi glede bodoče nemške gospodarske politike Berlin, 14 oktobra, o. Pod Hitlerjevim predsedstvom se vrše žc več dni posvetovanja gospodarskih strokovnjakov narodne socialistične stranke in predstavnikov nemške industrije, ki se tičejo predvsem bodočt gospodarske politike Nemčije. Nemška industrija zahteva z vsem poudarkom. naj tudi Nemčija pristopi k valutnemu sporazumu ter izvede -ezvrednotenje marke, ker bi bil sicer nemški izvoz zelo ogrožen. Industrijci so po bivšem komisarju za določanje cen Gartnerju izročili Hitlerju obširno spomenico, v kateri dokazujejo. da je p:>lom nemške industrije nt-izbežen kakor hitro bo nemški izvoz pričel padati. Na vsak način se je po mnenju ii dustrijcev treba izogniti socialni ne-vrn<>sti, ki bi bila neizogibna, če bo zaradi zasro; i v industriji narasla brezposelnost in se bo še nadalje omejeval življenjski standard širokih ljudskih množic. Gospodarski strokovnjaki narodne socialistične stranke zastopajo nasprotno mnenje, da si bo Nemčija pridobila silen ugled, če bo vzdržala brez devalvacije. Nem "ki industrijci bi morali omejiti svojo produkcijo predvsem na potrebe nemškega naroda. Predstavniki nemške industrije smatrajo seveda ta ideološki program narodne socia- listične stranke za neizvedljiv, kajti čeprav bi se avtarkični sistem šc poostril, potrebuje nemška industrija surovin; obenem opozarjajo tudi na to, da so že do skrajnosti izčrpane vse zaloge življensk>h potrebščin. Zanimivo je stališče gosj>odarskega diktatorja Nemčije dr. Schachta. ki koleba med stališčem narodne socialistične stranke odnosno Hitlerja in med stališčem in-dustnjcev Njegov položaj smatrajo za zelo omajan /lasti zaradi tega. ker je prišlo do valutnega sporazuma hre/ sodelovanja Nemčije Razen tega Soh.icht ni sklenil ugodnih plačilnih sporazumov z raznimi državami. Nemčija se je slej ko prej pripravljena priključiti stabilizacijskemu sporazumu in sc je dr. Sehacht o tem že pogajal z guvernerjem Angleške banke Normanom v Baslu. Anglija jc postavka za pogoj sprejema Nemčije, da sklene novo lokarnsko pogodbo, ki bi nc veljala samo za zapad, marveč tudi za vzhod, razen tega vztraja Anglija na tem, da se Nemčija zopet vrne v Društvo narodov. Dr Schacht je o tem takoj obvestil Hitlerja V vseh nemških gospodarskih krogih pričakujejo sedaj z veliko napetostjo izid teh gospodarskih posvetovanj in odločitve glede devalvacije marke. Borba za Oviedo Španska vlada zatrjuje, da so asturski rudarji popolnoma zasedli Oviedo, uporniki pa pravijo, da so že vdrli v mesto Madrid, 14. oktobra, b. Po sedmih dneh ijute borbe so asturski rudarji končno popolnoma zasedli glavno mesto Asturije. Uporniki so se morali umikati pred njihovim postopnim prodiranjem, pri katerem so se v veliki meri posluževali dinamita. Število smrtnih žrtev je nedvomno veliko, ni pa še ugotovljeno. Danes so krožila nad mestom uporniška letala, ki so nameravala obstreljevati postojanke vladnih čet, pa se jim to zaradi megle in nizkih oblakov ni posrečilo. Vest o definitivnem padcu Ovie-da je zbudila v Madridu veliko veselje in je vladnim četam vlila novega poguma za nadaljnje boje, dasi je čimdalje bolj očito, da postaja odpor madridskih čet vedno bolj brezupen. Burgcs, 14. oktobra, o. Iz Ovieda je prispela vest, da so galicijske kolone prodrle v mesto in osvobodile upornike, ki so bili tam obkoljeni od vladnih asturskih rudarjev. Uporniki so se utrdili.v tovarni orožja. V zadnjih bojih so se asturski rudarji borili z veliko odločnostjo, toda s svojimi dinamitnimi patronami upornikom, ki so razpolagali z ročnimi granatami, niso mogli do živega. Grožnje anarhistov Rabat, 14. odktobra. b. Ekstremni levičarji in anarhisti so zastražili stanovanja vseh ljudi, o katerih so se raznesle govorice ali pa obstoja sum, da mislijo pobegniti čim bi se pokazala resna nevarnost za glavno mesto. Anarhisti so danes obenem sjwročili javnosti, da bodo pomorili vseh 10.000 talcev, ki so zaprti v madridskih ječah, in pognali v zrak vsa javna poslop- ja, čim bi se izkazalo, da je vsak odpor proti Francovim četam brezuspešen. Po neki vesti radio-postaje v Jerezu sta se bivši ministrski predsednik Girai s soprogo in predsednik španske republike Azana že vkrcala na argentinsko ladjo i »De Mavo«, da ju odpelje na varno. Obsedno stanje podaljšano Madrid, 14. oktobra. AA. Davi se je se-I stala poslanska zbornica h kratki seji. Pri : tej priliki jc sprejela zakonski načrt o po-i daljšanju obsednega stanja še za 30 dni. Uspeta upornikov pri Cordobi Pariz, 14. oktobra. w. Popoldanski listi javljajo, da so uporniške čete po poročilu njihovih brezžičnih postaj zavzele Penar-royo. važno rudniško središče Španije severno od Cordobe. Rdeče milice so na »miku izgubile mnogo mrtvih in mnogo voine-j ga materijala. Rusija urgira sklicanje odbora za nevmešavanje London, 14. oktobra, d Ruski poslanik Majski se je danes zgtaSdJ v zunanjem ministrstvu. kjer je posredoval zaradi nujne« ga sklicanja mednarodnega odbora za nevmešavanje na podlagi tozadevne ruske note. Reuterjev urad potrjuje, da je sovjetska vlada izročila novo no*o odboru za nevmešavanje v špansko državljansko vojno, [ ki navaja tudi konkretne predloge in za« I hteva, naj se odbor čimprej sestane. Bolgarija in Jugoslavija Prijateljstvo med Jugoslavijo in Bolgarijo osnova miru na Balkanu S^fja, 14. oktobra, t. Predsednik bolgarske vlade in zunanji minister dr. Jurij Kjuscivanov je sprejel snoči v svojem kabinetu .novinarje in jim podal daljšo izjavo o zadnjih zunanjih in notranjih političnih dogodkih. Izjavil je med drugim: V ženevi sem z veseljem spoznal, da naraščajo simpatije in zaupanje. napram Bolgariji in da postaja bolgarski prestiž tudi v tem mednarodnem središču vedno večji. Nekatere zlonamerne vesti, ki so jih v tujini lansirali o novi orientaciji bolgarske zunanje politike, so izzvale med našimi dobrimi prijatelji veliko vznemirjenje, zame pa ni bila nobena težava ta podtikanja demantirati. Vsi, ki poznajo našega kralja, vidijo že v njegovi osebi zadostno jamstvo za modro in miroljubno politiko. Pri svojem obisku v Beogradu sem tako glede na splošna vprašanja, kakor tudi glede na vprašanja, ki se tičejo neposredno obeh bratskih držav, ugotovil popolno skladnost naziranj in predvsem ofoeh straneh neomajno željo, da se •<»uva mir na Balkanu. Bolgarija je bila in bo vedno zvesta Društva narodov, ki si na vse načine prizadeva, da se ohrani mir na svetu. V ostalem se današnji listi mnogo ba-vijo z bolgarskimi zunanjepolitičnimi vprašanji in komentirajo zlasti razgovore ministrskih predsednikov dr. Kjuseivano-va in dr. Stojadinoviča v Beogradu. Tako pravi »Utro« v svojem uvodniku, da imajo sestanki v Beogradu v času vznemirlji- vih dogodkov v Evropi 3Voj poseben pomen. Na Balkanu se lahko tolažimo z dejstvom, da evropsko skladišče smodili ka sedaj ni več na tem polotoku. Morda so ga prestavili v srednjo Evropo ali v sredozemski bazen, toda na Balkanu ga vsekakor ni več in ga tudi ne bo. Zbližanje z Jugoslavijo je postalo za politične razmere na Balkanu in njihov razvoj aksiom, ki bo tudi v bodeče ostal osnova balkanskega miru. Zaradi tega prijateljstva se drugim sosedom ni treba vznimirjati, ker je edini njegov namen dejanska ohranitev miru. Nesoglasja v bolgarski vladi Sofija, 14. oktobra, p. Na snočnji seji glavnega odbora Cankovljevega socialnega pekreta, na kateri so razpravljali o nadaljnji notranji politični akciji, je bilo sklenjeno, da morata njegova zastopnika v sedanji vladi ministra Kožuhov in Mi-šajkov podati ostavko, če se ne izpolnijo notranje politične zahteve cankovljevcev. Na drugi strani se demokratske struje ln stranke čim dalje bolj pripravljajo za ustanovitev protifašističnega bloka. Obe akciji povzročata vladi mnogo skrbi. Ministrski predsednik Kjuseivanov, ki se je včeraj vrnil iz tujine, je bil pri kralju dve uri v avdienci ter mu je obširno poročal o svojem delu v Ženevi ter o zunanjem in notranjem političnem položaju. Daranyjev! načrti V splošnem nadaljevanje Gombosove politike, sicer pa bo nova vlada hodila svoja pota Budimpešta, 14. oktobra, b- Stranke in časopisi kažejo v splošnem prijateljsko razpoloženje napram novi Daranyijevi vls.di. Zastopnikom tiska je Daranyi danes izjavil, da bo kot sodelavec in prijatelj pokojnega Gombosa v bistvu nadaljeval njegovo politiko. To naj bo merilo njegovega stališča glede ureditve nekaterih perečih vprašanj madžarskega političnega življenja. Smernice njegovemu delu ooloča položaj madžarskega naroda in se zato ne morejo od meseca do meseca iz-■preminjati. Metode, s katerimi bo njegova vlada skušala rešiti posamezne proble-ar,o, pa so lahko individualnega značaja. Zato naj javno mnenje ze sedaj račuua s tem, da bo zasledoval velike politične načrte bivše vlade po svojih lastnih metodah. Tem izjavam novinarjem, ki jim bodo jutri sledile programatične izjave na kongresu vladne stranke, pripisujejo v tukajšnjih političnih krogih velik pomen. ; Daranyijev poudarek o individualnih me-; todah pri reševanju perečih problemov si | tu tolmačijo tako, da bo ubrala sedanja vlada popolnoma samostojna pota. Samostojnost Daranyijeve vlade se bo pokazala zlasti v pogledu sodelovanja z opozicijo, kateri bo skušal Daranyi vsaj v nekaterih vprašanjih ustreči, da bi izvedel čimprejšnje pomirjenje političnih strasti v državi. Značilno je, da se Dara-nyi dnevno posvetuje s predstavniki opozicije, h katerim hodi sam na posete, ne da bi pričakoval, da se mu sami javijo. Bethlen zopet delegat Madžarske v DN Budimpešta, 14. oktobra. w, »Magyar Nemzede?« doznava iz dobro poučenega vira, da bo grof Bethlen na prošnjo novega ministrskega predsednika Daranyi-ja zopet prevzel mesto glavnega delegata Madžarske pri Društvu narodov. Zasliševanje bivšega bana Mihaloviča Zagreb, 13. oktobra, o. Fo tridnevnem odmoru te je danes nadaljeval proces za« radi dogodkov v Kerestincu. Danes se je pričelo zasliševanje prič, ki jih je pozvanih na glavno razpravo 52. V£o današnjo razpravo, ki je trajala vse dopoldne, je izpo'-31 i io zasliševanje glavne priče bana Miha« loviča, doti in je njegova hčerka gospa Agata Antič iz Beograda poslala zdravniško J-'pričevalo, da ne more osebno priti na raz-P ravo. Ban dr. Mihalovič je pri zaslišanju ob« širno opijal žalostne dogodke in izpovedal rekatere značilne podrobnosti, vendar tudi < n ne trdi, da so bili baš obtoženci napadalci. Nekatere izmed njih je pri soočenju (Spoznal, izjavil pa je, da jih ie videl samo \ začetku, pri napadu na grad pa ne. Kmetje so bili dobro oboroženi s puškami, revolverji, sekirami, koli in drugim »ličnim orodjem. V Kerestincu živi že nad 20 let .in je bil vedno v dobrih odnošajih z vsem . koiiškim prebivalstvom. Kljub temu so ga takrat pretepali ter mu grozili, da ga bodo obesili. Kako je bil izvršen pokol, ne ve, ker se mu je naposled posrečilo uteči in se ie z ženo in hčerko »kril v drugem deiu dvorca. Po mnenju g. Mihaloviča bo težko izšle« eliti prave krivce, toda poiskati bi bilo treba povzročitelje neresničnih govoric, da se pripravlja napad na dr. Mačka, ker so Io govorice ustvarile psihozo, ki jc dovedla do kerestiuskih dogodkov. Glede četnikov je ban Mihalovič izjavil, da mu qploh ni znano, da bi bili četniki na Hrvaškem. Končno je ban Mihalovič še izjavil, da ie bil že mesec dni Prcci kerestinskimi dogodki izvršen napad na njegov grad ini eo mu ponoči neznanci pobili skoro vse šipe. Po zaslišanju bana Mihaloviča, ki je tra« jalo nad 3 ure, so bile prečitanc izpovedi Mihalovičeve hčerke ge. Agate Antič, ki pa ni izpovedala nič bistvenega. Z zaprisego bana Mihaloviča ie bila današnja razprava zaključena. Jutri "pride na vrsto druga glavna priča Vel i mir Gogič, edini član nesrečne deputacijt JRZ. ki je ostal pri življenju. Ruždi Ar as v Beogradu Beograd, 11. Oktobra. AA. Davi ob 7.80 je prispel v Beograd z dunajskim brzini vlakom iz Ženeve, kjer sc je udeležil zasedanja Diuštva narodov, turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras. Na postaji so ga sprejeli načelnik političnega oddelka zunanjega ministrstva Ivo Andrič in odpravniki poslov turškega, grškega in rumunske-ga poslaništva. Iiuždi Aras se je v spremstvu svojega kabinetnega šefa odpeljal s postaje v turško poslaništvo. Ob 11. dopoldne je obiskal predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra dr. Stojadino-viča, ob 12.30 pa gr. je sprejel v avdienci Nj. Vis-. knez namestnik. Po avdienci je knez namestnik pridržal Ruždija Arasa pri obedu, ki so se ga udeležili tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič. pomočnik zunanjega ministra Vladislav Martinac. kabinetni šeft Tevfik A mir. odpravnik poslov turškega-poslaništva dr. Aras in člani civilnega in vojaškega doma Nj Vel. kralja. Predsednik vlade pojde^v Ankaro Beograd,. \4. oktobra, o. Ob priliki turškega narodnega, graznika -ščina gospodarske centrale Male antautc 1«) v soboto. Centrala, ki bo ustanovljena na pobudo ministrskega predsednika dr. Hod-že, bo imela obliko družbe z omejeno zavezo ter ima za cilj sistematsko izpopolnitev gospodarskih odnošajev med ,državami Male antante in srednje Evrope sploh. V tej centrali bodo zastopana vsa vodilna industrijska podjetja ter poljedelske organizacije. Min. predsednik dr. Hodža bo ob priliki ustanovitve gospodarske centrale podal posebno izjavo. Antonescu bo posetil tudi London Rim, 14. oktobra. o. Agencija Štefani poroča iz Bukarešte, dri bo rumunski zunanji minister Antonescu v kratkem odpotoval v London, da službeno obišče angleškega zunanjega ministra Edena. Pred otvoritvijo nove palače narodne skupščine Beograd, 14. oktobra,- p. V novo posdopje narodne skupščine so se danes vselili tudi skupščinski odbori. Jutri se vanj presne posamezni poslanski klubi. Pri predsedstvu skupščine že pripravljajo program za vessno otvoritev in blagoslovitev nove palače, ki bo 18. t. m. K tej svečanosti bodo povabljeni predstavniki v®eli veroizpovedi v 1 državi. ^ i Beležke Dva nova senatorja S kraljevim ukazom sta imenovana za senatorja Miloš Cukavac. odvetnik v Cupriji. in Fran Smodej, bivši narodni poslanec, kasnejši višji uradnik Centralnega presbi« roja in sedaj eden od direktorjev beograjske »Samouprave?. Zadnji dan za vlaganje kandidatnih list Zadnji dan za vlaganje kandidatnih list za občinske volitve, ki so razpisane za nedeljo, 25. t. m., je jutri, v petek. Opozarjamo na to vse čitatcljc v občinah, kjer kandidatne liste šc niso vložene. Drugič odložene občinske volitve Za občino Slovcnjo vas v ptujskem srezu so bile prvotno odrejene občinske volitve za nedeljo 11. t. m. Par dni pred razpisanim rokom so bile z razglasom banske uprave od 6. t. m. volitve odgodene na nedeljo 25. t. m. Včerajšnji »Službeni list« banske uprave pa objavlja razglas, s katerim sc volitve za to občino vnovič odgo-dijo, sedaj pa za nedoločen čas. Z istim razglasom banske uprave so za nedoločen čas odgodcnc volitve tudi za občine Breg, Grajena in Rogoznica v ptujskem srezu. Razveljavljen razpust občinskega odbora Banska uprava jc z odlokom z dne 13. februarja t. 1. razrešila župana ter člane občinske uprave in občinskega cdbora v Škofji Loki. Razpust je bil utemeljen s § 29 odst. 1 in 2 zakona o občinah (doba-viteljstvo in neredno izvrševanje občinskih poslov). Razpuščeni občinski odbor sc jc pritožil na upravno sodišče v Celju, ki je z razsodbo z dne 2. t. m. razpust občinskega odbora razveljavilo. Kakor pa je znano, jc bil občinski odbor v Škofji Loki kmalu po prvem razpustu razpuščen še drugič na osnovi § 130 zakona o občinah, ki daje nadzorni oblasti pravico razrešitve, ako so župan ali člani občinskega odbora ali občinski odbor kot tak s svojimi izjavami ali sklepi škodovali splošnim državnim interesom. Pritožba proti temu razpustu sc nahaja pred državnim svetom v Beogradu in še ni rešena. Zato ostane do nadaljnjega šc na svojem mestu začasna občinska uprava, ki jc bila za škofjeloško občino postavljena po razpustu 1. 1933 izvoljenega občinskega odbora. „Sračje gnezdo" Med volilnimi »šlagerji«, ki jih objavlja »Slovenec« v velikem in debelem tisku, čitamo v njegovi včerajšnji številki tudi naslednjega: »Sračje gnezdo, ki so ga pri nas znesli skupaj Or junci, Sokoli, poj ovci, »bojevniki«, hodžerovci, Ijotičevci, socialisti, komunisti in mačkovci, se imenuje »Slovenska ljudska fronta«, ki je protislovenska, profil judska in ustanovljena le za uspešnejše prerivanje h koritom.« Premalo denarja iz Beograda Ljubljansko opoldansko glasilo JRZ je v svojem včerajšnjem agitacijskcm članku za občinske volitve zapisalo tudi tole: »Komur je mar samouprava Slovenije, kdor je uvidel, da se našega denarja iz Belgrada premalo vrača, da smo Slovenci v državi najbolj zapostavljeni, kdor pozna celo vrsto vseh mogočih, celo neverjetnih krivic, ki se godijo Slovencem, ia bo glasoval za kandidatno listo, ki jo postavlja JRZ.« Vsak komentar k tem stavkom bi bil odveč. Radi bi le vedeli, ali je list z njim izrekel tudi mnenje glavnega vodstva svoje stranke in ali bodo te njegove ugotovitve ponatisnila tudi glasila JKIZ v Beogradu in drugih pokrajinah države... Komisar v Delavski zbornici v Ljubljani Kakor poroča »Slovenec«, je minister za socialno politiko postavil svetnika banske uprave dr. Lovra Bogataja za komisarja pri Delavski zbornici v Ljubljani. Naloga komisarja jc, nadzirati vse poslovanje te javne institucije. Obenem jc minister za socialno politiko imenoval posebno revizijsko komisijo z nalogo, da pregleda poslovanje zbornice. V komisiji sta poleg dr. Bogataja šc inšpektor dela inž. Baraga in računski inšpektor banske uprave Brand-stiitter. Povratek Voje Laziča ^ v skupino Joče Jovanoviča Znani voditelj stare zemljoradniškc stranke pred 6. januarjem 1929 g. Voja La-zič jc ostal napram šestojanuarskim režimom v opoziciji vse do lanskih volitev. Takrat so njegovi prijatelji vstopili v vlado g. Jevtiča in z g. Lazieem vred kandidirali na Jcvtičevi listi. Po odhodu Jevtičevc vlade so se najprej organizirali v svojem klubu, kasneje pa sc razcepili. En del sc jc pridružil vladni večini, drugi pa so ostali še dalje za sebe. Kakor poročajo listi, sc jc sedaj g. Lazič zopet /družil z g. Joco Jo vanovičem, ki predstavlja bivše zcmljo-radnikc v združeni opoziciji. V nedeljo je prvič nastopil na javnem shodu svoje skupine v l'bu pri Valjevu. V svojem govoru jc obžaloval, da so zemljoradniki šli v petomajske volitve razdeljeni. »Eni so šli z dr. Mačkom v želji, da sc čimprej reši hrvatsko vprašanje, drugi, med njimi tudi jaz, pa smo se pridružili Jevtiču, da sc najprej reši kmečko vprašanje. Jcvtiecva vlada je sprejela naš program in žnjim agi-tirala.« Vojni minister Maric zopet v Beogradu Beograd, 14. oktobra. A A. Davi se jc vrnil iz Francije vojni minister genoral Ljubomir Maric. Na železniški postaji so ga pozdravili šef kabineta predsednika vlade Dragan Protič, francoski poslaoik grof Dampierre s pomočnikom francoskega vojaškega atašeja in drugi. Sodelovanje Sokolov * in bolgarskih Junakov Sofija, 14. oktobra, t. Glavni tajnik finančnega ministrstva Stojanov, ki jc obenem predsednik zveze bolgarskih Junakov. sc jc te dni mudil v Beogradu, kjer so mu v Savezu Sokola kraljevine Jugoslavije sporočili, da bodo bolgarski Junaki še prav posebej povabljeni na veliki sokolski zlet, ki bo 1941 v Beogradu v dneh, ko bo mladi jugoslovcnski vladar .postal polnoleten. ZAKAJ TRPITE na bolečinah reumatizma in gihta, če to nI potrebno? Vzemite »Nibol« tablete-Baho-vec, katere Vam olajšajo muke. Tudi pri živčnih bolečinah in pri glavo-in zobobolu, kakor tudi pri boleznih prehlada in hripe vzemite »Nibol« tablete Bahovec, pa boste zadovoljni. Zahtevajte v lekarnah izrecno prave Nibol tablete Bahovec v originalnih ste-kleničicah 20 tablet Din 20.— ali 40 tabl. Din 34.— z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. L. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg. S. br. iTrr> X\ Pogreb Marte Mrakove Ljubljana, 11. oktobra. sončnega popoldneva, ki nam ga je po tolikih snegovih in neurjih spet enkrat poklonilo to nenavadno jesensko vreme, sta danes Ljubljana in z njo ostala Slovenija z gloltoko žalostjo v srcih spremili tako tragično preminulo učiteljico go. Marto Mrakovo na njeni poslednji poti. Že kmalu [>o poldnevu so začele romati iz mesta na pokopališče pri Sv. Križu strnjene kolone ljudi vseh slojev in stanov, ki so hoteli s svojo udeležbo ]>očastiti spomin vzorne žene in matere, vzgojiteljice in nacionalne delavke. Peš, z vozovi, avtomobili in avtobusi so se zgrinjale množice, da je število udeležencev pretresljivega |>ogreha naraslo v mnoge tisoče. Prvi so še lahko pomolili ob krsti, v kateri je. pokrita z venci in šopki, počivala ga. Marta. Proti 4. uri pa so morali zaradi prevelikega navala vstop v cerkvico zapreti in so pustili v njo le sorodnike. Ostale množice so se razvrstile na pokopališču in tvorile gest špalir ob poti od cerkve do grobi. V ogromnem številu so bili zastopani učitelji in učiteljice, stanovski tovariši po-kojnice, med njimi tudi mnogi osiveli veterani učiteljske borbe. Prišli so Sokoli in So-kolice. da izkažejo zadnjo čast navdušeni članici svoje velike družine. Zbrali so se predstavniki vseh nacionalnih in mnogih kulturnih organizacij, z njimi pa nešteti pripadniki vseh krogov in stanov ljubljanskega in okoliškega prebivalstva. Polno-številno je bila navzoča uprava ljubljanske sekcije Jugoslovenskega učiteljskega udruženja s predsednikom Dimnikom in tajnikom Kumljem na čelu. Bili so na pogrebu senator Pucelj — senator dr. Kramer je že odpotoval v Beograd — ter narodni poslanci dr. Fu\\ Hočevar. Turk. Koman. Mravlje in Picskovič. bivši ban dr. Pue. poslevode-či iKKlpredsednik banovinsko organizacije JNS dr. IVkmajer z vsemi ljubljanskimi člani izvršnega od!>ora itd. itd. Številni sta bili odposlanstvo mengeškega Sokola, ki «iu je bila ga, Marta delavna članica, dokler ni bila premeščena, in pa odposlanstvo i/. Starega trga ob Kolpi, kjer se je po-kojuica že v teh par mesecih svojega tamkajšnjega bivanja pridobila splošne simpatije. <»i> 1(>. -o V Stolpu zaklenkali zvonovi in duhovnik je pred krsto opravil pogrebne molitve. Za križem in praporom mengeškega Sokola s«; je razvii sprevod, v katerem so se razvrstile deputacije sokolskih in drugih nacionalnih društev in so nosili venoe. k! .-o jih bili tovariši jn nacionalni delavci nanoMli od ^ seli strani. Krsto si je nadelo na rame šest članov uprave ljubljanske sekcije JIT. med njimi predsednik in tajnik. za njo pa so stopali pokojničini svojci in sorodniki. Tisoči in tisoči so stali v nemem špalirju in nikomur v množici ni oko ostalo suho. ko sta tesno objeta in vsa v brezupnih solzah stopala, animo nesrečni mož in 10-letni sinko, dočim je drugi sinček ostal doma. saj je star šele par mesecev in se še ne zaveda izgube, ki ga je doletela. Bij je pogrebni sprevod, kakršnih ljubljansko pokopališče, ki je doživelo že nešteto pretresljivih prizorov, najbrž še malo beleži v svoji kroniki. Ostal bo v neizbrisnem spominu vsem. ki so mu bili priča. Ko so bile pred odprtim grobom opravljene molitve, so se od pokojnice poslovili zastopniki mengeškega Sokola, senator IV-celj ter narodna-poslanca Mravlje in P]e-skovič. Njih govori so segli prav v srca in zapustili pri vseh silen vtis. Sonce je že zahajalo, ko so se množice vračale v m«-sto in razhajale. Misli vseh pa so bile m bodo še dolgo pri ne-srečni gospe Marti, ki je v svojem rodnem mestu, tam na Ljubljanskem polju, našla varno zatočišče pred vsemi življenjskimi viharji. Tri važne odločbe upravnega sodišča Na drugem mestu poročamo, da je upravno sodišče v Celju razveljavilo odlok banske uprave, s katerim je bil sredi februarja razpuščen občinski odl»or v Škofji Loki. Razsodba upravnega sodišča se, kakor drugo njegove razsodbe v sličnih pritožnih, opira na § 52 finančnega zakona, ki je določil, kako se ima razumeti »neredno izvrševanje dolžnosti«. Poleg tega pa vsebuje razsodba tudi tri načelno važne odločbe, ki jih v naslednjem navajamo za informacijo javnosti, zlasti pa občinskim odbornikom. V Škofji Loki je bilo 8 občinskih odl>or-nikov razrešenih tudi zaradi rdobavitelj-stva«, med njimi fotograf Avgust Blaznik. ki je za 133 dinarjev prepustil ol>čini za pospeševanje tujskega prometa šest velikih fotografij in 800 fotografskih posnetkov Škofje Loke in okolice, O tej stvari pravi upravno sodišče: iZ gospodarskega in pravnega vidika je treba smatrati za občinskega dobavi elja vsakogar, ki v pridobitnem namenu ali zaradi svojega dobička izvrši za občino dobavo ali delo. Kdaj opravila ni smatrati za pridobitni posel, na pr. zaradi malenkostnega zneska ali drugih okolnosti, ki očividno dokazujejo, da korist ni na strani dobavitelja, marveč na strani občine, je treba presoditi v vsakem konkretnem primeru. Tako v predmetnem primeru ni smatrati občinskega odl>ornika Avgusta 5 Blaznika za občinskega dobavitelja. Iz revizorjevih ugotovitev je razvidno, da je fotograf Blaznik odstopil občini Škofja Loka 6 fotografij in 890 fotografskih posnetkov za 133 Din. Ze iz števila danih slik in sorazmerno neznatnega zneska, ki ga je za slike dobil, je treba smatrati za dokazano, da občinski odbornik ni odstopil občini slik v pridobitnem namenu, temveč zaradi pospeševanja tujskega prometa«. Druga važna odločba sc nanaša na prakso, ki sc je bila prvotno izvajala, da je namreč bil po razrešitvi člauov ol»činske uprave razrešen tudi ves ostati o&ČJnel« odbor, Češ da je postaj za delo nesptrsob-n. I pravno sodišče je o tem razsodilo, da nadzorno oblastvo nima zakonite pravice do razpusla celotnega občinskega odbora z omenjen«, utemeljitvijo, dokler ne poslane pravomočna razrešitev župana in občinske uprave. Končno je upravno sodišče zavzelo stališče tudi v primeru, ki je menda tudi v n;t^ ših razmerah edinstven. Začasna občinska uprava v Škofji Loki, imenovana po razpustu občinskega odbora., je namreč z vlogo od 22. avgusta t. 1. v imenu občine Škofje Loke umaknila pritožilo prejšnjega občinskega odbora proti razpustu. 0 tem pravi razsodba upravnega sodišča; »Lpravno sodišče le umaknitve ni moglo vzeti na /.nanje, ker je podana od začasne občinske uprave, katere pristojnost je omejena le na opravljanje tekočih poslov, h katerim pa posel, kakršen je umaknftev pritožbe razrešene občinske uprave, ne more spadati. S;.j ie pritožba po § J?) zakona o občinah dana v zaščito zoj>er razrešitev izvoljene občinske uprave in torej no. more biti dovoljeno postavljeni občinski upravi, da lahko pritožbo umakne. S sprejemanjem takih umaknitev na znanje bi se mogla obrezuspešiti določba S 129 in 130 zakona o občinah, v kolikor je 7. njimi priznana razrešenemu predsedniku oz. razrešenim članom občinske uprave in občinskega odbora pravica pritožbe«. Čeprav nam razen škofje Loke ni znan noben primer, da bi 5i začasna občinska uprava lastila pravico umakniti pritožbo razrešene izvoljene občinske uprave, je to stališče upravnega fodišča vendarle velike važnosti, ker velja tudi za druge sklepe začasnih občinskih uprav. Zlasti bo treba razčistiti vprašanje, ali spadajo med »tekoče posle«, ki jih edine smo začasna ol*in-ska uprava izvrševati. tudi sklepi ?l«yie prckomasacij občin ali nc. Nov župan Skoplja Beograd, 14. oktobra, p. Za noveca župana mestne občine Skoplia ie imenovan upokojeni direktor trgovske akademije in predsednik tamkaišnjega mesinega odbora JRZ Panta Jovanovič. Povratek Radičevega sina Zagreb. 14. oktobra, o. Z današnjim po« poldanskim vlakom se je preko Dunaja vrnil iz Pariza *in pokojnega Stjepana Uadi« ča g. Vladimir Radič, ki je zadnja leta živel v inozemstvu. Z njim sla prišli tudi njeapva žena in njegova 6estra ga. Mila Kcšutičeva. Socialistična stranka v Gdansku razpuščena . Cidansk, 14. oktobra, v. Policijski predsednik .je razpustil tukajšnjo socialno-demokratsko stranko, ker je prekršila zakon o društvih glede nošenja orožja. Pomirjenje v Palestini London, 14. oktobra. AA. V Jeruzalemu so bile vCeraj velike manifestacije, ker se je končala Stavka. Po ulicah so se razvijali sprevodi radostnih ljudi, ki so si ogledovali izložbe znova odprtih trgovin. Napredovanja v sodni službi Beograd. 14. oktobra, p. Starešina srcske-ga sodišča v Krškem dr. Vladimir Zole« zinger je napredoval v 3. položaj no skupino IL stopnje. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Oblačno v večjem delu južne polovice države, delno oblačno v severnih predelfh. megla v dolini južne Mora ve in na Ovčjem polju. Dežuje ponekod v sredi države in na južnem pri-roorju. Temperatura se je povsod dvignila. Minimalna temperatura- Zagreb —8. maksimalna Pod gorica 18 stopinj. Zemunska vremenska napoved za danes: V južni po'ovici bo prevladovalo oblačno vreme, ponekod l>o> neko?iko deževalo, v severnih ktfjV bo delom^ oblačno. Temperatura brez velike'izpremembe. Solncc vzhaja olulMitt in zadaja- ob 16.54. Zagrebška *r*fnr**ktt napoved za danes: V Nevernih krajih še precej vedro, na jugu in primoriu oblačno, zmerno toplo. • Dunajska vremenska napoved za danes* Menjajoče se oblačno, od časa do časa pa«' davinc, milo vreme. Vedno enake tožbe! To je strašno z mojim perilom . «. Iz pralnega korita k... "N ... Šivalnemu stroju, od Šivalnega stroja zopet v korito J Litija, 12. oktobra. Pri litijskem sreskem cestnem odboru je razpisana licitacija dobave lesa za popravilo velikega litijskega mostu čez Savo. To pot je določenih za krpanje spet 50.000 Din. Le za kratko dobo bo s tem denarjem mogoče popraviti starega orjaka ki že nad 80 let drži zvezo med Litijo in Gradcem. Skratka, tako staro po^veko je nemogoče zadovoljivo popraviti, še pešec, ki gre čezenj, se lahko naleze morske bolezni. Toda popravljanje našega mostu spada v poglavje o večnosti. Medtem so načrti za novi most že davno gotovi. Inženjerji so poiskali v strugi kame-nite temelje, na katerih naj bi počival novi železo betonski most Namesto podpor za krpanje naj bi roka oblasti enkrat segla malo globlje v žep, pa bi takoj lahko pričeli z zidavo. Le tako bi se rešili nevarnosti in bi olepšali sliko našega kraja. Nedavno so se preperele mostnice zrušile pod tovornim avtom, ki je pripeljal v Litijo opeko. šofer je z vso silo pognal naprej in se tako rešil z vozilom vred. Da temu ali onemu uide noga med špranje, ni nič posebnega. Oni dan si je na ta način lepo žrebe domala zlomilo nogo. Ob dežju se zgodi čudež; imamo vodo ne samo pod mostom, temveč cela jezera so tudi na njem. Ob taki priliki naj bi si litijski most ogledal kateri izmed odločujočih gospodov. Gotovo bi se zavzel za gradfco, ki si jo želi ne samo Litija, marveč ves okoliš, da celo Zasavje. SGBSBBSBISSiSHEB Postani in ostani član Vodnikove družbe ! BBBSBBBBSBSBBB laven. Se pred 4 dnevi je v gostilni »Novi Svet«, kjer je stanoval, prezidal ognjišče. Celo v Bosni, ks«nor je prišel med okupacijo. so trajni spomeniki njegove visoke strokovne sposobnosti in delavnosti. Delu, družini in stanovski organizaciji je posveti vse svoje življenje, bil pa je tudi vedno zgleden naprednjak in zvest naročnik naprednega časopisja. Zapustil je soprogo go Ano. rojeno Čul-kovo, s katero sta pred štirimi leti praznovala zlato poroko, in 7 otrok, ki so vsi dobro preskrbljeni. K večnemu počitku ga bodo položili jutri v četrtek ob 16. na pokopališču pri Sv. Križu. Blag spomin vrlemu možu, rodbini pa iskreno sožalje. Namesto krpanja rajši nov most! Emllijana Lileka 85 let Ugledni zgodovinar, šolnik, etnolog in znanstvenik, vladni svetnik g- Emilijan Lilek v Celju bo praznoval v četrtek 15. t. m. petinosemdesetletnico svojega bogatega, uspehov polnega življenja. Obenem slavi tudi 55-letnico javnega književnega dela, dne 31. t. m. pa bo obhajal zlato poroko s svojo gospo soprogo Emo. Jubilant se je rodil 15. oktobra 1851. v Gornji Voličini pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Njegov oče je bil tam uradnik V graščini Hrastovcu. Jubilant je dovršil ljudsko šolo pri Sv. Lenartu v Slov. go-ticah in Ptuju, gimnazijo pa v Mariboru. Leta 1871 se je vpisal na filozofsko fakulteto graške univerze ter se posvetil ♦tudiju zgodovine in zemljepisja, ki ga je dovršil leta 1875. Izpit iz teh predmetov za višje gimnazije je položil v oktobru 3.877 z nemškim, v maju 1883 pa s slovenskim in srbohrvaškim učnim jezikom. Od septembra 1875 do julija 187? je služboval na učiteljišču in višji realki v Dunajskem Novem mestu. Ker po izpitu ni mogel dobiti mesta, se je zopet vpisal na graški univerzi, in sicer za francoščino in nemščino. V šolskem letu 1880-81 je bil jia I. drž. gimnaziji v Gradcu poskusni kandidat, do julija 1882 je poučeval v Mahrovem trgovskem zavodu v Ljubljani srbske dijake nemščino in srbohrvaščino, Jeta 1882-83 je bil učitelj- in odgojitelj na easebni gimnaziji prof. Feichtingerja v Gradcu. V oktobru leta 1883 je bil imenovan za suplenta na gimnaziji v Sarajevu, kjer je postal septembra 1884 pravi učitelj in leta 1S89 profesor. V šolskih letih 28S3 do 1902 je tudi poučeval zgodovino (na sar jevski šerijatski šoli. Leta 1899 je ,b:i imenovan za vodjo nove gimnazije v Dolnji Tuzli, a je dekret vrnil in ostal v Sarajevu. V oktobru 1902 je bil premeščen na višjo drž gimnazijo s srbo-Jirvatskim učnim jezikom v Zadru, v letu 1907-8 in v tečaju 1908-9 je bil upravnic tega zavoda, direktor pa ni postal. Septembra 1909 je bil imenovan za peda-goško-didaktičnega vodja na nemško-slo-venskih samostojnih razredih (na nižji slovenski gimnaziji) v Celju. Novembra 1918 mu je narodna vlada v Ljubljani poverila začasno vodstvo celjske drž gimnazije. Ko je novembra prevzel posle defi-nitivno imenovani direktor, je ostal vladni svetnik g. Lilek do svoje upokojitve v septembru leta 1924 na zavodu kot profesor Vladni svetnik g. Lilek je že v Bosni uveljavil svoje sposobnosti in obsežno Znanje, zaradi česar so ga začeli ceniti tudi pristojni krogi. Leta 1900 je na mednarodnem kongresu srednjega šolstva v Parizu zastopal bosansko srednješolstvo 5n je bil izvoljen za podpredsednika kongresa, bosanska vlada pa je dobila na takratni razstavi za svoje šolstvo zlato ko-Jajno. Vladni svetnik Lilek je opisal za kongres razvoj srednjega šolstva v Bosni ln Hercegovini od turške dobe do 1900. Leta 1901 so mu poverili sestavo učbenika Zgodovine srednjega veka za višje razrede srednjih šol v Bosni in Hercegovini, ki jpa vladi ni bil po volji, ker je bila v Oljem obdelana zgodovina vseh slovanskih Spet mlad talent žrtev jetike Ljubljana, 14. oktobra, V nedeljo je izdihnil absolvirani pravnik Bruno Vatovec. Že dve leti ga je črpala jetika. V zadnjem času se je pokojnik že dobro počutil. Nenadno pa se je prehladil in je po kratkem trpljenju zapustil svoje starše in svoje številne prijatelje v najgloblji žalosti. Pokojnik je bil izredno marljiv akademik. Že v gknnaz.iji (maturiral je pred štirimi leti v Celju) so vzgojitelji spe-znali njegovo nadarjenost in mu prerokovali lepo bodočnost. Bruno je vedno iskal resnico. Razumemo, zakaj se je hotel posvetiti sodniški službi. Izredne simpatije si je pridobil s svojim blagim srcem in s svojo široko socijalno čutečnostjo. Pripravljajoč se na petletnico mature je dragi Bruno sam, že v objemu bele žene dejal: »Dva stola bosta prazna ob svečanosti, prvi Čeraigojev. drugi moj!« To je naša bridka tragika, da nam najboljša življenja ugašajo, še preden se ra7.pla.mte v polnem žaru. V torek je pokojnik ob zadnjih fcolnčnih žarkih legel v prerani grob. Za belo krsto so stopali neutolažljivi starši, ki so zgubili edinca, svoj up in ponos. Univerzo je zastopal g. nniv. prof. dekan juridične fakultete dr. Bilimovič. Zvrstili so se tovariši. V imenu sošolcev z gimnazije in juristov Aleksandrove univerze, ki so tudi položili lep venec, ie spregovoril akademik France Art-nak. ki je zagotovil: Spomin na dragega Brunona bo živel večno med njegovimi sošolci in prijatelji. Naj mu l*> lahka domača žemljica, ki jo je tako zelo ljubil! Kako naj perem svoje perilo temeljito, pa vendar prizanesljivo? Napačno je varčevati pri milu — na škodo perila. Manj vredna mila Škodujejo tkaninam. Samo zares dobro jedrnato milo pere perilo temeljito in prizanesljivo: SCHICHT0V0 MILO JELEN varuje perilo EA NAMAKANJE ŽENSKA HVALA narodov. Sestavil je še enak učbenik za nižje srednješolske razrede ter po naročilu avstrijskega ministrstva za uk in bo-gočastje štiri zgodovinske učne knjige za srednji in novi vek za višje in nižje razrede srednjih šol s srbchrvatskim učnim jezikom v Dalmaciji in Istri. V Bosni je vzgojil celo generacijo v nacionalnem duhu in pripravljal svoje številne učence na veliki dan vstajenja in zedinjenja Jugoslo-venov. Isto skrb in ljubezen je posvečal tudi srednješolski mladini v Celju. Tako si je pridobil v Bosni in Sloveniji nešteto prijateljev in častilcev. Njegovi bivši učenci se ga vedno spominjajo z globoko hvaležnostjo. Zelo pomembno in obsežno je tudi znanstveno delo vladnega svetnika g. Lileka. Izpod njegovega peresa je izšla tekom desetletij dolga vrsta pedagoških, zgodovinskih, narodopisnih, zemljepisnih, političnih in polemičnih spisov v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. Sodeloval je tudi v raznih sarajevskih, dunajskih in drugih nemških revijah. V samozaložbi je izdal v zadnjem desetletju naslednje daljša razjprave: »Ueber die deutseh-oster-reichisehe Anschlussfrage uind iiber die Kriegsschuldfrage« 1927), >Historische Berechtigung des tschechoslovvakischen Staates auf Revindication der dem Ko-nige Otokar II. vom deutschen Konig Rudolf auf unrechtmassige und gewaltsame Weise entrissenen Alpenlander« 1927), »Kritische Darstellung der ungarisch-kroatischen Verschvvorung und Rebellion« (1929 in 1930) v štirih zvezkih, »Slovenski v tujini službujoči šolniki« 1933, druga, množina izdaja 1. 1935). Vorschlage Umrla je gospa Marija Lavrencičeva Ljubljana, 14. oktobra. Na zagrebški kliniki je umrla včeraj popoldne po operaciji gospa Marija Lavrencičeva, soproga g. Josipa Lavrenčiča, tasta pokojnega narodnega voditelja in borca dr. Gregorja Žerjava. Gospa Marija Lavrencičeva, ki i,, ulla stara 74 let, ni dolgo bolehala. Na gTaško kliniko se je zatekla pred tremi iedtfii, a se je vmila domov, ko je doznala za smrt svojega ljubljenega sina g. Stanka Lavrenčiča v Postojni. Pred dobrim itednom se je vrnila v Gradec in na kliniki so jo operirali. Operacija ni dobro uspela in predvčerajšnjim so jo vnovič operirali. Sicer trdna gospa hude operacije ni prenesla. Pokojna gospa Marija Lavrencičeva je bila hčerka veletrgovca, deželnega in državnega poslanca g. Adolfa Obreze iz Cerknice. G. Obreza je bil odločen borec za narodne pravice, svojim rojakom pa je tudi mnogo koristil z vzori in zgledi napred- zur Losung der deutsch- osterreichischen Anschlussfrage und zur Befriedung der Deutschen und Slaven« (1934 in istega leta še dve izdaji), Das osterreichische Problem und der Hitlerismus« (1935) in >Anklagen gegen die barbarischen Ver-folgungen der Slovenen in Karnten« (1935) ter v istem letu izišli angleški prevod »Charges of Barbarons Persecution of The Slovenes of Carinthia«, ki ga je oskrbela M. Copelandova. Vladni svetnik Lile*, ki je še vedno neumorno delaven, je pravkar dovršil rokopis svojega najnovejšega dela »Kritične pripombe k obravnavam češke in nemške zgodovine srednjega veka, posebno pa k obravnavam o češkem vladanju v alpskih vojvodinah v dobi Otokar ja II. (1253-1278)«. Vladni svetnik Lilek si je pridobil tudi mnogo zaslug v borbi za naše pravice na Koroškem. V priznanje teh zaslug je prejel častno članstvo Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Po prevratu je ustanovil jubilant v Celju ljudsko vseučilišče in ga vodi vsa leta z veliko vnemo in požrtvovalnostjo. Celje jo ponosno, da živi in deluje ta plemeniti mož in odlični znanstvenik v tem lepem mestu. G. vladnemu svetniku Emilijami Lileku, ki si je pridobil neminljive, velike zasluge za naš narod z neumornim, resnim in tehtnim znanstvenim, nacionalnim in pedagoškim delom, iz vsega srca čestitamo ob jubileju, kakor jih doživljamo zelo redko, ter mu želimo, da bi ga nam usoda ohranila v zdravju, zadovoljstvu in sedanji prav mladostni delavnosti tja do skrajnih mej človeškega življenja! nega gospodarstva. Idealni in odločni postojnski trgovec in posestnik g. Josip Lav-Tenčič se januarja 1884 poročil z gospo Marijo in pri svojem tastu se je odlično izšola] za nacionalno in politično delovanje. Pred dvema letoma s'a ugledna zakonca zdrava in čila praznovala svojo zlato poroko. Gospa Marija Lavrencičeva je bila vzor matere in rodoljubne žene. Vsi, ki so jo poznali, so ji izkazovali globoko spoštovanje. K večnemu počitku v rodbinski grobnici na pokopališču pri Sv. Križu bo položena v petek 16. t. m., čas pogreba pa zaradi prevoza iz Gradca še ni določen. Časten spomin plemeniti materi in ženi, soprogu g. Josipu Lavrenčiču in rodbini pa iskreno sožalje! Smrt uglednega meščana Ljubljana, 14. oklobra. Ljubljanski meščan, zidarski mojster g. Franc Jenko je snoči umrl, star 82 let. Poznala ga je skoraj vsa Ljubljana, posebno pa so ga cenili prebivalci Kolizeja, saj jim je nad 30 let upravljal hišo. Pokojni g. Jenko je bil ustanovitelj in častni predsednik Slovenskega zidarskega društva ter priznan strokovnjak za štedilnike in peči. V visoki starosti je bil še vedno čil in de- Wendel Herman Wendel je napisal poleg ostalih svojih del, leta 1920, ko je prvič do svetovni vojni potoval po naših krajih, tudi zanimivi potopis »Kreuz und quer durcii den slawi-schen Siiden« (Križem po slovanskem jugu), iz katerega povzemamo nastopno o Ljubljani: etritar, pred petimi desetletji poleg Levstika eden izmed velikih oplojevaloev slovenske literature je opeval belo Ljubljano in »nad tabo sivi, stari grad«. Na ta stari gTad, sredi mesta stoječ, se mora vzpeti vsak tujec; vsak vodič te vabi z debelim tiskom; temu »e krntkomalo ne moreš izogniti. Precejšnja je pač strmina poti, ki pa se vije v senci dreves ob hladnih vrtovih. Na vrhu je grad s stolpi in vrati, z jarki in obzidjem in vsemi pritiklinami pravcate graščine. Navadno take stare zidine tujcu pripovedujejo. Tudi to kamenje bi moirlo pripovedovati o srednjeveških kranjskih vojvodih, ujedah v svojem gnezdu, nato o c. kr. infanteristih v zasteničenih posteljah, slednjič o kaznjencih, nebu za 61 m bliže od prostih Ljubljančanov, toda z ^"S^ksesA oknom, in Ljubljana A kamenje molči in mi mu obračamo I hrbet. Nad cerkvami in vojašnicami, slemeni in kupolami, rdečimi in modrimi strehami plove pogled. Reka Ljubljanica je že leto in dan zajezena; njeno strugo obzi-davajo, škoda. Zato pa se vije Gradaščica jugozahodno, na robu Ljubljanskega barja; vsako popoldne jo počastimo s skokom na glavo v hladno vodovje. Proti severu nad Ljubljanskim poljem se dvigajo Kamniške planine; tam daleč kipi, kakor senca slutnje, s pravljicami odeti Triglav v oblake. Toda kope in vrhovi že izginjajo v megli; večer prinaša kakor puh tanke koprene tudi v bližino; nad Barjem in vodami vstajajo megle, zvoniki stolnice, frančiškanske in uršulmske cerkve, sv. Petra in sv. Jakoba pošiljajo gor opominjevalni glas zvonov. Cas večernega požirka! V Unionski kleti ali pri Turku v Streli-ški ulici zboruje odlično in k življenju obrnjeno omizje: dr. Glonar. kritik, dr. Prijatelj, slovstveni zgodovinar. Vavpotič. slikar. Oton Župančič, pesnik, in še marsikdo. Seznanimo se z opojnim svetlim Štajercem in kakor jantar rumenim banačanom; zemeljska obla nam kroži na dlani; požiramo Marsa in Eem&teina, Kjafft-Ebinga in Freuda, Steinacha in Liliencrona — pogosto so tekli mlademu izobraženstvu v tej deželi vrelci nemške kulture. Oton Zupančič nagiba svoj ozki obraz s svetlimi očmi nad mizo; z visokega čela si gladi kakor z nezavedno kretnjo svetli šop las nazaj. Na lasten živahen način pripoveduje, kako je vplival Rihard Dehmel na slovensko omladino, o kipenju nekoč. Poleg Verhaerna se je pretakal Dehmel v kri Zupančičeve poezije, toda ta najzrelejši, najglobočji in najbolj krilati vseh živih slovenskih, da. jugoslovanskih pesnikov je vendar popolnoma samorasel. Vsenemški »Bierbass« često zmerja slovenščino kot nerazvit in razvoja nemogoč jezik: le poglejte. v razširjenem delu tega pesnika se blišči v vseh barvah in doni v vseh zvokih! Zupančičeva osnovna poteza: borba s samim seboj in s svetom: istočasno je kažipot celemu pokolenju k novim smotrom in darovatelj novih vrednot. Pritrdilo k življenju, volja k bodočnosti, težnja k soncu buči skoz: vse njegovo delo kakor skozi »pesem mladine«, ta ognjeni in viharni koral, ki začenja: »Mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi strelci . . .« Mlada ljubljanska univerza je raztresena v več poslopjih: njen sedež se nahaja v deželnem dvorcu, do velikega prevrata palača kranjskega deželnega zbora, na Kon grešnem trgu blizu Zvezde: v zbornični dvorani so bili nedavno podeljeni prvi doktorski klobuki. 2e 1848, y. opojnosti uamladno arobode, je bilo Slovencem obljubljeno vseučilišče; od 1850 nadalje so bila na graški univerzi vsaj slovenska predavanja; čim bolj se je v zadnjem človeškem pokolenju slovenski rod prebijal skozi gosto grmovje na piano, tem glatnejši je postajal klic po izpolnitvi zapadle obljut>e. Tisoč razlogov je govorilo za to; praktični razlogi: sodniki in ostali pravniki so za slovensko uradovanje potre bovali slovensko terminologijo; socijalni razlogi: siromašni kmetski sinovi niso imeli potrebnih sredstev za drago življenje na Dunaju ali v Gradcu; kulturni razlogi: narod je hotel videti zgradbo svojega, šolstva kronano z visoko šolo, in slednjič in prvič je bila tudi mogočno sredstvo narodne samozavesti. Nemci so 1898 v kranjskem deželnem zboru mirno glasovali za slovensko univerzo, toda vsenemški zavojevalci zemlje na Dunaju in v Gradcu in drugod so se penili ob goli misli; v njihovi zanikani predstavi ie segalo nemško jezikovno ozemlje tik do Trsta; Slovence so sovražili kot oviro na poti do Jadrana; najrajši bi jim odrekli njihov obstoj in zbrisali poldrug milijon ljudi z zemljevida. Zato pa so zasmehovali idealno stremljenje s krhkimi ugovori; nerazvit jezik, nobenih učnih knjig, prpmr.lo učnega osebja, ali pa so primerjali v oholem dovtipu Slovenca z njegovo željo po visoki šoli golemu zamorcu s cilindrom na glavi. Danes vodi mladi profesor Prijatelj, dekan filozofske fakultete ob knjižnjih vrstah slavističnega jo gnrnuuriatičnega seminarja; seznam predavanj napoveduje za prihodnji semester vaje o Hartmannovem »Armer Ileinrich« in o novejši nemški liriki. Nič ni bahavega, temveč vse skromno; prvi počet k i. toda upapolne kali življenja in postajanja. In kar je poglavitno: Universi-tas Labacensis stoji! * Ljudje in cvetice — bronasti Vodnik obrača obema hrbet. Pač bi mu malo prime-žiknil, kajti tale Valentinus ni bil pred štirimi človeškimi rodovi le prvi, ki jc pod-vzel in uvedel zaničevano narečje slovenskih kmetov v dvorane literarnega jezika, pisal lahke stihe, izdajal pratiko. sestavljal abecednike, spisal celo kuharsko knjigo. bil pa je kljub svoji duhovniški obleki tudi vešč ljubitelj ženskih dobrot. Sodobniki ga hvalijo, da ie ime] najboljši tobak, njegov večji naslednik in Apolonov brat Piešeren. čigar malce naščeperjen spomenik stoji par sto korakov naprej na drugem bregu Ljubljanice, pa je označil Vodnika takole: »Preoblečen sem menišič bil — in rad sem pel. še rajši pil.« In kjer veje pred durmi domače krčme dolg sveženj oblanic sem ter tja. v deželi navadno znamenje: Žejni, le noter!, je to kikor ljub pozdrav tega anakreolskega pesnika. * V starih meščanskih gostilnah z nenokii timi mizami, pri »Kolovratu«, pri »Belem volku« in drugod je v zakajenem ozračju Sffodia dflnft- Uomače vesli * Iz srednješolske službe. Postavljeni so za suplente: Ana Pernuš na ženski realni gimnaziji v Sarajevu, Gabriel Perpar na realni gimnaziji v Gospiču, Fran Peternel na realni gimnaziji v Plevlju, Viktor Planin-šek na realni gimnaziji v Prilepu, Zorko Outrata na realni gimnaziji v Prištini, Ladislav Kralj na realni gimnaziji v Štipu, Vladimir Gaspari na realni gimnaziji v Glini in Ivan Zika na realni gimnaziji v Peči. Na meščanskih šolah pa: Regina Alavrovič v loči in Marijan Ažbe na Senovem. * 25-letnico mature na gimnaziji v Celju bo praznoval letnik 1 *>11 v soboto 17. t. m zvečer v restavraciji hotela »Evrope« v Celju. * Nezgoda i turistov. Na progi <>d Travnika do zeiezniške pos-taje Dolac se je pripetila prometna nesreča, ki je s.pra« vi'a v veliko nevarnost 28 turistov, k j so se vozili, kakor zatrjujejo poročila iz Zenice, z avtobusom nekega ljub« ljanskega podjetja. Po ces,i se je nerodno vozil neki kmečki voz. kateremu se ie sku šal .šofer avtobusa ogniti na desno. Takrat pa je bil avtobus baš na mostu preko ue-kega {>otoka. zadel ie ob mostno ograjo, ki se je zlomila, in avtobu? se je prevrnil v potok. .Med potniki je nasta'a huda panika, ko pa so prevrnjeni avtobus spet dvignili, se je izkazalo, da so dobili potniki le ne= znatne poškodbe, dočim si je šofer zlomil deSno roko in dobil tudi več ran od razbitih šip. Velika sreča, je da pri padcu v ;>otok ni prišlo do eksplozije- Avtobus se je močno poškodoval. ZOPiiiT JN O V OS 11 ZA DAMO IN GOSPODA MAN UFAKTURA tTtivtvtv * AvtoniobiUki k'ub obvešča; Ponovno se oj>oxarot Ribnica — Go r čava je iočasno zaradi padavin v takem stanju, da se ne more vršiti niti lokalni vo-7 »vili promet, tem manj seveda avtomobil« ski. Iz L'iibijane do Ribnice na eni strani ■ er na drugi iz Kočevja do Dolenje vasi pa se vrši promet nemoteno. * Izobraževanje obrtniškega naraščaja ob skrajni severni meji. V nedeio se je pričel v Apačah tečaj mojstrskih izpitnih predavanj. ki ga vodi obrtnozadružni nadzornik Založnik iz Maribora. Tečaj bo trajal 3 dni (okrog '-'3 ur). Udeležba je iznenadljivo lopa, saj se je prvi dan javilo 37 rokodelskih pomočnikov in pomočnic, za tako maj hen kraj izvanredno visoko število. Predavanja se vršijo v poslopju narodne šoie dnevno od S. do 18. ure. * Himen. V ponedeljek »ta se poročila i, Logarsiki dolini g. Natek Tone, trgovec v Šoštanju, in gdč. G>iza Simerlova, učite'jica t šoštania. Mlademu paru želimo obilo e reče! Galopne in kasaške dirke priredi Kolo jahačev in vo-začev v zvezi z Jezdnim odsekom Ljubljanskega Sokola dne 18. oktobra na vojaškem vežbališču, Fužine pri Ljubljani. — Začetek ob 14. uri. * Popravek. V našem včerajšnjem uvodniku jxjd naslovom »Bajka o bogastvu Jugo« slavi je: s j ;e tiskarski škrat v petem odstavku privoščil hudo napako, ki moti snii=» sel. Tam stoji; za metalurške izdelke plačujemo tujini poldrag milijon dinarjev več, nego dobimo za vso našo izvoženo rudo?, moralo bi seveda stati »poldrugo milijardo več-. _ Pri tej priliki smo dobili iz kro« gov naših čitatel.jev nekoliko vprašanj, kje bi se dobila knjiga »Siromaštvo Jugoslavije;. Najbolje bo. ako se interesenti obrne« jo naravnost na avtorja; Nar. posl. Seiku^a Zečevič. Beograd Narodna skupščina, klub JNS NOVA ŠTEVILKA »DRUŽINSKEGA TEDNIKA« JE IZŠLA. * Nov grob. V Trzinu je umrl g. Jakob Kmetic, absolvirani jurist, v najlepši dobi 46 let. Pogreb uglednega pokojnika bo jutrj ob pol 10. _ Lep mu spomin, žalu« joči m naše iskreno sožalje' * Visok sneg na bosanskih planinah. Na planinskih vrhovih vrbaSke banovine neprestano sneži in so snežni zameti ponekod že dosegli višino poldrugega metra. Mnoge potj so popolnoma zasute in tudi telefonske napeljave eo ponekod pokvarjene- Za čakor« skimi planinami je v letošnji zgodnji zimi največ snega na planinskih vrhovih Bosne. * Prodajalec časopisov je v nedeljo med vožnjo od Kranja do Medvod v zadnjem vagonu jutrnjega vlaka pozabil svoj dežni plašč. Pošlen najditelj se naproša, da pošlje plašč proti nagradi na na^ov Fran Pli-beršek, Komenskega ulica 1 v Kranj ali pa v upravo »Jutra«. . • . • i seveda! Preprečuje tudi postanek zobnega kamena zobna krema z blagimi žarki radija! * Izšel je II. zvezek slovenjih narodo-siovnih študij, ki jih izdaja Glasbena Matica ljubljanska, odnosno njen Folklorni institut pod vodstvom g. Franceta Marol-ta. II. zveze« ima naslov »Tri obredja« ter popisuje v vseh podrobnostih one narodne običaje, ki smo jih videli na prireditvi belokrajinskega dne v Ljubljani. Vsi članki odnosno narodni običaji obsegajo vse note. ki se pojo pri posameznih obredih, knjiga pa je tudi bogato okrašena in priložena ji je razgledna topografska karta. Cena za knjigo, kj obsega 6 tiskanih pol, je 25 Din. Naroča se pri Glasbeni Matici v Ljubljani. * Bančne, kreditne in denarne pos'e, nas kup in prodaja hranilnih vlog in vredno-f-nih papirjev, ureditev dolgov s hranilnimi knjižicami pri denarnih zavodih, naložba kapitala v gotovini in hranilnih knjižicah na vknjižbe izposlujc najsolidneje: Al. Pln-ninšek. Ljubljana, Beethovnova u'ica 14. I. Telefon 35—10. %ffiwnflh Trajno goreča peč za drva OKUSNA POCENI Ogromen prihranek na kurjavi Proizvod OSJECKE LJEVAONICE ZELJEZA I TVOR-NICE STROJEV A D. D. OSIJEK Samoprodaja za Ljubljano: Fran Golob, za Maribor: Pinter & Lenard. * Prebrisane ciganke. Na vse mogoče načine znajo cigani izvabljati denar, pa ne samo od lahkovernih, ljudi, ampak ukani-jo včasih tudi kakšnega izkušenega trgovca. Tako so n. pr. v Kamniku odkrili dva učinkovita trika, s katerima sta dve ciganki na lahek način prišli do denarja. Pojavili sta se v gositilni ali trgovini in prosili, če jima trgovec dovoli, da izbereta izmed dinarskih ali dvadinarskih novcev najsvetlejše kovance, češ da jih rabita za okraske. In trgovec, ki jima je ustregel, ni opazil, kako znata ciganki spretno s prsti metati novce v rokav. Eden pa je le opazil to spretno igro in prijel ciganko za roko. Cela pest drobiža se je vsula iz rokava. Najprej je ciganka pričela kričati in kazati svojo užaljenost, ko pa ji je trgovec zagrozi! s policijo, je pričela prositi, naj jo izpusti. Torej pozor pred takimi gosti in ne pustite jim izbirati kovancev, ker boste prav gotovo oškodovani za težko prisluženi denar. Pa še na drug način se znajo okoristiti take premetene ciganke. Navadno hodita po dve skupaj po trgovinah in izbirata blago. Medtem ko je trgovec v razgovoru z eno. si druga skrivaj napolnjuje žepe in rokave z blagom. V neki trgovini sta tako ukradli ciganki dva para nogavic, enega sta pa plačali. • Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. • Naraven, svež in vesel je negovan človek. Skrbi za snago od nog do glave ravno tako važna pa mu je tudi nega zob. Kdor ima lepe, čiste zobe. jih lahko pokaže in lahko se smeji. Zanemarjeni zobje pa silijo človeka, da ima usta zaprta. Ni pa važen samo videz zob. Pravilna nega je posebno važna za splošno počutje. Dobri zobje pomenijo zdravje. Negujte zaradi tega zobe redno s pasto Solvolith. Solvolith pasta je edina zobna pasta, ki vsebuje karlo-varsko sol. Solvolith pasta za zobe zrahlja, če jo redno uporabljamo, zobn kamen in prepreči njegove nove tvorbe. • Za masažo DlANA. • Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. Iz Ljubljane u_ Naši fantje«(lijaki odhajajo k vojakom. Kakor vsako jesen, tako ~>o bili tudi letos |K)kIicani dijaki, da gredo odslužit svoj ka-drsiki rok. To je zmerom majhen dogodek v življenju našega študenta, ko gre od knjige in od svojega študija poskusil tudi ma> 'o vojaškega reda. TUti, ki so nekoliko mehki, postanejo t>oli kleni in vztrajni. k;:jti v vojašnicah se morajo odteči marsikateri domači udobnosti, toda slovenski študent ie znan po svoji skromnosti in t-e kmalu vsemu privadi. V torek dopoldne se je zbralo spet večje število dijakov na dvorišču vojnega okrožja. Spremljal je vsakega neizogibni vojaški kovčeg. Jutranja niegia je kmaUi razpršila in tudi kieli obraz: novih rek ruto v so se zjasnili- Zavladal je med njimi običajni študeatovski humor. \e« kateri so se prijavili še za pregled in so bili -začasno oproščeni služenja v voiski. splošno [vi je bila pregledna komisija mnenja, da so zadnje generacije fizično šibkejše od prejšnjih, kar je pripisovati posledicam svelovne vojne. Poi»oldne cb štirih j>a so se na postaji zbrali vsi rekruli s kovčegi, k slovesu ®o prišli njihovi znanci in znanko. Seveda ie bilo mnogo ganljivega ob poslavlianju. Kmalu pa je prišel čas odhoda. Fantje »o se stlačili na vlak, vojaška godba pa jim .je zaigrala vedelo odhodnico. Če bo po sreči, se čez devet mesecev spet zdravi vrnejo domov, če ne že kratko za božične ali velikonočne praznike. Letos ?o odšli v oficirsko šolo diiaki v Bileče, Sarajevo, precej jih je šlo tudi v Goražde. nekateri pa so bili določeni, v inžen.jerSko oficirsko šolo v Mariboru in v intendantsko v Zemu« nu. u_ Promet na križišču Pred pošlo. Na- prošeni emo in objavljamo: Na živahnejših trgih in vogalih v središču Ljubljane se je v povojnih letih promet z izredno naglico razvil in |>o vzoru drugih velikih mest v državi in onstran meja smo tudi pri nas dobili prometne stražnike. Ti uživajo med občinstvom največji ugled in ljudje jih cenijo že iz golega razloga, da je njihov po« sel na tako neposreden način namenjen sami strežbi potujočemu človeku. Prometni. stražnik je na svojem križišču kakor majhna podružnica lujsko-prometnega uras da, kakor majhen živ leksikon, ki ga lahko odprete na poljubni strani, pa vam je znano vse, kako in kaj. Preprosti nerodni kmefki ljudje imajo sicer ž<- z doma nekakšen strali pred uniformirano gosposko, a kadar prihajajo v mesto po nuinili opravkih, »e z največjim zaupanjem obračajo na simpatične mlade gos|>ode v črnih niondurah z rdečimi našitki, ki jim ljubeznivo [»ostre« žejo z vsem, kar mora človek vedeti o banovini, mai/istralu, bolnišnici, voznem redu, pa kdo ve kaj 5e vse. Bred pošto je služba še toliko bolj Spoštljiva, ker se na tem vo» gaiu ob vsakem času /bira dobršen del Ljubljane, saj je križišče pred |>ošto za naše mesto tisto, kar je trg pred občinsko hišo na vasi. Ljudje, ki postavajo po trotoarjih tam okrog, bodisi da koga čakajo, ali kar iz dolgega .časa. so mnogokrat pro= metu v oviro in zmironi iznova mora stražnik posegati vmes. da so prehodi odprli. Te intervencije nikakor niso prijeten poeel, z'asti če upoštevamo listo oglato ležernost Ljubljančanov, a vendar ga vsi stražniki razen enega vrše na prav ljubezniv, dostojanstven način En sam ie med njimi, ki ee kljub nekaj letom službe ne more priva« diti na to. da je ureianje prometa na križišču nekai drugega kakor aretiranje razbojnikov. u— Društvo »Tabor«. Drevi ob 20-30 članski sestanek v kemijski predavalnici realke v Vegovi ulici. Na dnevnem redu so društvene zadeve in zanimivo predavanje. Predaval bo g. dr. Julij Fellacher o Koroški. Prijatelji društva so vljudno vabljeni. Žene zamorejo po večkratni nosečnosti z dnevno uporabo pol kozarca naravne Franz-Josefove grenčice, užite na tešč želodec, doseči lahko izpraznjenje črevesja in urejeno delovanje želodca. — Franz-Josefova voda — je davno pre-skušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod. o*i r«g & w če boste še nekaj časa odlašali z nakupom zimskega plašča se boste prehladili! Zato izberite štof pri „Manufaktura" k. d. trgovina, ki Vas želi Doljše poslreči Mestni trg 17. u— Starešinska organizacija » Preporoda; v kateri so včlanjeni predvojni -in m'ajši Preporodovci, ho odkrila v nedelj« IN. I. m. oh pol 11. na grobu pokojnega tovariša dr. J a n zeta Novaka v Notranjih goricah nagrobnik. Svečanost, ki je namenjena dostojni počastitvi opomina in imena Preporodovca« kladivarja in vzornika, ki je pred dobrima dvema letoma tako nenadno preminul, ni zamišljena v blesteči izvedbi, ker se želijo Preporodovci / intimno poklonitviio manom ne|x>zahnega tovariša oddolžili tudi s|k»iih-nu vseh ostalih Preporodovcev na način, ki bo njihovemu velikemu delu in žrtvam najprimernejši. Zato smatrajo, da je pravilno, če povabijo vse Prejiorodovce, tudi °ne ki v S- O. P. še ni:x> včlanjeni, da se ude« leže odkritja nagrobnika v Notranjih go.i-cah. Železniške zveze eo ugodne. Do|>olda.i-ski vlak odpelje ob 10. i/ Ljubljane ter bo odkritje 'akoj po prihodu vlaka. Prva ugod« na zveza za povratek pa je ob 13 07, v kolikor s« ne bodo udeleženci zadržali v Jan-želoveni rojstnem kraju. Elegantno oblači cenjene dame MODNI ATELJE ANKA PUČNIK Ljubljana — šelenburgova ul. 1 BREZHIBNI lvKO I I IN DELO. u— »L' equlpage« v kinu Matici. Včeraj je bila v Matici premiera enega najlepših in najmočnejših del francoske filmske produkcije, premiera filma equipage*. Predstavlja posadko ene izmed mnogoštevilnih letalskih ekip na francoskem bojišču ter v krasnih slikah predočuje pretresljiv življenjski roman dveh članov te posadke, poročnika Mauryja in Jeana Harbillona. Poročnik Maury je poročen z lepo, mlado ženo. ki sc za časa odsotnosti t Pri pretirani debelosti Formula KRUšEN-soli dokazuje, da vsebuje ona soli iz mineralnih vod onih zdravilnih evropskih kopališč, ki se uporabljajo že skozi mnoge generacije za pretirano debele ljudi za zmanjšanje teže. — Priporočana od zdravnikov. DoUlva se v lekarnah. R. S. br. u— Ljubljanski konservatoristi začnejo danes ob pol 20. uri v Trgovskem domu s plesnimi vajami, nad katerimi je prevzel pokroviteljstvo direktor konservato-rija g. Betetto. Vabimo vse prijatelje, da sc odzovejo našim vabilom. Eeventualne reklamacije vabil na Udruženje konserva-toristov, državni kenservatorij. svojega moža zaljubi v mladega oficirja. Ta oficir pa ni bil nihče drug kakor Jean Harbillon. vojni tovariš njenega moža. Sijajno je podana duševna borba trojice, moža, žene in njenega prijatelja, ki se konča s padcem mladega ženinega prijatelja na fronti. Ni nam mogoče v teh kratkih stavkih popisati lepote tega lepega filmskega dela, moramo pa odkrito priznati, da se prav nič ne čudimo, da je film doživel po vsem svetu navdušeno občudovanje in priznanje. Francoska filmska produkcija Pathe - Natan in režiser Anatol Litvak sta s tem filmom, ki je izdelan jx> romanu Josepha Kessla. ustvarila nepozabno filmsko delo. Ljubljanski publiki dobrega okusa pa priporočamo, da si film ogleda v čim večjem številu. Filmu »L* equipage« bo sledila uspela nemška opereta »Puppenfee«. — V carstvu lutk, film, poln dunajskega humorja z Magdo Schnei-derjevo, Wolfom Rettyjem. Paulom Hor-bigeriem in Adelo Sandrockovo v glavnih vlogah. , Najlepši film francoske produkcije! L' EQUIPAGE Tovariši v življenju in 3mrti. Bi umu K.-VRL MAI prvič v filmu po njegovi knjigi SKOZI PUŠČAVO mmsim PREMIERA! Napeto in misterijozno! CHARLIE CHANOVA TAJNOST - (pAj>xj(A£aM!. o6r 16^19." in-21.1* Juhi u— Vpis v francoske tečaje, ki so se pričeli 1. t. m. na drž. učiteljišču na Resljevi cesti, se vrši istotam šc nadalje, na kar sc opozarjajo oni interesenti, ki žele tečaje obiskovati, pa sc doslej šc niso prijavili. u— Sokolsko društvo Ljubi jana-Šiška priredi jutri v petek lh. t. m ob 20. v svojem domu predavanje: »Davurin Jenko, skladatelj »Naprej zastave Slave«, »Bo/e pravde«, 100-lctnica rojstva. Predaval bo predavatelj Z,KI), pevovodja g. Zorko Prelovec. u_ Večerni trgoski teča j na t hrUtolo« vein učnem zavodu. I>omobranska 15, s-i prične 10. t. m- Pouk v«eh pisarniških poslov, knjigovodstva, korespondence, trgovin-stva, stenografije, strojepisja nemščine itd. šolnina HO Din zvi vso predmete. Pojasnila vpisovanje dnevno tudi zvečer do 7. ur.-, u— Za deckasjnnaka iz Drage je daroval g. univ. prof. dr. Stanko Lapaine .» Din. u— Plesne vaje l*drnž"nia ljubljanskih konservatoristov pio prično d-anes 17). t. in. v Trgovskem domu točno ob |>ol 'JO. \ a-bimo vse prijatelje plesa, da so odzovio našemu vabilu.. Reklamacijo vabil |»ošljVe na ULK drž. konservatorih u— Drevi ob 20. začetniški plesni tečni v Kazini. Novinci — dame in gospodje šc sprejemajo. Dijaki — akademiki imajo popust. Iz Celja Tečaji fiziološke (zdravstvene) telovadbe Za ohranitev in okrepitev zdravja Za izboljšanje telesnih pomanjkljivosti Za pridebitev pogojev za telesno delo Za dame — gospode — otroke Tečaji se vrše vsak toreK, četrte* in soboto od 6. ure zvečer dalje v telovadnici drž. učiteljske šole, Resljeva cesta (vhod pri ženskem učiteljišču). Prijave od četrtka, 14. trn. dalje istotam. e— Sresko učiteljsko društvo JUU v Celju bo imelo svoj redni občni /bor v soboto 17. t. m. ob S. zjutraj n;t mesitni narodni šoli v Celju s sledečim dnevnim redom: 1. situacijsko poročilo; 2. poročila uprave it^ nadzorstva: 3. poročilo o bano-vinski in državni skupščini JL*U: 4. volitev uprave. nadzorstva častnega razsodišča ;n strokovnih referentov; 5. predavanje tov. Ger'anca o predagoški ekskurziji v ČSR; 6. »Učiteljski pokrei« (tov. Haber); 7. dopisi in predlogi. e— Sedež prosvetnega odbora celjske sokolske župe. Zaradi premestitve župnega prosvetarja iz Celja v Brežice se je sedaj v Brežicah konstituiral župni prosvetni odbor. v katerega so vstopili bratje in sestre iz Brežic. Prevzeli so mesta tajnika, poročevalke za dramatiko, statističarke, referenta za lutke, za glasbo in referenta za mladino. Predseduje br. Zdenko Verstov-šek. Bratske edinice naj naslavljajo dopise, ki sc nanašajo na župni prosvetni odbor, na naslov: Snkolska župa Celje, prosvetni odbor. Brežice. e— Stanovalci ob Dečkovi cesti, ob kateri je nastalo v zadnjih letih mnogo novih hiš. prosijo mestno občino, da bi uvedla javno električno razsvetljavo na tej cesti od Grahove gostilne v smeri proti Lavi. Dečkova cesta je precej prometna in je javna razsvetljava j>otrebna zaradi varnosti premeta in pešcev. V prvem jutranjem svitu pa že klopajo in stopajo mnogi grobi podplati po cestah. Pra'1 i Ljubljančan se ponaša s tem. da mesto nima barov in nočnih lokalov, in prav imaš, pristni Ljubljančan, zakaj bari in nočni lokali so plehki prostori ne za zabavo temveč za »poslovni obrat«, ne za veselje, temveč za neslanost. Toda modro premišljeni magistrat, visokorodna policijska direkcija ali kdorkoli pač določa pri nas policijsko uro. mar je zares potrebno, celo iz nedolžne krčme poditi meščane tako brezobzirno v zakonsko posteljo? Sedimo v razigrani družbi v živahnem razgovoru o znanosti umobolnih ali o francoskem vplivu v ilirskih provincah ali o bodočnosti slovenskega jezika, točno ob enajstih se odpro vrata, rdeči našivi se zabli-sče skozi zakajeno ozračje, roka se dvigne k službeni čepici in gTomski klic zadoni: r Policijska ura!« Na poti domov utegneš srečati blaženega fanta, ki nese počez na ramenih snež-nobelo ovčico. dobre volje pripoveduje, da je to njegov dobitek na tomboli. Nato izzveni tudi ta smeh in morda je že tudi prastari duhovni gospod od=el iz kavarne, kjer ždi ve.« popoldan ves večer z belimi šopi las nn starčevski ?lavi nad raznim štivom od »Matina« do »Medicinskega tednika.« Pred dnevnim delom hiti'o delavci in posli urno k jutrnjS maši. Zakaj od vsiljenega dokazovanja protireformacije nadalje je Ljubljana eno izmed najbolj katoliških mest na krščanskem svetu. Kako je Ljubljana žela simpatije Zagreba Skica iz nogometnega eldorada purgerjev Vlažno in megleno nedeljsko jutro. Na glavnem kolodvoru je že zbrana enajsto-rica Ljubljane. Neumorni načelnik g. Dinko Buljevič daje svojim »fantima« poslednje nauke na pot. V toplomeru tiči živo srebro na prvi stopnji nad ničlo, dež neprestano curlja izpod sivega neba. Brzi vlak naglo pobira kilometre po zasavski soteski. Naselja in samotne kmetije se dramijo v zaspan jesenski dan. Neba skoraj ni videti, neprijazne megle se vlačijo po gričevju in zastirajo pogled na vrhove prav do reba pobeljenih pobočij. Za Sevnico se že opazijo žalostne posledice zgodnjega snega. V naglici obrani koruzni štorži vise nedozoreli pod napušči hiš in v kozolcih, iz širokih mlak štrle zeljnate glave in nepožeta ajda. Sadja je še nekaj po drevju, mnogo na tleh. Po Krškem polju je voda razvlekla na vse strani rumene buče, vrbovje in drugo močvirno drevje je vse polomljeno. Jate vran in poljskih š^rjancev se pode po strniščih, družba nedeljskih lovcev sledi psom za plenom čez polje. Sotla je do roba napolnila svoje korito z umazano vodo. Za Savskim Marofom se je Sava na široko razlila čez prod. Zmerom novih hišic in lepo gojeni zele- Zaprešiču, PodsuseJu in da se bližamo hrvatski njadni vrtovi v Vrapču pričajo, prestolnici. Zagreb pred poldnem živahen predmet po ulicah, šoferji imajo svoj dan,, tramvajski kolegi štrajkajo. Vreme še vedno, kakor da smo ga pripeljali seboj. Promenada je kljub temu živahna Elegantne frajlice razkazuj jo luksuzne kožuhe. Vlažen zrak je prepojen s parfemom vseh vrst. Sredi več ko preveč pudra, šminke in rdečila se smehljajo kavalirjem skrivnostno srečne oči. Pred uredništvom »Novosti« debata o popoldanskem žcgobrcu. Kibici so že odločili, da bo tudi topot Hitrečeva četa odpravila državnega prvaka. Več skrbi jim daje še skrivnostni fantom Ljubljane. Pa ili tako ili onako, purgerski kibici so šli na kosilo z razsodkom: 5:2 ili 3:0 za pur-gere! Na sadnem trgu izbire dovolj. Tri lepe hruške so me zamikale in že pooaram debelušno mamko za ceno. Nič ne sliši, živahno gestikulira z rokami in besediči s sosedo o — purgerjih. — Pošto kruške? vprašam. — Tri prema nuli! se odreže izpodreca-na rdečeličnica in že gostoli dalje. Ljudje okrog se smejejo. Pa što to velite? poskusim še enkrat. — Krištuš, jel ne znate! Za plave če biti, za naše. Em su ti naši purgeri! hiti vsa srečna pojasnevati. Na Ilici se sprehajata luksuz in beda. Daleč iz Li e, dalmatinske Zagore in Bosne pritisnejo momci v Zagreb, za kruhom. Slabo oblečeni zaidejo tudi na promenado, glasen memento, da ni vse zlato, kar se tam sveti... — Vreme, Politika, Jutarnji, Novosti, Hrvatska istinaaa. Cel tucat in še več . olporterjev se peha po Ilici za zusluž-kom. Sivobradi, geloglavi starček, prezebajoča mala dekbca, glasni fantiči in dorasli možje-invalidi — izbire, katerega se usmiliš, dovolj. Danes je Hrvat? a istina povsed na vidntim mestu, največ pljuč izpraznijo zanjo. V restavraciji. Pri soseJnji mizi dve dami in moški. Starejša pozibava voziček z miljencem. Moški, najbrž oče, se s cigaro v ustih zadovoljno smehlja. —r Gledaj tetica. joj pogledi. kak ti brca! veli mlajša, pogrinjaječ . zmerom znova malega poredneža, ki sili z nogami izpod odeje. — šta brca. drible, gledaj drible. Ja ti velim, to bu drugi Pcrška! se pošali srečna majka. — Ne bu! Golman bude. slavnijl neg VrdjuKranjcima«. Naenkrat so pa utihnili in sumljivo pogledavali v moj kot, kjer sem hitel pospravljat — kranjsko klobaso. Igrišče Gradjanskega je z izjemo kraj-nih robov četverokota pod vedo. Ljudje počasi polnijo tribuno, vse hitreje se zbira vzhodna stran. Istočno stajanje, kateder purgerskih kibieev steber Gradjans vsote 670 milijonov dinarjev, kolikor je bilo doslej kreditov angažiranih iz enomi-I jardnega kredita za javna dela. ie bil" doslej Sloveniji dovoljenih le za 35 milijonov Din kreditov, kar predstavlja komaj 5.2*/« skupnega zneska, medtem ko znaša delež Slovenije pri skupnem številu prebivalcev nekaj nad 8%, Po davčni moči pa bi morala Slovenija dobiti najmanj 161/n t.-j. trikratni znesek. Nič bol je ni Slovenija doslej odrezala pri razdelitvi kreditov / drfavnega fomia za javna dela. V letošnjem juniju ie bilo iz tega kredita ra/deljenih 105 milijonov Din in je od tega odpadlo na Slovenijo le 6.4 milijona D i, to je le 6.1° o. Sploh nam izkušnje pri centralistično urejenih fondih kažejo, da dobi Slovenija iz teh fondov vedno le majhen del onega, kar sama vplača. Načrt zkona o cestnih, fondih pa gre v rojeni centralizmu celo tako daleč, da zahteva tudi pri razdelitvi kreditov iz bano-vinskih cestnih fondov soglasje gradbenega n finančnega ministra, tako da po tem načrtu banovinski cesitni fondi sploh ne bi imel; samostojnosti. Dohodki iz cestnega prometa naj se porabijo tam, odkjer prihajajo Dohodki tega državnega cestnega fonda so predvideni v višini 245 Din letno in bi se stekali iz 24 vrst davkov, taks. dajatev in drugih dohodkov, ki pa so predvsem take narave, da bi spadali v banovinski eest-n fond in ne v državni fond. Skoro polovica dohodkov, namreč 120 milijonov Din. bi odpadlo na novo važno danščino za nakladanje in razkladanje blaga na železnicah in ladijskih postajah, ki bi znašala 10 Din od vsake tone- Če se postavi princip, da mora oni, ki naklada in razklada vagone in uporablja dovoz ali odvoz javne ces.e. prispevati za vzdrževanje in gradnjo cest tedaj je na dlani, da mora tak dohodek priti v korist le onim cestam, ki se pri tem uporabljajo. Od skupnih že ezniških dohodkov odpade na železniško direkcijo v Ljubljani po podatkih za leto 1935/36 nič manj nego 21% in bo gotovo tudi število v Sloveniji natovorjenih in razkladan.h vagonov doseglo najmanj tudi 21°/e, kar pomeni, da bi Slovenija samo pri tej novi davščini prispevala v fond okrog 25 milijonov Din, dobila pa bi iz fonda po dosedanjih izkušnjah kvečjemu kakih 6°/« skupnega zneska, to je kakih 7 milijonov. Je pa še cela vrsta drugih davščin, ki izvirajo iz prometa v posameznih banovinah in bi morali biti namenjeni le za gradnjo in vzdrževanje cest v dotičm banovini, kajti čim večji je promet, tem večje so potrebe za vzdrževanje cest in za gradnjo novih cest. V tej skupini davščin in dohodkov, ki nikakor in pod nobenim pogojem ne spadajo v državni cestni fond, so zlasti naslednje davš ine in naslednji dohodki (v oklepajih predviden znesek dohodka): 1) taksa od registracije motornih in drugih vozi! (7 milijonov Din). 2) davščina na vozne karte avtobusov na državnih cestah (4.0 milij Din), 3) 75% trošarine na bencin in nafto (30 milj. Din). -I) dohodek od prekomernega izkoriščanja državnih cest (7 milj. Din), 5) dohodki od zemljišč ob cesti (0.1 milij. Din). 6) do-hodki od zemljišč ob novih cestah (0.5 milij. Din). 7) 1% od prodajne vsote posestev ob državni cesti z modernim kolovozom izven naselbin (8.0 milij. Din), 8) dohodki od mostarin na državnih cestah (5 milj. Din), 9) dohodki od odkupnine osebnega dela na cestah (15 milj. Din). Vsi ostali dohodki, ki nc izvirajo neposredno iz posameznih banovin in se ne tlajo razdeliti in ki se morejo stekati le v državni fond, če je ta sploh potreben, pa predstavljajo le manjše zneske. Tu jc predvsem dohodek od carine pri uvozu motornih vozil (u milij. Din), dohodek od carine prj uvozu pnevmatik (10 milj. Din), 75" o carine od uvoza bencina ter 25% carine od uvoza nafte. (1.7 milij. Din). 33% carine od uvoza mazilnega olja (5.3 milj. Din). Že gori navedene podrobnosti iz zakonskega načrta nam pričajo, da je bil načrt sestavljen v sk ajno centralističnem duhu in ga moram« že zaradi tega v celoti odklanjati- Prav tako pa je treba odkloniti marsikatere druge določbe, zlasti tudi glede sestave državnega cestnega sveta, kjer bi imeli veliko večino uradniki ministrstev. medtem ko davkoplačevalci ne bi imeli besede. Obnovitev klirinškega prometa Devalvacija valut v državah zlatega bloka, ki ji je še sledila devalvacija v Italiji in češkoslovaški, je spravila plačilni promet s temi državami docela v nered. Naši izvozniki so pri svojih terjatvah izgubili prav znatne vsote in gre njihovo prizadevanje za tem, da se ta izguba čim bolj zmanjša, že pred dobrim tednom je Narodna banka izdala navodila glede klirbiga s Francijo in švfco, po katerih se protivrednost vseh vplačil, ki so bila izvršena na klirinške račune v Parizu in Curihu do vštetega 26. septembra, izplača našim izvoznikom po starih višjih tečajih, ki so veljali pred devalvacijo. Protivrednost vplačil, ki so bila izvršena od 28. septembra t. 1. dalje pa se izplačuje po novem nižjem tečaju. Izjemno bo skušala Narodna banka ustreči j prošnjam onih izvoznikov, katerih blago je šlo preko jugoslovanske meje do 28. septembra. Tem izvoznikom bo priznala ugodnejši tečaj. Da pa vse to omogoči je Narodna banka v soglasju s finančnim ministrom odredila, da morajo uvozniki, ki 90 uvozili blago iz Francije in Švice pred 28. septembrom plačati polovico svojih obveznosti po prejšnjem tečaju, drugo polovico pa po tečaju na dan vplačila v kliring. Pobrobno je sedaj urejeno tudi glede kliringa s Češkoslovaško. Novi obračunski tečaj znaša 151.838« Din za 100 Kč. Naši uvozniki pa morajo češkoslovaško blago, ki je bilo uvoženo v Jugoslavijo pred 12. oktobrom t. 1., plačati tako, da poravnajo v kliring 50»'» fakturne vrednosti po tečaju 180.14158 Din za 100 Kč, drugih 50% pa po novem paritetnem tečaju 151.3380 Din. Narodna banka je izdala v zvezi z določitvijo obračunskega tečaja navodila za nov klirinški promet z Italijo, ki pravijo, da se mora preko novega kliringa obračunati ves trgovinski promet od 1. oktobra t- 1- dalje. Vplačilo uvoznikov za obveznosti, ki so nastale z uvozom italijanskega blaga po 1- oktobru t. I., se vršijo po tečaju 228.83 Din za 100 lir. Plačevanje dolgovanih zneskov za blago, uvoženo iz Italije pred 1. oktobrom t. 1., pa se bo vršilo na dosedanji način, t. j. z vplačilom 50% v stari kliring po tečaju 355.40 Din za 100 lir, drugih 50% pa z nakupom klirinških nakaznic na borzi. Gospodarske vesti — Nemčija zahteva, da ves u*«»z iz Jugoslavije plača >' kliringu. Kakor znano, je finančno ministrstvo v začetku prejšnjega meseca odredilo- da se smejo gotove vrste blaga, za katere obstoja svetovni trg, iz* važati le proti plačilu v prostih devizah. Tu gre predvsem za pšenico, koruzo, konopljo, baker itd. V zvezi -.7 jugoslovensko nemškimi pogajanji v Dresdenu, kjer zaseda mešana jugoslovensko nemška komi« sija, poročajo sedaj iz Nemčije, da igra pri teh pogajanjih važno vlogo vprašanje te izvozne kontrole. Nemci se protivijo, da bi naša država na ta način važne S|irovine izvzemala iz kdringa. Zla^i is treba enkrat ugotoviti, kako da'eč misli iti Jugoslavija v pogledu te izvozne kontrole, ki ograža klirinški sistem. Nemčija smatra, da so ti ukrepi docela neupravičeni, ker sama pro* daja vsako blago za vplačilo v kliringu-čeprav so v nemških industrijskih izdelkih tudi surovine, ki iih mora Nemčija kupiti v raznih državah za devize, laka praksa mora imeti za posledico, da bo imela Nem-čija v trgovinskem prometu z Jugoslavijo devizni deficit, medtem ko je namen kliringa, da prepreči take deficite. — K gornjemu stališču Nemčije je treba pripomniti, da je naša država izdala te ukrepe pred* vsem zato, da prepreči zlorabe. Znano je. da je prav Nemčija v Jugoslaviji kupovala take surovine za plačilo v kliringu in je zaradi visokega salda ostala znesek da i j ča«a dolžna, medtem ko je uvožene surovine takoi naprej prodala za plačilo v devizah. = Zedinjene države ne bodo ovirale odtoka zlata. Iz NVashingtona poročajo, da je poda! ameriški finančni minister Mor-genthau izjavo, po kateri bodo Zedinjene države prodajale valutnim izravnalnim fondom drugih držav zlato za zamenjavo za dolarje, in sicer po paritetni ceni 35 dolarjev za unčo zlata s pribitkrm 0.25% za stroške. Zedinjene države nočejo ovi-raiti povratka zlata v države, kt so devalvirale valuto. Temu ukrepu Zcdinjenih držav pripisujejo velik pcmen, ker predstavljajo nov sistem z izvajanjem zlate valute. Medtem ko je prej vsakdo lahko zamenjal bankovce za zlafo. bodo imeli v bodoče to možnost valutni izravnalni fondi. S tem naj se izključijo mednarodne špekulacije z zlaitom. Borze 14. oktobra. Na ljubljanski borzi so bili danes večali manj povišani oficielni tečaji razen devize Curih, ki je ostala nespremenjena, in devize London, ki je nekoliko popustila. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.65. angleški funti pa so ponovno popustili na 247 blago. V zagrebškem privaitnem kliringu je bil promet v angle- ških funtih po 246.66 in avstrijskih Šilingih po 8.53. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 14.00 (za konec novembra 13.60), v Zagrebu 13.95 (za konec novembra 13-61) in v Beogradu 13-9427. Klirinške nakaznice v lirah so se v Zagrebu nudile po 3.20. Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda v začetku prometa nadalje nekoliko popustila in je bila zaključena po 365, pozneje se je popravila in je bil promet po 372. ob zaključku borznega prometa pa se je nudil denar po 368 (v Beogradu je bil premet po 368.50 do 370). Nadalje so bili zaključki v 7«/. Blairovem posojilu po 76 in 77 (v Beogradu po 76). v delnicah Trboveljske po 182 in v delnicah Gutma-na po 60. Devtae Ljubljana. Amsterdam 2307.66 — 2322.26, Berlin 1738.02 — 1751.90. Bruselj 728.95 — 734.01, Curih 996.45 — 1003-52, London 216 34 _ 218.39. Newyork 4301.01 — 4337.32, Pariz 202.16 — 2d agrarno reformo, in je bila tedaj kupnina dogovorjena v določeni količini kmetijskih proizvodov, mora kupnino plačati po pogodbi; dobi pa olajšave glede dospelih a ne plačanih obrokov, ki jih mora sedaj plačati v treh enakih letnih obrokih, in sicer prvi in drugi obrok do 15. novembra 1936, tretji obrok pa do 15. novembra 1937. Ce je bila za tak zemljišče dogovorjena kupnina v denarju, sme kupec, če je kmet po tej uredbi in se odpove že plačanemu delu kupnine, prodajalcu kupljeno zemljo vrniti in tako izpolniti svoje obveznosti proti prodajalcu, če je kupec plačal za račun kupnine manj kakor bi znašala kupnina za čas. ko je zemljo užival, mora plačati prodajalcu razliko do skupnega zneska zakupnine. Prav tako sme tudi prodajalec, če je kmet po tej uredbi, zahtevati, da se mu vrne zemlja, ako je bil tudi kupec kmet. V tem primeru je prodajalec upravičen zahtevati od kupca zakupnino za uživanje zemlje; če pa je iz naslova odplačila prejel več, kakor bi znašala zakupnina mora razliko kupcu vrniti. (Konec sledi) OBRTNA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE p.P. ZANAfSKA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE a. p. Delnlika gavnlca Din 75.000 000'— Udeleioa države Din 30.ooo.ooo-— podružnica v ljubljani GA3EV* ULICA 6 Račun pri Poštni hranilnici št. 14003 — Telefon 20-30 sprejema na obrestovanje »$• M (as razpoložljive vloge na tekoče račune po 3na vložne knjižice po 4'/, na leto: ««zane vloge na tekoče račune in na vložne knjižice na3mesečno odpoved po 4 7s°/®in na 6 me-ečno odpovep po 5 "/,-Obresti se pripišejo glavnici 30 i unija in 31. decembra. Stare In nove »lo«e Su vlagateljem na razpolago brez vsakih omejitev. Za nalaganje denarja zahtevajte poštne položnice. To ]e ostalo od univerze v Oviedu Pogled na dvorišče, kjer je vse v neredu. Na svojem mestu je ostal edino spomenik Snaga ln živila Gnoj iz odpadkov - Nevarni bacilonosci Znano ie, da vsebujejo rastline in rastlinski deli, ki »o v neposrednem stiku s poljsko ali vrtno zemljo, pogostoma jajčeca črevesnih črvov, ki pridejo v tla z gnojem iz živalskih odpadkov. Čeprav ti črvi po večini ne pomenijo direktne nevarnosti za življenje ju jih zdravniška veda brez večjih težav spravi iz telesa, vendar povzročijo ilahko težke bolezenske motnje. Novejša opazovanja nas tudi uče, da morejo rastline, ki jih gnojimo z odpadki, po* vzročiti težka kužna obolenia, kakor kolero, legar in grižo. Osebe, ki So prebile legar, imajo v sebi 11. pr. še mnogo klic te bolezni in jih izločujejo še dolgo časa. Takšni »ba-eilonosck tem nevarnejši, ker se Svojega stania ne zavedajo in ne pazijo vedno na potrebno snago. Klice legarja in drugih kužnih bolezni ter jajčeca črevesnih črvov >zauživamo« po* gostoma z živili, posebno pa, če so ta v surovem stanju in ne dovolj očiščena. Posebno pažnjo zahteva salata in jagode. Priporočljivo je, da ta živila temeljito operemo in vložimo jx>tem v solno ali sladkorno vodo, Štedljivi kralj Londonski listi poročajo, da se je kralj Edvard VIII. odločil za čtednjo v vsakem pogledu. Tako je za vožnjo v Balmoral uporabil navaden brzi vlak in se odpovedal dvornemu vlaku. Ta vlak stane namreč 13 šilingov in 1 pence za miljo, kar pomeni strošek kakšnih 37o funtov za eno potovanje v Balmoral. Salonski voz, ki ga je najel kralj, pa velja samo 50 funtov, kar pomeni za vožnjo tja in sem prihranek 540 funtov šterlingov. Novovrstno letalo V Rimu so napraviil te dni uspešne poskuse z novim dvokrovnikom, katerega zgornja krila oscilirajo okrog podolžne osi letala. To letalo si je izmislil in zgradil inž. Jona. Po njegovih navedbah omogoča posebno lahko in varno krmarjenje tudi ponoči in v megli, pa izključuje s svojim načinom vožnje nekatere pogoste nesreče. Avtomatično uravnava smerne motnje, ki jih povzročajo vetrovni sunki in drugi ozračni vzroki. Penižkova zapuščina Kakor poročajo iz Prage, je vdova po znanem češkem časnikarju in uredniku »Narodnih listov« Jožefu Penižku njegovo literarno zapuščino oddala literarnemu arhivu narodnega muzeja. Ta zapuščina obsega 12.000 kosov, večinoma Penižkovo korespondenco s politiki in publicisti. Na željo darovalke ostane vse to še pet let zapečateno. Katastrofa s 37 mrtveci Petdeset kilometrov od Bogote v Kulum-biji se je iztiril vojaški vlak. Izpod razbitin so izvlekli 37 mrtvih in okrog 50 ranjenih vojakov. Vlak je vozil proti vasi Que-bra la Negra, kjer so bili razbojniki ubili več prebivalcev. Na visoki točki proge sta se odtrgala dva vagona in zdrknila z rastočo brzino po strmini nazaj ter skočila iz tira. Kakor vse kaže, gre za sabotažno dejanje. da se morebitna jajčeca črvov nabuhnejo in počijo, vsekako pa je jfOtrebna lažja meha« nična odstranitev vsega, kar se jih drži. Dobro je tudi vedeti, da obstoji nevarnost onesnaženja tudi pri sadju, ki ni v neposrednem dotiku z zenilio. Dobro oSnaženje. o'upljenje in prekuhanje nas očuvajo mar-silkakšne bolezni. Po I900 letih nas spet obišče Peta, po slovitem astronomu Peletieru odkrita repatica, 6e ta mesec tako približa zemlji, da bo v goratih predelih dobro vidna. Nje rep se bo po vsej priliki tudi dotaknil zemlje. Ta repatica se je mudila po računih učenjakov nekako ob Neronovem ča« su zadnjič v bližini sonca. Umljivo je, da se astronomi dobro pripravljajo na njeno opazovanje. Ras Nasifau umira Iz Ženeve poročajo, da negušev najzve-stejši prijatelj in sodelavec, ras Nasibu, ki je poveljeval južni abesinski armadi, umira. V Ženevi ie bil, kakor znano, spomladi z negušem in je vodil abesinsko delegacijo. Boluje za tuberkulozo. Njegovo stanje ee ie zaradi razburjenj zadnjih niesecev tako poslabšalo, da so ga morali prepeljati v Da« vos. Zdravniki v Davosu pa mu ne vedo več pomoči. Trajekt Dover-Calais V ponedeljek so začeli obratovati med Dovrom in Calaisom novi železniški brodi. Otvoritev prometa je izvršil francoski poslanik v Londonu Corbin. S tem so ustvarili prvo direktno železniško zvezo med Londonom in Parizom, ne da bi bilo treba potnikom ostavljati spalne vozove. Na progi bodo vozile tri ladje, vsaka izmed njih bo lahko nosila 12 spalnih voz in poleg tega še 25 avtomobilov. IVERI Boksači postanejo prej znameniti nego modroslovci, ki se bore za najgloblje dušne probleme. Ljudje, ki doživljajo romane, jih ne znajo napisati, in tisti, ki jih pišejo, jih običajno ne doživljajo. Zadnje dejanje islandske drame žrtve Charcotove odprave so pokopali v Parizu Kakor smo že poročali, ie francoska ladja riot, osebni prijatelj pokojnega Charcota. ? Aude« v Rejkjaviku sprejela na krov te« i ske mornarice krste pred cerkev, kjer so bi-lesne ostanke dr. Charcota in tovarišev, ki i le razpostavljene čete francoske garnizije- so tragično preminuli na povratku z ekspe-dicije iz polarnih krajev ter utonili blizu islandske obale. Ladja je pripeljala krste v Francijo, kjer so položili junake islandske drame k večnemu počitku. Pogreb je bil zelo svečan. Krste s teles« nimi ostanki pokojnikov so najprej postavili na mrtvaški oder v katedrali Notre Dame, kjer se je od njih poslovila številna množica. Krsta voditelja ekspedicije dr. Charcota je bila v sredi med žrtvami. Pri pogrebu so Se zbrali v cerkvi svojci pokojnikov, nadalje prezident države Lebrun, kardinal Ver« dier. člani francoske vlade in mnogi drugi odličniki. Danska vlada je poslala k pogrebu posebno zastopstvo. Žalne obrede je opravil monsignor Me-Po ceremoniji so odnesli zastopniki franco« Vojaštvo je izkazalo p-okojnikom zadnjo ča®t. Poslovilni govor je imel državni podtajnik za znanstvena raziskovanja, prof- Pe-rin. V pretresljivih besedah je {»udarjal zasluge pokojnega po!arnega raziskovalca in njegovih tovarišev za francosko znanost in ves kulturni svet. Tople besede je izpre« voril tudi o dr. Chareotu kot človeku. Potem so krenili žalni sprevodi na več. strani, kajti žrtve polarne drame s^ pokopali na raznih pokojna! išči h. Dr. Charcota so polo« žili k zadnjemu počitku na montmartreškem jx>kopališču. Preden so mrtvece dvignili na mrtvaški voz, ®o vsakega pozvali po imenu. Po vsakem takšnem klicu je odgovoril mornariški podčastnik- >Umrl za Francijo?. Za tiste, ki jih niso našli pa se je glasil odgovor; »Utonil v morjui! Krste s telesnimi ostanki Charcotove odprave v salonu ladje »Aude«, ki je prepeljala žrtve polarne drame iz Rejkjavika v domovino Escorlal pri Madridu Čete generala Franca in Mole se z vsakim dnevom bolj približujejo španski prestolnici, zato se z zanimanjem sprašuje svet, kakšna bo usoda slovitega Eseoriala Tajfun na Luzonu Največji filipinski otok opustošen in razdejan Kakor smo poročali med brzojavnimi vestmi, je obiskal največji filipinski otok Luzon strašen tajfun, ki je trajal tri dni. Vrtinčasti vihar, ki ga domačini imenujejo baquio, so spremljali nezaslišani nalivi, divji morski valovi, poplave in celo potresni sunki. Po dosedanjih vesteh so našli kakšnih sto trupel, toda število smrtnih žrtev bo še večje, ker pogrešajo na stotine ljudi. Tajfun se je začel z nedolžno nevihto brez običajnih prvih znakov. Potem je začelo liti kakor o vesoljnem potopu, reke so v kratkem času prestopile bregove in začele svoje razdiralno delo. Obenem se je dvignil na morju mogočen val in se zrušil nad obalnimi predeli, še hujše je bilo menda na ravnini v notranjosti dežele, kjer so velikanske mase vode dobesedno izpra-le zemljo do gole skale. Hiše, gozdovi palm in pred vsem velikanske riževe plantaže so izginile, velike črede živine, ki so bile ponos province Pam-banga, so večinoma uničene. Vse zveze Tirolski Landru obsojen na smrt Sodišče v Inn6f>ruaku ie obsodilo morilca žensk Marika, o katerem smo nedavno pisali v našein listu, na smrt na vešaHli. Marik se je zagovarjal zelo samozavestno in predrzno, med razpravo se je cinično posmehoval in je bil agresiven do zadnjega. Državni tožilec ga je spričo njegovih dejanj žigosal za asocialnega $oveka, ki se je igral samo s svojimi nagoni in se ni nikdar ustavil pred častjo in dostojanstvom žen Ske. Na ta način mu je uspevalo, da 6e je približal zaupljivim ženskam z največjo brutalnostjo. Marik je priznal umoil dveh žrtev. Sodišče ga je zaradi tega obsodilo na 6mrt na vesalih. Marik ie obsodbo popolnoma hladnokrvno sprejel. 60 cigaret na dan V Zedinjenih državah je umrla v starosti 11 let ga. šarlota Demoličre-Dampierre. Bila je znana osebnost. Postala je zdravnica že v času, ko je bilo to za žensko še zelo nenavadno. Bila je Rusinja, pa se je preselila na Francosko in se v drugem zakonu poročila s Francozom Demoličrom, s katerim je imela 11 otrok. Po njegovi smrti se je poročila v tretjič, in sicer z nekim Američanom, s katerim se je preselila v Zedinjene države. Kot zdravnica je zelo slovela, prav tako po svojih znanstvenih delih. Do zadnjega je bila čila in je pokadila po 60 cigaret na dan. JESENSKO IN ZIMSKO BLAGO ZA OBLEKE, POVRŠNIKE, PLAŠČE, SUKNJE itd. V BOGATI IZBIRI NUDI DRAGO S C H W A B Ljubljana, Aleksandrova 7* VELIKA ZALOGA KONFEKCIJE ZA GOSPODE IN DEČKE. Novi poskusi ZH lečenje raka Prof. M. Nevjadomski, ravnatelj eksperimentalne znanstvene klinike in laboratorija za onkologijo v Moskvi, je nedavno presenetil znanstveni svet z novimi uspešnimi poskusi za zdravljenje raka. Profesor Nevjadomski je nazora, da je rak parasitarna bolezen in da jo povzročajo virusi. Kakor na vsem svetu, tako tudi v Rusiji nasprotujejo zdravniki, osobito kirurgi, temu nazoru, smatrajoč raka za de generacijo stanic. Naj imajo prav že ti ali oni, gotovo ne bo brez zanimivosti najnovejše poročilo prof. Nevjadomskega o uspehu njegovih poskusov. Že stoletja išče ljudski um zaman pomoči j proti raku. Morda smo zdaj prvič zelo blizu nadi- da se nam bo pcstečilo najti sredstvo proti tej grozni bclezni. Morebiti bo zdravniška veda našla orožje proti nji v 11 tatarskem petroleju Laboratorij, ki ga vodim. dela poskuse že pet let brez prestan-ka. da bi našel izvor raka. Zdaj skušamo lečiti bolezen z naftalnnskim petrolejem na živalih, ki smo jim umetno vcepili raka. V 90 primerih od 100 -1110 take živali popolnoma izlečili. Z vsemi ostalimi metodami. ki £mo jih preskušali prej n. pr. zdravljenje s svinčenimi solmi, smo dosegli v najb.iljšem primeru samo 25°/« ozdravljenj. Prišli smo do zaključka, da so zdravilna snov v nnftalanskem petroleju ogljikovi ki jo imamo o običajnem petroleju ne velja, za naftalanski petrolej. Slednji ne gori. Ne vsebuje niti gazolina. niti pnrafina in zelo malo. kakih l7°/o kerosina. Tega petroleja dosiej niso uporabljali za tehnične svrhe. Naftalanski petrolej vsebuje mnogo katrana. asfalta petrolejevih kislin in razmeroma mnogo žvepla in dušika. Razen toga so v njem sledovi aromatičnih ogljikovih hidratov. I11 ravno ti ogljikovi hidrati, izhajajoči od perhidroantracena. so njegova najdragocenejša sestavina. V njih je namreč zdravilna snov Od kod jo imajo, je težko reči. Morda je tu nekoliko geoloških in bioloških činiteljev, ki so se združili, da so jo ustvarili. Naftalanski petrolej se pridobiva naKav- hidrati, Pripomniti je treba, da predstava, kazoi nedaleč od mesta Baku. Po igri prirode se je znašla ta dragocena snov na zelo odljudnem kraju: v pustinji, pokriti s suho travo. Nekoč je tvoril tu iz zemlje pronicajoči petrolej luže in jezerca. Vanje so se hodili kopat domačini, da bi ozdraveli od svojih bolezni. Očividno so poznali zdravilno lastnost na fta lanskega petroleja še iz pradavnih časov. Naj bo že, kakor hoče, okoli leta I775. so ga začeli uporabljati tudi zdravniki za lečenje. Šele 100 let kasneje je na tem mestu ustanovil nemški inženir .Tiiger majhno tvornico za izdelovanje »naftovib zdravil«. Izvažal jih je v Draždane, od koder so jih prodajali po celem svetu. Med rusko-japonsko vojno so jih našli celo v telečnjakih japonskih vojakov. Vsak japonski vojak je imel škat-Ijico J&gerjevih zdravil, ker so smatrali, da je tc najboljše sredstvo proti ognojenju ran in zlasti proti tetanu. Naftalan. kjer se pridobiva ta petrolej, je zdaj izpremenjen v zdravilišče, kjer se zdravi revmatizem, ishias. kožne in ženske bolezni itd. Že iz tega se da zaključiti, da deluje naftalanski petrolej proti parazitom, povzročujočim kožne bolezni. Jaz sem prepričan pristaš teorije, da raka povzročajo parnsiti in sicer virusi, drobni mikrobi, ki gredo skozi vsak filter in ki pod mikroskopom niso vidni. Zato mi je seveda prišlo na misel, da bi naftalanski petrolej, ki deluje silno na mnoge bolezni povzročujoče mikrobe, morda lahko pomagal tudi v boju proti rakovemu virusu. Lotili smo sc dela. Pet let smo preizkušali in preizkusili 40 različnih destilačnih frakcij, dokler nismo odkrili eno, ki se najbolj približuje zaželienemu smotru: izleči namreč 90"/o rakastih tvorb na živalih v laboratoriju. Dolgo je trajalo, preden smo našli način, kako dovajati posamezne preizkušene frakcije v kri. Naposled se nam je posrečilo, da smo jo zajeli v fino emulzijo, ki jo vbrizgavamo v kri. Sedanjega rezultata devetdesetih odstotkov še ne smatramo za dokončnega. Toliko pa je gotovo, da je naftalanski petrolej zdravilen zaradi svoje kemične sestave. Razen raka. proti kateremu smo doslej delovali le na živalih in v laboratoriju, smo ugotovili že na ljudeh, da zatira vnetje in jiospešujo celjenje pri ranah in poškodbah. Kar je posebno važno, je to, da smo dokazali nad vsak dvom, da ljudskemu organizmu prav nič ne škoduje. Ta njegova zelo važna lastnost nam je dala poguma, da smo šli korak dalje na poti proučevanja raka. Prenesli smo poizkuse z živali na človeka. Ko to pišem, smo začeli zdraviti nekoliko ducatov bolnikov. Nimam še pravice. da bi govoril o uspehu, dasi je že zdaj jasno, d? so nekateri subjektivni znaki že zatrti. Upam. da bom do začetka prihodnjega leta lahko določno odgovoril na vprašanje, da li je veda našla način za ozdravljenje raka. ali pa smo našli samo važno specifično snov, ki olajšuje bolezenske simptome te pogubno bolezni« med glavnim mestom Manilo, ki ga je le malo prizadelo in ozemljem katastrofe so pretrgane, železniške proge so razdrte na stotine kilometrov. Tajfun je šel Ie malo kilometrov mimo Manile, ki je sicer malo poškodovana, a odrezana od sveta, tako da vzdržuje zvezo ž njim le s pomočjo brezžičnih valov. Ta katastrofa je imela za posledico še to, da je postala otvoritev nove transpaci-fiške letalske zveze San Francisco-Mani-la dvomljiva. Ogromni potniški hidroplari »China Clipper«, ki naj bi otvoril to zvezo, je dospel iz San Francisca le do otoka Wa-kea, tam se je moral ustaviti, ker je dobi« bival iz Manile svarilne brezžične znake. Ker je ozračje še vedno razdivjano, ne mo« re leteti naprej. Ker je tajfun uničil vso žetev, se je bati, da bo nastala na otoku lakota. Kakšno škodo je silni požar povzročil plovbi, še ni dognano. Sedemdesetletnik Ramsay M a c d o n a I d, bivši predsednik angleškega ministrskega svet&, sedaj lord-predsednik tajnega sveta, je 12. t. m«.; obhajal 70 letnico rojstva ANEKDOTA Prj Beronu, izdajatelju J Pariške revije«, je bila zbrana nekega večera večja družba pisateljev, med njimi Dumas, Balzac. Me-rimee, Roqueplan- Med večerjo je sluga prijavil igralko Rachel. Beron je bil nanjo hud in je dejal 6lugi; »Reci, da me ni doma. V mojo hišo bodo smeli odslej samo spodobni ljudje.« Roqueplan. ki je Rachelo-vo zelo cenil, je na te besede odmaknil svoj stol. odložil servieto in dejal; »To bi nam morali pa prej povedati, da je to za nas vse poslovilna večerja«. Splošni smeh je Berona razorožil, sprejel je veliko igralko in se znjo pobotal. VSAK DAN ENA i »O, kako sem vesela, da si prišla! Dovoli samo trenutek, da odklopim radio, ki pravkar oddaja najnovejša poročila.« (»Sondaganisse SArlr«J Knltarni pregled Praske kritike o Langerjevi vojni drami »Konjeniška patrola" (K današnji premieri in Kreftovi režiji v ljubljanski drami) »Dejanje Langerjeve drame je v celoti preprosto: .šest ljudi gleda smrti v oči, se bori s trahom in upom, in umre drug za dru-jrim junaške smrti. Koliko lepe in tople človečnosti je znal položiti Langer v moško tovarištvo, ki veže teta šest fantov in ostane neomajno do groba! Kako junaške se te dojmi njihova borba z grozo, ki si jo prikrivajo, kako ginljivi so dokazi medse-bojne ljubeznivosti, in nerodne nežnosti, ki jim pomaga preko najtežjih ur v življenju! Koliko preprostega in čistega čustva še živi v teh utrjenih vojakih, da morejo družiti v sebi dve navidezno nasprotujoči si čustvi: junaštvo in humanosti Pri Langer ju je vse prežeto z intimno človečnostjo. Nima navade, da bi idealiziral svoje »brate«, nasprotno, z ljubeznijo riše natančno vse njihove človeške poteze, kot da bi jih hotel ohraniti, preden pritisne smrt pečat enakosti na vse. 17. vsega, kar jc nanesla vojna vanje, zna izluščiti jedro ki je ostalo nedotaknjeno, irr pokazati, 'la ne umre na odru samo šest vojakov, temveč šest- ljudi, od katerih pomeni vsak zase samosvoj svet čustev in jt- -Ii. To niso rojeni junaki, toda postanejo to, iz lastne volje in iz čuta za dolžnosti ter moško čast...« » ... Drama predstavlja radi svoje preprostosti veličastno epopejo požrtvovalnega tovarištva in bratstva čeških legionarjev na njihovem umiku iz Sibirije. Langerje-vo delo presega po svoji pesniški koncepciji in izdelani kompoziciji ne samo avtorjeva dosedanja dela, temveč ga smemo upravičeno prištevati med najizrazitejša dela nove dramatike. Tragični momenti se menjavajo s prizori, polnimi neposredne, hu-morno-prisrčne človečnosti. Dejanje drame je najbrže resničen, toda tipično dramatičen dogodek iz vojne ...« »... Izkušeni poznavalec odrske učinkovitosti se druži s pesnikom, ki mu ni samo do odrskih efektov ali dokumentarne retrospektive, temveč do globljega smisla dogodkov, do njihovne izven časovne, torej aktualne perspektive. Ni vsakemu avtorju dana sreča, da bi ustvaril življenju delo, v katerem bi dal izraza vsemu, kar mu polni srce, na tako preprost, jasen, zgoščen in dovršen način ...« Tako pišejo o Langerjevi drami »Prager Presse«, »Pravo Lidu« in * Narodni listv«. daji pri članih sckcije, na dan prireditve pa pri blagajnah. Cene so propagandno nizke. ŠPORT BSK v Ljubljani V nedeljo bo na igrišču Primorja zaigral večletni in tudi sedanji državni prvak v nogometu. Prihodnjo nedeljo bo gostoval v Ljubljani državni nogometni prvak. Naša enaj-storica bo imela v gosteh moštvo, ki na vseh igriščih, doma in na tujem, žanje mnogo odušcvljenega priznanja lepe nogometne igre. V letošnjem državnem prvenstvu jc imel F>.SK po visoki zmagi nad Ooncordio v Zagrebu manj sreče proti lokalnemu riva-Ju Jugoslaviji in Hašku, katerima je moral pustiti obe točki. Prav zaradi tega postaja srečanje BSK z Ljubljano tem zanimivejše. Saj je nedavno naša enajstorica prepričevalno odpravila -Jugoslavijo in proti Gradjan.skemu, ki je nedeljo prej porazil I laška s 4 : 0, odnesla iz Zagreba dragoceno piko. Moštvo BSK ima razlogov dovolj, da se bo v Ljubljani na vso moč potrudilo za zmago. Ligino kolo sc okreče in ec državni prvak riskira še nekaj točk — zbogom prvenstvo. In ker bo Ljubljana, doslej še nepremagana, hotela istotako potrditi svoj dober sloves, bo silno zanimivo srečanje privabilo na igrišče Primorja tisoče športnikov iz Ljubljane in z dežele. Nedelja, 18. t. m. bo praznični višek našega nogometa! Lahkoatletski dan SK Ilirije !ki ie bil preteklo nedeljo preložen zaradi skrajno neugodnega vremena, bo v nedelja, IS. t. m. in bo obsegal vse za prvič nameravane prireditve. Dopoldne ob pol 11. bo na telovadišču ljubljanskega Sokola v Tivoliju, lahkoatletski dvoboj SK Ilirije in SK Maratona iz Zagreba, ki pride v Ljubljano s svojo kompletno ekipo, v .kateri nastopijo mnogi znani prvaki in "tudi državni reprezentanti. Inž. Branko Kallav, ki sc jc te dni vrnil od vojakov, nastopi poleg Fcrcnščaka, Doršiča in vseh ostalih odličnih atletov, ki bodo Uirija- nom gotovo trd oreh. Domačini bodo seveda tudi postavili na start vse svoje preizkušene pa tudi mlajše moči tako, da bodo številni prijatelji kluba in lahke atletike lahko prišli na svoj račun četudi je, kakor se zdi, o zadnja prireditev v letošnji sezoni. — Popoldne bo s pričetkom ob 15. tudi na telovadišču ljubljanskega Sokola nastop juniorjev — lahkoatletov, kjer bodo razen juniorjev prireditelja nastopili še naraščajniki vseh ljubljanskih klubov, ki so se vabilu Ilirije odzvali že zadnjič. Sodelujejo* klubi Primorje, Planina in Korotan in se tako tudi popoldne obeta prava revija našega lahkoatletskega naraščaja. Za zadnjo nedeljo kupljene vstopnice ostanejo v veljavi, dobijo pa ,se še nadalje v predpro- V nekai vrstah 0 udeležbi Jugoslavije v tekmah za sred-nje-evropski pokal prihodnjega leta se je šušljalo že precej dolgo, zdaj pa sc zdi. da je stvar skoro dozorela. Po zadnjih vesteh so sedaj tudi Italijani zavzeli stališče glede bodočega sodelovanja v tej veliki konkurenci leta 1937. Italija bo predlagala, naj v bodoče igrajo za srednjeevropski pokal po tri moštva iz Avstrije, Češkoslovaške in Madžarske, dve moštvi iz Švice ter po eno iz Jugoslavije in Rum t.ni je. Ker sta Avstrija in Madžarska sporazumni s tem načrtom in se mu bo gotovo pridružila tudi Češkoslovaške, se lahko smatra, da bo Švica propadla s svojim predlogom za eliminiranje Jugoslavije in Rumunije iz tecra tekmovanja. Dokončno se bo o tej reformi razpravljalo 31. t. m. v Pragi. V novi uprav! JLAS. ki jp bila po tolikem hrupu izvoljena preteklo nedeljo, se je že začelo podirati. V teku zadnjih dni so poda'i ostavke že 4 odborniki, med njimi tudi drugi podpredsednik dr. Manojlovič. Vse jim bo sledilo še nekaj drugih. Po vsem tem bo imela nova opozicija na ponovni izredni skupščini precej lahko delo. Nedeljsko tekmo med BSK in Ljubljano bo sodil g. Kap iz Sarajeva. I. kongres zimsko športnih delavcev Jugoslavije. Pokroviteljstvo nad kongresom jc prevzel minister za telesno vzgojo naroda dr Josip Rogič. Kongresni odbor JZSS objavlja obenem, da ie prometno ministrstvo odobrilo polovično vožnjo na železnici ob priliki kongresa. Udciežcnci kongresa naj kupijo na odhodni postaji celo vozno karto in železniško legitimacijo obr. K. 13; cela vozovnica velja za brezplačni povratek s potrdilom JZSS na železniški legitimaciji, da so se udeležili kongresa. Popust velja od 22. do 28 oktobra t. 1. za vse vlake razen ekspresnih. JZSS — Zbor smuških učiteljev Redna seja in sestanek članstva drevi ob 20.30 v savezni pisarni. Radi važnosti naj se gg. odborniki udeležijo polnoštevilno in točno. — Tajnik. Smučarski klub Ljubljana priredi za odrasle smučarje, dame in gospode, brezplačen gimnastičen tečaj kot kondicijski trening za zimo. Udeležba brezplačna za vsakega smučarja ne glede na pripadnost kluba. Gimnastika bo vsak petek v telovadnici klasične gimnazije v Tomanovi ulici ob 19.15 do 20. Pričetek 16. t. m. — Klub opozarja ponovno vse svoje tekmovalce, da bo kondicijski trening zanje vsak ponedeljek in četrtek od 18.45 dalje v telovadnici klasične gimrazijc. Kdor se ne udeležuje gimnastike, ne bo imel dostopa v tečaje. SK Ljubljana. Danes od 15.30 dalje obvezen trening prve skupine. Igramo na dva gola. SK Ilirija (bazenska sekcija). Danes bo od 17. dalje trening na igrišču. Igralke morajo biti v garderobi najkasneje ob 16.45. Po treningu razgovor o zimskem treningu in določitev ur zanje. Za vse, ki so do 18. zadržane, bo v posebni sobi kavarne Evropa ob 18.30 sestanek. 2SK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 19.30 seja poslov, odbora nog. sekcije v klubskem lokalu. SK Slovan (nogometna sekcija). Drevi ob 20. važen sestanek I. moštva in juniorjev pri Kruišiču. — Načelnik. SK Jadran — Če bo lepo, trening vseh igralcev od 15. dalje. IIIIIIMffPlttllfIMIHtllllfllltllMIMtlffllllflt!IIIIM1tUllllf1IMI!IIIMMI1MIUII!J£ j V globoki žalosti sporočamo, da nas je naša dobra in ljubljena soproga, mati, sestra, babica in tašča, gospa Ajg •• /i vo v •Marija Jbavrenctc, ro}. Obreza v torek 13. t. m., v 75. letu starosti, za vedno zapustila. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, 15. t. m. ob 5* uri pop. izpred pokopališke cerkve pri Sv. Križu. Ljubljana — Postojna, 14. oktobra 1936. JOSIP LAVRENČIČ, soprog; Mtca Pehani, hči; Zofija šerko, rojena Obreza, sestra; Tanja, Nada, Borut žerjav, Marko, Ljerka, Andrej, Metka* Alenčica Lavrenčič, Peter žiža in Breda Pehani, vnuki; univ. prof. ing. Igo Pehani, zet; Mary in Anny Lavrenčič, snahi ter ostalo sorodstvo. | ^ota, 17- Pohujšanje v dolini Sen'flotjonski. A. Rečem Vam: TA HRANA ZA KOŽO I BIOCELOMJEČUDOVtmP To dotcazuft da se koža da hraniti Moj zdravnik mi je dejal, da se Biocel, vsebovan v tej posebni hrani za kozo, pridobiva iz skrbno izbranih mladih živali. Globoko prodre v kožo in dovaja ji hrano, ki je potrebna, da postane čvrsta, sveža in mlada. Biocel je iznašel nek: glasoviti profesor dunajskega vseučilišča. Zdaj je Biocel kombiniran z rožnato kremo Tokalon baš v pravem razmerju, da lahko redi kožno tkivo. Uporabljajte to kremo zvečer, zjutraj pa uporabljajte belo kremo Tokalon. V 3 dneh Vam bo pokazala pot, da se rešite napak svoje polti in ohlapnih mišic lica. Pri poizkusih, ki jih je dr. Stejskal napravil na kliniki dunajskega vseučilišča pri ženah od 55 do 72 let, so gube izginile v roku šestih tednov. Javna zahvala. 1 Podpisanima MiloSu in Zdenku LEVIČNIK, posestnikoma v Kamniku. Graben št. 12, je 13. septembra 1936 požar uničil gospodarsko poslopje. Zavarovalnica »JUGOSLAVIJA« je takoj odredila cenitev, ki jo je izvršila v najino največjo zado-voljnost. Zato si štejeva v prijetno dolžnost, da se tej domači družbi javno zahvaliva, ter jo toplo priporočava, KAMNIK, dne 3. oktobra 1936. MILOŠ LEVIČNIK. ZDENKO LEVIČMK. VELIK ZAVAROVALNA DRUŽ sL- -£-> išče mlajšo izkušeno mod za • vodstvo elementarne stroke kot pomočnika ravnatelju. Pismene ponudbe s curriculum vitac pod »Napredek 620« na Propaganda a. d. prej jurr. Rudolf Mosse a. d. Beograd, pošt. pret. 409. Diskrecija zajamčena. Javljamo tužno vest, da je naš dobri ljubljeni sin, brat, stric, gospod JAKOB KMETIC ABSOLVIRANI JURIST, danes, dne 14. oktobra 1936, ob pol 6. uri zjutraj v 47. letu starosti, previden s svetimi zakramenti mirno v Bogu zaspal. Pogreb dragega bo v petek 16. oktobra ob pol 10. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v Mengeš. TRZIN, dne 14. oktobra 1936. ŽALUJOČI OSTALI. m Naznanjamo tužno vest, da so nam umrli naš ljubi dobri ata in stari ata, gospod FRAN JENKO MEŠČAN LJUBLJANSKI v častitljivi starosti 82. let, po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti. Na zadnji poti spremimo nepozabnega danes v četrtek 15. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Gosposvetska cesta 14, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Sisak, \Viener Neustadt, 13. okt. 1936. Užaloščene rodbine: JENKO, HEBEIN, MOHAR, ČULK. A. Poltzer: 19 Pot brez cilja O o m a n Drugače bi bil staremu ničemurniku privoščil zmagoslavje. Toda podla beseda, ki mu gotovo ni bita po naključju ušla. me je razjezila Brez besede sem vzei pištolo. Lawrence. ki je bil prepričan, da ga ne bom prekosil, ie pokroviteljsko zaklical: »Počakajte, da se ptice približajo!« Z levico držeč za orožje, sem segel z desnico v žep. Niti malo nisem mislil nd to. da bi moril nedolžne živali. Ko sem vzel desnico iz žepa. sem drža! v niei dva bakrena novca. Lawrence in Milica sta me presenečeno pogledala. Ne da bi ka.i rekel, sem vrgel novca v zrak. Vsak ie lahko videl, kako sta šinila kvišku. Še preden sta dosegla vrhunec svoje navpične poti. sta počila moja strela. Zadeta novca sta v širokem loku zletela v morje. Izraz Lawrence«vega o-bliičja ni bil ravno duhovit. Nazadnje ie za.iecl.ial: »Le kako site to napravili ... ?« »Strašno preprosto! Pomeril sem na novca in sprožil. Vse ostalo je šlo samo po sebi...« Z naslado sem užival svojo zmago. Ko sem pa prestregel Miličin svetli pogled, me je bilo nekoliko sram. Saj jima nisem bil nikoli povedal, da sem mnogo let dan za dnem uganjal takšne umeinije. Z desnico sem tiste čase zadel po tri in po štiri novce. Vendar me .ie veselilo, da se mi je bila umetni.ia posrečila, zakaj — bodimo odkriti — enako lahko bi mi bila izpodletela. Kmalu po večerji sva imela z Lawrenceom buren nastop. Že nepričakovani izid naiine strelske tekme ga je bil razdražil. Slišal sem ga. kako ie hodil po vseti ladji in zmerjal in godrnjal. Drugače se za vodbo jahte ni bogvekaj menil, ampak se ie popolnoma zanašal na svojega irskega kapitana. Zdaj si_ še dajal duška s tem, da je v prednji ka.iuti, v strojnici in zemlje" vidirci. skratka povsod, kamor ni drugače nikoli stopil, gra:al vse mogoče in nemogoče. Ker pa ni imel o pomorskih vedah niti pojma, mu ni nihče oporekal. Ko sem prišel k večerji, sem videl, da ie bil moral Lawrence popiti že precesnje število tistih krepkih šile, s katerimi si je izpodbadal tek do jedi. Znamenj se ni manjkalo. Jedel je nenavadno malo. zato je pa tem več pil. Ves čas več-rie je vladala za mizo moreča tiliota. Strežajevi rahli korak: so bili vse. kar je slišal. Še preden ie bila večera končana, e Lawrence vstal. Mislil sem. da se ne bo več vrnil, zato sem se g'oboko oddahnil. Prisotnost napetega in dostojanstvenega strežaja e dovoljevala men: in Milici samo obline, ne- pomembne razgovore. Ko je pa mož s posodo zapustil salon, me je Milica hitro prijela za roko. »Ste hudi?« je tiho vprašala. Kaj sem mogel odgovoriti? Da nisem hud. da sem le strašno razočaran... Ne da bi izpustila mojo roko. je Milica stopila k meni. Obstala ie tik zraven moiega stola, tako blizu, da sta se na.ini glavi malone dotikali. V tem položaju naju ie presenetil Lavvrenoe. Šele pozneje sem se spomnil, ka; si je moral misliti: da sva se pol.iubl.iala. Američan .ie temno zardel: v prvem trenutku sem se bal. da ga ne bi zadela kap. Odprl je usta. kako da bi lovil sapo. Sovraštvo mu je zasrša'o iz oči. »Lopov!« mi je kriknil v obraz. Pesti so se mi skrčile. Pogled mi ie nehote ob" visel na desni spodnii polovici Lawrencecve čeljusti, kamor nai bi v naslednjem trenutku priletela moja pest. »Nikar ne!« je šepnila Milica. V n enem glasu ie bil strah. Ali se je bala zame ali za Lawrencea? Vse eno je bilo. Pesti so se mi razklenile. Ne da _b: pogledal Lawrencea. sem krenil proti vratom. Že sem bil zunai sai; na, ko me ie do etelo neka; prostaških psovk. V hipni togoti sem se obrnil, da bi ga vendar že s pestjo naučil spodobnosti. Bil je večji od mene :n tudi tež:i. a vendar sem ga v duhu videl, kako bo kakor vreča telebnil na tla. A prišel sem samo do vrat Milica mi je stopila na pot. ^Ne storite mu ničesar, srčno napako ima,« mi ie zamrmrala. Nai bo. sem pomislil, čeprav je vse vrelo v meni. Zakaj Lavvrence je še vedno lajal. On nekod se e prikazala strežajeva črna postava. Scer se je takoj umaknil, a vendar sem videl zaničljivo črto na njegovem drvenem. negibnem obrazu. Milijonarjevo razsajan.ie je bilo privabilo nekaj mož posadke. Ko sem stopil na palubo, so jadrno prhnili vsaksebi. Hladni veter :e moji razgreti gavi dobro del. Sp£Za vsako ceno moram govoriti z vami!« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsa.k ogias ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje' naslovov plačajo oni, ki iščejo •lužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln tenltve se zara/unajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka Ea vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17,—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zantevare od Oglasnega odde'ka »Jutra« odgovor, priložite 3*" v ZRarakah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa ifapoeila io vprašanja, tieoca se tnalih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jtxtrau, Ljubljana« Službodob Beseda 1 Din, davek 3 Dio n Slfro tli lajanje naslova 0 Din. Najmanjši znef-ek 17 Din Dva predilca izurjeni na selfaktorju, dobit« takoj stalno m^esto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Selfaktor«. 24705-1 Gospodično (bono) iščem k 2let. in 51-et. otrokoma. a perfekt. znanjem nemSčine, v starosti 17—23 ]«t za november. Ponudbe ra ogl. odd. Jntra pod značko »Otrokoljubrva«. 21.706-1 Šiviljo pot-rebujem na dom za krpanj« perila. Stari trg 22/1. 247-2-1 Sobarico i otrokom, staro 35 let — hotel Metropol. Ljubljana. 21084-1 Prodajalko mlajšo, za trgovino z meš. hlagom. veščo aranžiranja izložb, potrebujem 7,a ta-k-oj. K. Kocelj. Tržič. 24674-1 Trgovski pomočnik t kolonialni, špecerijski in delikatesni stroki vsestransko verziran, z večletno prakso, sposoben samostojne?« vodstva trgovine, — dobi stalno mesto. Kt flek-t;ra se le na prvovrstno moč z uglajenim nastopom in zmožno kavcije. Pred- : noat imajo neoženjeni v Ka-rost- o«1 2-"> do i"« let. ker jfl v hiši na razpolago samsko stanovanje. ter . zmožni poleg državnih jezikov tudj nemščine in po možnosti italijanščine. Ponudbe z navedbo vseh dosedanjih mest in zahtevkov na ogl. odd. Jutra pod šifro >Eks:f=tenca«. 24083-1 Kmečko dekle ki je vajen« tudi šivanja, sprejmem za hišna dela. — Florjanska ul. 16. Vdova - ločenka do 2T5 let. ki je že bila natakarica in zn« hišna dela. dobi službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24m>i Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik Učiteljska abifurientka z dežele, z odlčn;m uspehom. vajena dela. išče službe kot vzgojiteljica ali kaj primernega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »Delati hoče* 24134-2 Brivski pomočnik vešč vseh v mnško -padajočih del. išče. službo. Pomene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro - Dobra moč«. 24'>92-2 ER" _ najpopolnejše harmonike sveto ^^^^^ G£rSERaiflO ZPSTOPSTVO F- CMHelrEJ J* J^^«* Olagpeb, hikoličeva ul.iO. Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 2-1CS1 -3 (V a ene (Ce) Vajenca za trgovino z mešanim bla-iščem. K. Koželj. Tržič. 24'.77 ■ 14 Nemško govoriti in teorijo se nauče po moji najboljši metodi. Poa-m-zni in v skupinah — Informacij" od 10 — pol 12 in zvečer. Gregorače. va ui. 7. priti, desno. K Ljutova. 24521 4 :Pmmm Beseda ! Din, davek 3 Din ia šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din 2 železna nosilca ; stebra., lito železo) naprodaj. Poizve se: Ljubljana, Stari trg :}2. 3161 4-6 Motorno kolo 250 do 350 ccm. z elektr. razsvetljavo, novejše tipe, v brezhibnem stanju, kupim. V račun dam 1 novo moško in 1 novo žensko kolo. Ostalo po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 246OT-10 Kupujem jabolka na vagone, mešana -'\Virt-sclinftsfipM) in nam/na. Pismene ponudbe pod 41240 na Publicitas Zagreb. 72-34 Jabolka 7.3 knmpot D:n :..Vi kg — prodaja trsr. i?chwe:ger — Tavčarjeva 4. 24C91-34 JetJi.nieo in spa^ieo moderno, čisto novo. kak. orchovina. piairno. porcelan. kristal, iirndnin zaradi selitve. Ponudbe na >gl. odd. Jirra pod »Kavno pohištvo.. 3-I6S0-12 * , i Beseda 1 Din. lavek 3 Din za šifro ili dajanji- slova " Din Najmanjši znesek 17 Dio Brivnico prodam al: dam v najem takoj. Naslov v vseli poslovalnicah Jutro. 24088-19 1 Sv." SMŠf lihi'Ja 1 • 1 Sli .ISiil v.isku :1C nov. č evlie. oble Ico. |>ro- rl a ni za polovično *eno. Na- slov v vseli Dosl. Jutra. 347i =8-13 Berkel tehtnico ali druge f rmc. računar:co in '"lezrio posteljo, kupim. Ponudbe na ogl.' odd. Jutra nod »Berkel«. 247(50-7 Vsakovrstno «laio -upuj» l>" oaivišjih seoar. DERNE jnvelir Liuhliana Wolfova allca > G. Th. Rothman: Gospod Kozamurnik gre na letovanje Bančne, kreditne j in denarne posle, nakup ;n prodajo hranilnih vlog, iz; posluje najugodneje takoj v gotovini Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova ul. štev. 14. Telefon 35-10. 314-16 Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40, izvršuje najbolje nakup in prodajo HRANILNIH VLOG vseh denarnih zavodov. Za odgovor Din 3 znamk. 240-16 39 Gospod Kozamurnik je bil globoko užaljen, po drugi strani mu je bilo pa všeč, da sta ostala z ženo sama in sta mogla nemoteno pospraviti svoje stvari. Gospod Kozamurnik je položil kov-čeg čez oba sedeža, stopil nanj in povečal pritisk še s tem, da se .je z obema rokama uprl v strop. To je bilo pa zelo nepremišljeno dejanje! Beseda . L»lli. laveK 3 Din /.a 4lfro »r. lajanj! aaslova Dio Najinanjš' ».nesek 17 l^o V centru Celja naprodaj enonadstropna hiša. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra • 247'11-20 Gostiln, koncesijo za Ljubljano, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalni- i ca h Jutra. 24078-30 j Hiša s staro, vpeljano trgovino in točilnico na Bledu, ugod-no naprodaj. Naslo\ v vs»li j poslovalnicah Jutra. 24595-30 Opreml jeno sobo oddam takoj al; novembra. Kesl.it va resta št. 3/II. nad. levo. 244393-23 Solnčno sobo opr"m|ieno. bli"u Zvezde, oddam takoj gospodični nI: g.-spodu. Naslov v vseh po-shivalniiah Jntra. 2K.0;t-2:l Sobo lepo opremljeno, s celotno dobro oskrbo, oddani po nizki cen: 2 osebam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24; ^7:3 Scbo lepo. solnčno. soparirano. pred sodn jo. oddam z vso fiskrbo. Naslov v vseh [k>-slovalnicah Jutra. 24«K-2:i TRTNI CEPIČI prtih čudes grozdja Dve sobi >tro- iMuscci i Oliver, Museat kraljica vinogradov. Muscat supr. Mathias Jovana Kraljica Jelisaveta in Bernat Jovan) kakor tudi drugih 100 raznih namiznih in vinskih vrst. Najplemenit. jše Samo oni, ki so že od rane mladosti vedno uporabljali PASTO ZA ZOBE GIBBS, morejo to potrditi. Specijelno milo. ki ga vsebuje PASTA ZA ZOBE GIBBS: .... razkraja mastne ostanke, ki se nabirajo na zobeh. .... nevtralizira kislino v ustih in preprečuje na ta način kvarjenje zob, .... ohrani zobe zdrave in popolnoma bele, ne da bi najmanj kvaril sklenine. Zato torej se najboljši specijalisti zobne higijene ne branijo priporočati bv Hcr^Epr, pa&ta, kompaktnejša ia/$£~bolj. peni m Beseda 1 Din lavek Din za Šifro %1 launj- naslov* Din NajmanjS* ine»ek 17 Dio Dvosob. stanovanje kletno, oddam 1. novpm-bra. Vprašati: Bt ljaška ul. 28, visokopritl.. Šiška. 24<>19-31 Dvosob. stanovanje s kuhinjo in pritklinami, oddam 1. novembra. Novo-sel. Celovška 7/1. 24CS6-21 4-sobno stanovanje z vsem komfortom. oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24682-21 Enosob. stanovanje oddam 1. novembra. Ciglar-jeva ul. 29. 24356-21 parketirani. vezani....... go scpariran:m vhodom s ' sadje. Vse zajamčene stopnšca, oddamo. Naslov v vseh posloval. Jutra 24t>9'-23 m m SBBSl ma vrste. £ Opremljeno sobo v centru, po možnost s sentralno kurjavo. iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »?t;'!>'n in u.čen«. 2-:7 7 Hranilno knjižico Mestne hranilnice Ljubljana, 140.000. prodam takoj. 1'inudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Goricac. 2.5064-16 Hranilno vlogo Mestne hranilnice ljubljanske. [irodam 7-a takojšnjo gotovino najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >100.000«. 24702-16 Hranilna knjižica Posojilnice v Zagorju lilO tisoč, se takoj zamenja za hranilno knjižico ljubljanskega ali celjskega zavoda, ali so proda. Al. Planinšek, Ljubljana. Beethovnova ul. 14/1. nad. 247:>0-16 Kožuhovino vseh vrst. najugodneje ku pite in Vam strokovno izdela Josip Dolenc. — Ljubljana. Sv Petra <• 19. Telefon 22-S2. / 233-30 r'J1-23 Opremljeno sobo sredi mesto, oddam nedi-jaku. Poseben vhod. elektrika. parket. Prečna ul. 8, zraven menze in kopeli. 24703-23 Prazno sobo oddam takoj ali 1. novembra. Novi trg .VII. levo, od 1.—3. ure. 24701-23 Lepo sobo v centru, oddam gospodu, dijakinji ali dijaku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24085-23 Lepo sobo oddam gospodu. najrajši uradniku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31679-23 Beseda 1 Din. lavek 3 D>n za žilro ali lajanje naslov* 5 Dtn Najmanjši ine*ek 17 Din Hubertus nepremočljiv za | vsakega Din 250.- j in vsa druga | oblačila po never-1 | jetno nizkih cenah j pri PRESKER-JT, Ljubljana, Petra c. 14. Velika engros tvrdka bi dala v komisijo dvokolesa in šivalne stroje za prodajo na drobno. — V poštev pride samo večja tvrdka v Ljubljani z lepim lokalom (stroka postranska reč). -Ponudbe na ogl. odd. pod »Kolo«. Navodila za sajenje opis vrst in glavni poučni kati log pošljemo brezplačno Akad. dipl. višji vrtnar HIRSCHL VLA- I nnt~r> DISLAV I DRUGOVI, j Tpjgfpn ^nfi« Velika trtje- in sadje-j ha drva reja. I a ^ Subotica, Trg Cirila! f^S prem°g' in Metoda 7, tel. 66. j "arbopaKete ff ^ dobite pri INSERIHAJ I- POGAČNIK Bohoričev:« ul št. a. V „JUTRUwi! h ranHe ivofe zo.bejfitade ,že tisoči so si rešili lase s {kozmetično tekočino „M O R A N A" 'kupite jo takoj, prijetnega je in nežnega vonja takoj izginejo prhljaj, j vse kožne neprijetnosti. Krepi korenine, 5 izpadanje las preneha. lasje zrastejo S na golem mestu. ^ Pošljemo po povzetju, steklenica Din 40. Poštnina in paket Din 7. MODERNA KOZMETIKA,] Split. jj Ce ne boste z rezultatom zadovoljni, j vrnemo denar! | PRODA SE gozdno veleposestvo z dvorcem Puchenstein pri Dravogradu. Posestvo sestoji iz 225 oralov v enem kosu. Od tega 200 oralov 30 SO letni pretežno jelov in bukov gozd za sečnjo, ostalo travniki, polje, pašniki, sadovnjaki in parki. V sredini posestva velik luksuzno zgrajen dvorec z 32 lepimi prostori. Prostori dvorca parketirani in lamberirani. Stropi v štukaturi W. C. engliš. Elegantne kopalnice. Vsi prostori imajo dragocene starinske peči. Pri dvorcu lepo | zaraščen koniferni park z ribnikom. Poleg ribnika ledenica. Prekrasna kapelica iz 17. stoletja. Nedaleč od dvorca so nameščena vsa potrebna gospodarska poslopja, ki sestoje iz dveh stanovanj 'za ekonomski personal, betonirane staje za 12 glav, svinjaki za 40 glav, gospodarska kuhinja, zgradba za 20 vagonov sena in 2 mali leseni hiši za gozdne delavce. Razen tega velika garaža, pralnica s krušno pečjo, stanovanje za šoferje in vrtnarje. Vsa poslopja so v najboljšem stanju. V vseh zgradbah lastni vodovod. Lastni riboiov ob 6 velikih potokih in 20 kilometrov ob Dravi. Izredna dobra lega za izvoz lesa iz gozda s splavi ali železnico. Dobre ceste, železnice in reka Drava pod posestvom. Posestvo je oddaljeno 10 minut hoda od železniške postaje. Dravograd-Meža in 15 minut od Dravograda. Telefon, pošta, telegraf. Najugodnejše železniške zveze na vse strani. — Posestvo lahko služi za letovišče, ekonomijo, sanatorij, ozdravilišče za rekonvalescente, šolo, samostan ali slično. Posestvo je neobremenjeno in zavarovano. Detailne informacije daje: Franjo Prettner, Sisak, Jugoslavija f —— nami Parketne deščice, trs tj e za strope, asfaltno strešno lepenko, bitumen-juto za izolacifo, bitumen, lesni cement, karbolinej, strešni lak 1 razna jzolačna sredstva proti vlagi dobite najceneje pri tvrdki S f JOS. PUH, Ljubljana Gradaška ulica 22 Telefon št. 25-13 S : ! : S Naznanjam žalostno vest, da je moja sestra, gospa JOSIPINA HEILINGER roj. TEKAVČIČ SOPROGA VI.š. POŠT. KONTROLORJA V POK. po kratki bolezni, v 64. letu starosti, za vedno zatisnila oči na Dunaju, kjer bo tudi pokopana na centralnem pokopališču. Naj mirno počiva v tujini, daleč od domovine, po kateri se ji je tolikanj tožilo. MIRNA, dne 13. oktobra 1936. V imenu tukajšnega sorodstva žalujoča sestra MARIJA LUNA ČEK Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.