Posameztia Številka 20 Vinarjev.
Šlev. 128.
r LMam, i pciet, tn i tonilo mu.
Leio a vi.
£= Velja po pošti: se
sa celo leto naprej.. K 40-— aa m mesec „ .. „ 3.50 za Nemčijo oeloletno. „ 45-— za ostalo Inozemstvo. „ 50 —
V	Ljubljani na dom:
Za oelo leto naprej.. K 36'— za en meseo „ ..K 3-—
V	unravi prejeman mesetno „ 2-50
=~ Sobotna izdaja: s
Za 08 o leto.....K 8 —
za Nemčijo oeloletno. „ 10 — sa ostalo inoserastvo. „ 13 —
Inserati:
L
g&T Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štor. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana ptBmi se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 50.
Odcepitev Galicije.
Enostolpna petltvrsta (72 mm Široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) ia enkrat .... po 50f ia dva- In večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primere* popust po doaovorn. Ob sobotah dvojni tarif.
Poslano: g
Enostolpna petltvrsta K 1 — Izhaja vsak dan izvzemši ne-•olje In praznike ob 3. url pop. Redna letna priloga vozni red
Upravništvo ja t Kopitarjevi ullol št. 6. — Radu poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 2S.511, b08n.-bero. št. 7563. — Upravnižkoga teleiona ŠL50.
Vsakokrat, ko pridejo avstrijski Nemci in ž njimi vlada do spoznanja, da ni mogoče trajno absolutistično vladati avstrijskih narodov — vsaj radi videza na zunaj ne — in da bo treba misliti zopet na parlament, tedaj se spomnijo na odcepitev Galicije. To se je zgodilo tudi sedaj. Dr. Seidler se pogaja s strankami, išče in išče večine, toda ne more je dobiti. Kako bo gradil dom, ko je temelje podrl? Toda Burian naj reši položaj. Saj je vendar Burian Czerninov naslednik, saj je tudi njemu Berlin in poglobitev zveze z Nemčijo polarna zvezda. Czernin je govoril o nem-ško-mažarskih materah in govoril proti Čehom in avstrijskim Slovanom. Burian naj pomaga Nemcem iz zadrege in naj na ta ali oni način spravi gališke slovanske poslance iz avstrijskega državnega zbora.
Burian je šel v Berlin, da se razgovori z vodilnimi nemškimi krogi. Razne uradne in neuradne korespondence so poročale, da se vrše važna pogajanja glede poljskega vprašanja. Kako vendar kar naenkrat zopet poljsko vprašanje na dnevnem redu? Saj je vendar še komaj pred dvema tednoma oficijozna nei :ška »Norddeutsche Zeitung« zapisala besede, da ne bodo več obravnava'! poljskega vprašanja kot glavnega vprašanja vzhoda. In graška »Tages-post« je dostavila takrat tej nemški pol-uradni izjavi, da so Poljaki krivi vsled lastnega odlašanja in needinosti, čc se pečajo vlade in evropsko mnenje danes le z Ukrajino, baltiškimi provincami, Litvo---
in puščajo Poljsko negotovi usodi. Sicer pa sta Dunaj in Berlin prišla do zaključka, da so obljube z dne 5. novembra 1916 in aprila 1917 glede neodvisnosti Poljske »prenagljene«. Poljaki sami naj sedaj napravijo prvi korak. Predvsem pa se morajo odpovedati za vedno Poznanju in zahodni Prusiji. Če to opuste, naj si sami sebi pripišejo posled:ce. Glede udeležbe poljskih gostov pri praških slavnostih pa piše »Tagespost< •: Slovani ne bodo vstva-rili Poljske. To store lahko samo Nemci. Teh naj sc c1 "c Poljaki.«
»Dolgo je mudil Burian v Berlinu, veliko so si imeli tam povedati. Nato je sprejel voditelje avstrijskih Poljakov in sedaj se pogaja z nemškimi in nenemškimi delegati. In kar čez noč se je zopet pojavila vest: Nemčija je pripravljena privoliti, da se kongresna Poljska priklopi Galiciji in to kot celota Avstriji v obliki personalne unije ali pa trializma. Pod kakšnimi pogoji soglaša Nemčija s tem projektom, o tem molči. Sicer pravijo nemški publicisti, da je treba precej žrtvovati za avstrijske Nemce in odcepitev Galicije bi bila gotovo največja pridobitev za naše Nemce v notranji politiki. Garancija za trajno nemško nadvlado v Avstriji. Toda Nemčija je preveč realna političarka, da bi ji prisodili samo te premalo realne namene, ona hoče vse več, ona hoče dalekosežno korek-
turo meja na račun poljskega obmejnega premogovnega ozemlja.
Naši Nemci so zadovoljni z vsako zu-nanje-politično rešitvijo, naj še tako oslabi državo, samo da dobe sami moč. Pravijo sicer, da je v gospodarskem oziru Galicija za Avstrijo neobhodno potrebna. Naštevajo, da pomeni Galicija za Avstrijo 26% cele površine, 28% prebivalstva, 37% poljedelstva, 34% vsega vrtnarstva, 30% žita, 50% od vsega pridelka sočivja, 45% pridelka krompirja, 71% nasadov ianu, 50 odstotkov vsega števila konj in 30% govedo- in ovčjereje. Dalje daje Galicija avstrijski industriji sol, les, petrolej in tvori predvsem najmočnejšo premogovno ozemlje monarhije, ker razpolaga zahodna Galicija še z več milijardami ton dosedaj še neizčrpanih zalog neizkopanega premoga. In glede surovin bo Galicija v bodočnosti še večja dobaviteljica kot v prošlosti in tvori tako najvažnejši del notranjega trga monarhije. Toda vsa ta pasiva ne odtehtajo za Nemce aktive politične pridobitve odcepitve Galicije. Gališki slovanski poslanci morajo iti iz zbornice, kdo bi bil v vedni nevarnosti za državne potrebščine in nemški državni k.urz. Naj stane kar hoče, Galicija se mora odcepiti.
V tem smislu se vrše pogajanja s Poljaki onostran in tostran meje. Toda poljski narod je vse preveč žrtvoval in pretrpel v boju za svojo svobodo, da bi tako lahkomiselno zapravil svojo bodočnost s takimi vabami Nemcev. Moral bi se za vedno odpovedati dohodu do morja, odpovedati najbolj žilavemu in odpornemu delu naroda — poznanjskim Poljakom.
Zato je gotovo: tudi če pride do odcepitve Galicije, se bo to zgodilo samo potom oktroija in proti volji večine avstrijskih narodov in proti volji poljskega naroda samega. Taka rešitev pomeni samo prehodno fazo.
V »Vossische Zeitung« piše dr. Aleksander Redlich o češki politiki (članek je ponatisnila tudi »Arbeiterzeitung«):
Mislim, da sem prišel na jasno v tem, da smatrajo Čehi že dolgo češka upravna vprašanja pravzaprav zgolj za podrejeni del večjega problema, katerega označbo vojni dogodki in v njih ustvarjena politična gesla bistveno olajšujejo. V govorici, ki je danes v rabi, moremo reči: Čehi stremijo za tem, da si pribore pravico do samoodločbe. To se pravi, Čehi hočejo — in sicer že do1go — re morda samo v uradu in šoli govoriti svoj lastni jezik, marveč imeti predvsem svoj delež na odločbi v tistih načelnih vprašanjih narodne usode, ki spadajo v področje zunanje politike.
Tega cilja ni morda mogoče doseči samo potom gibanja za odločitev, marveč ravno tako ali pa še boljše z okrepitvijo lastnega vpliva v mejah dosedanje dr-
tfsžesi
STE
Les
Spisal vseuč. prof. Maryan Morawski, S. J. Po frel i izdaji prestavil France Fr. Štele.
(Dalje.)
L e r o y.
Jaz sicer manj strogo sodim o Taineu, vendar pa priznavam, da mi nazor, ki ga je razvil g. Deville, ugaja. Pričakoval sem, da bo skušal zložiti drobnosti znanosti z religijo, posameznost za posameznostjo, pričakoval sem onih -umetnih mostičkov«, a tu imamo z eno potezo — razdelitev, o kateri — vsaj dosedaj — ne moremo reči, da bi ne bila prava. Toda s tem je šele manjši, veliko lažji del poti prehojen. Radoveden sem, kako bo prikrojil g. Deville ta nazc/r za moralni svet, za zgodovinski razvoj človeštva. Saj se tu srečamo z nadnaravnimi pojavi, ki o njih govori religija in ki jim znanost nasprotuje in s previdnostjo, ki po nauku religije vlada nad človeštvom, po nauku znanosti oa vladajo
I nad njim zgodovinski zakoni. Ali se da tudi tu postaviti meja, kakor ste jo postavili v kraljestvu narave?
Gospodična W i 1 s o n.
Tudi jaz sem zelo radovedna.
Deville.
Prepričan sem, da obstoja tudi v tej sferi, čeprav manj vidno za nase oko, v principu ista oddelitev. Zgodovinske znanosti lahko z vso prostostjo preiskujejo zgodovinske dogodke, razlagajo jih lahko kot posledice iz prejšnjih vzrokov in iščejo zakonov, po katerih se vrši zgodovina človeštva in se razvija civilizacija. I o vse čisto nič nc nasprotuje temu, da ista zgodovinska dejstva po vzvišenejšem svetovnem nazoru kot je znanstveni določa in vodi božja prev-d.iosl. Previdnost ne «b-stoji v tem. k*xor «i nekateri malo naivno predstavljajo, da bi Stvarnik vedno pomagal svetovnemu stroju in daja. »»daj dež, sedaj lepo vreme, ne po naravnih z»-konih, ampak z ozirom na ljudske molitve, ki dan za dnem prihajajo pred njegov prestol. Bog je vendar v svoji večnosti vedel vse, kar je hotel storiti in je vedel na enkrat za vse motive, na katere »e bo ozi-
žavne enote. Imam vtis, da so skušali Čehi na splošno do vojne iti poslednjo pot, in da je bil jezikovni boj na Češkem samo eno izmed taktičnih sredstev na potu do tega znatno višjega cilja, ki se običajno nekoliko površno označuje kot »slavi-ziranje Avstrije-Ogrske«. Jaz n. pr. dosedaj nimam utiša, da bi bil dr. Kramar veleizdajalska dejanja, ki mu jih očita obtožba, pred izbruhom vojne dejansko izvršil. Pač pa je poizkušal, odstraniti politični kurz Avstrije-Ogrske, ki je veljal z večjimi ali manjšimi omahljaji do 1. 1914. In ki je končno v očeh Čehov za izbruh spora s slovanskimi državami na vzhodu in jugu ravno tako odgovoren, kakor za tesno zvezo monarhije in Nemčije v tej vojni sploh.
Izbruh vojne pomenja za češko politiko preobrat. To ni bil le prvi slučaj, da so morali avstrijski Slovani izza svojega narodnega prebujenja proti drugim Slovanom na bojno plan, marveč ima predvsem tudi načelni pomen, da avstrijski Slovani mislijo, da so v boju za merodajni vpliv na avstrijsko-ogrsko politiko, torej za dosego svoje samoodločbene prav'ce, na dosedanjem potu doživeli odločilen poraz. Logična posledica tega mnenja so poslej javljajoča se prizadevanja Čehov, da dosežejo pravico samoodločbe po drugi poti.
Kramar je rekel 1. 1910. v delegacij-skem govoru, da se je vsenemštvo v Avstriji podržavilo. S tm je hotel reči, da je postala smer, ki zahteva, da se Avstrija popolnoma sklene z Nemčijo, da avstrijska politika popolnoma preide v nemško, gospodujoča in uradno priznana. V očeh Čehov je torej najbistvenejši znak dunajske politike, da se izvaja v Berlinu. Jasno je, da se je morala v trenotku, ko naj se ta smer s svetovnozgodovinsko odločilno I zmago Nemčije ovekoveči, med Čehi vzbuditi misel, da bi iskali svojo rešitev izven Avstrije in da so menili, da smejo na to drugo pot do samoodločbene pravice upati, ako bi bila Nemčija poražena.
Ta miselni razvoj izražajo češki politiki večkrat — z večjim ali manjšim pogumom do doslednosti. Da se ga velika masa ne zaveda tako jasno in se ga tudi ne more,- ni treba praviti. V tem zmislu je tudi umeti, če smatrajo danes v Pragi odločitev o politični bodočnosti Čehov za vprašanje oblasti, če odklanjajo pogajanja s češkimi Nemci ali tudi z avstrijskim ministrskim predsednikom o poravnavi, katere vsebina ne bi imela z načelnimi zahtevami čeških voditeljev ničesar opraviti. Te stvari je treba, če jih hočemo umeti, predvsem motriti brez vsakega moralnega ogorčenja in s treznim mirom. Skušati moramo, če se hočemo vg'obiti v tuje mišljenje, vsaj v teoretičnem pretresu slediti takemu snovanju misli, ki bi ga morali praktično v naprej odkloniti. Če se pod temi pogoji z radikalnimi češkimi politiki bliže spoznamo, potem smo kmalu prisiljeni, da spoštujemo visoko politično
stališče, na katerem se gibljejo. V Pragi sem moral v enem samem tednu več govoriti o zunanji politiki, slišal več govoriti o svetovnih vprašanjih in moral o njih govoriti, nego na Dunaju tekom celega prejšnjega meseca. Spoznal sem, da je na dosedanjem potu nemško-češki sporazum zato nemogoč, ker obzorje nemških poravnalnih predlogov in polemik komaj presega pojme Plzen, Budejevicc in Trut-nov, dočim Čehi že razmišljajo o bodoči uredbi Evrope. Čc hočemo torej, sledeč češkemu snovanju misli, motriti razmerje moči kot temelj vsake možnosti za rešitev, potem je fizično razmerje moči med češtvom in obdajajočim ga nemško-avstrijsko-ogrskim blokom za Čehe seveda zelo neugodno; toda duševno razmerje moči na Češkem je, v kolikor tiče politično poprišče, za Čehe nedvomno ugodno.
Ali velja to samo za Češko? Zgoraj sem izvajal, da pomeni »proč od Dunaja« čeških radikalccv koncem koncev »proč od Beri ina«. Češka poli tiha torej pravzaprav ni nič drugega nego ostro in ne-spravljivo zveneč protest proti politiki Berlina. Češko vprašanje se torej reducira končno, če hočemo slediti češkemu snovanju misli, na najenostavnejšo formulo: »Ali se more Praga z Berlinom politično sporazumeti ali ne?<- Kdor more misliti samo v uradnem slogu, bo to formulo ogorčeno odklon'!. Kdor sc je pa že pov-spel do spoznanja, da smemo tudi z navadnimi državljani voditi politične pogovore, ne da bi s tem posegali v kakšno inštančno pot ali ministrsko odločbo, tega bo ta formula nedvomno zanimala. Saj podaje edino pot, da pridemo v presoji češkega vprašanja preko brezupnega stadija obrabljenih gesel. Podaje tudi edino možnost, da se med 80 milijoni Ncm-ccv in 7 milijoni Čehov poleg fizičnega vprašanja in brez škode zanj resno razvije tudi duševno vprašanje moči.
Bitka o si Fro^cosRem.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 6. junija. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča Rupreta.
Artiljerija je delovala z menjajočo se silo. Pri pozvedovalnih bojih smo večkrat privedli ujetnikov.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Na bojni črti je položaj nespremenjen, V krajevnih bojih zahodno od Pontoise, severno od Aisne in ob reki Savičres smo se polastili sovražnih jarkov. Artiljerijski boj je na mnogih točkah živahen. Francozi so trajno obstreljevali Chateau Thierry.
Plen vojne skupine nemškega cesarjeviča od 27. maja znaša po dosedanjih ugotovitvah: nad 55.000 ujetnikov, med njimi nad 1500 častnikov, več kot 650 to-
ral. V začetnem činu, s katerim je ustanovil tako zakone narave kakor človeškega razvoja, je videl vse njihove posledice — prav do lasu, ki pade z naše glave — in tudi hotel take posledice. Tako se vrši vse, kar se godi na svetu, po naravnih in zgodovinskih zakonih, ki jih znanost išče — obenem pa po božji previdnosti, kakor je sklenil Bog. — In ravno ta začetni Stvarnikov čin, ki obsega v sebi vse posledice, do katerih vedejo v teku stoletij naravni in zgodovinski zakoni, je božja previdnost, ki nad svetom vlada.
Poleg tega niso izključene v nekaterih slučajih izredne božje intervencije in nadnaravna razodetja, katere morajo dokazati tista verstva, ki se nanje sklicujejo. Toda brez ozira na to zadostuje, ka-Hfrf vsakdo uvidi, že ta navadna previdnost, ki sem jo opisal, za versko pojmovanje sveta in verskega razmerja z Božanstvom.
Gospodič:
:a \V i 1 s o n.
Nikakor ne zadostuje! Kakšno je to razmerje do Boga, če nič ne pomaga nobena molitev? In kako naj molim, če naj mislim, da je vse neizogibno vnaprej do ločeno od začetka »veta?.
Deville.
• Seveda morete moliti, gospodična, in sicer z zaupanjem in uspehom; saj jc Bog pri svojem začetnem činu imel tudi to Vašo molitev pred očmi, in čc jo je spoznal za vredno, da jo usliši, se je oziral nanjo pri začetnem svetovnem stanju. Čc pride danes lepo vreme ali zdravje, za katero ste molili, ju prinese (če preprosto govorimo) tok fizičnih vzrokov, kakor je določen od začetka sveta: ta tok ie bil. v tej podrobnosti zato tako naprej določen, ker ste Vi molili, gospodična. Za naše stališče, ki je časovno omejeno, ni lahko razumeti take previdnosti; toda za bitje, ki stoji izven časa, je najbolj naravno. Ta čin Stvarnikov sem imenoval začetni, da bi po naše izrazil, da jc bil popolen že ob začetku sveta, toda ravno tako bi ga bil lahko imenoval sedanjega ali pa prihodnjega: saj je pravzaprav večen, vsem časom sedanji. Kdor tako razume previdnost, bo lahko videl v vsakem posameznem dogodku v naravi ali v zgodovini, ako je učen, delo naravnih vzrokov, ako pa je religijozen, božje delo; učen in religijozen obenem pa bo videl božje delo, ki ae vrii po naravnih Y«okiiu
fiov in mnogo nad 2000 strojnih pušk.
Zadnja dva dni smo zbili 46 sovražnih ietal in 4 pritrjene balone. Letalska skupina Richthoffen je včeraj sestrelila 15 sovražnih letal. Stotnik Berthold in poročnik Weckhoff sta priborila svojo 31., poročnik Loewenhardt svojo 27., poročnik Udet svojo 26,, poročnik Kirsteln svojo 21, in 22. zračno zmago,
Berlin, 6. junija. Uradno:
Na bojišču so se bili krajni boji sever-nozahodno od Chaleau-Thierryja in ob Ardri.
Poročila s bojišča.
»Secolo« poroča, da so izvedli zavezniki splošno novo razvrstitev čet, katero so že malone končali in da pripravljajo velikopotezno ofenzivo, katere priprave so malone končane. — »Corriere della sera« sodi, da so obnovili zopet ravnotežje med Nemci in Francozi. Nemci so nastopili v sedanji ofenzivi z manjšim številom divizij, kot v prejšnjih, vsled č^sar lahko udarijo iznova drugod. — Fr ^ska poročila poročajo, da se bližajo ;emci vzhodnemu robu gozda Vellers-Cotterers in so oddaljeni samo še 20 km od gozda Relz, kjer je bival 1. 1914. glavni stan Kluckove armade. Nemške prednje čete imajo zdaj 55 km hoda do skrajnih vzhodnih pariških utrdb. — »Berner Intelligenzblatt« poroča: »General Foch bi bil moral zbrati 30 tisoč mož močno armado, s katero naj bi bil nastopil s protiofenzivo, ki naj bi v prvi vrsti zadrževala sovražnika od Pariza, ker bi bila sicer pričela Clemenceauova armada omagovati. »Baseler Nationalzei-tung« poroča, da se je izjalovil ta poskus in so zašli v obkolbo vsled spretnih nemških protioperacij Francozi namesto Nemcev. — »Neue Ziiricher Ztg.« poroča iz Pariza: Fochova zvezda bledi in zahteva-
?'o, naj se izroči vrhovno poveljstvo Jof-rejiL — »Ziiricher Morgenztg.« poroča: Generalisimus Foch je prepričan, da ga more rešiti le z velikimi silami izvedeni sunek proti Soissonsu. — Gardiner je pisal v »Daily News«: V sedanjih temnih dneh bodimo hrabri in smotreni, a tudi odkritosrčni, ker so dejstva itak dovolj stra-ina. Vemo, da se je v zadnjih dveh mesecih položaj resno spremenil. — Angleški vojaški politiki sodijo, da morajo Nemci ustaviti operacije, ker so čete utrujene in se ustaviti v kotu med Oiso in Aisno; nato bodo pa poskušali vzeti Reims in južne vi-line in pozneje napredovati proti Parizu.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Boji z lialijanl.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 6. junija. Uradno:
Na tirolski fronti in ob Piavi trajni artiljerijski boji.
Načelnik generalnega štaba.
Vojni svel sporazuma.
Chiasso, 6. junija. (K. u.) Italijanski ministrski predsednik Orlando in zunanji minister Sonnino, o katerih ni smela cenzura poročati, da sta odpotovala, sta se vrnila z vojnega sveta v Versaillu. Italijanski listi ne poročajo tako, kakor »Temps«, ki pravi, da je šlo le za navadno sejo, pač pa povdarjajo, da tvori jedro vojnega vprašanja sporazuma privedba severnoameriških vojnih sil, ki bo zagotovilo številno premoč sporazumu. »Italia« dvomi, da je izgubila ententa v bojih na zahodni fronti manj ljudi, kakor Nemci in 'la bi trajni prihod nemških sil vzravnali prihajajoči Američani.
Nemški podmornlKl oD »merici oboli.
Rottcrdam, 6. junija. V Združenih državah je povzročilo pozornost, ker so se pripeljali na ameriško obal nemški pod-morniki. Mornariško ministrstvo je naznanilo uradno, da so potopili ob ameriški obali tri jadrnice in da so potapljali trije podmorniki. Ladje so uničili v newyo*'-pkem in newyerzeškem pristanišču. Z Nizozemske se je poročalo, da so uničili ob obali pri New Yerseju nizozemski parnik »Pereel«, ki so ga Američani zaplenili. — »Central New§« poročajo istočasno o potopu ameriškega parnika »Karolina«. New-yorške civilne oblasti računajo z možnostjo, da vdro lahko podmorski čolni ponoči v pristanišče in bombardirajo doke. Ameriški mornariški minister je zapovedal, da 10 zaprli newyorško pristanišče z vojnimi tadjami.
Amsterdam, 6, junija. (Kor. ur.) Reuter poroča iz New Yorka: Podmorski čolni so potopili ob severni atlantski obali od 25. majnika naprej približno 15 ameriških ladij, med njimi dva parnika. Največji potopljeni parnik »Karolina« je imel na krovu 440 popotnikov in 120 mož, od katerih jih pogrešajo 58; ostale so rešili.
New York, 6. iunija. (Kor. ur.) Reuter: Zapovedali so, naj se obal zatemni, da za-branijo nemške zračne napade.
London, 6. junija. (Kor. ur.) Listi javljajo iz New Yorka. da so morali radi ne-
varnosti nemških podmornikov zapreti newyorško pristanišče.
New York, 5. junija. (Kor. ur.) Dopisniki listov v \Vashingtonu poročajo, da zasledujejo vožnje podmornikov k ameriški obali namen, da odpokličejo nazaj od drugod del ameriške mornarice. Tajnik mornarice Daniels je naznanil mornariški komisiji reprezentantne zbornice, da zadoščajo popolnoma obstoječe obrambne naprave ob atlantski obali in da ne bodo odpoklicali nobene ladje. Zakladni urad naznanja, da nevarnost podmornikov ne upravičuje zvišanja zavarovalnine častnikov in moštva trgovinske mornarice v vojnem odseku in je znižal predlog« o povišanju od 25 na 15 centov za 100 dolarjev.
Amsterdam, 6. junija. Iz New Yorka poročajo: Ameriške ladje napadata dva nemška podmornika; v boju a podmorniki je videl poveljnik neke ladje 250 čevljev dolgi z enim velikim in z dvema manjšima topovoma oboroženi podmornik.
Washington, 6. junija. (Kor. ur.) Wil-sonov vojni kabinet se je pečal v današnji seji z napadi podmornikov. Hoover je izjavil, da sovražni napadi ne ogrožajo prek-morske prehrane armade.
Zračni napodi v Združen drlevaD.
Zaprta ameriška pristanišča na atlantski obali.
Amsterdam, 6. junija. (K. u.) »Financial Times« poročajo v ameriškem borznem poročilu, da so se izvajali v Združenih državah zračni napadi.
Amsterdam, 6. junija. (K. u.) »Central News« poročajo iz Washingtona: Mornariški tajnik je odredil, naj se zapro tudi pristanišča v Bostonu, Philadelphiji in v drugih pristaniščih, ki leže ob obali Atlantskega oceana.
Rotterdam, 6. junija. (K. u.) »Central News« so poročale v ponedeljek, da so zavarovalnice zvišale vsled napadov podmorskih čolnov zavarovalno premijo od 1 na 2%.
Politične novice.
'+ Shod v MetlikL V nedeljo dne 9 junija ob 3. uri popoldne bo v Metliki velik shod. Govore drž. poslanci Jarc in dr. Ravnihar ter saborski poslanec karlovški župan g. Modrušan. Belokranjci vsi na j shodi	I
-j- Dr. Korošec pri grofa Burianu. Zunanji minister grof Burian je povabil načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca za soboto dne 8. iunija ob 6. uri zvečer k sebi na konferenco. Vsled tega se dr. Korošec ne bo mogel udeležiti nedeljskega shoda v Metliki,
+ Zakaj sc vrne parlament? »Prager Tagblatt« piše z ozirom na sedanje parlamentarno vprašanje med drugim: »Kje je Avstrija, če ni parlamenta? Kdo naj pojasni, kaj misli, čuti in hoče Avstrija, če ni parlamenta? Morda zvezano časopisje? Okrajni glavarji? Državna policija? Orožniki? In če ti govore resnico — ali je mogoče osemdeset odstotkov Avstrijcev zapreti v ječe? Poizkus bi bil presmel. Zato se misli vračajo na parlament.«
-f-Parlamenta ne bo do jeseni? Glasilo češke kmetske stranke »Venkov« piše:
V	dobro poučenih političnih krogih sploh več ne verjamejo, da bi se sklical parlament pred jesenjo 1918. Trdijo, da vlada sama ne želi parlamenta, in sicer iz naslednjih razlogov: Predvsem ima vlada velik strah pred širitvijo znanega Staneko-vega predloga o odpustu nad 42 letnih vojakov, ki bi moral sedaj priti na dnevni red. Dalje odklanja parlamentarna večina vladno predlogo o razširjenju vojne službe in pritegnitvi žensk. Končno skrbi vlado odklonilno stališče večine nasproti zadnjim političnim odredbam, tako na Češkem kakor tudi proti Jugoslovanom. Pod temi okoliščinami pač ni misliti, da bi se dobila večina za proračunski provizorij, za katerega bi bili nemški politiki vsekakor se voljni glasovati. V poslanskih krogih pravijo, da se parlament poleti ne bo več sešel, marveč šele jeseni. — Dotlej bi imeli, ako bo ministrski predsednik držal besedo in se ne bo poslužil § 14., stanje ex lex.
V	parlamentarnih krogih pa tudi menijo, da se jeseni predstavi zbornici ?• druga vlada,
Avstrija in Čehi. Članek »Čehi in Avstrija«, ki ga objavljamo spredaj, jc vzbudil v političnih krogih veliko pozornost. Spisal ga je glavni urednik »Vossi-sche Zeitung«, dr. Aleksander Redlich, ki se je mudil v Pragi, da prouči češko vprašanje. Praška »Union« dostavlja k članku: »Predvsem bi bilo treba omeniti, da je glavna trditev člankarja, da pričakujmo Čehi svoje rešitve izven Avstrije, popolnoma napačna. Podlago češke in jugoslovanske politike sta majniški deklaiaciji. Češka deklaracija govori o zvezni državi narodov monarhije v interesu cele države in dinastije. Jugoslovanska pa zahteva lastno državo pod žezlom habs-burško-lotrinskc dinastije. Noben resnico-
ljuben človek ne more na podlagi tetfa besedila deklaracij govoriti, »da pričakujejo Čehi in Jugoslovani« rešitve izven Avstrije; samo zlobnoet sovražnikov teh narodov more tem zahtevam pritisniti pečat »vele-izdajalstv**,
+ Če bi kak Ceh tako govoril. Pod tem naslovom ponatiskuje »Arbeiterwille« iz »Salzburgerblatta« najznačilnejšo mesta i* glavnega govora na nemškem zborovanju v Solnogradu dne 26. maja, ki ga je imel ravnatelj Irresberger. Govornik j« rekel med drugim: »Ako bi končno proti nalim željam in prizadevanjem prišlo do razpada države, česa bi se imeli mi Nemci, mi Salzburžani posebej bati? Če se Salzburško danes zopet združi z glavnim telesom nemškega naroda, kateremu je pripadalo nad tisoč let, bi morda prišlo pod Bavarsko, iz katerega je nekdal IzSlo. Kako bi se nam potem pač godilo? Med vojno bi se morali ravno tako kakor tedaj boriti dalje do končne zmage n»d sovražniki, ki nas tudi v sedanji državni zvezi ogrožajo, vendar bi pa vsaj malo jasneje vedeli, za kaj se pravzaprav borimo. In kaj bi se zgodilo z nami Salzburtani po sklenjenem miru pod bavarsko oblastjo? Odpovedati bi se morali češkim napisom, češkim žandarjem itd. itd. Zadovoljiti bi se morali z enakim postopanjem, kakršnega so deležne vse druge pokrajine Bavarske in Nemške države. Pravijo, da se ljudem pri tem niti ne godi t?ko slabo.« Temu dostavlja »Arbeiterwille«' »Če bi kak češki nacionalec na kakem Češkem shodu v enakem zmislu govoril o morebitni bodočnosti Čehov, bi vse nemškonacio-nalno časopisje kričalo o veleizdaji in ra-htevalo, da se za Čehe postavijo vislice. Sicer je pa govornik čisto pravilno opisal splešno razpoloženje na Salzburškem in Tirolskem, Tem ostudnejši je večni vele-izdajniški krik nemškonacionalne svojati na »volkstagih«, deputacijah in v časopisju.«
-f- Poljaki o praških slavnostih. Poljski poslanec Vladimir Tetmajer, ki je zastopal s poslancem Witošem klub poslancev poljske ljudske stranke, piše v »Pi-astu« o slavnostih v Pragi tudi sledeče: Po naročilu kluba državnozborskih poslancev poljske ljudske stranke sta odšla poslanca v Prago. Poljaki so videli tam silni, mirni, v gotovo zmago verujoči slovanski svet, videli češki narod, ki se je razvil kot narod iz kmečkega ljudstva. Videli so, da ta ljudski narod ne dela dunajske parlamentarne politike, ki obstoji v šepetanju po kuloarjih, istotako tudi ne intrig z zastopniki vlade, ampak vodi narodno politiko. Prepričali so se, da ta narod ne računa s tem, kar ta ali oni avstrijski minister tej ali oni ekscelenci na uho pove, ampak vpošteva predvsem to, kar hoče in zahteva ljudstvo. To in nič drugega je dolžnost političnega zastopstva naroda. Zato so Čehi mirni in zaupajo sami v sebe. Vedo, da se bo zgodilo samo to, kar hočejo narodi, a ne to, kar so se izmislili nekateri zastareli diplomati iz stare birokratične šole v tišini svojih toplih sob. — In s kom naj gredo Poljaki? Ali mar z Nemci, ki hočejo napraviti iz poljskega vprašanja notranje nemško vprašanje, ali s politiki, ki hočejo na podlagi gesla »divide et impera« napraviti spor med poljskim narodom in drugimi slovanskimi narodi in tako zapreti pot do medsebojnega sporazumljenja — ali pa 8 Slovani, katerim sc šele sedaj odpira jasna zgodovinska bodočnost in s katerimi ne smemo izgubiti prijateljske vezi, že zato ne, da ne izgubimo kedaj opore pri tem vedno mogočnejšem političnem življu! — Podkrepljeni na duhu, utrjeni v svoji politični smeri, prepričani o pravičnosti demokratične ideje, so odpotovali poljski poslanci iz Prage, z globoko vero, da treba zlomiti vendar enkrat dosedanji politični sistem, v katerem je blodilo Poljsko kolo, in da je treba peljati poljsko zastopstvo na Dunaju po jasni poti, svobodni in edino pravi, ki vodi do cilja, s pomočjo ljudske pro-svetc in zavednosti, s pomočjo sodelovanja ljudstva v političnem boju, da dosežemo vse to, kar nam je vzel imperijalizem in srednjeveški sisteih pred 130 leti, ko sta uničila poljsko državo.«
+ »S!ovensky dennik« (Slovaški dnevnik). Madžarska vlada je ustavila izdajo v Budimpešti izhajajočega edinega slovaškega dnevnika, ki ga je v smislu češkoslovaške vzajemnosti vrlo urejal Onil Ste-fanek. Zdaj so Slovaki — trimilijonski narod — brez dnevnika, dočim izhajajo »Slovenske Noviny« kot dnevnik iz denarja nekdanjo »Matice Slovenske«. Vladni slovaški dnevnik stane posamezno 6 vin. in ga vsepovsod širijo in usiljujejo uradni organi tako, d i se tiska v 30.000 izvodih. Da se uieja v duhu proti češko-slovaški enoti, je pač jasno. Slovaki pa hočejo priti vendar spet do novega neodvisnega dnevnika in tudi delajo na to. Požunske »Robotnic-ke Noviny« pravijo, da je težko izdajati list iz delavskih darov m bi bilo v današnjih razmerah vendarle bolie, da bi se nabral denar za slovaški dnevnik iz krogov slovaških kapitalistov in slovaške narodne stranke. Pred vojsko ni bilo niti enega slovaškega milijonarja, zdaj jih je pa že ne-
kaj. Tako bi dobili Slovaki spet svoj dnevnik, ki vsaj ne bi zastrupljal slovaškega delavstva z izdajalskim sirupom.
+ Jezikovno vprašanje pri kranjskih sodiSčih. Na tozadevno interpelacijo posl. Goatlnčarj^ je podal justični minister naslednji pismeni odgovor: Deželnosodni predsednik v Ljubljani je L 1911., ko je bil opazil, da se na okrajnem sodišču v Ljubljani čim dalje bolj kaže prizadevanje, da se v ustmenem notranjem uradnem občevanju uvede slovenski jezik, in da se je to godilo posebno tudi pri službenih predstavitvah in naznanilih, ukazal, naj se v zadevah, ki tičejo notranjo službo, poslužujejo izključno nemškega jezika, ki velja kot jezik notranje službe. S tem odlokom deželnosodnega predsednika v Ljubljani so se pečale že interpelacije, ki so jih meseca oktobra 1911 vložili na takratnega justičnega ministra . poslanci Ravnihar in tovariši. Že takrat se je izjavilo, da se ukaz deželnosodnega predsednika v Ljubljani opira na to, da je nem-ščina na vseh sodiščih graškega deželno-nadrodnega okoliša notranji službeni jezik in da spada seveda tudi ustmeno občevanje, v kolikor je čisto službeno, posebno vsaka službena predstavitev ali naznanilo v področie notranjega jezika. Obenem se je pa tudi naglašalp, da se ta ukaz nikakor ni hotel dotikati neomejene uporabe slovenskega jezika v medsebojnem tova-riškem občevanju uradnikov. Kakor se razvidi iz podanega mi poročila deželnosodnega predsednika v Ljubljani, se slej ko prej gleda na to, da sodni nastavljene! v notranjem službenem občevanju uporabljajo notranji službeni jezik in da so se prestopki v tem oziru od konca 1. 1911, zelo redko opazili. Če je potrebno, se opomni na odlok ustmeno in naravnost. Zato nikakor nc odgovarja dejstvom, da bi slovenski uradniki, kakor trdijo inter-pelanti, v uradu ne smeli med seboj slovensko govoriti in bi bili obsojeni svoj slovenski materni iezik v uradnih prostorih zatajevati. Zato tudi nimam povoda, v predmetu le-te interpelacije kaj ukreniti.« — Da je to potvorba dejanskega položaja, je vsakemu, kdor pozna naše razmere, znano.
-f V vsenemških vodah. Minulo nedeljo se jc vršil v Dcutschlandsbergu »Volkstag«, na katerem je zooet govoril znani mariborski dr. Mravlag, ki je slikal spodnještajerskim kmetom na sterto jugoslovanskega vraga. Temu hujskaču je se-kundiral župnik dr. Gimpl, ki je pozival posebno nemške kmete, naj ostanejo zvesti svoji nemški narodnosti. Kakor da bi to narodnost nemških kmetov kdo ogrožal! Dosedaj smo pač videli, da je nemštvo pritiskalo z vso silo na slovenske kmete, hoteč jim vzeti zemljo ali narodnost, ali pa oboje. Dočim se je ponemčilo že na tisoče slovenskih kmetov, se dosedaj ni poslovenil še noben nemški kmet in nam ni treba ne nemških kmetov, ne nemške zemlje, ker imamo vsega sami dovolj. Puste naj nam, da bomo mogli odločevati sami o svoji usodi. Vse to bi morali vedeti tudi trezni Nemci.
-f Premestitev rovinjskega okrožne ga sodršča. Pravosodni minister je v sporazumu z ministrskim predsednikom pismeno odgovoril na svoječasno interpelacijo posl. Spadara in tov. v zadevi preme-stitve rovinjskega okrožnega sodišča v Pulj, Pravi, da je bila vlada že začetkom devetdesetih let nameravala premestitev; izvršitev se je opustila vsled pasivnega odoora istrskega deželnega zbora. Potem je bil istrski deželni zbor razpuščen in ni mogel več podati svojega mnenja. Postava iz L 1873. zahteva samo, da se deželni zbor voraša za mnenje, ne pa za pritrditev. Če pa pomenja molk deželnega zbora zanikanje stavljenega vprašanja, potem ta odločba na justično upravo ni mogla imeti drugačnega vpliva, nego bi jo imelo utemeljeno odklonilno mnenje.
-f Hrvatski sabor se sestane 20. junija; razpravljal bo o podaljšanju hrvatsko-ogrske finančne nagodbe.
-f Bosensko-hercegovinska srednješolska mladina. Dne 19. februarja je dr. Korošec vložil na celokupno ministrstvo interpelacijo radi rehabilitacije srednješolske mladine, v Bosni-Hercegovini. Na to interpelacijo je sedaj ministrski predsednik dr. Seidler odgovoril pismeno. Po atentatu 1914 jc bilo okoli 200 dijakov izključenih. Vsled amnestije od dne 17, avgusta 1917 je bosensko-hercegovinska naučna uprava oktobra 1917 izključenim dijakom dovolila nadaljevanje študij. Od srednješolskih dijakov ni bil nihče justificiran. Od 116 obsojenih dijakov, od katerih jih je sedaj samo 8 še v zaporu, je umrl v ječi samo eden in sicer atentator Trifko Gra-bež. Od obsojenih dijakov jih je bilo 46 pomiloščenih. Tako dr. Seidler v svojem odgovoru.
+ Poljski volilni boj v pruski Sleziji. V volilnem okraju Gleiwitz-Lublinitz v pruski Šleziji je bila te dni razpisana nadomestna volitev za državni zbor. Nasproti sta si stala poljski kandidat, de-želnozborski poslanec Korfanty, in cen-trumov kandidat, odvetnik Nchlert. Druge stranke niso postavile kandidatov. Poljaki
so se morali pri agitaciji boriti z največ-jimi težavami. Posestniki dvoran so jim odrekali prostor za volilne shode. Kjer so dvorano dobili, so jim jo v zadnjem tre-notku odpovedali in jim jo kljub pogodbi pred nosom zaprli. 30. maja se je vršil obilo obiskan shod v Tostu, na katerem je govoril državni poslanec Pospleh. Do shoda je prišlo na čuden način. V sredo popoldne je lastnik dvorano odpovedal. Poljaki so nato izposlovali odločbo sodišča v Gleiwitzu in dali dvorano sodnim polom odpreti. Volilni oklic je bil zaplenjen. Napredna ljudska stranka je obljubila svojo pomoč centrumovemu kandidatu. Konservativna »Schlesische Mor-genzeitung« je pa nasprotno grozila, da bo pustila, naj pade volilni okraj v poljske roke, ako centrumovo časopisje ne opusti napadov na konservativno državno-zborsko manjšino. — Gleiwiški mandat so bili Poljaki 1. 1907. iztrgali centrumu, ki ga je pa 1. 1912. v ožjih volitvah z majhno večino priboril nazaj; v prvi volitvi sta imela poljski in centrumov kandidat skoraj enako število glasov.
-j- Jugoslovanska socialna demokratična stranka in Narodni svet. Vseslovenska Ljudska Stranka in Narodno-napredna stranka sta se zedinili glede statuta Narodnega sveta ter sta ga poslali slovenski socialni demokraciji. Celokupni izvrše-valni odbor jugoslovanske socialne demokratične stranke je glede Narodnega sveta, kakor poroča »Naprej«, zavzel dne 4. t m. naslednje stališče: »Glede ustanovljenega Narodnega sveta izjavlja celokupni izvrševalni odbor, da jugoslovanska soc. dem. stranka ne vstopi v Narodni »vet, pač pa ne odklanja, pridržuje si za Izvršitev sprejetih sklepov povsem prosto roko. c
-f Na Ukrajini. Organ avstrijskih Ukrajincev »D i 1 o« z dne 4 .t. m. prinaša pismo iz Kijeva, kjer pravi tudi: »Nihče ne ve in ne razume, kaj hočejo Nemci (lisa cenzure), ne vedo, kaj je njihov politični cilj. Ali hočejo mar res ukrajinsko državo ---Položaj je tragikomičen. Na krmilu države in v vseh uradih sede ljudje, ki nimajo za ukrajinstvo nobenega smisla, ki so že pred nedavnim časom bili najhujši sovražniki vsega, kar je ukrajinsko. Na prejšna mesta se vračajo vsi »črnosotenci« (črne čerkeske stotnije. Op. ur.), stara policija in orožništvo. Slepo orožje so v rokah nemškega poveljstva in prodajajo Nemcem Ukrajino na drobno in debelo. Zemljo prodajajo nemškim bankam in store vse, kar želijo Nemci. A na drugi strani so ravno ti ljudje prijatelji entente in bivše ruske dinastije. — Po vaseh in na deželi je položaj neznosen. Kmetje požiga-jo žito (lisa cenzure), pobijajo uradnike in bogate posestnike (»zli borobe«). Na vsej Ukrajini divjajo nemiri in partizanska vojna. Ukrajinska inteligenca, ki je stala na itrani centralne rade, je zaprta. Med ukrajinsko inteligenco in kmečkim prebivalstvom, ki je bilo spočetka Nemcem prijazno, se širi smrtno sovraštvo proti Nemcem. — Vsi pa trpimo vsled ekonomičnega poloma.
+ Nova republika ob Donu. »Daily News« poročajo 29. t. m. iz Moskve: Ob Donu se je ustanovila nova vlada, ki izjavlja, da zastopa prebivalstvo ozemlja ob Donu, Kubansko, Terek, Astrahan in severni Kavkaz. Nova republika nastopa proti boljševikom in jo vodi general Kras-nov, ki je poveljeval četam Kerenskega, dokler ni izginil iz Gačine.
+ Švica o ureditvi mednarodnega
prava. V švicarskem narodnem svetu je izjavil zvezni predsednik, da je pripravljen zvezni svet posredovati v tistem trenutku, ko bo lahko sklepal, da to želite obe vojskujoči se stranki. Pečal se je na to temeljito o bodočem razvoju mednarodnega prava. Smoter bodi, da dobi Evropa tak mednarodni red, ki ji bo dovoljeval sodelovati poleg drugih delov sveta. Narodi se morajo oprijeti mesto sile pravice, kar se bo pač težko doseglo, toda brez optimizma in idealizma se še ni nikdar dosegel kak politični smoter ali kak velik napredek.
4- Clemenceau. »Echo de Pariš« in drugi vladi prijazni listi pišejo: Clemen-ceaua smo dozdaj le občudovali, včeraj smo ga pričeli ljubiti. Poincar6 naj pripne Clemenceauu v spomin včerajšnje zmage zmagoslavni križec s palmami na prsi.
Dnevne novica.
_Siidmarkine vžigalice v Škoiji Loki.
Zelo značilno je dejstvo, da se ravno ob času probujenja jugoslovanske ideje prodajajo po raznih škofjeloških prodajalnah Sfidmarkine vžigalice. Kupci zavedajte se narodnih dolžnostil
—	17. pešpolk bo v kratkem prestav-jen iz Judenburga v Košice na Ogrsko.
—	Umrla je v Tržiču gospa Marija Marinčck, soproga tamkajšnjega notarja g.
latije Marinčka.
—	Iz davčne službo. Davčni oficijal ."rane Gala v Brežicah je imenovan za lavčnega upravitelja.
—	Nesreča na železnici. Iz Budimpešte poročajo: V soboto, dne 1. junija, zjutraj sta zavozila na postaji Belegi dva tovorna vlaka drug v drugega. Pri tem so se trije vagoni razbili, šest oseb je bilo mrtvih, deset pa težko ranjenih.
—	Padel je 26. maja na italijanskem bojišču ognjičar Ivan Trtnik, doma iz Škofljice pri Ljubljani. SlužIl je že sedmo leto pri vojakih. Leta 1914. se je udeležil bojev z Rusi, 1915 v Sftiji, 1916 na južnem Tirolskem, 1917 v Rumuniji. Maja meseca je zopet prišel na laško fronto, a ga je že tretji dan ubil drobec granate. Bil je trikrat odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda, z bronasto svetinjo in Karlovim četnim križcem.
, — Bivšega ministrskega predsednika grofa Bienertha so pokopali 6. t .m. na Dunaju popolnoma tiho. Pri pogrebu so bili le najboljši njegovi prijatelji in nadvojvoda Salvator s svojo rodbino.
—	Marko D' Aviano med blaženimi. V navzočnosti cesarja in cesarice ter članov cesarske družine so 5. t. m. v kapucinski cerkvi na Dunaju slovesno izvršili postopanje za proglasitev blaženosti kapuci-na Marka D" Aviana. Navzoč je bil tudi ogrski knez-primas kardinal Csernoch. Ko so odprli krsto in pregledali ostanke, so krsto zopet zaprli. S tem jc postopanje na Dunaju zaključeno, nakar pošljejo spise papeški kuriji v Rim.
—	Promet s krompirjem. Prehranjevalni svet je sprejel z malimi spremembami načrt odredbe, ki ga je predložila vlada za ureditev prodaje krompirja letine 1918/19.
—	Obsojen v smrt na vešala. Pred
mariborsko poroto se je vršila dne 3. in 4. t. m. kazenska razprava proti 65 letnemu posestniku Antonu Topolniku, ki je bil obtožen zavratnega umora svoje žene Frančiške in poskušenega zavratnega umora svoje pastorke, hčere svoje žene iz prejšnjega zakona, Školastike Elbl. To-polnik je že stal pred poroto meseca marca, a je bila takrat razprava odložena, ker je prišlo do spora med braniteljem in pa sodnim dvorom. Topolnikova sta imela v bližini Radgone gostilno in posestvo, a sta živela v večnem prepiru. Nekega jutra so našli Frančiško Topolnik okrvavljeno in mrtvo, a Školastiko nezavestno. Ko se je slednja zavedla, je povedala, da se je zbudila okoli polnoči ter videla, kako je tolkel očim s sekiro po glavi njene matere. Ker se je zbudila, je udaril tudi njo večkrat s sekiro, Porotniki so potrdili vprašanje glede umora ia sodišče je Topolni-ka obsodilo na smrt na vešala.
—	D. M. v Polju. Zupanu Jakobu Dimniku je bilo dne 5. t. m. ponoči pokošene in odpeljane z dveh njiv kakih 470—500 kilogramov zelene detelje. Zupan je zasledil, da so to storili vojaki, ki so v bližini nastanjeni. Deteljo so tam našli. Kdo bo sedaj plačal škodo? Vedno in vedno se ponavljajo tatvine, opazilo se je že, da je tat poskušal krompir na njivi. Ni dolgo, ko je orožništvo izsledilo tatinsko družbo v neki kleti, ko se je ravno mastila z okra-deno ovco. Bili so vojaški begunci, deloma so pobegnili od vojakov, deloma prekoračili dopust. Vojska je silno podivjala ljudstvo, ninče se ne zmeni za božje in posvetne postave, zato se je bati prihodnjo-sti. Popisovanje poljskih pridelkov se vrši z vso natančnostjo. Vsak gospodar naj se pobriga in pošteno pove, da se ne bode pozneje jezil. Popisovanje ima dober namen,
ker na podlagi natančnega popisa se bodo vršile pozneje dajatve, katerih se itak m mogoče ogniti.
v .. — Karte za tobak bodo na Dunaju zaceli izdajati dne 8. junija,
—	Zadružna vest. Iz zadružnega registra se je pri zadrugi Zadružna centrala v t-)ubl)ani zbrisal iz načelstva Ivan Lavren-čič, vpisal pa monsignor dr. Evgen Lam-pe v Ljubljani,
Q ~ Občni zbor radovljiške podružnice
.'■i .,?•*,Se 'e vršil dne 2" >uni'a 1918 v gostilniških prostorih pri Kunstlj u. Od osrednjega odbora sta bila navzoča načelnik g. dr. Tominšek, ki je bil obenem predsednik občnega zbora, in tajnik g. Hauptman. Predsednik je poročal o stanju podružnice m posebno o njeni Vilfanovi koči na Be-gunjščici in razložil, kako je treba in mogoče, podružnične razmere urediti. Po raznih razmotrivanjih o bodočem razvoju podružnice se je izvolil sledeči odbor: dr. Ig. Jane, predsednik; dr. Miško Triller, okr. sodnik Zemljič, dr. Močnik iz Radovljice in Ivan Rus z Bleda, odborniki; notar Pe-gan in Spitzer namestnika. Računska pre-gledovalca Leopold Fursager in nadpoštar Kovačič. Upati je, da sc bo delovanje radovljiške podružnice kljub neugodnim razmeram oživilo in utrdilo.
—	Znamenje časa. V »Dolenjskih Novicah« od 6. junija beremo ta-le inserat: »Za čike naj se prinese bela moka. — Kam, pove uprava »Dol. Novic«. Iz tega je razvidno, da se bela moka le še lažje dobi kot čiki.
—	Dom za odpočitka potrebne žene srednjega stanu osnuje ministrstvo za so cialno skrbstvo v Gradcu. Ne ugovarjamo potrebi takega doma, mislimo pa, da bi imelo ministrstvo za socialno skrbstvo še druge važnejše naloge.
—	Par volov za 19.480 kron. Graški mesar Josip Pickl je kupil od vnovčeval-nice za živino par volov za 19.480 kron. Vola nista bila nič posebno težka, a sta bila hrvatskega izvora. V mirnih časih se je moglo za ta denar kupiti že lepo posestvo.
—	Mraz na Moravskem je napravil, kakor poroča »Den«, veliko Škode. Od vseh strani moravske dežele prihajajo katastrofalna poročila o škodi, ki jo je napravil mraz na zelenjavi, žitu, zlasti pa na krompirju dne 26. in 27. maja. Po nekaterih krajih je padla temperatura na 4 stopinje pod ničlo in so cela krompirjeva polja zmrznila. Iz Breslave se poroča, da tam nihče ne pomni takega mraza v tem času. Uničil je koruzo in krompir. Tudi fižol jc strašno trpel. Poleg vsega tega ni v omenjenem kraju celih pet tednov deževalo, tako je tudi že sama suša dosti pobrala. Trava je slaba, ječmen se je posušil, piče sploh ne bo, zakaj suša je tudi deteljo uničila. Iz Znojma prihajajo tudi zelo žalostna poročila, ker je napravil mraz veliko škodo na tamošnjih prostranih poljih z zelenjavo, Uničene so kumare, paradižniki i. dr. Iz Olomuca prihajajo enaka poročila: krompir je do malega uničen. Trpela je posebno rž in upanje na pridelek je samo po njivah, kjer je bila rž že odcvelcla. Pa tudi pšenici mraz ni prizanese!, Enaka poročila prihajajo iz drugih krajev.
—	Razglas. C. in kr. vojno ministrstvo je opazilo dogodljaje, da so se civilne osebe vmešavale v uradno poslovanje vojaških straž, pripravljalnih oddelkov, patrulj in stoječih straž ter so bile radi tega občutno kaznovane. Prebivalstvo se v sve-
premoze;

K 1708 K 20 D K 2017 K 3313 K
v prvom letu v 10 letih v 13 letih v l>0 letih v 'J5 letih
NaihoSj&a in najbolj varna naložitev stavnice.
jem lastnem interesu opozarja, da opusti vsako vmešavanje v delovanje vojaških organov, ker se kaznujejo na si ls t v a nasproti vojaškim, ravno tako kakor proti civiino-oblastvenim organom po § 68. kaz. zak. po okolnostih s težko ječo do 20 let — C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, dne 6. junija 1918.
—	Prošnja. Kdo izmed vračajočih sa ujetnikov iz Rusije bi vedel podati pojasnil
0	Jankotu Kolarju, praporščaku 4. bos pp., ki je bival kot ujetnik v Carevu gu-bernija Astrahan, ter bil v marcu 1 1916 premeščen v Saratov ali neznano kam. — Pojasnila hvaležno sprejema Ivan Kolar,
1	rnovo-Bistrica, Kranjsko. Stroški se po-vrnejo.
( — Hvaležnost. V stanovanje ukrajinskega državnega poslanca viteza Wassilka je bilo pred kratkim vlomljeno. Tat je ukradel efekte v vrednosti 2000 kron. Storilec jc vpokojeni asistent državnih želez-mc Alojzij Rudolf Fischer, katerega je Wa-ssilko redno podpiral.
—	Na potovanju. Neki budimpeštan-slu tovarnar se je med vožnjo na Dunaj v jedilnem vozu seznanil z neko damo, ki se jc imenovala baronica Jolan Miskolczy. Peljal se je ž njo na Dunaj in ji ponudil za njenega bivanja na Dunaju svoje varstvo. Nastanila sta se oba v istem hotelu. Naslednji dan je zmanjkalo 10,000 kron. Dama je že v zaporu. Dognali so, da je leta 1896. v Langenfeldu rojena Jožefa Klein-bauer, ki jc bila že šestkrat kaznovana ra-di tatvine.
Mvice.
Ij Ženski oddelek S. K. S. Z. ima v ne* aeljo, 9. t. m., ob pol 9. uri zjutraj sv. mašo na Rožniku. Pridite mnogoštevilno!
lj Sprememba pri štacijskem poveljstvu. Štacijski poveljnik v Ljubljani, polkovnik 17, pp. Weingraber je prestavljen v etapno ozemlje na Tirolsko, na njegovo meslo pride polkovnik Fekete.
lj Redek jubilej. Dne 12. junija bo obhajal g. Franc Burja, uslužbenec tvrdke Zanki in sinovi svojo 40!etnico zvestega in neumornega delovanja.
lj Ustanova za dva revna bolna mornarja vojae mornarice je razpisana na javni deski mestnega magistrata, (baron \Viil-lerstorf-Urbairova ustanova).
lj Čevljarska zadruga v Ljubljani vab) uljudno gg. člane, tudi iz okolice, na zelo važen sestanek, ki bo v nedeljo, 9. junija t, 1,, dopoldne ob 10. uri v restavraciji g Valentina Mraka na Rimski cesti.
Ij Izplačevanje vojaških nastanitvenih pristojbin se zopet prične na mestnem magistratu v soboto, dne 15. junija v mestnem vojaškem nastanjevalnem uradu (Mestni trg štev, 27, III. nadstropje) in siceri za stanovanja v I, mestnem okraju (Poljanski okraj) v II, mestnem okraju (Mestni trg, Stari trg, Karlovška in Dolenjska cesta) in v III. mestnem okraju (Trnovo in Gradišče do Franca Jožefa ceste v soboto, dne 15. junija; za stanovanja severno Prešernove ulice, Franca Jožefa ceste — IV. in VI. mestni okraj — Št. Peterski okraj in Vodmat) v ponedeljek, dne 17. junija. Za Spodnjo Šiško in vse one, ki bi bili zadržani v gori navedenih dneh, v torek, dne 18, nija. Uradne ure izplačevanja so od 3. dc pol 6. ure popoldne.
lj Dolžnost naznanila za kostanjev les. Kdor ima v Ljubljani v zalogi ali varstvu kaj posekanega lesa pravega kostanja, ga mora v smislu tozadevne ministrske naredbe naznaniti do 10, t. m. pri gospodarskem uradu mestnega magistrata. Naznanilo je podati po stanju z dne 25, maja t. 1. Opustitev naznanila se bo strogo kaznovala.
lj Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja p. n, občinstvu, da se vrši dne 13. t. m. redna mesečna dražba v mesecu oktobru 1917 zastavljenih dragocenostij in efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) od 3.—6. ure pop. v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo.
pr Dobrodelni koncert. Za 1. junij napovedani koncert »Glasbene Matice« v korist slovenskim vojakom-slcpcem, invalidom, sc je vršil snoči. Sodelovale so operna pevka dunajske opere gospa Zora Bihoy-Benedekova, slovenska operna pevka gospica Cirila Medvedova in klavirska viriuozinja gdč. Dana Koblerjeva. Na sporedu so bili zastopani priznani svetovni skladatelji kakor Dvorak, Čajkovski, Verdi, Mozart itd., med njimi samo eden slovenskih, Lajcvic, dokaz, da je slovenska glasbena literatura v dvospevih zelo pičla. Gospa Zora Bihoy-Benedekova ima prijetno oglajen mezzosopran, voljan pa ne preveč mehak in brez nepotrebne sentimentalnosti. Prehode v falzet mojstrsko izvaja, vse glasovne nlanse so ji lahkota. Gospodična Ciri!a Medvedova ni bila popolnoma razpoložena, in to se je na nje-
nem glasu semtertja zelo kazalo, posebno če je hotela nekoliko kre.pkeje peti, dasi moramo reči, da je v dvospevih z gospo Zoro Bihoy-Benedekovo prešibka. Zato se je njen glas večkrat utopil, deloma v sopranu deloma v klavirju. Nad vse liubko je pela začetek Dvorakove pesmi: »Ujeta«. Pokazala se le v tej pesmi vsa polnost in lepa barva njenega alta. Pri Lisztovi »Lo-reliji«, kjer je pela sama, je občinstvu tako ugajala, da ie morala še dve točki dodc-jati. Gdč. Dana Koblerieva je igrala diskretno, znala je klavirski part podrediti, pa tudi povdariti, kadar je skladba tudi klaviriu odkazala samostojno vlogo. Le pri nekaterih točkah sc nam jc zdelo, da bil klavir nekoliko preglasen. F. Z, pr Za slovensko gledališče. »Prva hrvatska štediona« v Zagrebu je darovala za slovensko gledališče 5000 kron. — Kakor slišimo, so na Hrvatskem nabrali za slovensko gledališče že nad 100.000 kron.
ie
veščo stenografije, sprejme dr. A. Tomšiča v Ljubljani,
odvc!n'ška piiarna Sodnn ulica št. 13.
Potrebujemo za restavracijo:
fl naJakarfa (oziroma donnšnl-n jedil);
l eSrza^o Kraharic?; S perico;
{ potnao^Uo; f! ftofeiskega SMSi\
a Meso na zelene izkaznice B. Sfran-
ke z zelenimi izkaznicami B prejmejo meso po znižani ccni v soboto, dne 8. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: od
10.	do pol 11. ure štev. 1 do 200, od pol
11.	do 11. ure štev. 201 do 400, od 11. do pol 12. ure šlev. 401 do 600, od pol 12. do
12.	ure štev. 601 do 800, popoldne od pol
2.	do 2. ure štev. 801 do 1000, od 2. do pol 3. ure štev. 1001 do 1200, od pol 3. do
3.	ure štev. 1201 c'o 1400, od 3. do pol 4. ure štev. 1401 do 1600, od pol 4. do 4. ure štev. 1601 do 1800, od 4. do pol 5. ure št. 1801 do 2000, od pol 5. do 5. ure štev. 2001 do 2200, od 5. do pol 6. ure štev. 2201 do konca.
a Telečje meso za težko bolne, ki leže. Tisti bolniki, ki so bili prijavljeni v mestnem aprovizacijskem uradu na Poljanski cesti štev. 13 z imenskimi začetnicami A do vštevši L prejmejo telečje meso v soboto, dne 8. t. m. dopoldne na Poljanski cesti štev. 15 od 7. do 8. ure zjutraj. S seboj morajo prinesti izkaznice, na katere dobivajo sicer meso. Ker je dovoz telet tako majhen, ne morejo dobiti to pot vsi telečjega mesa, temveč le polovica. Druga oolovica pride na vrsto prihodnji teden.
a Krompir na rumene izkaznice C št. 1820 do konca. Stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1820 do konca prejmejo krompir v soboto, dne 8. t. m , pri Miihl-eisnu na Dunaski cesti. Določen je ta-le red: od 8. do 9. ure dopoldne št, 1821 do 1960, od 9. do 10. ure št. 1961 do 2100, od 10. do 11. ure št. 2100 do 2240, popoldne od pol 2. iio pol 3. ure št. 2241 do 2380, od pol 3. do pol 4. ure št. 2381 do 2520, od pol 4. do pol 5. ure št. 252t do 2660, od pol 5. do pol 6. ure št. 2661 do konca. Stranke dobe za vsako osebo 3 kg, kilogram stane 50 vinarjev.
~~ izoomieno in najdeno.
Zgubila se je včeraj denarnica z večjo frsoto denarja na postaji Jesenice (Gorenjsko) ali v vlaku proti Ljubljani. Pošten najditelj naj jo odda proti dobri nagradi na državno policijo.
Zgubila se je 5. t. m. dopoldne od Slomškove ulice do Resljeve ceste 9 vezana blazinica, ročno delo, v sredini ima monogram M. G. Ker je izgubitelju dragocena last, naj jo najditelj vrne proti ljagra-di na Resljevi cesti štev. 9.
Darovi.
V proslavo »Karlovega tedna« in počaščenje rojstnega dne Nj. Veličanstva cesarice, so zložili zavedni Slovenci v rodoljubni hiši Zupančičevi v Ljubljani povodom njegovega godovanja: za slovenske oslepele vojake 65 kron, za slovenske invalide 65 kron.
Gosp. Josip Zidar je daroval, kakor običajno, mesečno vojaško nastanitveno pristojbino v dobrodelne namene.
Kranjsko deželno društvo c. kr. avstr. zaklada za vojaške vdove in sirote ter za varstvo otrok in oskrbo mladine v Ljubljani. Društvu so nadalje pristopili: 1. kot ustan^vnik z enkratnim zneskom po 500 kron Mestna hranilnica v Radovljici; 2. kot utemeljitelji z enkratnim zneskom po 200 K; Posojilnica v Radovljici, Albert Zeschko, trgovec v Ljubljani, Ivan Jalen, veleposestnik, tovarnar in župan v Ratečah pri Beli peči; 3. kot prispevajoči člani: dr. Julij Dereani v Kamniku, Terezija Kemperle v Kamniku, Janko Koschicr v Kamniku, Ivan Petek v Kamniku, Kari Skala v Kamniku in Ivan Žargi v Kamniku.
Idealna rodbinska preekrba, obenem naložba kapitala je vojnoposojilno zavarovanje. Zahtevajte takoj naše prospekte. Glavna poslovalnica »A n k c r«, Gradec, Raubergasse 20.
i 11 mm i i i mini milima—
fc Zanesljivega
strelja k moterju
Ai, sprejme takoj
'Katoliška tiskarna v CjubJjm.
mmmmv!xsm- -„<.»■•■ ■■ Kupim dobro ohranjeno
IHoESPs'
Naslov ovc uprava »Slovenca« pod Itev. 1964.
izd konzorcij »Slovenca«.
KaibaElSi rsžstf mlM
za drobljenje in fino mlc-tev vseh vrst žita. Enostavna, pa zelo trpežna izvršitev, skoro neporušni, z izmenjajočimi kolesi iz trde kovine. Cene brez podstavka z zavojnir.o: z zamah-nim kolesom v teži okolu 12 kg 120 K, z ročico v teži okelu 7 kg 100 K. Odpošilja se z Dunaja proti predplačilu ali po povzetju. Doftd so takoj pri: E. Wolfsohn, Dunaj II., ObcrmiillnerstraBe št. 17. Zastopniki se iščejo.
| Knjigama d. Stoka
Trst, ulica Molino piccolo 19 SPREJME TAKOJ
izvežbanega in samostojnega
iiirt sli lini
Št. 7956.
n
Mladenič	g
■
S b
se želi seznaniti z značajno, na duši in telesu zdravo mladenko brezhibne preteklosti. Poštena, zdrava in močna dekleta, bujnih temnih las , iz poštene in zdrave rodovine, doma iz kakega samotnega, mirnega kraja, naj blagovolijo na upravo »Slovcnca« pod iilro; »Poštenost najboljša dota 1914« do 15. VI. t. 1. poslati svojo sliko in odgovoriti na vprašanje: »Kaj_je življenjska naloga človeka 7« 9	1914
h, s
i! mest?
s hrano in stanovanjem. — Valentin Ferjan, 1874	pošta Javornik št. 17, Gorenjsko.
Prva Mi Sa igralnih tel
se priporoča vsem cenjenim trgovcem za nakup
Med pet .ljubljanskih vdov je razdeliti v spomin svoječasne poroke nadvojvodinje Marije Terezije znesek K 400.—, torej za osebo po 80 kron.
Pravico do te ustanove imajo revne poštene vdove, ki so v Ljubljano pristojne.
Koleka prostim prošnjam je priložiti poročni list in mrtvaški list soproga, navesti jc starost in število nepreskrbljenih otrok ter ob čem prosilka živi (zaslužek) zlasti če ima kako pokojnino, državno ali siceršno redno podporo zase ali za otroke in v kateri višini.
Ime prosilke in njen stanovanjski naslov morata biti natanko in razločno pod prošnjo napisana.
Prošnje je vlagati pri vložnem zapisniku mestnega magistrata do konca junija 1918. Na prepozno vložene prošnje se nc bo oziralo.
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI,
dne 5. junija 1918.
45 letni vojni invalid, samski trgovec, slovenskega nemškega, hrvaškega in laškega jezika zmožen, z dobrimi spričevali in informacijami, išče službe kot
i, v/iNiuutuumuu,
čistilniki, sadni mlini, vinske in sadne stiskalnice, čistilne mlatilnice ter drugi poljedelski stroji sc lahko naročajo ter vzorec ogleda pri
FRANC HITTI
Ljubljana, Martinova cesta 2.. Kupi se dobro ohranjen
13® IbB H !xS ffif* a Ponudbe pod št. 1939 na upravništvo »Slovenca«.
Trgovsfci) ppsmsoiicsa
sprejme tvrdka
JOS. ERRATH, Mokronog, Dolenjsko.
izrtia m
fsafcsr Mi pb&iioCiliRe
Pojasnila daje lastnik podjetja Iv. Čeme, Ljubljana, Dunajska cesta.
kakor tudi druge, r ^lembi ne podvržene deželne in gozdne prideš {maline, jagode, med itd.)
KUPUJE FO NAJVIŠJIH CENAH 1917	M. RANT, KRANJ._
V NAJEM ali tudi NA RAČUN v Ljubljani ali na deželi VZAMEM
triouski slzag£3 Eli pisar.
Razume nekoliko vrtnarstva in sadjereje. — Želi prosto hrano in stanovanje. Vstop takoj. — Prijazne ponudbe na upravništvo »Slovcnca« pod šifro »Prijazen in delaven št. 1963«.
kuriaža
ter eventuelno tudi mlajšega, spretnega
iraiisirla
za mlinske naprave sprejme tovarna v Ljubljani.
Ponudbe z navedbo dosedanjih delodajalcev in z zahtevami mezde pod naslovom »Zanesljiv 1961« na upravništvo »Slovenca«.
PRODA SE večja množina
pesnih, zvinih m
Poizve se v trgovini PIRNAT, LJUBLJANA, Sv. Martina cesta št. 8.	1942
/-
za setie in poda
iz Dirastouega fesa
dobro suhe, za okoli 3 hI močne sode
želimo kupiti
v večjih množinah. — Ponudbe v nemščini s prosijo na tvrdko:
GehrUder Relscfo
Kufst^in.
igralnih kur!
Zahtevajte cenik jn vzorce istih I 1923 Slovenci, segajte pridno po domačem izdelku!
Naročila in korespondenco na
Komisijsko prodalo proz slo-oansteg iouartie igrainili harf.
IŠČE se invalid kot
pr- ribič
ki jc obenem čevljar ali krojač. Stanovanje prosto.
Kje, pove upravništvo tega lista pod St. 1924.
MA
1651
se dobi ter
se s p r e i m e ) o pri tvornici cementnih izdelkov
Jos. Cihlar
Ljubljana, Dunajska ccsta 67.
h kateri bi pripadal hlev in nekaj zemlje za rejo ene krave in par prašičev. — Cenjene ponudbe na upravništvo »SLOVENCA« pod štev. 1875.
Proda se
ifi uajsisca
kakor tudi
z vrtom v Litiji.
Naslov pove uprava lista pod štev. 1904.
za prodajo pohištva sprejme J. ČERNE, Ljubljana, Dunajska cesta.
[aShiiSflipsijisi.
C. ir. mili zslil n sta is silili
(Zavarovalni oddelek)
deislna poslovalnica ss F; '7"3Bfanl iFrančeno natereife' i
sprejema
Dne 9. junija 1918 proda se na prostovoljni javni dražbi
pod vlož. št. 747 v kat. obč. Karlovsko predmestje,
obstoječe iz pare. št. 491/1 travnik. Dražba se vrši ob 4. uri popoldne na licu mesta na Ižanski cesti pri mitnici. — Izklicna cena določi se pri prodaji.
PRODA SE
Z
hlevom in vodno močjo. — Naslov lista pod: »Vodna moč« 1901.
pove uprava
I
KUPIM
Sv
v Ljubljani ali bližnji okolici za 30.000 K do 50.000 K, — Cenjene ponudbe na upravo tega lista pod: »TIHI DOM«. 1863
Proda se
h 8 s si
Ijl! l.H VHC. ivjl
pod najugodnejšimi pogoji.
Tako zavarovanje olajša vsakomur zajetje VIII. vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v daljJi ali krajši dobi. Premije sc morejo plačati tudi i vojnim posojilom osme in prejšnjih izdanj. Pojasnila dajejo naše okrajne poslovalnice
v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje l/I), Logatcu, Postojni, Radovljici in Rudolfovem in naši pooblaščeni zastopniki.	1915
CUNJE
suknene odrezke stare in nove, kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, žaklje-vino, odeje, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni kupuje	122®
E. KOTZBEK V KRANJU.
V
B
Lepa stavbišča v Ljubljani za rodbinske hiše, 25 parcel ob štirih lepih cestah s kanalom, vodovodom in razsvetljavo, SE PRODAJO, najraje v celoti. Vprašanja pod: »Wertsteigerung« W. T. 7119 na tvrdko: HAASENSTEIN Sl VOGLER A. G„ 1947 DUNAJ I., SCHULERSTRASSE 11.
enonadstropna, s trgovskimi prostori in prodajal-niško opravo, zgrajena pred nekaj leti, v jako dobrem stanu v Višnjigori. "Poleg hiše se nahaja vrt za zelenjavo z obširnim sadovnjakom in lastnim vodovodom ter druga poslopja za rejo živine. — Plačilni pogoji zelo ugodni. Pojasnila daje tvrdka A. KUŠLAN, Ljubljana, Karlovska cesta št. 15.
Mizarsko podjetje v Št. Vidu nad Ljubljano
SPREJME TAKOJ v službo strojilna tovarna SAMSA & CO. V LJUBLJANI, METELKOVA ULICA 4, Zglaševanje od 4. do 5. ure popoldne.
Naš letošnji redni občni zbor jc podelil znesek treh tisoč kron
za obdaritev 60 dolgo služečib, k stanju naših vlagateljev spadajočih poslov in obrtniških pomočnikov (obrtniških pomočnic)
z nagradami po 50 kron.
Za te nagrade morejo presiti one služeče osebe moškega in ženskega spola,
1.	ki so posli v smislu poselskega reda ali obrtniški pomočniki (obrtniške pomočnice),
2.	ki so služili ali še služijo najmanj deset let neprenehoma pri enem in istem delodajalcu,
3.	ki so vsaj pet let vlagatelji našega zavoda.
Prosilci, ki doslej še niso bili obdarovani z
nagrado, imajo prednost pred onimi, ki so v zadnjih treh letih prejeli nagrade.
Tisti, ki prosijo za kako tako nagrado, morajo nepretrgano službeno dobo dokazati s posel-sko knjižico ali z izpričevalom svojega službo-dajalca ali na kak drug verodostojen način, n. pr. s potrdilom župnijskega ali občinskega urada svojega službenega kraja. Začasni izstop iz službe zaradi bolezni ne velja kot prestanek službene dobe, ako je uslužbenec po ozdravljenju zopet vstopil v službo prejšnjega gospodarja.
Pripadnost k stanju naših vlagateljev se mora dokazati z navedbo številke vložne knjižice Kranjske hranilnice, ki se glasi na ime prosilčevo ali je vinkulirana na njegovo ime, ali pa ra drug način, ki izključuje vsako zlorabo.
Za te nagrade se je
do 28. junija t. 1.
pismeno ali ustno prijaviti tajnUtvu »Kranjske hranilnice«. Te prošnje se bodo rešile do konca meseca julija t. L
V Ljubljani, dne 28 maja 1918.	1834
I/.delovanje in razpošiljatev preizkus, radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5.—i z® ščurke K 4.50; tinktura za stenice K 2.—; uničevalec moljev K 2.—; prašek proti mrčesom K 1.50 in K 3.—j sem spadajoči razpraševalec K 1.20; tinktura proti ušem pri ljudeh K 1.20; mazilo za uši pri živini K 1.50; prašek za nši v obleki in perilu K 2.—; tinktura za bolhe pri vseh K 1.20; prašek proti ušem pri perutnini K 2.—i. tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) K 3.—, — Pošilja po povzetju Zavod za pokončevanje mrčesa M. Jiin-ker, Zagreb 39, Petrinjska ulica 3, III.
nove in stare	vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana
ljubljanska industrija probkovik zamaškov
Koptifem:
les za jame pd 12 cm naprej mehak okragel les, [na nt, smrekovo lubje \ lansko in čreslo	I letošnje,
kostanjev Res ] od 10 cm hrastov les i naprej,
Prosim ponudbe s skrajnimi cennml, množino in navedbo roka za oddajo,
VINKO VABIC,
Žalec 9, Južno štajersko.
Kulnntno poslovnnje. TakojSnje plačilo proti duplikatom.