Ljubljana, nedelja 15. januarja 1956 LETO XXII. Stev. 11 glavni in odgovorni UREDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List Izhaja »sak dan razen Petka v Cena 10 dinarjev cCjUvLSkc^ PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRU2ITE SE! IL IZDAJI! •LJUDSKA PfiAVlCA. USTANOVLJENA o. OKTOBRA 1934 « MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JR IZHAJALA KOT 14-DNEVNTK IN TEDNIK, OD OSVOBODITVE DO. L JUL 1931 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK n OD L. JUNUA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« KJE JE TEŽIŠČE? *r0ovina je priljubljena tema niic°VOrov ne £e med predstavne, * Gospodarstva in trgovci ali trin-r, s^okovnih posvetovanjih, litji0fJ tudi na konferencah po-st&u . or9anizacij. Da je potem1 .govina tako priljubljena so a’h-'le razl°0ov več. Nekateri in «° ^ktivne narave (neurejen šear,emiren tf9, kar izhaja iz na-Doln~ sedanjega gospodarskega drnhr n da so korenine mno-Važ bije, čeprav ima trgovina ImJ1? mesto v naporih za stabi-llZa<*jo trga. Kardelj je v interna tl. *Naših skupnosti« opozoril ^..škodljive težnje v reorganiza-“ naše trgovine in na pota k SUnemu nadaljnjemu razvoju. pa 0 bi odveč to ponavljati. Ni k odveč ponoviti tista gledišča, lQhife nanašajo na. mnenje, da % d stabilizacijo trga na sploš-0r dosežemo samo z določenimi ^^nizacijskirni ukrepi ali spre-sist v našem gospodarskem vse drugo, zlasti inve-ren!3e’ P° lahko ostane po sta-fUc? ^akšno mnenje je slišati , *• kadar ne govorimo samo o TBovim, S( Josumezne spremembe v si-Ukr- *n razni organizacijski ke epi so seveda nujno potrebni, ra . pre za proces nenehnega pJJtlunja in izpopolnjevanja neae9a gospodarskega in družbe-v J mehanizma Če pa bi delali kak^ omenjenega mnenja — ^ r poudarja tovariš Kardelj Sn *ne bi odstranili nobene go-gl dur ske težave, pač pa bi Zn? zabredli v birokratizem.« boi° S0 težnje te vrste zdaj naj-bili ^pdljive. Odločilne za sta-naJacii° trga so spremembe v lir 1 Gospodarski politiki, formu-9a na rozširjeni seji Izvršne-komiteja ZKJ in v resoluciji cj/ Plenuma SZDLJ, organiza-vL ukrepi pa so in bodo pred-sieJrl zato tu, da to politiko do-0Bn° uveljavljamo in da se emo negativnim pojavom. be ^atere in kakšne so spremem-Prih na^ gospodarski politiki za SPr °^nie obdobje, je znano. Te ro^embe zajemajo vsa pod-Gospodarskega življenja — m?ir?anj*ania investicij in spre-sPeš njihove sestave, od po-ve£iev?nja kmetijstva ter čim b In <'ŽTn cenejše proizvodnje u°d za široko potrošnjo, do SociJ,Vania v proračunih in pri *oSr h izdatkih, do večje storil-thell t£c£a na vsakem delovnem boli? Te spremembe zahtevajo Vaj. in učinkovitejše poslo-konj družbene in strokovne kat le- zahtevajo pa tudi ne-re organizacijske ukrepe, cij^ Gre pa samo za stabiliza-nar IrGa. Dosedanji razvoj nam Bosv enakomernejši tempo LaP^darskega vzpona v celoti. Zdaj rekli, da nam zaleže STn’ ysak dinar, pridobljen v tej bili J-1’ dvojno: pomaga nam sta-ditr° in prispeva k ure-Huo PiuHdne bilance s tu- Po/ifi pa so realni pogoji za J}K° višjega standarda. Pse Proizvodnje je odvisno Grila to 5e stara resnica. Ge pa ra,J0dimo Proizvodnjo našim taks eram' tedaj gre za tisto in naši710 Proizvodnjo, ki ustreza bori PosP°darski politiki v pri-v Ijm obdobju Če govorimo rečo splošnih potezah, lahko .litih.1*10' da noša gospodarska po-sknJ spodbuja posameznike in Plu v ce£ot< K ustvarialne- j u in b olj rentabilnemu uirJ° drjenju. To pa sta dva višjega standarda. VARNOSTNI SVET OBSODIL IZRAELSKI NAPAD Predloženi resoluciji — sovjetska in skupna resolucija Velike Britanije, Francije in ZDA — pozivata, naj bi storili ukrepe, da bi v prihodnje preprečili izbruh podobnih spopadov Nem York, 14. jan. (Tanjug). Varnostni svet se bo sestal v torek na sedmo sejo v zvezi z napadom izraelskih čet na sirsko ozemlje dne 11. decembra. Doslej je govorilo vseh enajst članov Varnostnega sveta in vsi brez izjeme so obsodili izraelski napad, v katerem je bilo ubitih nad 60 ljudi, v glavnem Sirijcev. Na torkovi seji bo predvidoma ] videti, da je SZ »edini zagovor- Svet najprej ponovno zaslišal | nik interesov arabskih dežel« v predstavnike Sirije in Izraela ter j Varnostnem svetu. 1 proučil možnost, da bi sprejeli Diplomatski opazovalci sodijo, da je organizirani in premišljeni napad izraelskih čet proti Siriji spravil Izrael v silno težaven položaj. Izrael je, ko je snoval in soglasen sklep o tem vprašanju, za kar so se zavzeli mnogi člani Sveta, posebno še Jugoslavija. Svetu sta bili doslej predloženi dve resoluciji — sovjetska in skupna resolucija Velike Britanije, Francije in ZDA. Obe resoluciji ostro obsojata Izrael zaradi napada in pozivata, naj bi storili stroge ukrepe, da bi v prihodnje preprečili izbruh podobnih spopadov. Razen tega sovjetska resolucija predlaga, naj Izrael plača odškodnino, medtem ko je v zahodni zapopadena tudi določena odgovornost Sirije pri izraelskem napadu. Diplomatski opazovalci eno-dušno sodijo, da razlike'med obema resolucijama niso takšne, da ne bi mogli najti soglasne ureditve. Ker sovjetski osnutek resolucije znatno bolj ustreza interesom arabskih dežel kakor zahodna resolucija, je iranski predstavnik, da bi zagotovil sprejem zahodne resolucije predložil nekaj amandmajev na zahodno resolucijo, ki jo tako malone izenačujejo s sovjetsko. Iz krogov zahodnih delegacij je slišati mnenje, da so potrebne spremembe v besedilu njihove resolucije, da bi bolj ustregli zahtevam arabskih dežel in omogočili sprejem soglasne ureditve. Ne prikrivajo niti dejstva, da je do tega popuščanja prišlo zato, da ne bi bilo izvršil napad proti Siriji — kakor je to dejal avstralski delegat v Svetu — napačno predvidel odziv Varnostnega sveta in povzel napačne sklepe, da se bodo spričo blokovske razdvojenosti nekatere dežele v Svetu postavile na stran Izraela. Toda to se ni zgodilo, in izraelski predstavnik Eban je že več dni v Varnostnem svetu sredi nevarnega govorniškega ognja vseh enajstih članov Sveta, ki vidijo v izraelskem napadu grobo kršitev načel Ustanovne listine OZN. Zahvala predsednika republike V ZUNANJEPOLITIČNEM ODBORU ČEŠKOSLOVAŠKE LJUDSKE SKUPŠČINE Veliko zadovoljstvo spričo izboljšanja odnosov z Jugoslavijo je rekel zunanji minister Vaclav David Praga, 14. jan. — Agencija CTK poroča, da je imel češkoslovaški zunanji minister Vaclav David govor v zunanjepolitičnem odboru češkoslovaške Ljudske skupščine, v katerem je izjavil, da so bili leta 1955 doseženi pomembni uspehi v naporih za zagotovitev miru v Evropi in na svetu. Govoreč o načelih češkoslovaške zunanje politike je minister David izjavil, da njegova dežela upostavlja odnose z drugimi državami, ne glede na njihove socialne in gospodarske sisteme. Glede egiptovsko - češkoslovaškega trgovinskega sporazuma o pošiljkah orožja Egiptu je Vaclav David izjavil, da ta sporazum nima nobenih prikritih ciljev, marveč da je bil sklenjen med dvema enakopravnima partnerjema brez vsiljevanja kakršnih koli političnih ali drugih pogojev. »Veliko in iskreno zadovoljstvo čutimo spričo izboljšanja naših odnosov z Jugoslavijo, do česar je prišlo lani,« je rekel David, ko je govoril o odnosih med CSR in Jugoslavijo. Poudaril je, da je to že obrodilo lepe sadove in pri tem opozoril na podpis trgovinskega in plačilnega sporazuma, na izmenjavo trgovinskih in drugih delegacij, kakor tudi na razvoj odnosov med obema deželama na kulturnem torišču. | David je izrazil upanje, da bo to Beograd, 14. jan. (Tanjug). »Ker ne morem posamez odgovorili na številne čestitke nnslane I ^.vlu J* “Kiu upanje, na do to rin na stevune cestitKe, poslane prjspevalo k nadaljnjemu poglab- ob Novem letu 1956, se s tem j ljanju vsestranskih odnosov CSR prisrčno zahvaljujem vsem, ki so mj čestitali.« JOSIP BROZ-TITO koristen za obe deželi in za krepitev stvari miru,« je zaključil David. Na gradbišču hidroelektrarne Vuhred na Dravi se mrzlično pripravljajo, da začno obratovati s prvimi agregati Edgar Faure je »pripravljen podpreti« Mendes Francea in Guy Molleta Pogajanja o sestavi nove vlade se bodo začela 24. januarja PARIZ, 14. jan. (Tanjug). Predsednik francoske vlade Faure je danes izjavil, da je »pripravljen podpreti« Mendes-Francea in Guy Molleta, da bi sestavila novo francosko vlado. To izjavo so ocenili v pariških političnih krogih kot izraz naklonjenosti znatnega dela poslancev sedanje vladne koalicije desnega centra, da bi v novi skupščini podprli vlado republikanske fronte »v nekaterih vprašanjih«. z Jugoslavijo. »To iz vsega srca želi tako češkoslovaška vlada, kakor tudi ves češkoslovaški narod, ki sodi, da je takšen razvoj Pogajanja o sestavi nove vlade se bodo začela 24. januarja, ko bo sedanji ministrski predsednik sporočil odstop svoje vlade. Vse politične stranke so že začele določevati svojo taktiko in programe. Izredni kongres socialistične stranke in prvi kongres Poujadovega gibanja sta danes začela delo v Parizu. Medtem ko so se pužadisti sestali »za zaprtimi vrati«, pa so socia- HAMMARSKJOLDOVA POT Generalni tajnik OZN je izjavil, da je optimist glede položaja na Sred. vzhodu Nem York, 14. jan. (Reuter) — Generalni tajnik OZN Dag Hammarskjold je včeraj izjavil, da je njegov bližnji obisk o deželah Srednjega Vzhoda nooa priložnost za imirno di-plomacijot v zvezi z obravnavanjem problemov tega področja. Na tiskovni konferenci v sedežu OZN je Hammarskjold izjavil, da bo med svojimi obiski v sred-njevzhodnih državah na razpolago za dajanje informacij in za razgovore, ki bi jih voditelji na Srednjem vzhodu želeli imeti z Zečevič sprejel kitajskega veleposlanika Beograd, 14. jan. (Tanjug). Predsednik Zveznega sveta Zvezne ljudske skupščine Vlada Zečevič je danes sprejel kitajskega veleposlanika Vu Hsiu Čuana. Kongres združenja italijanskih partizanov Trst, 14. jan. Jutri bo v Vidmu kongres Združenja italijanskih partizanov. Na kongresu, ki se ga bodo udeležili predstavniki Združenj bivših borcev odporniškega gibanja iz raznih krajev Italije, so povabili tudi Zvezo bivših partizanov za tržaško področje. Hammarskjold njim. Hammarskjold bo šel na pot v nedeljo, ko bo z letalom odpotoval v London. Govoreč nekaj ur potem, ko je Varnostni svet odložil svoje zasedanje do prihodnjega tedna, da bi potem nadaljeval razpravo o s irsko-izraelskem sporu v zveza z napadom ob Galilejskem jezeru, je Hammarskjold dopisnikom izjavil, da se je razgovarja! z egiptovskim in izraelskim delegatom, kakor tudj z drugimi delegati. Ti razgovori niso bili neposrednega pomena za njegovo osebno misijo. Generalni tajnik OZN je izjavil, da se bo v Jeruzalemu sestal s predsednikom izraelske vlade I Ja vidom Ben Gurionom im zunanjim ministrom Mošo Šaretom. Hammarskjold je izjavil, da je »na strani optimistov« kar zadeva položaj na Srednjem vzhodu. Britanski zunanji minister Sel-wyn Lloyd bo Hammarskjolda sprejel v ponedeljek. V torek bo Hammarskjold odpotoval v Atene, zatem pa bo obiskal Carigrad, Ankaro, Kairo, Tel Aviv, Jeruzalem, Bejrut, Teheran, Damask, Bagdad, Bahrein, Karači, Bombav in Bangalore, kjer bo prisostvoval zasedanju ekonomske komisije za Azijo in Daljni vzhod. Hammarskjold bo kasneje obiskal Ran-gun, Bangkok, Djakarto, Sidney, Čamberro, Oakland, Wellington, Honolulu in Namdi na otokih Fidži. V New York se bo vrnil 24 februarja. To bo njegov najobsežnejši obisk v deželah, včlanjenih v OZN, odkar je aprila 1953 postal generalni tajnik Združenih narodov. listi zmerno debatirali o problemu bodoče vlade. Tudi ostale politične organizacije bodo imele te dni izredne sestanke. Pariški opazovalci ne dvomijo več, da bo predsednik republike ponudil mandat za sestavo nove vlade enemu izmed prvakov republikanske fronte. Te stranke so zato že izdelale skupni akcijski program. V ospredju le-tega sta alžirsko vprašanje in akcija za ureditev najbolj perečih notranjih in socialnih problemov. Mednarodna vprašanja, med katerimi so dali prednost problemu splošne razorožitve, pa so šele v drugi vrsti programa republikanske fronte. Tu se vprašujejo, kdo bo predsednik nove vlade in na katero skupščinsko večino se bo opirala manjšinska vlada republikanske fronte, ker so voditelji le-te že zavrnili možnost slehernega sodelovanja s strankami desnice in KPF v vladi. Republikanska fronta je namreč pripravljena samo sprejeti podporo in glasove vseh parlamentarnih skupin, ne pa tudi sprejeti predstavnike ostalih skupin v svojo vlado. Načelno je KP že napovedala, da bo podpirala republikansko fronto. Današnja Faurova izjava kaže, da lahko republikanska fronta računa tudi z določeno podporo dela poslancev strank desnega centra. Izredni kongres francoske socialistične stranke Pariz, 14. jan. (Tanjug). — Danes se je v Parizu začel pod predsedstvom Guy Molleta izredni kongres francoske socialistične stranke, na katerem bodo socialistični delegati sklepali o taktiki in programu socialističnih poslancev v novem parlamentu. Francosko-moroška pogajanja Pariz, 14. jan. (Tanjug). — Francoski in maroški predstavniki so se danes sporazumeli, da se bodo neposredna pogajanja med obema vladama o statusu Maroka začela najkasneje 15. februarja. Maroški predstavniki so sporočili, da bo sultan Ben Jusef prispel v Pariz, da bi prisostvoval začetku teh pogajanj. Kongres Poujadovega gibanja Pariz, 14. jan. (AFP). — Na kongresu Poujadovega gibanja, ki se je danes začel v Parizu, je vodja Pierre Poujade izjavil, da si njegovo gibanje prizadeva »znova ustanoviti trgovinske in obrtne zbornice«. Izrazil je mnenje, da bo njegovo gibanje uživalo v francoskem parlamentu izreden položaj glede na razcepljenost v 2. januarja izvoljeni narodni skupščini. Jugoslovanska delegacija odpotovala v Bonn Sinoči je odpotovala iz Beograda v Bonn naša delegacija, ki bo v začetku prihodnjega tedna začela pogajanja o poravnavi jugoslovanskih terjatev, ki so že dalj časa predmet proučevanja med obema vladama. Dvanajstčlansko delegacijo vodi državni tajnik za zunanje zadeve Hasan Brkič, ki je ob odhodu izjavil uredniku Tanjuga, da so bližnji razgovori o ureditvi naših zahtev nasproti Zahodni Nemčiji olajšani z dosedanjo izmenjavo gledišč med jugoslovansko vlado in vlado Zahodne Nemčije. Dejal je, da z zaupanjem gleda na uspešen izid pogajanj. »Prepričani smo, da bo obe delegaciji pri delu navdajala želja, da najdeta takšno rešitev, ki bo koristna za obe strani,« je končal Hasan Brkič. VREMENSKA NAPOVED za nedeljo, 15. januarja Ffr*etežno oblačno, vmes so možne delne razjasnitve, zlasti na Primorskem. V nižinah zamegleno. Temperatura brez bistvenih sprememb. Vreme v prvi polovici prihodnjega tedna: nestalno in sorazmerno toplo vreme. ELEKTROGOSPODARSKA SKUPNOST SLOVENIJE Dnevno poročilo o stanju dotoka na rekah in indeks proizvodnje za 14. januar 1956: Srednji dotok v m*/sek.: Drava, Dravograd 108, 142, Sava, Moste 6,9, 10,5, Sava, Medvode 31.7, 35.4, Soča, Doblar 66, 40,4 (prve številke za leto 1956, druge za leto 1955). S TISKOVNE KONFERENCE V ZVEZNI ZUNANJETRGOVINSKI ZBORNICI Naš izvoz v minulem letu Njegova vrednost je znašala 75,175.000.000 — Znatno je narasel izvoz izdelkov barvne metalurgije in lesne industrije - Največ smo izvozili v Italijo in Zahodno Nemčijo Beograd, 14. jan. (Tanjug). Po uradnih podatkih objavljenih danes na tiskovni konferenci v Zvezni zunanjetrgovinski zbornici, je znašala vrednost našega izvoza v minulem letu 75.175,000.000 din. Naš izvoz se je povečal v primerjavi s predlanskim letom za dobre 3,7 milijarde. Generalni tajnik Zunanjetrgovinske zbornice Ivan Barbalič je rekel, da smo dosegli lani v izvozu zadovoljive uspehe, da pa naš izvoz še zmeraj ne ustreza našim potrebam. predlanskim. V kemijski industriji je izvoz narasel za dobre pol milijarde, v tobačni za 2,4 milijarde, v črni metalurgiji za blizu pol milijarde itd. Lanski izvoz izdelkov kovinske elektro- in tekstilne industrije ter proizvodnje kmetijstva in živinoreje pa je bil manjši od predlanskega. V zvezi z lanskim izvozom je Barbalič rekel, da je v primerjavi s predlanskim letom znatno narasel izvoz izdelkov barvne metalurgije, in sicer za 3,6 milijarde, izdelkov lesne industrije pa za eno milijardo, čeprav je bil lani izvoz mehkega rezanega in trdega gradbenega lesa manjši kakor SESTANEK JUGOSLOVANSKE NACIONALNE KOMISIJE FAO Program dela obsega raznovrstno dejavnost v kmetijstvu, ribištvu, gozdarstvu in na področju prehrane Beograd, 14. jan. (Tanjug). Jugoslovanska nacionalna komisija organizacije ZN za kmetijstvo in prehrano (FAO) je imela pod predsedstvom člana Zveznega izvršnega sveta Slavka Komarja sestanek, na katerem je proučevala program dela v letu 1956. Razen tega je jugoslovanska delegacija, ki je sodelovala na osmem zasedanju FAO v Rimu, na sestanku poročala o svojem sodelovanju na tem zasedanju. Program dela Jugoslovanske nacionalne komisije FAO za leto 1956 obsega raznovrstno dejavnost v kmetijstvu, ribištvu, gozdarstvu in na področju prehrane. Naša komisija bo skrbela, da bodo naše kmetijske ustanove in organizacije vsa priporočila te organizacije s področja kmetijstva in prehrane, važna za našo deželo, kar najbolj smotrno uresničila. gozdnega gospodarstva za racionalno izkoriščanje gozdov in zgraditev gozdnih prometnih zvez kot podlage za pospeševanje lesne industrije. Razen tega bo komisija priporočila gospodarskim organom, naj posvete večjo pozornost strokovnemu šolanju kadrov v tej gospodarski panogi. Kar se tiče problema prehrane, je komisija s programom svo- t, , „ ,______, , jega dela predvidela, da bo letos i Poučila možnost čim raznovrstne} se in popolnejše prehrane ljudi. vanju kmetijskih ustanov in organizacij, zlasti pa znanstvenih zavodov, organizirala proučevanje sestave zemljišč in uporabe kemijskih sredstev za povečanje donosa. Vzporedno s temi posli bo proučevala tudi ekonomičnost uporabe vode v kmetijstvu. Posebno pozornost bo posvetila proučevanju načina, kako bi najbolje izkoriščali talne vode za namakanje, pa tudi rentabilnost graditve manjših objektov za namakanje (vodnjakov, manjših prekopov itd.) Program predvideva tudi znanstvene raziskave v zvezi s preobrazbo neproduktivne zemlje v produktivno (pogozdovanje, melioracije travnikov in pašnikov, ureditev sadovnjakov in vinogradov itd.). Komisija si bo prizadevala, da bodo naše kmetijske organizacije uresničile sklepe, sprejete lani na sestanku o problemih pospeševanja planinskega gospodarstva. Ob tej priložnosti so predvideli, da bi storili vse potrebno za zboljšanje pašnikov za boljšo prehrano živine. Na sestanku so govorili tudi o delu komisije v zvezi z organizacijo statistične službe v gozdarstvu. Iz dosedanjih statističnih poročil o gozdarstvu ni razvidno stanje našega gozdnega sklada, niti možnosti proizvodnje. Po mnenju komisije bi morali čimprej urediti splošno in-ventariziranje gozdov in ugotoviti njihov prirastek, da bi lahko sestavili dolgoletni program Čeprav še nimamo natančne analize, so bile po Barbaličevem mnenju povprečne cene prodanega blaga lani večje od doseženih predlanskim. Barbalič je hkrati pripomnil, da lani nismo imeli večjih težav s prodajo našega blaga in da so bili organizacijski ukrepi ter stiki med izvozniki in proizvajalci, kakor tudi disciplina podjetij ob izvozu pomembni či-nitelji, ki so pripomogli k povečanju izvoza. Premalo pa je prišla v izvozu do izraza naša industrija s prodajo svojih izdelkov, kar je videti tudi iz tega, da je prišlo do osnovnega povečanja izvoza v glavnem zaradi večje prodaje surovin in polizdelkov. V našem lanskem izvozu je bila na prvem mestu Italija, ki je kupila za blizu 12 milijard din našega blaga. Na drugem mestu je bila Zahodna Nemčija z 9,7, na tretjem ZDA z 8, na četrtem Velika Britanija s 6,3, na petem Sovjetska zveza s 5,3 milijardami dinarjev itd. V celoti je ostal delež evropskih dežel v našem lanskem izvozu enak kakor predlanskim, pač pa se je povečal naš izvoz na nove trge. Izvoz v Azijo se je povečal od 2,6 milijarde predlanskim na 3,5 milijarde. Povečanje izvoza v afriške dežele je znašalo v primerjavi s predlanskim letom nad 100 milijonov din, v severnoameriške dežele nad 1,5 milijarde, v južnoafriške dežele pa za dobri dve milijardi. Barbalič je na koncu rekel, da je bil naš izvoz lani usmerjen na nove trge, kar je tudi v skladu s težnjami naše zunanjetrgovinske politike. Podatki kažejo, da se obseg menjave z evropskimi deželami kot tradicionalnimi partnerji ni zmanjšal, pač pa se je povečal izvoz na druge kontinente. »To je uspeh glede na potrebe naše industrije po surovinah, pa tudi glede večjih možnosti prodaje izdelkov naše industrije na teh trgih,« je zaključil Barbalič svoje poročilo. Pravni svet Zveznega izvršnega sveta proučuje važna vprašanja s področja naše zakonodaje Pravni svet Zveznega izvršnega sveta, v katerem so naši najuglednejši pravni strokovnjaki, je nadaljeval včeraj pod predsedstvom Veljka Zekoviča proučevanje važnih vprašanj s področja naše zakonodaje. Prvi dan je obravnaval nadaljnjo izgradnjo pravnega sistema v naši državi in delo v zvezi z novo kazensko zakonodajo. Včeraj pa je tajnik za pravosodje Zveznega izvršnega sveta Nikola Arzentič poročal o temeljnih vprašanjih zakona o civilnem postopku. Na dnevnem redu sta še dva referata, in sicer o temeljnih vprašanjih zakona o splošnem pravnem postopku jn o osnutku zakona o ekspropriaciji. Seja Izvršnega sveta Makedonije Izvršni svet Makedonije je imel včeraj sejo, na kateri je sprejel odlok o začasnem finansiranju republiških organov in ustanov v obdobju januar—marec 1956. Rekordna proizvodnja črne metalurgije Naše železarne so lani izdelale kakih 800.000 ton jekla Beograd, 14. jan. (Tanjug) — J ugoslovtamska črna metalurgija j>e dosegla lami rekordno proizvodnjo surovega železa im jekla. Nepopolni podaitki kažejo, da so železarne lani izdelate v Siemens-Martiinoviih in električnih pečeh kakih 800.000 ton jekla ter približno pol milijona ton surovega železa. Lanska proizvodnja surovega železa je bila približno petkrat večja od proizvodnje 1. 1939, jekla pa štirikrat. Povečanje proizvodnje na tem podiročju industrije so dosegle tovaime vseh vrst jekla. Povprečna mesečna proizvodnja sivega surovega železa je znašala v enajstih mesecih lanskega leta 4100 ton, predlanskim pa 1976, vtem ko je mesečna proizvodnja belega surovega železa narasla od 26.829 na 37.534 ton. Na dirugi strani je znašala mesečna proizvod®!8 kla v Siemens-Martiinovjh, lani 62.327 ton, predlanskim. P 48.097, proizvodnja elektro J» pa je bila lami vsak mesec 1384 ton večja. Pod je ja črne metalurgij^ * katerih je začelo lani in prejsttp leta obratovati več novih napr^ so lani znatno povečala tudi Pf”j iizvodmjo drugih izdelkov. M*? drugim je proizvodnja jeklel^ brezšivnih cevi »mannesmaius« železarni v Sisku narasla od 4UW ton leta 1953 (ko se je prviKJ" začela proizvodnja takšnih cevi Jugoslaviji) približno na 28W ton lami. Razen tega je črna talurgija lami izdelala znatno ^ kovanih in vlečenih izdelkov, lezniških tračnic in valjarnah kov, kakor v kateremkoli P1®!6' njem letu po vojni. Z OBČNEGA ZBORA ZDRUŽENJA UČITELJEV POSEBNIH SOL LRS Več posebnih šol za pomoč defektni mladini Ljubljana, 14. jan. — V Zavodu za slepo mladino v Ljubljani je bil danes letni občni zbor Združenja defektologov in učiteljev posebnih šol. Razen delegatov so se zbora udeležili kot gostje zastopnik Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo tov. Jože Plevnik, predsednik upravnega odbora Zavoda za slepo mladino dr. Anton Kržišnik in drugi. Občni zbor je začel predsednik Združenja tov. Albin Ogorelec, nato pa je bilo na dnevnem redu dvoje poročil, in sicer o delu Republiškega odbora Združenja učiteljev posebnih šol LRS in poročilo komisije za posebno šolstvo. Ce povzamemo glavne misli iz obeh referatov In prav tako iz razprave, vidimo, da si je Združenje zlasti prizadevalo pomagati duševno in fizično defektni mladini pri rehabilitaciji in šolanju. V Sloveniji imamo sedaj okrog 3000 umsko defektnih otrok, od katerih se šola 585 otrok in to PLENUM ZVEZE ZDRAVNIŠKIH DRUŠTEV ZAKLJUČIL DELO ZDRAVNIKI OSTRO OBSODILI DEJANJA POSAMEZNIKOV ki blatijo njihov ugled v javnosti Včeraj je v Beogradu zaključil delo plenum Zveze zdravniških društev FLRJ. Na plenumu Je vzbudil posebno zanimanje referat o zdravniški etiki, ki ga je v imenu Zdravniškega društva BiH podal dr. Drago Jandrič. O tem vprašanju so razpravljali tudi na skupnem sestanku plenuma Zveze in Srbskega zdravniškega društva, ki je bil predvčerajšnjim popoldne. Tisk, je rečeno v referatu, često opozarja na razne negativne pojave v delu zdravnikov. Gre pravzaprav za cel kompleks naših slabosti, ki jih je dejansko mnogo več, kakor pa jih prodre v javnost. Preventiva ni tako »donosna« kakor kurativa in zato se mladi zdravniki, pa tudi starejši usmerjajo samo na zdravljenje, število privatnih ordinacij narašča, potegujejo se za honorarna mesta, licitirajo in podobno. Posamezni zdravstveni delavci so se komercializirali, zlasti med dentisti je dosti primerov pro-tekcije, posebno še v raznih komisijah ln pri sprejemu na POSVETOVANJE O KOOPERACIJI V INDUSTRIJI Sodelovanje med podjetji v posameznih industrijskih panogah Na včerajšnjem posvetovanju predstavnikov gospodarskih organizacij, podjetij in Trgovinske zbornice Slovenije, na katerem so sodelovali tudi član Republiškega izvršnega sveta Franc Popit, direktor Zavoda za gospodarsko planiranje inž. Viktor Kotnik in sekretar za gospodarstvo Slovenije inž. Kremžar, so razpravljali o kooperaciji v industriji. Med drugim so ugotovili, da bi bilo treba preiti spričo mnogostranskih koristi za gospodarstvo na kooperacijo, s katero bi vsestransko reševali proizvodne probleme. Strokovnjaki sodijo, da bi bilo treba v prvi fazi lotiti se sodelovanja med podjetji v posameznih industrijskih panogah, kasneje pa bi se razvilo sodelovanje med industrijskimi panogami. Poudarili so, da je treba urediti vprašanje kooperacije v posameznih podjetjih ali indu strijskih panogah na eni in vprašanje koordinacije med trgovino in industrijo na drugi strani. S tem bi razširili industrijsko proizvodnjo in povečali izbiro blaga, prispevali pa k temu, da bi se hkrati povečale možnosti za naš izvoz in zmanjšale potrebe po uvozu. Poudarili so tudi, da je s kooperacijo možno povečati proizvodnjo, ne da bi pri tem trošili nova sredstva za investicije. Ugotovili so tudi, da spričo nezadostnega sodelovanja tovarne izdelujejo isto ali sorodno blago, tako da posamezne tovarne nimajo dovolj izkoriščenih zmogljivosti. Pokazaio se je, da je treba ustanoviti organ, ki bi sistematično obravnaval probleme kooperacije, posebno še zdaj, ko se mnoga podjetja pripravljajo na preusmeritev proizvodnje na prO' izvode za Široko potrošnjo. Dosedanja združenja, so ugotovili, ne bi mogla urediti vseh vprašanj kooperacije, in zato so na današnjem posvetovanju skle nili, da bodo pri Trgovinski zbornici Slovenije ustanovili organ, ki se bo vsaj začasno ukvarjal s kooperacijo. Tanjug zdravljenje v bolnišnice. Dalje imamo opravka s pojavi, ko izsiljujejo razne privilegije od ljudskih odborov, zahtevajo posebne prednosti za privatno prakso, ne izpolnjujejo obveznosti itd. Zdravniško društvo BiH je predlagalo tole: da si Zveza Zasedanje Akademskega sveta FLRJ Akademski svet FLRJ se bo sestal 24. januarja v Zagrebu. Med drugim bo obravnaval delo v minulem letu in program dela za letošnje leto. Izvolil bo tudi delegate za letošnje mednarodne kongrese in sestanke znanstvenih delavcev. Delovanje Akademskega sveta je bilo lani zelo plodno. Med drugim je poslal 53 naših znanstvenih delavcev na 43 mednarodnih znanstvenih konferenc in sestankov. Miloš Minic sprejel Fritza Matznerja Predsednik Miloš Minic „ _r_ _ podpredsednika deželne vlade Štajerske in predsednika Sindikata kovinarjev Fritza Matznerja, ki se je zanimal za probleme Beograda, zlasti za njegove kp-munalne službe. Sporazum o zračnem prometu z Bolgarijo Včeraj so v Sofiji podpisali sporazum o medsebojnem generalnem zastopstvu in tehničnem delu na letališčih. Na podlagi te pogodbe bosta obe podjetji za civilni zračni promet sodelovali pri ter zdravniških društev prizadeva, da bi čimprej izdali predpise o zdravstvenem osebju, da pa bi tudi pred izdajo takšnih predpisov ostro obsodili slehernega zdravnika, ki krši načela zdravniške etike, da bi uveljavili sankcije in izbrisali iz članstva vsakogar, ki ne zasluži, da bi bil v njihovih vrstah. Dalje bi bilo treba začeti ustanavljati zdravniške zbornice, ki so nujno potrebne, ne glede na to pa si prizadevati, da bi se častna razsodišča rešila iz pasivnosti in molčanja in začela izpolnjevati svoje dolžnosti. V razpravi so enodušno in ostro obsodili dejanja posameznikov, ki škodujejo ugledu medicinske morale, in opozorili na način, kako bi to početje preprečili. Plenum je med drugim sklenil, da bodo pri tajništvu Zveze, pa tudi pri republiških društvih ustanovili nekakšne posvetovalne organe, s katerimi bi sodelovali novinarji, oziroma se posvetovali o vseh primerih, ko bi bilo to potrebno. Tako bi tisku olajšali, da bi čimbolj nepristransko obveščal bralce o uspehih, ki jih na področju medicine dosegamo v naši državi. v enajstih eno in večodddelčnih pomožnih šolah in v petih vzgojnih zavodih. Razen tega je najmanj 1550 vzgojno zanemarjenih otrok in otrok z motnjami v razvoju značaja, od katerih se pre-vzgaja 345 otrok v petih vzgaja-liščiih. Dalje je v Sloveniji 382 gluhonemih otrok, od katerih se dobra polovica šola v zavodih za gluhonemo mladino, od sto slepih otrok pa jih je osemdeset v Zavodu za slepo mladino. Za močno naglužne otroke in prav tako za močno slabovidne otroke nimamo posebnih šol, pač pa se od 500 invalidnih otrok šola 216 v posebnih zavodih. Razen tega je v Sloveniji še precej otrok z govornimi motnjami, od katerih jih precej obiskuje tozadevne ambulante in precej tuberkuloznih in fizično slabotnih otrok. Iz teh podatkov je razvidno, da v Sloveniji še močno primanj otroke, zgradbe, ki jih imajo 9^ daj na razpolago, pa so marsikje v slabem stanju, saj bile grajene po večini za cLrus6 namene. Za nekatere teh zavv M i;Zbiljša.nk stlx>- v drugih trgovskih poslih. kovne usmiljenosti povojnih 7 , . , , i, rodov tehnikov strojne im elektro- /.račni promet med Vorsuvo tehnične stroke. Kot neposredno in Beogradom 1 nalogo Zveze so določili tudd usta- Včeraj je prispelo v Beograd letalo poljskega podjetja za civilni zračni promet. S tem je bil upostavljen redni potniški zračni promet med Varšavo in Beogradom. Na tej progi bodo letala letela dvakrat tedensko, ob torkih in sobotah. novitev strokovnega sveta za motorizacijo, ustanovitev Zveznega 9trokovneg>a sveta za šolstvo, Sveta za elektrogospodarstvo, elektro-zvezo in radiotehniko, kaikor tudi Sveta z« povečanje delovne storilnosti. Razpravljajoč o sklepih IV. inženirjev in tehnikov žita. Z novimi mlini naj bi se ta zn,nj}. ijivost povečala za 80 odstotkov P j treb, in sicer z zgraditvijo SO-tonsK** mlina v Zalogu, treh 30-tonskih m"B s v celjskem bazenu, v Domžalah *j0* Gorenjskem, enega 20-tonskega n,Jr0. v Kopru in z dovršitvijo mlina v čovju. Na pobudo trgovskega P°“Jc-3-»Klas« v Kočevju Je upravni odbor e vzel staliSče, da nameravane zfrrafl',e 50-tonskega mlina v Kočevju ne ® )(. zagovarjati In bi kazalo dovrSit* e mlin z zmogljivostjo 10 ton za P°tr okraja. te Zgraditev novih mlinov narc*“^ nrpntrnrHa nntrninlknv v repO”' .jj trad*? j* ne industrijske zbornice in sorodnih združenj mlinske industrije iz Srbije in Hrvatske so včeraj na občnem zboru Združenja podjetij mlinske industrije in mlinov LRS razpravljali o problematiki te važne panoge predelovalne industrije, predvsem pa o njeni rekonstrukciji. Iz poročil podpredsednika Jožeta Brumna in tajnika dr. Dolinška je razvidno, da Je delo Združenja v organizacijskem in tehničnem 50-tonskega mlina v Kočevju ne oziru pripomoglo k priznavanju važnosti te proizvodne stroke. V zadnjih dveh letih se je mlinarstvo v Sloveniji s pomočjo družbenih ....................... .... sredstev tehnično precej izpopolnilo. ‘ koncentracija potrošnikov v repu’ Združenje je sestavilo elaborat o ob- j ugodnost prometnih zvez, tra< novi in rekonstrukciji mlinske indu- mlinarskih kadrov in predelava žit* strije. Postavljeno je načelo, da mora! uvoza. Lani so mlini mleli zgolj u rekonstrukcija omogočiti čim racional- ženo pšenico. Pa tudi če bi mlel* “m nejšo proizvodnjo, dvig proizvodnosti mačo pšenico iz Vojvodine, to ne M in znižanje lastnih cen, kar terja ne le povzročalo večje obremenltvo tehnično izpopolnitev in mehanizacijo,1 prevoza, ker bi morali sicer d marveč tudi smotrno organizacijo pro- enake količine moke in otrobov J izvodnje. Zdaj krije mlinska industri-j glede na to, da je laže prevažati v* Ja Slovenije okrog 60 odstotkov tržnih nico, zlasti pa Je laže vskladlščlti * zerve pšenice kakor pa rezerve n*® v. Preprečiti pa je treba stihijsko nb?Zil ljanje mlinov. V referatih kakor * „j v diskusiji je bilo poudarjeno, “?tne, bilo treba vse projekte za nove i*1’’0-rekonstrukcije In adaptacije dati v * 0. prejSnjo iziavo posebni strokovni misiji pri Združenju, da se ne “'.sja. vesticljska sredstva nesmotrno tr .He Kot primer neprimerne lol< «ti-je bil v diskusiji omenjen mlin v. t>i* bedu v Slovenskem Primorju, ki J® sprva zgrajen kot uslužnostnt ,n" »jto potrebe kmetov, zdaj pa dovaža *r9i s kamioni 20 km daleč. Tako Je Jugoslavije, kakor tudi naloge, ki! ^'enlco, ::l i i dinarjev. Tistih mlinov, ki nimaio ^ jih nalaga naša gpo&podairsvka po- j mrrne lokacile. nikakor — •'* Milka — predvsem pri izboljšanju navijati H družbenih sre kmetijstva — je plenum sklenili, da bo Zveza poleti mimo vrste dragih sklicala tudd dve strokovni posvetovanji, na katerih bodo ne kaže sredstev. V zvezi z rekonstrukcijo bo *J?(y razširiti proizvodnjo mlinskih str7' jo Podietje »Mlinostroj« v DojnSflfJj-Kit pokazalo lep napredek, vendar -tla slovenskim mlinom le eno tr«r fin; obravnavali vnrašanip elektrifik I potrebnih strojev. Podjetji »Pobeo* " 1 vprašanje cieKtrniKa- Novem Sadu In »Zmaj« v Zemunu • . cije vasi nn problem mehanizacije se v kooneracill z neko lno->em'k%,,, kmetijstva .. ..-..n.«'. Na plenumu so razpravljali tudi o mednarodnih stikih in poudarili potrebo po upostavitvi novih in poglobitvi sedanjih stikov. Delegate Zveze strojnih in standardi, o čemer je rlast' tehtno elektrotehničnih inženirjev ter pravilai tov. Andrei Gmden. tehnikov ie sprejel danes predsed- f*5c|,^,,wtllIn85e ,Vrt»u?tTt,° K J _ P r . . industrijski zbornici In o rrkons* varno lotili izdelave sodobrih ot' avtomatov in irdeluleta že 40 00» kov potrebnih sestavnih delov. V disku rili so razpravljali Se 0 li2ah za »vodeno moko. ki se sC*nii* llajo na Reki in se sklndajo s $ kami in o kvaliteti moke v sKl®° nik Izvršnega sveta Makedonije Ljoi-pčo A nor. Delegata so p:a se-znaibili s problemi, o katerih so razpravljali udeleženci plenuma. In o rrK*'**-*-e11i mlinske industrije v zveznem rilu ,ie govori! tudi talnlk te Pavlo VasiC. Ob zaključku ,fe #»' 0, Klasno izvoljen 11-flanski upravn bor s tov. Jožetom Brumnom na Poskusi z atomskim orožjem ena izmed glavnih točk dnevnega reda washingtonskega sestanka Eisenhower-Eden (Od našega stalnega dopisnika.) London, 14. januarja. Eno glavnih vprašanj, ki jih bodo Tt':rvah v ok.viru bližnjih anglo-ameriških razgovorov tdenovem obisku v Washingtonu, bo — poudarjajo v JL-ondonu — problem atomskega orožja in poskusov z vo-, dikovimi bombami. niJ° ^,ullesovi izjavi, da ZDA šralnna e Podlage, ki bi dopu-ditn ,Preaehanje poskusov z vo-ntiinJ-?11 bombami, so v Ameriki - Program bodočih posku-Sov na otoku Bikini. Drin, v-se v Veliki Britaniji P l ja j o na vrsto poskusnih Eden ^splozij, ki jih bodo po progra-BelloZVeC^ aPrda na otokib Monte l V washingtonskih razgovorih razprava o vodikovem orožju m«0 Pr°blem izmenjave infor-(e C1J o poskusnih eksplozijah in sip 1onuklearnem orožju sploh, in s_„e.r v okviru vprašanja zmanj-nja oborožitve, tnj- Pričakujejo, da bo Eden .m tokrat skušal prepričati svo-Vo]-ameriške partnerje, naj pri-Vo‘I° v čim popolnejšo izmenja-bati^- j o vodikovih bom- f ln atomski oborožitvi, glede te ar so bile ZDA doslej več kot tirane, in sicer celo nasproti str le®,u glavnemu zavezniku on-Atlantskega oceana, otrebo po izmenjavi infor-a*i o vodikovih bombah z ZDA Udarjajo zdaj, pred Edenovim ne|0'jonjem v Washington, glasil kak°r običajno. »o .r*lanija gradi svojo obramb-tategij° prav tako na termo-tast -rnem or°žju >k°t sredstvu tar a*evanja s povračilom, da bi je 0 Preprečili agresijo«, in nujno ^ Poudarjajo tu, da bi si pre-tak u- Prepričljive dokaze, da te P. bistveni element njene stra-v resnici pomeni tisto, kar Minevajo, da je. pokaže takšne vrste je moč last na dva na^*na- Brvi so kovtvf P°skusne eksplozije vodita - bomb. Za takšno eksplozijo Pa v s®uiejo načrte. Druga pot 1 7U bi,a izmenjava informacij foip ’ *n *° ne samo na pod-dosedanjih, temveč tudi bo-di Poskusov. Zj; ,d prvim načinom, eksplo-v p ‘.astnih vodikovih bomb, se Sei titaniji ne navdušujejo pošt,1’,0 in bi raje videli, da bi priim izmenjave izkušenj z ZDA. ttazlog za takšno razpoloženje očitno ni samo želja, , da bi se izognili »odvečnim dvojnim« naporom dveh največjih velesil Atlantskega pakta, temveč vsekakor tudi spoznanje o velikanskih stroških vrste poskusov s tem orožjem. Zato v Londonu pred Edenovim potovanjem v Washington poudarjajo, da bi bila Velika Britanija pripravljena opustiti lastne poskuse, kar tu razlagajo kot »žrtev na torišču nacionalnega prestiža«, seveda v zamenjavo za sporazum z ZDA o izmenjavi informacij glede vodikovih bomb. »Če bi se naši strokovnjaki, vojaški in znanstveni,« piše »Daily Telegraph«, »udeležili poskusov na otoku Bikini, bi argumenti v prid britanskih poskusov bili zreducirani edinole na problem nacionalnega prestiža. V tem primeru bi Britaniji zadostovalo, če bi proizvajala, ne pa tudi povzročala eksplozije svojih lastnih bomb.« Temu sledi tale sklep: »Takšna žrtev nacionalnega prestiža z naše strani in žrtvovanje tajnosti s strani ZDA bi bilo zelo prepričljivo pričevanje o tem, kako resno se želi Zahod izogniti celo možnim nevarnostim, ki jih človeštvu utegnejo prinesti ti poskusi.« Ta časnik meni, da sprejem sovjetskega predloga o prepovedi vseh atomskih in termonuklearnih poskusov ni možen zato, ker ni »načina, da bi ugotovili, ali neka dežela vrši atomske poskuse ali ne«. Toda povsem drugače je z vodikovimi bombami, katerih eksplozijo ni moč prikriti. Sporazum med tremi »atomskimi velesilami« — ZDA, SZ in Veliko Britanijo — o prenehanju vodikovih poskusov ob nadaljevanju atomskih poskusov bi imel po mnenju časnika določeno vrednost, ker bi sleherno kršitev sporazuma lahko zanesljivo ugotovili. V podobnem smislu piše tudi današnji »Times«, ki poudarja, da druge vrste — poudarja časnik — so podobni grabežljivim zobem pošasti.« Eisenhovver Na koncu se »Times« vprašuje: »Mar predsednik Eisenhovver in ministrski predsednik Eden ne bi mogla sprožiti kakega novega predloga, ki bi pokazal, da se zahodne velesile ne samo ne mislijo brezbrižno sprehajati ob robu prepada, marveč žele rešiti svet njegovih slabosti in norosti?« Dušan Blagojevič Nenni v Trstu Trst, 14. jan. Danes dopoldne je prispel v Trst generalni tajnik italijanske socialistične stranke Ptetro Nenni. Na postaji so ga sprejeli predstavnik tržaške federacije socialistične stranke Tainer ter predstavniki tržaške komunistične stranke. Takoj po prihodu je Nenni odšel v Mitre, kjer je prisostvoval sprejemu na občini. Popoldne je obiskal ostale podeželske občine, zvečer pa se bo udeležil slovesnosti v Križu pri Trstu. Jutri ob 10.30 bo Nenni govoril na javnem zborovanju v gledališču Rosseti. Kot sporoča tajništvo tržaške federacije socialistične stranke, bo Nenni med drugim govoril o stališču italijanske socialistične stranke do londonskega memoranduma, o stališču italijanskih socialistov do Jugoslavije, o tržaških vprašanjih in predvsem o vprašanju proste cone. Predstavniki jugoslovanskih rafinerij v Trstu Trst, 14. jan. Na povabilo rafinerije »Aquila« je prispela v Trst delegacija predstavnikov j u-goslovanskih rafinerij in zastopnikov trgovinske mreže iz Ljubljane, Zagreba in Beograda. Včeraj je delegacija obiskala rafinerijo in si ogledala njene laboratorije, danes pa je imela z vod- ODMEVI DULLESOVE IZJAVE Demokrati zahtevajo pojasnilo — Pripombe »New York Timesa« Washington, 14. januarja. (Reuter.) Ameriško zunanje ministrstvo je sinoči sporočilo, da minister Dulles sodi, da izjave, ki mu jih je neposredno pripisala revija »Life« v nekem članku, ne potrebujejo popravka. V intervjuju, ki ga je »Life« minuli teden objavil, je rečeno, da je Dulles dejal: »Seveda, bili smo na pragu vojne. Potrebno je imeti sposobnost, da se znajdeš na robu, a da ne zdrkneš v vojno. Morali smo pogledati vojni naravnost v oči — ko je šlo za vprašanje razširitve korejske vojne, vstopa v indo-kitajsko vojno in za problem Formoze. Mi smo prišli do roba in pogledali vojni v obraz. Sprožili smo odločno akcijo.« Washingtonski. novinarji so opozorili zunanje ministrstvo na Sudan zahteva sprejem v OZN Kairo, 14. jan. (Reuter). — Sudanski zunanji minister Mubaran Zarug je danes izjavil v Kartumu, da je njegova država zahtevala, naj jo sprejmejo v članstvo OZN. V kartumskih diplomatskih krogih poudarjajo, da bo predlagala oster odmev, ki ga je ta intervju sprožil v svetu. Po številnih vprašanjih, ki so jih zastavili, je tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Lincoln White sinoči začel tiskovno konferenco s pripravljeno izjavo, ki se glasi: »Zunanji minister je prebral članek v reviji ,Life‘. Sodi, da izjave, ki so jih njemu neposredne pripisali, ne potrebujejo po- Eravka kar zadeva njihovo vse-ino. Demokratski senator Hum-phrey je izročil sinoči predstavnikom tiska pismeno izjavo, v kateri zahteva od predsednika Eisenhowerja, naj odkrito pove svoje mnenje o članku zunanjega ministra Dullesa v »Lifu«. Senator želi pojasnila, ali je predsednik ZDA odobril sklepe, ki so jih, kakor pravi Dulles, večkrat sprejeli, da bodo namreč uporabili silo, da bi se tako izognili vojni. Čeprav statistika še ni zbrala dokončnih podatkov, je že videti, da se nemško gospodarstvo s precejšnjim uspehom prebija proti vrhu svetovne gospodarske lestvice in so poskusi z vodikovimi bomba- da je prehitelo svojega najbolj mi »nezaželeni, celo ce bojazni v, neposrednega tekmeca Veliko Bri-zvezi z njihovim, nevarnimi po- tanijo. Poglejmo, kaj pravijo o sledicami ne bi bile upravičene. *— • ' ■ • Poskusne eksplozi je povzroče druge eksplozije, vsaka stran pa trdi, da ima prednost pred ostalimi in si mrzlično prizadeva, da ne bi zaostala. Atomski poskusi te ali Nehru sprejel Adenauerjevo povabilo Bonn, 14. jan. — Zahod nonem-ška agencija DPA poroča, da je indijski ministrski predsednik Nehru sprejel povabilo kanclerja Adenauerja, naj obišče Zahodno Nemčijo. Za zdaj niso določili časa Nehrujevega obiska, pričakujejo pa, da bo obisk v Zahodni Nemčijii vskladil s svojim potovanjem v London na konferenco predstajvmikov Britanske skupnosti narodov, kd bo junija. tem številke in indeksi. Družbeni bruttoprodukt je dosegel lani vrednost 163 milijard mark in je bil za 17,5 milijard večji od predlanskega. Hkrati so cene v povprečju narasle samo za 2 do ^ 2,5 %>. Družbeni nettopro-dukt je znašal po vrednosti 125,1 milijard mark, predlanskim pa 112,5 milijard. Pri tem je posebno važno, da je porabila Zahodna Nemčija za investicije nad 43 milijard mark. Zlasti močno je napredovala zunanja trgovina, in sicer v celotni vrednosti približno za 50 milijard mark, od česar odpade na izvoz 25,5 milijard (predlanskim 22 milijard), na uvoz pa 24 milijard mark (predlanskim 19,3 milijard). Isto lahko rečemo tudi o proizvodnji surovega jekla. Zahodno-nemške tovarne so ga izdelale IZJAVA V N E W DELHIJU Podkancler Btucher o jugoslovanskih terjatvah Prijateljski, koristni in odkriti razgovori z Nehrujem ZahV13 Delhi> 14- ja«- (Tanjug). 2~«odn< V tionemški podkancler Blii- *£* 1® sinoči izjavil v New Delijo ’ da z »zadovoljstvom ugotav-rf se izboljšujejo odnosi med i°^no Nemčijo in Jugoslavijo fek B° nie£°vi' sodbi vprašanje t^.^Penzacije jugoslovanskih ^ Jatev v kratkem zadovoljivo l}e^®no.« »v soboto sem zapustil like z v^som> da bodo raz-v vprašanju jugoslovanskih Bomunsko-sirski trgovinski sporazum d^^k, 14. jan. (AFP). Po > pogajanjih je bil danes iti fiaBlasku sklenjen med Sirijo ^lni unii° trgovinski in plašne ^b^>ra*zum. V imenu romun-VNJ;V € ie sporazum podpisai romunske delegacije Ma-^ ’ v imenu Sirije pa minister gospodarstvo An taki. Sporazum sovjetske in vzhodnonemške vlade ^Berlin, 14. jan. (AFP) Sovjet- skle 1T vzkorita gospod Eastland in njegov kolega senator J en,n er. kakor tudi svetnik odbora g. Survin.« Globoko protikomunistični in v zunanjepolitičnih vprašanjih dokaj »protiženevsiki« »New York Tiitnes« se je zameril desnici vlade in opozicije na področju domačih razmer. Dejstvo, da sta jih napadov prav takšen »Times«, priča taiko o vplivu časnika vladi naklonjenega na politike iz Kapitola (Kar bi rad Eastland zanikal), kakor tudi o značaju sil, ki jim niti 'ulit rakon ser viativni ■»Times« ni dovoilj očiščen »subverzije«. Uvodnik »Timesa« pa je izrazil vero, da bo Eastlandov pododbor, kakor tudi njegovi predhodniki, izginil v porabo, da bo rasno razlikovanje izgubilo odločilno bitko na Jugu, da bo ostalo vse, kar je znano 'kot makar-tizem, samo meglen, neprijeten spomin in da se bodo kongresni odbori naposled nehali ukvarjati s »k rotit v:i jo tiska«. Epilog preiskave je bil, da so vse priče, ki niso notele povedati, ali so bile ali so še zdaj Člani Komunistične partije ZDA, odpustili iz uredništev, pa tudi iz »Timesa«. Hkrati je senator Eastland blagohotno priznal, da njegova preiskava ni ugotovila nobenega komunističnega vpliva V letu predsedniških volitev je ° ozadju Eastlandove preiskave, s fašističnim duhom prežeti k ril H na »Timesove« stolpce. ta zbor dostojanstvenikov čistokrvne aristokracije bivših lastnikov sužnjev povzročil glavobol opozicionaini stranki: od prvega do zadnjega so • vsi politično registrirani demokraiti. Posebno važno pa ie bilo dejstvo, da se je med pokrovitelje in križarsike vojake tega pohoda vpisal predsednik posvetovalnega pododbora za notranjo varnost, ki je pravkar v Washingtonu zaključil proces proti nekaj desetinam uglednih novinarjev ne\vyorške-ga tiska. Eastlandova preiskava se je začela javno v avgustu in za zaprtimi vrati konec minulega leta, nadaljevala pa se je in zaključila spet javno prve dni januarja. »Per nisem pravnik,« je izjavil preiskovalnim sodnikom eden izmed obtožencev, novinar »New York Posta« James Glaser, »ničesar ne vem o zakonskih okvirih takšnega postopka. S skromnega gledišča laika pa se mi zdi, da so moje pravice kot državljana zlorabljene in prekršene.« Podobno mnenje o brezpravnosti vmešavanja pododbora v vprašanje zasebnih nazorov državljanov so izraziile tudi mnoge priče v Easrtlandovi preiskavi. Glavnino prič je pripeljal Eastland iz vplivnega in proti makartičnega »Nčw York Timesa«. Ta dnevnik, po številu Dne 5. januarja pa je uredništvo obeh strank izbrali za tarčo svo- | Jaša Levi Laburisti zasedajo izpraznjena mesta Premiki v stranki v zvezi z dokončnim formiranjem novega vodstva so še vedno v znamenju merjenja moči Bivši vodja laburistov Attlee , , , (Od našega stalnega dopisnika) LONDON, januarja. — Parlamentarne zimske počitnice, ki so povzročile konservativni vladi in njenemu ministrskemu, predsedniku Edenu precejšen glavobol, posebno, pa še ostra kritika javnofti v zvezi z afero o izvozu orožja na Srednji vzhod —• vse'to je laburistom prav prišlo in dovolj časa so , imeli, da so »v tišini« pretehtali svoj položaj v zvezi z izpraznjenimi mesti v vodstvu. Izvolitev Hugha Gaitskella za voditelja, kakor tudi protestni umik Herberta Morrisona »v zadnje klopi«, ki ga mnogi tu »globoko obžalujejo«, hkrati pa imajo za koristnega z vidika »izmenjave generacij« in »pomladitve idej«, je odprl vprašanje praznega mesta namestnika strankinega voditelja ih blagaj-' nika. Namestnika voditelja bodo izvolili takoj potem, ko se bo [ voditelja loža j, s katerega je Herbert Morrison desetletja »tako zvesto«, služil gibanju in na katerem so »tako tragično« ugasnile njegove ambicije, še vedno ni znano. Premiki v laburistični stranki v zvezi z dokončnim formiranjem pripada Griffiths tako imenovanemu strankinemu centru in da ni bil enostranski v spopadih med levico in desnico. On bi torej bil skupaj z Gaitskellom, o katerem trdijo, da se je kot voditelj precej udobno utrdil v »centru«, zadostno poroštvo za ravnovesje med obema »skrajno-stima«. Robensovi prijatelji podkrepljujejo njegovo kandidaturo s podobno tezo, ker je tudi on zra-stel iz gibanja Trade Unionov. Z vidika ravnovesja med levico In desnico je Robens v malo manj ugodnem položaju, ker si- novega vodstva so še vedno v cer ne pripada skrajnežem, je parlament zbral, konec januarja. Koliko bo kandidatov za po- Francoska straža na ulici Alžira znamenju merjenja moči. Kot osebnosti, kt Same ' žalfe' prevzeti položaj namestnika strankinega omenjajo Jima Gfrif-fithsa, ^Alfreda {i Robensa ; 'ih Aneurina Bevana. Predlaganje sleherne izmed teh osebnosti podkrepijo pristaši s posebno tezo, ki spet vsaka izhaja s stališča enotnosti laburistične stranke in gibanja. Kot najresnejšega kandidata za položaj namestnika strankinega voditelja omenjajo Jima Grif-fitbsa. Po poreklu je rudar, politično se je izšolal v Trade Unionih in nanj gledajo kot na njihovega predstavnika v strankinem vodstvu in zato ga smatrajo njegovi prijatelji spričo dejstva, da' je novi voditelj izobraženec, za najprimernejšega namestnika, ker bi Gaitskell in Griffiths v vršičku stranke simbolizirala enotnost med dvema najvažnejšima vejama gibanja — parlamentarno stranko in Trade Unioni. pa malo bolj na desno od Grif-fithsa. Prednost pa ima zavoljo starosti, kajti leta starosti postanejo v vsaki »izmenjavi generacij* močnejši arguittenti 'kakor sicer. Griffiths namreč ni star, toda po angleških pojmih je vendarle že v »zrelih letih«, medtem ko bi Robensovo izvolitev lahko smatrali za nov prispevek k »pomladitvi vodstva«. Alfred Robens opravlja zdaj »v vladi v senci«' funkcijo potencialnega zunanjega ministra in se je precej uveljavil V kritiziranju vladne politike. Tisti, ki se zavzemajo za Aneurina Bevana, kot novega namestnika strankinega voditelja, se najbolj sklicujejo na to, da je treba »ohraniti in utrditi enotnost«. Njihova logika je precej preprosta: voditelj z desnice; namestnik z levice, mar to ni najboljše poroštvo za medsebojno nevtraliziranje — ali vsaj' disciplino — namestnika in za do- PRIZORI ZADNJIH DNI Srečanje na Floridi: Eisenhower in Kubiček Edgar Faure daje Izjav# pred Elizejsko palač* Sovjetski veleposlanik v Bonnu Zorin pri predsednika Teheran: sodna obravnava proti atentatorjem na generala RaHtt*** Razen tega poudarjajo, da ločitev rešilne »srednje smeri«, pri uveljavljanju katere je bil Attlee velik mojster. Nasprotniki izvolitve Aneurina Bevana pa se prav tako sklicujejo na enotnost in trdijo, da je »temperamentni rudar iz Wallesa« mimo svoje nebrzdanosti tudi »velik grešnik« v stranki, ker Je delal zoper njeno enotnost. V primeru, da ne bo izvoljen za namestnika strankinega voditelja, kar je precej verjetno, se bo Bevan kot kaže, potegoval za važno funkcijo strankinega gaj nika. Kot glavni Bevanov tekfl1®; — sodijo tu — bi se tedaj uteB nil pojaviti Wilson, prav taK pripadnik levice. Kakorkoli že, izid tega b0Jv med dvema možema z levice zadnji fazi formiranja vodstva bo v marsičem odvls® od Hugha Gaitskella, ki se j® zv uveljavil kot močna osebnost stranki In kot odločen opozicij*1^ voditelj. % Dušan Blagojevi* p.Cshto ife tKžaŠke crk&žice. Ce pride domačin la Nabrežine ali pa Bol j unča v neko tujo mesto to ga tam vpraSajo, od kje Je doma, bo h poz premisleka odgovoril, da je iz Trsta. Prebivalec tržaSke okolice se zdaj bolj kot kdaj čuti »Trža. čana«v pravem pomenu besede ln lahko rečem/o, da * vso pravico. Stari ljudje, kaj radi govorijo — kot pač val stari ljudje — o časih, v katerih so preživeli svojo mladost. Pogovor nanese prav gotovo na zlate Jase, ko je ranjki Franc .Toief dolil milost in nemiiiost tržaSkiin »fakinom«, ko je v pristaniSču bilo toliko ladij, da so morale čakatd, kdaj bodo pristale ob pomolu in ko so pristaniški delavni delali le po tri dni v tednu, ostale pa zapili po »oftterijah«, Potem so prišli hudi časi. Ladij je bilo vedno manj. delavci »o bili zadovoljni, če so lahko delali ves teden, in na »zlate čase« je ostal samo So spomin. Vsako mesto Ima svoje naravno zaledje, iz katerega črpa vse, ka.r potrebuje za svoj obstoj. Trža«ko zaledje, iz katerega j« prihajal v mesto zdrav, kmečki duh, delovna sila in pridelki s skromnih kmetij, »e Je po vojni skrčilo do skrajnosti. Razmero So se temeljito spremenile. Nekdaj prašne ln zanemarjene oeate in poti so pokrili z asfaltom, mlekarice, ki so prod dobrimi desetimi leti vstajale ob treh zjutraj, da so priSle do sedme ali osme ure v Trst, so danes vozijo v udobnih avtobusih, ki jih v nekaj desot minutah pripeljejo v mesto. In vendar so okoličani prav tako nezadovoljni kot prej, ali pa Se bolj in mlekarice kljub udobnim avtobusom tožijo o hudih časih, kakršnih menda Se ni bilo. Kes je, da je blvSa zavezniška voj-aSka uprava storila v povojnih letih sorazmerno več v triaS ki oko. Ilci, kot je bilo storjeno v vesh letih fašistična vladavine. Toda nekaj kilometrov asfaltiranih cewt, nekaj novih Javnih poslopij in Se kaka druga javna dela ne pomenijo nič v primerjavi z deli ln denarjem, ki ga je ta »prava razmetala *a več ali manj koristna dela v Trstu oz. tržaSkl občini. Okoličani oz. upravitelji okoliških občin se denarja niso nikoli branili in so skuSali doseči čim več, čeprav iiim danes marsikatero Repentabor Mali obmejni promet, ki so Je začel pred meseci, jo povzročil, da so ljudje postali vahnejSi. Obiski ia Jugoslavijo so na dnevne® prav tako ni dneva, da ne bi ta sli on.1 v® .g, »skočil« v bližnjo vas onstran mejo, da pozdravi b ^ očeta, prijatelja ali znanoa in z njim poklop»t# ^ kozarcu dobrega vina. Promet je posebno Ži-vaii®31 0 nedeljah, ko hodi preko obmejnih blokov na ljudi, kt ib »večor vračajo zadovoljni, da so pre®1 lop ln prijeten dna v »drugi driavi«. ^ Kmalu se bo zadela »sezona« občinskih svotov* činski možje bodo preglodali svoje dosedanje ljanje in začoli razpravljati o problemih, kd to«lj® ^ samezno občino. Teh ni malo, o tem kaj voi »ribodJ" javno dejo la tistih časov povzroča nič koliko preglavic. Denarja ni več, občine so pasivne, viSje oblasti težijo aa iaanačemjem občinskih proračunov in upravitelji si belijo glave, kak An e davke lahko Se naložijo, da bi krili vsaj najnujnejše izdatke. Okoličani so zdaj najtesneje povezani z mestom. Kmetov, pravih kmetov, ki bi živeli samo od svoje zemlje, je rolo malo, večina jo polproletarcev, ki obdelujejo košček zomje, osem ur na dan pa preživijo v ladjedelnicah, v tovarni strojev ali v kakem drugem industrijskem obratu. Tesna povozanost Trsta z okolico in obratno je prav gotovo najbolj občutna na gospodarskem področju, kajti kriza v Trstu pomeni krizo v okolici, brezposelnost v mestu pomeni brezr poeelnost v šcmpolaju na Repcmtabru, v Baaovlci. Po- Trg enotnosti v Trsta NEDELJA, 15. JANUARJA 1956 I »LJUDSKA PRAVICA« 5 POSVET DRUŠTVA KMETIJSKIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV Z URBANISTI Varčuimo s plodno zemljo * Sloveniji izgubimo vsako leto 1000 ha plodne zemlje — Pri 1 ha neracionalno zazidane zemlje imamo 1*200.000 din izgube letno — Ogromne vsote vlagamo v melioracije, z dobro zemljo pa ne varčujemo Potrebovali bi zakon o varstvu plodne zemlje od Ljubljane do Kam-v , * ie treba peljati, pa lahko kako pri nas slabo s plodno zemljo. Novo-hišice so postavljene in najlepših travnikov, r™* .m pota zelo na gosto pre-plodne površine, vasi in se širijo navzven, v sre-J**-™ Pa so neobdelane prazne To na samo od Ljublja-Kamnika, tako je po vsej In ko so strokovnjaki ta problem v roke, so v °je veliko presenečenje odkrili, Robimo v Sloveniji z različ-gradnjami letno okrog in najboljše zemlje, da smo m v? ^dnjiih tridesetih letih xz— ^. i kar 50.000 ha, v istem času ®t4o je pridobili v zelo dra- dni so se v prostorih Glavne zadružne zveze v Ljubljani posvetovali člani Društva kmetijskih inženirjev *n tehnikov Slovenije z urbanisti. Posvetu so prisostvovali tudi zastopniki agronomske fakultete, kmetijskega znanstvenega^ zavoda, Geografskega društva, Ljudske prosvete in “Tugi. Namen posveta je bil, razpravljati o perečih problemih, na katere kmetijski delavci na terenu vsak dan nalete, “ pa jih sami brez sodelovanja arhitektov - urbanistov, gradbenih inženirjev in ljudskih odborov ne morejo rešiti. gimi investicijami komaj 6000 ha, a ta je bila slabša. Kako resen je ta problem, potrjujeta dva primera iz Ljubljane in Kopra: Lani je bilo na ožjem področju v Ljubljani zazidanih 6 ha površin, ki bi ob povprečni intenzivni obdelavi dale do 1 milijona dinarjev vrednosti brutto produkta. In za izsuševanje Ljubljanskega barja, kjer zanesljivo niti ne vemo, kakšni bodo uspehi, vlagamo letno 400.000 din na ha samo za kanale. Tako izgubimo na mestnem področju pri vsakem hektaru neracionalno zazidane zemlje okrog 1,200.000 din. Na mestnem področju je opekarna, ki izkorišča ilovico komaj do 60 cm globine, a zato uniči vsako leto skoraj 1 ha površine. Koliko ■pa je tudi primerov gradenj, kjer humusa ne posnamejo in zemlje ne cenijo! V Kopru in sploh na našem Primorju in Krasu, kjer je zemlja izredno dragocena, saj so jo kmetovalci varovali stoletja in stoletja kot največje bogastvo, dobiva neracionalno in brezvestno izkoriščanje zemlje še bolj ostre oblike. Ponekod grade novo tovarno sredi najboljšega vinograda, kjer je delal koristne poskuse kmetijski znanstveni inštitut, drugi so postavili nove bloke kar sredi najboljših njiv itd. Istočasno pa nedaleč stran me-liorirajo 1500 ha novih zemljišč. Ugotovljeno je, da nikjer v Jugoslaviji zemlja ni tako intenzivno obdelana, kot ravno na Koprskem in je torej tu najbolj dragocena, česar pa graditelji seveda ne upoštevajo. En hektar zemlje v našem Primorju je vreden 5 ha v ostali Sloveniji. Koprsko kmetijstvo je dalo lani 900 vagonov paradižnikov za izvoz, čez 1000 ton graha in ima 30 ha zasajenih z vrtnimi jagodami, za katere dobe na zunanjih tržiščih 200 dolarjev od tone. Dosedaj Dopolnilo k uredbi 0 plačevanju dohodnine od kmetijstva Rezini izvršni svet je s poseb-„ !*?dib© predpisal dopolnilo k ® dohodnini. Po dosedanji točki 25. člena uredbe se ne . dohodnina od kmetijstva na pod stavbami in dvorii-500 ms, če se ne izdajo po-v zakup ali ne uživajo lo-od staivbe. j* Bovo uredbo pa se tej točki Haeledtnja določba: Če da/vč-ij-gj^ezaaiiec nima drugega zem-j"6® iBizen dvorišča do 1000 m2, .Plača dohodnine od kmeti j-Ce se na zemljišču takegia pridelujejo kmetijski J®Wfci za trg, je na skupni do-S11? dohodek treba plačati do-od samostojnih poklicev J®*fflwženija. dopolnitev je važna zila-gi ** lastnike oz. graditelje mailih jv^^arnjstkih hiš in to v zveza s s^e%isi o otroških dodatkih, ki l P&S zavezancih dohodnine od aenjstva precej nižje. vrtne jagode od vseh kmetijskih pridelkov najbolje plačajo. Statistika k vsemu temu še doda: Slovenija ima glede na j število prebivalcev najmanj kmetijske zemlje v Jugoslaviji (0,18 ha njivske površine pride na prebivalca, 0,54 ha pa pride na prebivalca v jugoslovanskem merilu). Edino Kitajska ob ve— likih rekah ima na ornih površinah več prebivalstva. Ti podatki morajo zboljšati naš odnos do plodne zemlje, zlasti ker vemo, da je v Jugoslaviji vsako leto okrog 150.000 prebivalcev več, a v bližnji bodočnosti bi lahko pridobili ie manjše površine zemlje z melioracijami. Spričo velikega razvoja industrije pri nas se gradnjam ne bomo mogli izogniti, niiti to ne bi Obračun dohodka delavsko uslužbenskih restavracij ^ Za deia/vsko uslnžbensike re-llT'®acije in menze, ki so jih ":*tam<>vi!le gospodarske organiiza-zdajj predpisan nov način k^cuinavamja celotnega dokod-velja tudi zia preteklo leto, f le od 1 .januarja 1955 naprej, delavsko uslužbenske restav-’n menze krijejo iz skupne-/ dohodka: materialne stroške vcp— tifc- Pozneje narvedenih), amor-drobnega inventarja in v določenem odstotku od Varjenega prometa, skupaj s J^pevkom za socialno zavarovali gospodarska organizacija — j^^^oviiteljiiiCiA. pa plača na breme •P'« materialnih stroškov: stro- ške za električno energijo Ja vodo, amortizacijo ter obresti na osnovna sredstva in obratni kredit, na breme sredstev za samostojno rajz-polaganjie pa lahko plača tudti stroške za prevoz din kurjavo de-larvsko nsliužbetnske restavracije iin menze. Delaivsfoo uslužbenske restavracije in menze tudi me ustanavljajo posebnega rezervnega sklada oz. investicijskega sklada in tudi ne vplačujejo prispevka za kadre. Doslej zbrana sredstva rezervnega in investici jskega sklada se prenesejo na investicijske sklade gospodarske omganizaeije-ustanoviteljioe. S SEJE SVETA ZA KMETIJSTVO PRI OKRAJNEM LJUDSKEM ODBORU V CELJU Osemenjevalno službo še bolj razširiti in utrditi Svet za kmetijstvo pri okrajnem ljudskem odboru v Celju je včeraj obširno razpravljal o nekaterih problemih osemenjevalne bilo prav. Plodno zemljo pa ne smemo več prepustiti stihiji. Ar-hitekti-urbanisti pa naj s sodelovanjem kmetijskih strokovnjakov pospešijo izdelavo urbanističnih in regulacijskih načrtov, ki naj postanejo zakon vsaj za večje kraje. Pri izgrajevanju mest in naselij bi bilo treba najprej zazidati slabšo zemljo in to sredi mesta, zazidavanje plodne zemlje v okolici bi moralo priti v poštev le, če ni več druge izbire. Največ škode pa naredijo gradnje majhnih hišic. Že gradbeniki so ugotovili, da so te gradnje najdražje, hkrati pa uni- _ čujejo plodno zemljo. Najvažnej- škem poslovanju, knjigovodstvu, ši ukrep in najbolj učinkovit pa pori knjiženju osnovnih sredstev in bi bil, da bi čimprej izšel zakon podobno doslej’ še niso povzročile o varstvu kmetijske zemlje, za škode. Vodstvo zavoda bo slednje katerega je osnutek že narejen. I čimprej odpravilo. Drži pa, da je vodstvo Zavoda doslej posvetilo premalo skirbi gospodarjenju, vzorno pa je bilo strokovno delo v skoraj vseh oddelkih. Sprejeli Izvozne omejitve in izvozni koeficienti Kaj prinaša nova uredba o izvoznih prepovedih in kontingentih Poročali smo že, da je objav- roma za napredek naše živi nore-ljen nov seznam blaga, katerega je. Isto velja na pr. za melaso, ki izvoz je prepovedan, ter blaga, ki jo doma nujno potrebujemo tako ga je dovoljeno izvažati le v okvi- za proizvodnjo kvasa kakor tudi ru določenih kontingentov. Hkrati špirita. je objavljen odlok o spremembah V seznam blaga, katerega iiz-iz voznih in uvoznih koeficientov, voz je mogoč le v okviru pred-Večina sprememb se v primeri z pisanih kontingentov, so vmeseni dosedanjimi predpisi nanaša na nekateri novi predmeti. Tako je kmetijske pridelke. zdaj konlingentiran tudi izvoz gtfi- Izvozne prepovedi in omejitve, nioe, sode, rafiniranega špirita, ki so bile v večjem obsegu uve- papirja za pisanje in tiskanje, ro-dene že lani, imajo predvsem na- tacijsikega papirja in natronskega men preprečiti motnje na doma- papirja. Izvoz goveje žirvine in čem trgu zaradi prevelikega iz- mesa., debelih prašičev in svinj-voza blaga, zlasti tistega blaiga, ki skega mesa ter konj je bil že do-je nujno potrebno za domačo po- slej konitimgentiran, zdaj pa so trošnjo ali za domačo predelavo, uvedeni izvozni kontingenti tudi Lani smo ponovno opažali, da so za ovce in ovčje meso, koze, konj-se zaradi prevelikega izvoza (na sko meso, ^erje in fižol. Črtali pa sliutžbe v okraju. Le-tia je doslej so tudi nova pravila veteninar-dosegla lepe uspehe, kar je ne- skega zavoda, ki bo imel odslej dvornno velik pmspevek pri po- , naprej tudi svoje organe sarno-speševamju govedoreje v osrednji j upravljanja. Sloveniji. S tem v zveza je Svet v j Zaradi tesnih prostorov in pro-podrobnostih obravnaval poročilo j vizorijev, kjer deluje celjski ve-revizijskah organov, ki so preglie- terinarsiki zavod, so lami začela dali stanje in poslovanje vetemi- graditi osemenjevalnico im nov nanskega zavoda v Celju. j hlev za plemenske bike, ki jih Ker pravilno in nemoteno po- imajo 14. Po predračunu naj bi slovanje tega zavoda precej vpli- j znašali stroški za oba objekta 3,5 va na nadaljnji raizvoj osemenje- j milijona din. Med gradnjo ome-valne službe, bodo storili več j njenih poslopij pa se je ugotovilo, ukrepov za izboljšanje. Nekatere j da sta bila projekt in predračun manjše nepravilnosti v blagajni- | poman jkljivo izdelana. Nekatere pomanjkljivosti so sproti popravljali, s tem pa so stroški kmalu narasli na 5,6 milijona, din. Zavod je zabredel v finančne težatve, kar ni imel v tej višini zagotovljenih sredstev. Narodanai banka je bloki-riaila tekoči račun podjetja, kar pa bodo v kratkem uredili in bo Zavod laihko naprej nemoteno posloval. Za dograditev oeamenje-valmiice, kjer bo tudi prepotrebni laboratorij, in za dograditev hleva bodo najeli dodatni kredit Izvršili so tudd analizo gospodarske zmogljivosti zavoda osemenjevalne službe in cen za posa»-mezne storitve. Za^od bo v letošnjem letu dal osemenjevalni službi v okraju in izven okraja za umetno osesmienjesvanje krav 55.000 enot semena. To bo zadostovalo za oploditev približno 11.000 knanr. Zavod in pristojni činštelji bodo treba upoštevati tiste določbe, ki stimulirajo izvozna podjetja, da ne izkoristijo vseh možnosti, ki jih daje izvozini koeficient za določeno vrsto blaga. Če namreč obračunajo raizliko v cenah po nižjem izvoznem, koeficientu, kakor je predpisan, pripada podjetju 10 odstotkov ustvarjene raz- like zaradi obračuna po nižjem ■ l®tos posvetili vso potrebno skrb ............................... .... i utrjevaniju osemenjevalne sOiažbe v okraju. Postaje za umetno koeficientu, kar gre naposled tudi v korist dodatnih plaič iz dobička. Tako bodo predpisani' koeficienti dobili v praksi značaj maksimalnih koeficientov, ki jih bodo izvozniki uporabili le tedaj, če ne bodo mogLi blaga ugodneje prodati oziroma nabaviti za izvoz. osemenjevanje, ki delujejo v posameznih rejskih središčih, bodo tehnično bolje opremili ier jam priskrbeli najnujnejša strokovni kader. K. Izmed sprememb izvoznih koe- v. . - .. . ficientov naj navedemo le nekaj pr. zrvine) dvigale cene na doma- so iz seznama koniingentiiranega primerov. Izvozni koeficient za čem trgu. Izvozniki so blago za izrvoza tekstilni izdelki (razen ; hmelj je zvišan od 0,80 na 0,90, za izvx>z lahko preplačevali, zlasti, ko bombažnega sukanca), okensko fižol od 0,65 na 0,80, za jabolka so dosegli pri vnovčen ju prostega, steklo in svinjsko galanterijsko od l,io na’1,20, za hruške in slive dela izvoznih deviz velike tečaj- usnje Izvoz odpadkov barvastih ' od 1,00 na 1,50 in za grozdje od ne raizlike. Vse to je povzročalo kovin, ki je bil doslej prepovedan,! 1,20 na 1,50, Izvozni koeficienti za nestabilnost cen na domačem je z novo odločbo konitimgentiran. ; živino so podrobneje določeni in trgu. \y r w t t7ay v/v i V i,' t 11/ v p t deloma zvišam, tako za konje in Novi seznam blaga, katerega NOVI IZVOZNI KOEFICIENTI buJe Ncjastlll ^ no^ prod!pJisi 0 izvoz je prepovedan, mi razširjen, Sovi seznam izvoznih in uvoz-' koeficientu za jajca. Med živan-kajiti že doslej je bail prepovedan nih koeficientov se nanaša le na skimi proizvodi so navedena jajca na pr. izvoz premoga, starega že- kmetijske pridelke, proizvode ži- s koeficientom 0,90 (doslej 0,80), leza, staire litine, okroglega, jam- vilske industrije, ribištvo in lov. \ pod posebno točko »jajca« pa je skega, celuloznega in tesanega Za razliko od dosedanjega sezna- I določeni koeficient 0,50. Višji koe-leea ter pragov, nadalje izvoz su- ma so novi koeficienti podrobne- ficient za mleko v višini 0,90 (do-rovih kož, nuoke, masti, surovega je določenii, zlasti za tiste izvozne slej 0,80) velja le za izvoz mleka in presnega masla, jedilnega olja, predmete, ki so bili doslej po po-loja, slanine, melase ter močnih i sameznih točkah vključeni pod kirmil, kaikor tudii vseh virst žita j »ostalo blago«. V številnih prime-in oljnega semenja. Teh izvoznih rih so ti koeficienti zvišani. To prepovedi pa teni ni bilo mogoče vsetef držati zaradi izpolnjevanja starih izvoznih zaključkov, kakor n. pr. za izvoz oljnih pogač, rezancev sladkorne pese itd., kar je zlasti otežkočailo obratovan je nove tovarne močnih krmil v Ljublija>-ni, ki mi mogla dobiti surovin za predelavo, šele letos bo mogoče izvozne prepovedi dosledno izvajati. Vsa močna, krmila (kakor n. pr. krvna moka; ribja moka, rezanci sladkorne pese, oljne poga» č.' in otrobi) so zdaj- rezervirana izključno za domače potrebe ozi- v obmejnem prometu, sicer pa velja za mleko splošni koeficient za živinske proizvode 0,50. Nada- - - _ ______________________________1'je ie zvišan splošni koeficient za zvišanje pa je le na videz v na- morske ribe od 0,70 na 1,00, 1,20 sprotju z načelom, da izvozni koeficienti ne smejo biti previsoki, da ne povzročajo zviševanja cen na domačem trgu. V tej zvezi je treba upoštevati tudi nove deviiz-ne predpise. To, kar je lani omogočajo izvoznikom velike dobičke in preplačevanje j>ni odkupu, so bile predvsem tečajne razlike pri prodaji prostega deleža iizvoznih deviz. Tega pa zdaj ni več, kajti izvoznik mora zdaj vse devize odstopiti Narodni banki po obračunskem tečaju. Po drugi strani pa je in 1,30, le za tune za reprodukcijo volja še nižji koeficient 0,70. S področja živilske industrije je omeniti zvišanje izvoznega koeficienta za goveje meso od 0,75 na 0,90. Za ostale vrste mesa se giblje koeficient od 0,75 (za zaklana teleta) do 1,00 (za ovčje meso). Splošni koeficient za mesne kon-serve ostane nespremenjen v višini 1,50, vendar je za nekatere virste konserv višji, za ribje kon-serve pa je zvišan od 1,75 na 2,00. S. IZŠEL JE PRIROČNIK »HIŠNI SVETI« in družbeno upravljanje stanovanjskih hiš Uredniški odbor, fci ga sestavljajo dr. Marjan Dermar-stia, Franc Drobež, dr. Jože Globevnik, dr. Leopold Grošelj in dr. Stanko Štrukelj, je opravil hvaležno nalogo, kako pomagati organom upravljanja stanovanjskih hiš, da bi le-ti svojo važno družbeno vlogo in funkcijo opravljali čim uspešneje. Cena 35 din Priročnik dobite v vseh knjigarnah, v naročninskem oddelku »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani, Kardeljeva ulica 3 in v vseh podružnicah »Slovenskega poročevalca« v Sloveniji.' Skupna naročila pošiljajte na naslov Casopisno-založniško podjetje »Slovenski poročevalec«, Ljubljana, Tomšičeva 5-II. Nekje v Bosni. StJhd°e. počasi po betonski Uiu ■ )? direktor vojne tovarne i 1 nicije s širokim zamahom ro-^.f^kazal na plodno dolino, po e_ri se vije l istra reka. rw,1 to j,e bilo nekoč polje, ®jano s koruzo.« ved °te,I.n Pa m* je začel pripo-0yati o graditvi tovarne. Ko l9i^°jaški strokovnjaki po letu ^ zakoličili njive ob reki in prve lopate, so jih me-iJ1*® kmetje presenečeno gle-l(j : Zganil se je mestni okraj, Preživel stoletja v miru. |(j 0 mladina in del odraslih, fa 80 služili v vojski ali pa bolje duha -love dobe, sta se ’■ navdušeno pridružila gra- tj ^fokovn jaki so začeli določa-Mi k° 111 t>°d0č0 železnico. Ob y^:V’a‘l so stali kmetje in skri-Sestavljali količke čez svoje ,?-0 30 inženirji znova pre-" traso, so ugotovili, da »riali _ _______________ v j?' I ovarna je prinesla nemir okraj. Z brnenjem prvih * ’ — . fv.i J im v redu. Tako se je za- .irr,C-|n-ih stro.iev v svetlih to-dvorauah, kjer se je i|0«J začela proizvodnja, je pri-. j srditih spopadov med S)t<) gostjo in minulostjo. Voja-1^. '°Yarno in moderno dvorano tiik1 stareg dil- l1s1c reka. dvi et tako politiko, kar je prišlo do iz- rom in drugim oblikam d.ružbene- svetov. Zelo karakterističen pri- ' raza 'tudi na nedavni občinski ga upravljanja. Organiziirali bodo mer je lovarna steklene galante- konferenci ZK v Piranu, ko so predavanja in seminarje za člane rije v Herpel ja h, kjer je biti dela v- podjetje kritizirala. j delavskriih svetov. Članom zborov skl.sv®Ldo nedavnega le na pa-. Na ^ ^ da profev*,jwk*v pa so priporočili treba v prihodnje zaostriti boj za F13! ,v v*e^ji meri obiskujejo de ideološko izpopolnjevanje komu- ' a vske 9vete podjetij in ustanov nistov. Marsikje je vzrok pasivno- dm pomagajo sta komunistov prav v tem, ker ne j v Ob zaključku so se pogovorili pirjn. Bilo pa je tudi več drugih primerov, ko so direktorji sami odločali o investicijskih programih, nabavljali stroje in opremo brez investicijskih sredstev in odločali o važnih nalogah izven njihovih »polnomočij, ne da bi se prej posvetovali z delavskimi sveti in upravnimi odbori. Po analizi vzrokov teh pojavov so v razpravi ugotovili, da marsikje ne gre samo za subjektivno krivdo direktorjev. Nekaiteri delavski sveti so bili namreč zelo nezainteresirani pri teh pojavih, in se tudi niso dovolj poglabljali v družbene predpise in zakone. Predvsem pa je take pojave omogočila neaktivnost posameznih organizacij ZK. Na področju okraja se posamezni komunisti še vedno ideološko ne izobražujejo in so pasivni tam, kjer bi morali biti najbolj aktivni. V tovarni mila v Piranu so na primer delavci zaradi malomarnosti knjigovodje delj časa dobivali le bo odstotne plače, organizacija ZK v tovarni pa na ta pojav ni reagirala. Še bolj značilen je primer grosističnega prehrambenega podjetja »Prorad« v Portorožu. To podjetje si je z monopoliziranjem poznajo predpisov in zakonov ter ne spremljajo dovolj socialističnega družbenega razvoja. Na vsem področju koprskega »kraja je na primer le 28 članov ZK naročenih na revijo »Komunist«. Seveda je treba upoštevati, da na Koprskem ni takšnih revolucionarnih in organizacijskih tradicij, kakor na drugih področjih republike in da so delovni kolektivi v glavnem mladi in brez zadovoljivega strokovnega sestava. te veda to ne more biti opravičilo, temveč le opozorilo za aktivnejše delo komunistov in članov Socialistične zveze. Slabosti v družbenem upravljanju so tudi na področju zadružništva. V koprskem okraju je v še o pripravah za volitve v osnovne organizacije Socialistične zveze koprskega okraja, ki bodo v drugi polovici februarja. V ljutomerski občini so združili vinogradniška gospodarstva Ko so dela na polju opravljena, je treba poskrbeti za gospodarsko poslopje Industrija usnja Vrhnika slavi svojo desetletnico Deset let je minilo, odkar je ' s proizvodnjo nad 1,000.000 kvadr. 1 ndustrija usnja V rhnika — ta- j metrov svinjskega usnja, oziroma krat še v izgradnji — sprejela v predelavo prve surove kože in se s tem uvrstila v krog jugoslovanske usnjarske industrije. Ni bil trgovine pridobilo visok dobiček 1 drug najnaprednejše ljudi na va-na račun življenjske ravni prebi- i si, komunisti in člani SZ pa se kmetijskih zadrugah vključenih le ■ slučaj, da se je porodila ideja o nekaj nad 50 odstotkov kmetij- j izgradnji velikega usnjarskega skih gospodarstev. Po>a mv/.ni »bralo ravno na Vrhniki, kajti upravni odbori zadrug so neaktiv- anali vedo minogo povedati o us-ni in jim ni mar pospeševanje j njarski tradiciji \ rhmike in njene kmetijstva, temveč le dobiček. V okolice v bližnji in daljni pretek-zvezi s tem so poudarili, da bo lostn treba vključevati v vodstvo za- OB POBUDI SOCIALISTIČNE ZVEZE V ZASAVSKEM OKRAJU Bogati zimski meseci na podeželju Vsepovsod so v teku tečaji, večerna predavanja in nadaljevalne šole za kmečko mladino — Dragocena pomoč društva kmetijskih inženirjev in tehnikov, kmetijskih zadrug, Rdečega križa in Ljudske tehnike Medtem ko se je doslej izobra- I loženja med vaščana in pridobilo ževalno delo na podeželju razvi- ponekod nadvse lepo udeležbo, Pomanjkanje usnjarskih surovin im tendenca po čim boljšem izkoriščanju lastnih materialnih virov sta že v petletnem načrtu usmerila razvoj im začrtala pot Industriji usnja Vrhnika. Predelava svim jskiiih kož kot izključno domače surovine je postala proizvodnja naloga te tovarne. Ogromna potreba po usnju je terjala od tovarne, da je pričela proizvodnjo, ko je bila komaj na nol dograjena. V letu 1946, to je v prvem letu s predelavo nad 400.000 ton kož Že leta 1947 zmogljivostim Industrije usnja Vrhnika niso zadoščali več samo republiški viri surovih in je bilo potrebno surovinsko področje razširiti za celotno federacijo. Odiranje prašičev, ki je bilo do tedaj vpeljano in v navadi v glavnem samo v Sloveniji, se je ob naporih »Koteksoy« začelo razširjati tudi na področja ostalih republik. Ob tem propagiranju odiranja 9ta imela bistveno vlogo tudi materialna stimulacija v usnju za proizvajalce kož in pa uredba o obveznem odiranju prašičev. Prehod na sproščeno obliko trgovanja je močno vplival tudi na predelavo svinjskih kož. Do tedaj forsiramo kvantitativno proizvodnjo je začel omejevati boj za kakovost izdelkov. Uredba o obveznem odiranju svinjskih kož je izgubila na veljavi in zaradi tega se ■ je število odrtih kož začelo IZPRED SODISCA V LJUBLJANI jalo bolj ati manj slučaj mostno, marsikje prepuščeno samo krajevni pobudi, je treba ugotoviti, da je za letošnjo zimsko sezono zastavljeno po sistematičnem načrtu. Okrajinu odbor SZDL je še precej pred zimskimi meseci nadvse vzpodbudno povezal vse množične organizacije, pritegnil k delu malone vse kmetijske strokovnjake in šolnike, a tudi lepo število tehničnih strokovnjakov, ki v okviru Ljudske tehnike širijo med delovnimi ljudmi tehnično znanje. Do začetka decembra so uzde! ali v posebni komisiji SZDL obširen in nadroben načrt za vso zimsko sezono. Ker so dosedanje izkušnje pokazale, da samo splošna predavanja na podeželju in po vaseh ne vzbujajo zadostnega zanimanja, so vsebino splošnega izobraževanja bistveno tako spremenili, da zavzemajo v tečajih im ciklusih predavanj dobro polovico strokovna in praktična predavanja iz kmetijstva im kmetijskega gospodarstva. Že v prvem mesecu se je izkazalo, da je bila ta preusmeritev popolnoma umestna ter da je na podeželju zavladalo tako aktivno razpoloženje, kot ga dosle še ni bilo opaziti. Po 1. decembru, ko so začeli v zasavskem okraju izvajati letošnji zimski načrt splošnega in strokovnega izobraževanja, so v številnih krajih v teku večtedenski tečaji, med njimi nadaljevalni tečaji za kmečko mladino, precej gospodinjskih tečajev, nadalje okoli 50 posebnih tečajev Rdečega križa ter nekaj tečajev Ljudske tehnike, ki so jun organizirali zlasti tam, kjer imajo največ možnosti im pogojev za mehanizacijo kmetijstva. Razen tega je v teku tudi nekaj posebnih tečajev za vinogradništvo, sadjarstvo in živinorejo. Vsem tem tečajem posvečajo odbori SZDL posebno skrb, jih primerno časovno razporejajo, skrbe za čim večjo udeležbo. Za čim boljšo izvedbo im potek tečajev pa so se letos prvič izdatneje zavzele nekatere kmetijske zadruge ter ženska društva, ki so posebno agilna pri organizaciji gospodinjskih tečajev. Tisto pravšno sorazmerje med splošno izobraževalno vsebino ter svojega obratovanja, je tovarna jv ______________ _______ _________ _____ ______ malem, že gotovem delu sedanjih j zmanjševati. To je povzročilo ob-objektov, predelala nekaj nad | čuten padec v predelavi svinjskih 500 ton surovih svinjskih kož iin j kož v letu 1950. še bol j je to pri-_ izdelala 115.000 kvadir. metrov svi- j šlo do izraza ob koncu leta 1952 ampak hkrati zagotavlja dovolj- ujine. Glavna gradbena dela so ( in v nadaljnjih letih, ko je zaradi bila izvršena v letih. 1946 in 1947, { povečanega interesa na tujih trži-a leta 1948 je bila tovarna v seda- 1 ščih in izboljšanja kvalitete pro-njem obsegu v glavnem dograje- i izvedenih svinjskih’kož močno no- ! jv • | • • w i • | * , , | - IU1 JU1I1, KUKIbCll JC nciničtll IVldSlIluiv i HUCiiu. LCUdii jc uivi auv-i ***", na. rroiizvodnjia j«e na.rascalia m v rasel izvoz tega artikla. Izvoz iz Ljubljane. Tudi njegovi sopotniki, pest še nekje v Savljah ženski P1" n letu 1950 dosegla koli-čidisiki višek i usnja je v tujiiani utrl pot izvozu k1 so se vozili z njim dne 5. julija vreden najmanj 12.OOO din, Kode . 1 nMi co trorlalnA n o Ki ooč čonruir CA AO \T 7.C1 R PQn i ci 7flnBStnu C no mero družbeno političnega znanja in dovoljmo mero strokovne vsebine. Okrajna zadružna zveza, posamezne kmetijske zadruge in društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov pa razen v tečajih še posebej pomagajo in skrbe za posamična večerna predavanja. Tako se že ves mesec po vaseh vrste predavanja o živinoreji, sadjarstvu, vinogradništvu. Nekaj predavanj pa je posvečenih tudi ekonomiki kmetijskega gospodarstva, tako imenovani »kmetijski računati«, ki je izrednega pomena za razumevanje višjega hektarskega donosa, za to, kaj se tu in tam bolj izplača in kaj vse je treba 9toriiti, da bi kmetijska proizvodnja čim hitreje napredovala. Posamezni strokovnjaki, ki predavajo na tečajih, imajo ob večerih še posebna predavanja za vse vaščane, obiskujejo kmetijske zadruge ter jim pomagajo z nasveti in pobudami, preprosto pa tudi v vseh dneh, ko so v dotičnem kraju kot predavatelji na tečaju, razpravljajo s kmečkem! ljudmi o vseh življenjskih vprašainjih. Ta novost, ki jo v zasavskem okraju uvajajo po načrtu o zimskem izobraževanju na podeželju, se je že doslej izkazala v najbolj prikupni obliki. Njena vrednost je zlasti v tem, da vzbuja med vaščani živo zanimanje za vzgojo in napredek, hkrati pa tudi tisto splošno zaupanje podeželskega človeka v naš razvoj in življenjski napredek. Letošnji zimski meseci kažejo po svoji vsebini, da lahko pričakujemo tja do pomladi tako bogato izobraževalno in vzgojno bilanco, kot je že zlepa nismo bili doživeli. Resda se marsikje še kažejo težave organizacijskega značaja, pomanjkanje raznih tehničnih pripomočkov in ponazoril itd., vendar pa je treba reči, da gre SZDL in vsem, ki sodelujejo in pomagajo pri izvajanju zimskega izobraževanja, najlepše priznanje. O) je tudi ta oddelek uveljavil na tržišču. Realizirana proizvoinj. usnja v letu 1955 in predvidena proizvodnja v jubilejnem letu 1956 rwh-ln Koderman, brezposelni zidar, oba iz .»»ra V , „ J zf'cya P rečeta- Črnuč, sta hotela doseči večje uspehe na svojem občnem zboru, ki ga bodo 'ati tudi koze drobnice in se v v svojih tatinskih podvigih s tem, da imeli 2. februarja pregledali lansko- letih 1954 in 1955 kvalitetno dvig- sta se dogovorila 17. VIII. 1955 za letno delo. Prepričani smo, da ne bo- nil i iU;. anooialiizirane skupno izvrševanje tatvin koles. Svoj do obstali Ii.a dosedanjih uspehih. , ' najboljše specializirane nagrt sta zajeia tudt krepko izvrše- temveč da jim bodo le-ti dali novih tovarne tudi Za tovrstne izdelke, vati. Ze v manj kot enem tednu sta pobud za če bolj uspešno delo v bodoče. Nov vodovod v Kamniku Včeraj dopoldne so po štirlmeseč- 1 Leta i951 se je v Industriji SralaaZpetn‘kolesa vh usnja Vrhnika porodila misel1 o okrog 120.000 din. lastna predelavi odpadnih ščetin do e\portno-sortiiranega izdelka. Od skromnih in primitivnih začetkov obrtn.iško-ročnega dela je v Na včerajšnji skromni slovesnosti kratkem času z nabavo strojev im v Ljubljani po-skupni vrednosti Amputirana roka — ep1* f prepira „ Soseda, 29-letni Franc Pušave ^ Hud, ter J. A sta se že dalj e^\ hu o prepirala Končno je ob $ tak priložnosti prišlo tako dale^W(r je Pušavec s srpom tako* hudo P° $ doval levo roko svojega soseda« ^ so mu jo morali pozneje v bolni ^ amputirati pod komolčnim Pred Okrožnim sodiščem v Ljt*JJJj||ti je obtoženi Pušavec skušal z' 5re(lscdnlk občinskega ljudskega delno rekonstrukcijo nastal sodo- z V ‘ ■ ln etapo del pri gradnji no- oflbora Kamnik Janko Alfred čestital bon -_iz- postavljena v načrtu zimskega izobraževalnega in prosvetnega dela na vasi, ni dvignilo samo razpo- ve gavodo voda v Kamniku f Skupnoje A,Ked 'f'" °brat ~ ščetin, ki bilo Izkopane 2650 kub. metrov zemlje 0<’”™‘ma » Komunalnih donaša že nekaj let družbi do in prav toliko zasute. Položili so 2072 “stanov ter Ključavničarstva in vodo- , metrov litoželeznih cevi premera 125 vodnih inštalacij v Kamniku, ki sta v » uln ictno. do 250 mm. Stroški za nabavo mate- tako kratkem času opravila veliko DOPISUJTE V NAŠ LISTI Čas p»p»ldne depresije na trži-riala in položitev cevi so znašali 29 delo. Pohvaljeni so bili Alojz Bešter, svinjskega usnia taiko doma milijonov 229.000 din. Novi vodovod Bogdan Kobol in Franc Humar, kj s' ■ ' : J s. J oskrbuje zaenkrat z vodo predvsem to- ^ svojim delom in prizadevnostjo mno varno »TUan. In južni predel Kamni- pripomogli, da so se dela z»e . ka, v prihodnjih letih pa se bodo iz J' *' h .. 11CII*5_-tega vodovodnega omrežja napajali šel a s0 1 pešno izv ostali kraji. 1 —*•* »t v izvozu leta 1952 je rodil v 'idustriji usnja oddelek konfekcijskih izdelkov iLjudske pravice« in av-°rjev*o rekilamiio izjavo v >Te-tribuni«, naši kriitiiki za Pisnika Bordona še niso pomo-peresa. Vtem ko sem se pripravljal ^ tale zapisdk, sem prebral v deseti številiki »Naše so-ohnosti« Levčevo pesem »Zaprti r°g<. V njej se avtor taikole izpoveduje: Kje moj© so oči, o bog! Z ljudmi sem, & ne vidim jih. Ujet v svoj jaz in gluh za vse zazna/vam le, kako v sencih utripa mi splaščna kri. Nikomur drag, sam sebi vse, naslanjam se na neki rob, ki obe« j večni molk se tre, in svet je le še dim podob. Iskal sem po spominu; zmova segel po Bordonov! zbirki in ral v pesmi, ki je zbrana pod Naslovom »V bregu samote«: JESENSKA OTOŽNOST Lastovice so že odletele ▼ daljaio južno stran; čez pusto plan 80 meglč jesenske se razpele. Mrtvi listd padajo s platan, Nadnje rožnet? Ne, zaikaj neki? Neskonč-?.je možnosti in neskončno je s ‘'k, v katere lahko preliješ J"°ia doživetja. Toda, da pesem k^eni, te mora nekaj žgati, ae-žaliti, nekaj do konca razbeliti ali mučiti, j Zapisek sem začel s Petrom , evcem (lahko bi sicer navedel ??kšnega drugega pesnika), da brez odvečnih besed ponazo-*“> kaikšna je po moiem mnenju Pesem, ki sodi v okrilje umetmo-■ In Rado Bordon? j, Bordon je artist, je splošen. M J menim s tem? Beseda mu e°e: jezik mu ne dela težav, °ndar je brez tiste barve, ki v®Je sicer stvaritvam ustvarjal-,ey pečat. Kar zadeva sonete, J*ia,Tn občutek, da bi jih lahko iaPisail, kolikor in kadar bi jih oiel. Njegova ljubezen in 1 ju -njegova samota, njegovi ^JOiini na prijatelje in čuden »pustite me živeti«, njegova klic. ^>dro vanja in razmišljanja, J^roinnost in neskromnost, vsa j* snov, vključena v njegove 7 5In*’ ne nos’ pečata nuje, prizadetosti, tiste notranje stiske, r?.radii katere pesniik mora pisati 1 J)a ga zadušilo. Jn dobre strani Bordonove pe-j? ^e zbirke? Če avtor ne sodi /*®d ustvarjalce, ki ssvojoumet-*»ko besedo prežive samega *. * Rado Bordon: Večne zfmkf1. Pri •T«* k3 založba Lipa, 1955; ilustriral Ciuha. sebe, pomeni na naših tleh vendarle nekaj. Solidno obvlada sonetno obliko. Bogat in razsežen je v snovd, četudi v le-tej ni nič enkratnega. Ce pa mu strune tu in tam zapojo kot v pesmi »Razmišljanje«, ogreje. Naj grem nekoliko v podrobnosti. Najobširnejši je izhor pesmi pod naslovom »Ob stezi ljubezni«. Vendar vzlic temu, da je teh pesmi pretežna večina, človeka ne prizadevajo. Kakor metulj leta od cveta do cveta, se ne ustavlja in ne zadovoljuje; hotel bi imeti »Ženo iz sanj«. Ta pesem sodi med najboljše v tem ciklu. Slager, kot si ga privošči v pesmi »Moderna romanca«, z neokusnim vpletanjem angleških besed po moje ne sodi v zbirko — če sploh kam sodi. V ciklu »Mimogrede« je, če ne dober, pa prisrčno šegav »V pomenku o Marcelu Proustu«. Pod zaglavjem »Večne zanke.« je naravnost kla- j novi »Zdravici«. še celo pesem »Mrtvi bnatc ne prepriča- Med boljše sodijo le »Talci«, »Partizani v zaimii« in »Obup«. Tudi v izbranih pesmiih pod geslom »V novi čas« je bled, in brallec se vprašuje, čemu piše o stvareh, ki ga ne prizadevajo do konca? Ziv primer za to je pesem »Novi čas«. Med boljše sodi »Pripoved na ozarah«. V ciklu »Na prelomnici sveta«, kjer ga mučijo temne slutnje prihodnosti pa spet vera vanjo, se izpoveduje na način, ki bi ga spet označil za splošen, občn. Nič, prav njegovega, enkratnega, nenavadnega ni v njih. Vendar je tu troje pesmi, ki po mojem mnenju sodijo med dobre v tej zbirki: »Vprašanje«, »Egaldie, fraternite ert liberte«, posvečena spominu dr. Franceta Prešerna, ter »Težakom«. »Pobratimija« je samo v jedru povzeta po Prešer- sično splošen, če izvzamem pesem »Razmišljanje«. leta »Danina« Pod zadnjim izborom »Pesnik _ _ [in svet» pripoveduje o svojem »Na križiščih«. Pod temi na- ožjem svetu. Suha, nič topla ni Slovom je po mojem mnenju efia pesem »Pesnikova hčerka«, sone-izmed najboljših pesmi »Li-Tai- Ha »Moj rojstni kraj I in II«, kjer i Po«, posvečena Alojzu Gradini- spet vpleta v verz italijanščino, ku. Li-Tari-Po sam je nasploh 'sta bleda odseva Prešernove »O I eden zelo važnih navdihovalcev j Vriba, srečna, draga vas domača«. | Bordonovih pesnitev. No, tudi Sem je uvrstil tudi pesem »O, »Večna čaša«, posvečena igralki S ljud je, pustite ime živeti«. Čemu j Nablooki, zazveni. ffca krik, ne vem. In naposled j In »Vojna«? Ta ciklus sodi v »Harlekin«, s katerim zaključuje > celoti med najsliabše. Pisan je s zbirko. »Harlekinu« podobnih cija bo organizirala letos mnogo tako malo prizadetosti, da člove- motivov je bilo v svetovni liite- koncertov in prireditev uglednih ka nehote preganja misel: ali je raturi že mnogo. AH res ne bi tujih umetnikov in ansamblov, res te pesmi pisail takrat, v tisti mogel napisati o sebi nekaj bolj j doživetega* Zapisal sem svoje mnenje o Sinoči je bila v ljubljanski Operi ; morail to preprečiti tudi tako, da premiera Lindpaintnerjevega ba- j bo repertoar obravnavali s finanč- ne plati, namreč, kakšne so fi- Gostovanja tujih umetnikov Jugoslovanska koncertna agen- strahotni vojni vihri? Ali bi se mu res takrat ljubilo »sonetari-ti«? Ali ne bi rajši preprosteje, svobodneje opisal! vse grozote in junaštva; brez okostenele sonetne oblike? »Napitnica pred viharjem« (ki je bled in telo slab odsev Li-Tai-Pojevih napitnic), do konca nedoživeti »Krematorij«, »Tribunal«, ki v njem spet neokusno vpleta italijanščino, in Razen moskovskega Hudože-stvenega teatra, ki bo v začetku maja gostoval mesec dni v naših novi, _ prvi Bordonovi pesniški ! kulturnih središčih, bo letos go-ziMrki, drugi bodo lahko sodili stovala pri nas tudi slovita drugače, poslednji sodnik pa_ bo Praška filharmonija, junija pa bo za Bordona, kakor za vse, ki se prispel tudi znani bolgarski an-ukvarjajo s pesništvom, čas. Ta sambel narodnih plesov in pesmi bo govoril zan j ali — proti, »Filip Kutev«, ki šteje 120 izva-njemu. .. v . jalcev. Tudi na Dubrovniških Ilustracije Jožeta Ciuhe so poletnih igrah- bo nastopilo neprimerne. FRANCE VREČAR j kaj tujih umetniških ansamblov. Ptujski gledališčniki v Ljubljani Ljubljansko Mestno gledališče postaja v zadnjih letih čedalje bolj tudi oder, na katerem gostujejo.- gledališki ansambli iz drugih krajev Slovenije. S tem je omogočeno, da se ljubljansko rama odstranil ostaline didetant-stva in amaterstva. To se mu je deloma posrečilo, hkrati pa smo imeli vtis, da so bili igralci nekako utesnjeni. Zato je bila tudi celotna predstava dokaj nerazgi- prav je bil v uprizoritvi poudarek bolj na komičnosti in je bila zato tragičnost usode škotskega vojaka, ki so mu dnevi šteti, potisnjena v ozadje, je predstava vendarle bila na višini, ki je pri- Največje presenečenje, ki ga bo ljubiteljem glasbe letos priredila Jugoslovanska koncertna agencija, bo vsekakor gostovanje najuglednejših instrumentalnih in vokalnih solistov na svetu. Razen znamenitega violinista Je-hudi Menuhina, ki je že zaključil svoje gostovanje v Beogradu, bo prihodnji mesec v naši državi gostoval tudi ugledni italijanski violinist Ruggero Ricci. Letos bo gostovalo še nekaj violinistov svetovnega slovesa. Iz Sovjetske zveze bo prišel gostom vat David Oj strah, iz Madžarske Zaturecki, iz Francije pa Henrick Szeryng in Christian Ferrace. Konec letošnje sezone bo pred našim občinstvom koncentiral tudi znani italijanski violinist Ginno Francescati. Izmed uglednih pianistov, ki bodo letos gostovali v naši državi, bo najprej prispel znani ameriški pianist Aleksander Borovski. Koncem januarja bo imel v našem glavnem mestu dva koncerta. Zanimiva bodo tudi gostovanja čil- čala, da ss ptujski gledališčniki J skega virtuoza Claudia Araua, Vera Videčnikova, Franjo Gunžer In Boris Kočevar v »Stilmondskem župana« občinstvo seznani z gledališkimi delavci, ki snujejo in ustvarjajo bana. K temu sta prispevali tudi konvencionalna scena in tu pa v drugih delih naše republike, ; tam pretoga mizanscena. da se seznani z ravnijo njihove gledališke kulture. Razen tega pomenijo takšna gostovanja tudi obogatitev repertoarja, saj nastopajo gostujoči ansambli praviloma z deli, ki jih ni na repertoarju ljubljanskih gledališč. Pomen teh gostovanj je tore' nesporen. In zato je dejavno ljubljanskega Mestnega gledališča v tej smeri tem bolj hvalf vredna. Pred dnevi je gostoval ansarr bel Okrajnega gledališča iz Ptu ja, ki je nedavno postalo poklic no. Ptujski gledališčniki so nam posredovali v štirih večerih dve deli: Mauricea Maeterlincka »Stilmomdskega župana« in Johna Patricka »Vročo kri«. Prvo deV je zrežiral Ciril Debevec, drupr pa Peter Mal ec, oba kot gosta. »Stilmondski župan«, vojn drama iz časov prve svetovn vojne, je bila med dvema vojna ma na naših odrih mnogo upri j zarjana. Dasi ne najboljša Mae j terlinckova drama, niiti ne naj b$lj značilna zanj, je venda’ spričo ostro začrtanega etičnegr konflikta, plastičnih značajev in protimilitaristične ideje še vedno živo dramsko delo. Ciril Debevec kot gost se je očitno trudil, da bi v ansamblu čim bolj potisnil v ozadje, oizi- Ansambel se je razgibal šele drugi večer, ko je bila na spo- uspešno otepajo vezi diletant-?tva, ki zlasti še v govorni tehniki, kretnjah in obvladovanju prostora povzročajo vsem še večje ali manjše težave. Očitno se je dediščine amaterstva še najbolj otresel igralski trio Franjo Vičar-Franjo Gunžer-Danijel Šugman. Če je Vičar lik nemškega komandanta v Stilmondskem županu malo preveč karikiral, pa je bil kot 'Zank v »Vroči krvi« polnokrven v svoji šegavi dobrodušnosti in nedolžni ihtavosti. Gunžer kot upan ni bil vseskozi enoten lik; dokaj monotonim govorom in pretirano umerjenostjo v kret-niah in mimiki se mu ni posrečilo poustvariti vse tragike tega neuklonljivega moža. Kot Digger Pa je izpričal svojo nadarjenost ?a komično igro. Šugman je sta-rega Klausa v »Zupanu« zaigral toplo, brez težnje za vnanjimi efekti, enotno, kot Tommy v »Vroči krvi« pa je uveljavil svoj pristni smisel za sproščeno igro. Boris Kočevar je oba večera pokazal, da je nadarjen igralec, hkrati pa je pokazal tudi neizde-lanost v govoru, mimiki in kret-niah. Isto velja tudi za Vero Videčnikovo. V ostalih vlogah so nastopili japonske umetnice Kioke Tanaki in bolgarskega pianista Jurija Bukova. Letos bo v naši državi priredilo mnogo koncertov tudi več znanih dirigentov in opernih pevcev. Mimo drugih bosta gostovala tudi znameniti angleški dirigent Sergent in Nemec Jo-kuma. Izmed opernih pevcev bodo gostovali članica newyorške Metropolitan opere Eleonore Stiber, črnska pevka Lucrezia West. ameriški bariton George London, dalje skupina sovjetskih umetnikov z Ivanom Petrovom namčne možnosti za izvediva. Za vsako delo, ki bo prišlo na oder. bo moral biti izdelan točen p poračun, bi ga bo obravnaval1 upravna odbor. Razma umetniška hotenja, tako režiserjev, kot scenografov iin kostumografov, zaidejo včasih tudi v razsipavanje. Kair se tiče namestitev, je Svet sprejel osnovno načelo, da je treba za vsako prazno mesto razpisati natečaj. To uvajajo bržčas tudi druga gledališča, ker raizma preplačevamja umetnikov in pa »vrbovainije« ter protekoije ne-ugodmo vplivajo na kvaliteto nekaterih gledaliških hiš. Posebna točka te razprave je bil osrednji problem mariborskega gledališča, namreč preureditev in obnova gledališkega poslopja. Gradnja nove stavbe je v sedanjih pogojiiih neizvedljiva, niuijno pa je pričeti z obnovo sedanjega poslopja, ki je v vsakem pogledn. že do-služilo. V še bolj nevzdržnem sfca-njiu so gledališke delavnice, ki so po mnenjiu Sanitarne inšpekcije neprimerne, za delo pa že življenjsko nevarne. Upravni odbor na>j bi se po skiliepu Sveta preskrbel načrte im proračune e&i obnovo v več etapah, s tem, da bi vsa dela izvršili predvidoma v petih letih. Predlog Sveta je bil tudi, maj gledališče posiveti več pažnije propagandi in prilagodi svoj repertoar tudi za gostovanja na periferiji in na podeželju. Razen tega je v prihodnje treba bolj poskrbeti Za naraščaj in razpisati štipendije. Na kirajiu je Svet sklenil, da bo prevzel pokroviteljstvo nad desetletnico Koncertne poslovalnice, ki bo 20. januarja, in odobril sredstva za gostovanje Češke filharmonije iz Prage. * Tretji večer mladih skladateljev V ponedeljek ob 20.15 ur! bo v mali filharmonidni dvorani III. kompozicijski večer Kluba komponistov na Akademiji za fflasbo. Večer bo pod okriljem Kluba študentov Ljubljanske univerze. Na sporedu bodo Darija Božiča: Poeme Jyrique za saksofon in klavir v Izvedbi S. Dražila in M. Fajdige ter Pesmi za sopran in klavir (Z. Gašperšič-M. Fajdiga); Marijana Fajdige: Tri norčave pesmi za sopran in klavir (M. Pertot in M. Fajdiga). V. Čeme bo ob spremljavi L. Engelmana zaigral Franca Lampreta Tri skladbe za fagot. Ivo P e t r i č se bo predstavil s Sonato za flavto in klavir, ki jo bosta zaigrala B. Čampa in prof. M. Lipovšek. V izvedbi godalnega kvarteta (M. Stibilj, M. Oblak, D. Božič, V. Požar) bomo slišali Alojza Srebotnjaka Allegro, Coral in Passacaglio; Milan Stibilj se nam bo predstavil s Štirimi anekdotami za klavir v izvedbi G. Mally. razen tega pa še z Dvema pesmima (Z. Gašperšič in G. Mally). D. Bcrnetlčeva pa bo zaigrala Marka Žigona Sonatino za klavir. Že na prejšnjih večerih Kluba «o mladi ustvarjalci težili po iskanju novih poti. Oblikovanje svojega izraza v modernem, naprednem smislu jim je bil vedno veliki cilj. Ker so tl večeri redkost in vsak tak večer redu Patrickova »Vroča kri*.' Adolf Anderle, Lojze Matjašič, Igra je posrtala enotnejša, bolj Jože Milkovič, Franjo Lenartič ansambelska, igralci so se v tej in Ludvik Pečnik. tragikomediji razživeli. In če- i J. S. ter holParcki nimitriip ! Iep0 Prikaže njihove napore in njl- DOJgarsKi pevec Dimnnje. |,ovo opozarjamo Ljubljančane Uzunov. | na njihovo prireditev. IZ NAŠIH KINODVORAN »Zenske so nevarne« Kdor pozna nekatere vrldine angleških kriminalnih romanov, pri tem fllimu bržčas ne bo prišel na svoj račun. Tu ne vlada srce, niti možgani, temveč pesti; tu je vse v znaku tempa, r^ee in brutalno6ti. Ne manj>ka niti pohotne plavolaske, niti po krivem osumljene rjavolaske in če ni no-benega morilca, potem ga je treba za Lemmyja Cautiona — najti. Tako se namreč imenuje ta detektiv, ki mu je v Parizu igralec Eddie Constanti-ne že v številnih filmih posodil svoj obraz in pesti (te predvsem), ki zadenejo žrtve s hitrostjo letala na reakcijski po#on. Ne moremo zanikati, da sta režiser Bernard Borderie in igra-i lec Constanfcime iznašla popolnoma nov in poseben stil kriminalnega filma; žal sta nam pokvarila simpatije t a režiserja Petra Cheneyjal Sedaj pa še nekaj besed o tem r>osebnem« stilu: to je kult pesti. To je poveličevanje brutalnosti in sadizma. Res da fiflm rdše to razbijanje čeljusti z rahlo ironijo. Toda, kako bo film vplival na tiste, ki ga ne bodo znali gledati s kritičnimi očmi. Prepričan sem. da bo ta slavni strokovnjak za razbijanje zobovja detektiv Lemmy Caution kaj hitro postal idol vse tiste mladine, ki bo film videla. In posledice . . . Zato se lahko vprašamo: ali je res zaželen takšen film v dobi, ko razmišljamo; kako zatreti razne pretepaš k e nagone pri mladih ljudeh t In še to. Film sodi v taiko imenovano »črno serijo« (serie noire), katerih nadaljnjo izdelavo so francovs>ke oblasti pred kratkim prepovedale, BELEŽKI Prizor iz Patrickove »Vroče krvi«: Franjo Gunžer (Digger) in Danijel Šugman (Tommy) Letos bodo sinhronizirali nov dokumentarni film filmskega podjetja | »Avala-film« »Trilogija o ribah«. Film | režira Ivan Draškoci, snema ga Ne- , bojša Lolin, scenarij pa sta napisala 1 Dejan Kosanovič in režiser Draškoci. Film snemajo na pobudo Zveze kmetijskih zbornic FLRJ in organizacije FAO. * Prvakinja opere v Bukarešti Zi-naida Pali bo 19. januarja gostovala v Zagrebu. Pela bo naslovno vlogo . v Bizetovi operi »Carmen«. ker so se preveč hitro in oči to pokazale škodljive posledice teh filmov, lidini film iz te »črne serije«, ki ima tudi nekaj umetniške kvalitete »Bi* fifi«, ki je bil tudi nagrajen lani na festivalu v Cannesu, je naša zvezna komisija za pregled filmov odklonila za prikazovanje v naši državi. Zato ne razumemo, kakšni vzroki so vplivali na to komisijo, da je odobrila prikazovanje tega filma, ki je resda v primerjavi z zadnjimi filmi te serije še zelo »mil«, toda vseno. .. »Steza slonova Na stezo slonov na Ceylonu je pred približno petdesetimi leti nek muhasti Anglež postavil svojo palačo, sloni pa so morali odtlej hodit; k reki po daljši poti. Prava sreča, da je bil Anglež toliko domiseln, zakaj v nasprotnem primeru bi ne bilo zgodbg in tudi ne filma (kar pa ne bi bila nobena posebna škoda), sloni ne bi pretili z uporom, skratka tisti novoporočeni Angležev sin bi s svojo Angležinjo lahko živel v naj lepšem miru na svoji čajni plantaži. Tako pa . . . Vrhunec filma in obenem edini prizor, ki mu uspe pritegniti našo pozornost, je napet pohod slonov, ki v svojem besu porušijo palačo plan-tažinega lastnika in si tako ponovno pridobijo stoletne pravice do bližnjice k reki. Toda ta prizor je šele na koncu filma, do takrat pa moramo prestati uro in pol vsega drugega. To drugo pa je silno dolgočasno in razvlečeno in skoraj ne moremo verjeti, da je film zrežiral Wil-liam Ditterle. eden izmed holly\vood-skih strokovnjakov za spektakle. Pred leti se je veliko pisalo o snemanju tega filma. Na snemanju ie najprej sodelovala v glavni vlogi Vivien I.eiigh. ki pa je morala zaradi živčnega zloma odstopiti vlogo Elizabeth Tavlor. Zamenjava je imela to prednost, da je film pridoibil »a radi izredne lep>te in privlačnosti nove glavne igralke vsni na slikovni plati, ko že igralsko n!hče izmed nastopajočih zaradi omlednega scenarija ni mogel pokazati kaj več. JAR. POMENIMO SB SE O TEM Otrokovo mesto v družini Ko razglabljamo o nekaterih pojavih pri otrocih, se često vprašujemo, kako da otroci v isti družini, ki žive v »enakih razmerah« kažejo zelo različne lastnosti. In potem po navadi sklepamo, da gre za dednost. Dednost nedvomno igra določeno vlogo in z njo je moč pojasniti nekatere pojave, toda nikakor ne vseh. Zelo važen moment, ki ga celo v znanstvenih raziskovanjih ne upoštevajo, je otrokovo mesto v družini njegov psihični položaj. Ni nujno, da imajo otroci iz iste družine tudi docela enake življenjske pogoje. Razlike v položaju dveh otrok v isti družini utegnejo biti večje, kakor razlike med položaji otrok docela razHčnih družin. Nikakor ni in ne more imeti enake pogoje otrok, ki je bU rojen prvi in tisti, ki je bil rojen tretji, peti... Prvemu (Uroku, ki se večinoma rodi v prvih letih zakona, posvetijo starši vso pozornost. Ta otrok nima dragih otrok, s katerimi bi se lahko razgovarjal, se igral, se jim prilagajal, s katerimi bi delil ljubezen staršev... Za starše pa nihče ni važnejši od njega, razen njega ni nikogar. Vsak naslednji otrok pride v razmere, ki so popolnoma drugačne od položaja, v katerem živi prvi otrok. Pa tudi družina ni statična I medtem ko bi jih lahko s svojim enota, ki ostane nespremenjena. I napačnim stališčem povečali. Spremeni se starost staršev, gospodarski položaj, delovni pogoji, stanovanje, medsebojni odnosi, zdravje, stališče nasproti otrokom in drugo. Vse te in še mnoge druge okoliščine spremene tudi otrokov psihološki položaj. Celo telesna nega ter skrb za prehrano, oblačenje in šolanje ne mo- Posebno pozornost je treba nujno posvetiti položaju edinca. Edinci rastejo v najbolj nenaravnem okolju v primeri s povprečnimi življenjskimi pogoji in zato jim to malone gotovo povzroči neprijetnosti, zlasti še, ko začno samostojno živeti. Brez svoje krivde si ne morejo ustva- Kako se vede in kaj zna dojenček pri devetih mesecih Sedi brez kakršnekoli pomoči, niti ni treba, da ga obložimo z blazino. Sam se že lahko dvigne, če leži, in se usede. Pri devetih mesecih dojenček že lahko stoji, če ga nekdo drži. Spozna že tuje osebe in če se z njimi sreča, mu ni prav po godu. Če sliši glasbo, kaj rad »pleše«. Če ga postavimo pred ogledalo, se kaj rad gleda in se sam sebi nasmiha. Zna zagrabiti s palcem in kazalcem drobne predmete, kakor so kroglice ali drobtinice. Izgovarja posamezne zloge »ma-ma«,1 »a-ta«, »te-te« in druge. Ti zlogi za njega nič ne pomenijo in ko jih izgovarja, se pravzaprav igra. Če mu pokrijemo obraz s papirjem ali s tenko tkanino, jo že z roko odstrani. Dojenček pri devetih mesecih že tleska z rokami. Prav rad se igra, da se skriva in spet pokaže. Rad se igra že na tleh ali v stajici čez dan je buden več kakor 9 ur. Včasfc je buden skupaj več kakor 4 «re. Na dan spi štiri- do petkrat. mer, če je bil časovni razmak med dvema porodoma prevelik ali če ima deček več sester tn obratno. Prav tako je možno, da položaj edinca ne bo prav nič izjemen, če bo namreč rastel v veliki družini z več otroki, na primer na vasi, kjer žive otroci več družin v isti hiši, še zlasti, ker te otroke vzgajajo bolj babice kakor matere. Edincem lahko pomagamo, če jim čimprej omogočimo stike z drugimi otroki, dalje, če jim nalagamo razne ne pretežke dolž-tiosti, s čimer jih bomo približali realnemu življenju, v katerem ni privilegijev in v katerem so pravice povezane z dolžnostmi. M. Petrovič Polonca in Metka se najraje igrata mamice KAJ JE PATOLOG? Čeprav ga ne boste nikoli srečali, vam bo morda rešil življenje Moška suknja rejo biti enaki. Kako je moč potem sploh govoriti o enakih pogojih za slehernega otroka iz iste družine? Spričo vsega tega imajo tudi težave v zvezi s prilagajanjem pri različnih otrocih različen smisel in zato je treba vse te stvari upoštevati, ko skušamo težave odstraniti. So problemi, ki so neposredna posledica otrokovega položaja (ljubosumnost starejšega otroka na novorojenčka, občutek manjvrednosti dekleta nasproti dečku in podobno). Starši in vzgojitelji lahko s svojim ravnanjem v marsičem ubla-že težave, ki nastanejo iz teh razlogov in te težave lahko minejo brez vsakršnih posledic, Kupljene lončnice Vseh številnih lončnic celo najbolj razgledan ljubitelj ne more vzgojiti doma, tudi če se ukvarja z najrazličnejšimi načini razmnoževanja, več- * V bolezni se zatekamo k pediatrom, dermatologom, internistom in kirurgom. Nikoli pa v svojem iskanju zdravja ne srečamo patologa. Kajti ta dela za odrom kliničnega dogajanja. Patolog je namreč specialist, ki študira kemične in oblikovne spremembe človeškega telesa in hkrati bolezenske spremembe celotnih organov. Zato ga drugi zdravniki konsultirajo, da jim bodisi potrdi njihovo diagnozo ali pa sploh postavi diagnozo v primeru, ko se diagnoza samo s kliničnimi preiskavami ne da dognati. Glavni pripomoček pri patologovem delu je mikroskop. Z njegovo pomočjo patolog natančno preišče organe, ki jih je na primer odstranil kirurg pri operacij'! ali druge materiale, ki jih dobe zdravniki pri punkcijah ali pri poskusnih izrezih. Te organe riti svojega okolja, ne morejo si s posebnimi metodami strdi, da pridobiti prijateljev in se čutijo i jih lahko razreže v silno tanke kar naprej ogrožene in nezado- ploščice. S posebno pripravo mi-voljne. Ker so navajeni, da vse , krotomom lahko namreč trdo tki-poteka v skladu z njihovimi že- \ vo razrežemo v takoimenovane Ijami, da te želje upoštevajo, da t »reze«, ki so debeli le par tiso-so stalno v središču pozornosti, j čink milimetra. Tak rez se poker nimajo razumevanja za samo- > loži na stekleno ploščico, obarva odpovedi za delitev ljubezni — |s posebnimi barvami m mikro-ali česarkoli drugega — žele svoj \ skopira. Ker vsaka vrsta odnos nasproti družini uveljaviti ! "tkiva karakteristično strukturo, tudi v družbi, pridržati si privi- j lahko izkušeno oko vsak organ legije, na katere so se navadili. j spozna pod mikroskopom ze na S tem povzročajo nestrpnost, od- \ pogled- Ker pa so znane tudi zna-por in sovraštvo, kar spet poveča čilnosti zdravega tkiva in vseh njihovo preveliko občutljivost — rov, le nedolžna bradavica ali pa začetek raka, ki je lahko na koži bradavicam v začetku čisto podoben. Po kratki operaciji dobi izrezano tkivo patolog in čeprav je tvorba na zunaj nesumljiva, jo zmeraj preišče tudi z mikroskopom. In šele, ko pride napisana njegova diagnoza, se lahko bolnik odpusti iz bolnišnice, ne da bi ga bilo treba klicati na Cvetoč novoletni kaktus krat mora pohiteti v vrtnarijo in dokupiti rastlinske novosti, ali pa nadomestek za propadle rastline. Z nabavo novih rastlin nastajajo prijetne izpre-membe v stanovanjskih prostorih, ljubitelji pa pridobivajo na izkušnjah, ki Jih vzpodbujajo k pogostejšemu zahajanju v vrtnarijo. Stalni neuspehi s kupljenimi lončnicami pa napravijo malodušnega celo najbolj gorečega nje lončnic v cvetličarnah, četudi Je pri nas dokaj razširjeno. Dejstvo je, da stoje lončnice v cvetličarnah tudi po več tednov na suhem ln temnem prostoru, kjer vedno bolj zaostajajo v razvoja ln postajajo dovzetnejže razne bolezni ln škodljivce. Rastlino kupimo v tem primeru od posrednika, ki mnogokrat niti ne ve, kako se rastlina pravilno imenuje, kaj Sele, da bi lahko kupcu svetoval, kako naj rastlino neguje, da bo uspevala. Takšne rastline sl celo v vrtnariji težko opomorejo, nekatere, n. pr. primule ln ciklame, pa sploh propadejo. Neštetokrat premoti kupca raznobarven papir, s katerim znajo cvetličarne spretno zamaskirati razne zgoraj navedene slabosti. Vse drugače pa Je glede tega v vrtnariji, kjer lahko vidimo ln Izbiramo rastline v njihovih naravnih pojavnih oblikah. Imamo pa tudi stro-kovnjave, ki bodo radi svetovali, ako bomo nasvetov potrebni. Ne smemo pa kupovati lončnic, ki so bile pred kratkim presajene, pa tudi tistih ne, ki so v vlažno-topll zaprti gredi, oziroma rastlinjaku, tudi če so nam še tako všeč. Morda so lončnice v hladnem rastlinjaku manj bujne, zato pa so utrjene in odporne, kar Je za nadaljnji uspeh odločilne važnosti. Stalno moramo Imeti pred očmi dejstvo, da soba ne more nikdar popolnoma nadomestiti rastlinjaka ln da Je boljše uspevanje rastlin v sobah pripisati samo skrbnejšl negi. Preden rastlino kupimo, Jo moramo natančno pregledati, da ne bi z njo zanesli v sobo kakšnih nadležnih rastlinskih škodljivcev ln bolezni. Ker kupujemo največ lončnic prav v zimskem času. Jih moramo s primernim ovojem učinkovito zavarovati pred mrazom. Večkrat sicer ni nobenih vidnih poškodb na listju in cvetju lončnic, toda v notranjosti rastline so se Izvršile gotove spremembe, zaradi katerih rastlina oslabi ln shira. Rastline lz toplih gred ln rastlinjakov smemo praviloma tudi poleti prenašati samo zavite, ker Jim ne škoduje samo mraz, temveč tudi suh zrak, veter in sonce. Vendar zadostuje poleti ovoj Iz tankega papirja. najhujšega sovražnika dobrega prilagojevanja okolju. Starši ravno zato, ker je njihov otrok edinec, iz strahu, da bi ga ne izgubili, bde nad sleherno njegovo kretnjo in njegovim korakom, preveč ga navežejo nase in dejansko s svojo pretirano ljubeznijo omejujejo svobodo in otrokovo samostojnost. Na podlagi vseh svojih žrtev, samoodpovedi, pozornosti in skrbi, ki jih imajo zavoljo otroka, starši navadno pričakujejo hvaležnost, ki pa jo otrok le redko kdaj izkaže. Ti otroci jim v resnici ne morejo biti hvaležni, ker praviloma ne morejo biti srečni ravno zavoljo svojega nezadovoljstva in tako često niti ne morejo razumeti staršev, kaj šele, da bi jim bili hvaležni. Na koncu običajno pride do obojestranskega razočaranja. Spričo vseh teh okoliščin starši v nasprotju z običajnimi predvidevanja včasih laže dobro vzgoje dva, pa tudi tri otroke, kakor pa enega samega. Pripomniti je treba, da se utegne zgoditi, da ima kak otrok, čeprav ima več bratov in sester, podoben položaj edinca, na pri- različnih bolezni, lahko že s sa mim pogledom v mikroskop ugotovimo, če je organ zdrav ali ne in kakšno bolezen imamo pred seboj. Pri kirurških zadevah se začne delo patologa, ko se delo kirurga že pravzaprav konča. Ko kirurg odstrani oboleli organ, ga da v preiskavo patologu, da ugotovi če se mikroskopske spremembe organa skladajo z vrsto bolezni, ki jo je kazal bolnik pred operacijo in če se bi morda odkrile še kake dodatne bolezni, ki so šele v razvoju, tako da še niso kazale znakov. Zdravljenje po operaciji je treba namreč zaradi bolnikovega dobrobita usmeriti po izidu teh preiskav. Večkrat bi namreč tudi zelo majhne, čisto začetne spremembe na sicer že odstranjenem organu prešle tudi na drugo še zdravo tkivo, če bi se po operaciji ne podvzelo rezultatu preiskave primemo zdravljenje, na primer pri začetnem raku obsevanje z radijem ali rentgenskimi žarki. Večkrat mora patolog odločiti, če je majhna bradavična tvorba, katere bi se pacient rad znebil že samo iz estetskih c*zi- ljubitelja. Zaradi tega ni vseeno, kje P“iml Pa moramo močno oviti tudi kupimo lončnico, kako jo od tam prenesemo in naprej oskrbujemo. Resnici na ljubo moramo odsvetovati kupova- lonec, da ne namrznejo nežne koreninice v njegovi notranjosti. Miha Ogorevc Pričujoča slika kaže lep čajni prt. Izdelan je iz barvastega platna z belo aplikacijo in vezenjem. Če želite vzorec, ga lahko dobite v uredništvu. Žolica — poceni večerja Za Stiiri osebe kmpiimo 3 svinjske parki jo iin svinjsko uho. Parklje natj mam razseka mesair. nato pa jih doana umujemo in odstranimo še ostale ščetine. V lodikatov Jugoslavije ter drugih organizacij. Uvodni referat * bodočih nalogah »Partizana« imel predsednik generalpodpolkovnik Otmar Kreačič. O pro- 6Wih in nalogah, o katerih je Sovoril tov. Kreačič, bomo obširno poročali v prihodnji številki. Skupščina nadaljuje z delom. ' mm '■ OLIMPIJSKE IGRE 1956 NA DRUGI ZEMELJSKI POLOBLI Ni vse zlato, kar se sveti Avstralci so nudili sicer zelo ugodne pogoje, vendar je sedaj pred njimi ovira za oviro — Kriket pomembnejši kot olimpiada! V Melbourneu bo za tisoče Športnikov potrebna olimpijska vas. Na sliki vidite, kako gre delo »hitro od rok«, saj gradijo vas že nekaj mesecev. Ko pa bo dograjena, bo v njej res poskrbljeno za športnike vseh petih kontinentov Zanimivo bi bilo vedeti, kdo od onih, ki so 28. aprila 1949 glasovali za dodelitev največje športne manifestacije Avstraliji, je imel neko določeno predstavo o tej deželi. Avstralski predstavnik je sicer na dolgo in široko govoril o možnostih, s katerimi razpolaga Avstralija, o že narejenih Športnih napravah in o načrtih, kako izboljšati te naprave in jih primerno pripraviti za olimpijske igre. Treba pa je poudariti, da Avstralci sami niso • delali velikih iluzij. Odkrito so povedali, kaj je Avstralija. Čeprav je bilo moč njihovemu poročilu verjeti, pa vendarle ni moglo biti vseskozi objektivno. Drugače Je nemogoče razumeti, zakaj je olimpijski komite podelil pravico organiziranja olimpiade prav Melbourneu. SKUPSCINA KOŠARKARSKE ZVEZE SLOVENIJE VEDNO SO NAŠLI POT ^zlic številnim težavam je košarka v naši republiki Hopredovala, najbolj pri ženskah — Skrb za kadre J a U a n a. Sinoči se je; Pncela skupščina Košarkarske ■ zveze Slovenije. V uvodnem deiu, te«8* oto zvečer, je bil na sporedu, sestanek tehnične komisije. t Te*inič na komisija je v pre-1 tekle m letu imela te-le organe: ska košarka je v Sloveniji precej napredovala, kar je bilo najlaže opaziti na turnirju republik, kjer so Slovenke osvojile drugo mesto. Naslov pokalnega prvaka Slovenije je lani osvojila _ , , , _ , _ . »Ljubljana«, za dvig zenske košarke. Tekmo- sss j trener Aca Nikolič in Adolf Ledinek, poročilo o delu tehnične komisije V decembru so se trenerji in instruk- tC4,u urgaue; Korocno o aeiu termične Kumisu« - 7. * rso» na nn«votnvAYi1n tekmovalno komisijo, referenta za je podal njen predsednik Stane Urek. LSrt ^n^Mkoorel- Povciavo s TVD »Partizan«, refe- Poudaril je, da 80 imeli pri svojem S 32? *a vzgojo kadrov, za razši- delu neštevilno težav, da pa so sko- mžacijo - zbor kosarkarskin trenerjev. _^ev košarke po srednjih šolah in raj vedno našli pot, kako stvari spra- V današnjem delu skupščine Je bil viti v red. Nerešena je ostala samo na sporedu tudi predlog o načinu tek- ženska republiška liga. TU je prišlo movanja v prihodnji sezoni, ki je mo- do nenavadnega primera, da lansko ral v zadnjem času pretrpeti nekatere prvenstvo Slovenije sploh ni bilo nepričakovane izpremembe. končano. Medtem ko je tekmovanje ob času poročanja skupščina še v prvih republiških ligah Še kolikor traja. S. F. toliko v redu potekalo in ni bilo ka- P&VENSTVO LJUBLJANSKIH STRELSKIH DRU2IN Nad 2.200 tekmovalcev Za nami je prvenstvo ljubljanskih strelskih družin s zračno puško. Bilanca tega najbolj Množičnega tovrstnega tekmovanja je zelo razveseljiva: v 47-ih strelskih družinah je tekmovalo nad 2200 strelcev. iftiv ^sistem tekmovanja je zani-ružine tekmujejo: v številu ude-i ncev, 30-članska, 10- in 5-članska . Pri članih, članicah in pionirjih. Iz ,!v,yusPešnejši so bili letos študenti. 0Ve družine je bilo največ tek-dru«oev. V 30-članski ekipi so zasedli Me#0- v 10-članski pa tretje mesto. {]an Posamezniki sta zasedla njihova 5lan? ave prvi mesti: Joža Kastelič pri 2 jI*Jeah in Rems II. pri mladincih, oba s tj j^nim rezultatom 140 krogov. To i“di nova ljubljanska rekorda. CjnJr^Ss najuspešnejša družina je SD V tr To Je ena najmlajših družin. kem času nekaj mesecev je veC izvrstnih strelcev. V 30- V nrS1 ekipi je zasedla tretje mesto, nskl Pa P1™ * zelo dobrim re-ton» 1324 krogov. Rezultati: šfto 30 klanov: SD Vida Pregare nuL asd Olimpija 3767, SD Cr- 1324 l ; ekipa 10 članov: SD Črnuče Asn7Togov' SD Titan, Kamnik, 1313, SD n „mPiia 1309: mladinci 10 članov: 10 Škapin 1245 krogov: pionirji *«uiOv STl PiitMpri 1041 krnpnv. W °s a m e z n o : člani: Venika (Li-(ASr? 141 drogov; članice: Kastelic ^enr Olimpija) 140 krogov; mladinci: Ulrii8 JJ* (Olimpija) 140 krogov; pio-J - Kogej (SD Krašna) 128 krogov. °v SD Pugled 1041 krogov. SMUČANJE tzbGheI» 14- Jan- (APA). — Na w * mAr,vt*i.rodnom smučarskem tek-Kitzbiichlu (Avstrija) je - - - - - . - sr Pri tej odločitvi je igralo pomembno vlogo več dejstev. Najprej je bilo odločilno, da sta bili dve povojni olimpiadl v Evropi — 1948 v Londonu j in 1952 v Helsinkih — in da je bilo torej po starem pravilu treba podeliti olimpijske igre deželi, ki Je daleč stran od starega kontinenta. Avstralija Je iznenadila vsakogar s svojo ponudbo. Podprla Jo Je tudi britanska skupnost. Pri marsikaterem od glasovalcev pa je bilo odločilno tudi to, da bo morda v bližnji prihodnosti imel priložnost zastonj potovati na konec sveta, v daljnje eksotične kraje. kamor bi sicer sama pot stala več kot milijon dinarjev. Tej, bržkone prehitri odločitvi, pa je kmalu sledilo kesanje večine onih, ki so bili pobudniki te odločitve. PO TOČI ZVONITI... Iz Avstralije so kmalu pričele prihajati nenavadne vesti. Namesto hvaležnost olimpijskemu odboru za izkazano zaupanje in veselje nad lepo diplomatsko 2mago svojih športnih diplomatov, so se mnogi Avstralci začeli spraševati: zakaj neki smo se oprijeli tega dela. Avstralija je namreč zelo mlada dežela, dežela, ki je še v povojih. Tu vlada miselnost trgovine in zaslužka. Ne velja govoriti Avstralcem o svetil olimpijski ideji, za njih velja mnogo več ono, od česar se obeta hiter in dober zaslužek. Voditelji olimpijskega komiteja so kmalu spoznali, da njihov izbor ni bil najboljši. STADION JE, VENDAR... Avstralija je prav gotovo celina, ki hitro napreduje, ki pa za sedaj če ni sposobna prevzeti na svoja ramena tako odgovorno prireditev kot so olimpijske igre. V Melbourneu imajo sicer že od prej zelo lep stadion. To bi bilo primerno mesto za vse glavne prireditve olimpiade, če bi stadion opremili z malenkostnimi dodatnimi napravami. Smola pa je v tem, da je na stadionu igrišče za kriket, in da avstralska društva kriketa ne mislijo odstopiti svoje igrišče. S tem so se težave začele, ne pa tudi končale. Kdo bi preštel vse ovire, na katere so naleteli prireditelji. Tekmovanja v konjskih športih so morala biti prestavljena v Stockholm, ker avstralski zakoni niso dovoljevali uvoz tujih konj brez dolgotrajne karantene. ULTIMAT PRIREDITELJEM Dela so potekala zelo počasi. Vodili so jih ljudje, ki so si precej prizadevali, imeli pa so zelo zmešane načrte. Zato je moral olimpijski ko- mite poslati kar nekakšen ultimat prirediteljem. Zato je moral priti v Melbourne celo predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Brundage. Ogledal si je položaj, nato pa sestavil za javnost poročilo, ki ni bilo tako obupno. Dela so se nadaljevala med štrajkanjem delavcev. Sedaj na stadionu, kjer je bilo potrebno le nekaj dodatnih del, še vedno »končujejo zadnja dela«. OVIRA ZA OVIRO Olimpijska vas je v prav takem položaju. Pri graditvi kolesarskega dirkališča je prišlo tudi do ostrega spora. Posredovati je morala mednarodna kolesarska zveza. Novo vojno je povzročilo strelišče. Končno je tu še vprašanje, kam spraviti vse obiskovalce olimpiade. KLJUB VSEMU — MELBOURNE Kljub vsemu pa je sedaj že več kot gotovo, da bodo olimpijske igre v Melbourneu. Doslej se Je za igre, ki bodo XVI. po vrsti, prijavilo že 60 držav. Pred kratkim pa so pozvali še 4 države, ki jih je priznal CIO. Odklonili sta povabilo na igre doslej le dve državi: Salvador in Nizozemski Antili. Ostali še niso odgovorili na vabilo. S. F. KMETIJSKA ZADRUGA ŠTORE razpisuje naslednja delovna mesta za: upravnika po možnosti kmetijskega tehnika s prakso dva pomočnika ali pomočnici trgovske stroke s prakso vrtnarja s prakso. Za vrtnarja družinsko stanovanje na razpolago Nastop službe takoj. — Ponudbe poslati na upravni odbor Kmetijske zadruge Store. 39 1 kih večjih nerednosti, pa je bila druga Slovenska liga pravi vzor neresnosti. Tekmovanje je začelo osem moštev, končalo pa le štiri, pa še med temi je prihajalo z nedelje v nedeljo do sporov, pritožbe proti verifikaciji tekem pa so bile pogoste. Tretja liga pa je bila nasprotno lep primer, kako se da smotrno organizirati tekmovanje na manjšem področju. Tehnična komisija je lani organizirala prvenstvo mladincev ln mladink, kakor tudi pionirjev. Prav tako je bil prirejen pokalni turnir v začetku leta in republiški turnir žensk za konec leta. Prvenstvo Slovenije v pretekli sezoni so osvojila tale moštva: Branik (moški ln ženske), »Maribor« (mladinci), »Celje« (mladinke) in ASK Olimpija (pionirji). Mimo tega nastopata v zvezni ligi A§K Olimpija (četrti) in »Ljubljana« (peto mesto), medtem kb je »Maribor« izpadel fž zvezne lige. Pri ženskah se je mariborski Branik letos prvič uvrstil v zvezno ligo. 2en- I MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR V BEVERWIJKU Matanovič: največ tretje mesto Bevertvijk, 14. jan. (Tanjug). — Rezultati prekinjenih partij prejšnjih kol; Orban—Toran 0;1, Russel—Kramer 0:1, Sheltinga—Stahlberg 0:1, Orban—Scaffareli 0:1. Rezultati Vil kola: Matanovič— Sheltinga remi. Sheltinga je v španski partiji že v otvoritvi izvrstno igral in v. končnici dosegel boljši položaj. Vendar pa se je Matanoviču posrečilo ohraniti remi. Po tej partiji je Matanovič izgubil sleherno upanje, da bi se'‘uvrstil na prvi dve mesti. V preostalih dveh kolih se bo pomeril z zadnjim na lestvici Orbanom in s LETNI OBČNI ZBOR NOGOMETNEGA KLUBA ODRED Po novih smernicah narod n ©m smučars-kem t©k-j anju v Kitzbiichlu (A\ L Omagala v smuku N 5P©rl. 2500 m dolgo pr w razliko 600 m to z 12 vraitci v ^asu 2,48 min. Druga L ^ Kanadčanka Lucile \Vililor v GlalL -5*2 in tretja Nemka H ©n e tore Franke v času 2:49,2. Je a a^ya.lec tekmovanja v smuku vozn &trijec Toni Seiler, ki j© prebil A P^go v času 2:57,8, drugi j© ln W©rn©r v času 3:00,5 Avstrijec Molterer 3:01,2. Ljubljana, 14. Januarja. Letošnji občni zbor NK Odred se je od preteklih bistveno razlikoval. Medtem ko je bil prej mnogokrat prevelik poudarek na borbi za kvalitetno dviganje kluba, pa je letos v Odredove vrste prodrla zdrava struja, ki lfiče v množičnosti pravo pot do kvalitete. NK Odred je svoje prijiaitelje v minuli nogometni sezoni nekajkrat močno razočaral. Vse to pa so bil© posledic© nepravilne politik© ia prejšnjih let: slabega vzgajanja, kadrov, trenerjev, uvažanja igralcev in podobnega. Da ti problemi močno zanimajo prijatedje nogometa je najbolje pokazala dvorana, kjer se je sinoči zbralo lepo »tevilo ljubitelji nogometa. Smernice, ki jih je v svojem poročilu podal tov. Obersnel, pomenijo prekinitev z minulim in novo smer v delovanju kluba. S tem so se strinjali tudi govoraiiki, ki so sodelovali v zelo izčrpni razprarvi. ln ki so po svoji moči skušali prispevati k razčiščen ju pojmov. Kljub neuspehom prvega moštva pa je falub kot celota dosegel'zadovoljive usipehe, seveda pa bi ie-ti bili lahko še večji. Najbolj so so izkaaali mladinci, ki so ifcgubdli le dve tekmi, sabo pa so dosegli lepe rezultate v republiškem tekmovanju, na turnirjih in na mednarodnih tekmah. Posebno pohvalno pa je dejstvo, da so Od rodovi nogometaši lani igrali manj tekem kot prejšnja leta. čeprav so svoje vrste pomnožili in tako pokazali, da ne vidijo ves smisel športnega udejstvovanja v tekmovanju. Razširitev vrst ostane se nadalje ena osnovnih nalog novega odbora. Prj tem pa imajo velike težave zaradi slabega gospodarskega položaja v klubu, kar pa je več ali manj splošen pojav v vseh Športnih organizacijah, ter resna ovira za. uspešno delo. V razpravi je bilo med drugim nagi ašeno, da je treba enkrat za vselej prekiniti z nekdanjo prakso profesta* na Lizma, da so danes vsi Od redovi nogometaši samo amaiterja, in da moralo bUi nogometni trenerji ne samo doDri športni vaditelja, ampak tudi vzgojitelji mladine. 8. P. Scaffarelljem, V primeru zmage ima upanje, da v boju za 3. mesto dohiti Torana. Razvrstitev po VII. kolut Stahlberg 5,5, Pilnik 5, Toran 4,5, Scaffareli 4, Matanovič, Kramer 3,5, Russel, Balimeestef 2,8 (1), Sheltinga 2, Orban l točko. POKALNI ŠAHOVSKI TURNIR SLOVENIJAŠPORTA Ostre borbe na začetku Ljubljun«, 14, jan. — V prvem kolu pokalnega turnirja Slovenija-šport »o bili dosežem! tale reaultati: Njagovan—Gabrovšek 1:0 (28), LevačiS — Cuderman odložemjos Stiska — Krii-iniik remd (35). Stupicih — Trampuž remi («), Crepmdek — Skorij ltO (34), N. Tojožifi — Kofeevar 1:0 (39). ing, Vidmar — J. Tomeii 1:0 (39). V ponedeljek ob pol 1S.S0 ari bo. do ig-mli drugo kolo. KOLESARSKA DIRKA »PO EGIPTU« Od naših najboljši Petrovič softag (Egipt), 14. jan. (AP). po drugi etapi mednarodne kolesarske dirke po Egiptu je razvrstitev ju-go*lovanskih kolesarjev naslednja: 11. Veselin Petrovič 4:49,9, 18. Daniel Jugo 4:51,08, 33. Alojz Bajc 4:58,07, 40. Djordje Vuksan 5:15,06. Moštvena razvrstitev po drugi etapi: Poljska 20:9,15, Vzhodna Nemčija 20:9,41, Bolgarija 20:9,56, Jugoslavija je šesta s časom 20:22,31. V III. etapi kolesarske dirke po Egiptu Sohat—Asiut je zmagal Poljak Wieekowski, ki je prevoji! 120 km v Času 3:17,18. Wieckowakl je zmagal tudi ha prvi etapi. V skupini dirkačev, ki je prispela na cilj tretje etape skupno z zmagovalcem Poljakom Wlo«kowskitn. je tudi Jugoslovan Veselin Petrovič. Petrovič je priSel na cilj sedmi v Istem času, kakor Wieekowskl. Ostali jugoslovanski dirkači niso med prvo pet. najstorlco. TOVARNA TESNIL IN PLASTIČNIH MAS »TESNILKA« — Medvode sprejme: finančnega knjigovodjo-kinjo za samostojne posle finančnega knjigovodstva Pogoji: Dovršena ekonomska srednja šola ali ekonomska fakulteta s 3—5-letno prakso v knjigovodstvu in fakturista-kinjo Pogoji: Ekonomska srednja šola Nastop službe 1. marca 1956. — Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje vložite na upravo podjetja do 1. februarja 1956. 165 Komisija za volitve in imenovanje pri Občinskem ljudskem odboru Trbovlje razpisuje mesto upravnika za Lekarno Trbovlje Pogoji: Fakultetna izobrazba in večletna farmacevtska praksa. Družinsko stanovanje je na razpolago. Ponudbe pošljite Komisiji za volitve in imenovanja pri Občinskem ljudskem odboru v Trbovljah. T-22 k klonil se je in jo poljubil. Za hip je prenašala njegovo ljub-°Vanje, zatem pa naglo odvrnila glavo. ‘Pogrešal sem te,« je rekel Dumetrius. »Čudovito je, da te po dneh spet vidim. Ce bi bil tu ustrezen kos pohištva, bi se Polotila skušnjava, da bi zaklenil vrata in izkoristil priložnost.« »Srečna sem, ker nimaš priložnosti,« je rekla Hedy. »To je nekaj novega,« je rekel Dumetrius. »Morda se pre-§°sto srečuješ z Gregoryjem Kennom.« »Ubil boš Margareto Ridgeway.« »Seveda. Doslej je imela veliko sreče. Kakor veš, je ni bilo reba prepričevati.« »Zakaj ji ne daš prosto pot, ko vendar ničesar ne ve?« 8. ‘želela si priti semkaj. Dovolil sem ti, ker je tu varno. Mar Prišla sem, da bi se prerekala z menoj o Margaret Ridgeway?« , »Okrutno je,« je rekla Hedy. »Saj nimaš nobenega razloga, da 01 Jo ubil...« »Tako bomo popolnoma prepričani, da ne bo nikomur ničesar rekla.« Hedy je stala zraven njega in mu zrla v oči. »Prosim te, izpusti jo.« »Na krovu jahte v pristanišču Buenos Airesa boš kmalu na Se 10 pozabila.« »Nikdar ne bom pozabila. Margaret Ridgeway ni ničesar storila. Sploh ti ni bila potrebna.« »Hedy,« je rekel Dumetrius in glas mu je postal trd, »moram ti verjeti bolj kakor vsem drugim. Margaret Ridgewayeve je škoda, toda to boš morala pozabiti.« Hedy je povesila pogled. »Na Malega Willyja mislim in na vse tiste, ki Jih je že ubil in moje srce se pri tem spreminja v kamen.« Dumetrius jo je prijel za brado in ji dvignil glavo. »Zelo te imam rad, Hedy. Toda če bi samo za hip podvomil o tebi, bi sam prispel k našim prijateljem v Južno Ameriko. Svet je poln žensk, nekatere med njimi so celo ravno tako lepe kakor ti, z dvanajstimi milijoni dolarjev pa postane moški Izredno privlačen. Spomni se tega, ko se boš drevi sešla z Gregoryjem Keenom.« »Spomnila se bom,« je rekla Hedy. Dumetrius je stopil k vratom Chautandove pisarne. »Kmalu se bom oglasil. Pazi na Keena.« Ko je Hedy odšla, J£ nekaj minut premišljal. Ob odhodu je opazil, da Chautand nekaj govori eksotični gospodični Marchan-dovi, držeč desnico na njeni rami. Dumetrius je pomislil, da je ona videti zapeljiva. Občudoval je njeno preprosto črno obleko in broško, visečo okrog vratu. XLVII. Devet ur kasneje so inšpektor Frayne in štirje drugi moški skupaj stopili v »Zlatega petelina«. Prečkali so dvorano in šli po stopnicah, vodečih do Marcottijeve pisarne. Ko so se spet pojavili, je bil Marootti z njimi in si hlastno oblatil površnik, Fraynovi ljudje so ga vlekli med mizami in potisnili na ulico. Za njimi se je v dvorani dvignil hrup razburjenih pripomb in domnev. Neki moški, ki je pil pri baru, je krenil za Cahillom v Mar-cottijevo pisarno. Po kratkem razgovoru je Cahill telefonično o dogodku obvestil neko krčmo na drugem koncu Londona in kmalu zatem je Dumetrius zvedel novico od nekega Malinskega, Willy-jevega pajdaša. Posledica tega je bila, da je nekoliko spremenil načrt o odstranitvi Margaret Ridgewayeve s poti. Namesto da bi to storil Mali Wllly, so določili Franca Werfela, avtomobil pa bo vozil eden Izmed bratov Klein. Ko so Frayne in njegovi ljudje prispeli v hišo z gotskim pročeljem, je Frayne sam odvedel Marcottija v sobo na koncu hodnika. Keen in Tom Coutts sta že čakala nanj. Marcottiju sta rekla, naj sede na naslanjač pred pisalno mizo. Bil je popolnoma bled. »Kaj želite?« je vprašal Marcotti. »Menimo, da smo bili z vami predolgo vljudni in zato bomo zdaj iz vas napravili nedolžno žrtev.« Marcotti se je po vrsti ozrl na Keena, Couttsa in Frayna. »Ne razumem, kaj mislite s tem reči,« je naposled dejal. »Razložil vam bom z nekaj besedami,« je .spregovoril keen. »Povezani ste s človekom, ki ga iščemo, s človekom, ki imenuje sam sebe Dumetrius. Povedali nam boste vse, kar želimo.« »Zahtevam advokata,« je rekel Mai-cotti. Keen je vzel v roke neki papir. »To je zaporni nalog za Willyja Schafferja, ker je ubil Petra Ridgewaya. Scotland Yard je nocoj krenil na delo, da bi ga aretiral. Toda iskanje se bo začelo šele, ko vas bomo spet pripeljali v vašega .Zlatega petelina.*« DNEVNE NOVICE Ko smo včeraj zapisali,! da bodo prireditelji letošnjega novinarskega plesa poskrbeli, da se bodo obiskovalci zabavali še prijetneje kakor druga leta, smo nekoliko mislili tudi na Ježka, j Nekoliko pravimo, ker zadeva še | ni do kraja pojasnjena. Ježek sam pravi, da bi sodeloval, da pa ne ve prav, kako, v kakšni obliki. Novinarski ples bo letos na pustno soboto, toda Ježek ni prijatelj mask, češ da je na svetu že tako vse preveč zamaskirano. Nekdo je sprožil misel, naj bi Ježek vodil ples, pa | spet ni bilo vse prav. Ježek pra- j vi, da se za vodstvo česarkoli nikakor ne čuti dovolj podkovanega. Načelno pa sodelovanja na novinarskem plesu kot rečeno ne odklanja in prireditelji se bodo že kako domenili, tako da bo zanj, zanje in za obiskovalce novinarskega plesa najbolj prav. OBJAVA Zaradi delnega izboljšanja elektroenergetskih prilik do nadaljnjega preklicujemo omejitve potrošnje električne energije za podjetja in obrtne obrate proizvodnega značaja, katerim Je bila z objavo št. X-5-l-l9.>6 dovoljena raba električne energije samo med 9. in 15. uro. Državni sekretariat za gospodarstvo LRS PUTNIK SLOVENIJA PUTNIK SLOVENIJA organizira 25. februarja štiridnevni izlet v Miin-chen. Točne j ša pojasnila in programe zahtevajte v najbližji poslovalnici PUTNIK SLOVENIJA PUTNIK SLOVENIJA organizira v marcu več tridnevnih avtobusnih izletov na mednarodne velesejme na Dunaj in v Verono. Podrobni programi so na razpolago v vseh poslovalnicah PUTNIK SLOVENIJA. 2e imate letošnje programe izletov in potovanj Putnika Slovenija? Zahtevajte jih v najbližji poslovalnici PUTNIK SLOVENIJA. Narodna banka FLRJ, centrala za LRS, Ljubljana, sporoča da je na novo začela z oddajanjem sefov (sa-fes) v prostorih Centrale za LRS, Titova cesta 1. Predalčki (safes), ki so jekleni in ognja varni, nudijo zainteresiranim strankam možnost, da popolnoma varno shranijo svoje vrednostne papirje, dragocenosti i. sl. — Tajnost depozita je zajamčena. Opozarjamo na to možnost podjetja, zadruge, družbene organizacije, urade, ustanove ter zasebnike in priporočamo, da si proti malenkostni najemnini oskrbijo varno hrambo svojih vrednosti. Vsa podrobna navodila in informacije o pogojih lahko dobijo zainteresirani v depotnem oddelku Na- j rodne banke, Centrale za LRS, Ljub- j ljana, Titova cesta 1. . | Imaš »težke« noge? Dodaj kopeli »JELA« sol in občutek mladosti ti bo, sladil življenje! GLEDALIŠČA 1 Poročili so se v Ljubljani PREDAVANTA Društvo arhitektov Slovenije vabi na predavanje ing. arh. Marka Šlajmerja: »Stanovanje 1945—1955« — IV. kongres Mednarodne zveze arhitektov v Haagu. — Predavanje bo v ponedeljek, 16. januarja, -ob 20 v Klubu kulturnih ln znanstvenih delavcev, Wolfova 1-m. ln bo Ilustrirano s projekcijami. Slovensko zdravniško društvo vabi vse tov. zdravnike ln medicince višjih semestrov na n. del predavanja tov. dr. Branislava Cvetka, zdravnika v Bolnici za živčne ln duševne bolezni, Ljubllana-Polje: »Kratek pregled diagnostične ln prognostične vrednosti elektroencefalografije v poedinih medicinskih strokah«, n. del predavanja z demonstracijami bo v petek, 20. januarja 1956, ob 19 v predavalnici Interne klinike v Ljubljani. Prirodoslovno društvo vabi na predavanje prof. dr. Boža Škerlja: •Od Cipra do egiptovskih piramid«. Predavanje, spremljano z mnogimi barvnimi diapozitivi, bo v torek, dne 17. januarja, ob 20 v Prirodoslovni predavalnici Univerze, vhod iz Gosposke ulice. KONCERTI V četrtek, 19. januarja, koncert za rdeči abonma (Mozartov večer), dirigent Bogo Leskovic, solista Nada Vidmarjeva in Igor Ozim. Vstopnice so razprodane. V petek, 20. januarja, koncert z Istim sporedom za reprizni (oranžni) abonma. Vstopnice pri dnevni blagajni od 300 do 150 din. V sredo, 25. januarja, koncert za zeleni abonma. Clglič. Brahms, Bruck-ner. — Dirigent Lovro Matačič, solist Jelka Staničeva. Vstopnice so razprodane. V četrtek, 26. januarja, Isti koncert za reprizni roranžnl) abonma. Vstopnice od 300 do 150 din. ZAHVALA Vsem sorodnikom ln prijateljem, Svetu za prosveto ln kulturo pri Okrajnem ljudskem odboru Koper, vaščanom s Proseka ter ostalim darovalcem vencev ln cvetja, učiteljstvu in učencem koprske osnovne šole. zdravnikom ln strežnemu osebju piranske bolnišnice moškemu pevskemu zboru koprske Svobode, govorniku za prisrčne ln ganljive besede ob grobu ter vsem znancem, ki so našo drago mamo ln priljubljeno učiteljico SREČKO CIJAK tolažili v bolezni in spremljali na njeni zadnji poti — se iskreno zahvaljujeta hčerka Miljeva in sestri Ivanka ln Marcela. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja, 15. jan. ob 15: Golia: »Jurček«. Izven in za podeželje; ob 20: Shakespeare: »Henrik IV.«. Izven in za podeželje. (Falstaff — Janez Cesar.) Ponedeljek, 16. jan.: Zaprto. Torek, 17. jan. ob 15.30: Golia: »Jurček«. Zaključena predstava za gimnazijo Litija; ob 20: Machiavelli: »Mandragola«. Abonma V. Sreda, 18. jan. ob 20: Lorca: »Svatba krvi«. Abonma B. Četrtek, 19. jan. ob 20: Shakespeare: »Henrik IV.«. Abonma F. (Falstaff — Pavle Kovič.) Petek, 20. jan. ob 15.30: Miller: »Lov na čarovnice«. Dijaška predstava po znižanih cenah. Sobota, 21. jan. ob 20: Shakespeare: »Henrik IV.«. Izven in za podeželje. Nedelja, 22. jan. ob 15: Shakespeare: »Henrik IV.«. Izven in za oodeželje; ob 20: Machiavelli: »Mandragola«. Gostovanje ljubljanske Drame v St. Vidu nad Ljubljano. V želji, da bi gledališče čim bolj približala mladini, Drama SNG ponovno uvaja popoldanske dijaške predstave po znižanih cenah. Predstave bodo ob petkih popoldne, vstopnice bodo v redni prodaji in bodo na razpolago vsakomur, ne le dijakom in študentom. Prva dijaška predstava po znižanih cenah bo v petek, dne 20. januarja. Na sporedu je Millerjeva drama »Lov na čarovnice«. Začetek ob 15.30. V sredo, 25. januarja, bo v Drami SNG sedma letošnja premiera. V režiji Slavka Jana bo uprizorjena moderna drama Thorntona Wilderja »Naše mesto«. Prevajalec Je Janko Moder, scenograf arh. Ernest Franz. Načrte za kostume je prispevala Mija Jarčeva. OPERA Nedelja, 15. jan. ob 19.30: Verdi: »Ri-goletto«. Gostovanje Zine Krelja in Oskarja Zornika, prvakov Opere v Skoplju. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 16. jan.: Zaprto. Torek, 17. jan. ob 19.30. Strauss: »Kavalir z rožo«. Abonma red C. Sreda, 18. jan. ob 19.30: Lindpaintner: »Danina«. Abonma red G. Četrtek, 19. jan. ob 15: Smetana: »Prodana nevesta«. Zaključena predstava za gimnazijo Jesenice. Petek, 20. jan. ob 15.30: Mozart: »Fi-garova svatba«. Abonma red Petek popoldanski. Sobota, 21. jan. ob 19.30: Verdi: »Ples v maskah«. Gostovanje R. Francla. Izven. Nedelja, 29. jan., ob 15: Lindpaintner: »Danina«. Izven. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Nedelja, 15. jan. ob 15: Gogolj: »Ženitev«. (Podkoljosin — Veber.) — Predstava v korist Blagajne vzajemne pomoči); ob 20: Gogolj: »Ženitev«. (Podkoljosin — Rohaček.) Izven. Torek, 17. jan. ob 15.30: Matej Bor: »Vesolje v akvariju«. Abonma red Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, 18. jan. ob 20: Gogolj: »Ženitev« Abonma TSS I. Občinstvo opozarjamo na spremembo repertoarja za nedeljo popoldne zaradi obolelosti v ansamblu. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Nedelja, 15. Jan. ob 15.30: Goemer: »Pepelka«, pravljična igra z godbo, petjem in plesom. — Popoldanska predstava. Tridesetič; ob 20: L. Fodor: »Uspavanka«, veseloigra. Večerna predstava. Izven. Sreda, 18. Jan. ob 20: L. Fodor: »Uspavanka«, veseloigra. Izven. Sobota, 21. jan. ob 20: G. Senečič: »Logaritmi in ljubezen«, veseloigra. Izven. Nedelja, 22. jan. ob ft.30: Goemer: »Pepelka«, pravljična igra. Popoldanska predstava; ob 20: G. Senečič: »Logaritmi in ljubezen«, veseloigra. — Večerna predstava. Izven. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 32-860. Rezervirane vstopnice morate vzeti najkasneje do 11. ure na dan predstave. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Nedelja, 15. jan. ob 11: F. Milčinski: »Zvezdica zaspanka«. Vstopnice se dobe pol ure pred predstavo pri gledališki blagajni. Ročne lutke Resljeva cesta 28 Občinstvo prosimo, da dvigne denar za prodane vstopnice za odpovedano predstavo 8. januarja do 21. januarja, sicer vstopnice zapadejo. v soboto, dne 14. januarja 1955 Miserit Marjan, elektrotehnik, in Kraševec Veronika, pletilja; Klinc Ivan, avtomehanik, in Vida Gregorka, pletilja; Karničar Milan, delavec, in Jerman Julija, gospodinjska pomoč.; Blatnik Florjan, delavec, in Lepogla-vec Kata, delavka; Podgoršek Ivan, ključavničar, in Zupanc Klara, delavka; Kavšek Ciril, bolničar, m Dimnik Ana, gospodinjska pomočnica; Kozjek Janez, trg. pomočnik, in Sivic Ana, vrtnarica; Kalin Stanislav, varilec, in Slapničar Štefanija, delavka; Kurečič Gabrijel, delavec, in Milotič Marija, kuhinj, pomočnica; Škerjanec Josip, delavec, in Kavšek Tilka, kmečka de- j lavka; Turk Jožef, monter TT, in Je-rele Antonija, šivilja; Ferbežar Jože, kemigraf, in Farkaš Rozalija, delavka; Mlakar Franc, stroj, tehnik, in Lavrenčič Vera, nameščenka; Brezovec Ivan, gradb. tehnik, in Kamenik Božica, nameščenka; Horvat Stefan in Benko Emilija, delavka; Kunc Me-liton, šofer, in Pustinek Martina, delavka: Palčič Anton, kovač, in 21ogar Karolina, delavka; Mitrovič Zivorad, delavec, in Vozel Antonija, delavka; Smrekar Adolf, ključavničar, in Kamnikar Marija, delavka; Skof Frančišek, stroj, ključavničar, in Prelogar Ljudmila, obrtnica; Zupančič Leopold, kurjač, in Lube Stanislava, delavka. V toaletnih in drugih zatohlih prostorih preprečujejo G O * KO T A 3 L 3 T E. neprijeten vonj. RADIO LJUBLJANA Spored za nedeljo, 15. januarja 6.00—7.00 Vedre in poskočne melodije za prijetno nedeljsko jutro — 7.15 Reklame — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 Jutranja serenada — 8.00 O športu in športnikih: S košarkarji v Egiptu — 8.15 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi — 9.00 Otroška predstava: Čarobna piščalka — 9.40 Operetne melodije — . 10.00 Družinski pogovori: Vilko Kolar: Dnevni red šolskemu otroku — 10.10 Nedeljski simfonični koncert — 11.15 Oddaja za Beneške Slovence — 11*35 Lahek opoldanski glasbeni spored — vmes od 12.00—12.10 Pogovor s poslušalci — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.30 Pol ure za našo vas — 14.00 Želeli ste — poslušajte! — 16.00 Po naši lepi deželi: Zvonko Kržišnik: Srečanje Andrejaša in Dragosnjaka — 16.30 Popoldanski orkestralni spored — 17.30 Radijska igra: P. Slovinič: Deževje (ponovitev) — 18.22 Melodije, ki jih radi poslušamo — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Večerni operni koncert — 21.00 Kulturni razgledi: Mara Slajpah: Kriza slovenskih ljudskih knjižnic — 22.15—23.00 Iz slovenske simfonične glasbe — 22.15—23.00 UKV program: V plesnem ritmu — 23.00 do 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). VESTI Z JESENIC MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja, 15. jan. ob 15: Bojan Čebulj: »Janko in Metka«. Pravljična igra v 3 dejanjih. Zveze z vlaki ugodne. KINO »RADIO«: Ameriški film: »Ujetnik dvorca Zende«. V glavni vlogi Stewart Granger. Predstave ob 16, 18 ln 20. Dopoldne ob 10 matineja jugosl. filma: »Sinji galeb«. »PLAVŽ«: Francoski film: »Zenske so nevarne«. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10.30 matineja jugoslov. filma: »Sinji galeb«. KOROŠKA BELA: Ameriški barvni film: »Ujetnik dvorca Zende«. — Predstavi ob 17 in 19. VESTI IZ MARIBORA DEŽURNA LEKARNA Nedelja, dne 15. januarja: lekarna »Pri gradu«. Partizanska cesta 1. Ponedeljek, dne 16. januarja: lekarna »Studenci«, Gorkega ulica 18. KINO PARTIZAN: Ameriški film: »Meč in roža«. UDARNIK: Ameriški film: »Kalifov zaklad«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Nedelja, 15. jan. ob 15: Brenkova: »Najlepša roža«. Izven; ob 19.30: Goetz: »Hiša v Montevideu«. Izven. Zadnjič. CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 15. Jan. ob 14: G. Ajtelrod: •Sedem let skomin«. Gostovanje v Topolšici. KINO »UNION«: Italijan, film: »2ena iz neapeljskih ulic«. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 matineja italijanskega filma: »Stražarji in tatovi«. »DOM«: Ameriški film: »Trinajsta ura«. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. Naročniki Ljudske pravice so zavarovani za primer nezgode VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Nedelja, 15. jan. ob 10: Grlmm-Skuf-ca: »Janko in Metka«. Izven in za podeželje; ob 16: Shakespeare: »Othello«. Izven ln za podeželje. DPD »SVOBODA« — KRANJ Nedelja, 15. jan. ob 17: Janko Gregorc: »Oj, to lectovo srce«, opereta v treh dejanjih. Opozarjamo cenjene obiskovalce na začetek ob 17. Zveza z vlakom proti Jesenicam ugodna. Prodaja vstopnic dve uri pred pričetkom predstave. KINO »STOR2IC«: Ob 10 premiera ameriškega filma: »Ko ženske ljubijo«. V glavni vlogi Eleonor Parker, Patricia Neal in Ruth Roman, ob 14 madžarski barvni film: »Kvišku glavo«, zadnjikrat. Ob 16, 18 in 20: ameriški barvni film: »Mo-stobran«, zadnjikrat. Ob 22 premiera ameriškega barvnega filma: »Mogambo«. V glavni vlogi Cvalk Gable in Ava Gardner. »SVOBODA«: Ob 10 matineja — premiera ameriškega barvnega filma: »Mogambo«. v glavni vlogi Clark Gable in Ava Gardner. Ob 14 amer. barvni film: »Mostobran«. Ob 16, 18 In 20: premiera ameriškega filma: »Ko žene ljubijo«. Vsi filmi so na sporedu samo danes. ZDRAVSTVENI DOM SEVNICA razpisuj e mesto ZOBOTEKNIKA Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. 174 ZDRAVSTVENI DOM SEVNICA ZDRAVSTVENI DOM, JESENICE razpisuje dve štipendiji za študij na STOMATOLOŠKI FAKULTETI, in sicer za zadnji oziroma predzadnji letnik Interesenti naj vložijo svoje prošnje v roku enega meseca na Upravo Zdravstvenega doma, Jesenice. 160 ZAVOD LR SLOVENIJE ZA TRANSFUZIJO KRVI razpisuje mesto za šoferja I. razreda Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje je treba vložiti na Zavod LR Slovenije za transfuzijo krvi v Ljubljani, Zaloška cesta 2. 148 UPRAVA KLINIČNIH BOLNIC - ORTOPEDSKA KLINIKA V LJUBLJANI razpisuje naslednja mesta za: zdravnika-anastezista oz. specializanta iz anastezije 2 zdravnika-specializanta iz ortopedije Vsa tri mesta štipendira Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS v Ljubljani in razporeja po končani specializaciji službena mesta. Prošnje je vložiti v personalni oddelek Kliničnih bolnic v Ljubljani, Zaloška cesta 2, do 24. januarja 1956. 150 PRODAMO OSEBNI 4-SEDEŽNI AVTOMOBIL »0PEL-0UMPYA« Leto izdelave 1949 Avto ie v popolnoma brezhibnem stanju z vgrajeno toplo in hladno ventilacijo. Reflektanti naj se oglase osebno ali pismeno na naslov: ŽELEZARNA STORE, STORE PRI CELJU. 159 Na podlagi 10. člen« zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34/54) komisija za razpis mesta direktorja podjetja »Gorenjska predilnica« v Škofji Loki razpisuje mesto direktorja podjetja »Gorenjska predilnica«, Škofja Loka Pogoji: Ekonomist z najmanj 5-letno prakso na vodilnem položaju ali tehnik z najmanj 10-letno prakso na vodilnem položaju. Prijave na razpisano mesto je do 25. januarja 1956 poslati na oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Škofja Loka — Komisiji za razpis mesta direktorja podjetja »Gorenjska predilnica«, Škofja Loka, s kratkim življenjepisom in dokazili o kvalifikaciji 145 KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »KOMUNA« Ameriški film »Bojišče« Tednik: Filmske novosti St. 1. — V glavni vlogi Van Johnson in Danice Marcel. Zaradi izredne dolžine filma Predstave ob 16, 18.30 in 21. Ob 10 matineja istega filma. Prodaja vstopnic od 9—11 in od 14 dalje. KINO »S 0 Č A' Francoski film »Ženske so nevarne* Tednik. Predstave ob 16. 18 & ^ V glavni vlogi Edi Constantio* Prodaja vstopnic od 9—11 1® 14 dalje. KINO »VIC«: Ameriški barvni film: »Steza slonov«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — V glavni vlogi Eliabeth Taylor. s KINO »ŠIŠKA Angleški film »VESELI NORMAN « Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Danes zadnjič. Jutri ameriški farvni film: »Povratek na Bodway«. KINO »UNION«: Angleški barvni »Škrlatna ravnina«. Brez tedn ^ Predstave ob 15, 17, 19 in 21. ® ^ matineja istega filma. — V £la' vlogi Gregory Pečk in Than. KINO .SLOGA.: Ital. film: mi«. Tednik: Filmske novosti s } Predstave ob 15, 17, 19 in 21. O > matineja istega filma. — V vlogi Raf Vallone in Antoan Lualvi. KINO »LITOSTROJ.: Indijski ^ »Dva jutra zemlje«. Predstavi o# in 20. Prodaja vstopnic uro P pričetkom prve predstave. KINO »TRIGLAV« Francoski barvni film »ALARM NA JU0U V glavni vlogi Erich von Strohe*B1 in Giana Maria Canale. Predsta^ ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic ^ 10—11 In od 15 dalje. Trgovsko podjetje »UMETNINA« — Ljubljano RESLJEVA CESTA 16 se je s l. januarjem 1956 preimenovalo v Komisijsko trgovino LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA 16 30 Večje zunanjetrgovinsko podjetje v Ljubljani sprejme knjigovodjo-računovodjo Nastop službe takoj ali po dogovoru Ponudbe poslati pod geslom »KNJIGOVODJA 1956« 151 L OBČINSKI LJUDSKI ODBOR IZOLA razpisuje mesta za: agronoma, pravnika in geometra ZA UPRAVO KMETIJSKIH POSESTEV 10-LETNEGA OBNOVITVENEGA NAČRTA V poštev pridejo uslužbenci s srednješolsko izobrazbo in z najmanj 3-letno prakso. Nastop službe takoj. — Plača P° uredbi ali dogovoru. — Prošnje z življenjepisom pošljite na gornji naslov. Na osnovi čl. 14 Uredbe o nazivih in plačah uslužbencev Narodne banke FLRJ, čl. 1 in 3 Pravilnika o sprejemu v službo v Narodno banko FLRJ razpisuje CENTRALA NARODNE BANKE ZA LR SLOVENIJO pri Centrali in podružnicah mesta bančnih uslužbencev Sprejmemo začetnike kakor tudi uslužbence z ustrezni strokovno izobrazbo ter tiste, ki imajo že prakso v kreditnih in ostalih bančnih poslih. Pogoji: Ekonomska srednja šola ali trgovska akademija z zaključnim izpitom, popolna srednja šola z maturo, ekonomska, pravna ali podobna fakulteta z diplomo. Plača (osnovna plača in dopolnilna plača) po uredbi in pravilniku za uslužbence Narodne banke. Rok za vlaganje prošenj je 14 dni po objavi razpisa. Prošnje je treba poslati Centrali Narodne banke za LR Slovenijo — personalni oddelek — Ljubljana. Titova la, kjer reflektanti dobijo vse podrobne informacije. NARODNA BANKA FLRJ CENTRALA ZA LR SLOVENIJO LJUBLJANA, Titova la 144 Zunanjetrgovinsko -zastopniško podjetje v Ljubljani razpisuje mesto za Slavnega računovodjo Pogoji: Fakulteta ali njej enaka izobrazba, 5 let prakse v stroki, od tega 1 leto v zunanji trgovini; popolna srednja šola ali njej enaka strokovna šola z 8 let prakse v stroki, od tega 2 leti v zunanji trgovini; nepopolna srednja šola ali njej ustrezna strokovna šola z 10 let strokovne prakse, od tega 3 leta v zunanji trgovini. z navedbo dosedanje prakse in časa službovanja ostalimi kratkimi osebnimi podatki naj interesenti pošljejo • januarja 1956 na naslov: Ljubljana, poštni predal 215. 158 DROBNI OGLASI ^>\\\\\\> 9 GRADBENO PODJETJE »SLOGA« Ilirska Bistrica razpisuje mesto računovodje Pogoji: Ekonomski tehnikum ali ustrezna druga šola, poštev pridejo tudi interesenti z manjšo izobrazbo, v koli-°r imajo večletno prakso v računovodstvu. in mesto šefa tehničnega oddelka Pogoji: Diplomiran inženir gradbene stroke ali diplomi-ran gradbeni tehnik z državnim izpitom in ustrezajočo prakso. PLAČA PO TARIFNEM PRAVILNIKU ALI DOGOVORU. STANOVANJE PRESKRBLJENO. 132 sladkogorska tovarna kartona in papirja SLADKI VRH POSTA ŠENTILJ V SLOVENSKIH GORICAH ugodno proda OSEBNI AVTO Ford-Mercury črn, 5-sedežni, v brezhibnem stanju z vgrajenim radio aparatom ogled yoziLA je možen vsak dan v sladkogorski TOVARNI 130 N • v • 1 j Nuino kupimo čeljustni drobilec za drobljenje klinkerja # širina čeljusti nad 700 mm, in drobilec za drobljenje metalurškega koksa 9 kapacitete 6 ton/h, z granulacijo zrna 40 X X 40 X 80 mm na zrno 0 10 mm. — Pride v poštev: a) kladivasti drobilec ali b) valjčni drobilec »15. SEPTEMBER« tovarna cementa in salonita ANHOVO ANHOVO L 1 XX'VVV''VNN'-'''''''XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXWvXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXČ VAJENCI VAJENCA za trgovsko stroko sprejmemo takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod »Trgovski sektor«. v 2257 ČEVLJARSKA DELAVNICA sprejme vajenca v uk. Ponudbe na oglasni oddelek* LP pod »Čevljarski vajenec«. v 2258 VAJENCA za krznarsko stroko sprejmem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod »Krznarstvo«. v 2254 KLJUČAVNIČARSKEGA VAJENCA sprejmemo. Ponudbe na oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod »Ključavničarstvo«. v 2265 PECARSKEGA VAJENCA sprejmem v uk. Pogoj, lastno stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek LP pod »Pečar«. v 2255 FOTOGRAFSKEGA VAJENCA sprejmemo, po možnosti z lastnim stanovanjem. Ponudbe v oglasni oddelek LP pod »Fotovajenec«. v 2256 KLEPARSKEGA VAJENCA sprejme večja kleparska delavnica. Ponudbe na oglasni oddelek LP pod »Klepar«. v 2259 MEHANIČNA DELAVNICA sprejme vajenca. Ponudbo naslovite na oglasni oddelek »Ljudske pravice« v Ljubljani pod »Mehanika«, v 2260 VAJENCA sprejme galvanizerska delavnica. Pismeno ponudbo na oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod »Galvanizacija«. v 2261 KOVAŠKEGA VAJENCA sprejmem. Ponudbo na oglasni oddelek LP pod »Kovačija«. v 2262 VULKANIZERSKA DELAVNICA sprejme vajenca. Ponudbo v oglasni oddelek LP pod »Vulkanizer«. v 2263 VAJENCA za električarsko stroko sprejmemo. Ponudbe na oglasni oddelek LP pod »Električar«. v 2264 TAPETNIŠKA DELAVNICA sprejme vajenca. Ponudbe na oglasni oddelek LP pod »Tapetnik«. v 2266 SLUŽBO DOBI USLUŽBENCA za finančno knjigovodstvo, s poznanjem vseh v to stroko spadajočih del sprejmemo. Ponudbe v upravo LP pod »Poznanje svoje stroke«. d 2223 USLUŽBENCA z dovrSeno gimnazijo in vojaščine prostega sprejmemo. Ponudbe v oglasni oddelek LP pod »Vojaščine prost«, d 2224 ZAPOSLITEV nudimo risarki. Pošljite pismene ponudbe s kratkim življenjepisom v oglasni oddelek LP pod »Risanje«. d 2225 j STROJEPISKO sprejmemo v službo. I Pošljite ponudbe v upravo LP pod šifro »Diktat«. d 2226 KLJUČAVNIČARJE zaposlimo. Prejemki po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe naslovite v upravo LP pod šifro »Ključ«. d 2248 SLUŽBO dobi strojepiska. Samo pismene ponudbe pošljite v upravo LP pod šifro »Pisanje«. d 2249 ZAPOSLITEV nudimo slaščičar j u- mojstru. Ponudbe (pismene) z življenjepisom v upravo LP pod »Slaščičar«. d 2250 UPRAVA KLINIČNIH BOLNIC — PEDIATRIČNA KLINIKA sprejme takoj uradniško moč s perfektnim znanjem strojepisja Prošnje s priloženim življenjepisom je treba vložiti do 20. januarja 1956 v personalni oddelek Kliničnih bolnic, Ljubljana, Zaloška 2. 149 UPRAVA KLINIČNIH BOLNIC — BIOKEMIČNI LABORATORIJ INTERNE KLINIKE V LJUBLJANI sprejme takoj farmacevtsko pomočnico Prošnje je treba vložiti do 20. januarja 1956 v personalni oddelek Kliničnih bolnic v Ljubljani, Zaloška cesta 2. GOSPODINJSKO POMOČNICO, ki zna kuhati, sprejmemo v službo k dobri družini. Pošljite naslov (pisftie-ne ponudbe) v upravo »Ljudske pravice« pod šifro »Dobro kuha«. d 2227 SLUŽBO DOBI kovinostrugar. Samo pismene ponudbe pošljite v oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod šifro »Kovinar«. d 2228 ZAPOSLITEV nudimo zidarju. Ponudbe (pismene) z življenjepisom na oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod »Zidar«. d 2229 ELEKTRIČARJA Sprejmemo. V poštev pride samo dobra moč. Pismene ponudbe v upravo LP pod šifro »Električar«. d 2230 ZAPOSLITEV dobi uslužbenec za fi- nančno knjigovodstvo. — Ponudbe naslovite na oglasni oddelek LP pod šifro »Knjigovodja«. d 2231 KNJIGOVODJO sprejmemo. V poštev pride samo dobra moč. Pismene ponudbe v upravo LP pod šifro »Ažurnost«. d 2233 GOSPODINJSKA POMOČNICA dobi takoj službo. Ponudbe v upravo LP pod »Snažna in pridna«. d 2234 KVALIFICIRANO KUHARICO z nekaj let prakse v gostinskem podjetju sprejmemo. Ponudbe v upravo LP pod »Kuharica s prakso«. d 2235 ELEKTRIČARJA, kvalificiranega za Jaki ln šibki tok, sprejmemo. Ponudbe v upravo LP pod »Jaki ln šibki tok«. d 2236 MIZARSKEGA POMOČNIKA zaposlimo. Prejemki po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe naslovite v oglasni oddelek LP pod šifro »Mizar«. d 2237 GOSPODINJSKA POMOČNICA, ki zna kuhati, dobi službo pri dobri družini. Pošljite naslov (pismeno ponudbo) v upravo LP pod šifro »Dobra kuharica«. d 2238 ZAPOSLITEV nudimo kurjaču za parno gretje. Pošljite pismene ponudbe s kratkim življenjepisom v upr. »Ljudske pravice« pod »Parno gretje«-. d 2239 STROJEPISKO sprejmemo v službo. Pošljite ponudbe v upravo »Ljudske pravice« pod šifro »Daktilografinja« d 2230 ZAPOSLITEV dobi gospodinjska pomočnica. Ponudbe naslovite v ogl. oddelek LP pod šifro »Mirna družina«. d 2242 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmemo v službo k dobri družini. — Naslov pošljite (pismeno ponudbo) v upravo LP pod »Gospodinjska pomočnica«. d 2241 RLAGA.TNTCARKO sprejmemo v službo. Pismene ponudbe pošljite ogl. oddelku LP pod »Blagajničarka«. d 2243 ZAPOSLITEV nudimo nameščenki. — Pošljite pismeno ponudbo s kratkim življenjepisom v upravo LP pod »Nameščenka«. d 2244 Strojepisko sprejmemo v službo Pošljite ponudbe v upravo LP pod šifro »Strojepiska« d 2245 MIZARJA zaposlimo. Prejemki po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe naslovite v upravo LP pod šifro »Kvalifikacija«. d 2246 SLU2BO DOBI usnjarski mojster — Samo pismene ponudbe pošljite v upravo LP pod šifro »103«. d 2247 ZAPOSLITEV dobi kvalificiran kiju- I čavnlčar. Ponudbe naslovite v upr. j LP pod šifro »Ključavničar«, d 2252 KNJIGOVODKINJO sprejmemo v službo. Pismene ponudbe pošljite v upravo LP pod »Srednja šola«. d 2253 POSTREZNICO dva- do trikrat tedensko po nekaj ur potrebujem. Naslov v upravi LP. 1936 ADMINISTRATORKO, mlajšo moč, z znanjem strojepisja, in vratarja ali vratarko z znanjem tujega jezika (lahko tudi upokojenec) — sprejme v službo Zunanjetrgovinsko podjetje v Ljubljani. Cenjene ponudbe poslati pod geslom »Podjetje za zunanjo trgovino 1956« v upravo LP. 154 RAČUNOVODJO ali računovodkinjo sprejmemo v službo. Nastop službe takoj, najkasneje pa do 1. februarja 1956. Pogoj: dokončana srednja šola in večletna praksa v knjigovodstvu. Nudimo samsko ln družinsko stanovanje. Naslov v podruž- ! nicl LP na Jesenicah. J 24 DVA TISKARSKA STROJNIKA sprej-- me Tiskarna PTT, Ljubljana, Levstikov trg 2. Služba stalna. 167 ELEKTROINSTALATERJA — samostojnega — sprejmemo takoj. Plača po dogovoru. Za samca stanovanje preskrbljeno. Ponudbe poslati v upravo LP pod ERSO. 155 VINORGRADNISKEGA DELOVODJO Išče Upravni odbor Vinogradniškega gospodarstva Jeruzalem, pošta Ivanjkovci. Strokovna izobrazba: srednja kmetijska šola z 2-letno prakso ali nižja kmetijska šola s 5-letno prakso v vinogradništvu ln sadjarstvu. Družinsko stanovanje zagotovljeno, plača po dogovoru. 137 SLUŽBO IŠČE AGRONOM-TEHNIK Išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek LP pod »Zaposlitev«. si 2196 TRGOVSKA' POMOČNICA z 10-letno prakso, vajena špecerijske stroke, išče namestitev. sl 2175 NATAKAR, kvalificiran, z znanjem tujih jezikov ln dolgoletno prakso želi namestitve. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Gostinc«. si 2176 ŠOFER I. kategorije želi primerne zaposlitve. Sporočite vaš naslov oglasnemu oddelku LP. si 2183 LITOGRAF s 3 razredi grafične šole i ln Izpitom želi službo. Ponudbe na ogl. odd. pod »Litografija«, sl 2177 MIZARSKI MOJSTER s strokovnim izpitom iz lesno-predelovalne stroke želi namestitve. Ponudbe na oglasni oddelek LP pod »Mojster s strokovnim izpitom«. si 2178 FRIZERSKA POMOČNICA, stanujoča v bližnji okolici Ljubljane, želi službo. Ponudbo na oglasni oddelek LP pod »Stanujem doma«. si 2179 NAMESCENKA, starejša, z nižjo šolsko Izobrazbo, z znanjem nemške -ln francoske korespondence želi namestitev. Ponudbe na oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod »Vajena korespondence«. si 2180 UČITELJ GLASBE z veliko maturo .n , 4 semetrl pravne fakultete želi primemo službo. Ponudba na oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod »Učitelj glasbe«. si 2181 MESARSKI MOJSTER išče službo. Ponudbe oglasnemu- oddelku »Ljudske, pravice« pod »Mesar«. si 2182 NAMESCENKA srednjih let z učiteljsko diplomo želi službe. Ponudbe nal ' oglasni oddelek LP pod »Diplomantka«. sl 2184 PLETILJA s 27 let prakse išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek LP r-od j Pletilj 9« si 2185 USNJARSKI MOJSTER Išče primerno zaposlitev. Absolviral tudi meščan- I sko šolo. Ponudbe na oglasni odde-' lek LP pod »Mojster — usnje«, si 2186 Srvu.JA z večletno prakso želi namestitve Ponudbe na oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod »Si- J vllja s prakso«. sl 2181 SLASClCAR MOJSTER bi rad primer- I no zaposlitev. Naslov posreduje oglasni oddelek LP. si 2189 DIMNIKARSKI MOJSTER se Želi prt- i hierno zaposliti. Ponudbe oglasnemu j oddelku »Ljudske pravice« pod | »Dimnikar«. sl 2190 KUHAR Išče službo. Ponudbo oglasnemu oddelku »Ljudske pravice« pod »Verziran v svoji stroki«. sl 2191 ŠOFER II. kategorije Želi primerno za- j poslttev. Sporočite vaš naslov oglasnemu oddelku LP. sl 2192 LESNI MANIPULANT bi se rad zapo- i zlil. Pustite naslov v oglasnem oddelku LP. . si 2193 PLETILJA Išče službo. Sporočite svoj naslov oglasnemu oddelku »Ljudske pravice«. sl 2194 MEDICINSKI LABORANT se želi zaposliti. Ponudbe v oglasnem oddelku »Ljudske pravice« pod »Medicina«. si 2195 VETERTNA RSKT TEHNIK Išče zaposlitev. Ponudbe na oglasni oddelek LP pod »Takoj«. si 2197 PRAVNI REFERENT išče primerno v zaposlenje. Ponudbe na oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod »Pravo«. si 2198 ČEVLJARSKA PRSSlVALKA išče službo. Ponudbe oglasnemu oddelku LP pod »Cevljarntca«. st 2199 TEKSTILNA DELAVKA bi rada primemo zaposlitev. — Ponudbe na oglasni oddelek LP. 2200 KROJACICA želi primerno zaposlitev. Ponudbe oglasnemu oddelku LP pod »Krojačica«. sl 2201 Sirvtrka Išče službo. — Ponudbe ' oglasnemu oddelku »Ljudske pravice« pod »Servirka«. st 2202 ŠOFER I. kategorije želi primerno zaposlitev. Ponudbe na oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod »Odličen vozač«. si 2203 PKED1CA, polkvalificirana, bi se rada zaposlila. Ponudbe oglasnemu oddelku »Ljudske pravice« pod »Predlca«. sl 2204 PRAVNI REFERENT (s pravno fakulteto) išče primerno zaposlitev. Ponudbe v oglasni oddelek LP pod »Referent«. si 2205 VlSJI VETERINAR, specialist v pa-rasitologiji, išče službo. Ponudbe v oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod »Veterinar«. si 2206 NATAKAR bi rad primemo zaposlitev. Ponudbe oglasnemu oddelku LP pod »Natakar«. sl 2207 MIZARSKI MOJSTER se želi primerno zaposliti. Ponudbe v oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod »Mizarski mojster«. si 2208 DEKORATIVNI SLIKAR Išče službo. Ponudbe oglasnemu oddelku LP pod »Dekoracija«. si 2209 ŠIVILJA bi rada primemo zaposlitev. Ponudbe oglasnemu oddelku LP pod »Šivilja«. sl 2210 FRIZERSKA POMOČNICA se želi primerno zaposliti. Ponudbe v oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod »Fri-zcrlcSd si 22X1 TRGOVSKA POMOČNICA išče službo. Ponudbe ogl. oddelku LP pod »Pomočnica«. si 2212 ŠOFER n. kategorije želi primerno zaposlitev. Ponudbe ogl. oddelku LP pod »Dober vozač«. si 2213 VZGOJITELJICA išče primerno zaposlitev. Pustite naslov v oglasnem oddelku LP pod »Otroci«. si 2214 KUHARICA išče službo. Pismene ponudbe z osebnimi podatki pošljite oglasnemu oddelku LP pod šifro »Kuham dobro«. si 2215 TRGOVSKI POMOČNIK išče službo. Ponudbe ogl. oddelku LP pod »Trgovina«. si 2216 NATAKARICA bi se rada zaposlila. Ponudbe oglasnemu oddelku LP pod »Vestna«. si 2217 KUHARICA išče službo. — Ponudbe oglasnemu oddelku LP pod »Kuharica«. si 2218 BOLNIČARKA bi rada primerno zaposlitev. Ponudbe v upravo LP pod »Bolničarka«. si 2219 KUHINJSKA POMOČNICA želi primerno zaposlitev. Ponudbe upravi »Ljudske pravice« pod »Dobra moč« si 2220 ŠOFER m. kategorije želi primerno zaposlitev. Sporočite vaš naslov oglasnemu oddelku LP. si 2221 LITOGRAF bi se rad zaposlil. Ponudbe oglasnemu oddelku LP pod »Li- PLASCl, moški in ženski, še malo . nošeni, na zalogi. Oglejte si zalogo le-teh pri »Obleka-obutev«, Ljubljana, Mestni trg 20 ali Stari trg 1. p 2236 RAZNE GODALNE PREDMETE, tru-be, klarinete, saksofone, violine, gitare, mandoline, rabljene, dobite po zmerni ceni pri »Zvok«, Mestni trg 6, Ljubljana. p 2237 RAČUNSKI STROJ na štiri operacije, »Brusviga«, rabljen, naprodaj. — »Tehnični predmeti«, Mestni trg 8, Ljubljana. p 2238 PERZIJSKE in druge preproge, čili-me, jugoperzarje, predpostelj-nike, argemane, plišaste in svilene preproge, rabljene, na zalogi pri »Obleka-obutev«, Mestni trg 20 in Stari trg 1, Ljubljana. p 2240 JEDILNI PRIBORI, rje prosti, crom, srebrni, rabljeni, po izbiri na zalogi pri »Darilo«, Ljubljana, Kardeljeva 4. p 2241 PEC NA DRVA, rabljeno, lahko kupite v poslovalnici »Tehnični predmeti«, Ljubljana, Mestni trg 8. p 2242 GARNITURE za turško kavo, skodele, majolike, fajančne vrče in drugo dobite pri »Antiki«, Mestni trg 19, Ljubljana. p 2243 PISALNI STROJ, portabel, znamke »01ympia«, naprodaj. — »Tehnični predmeti«, Mestni trg 8, Ljubljana. p 2244 STAR DENAR, rimski in evropski, dobite pri »Antiki«, Mestni trg 19, Ljubljana. p 2245 ELEKTRIČNI KUHALNIKI, po izbiri in v raznih velikostih, na zalogi. »Tehnični predmeti«, Ljubljana, Mestni trg 8. p 2246 NARODNE NOSE, kompletne kakor tudi posamezne komade, dobite v »Antiki«, Mestni trg 19, Ljubljana. p 2247 tograf«. si 2222 PRODAM KRZNEN PLASC za nizko postavo, prodam po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku LP. AVTOMOBIL znamke Wanderer, prodamo. Resni interesenti dobe naslov v oglasnem oddelku »Ljudske oravice«. i ZENSKO KOLO, dobro ohranjeno,! kupim. Ponudbe v upravo Ljudske pravice pod »Zensko kolo«. AVTOMOBIL, štirisedežni, v dobrem! stanju in z malo porabo bencina, j kupim. Ponudbe v upravo »Ljudske > pravice« pod »Avto«. i NEMŠKI RADIO, majhen, prodam za ! nizko ceno. Zamenjam tudi za les ali drug gradbeni material. Naslov v upravi Ljudske pravice. ŠIVALNI STROJ, skoraj nov, prodam. Naslov v upravi LP. 156 DVE POSTELJNI* MREZl, železni —, prodam. B. T., Pleteršnikova 12-1., desno. KAVC, dva fotelja in mizico ugodno prodam. Rožna dolina, Cesta X-3l. RADIO APARAT prodam. — Petrič,' Polje 29. 2515 KRISTALNE SERVISE za pecivo in, kompot, zelo lepe garniture, do-i bite pri »Darilo«, Kardeljeva št. 4, Ljubljana. p 2221 HARMONIKE vseh vrst, diatonične,1 klavirske in hromatične, ima na zalogi »Zvok«, Mestni trg 6. p 2222 MOŠKA KOLESA, rabljena, po izbiri, lahko kupite v trgovini »Zvok«, Mestni trg 6. p 2223 OTROŠKE IGRAČE in okrasne blazine si oglejte v trgovinah »Obleka-obutev« na Mestnem trgu 20 in na | Starem trgu 1. p 2224 NYLON NOGAVICE in druge ny-lon izdelke po izbiri! Oglejte si jih v trgovini »Obleka-obutev«, Mestni trg 20 in na Starem trgu 1. p 2225 RAČUNSKI STROJ s kontrolnim trakom, znamke »Mercedes«, .rabljen, naprodaj. Oglejte si ga v trgovini »Tehnični predmeti«, Mestni trg 8. \ p 2226 PORCELAN SERVISE in posamezne ročke, skodelice, porcelanske figu- i re, krožnike v vseh znamkah: Bie-nenkorp, Meissen, Rosenthal in! druge dobite v »Antiki«, Mestni! trg 19, Ljubljana. p 2227 PISALNI STROJ, pisarniški, znamke! »Halda«, naprodaj. Oglejte si ga vi trgovini »Tehnični predmeti«, Mest- | ni trg 8. p 2228 KRZNENE PLASCE, jopice in druge: krznene predmete dobite v trgovini »Obleka-obutev«. Mestni trg 20 in na Starem trgu 1 v LjubUani. p 2229, ŠIVALNI STROJI, več ali mani rabljeni, na zalogi. »Zvok«, Mestni | trg 6, Ljubljana. p 2230 ZLATE VERIŽICE, prstane in uhane I vam nudi v veliki izbiri »Darilo«, Kardeljeva 4, Ljubljana. p 2234 1 OTROŠKI VOZIČKI, rabljeni, globoki ali športni, po izbiri. Ogleite si jih v poslovalnici »Zvok«, Mestni ! trg 6 v Ljubljani. p 2232 ! ČEVLJI, rabljeni, vseh vrst, moški, j ženski, otroški, zimski in letni, ve- j černi in plesni, v lepi izdelavi, na zalogi. »Obleka-obutev«, Ljubljana, l Mestni trg 20 ln Stari trg 1. p 2233 j GOBELIN »SLIKE ima »Darilo«, Kar-1 delieva ulica 4. Ljubljana. p 2234 RADIO APARATI, raznih znamk, rabljeni, na zalogi. »Zvok«, Mestni trg 6, Ljubljana. d 2235 STARTNSKO OROZ.TE in ostali pribor lahko dobite pri »Antiki«. Mestni trg 19, Ljubljana. p 2239» VESNI FILM obvešča vse kinematografe, da ima na zalogi manjšo količino bakrenega kisi® oglja dimenzije 7 X 350 in 6 X 230 Cena ugodna Naročila sprejema uprava podjetja, Ljubljana, Zrinjskega 9 146 RISALNI PRIBORI razne velikosti na zalogi. »Tehnični predmeti«, Mestni trg 8, Ljubljana. p 2247 STARINSKE KIPE, slike, grafike, zrcala, vaze, ure, zlat nakit, srebrn nakit ln razne druge starinske okrasne predmete dobite v »Antiki«, Mestni trg 19, Ljubljana, p 2248 LOGARITMICNA RAČUNALA, tro-robna merila In grafosi na zalogi v poslovalnici »Tehnični predmeti«, Ljubljana, Mestni trg 8. p 2249 NALIVNA PERESA različnih znamk in po raznih cenah na zalogi. — Oglejte sl jih v poslovalnici »Darilo«, Kardeljeva 4, Ljubljana. p 2250 »TORPEDO« pisalni stroj naprodaj. Oglejte sl ga v trgovini »Tehnični predmeti«, Ljubljana, Mestni trg 8. p 2251 ZLATE ŽEPNE URE dobite pri »Darilo«, Ljubljana, Kardeljeva 4. p 2251 VRTALNI STROJ, ročni, naprodaj. »Tehnični predmeti«, Mestni trg 8. Ljubljana. p 2252 MOCCA SERVISE dobite pri »Darilo«, Kardeljeva 4, Ljubljana. p 2253 RAZGLEDNICE LJUBLJANE (samo stare) dobite pri »Antiki«, Ljubljana, Mestni trg 19. p 2254 JEDILNE IN CAJNE SERVISE po Izbiri in zmernih cenah dobite v trgovini »Darilo«, Ljubljana, Kardeljeva 4. p 2255 STILNO POHIŠTVO .v bidermayerju, empiru in baroku lahko dobite v »Antiki«, Mestni trg 19, Ljubljana. p 2256 KUPIM HlSO kupim v Ljubljani. Najraje enodružinsko z vrtom. Ponudbe v upravo LP pod »Do dva milijona«. MOŠKO KOLO kupim. Biti mora v dobrem stanju. Ponudbe v upravo Ljudske pravice pod »Kolo«. STANOVANJE kupim, najraje v cen-' tru mesta in po možnosti v novi hiši. Ponudbe v upravo Ljudske pravice pod »Stan«. STARE LETNIKE ZENSKIH REVIJ kupim. Ponudbe s seznamom revij oziroma letnikov v upravo Ljudske pravice pod »Revije«. OPEKO, tudi votlake, lahko tudi slabše vrste, kupim. Ponudbe v upravo Ljudske pravice pod »Samo v Ljubljani«. TRAME IN DESKE, suhe. kupim. Ponudbe v upravo Ljudske pravice pod »Trami«. ČEBELARSKO LITERATURO: knjige, domače in tuje revije, rokopise, slike ln ostale čebelarske redkosti. »Tehniko mednarodne trgovine« od Jura J a Tomičiča in izdaje Balkanskega inštituta, išče Savez pčelara Jugoslavije, Beograd, Gospodar Jovanova 56. 298 RAZNO ZAMENJAM dvoinpolsobno komfortno stanovanje z uporabo dela vrta v centru Maribora blizu parka za ustrezno v Ljubljani. — Vrtovec, Ljubljana, Nazorjeva 2 ali Maribor, Cankarjeva 27-n. MARIBORSKA TEKSTILNA TOVARNA - MARIBOR sprejme: 2 strojna inženirja z ali brez prakse in 2 prva strojnika za parne turbine Ponudbe z življenjepisom in pregledom dosedanje prakse poslati na Sekretariat MTT, Maribor. M-51 — —.——-------------------------------------——--------------------------------_____ ------- ®MOP,so° založniško podjetje »Ljudska pravica«. Ljubljana Kopitarjeva ulica 6/IH telefon št 39-181 — Notranjepolitična — gospodarska rubrika telefon štev 21-613 m kulturna rubrika n St. 21-887, Nazorjeve ulica 10/11 — Uprav a: Kopitarjeva ulica 2 telefon 39-181 — Telefon ra naročnino ln oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250 din. za tujino 600 din — Tekoči račun 60-KJ3-1-Z-1393 — poštni predaj 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi ne se vračajo JANUARJA NEDELJA Ljub CELO V ITALIJI SO IMELI ZADNJE DNI PONEKOD TUDI DO 18° POD NIČLO Novo vozilo pri nas p Vremenoslovci so nas v začet- j ku zime precej zastrašili, ko so j nam napovedali strupen mraz. Zdaj pa bomo kmalu sredi zime in se sončili. Drugod po svetu pa ki je prejšnji teden močno ovirala in mraza sploh še nismo čutili, se je oglasila zima s snežnimi za- promet. V Yorkshiru so morali s Nasprotno, človek bi skoraj dejal, meti in hudim mrazom že drugič. da imamo pomladansko vreme. Nekaj dni v začetku januarja je sijalo sonce tako toplo, da so ljudje na Rožniku posedali po klopeh Mraz je pritiskal celo v Italiji. Nad mnogimi pokrajinami Anglije so divjali zadnje dni snežni meteži. Pregnali so gosto meglo, I-Z-I-D novoletne nagradne križanke Za našo drugo slikovno križanko, ki smo jo objavili v novoletni številki, je bilo še večje zanimanje kot za prvo. Do določenega roka, to je do 12. januarja, je prispelo v naše uredništvo 2614 rešitev (za prvo križanko 1063), kar dokazuje, da je nova oblika križanke že priljubljena. Pri pregledovanju smo lahko ugotovili, da so reševalci že precej napredovali v reševanju te nove vrste križanke. Posebno prvi srečni dobitniki so imeli rešitve brez napak. Pozneje je vendarle nekaj izžrebancev izpadlo zaradi napačnih rešitev. Največ napak je bilo pod pojmom »italijanski spolnik«, kjer so nekateri pisali »in« namesto »ll«. Neka izžrebana rešitev je odpadla tudi, ker je bilo namesto pesnika Ivana Roba rešeno Ivan Kos. Izžrebani reševalci Prvo nagrado 5000 din dobi Fabjan Djipan, Laško 81. jg Dve drugi nagradi po 2500 din dobita Boris Brunskole, g Domžale, in Milena Kerč, Ljubljana, Kidričeva 6/5. Dvajset tretjih nagrad po 1000 din dobe: Marija Onič, g Ljubljana, Novi bloki IV/II, Anka Feldin, Naklo pri Kranju = št. 76, Klemen Juvan, Trbovlje, II. gimnazija, Ivanka Keser, = učiteljica v pok., Idrija, Kapihova 4, Rudi Šinkovec, Ljub- |g ljann, Nazorjeva 2, Polonca Rozman, Ljubljana, Videmska 5, = Drago Simončič, Maribor, Maistrova 6/II, Lojze Savinšek, g Jesenice, Gosposvetska 17/11, Franc Solina, gradbeni tehnik, || Slovenija-ceste, Radlje ob Dravi. Mirko Kobav, Pivka 98, g Srečko Praprotnik, dijak, Ljubljana, Dom Ivana Cankarja, =j Andrej Perne, Kranj, Titov trg 11. Ciril Zabret, V. P. 2977/6. g Beograd, Jože Jeza, uslužbenec, Cirkulane 33, p. Ptuj. Ivan g Metelko, Dalmatinova 17, Videm-Krško I, Katarina Novak, g Ljubljana, Trdinova 2, Viktor Ožura, Kočevje, Trg Svo- g bode 2, Danimir Belle, Ljubljana. Pribinova 4/II, Pavla g Nemec, Ptuj, Lackova 8/II, Zdenka Savli, Via Limitanea 5/1, g Trieste. _ s Dvajset četrtih nagrad po 500 dinarjev dobe: Dragica ^ Golob, Maribor, Gospejna ulica 7, Vinko Jamnik, Podreča g št. 24, p. Smlednik, Radoslav Grom, študent, Vrhnika, Kolo- jjg dvorska 1, Drago Vodovnik, Tovarna pohištva, Brežice, g Fanika Poznič, učiteljica, Bočna pri Gornjem gradu, Inka g Trotovšek, Cerknica pri Rakeku, Cesta 4. maja_ 30, Mirko g Jurca, Ljubljana, Slomškova 15/11, Franc Pušnik, Senovo, g Kolektiv »Vino«, Cerknica pri Rakeku, Nataša Dolenc, g Kamnik-mesto 9, Franjo Mencej, Lenart v Slov. goricah, g Igor Ogris, Celovec, Gassometergasse 10, 1 Koroška-Avstrija, g Jasna Šnuderl, Reka-Pohorje 1, pošta Hoče, Anton Kancler, g Ptuj, Mariborska 21, Violeta Pavčič, Vegova 11, Postojna, §f Sindikalna podružnica T. T., Medvode, Dimitrij Miklavič, n Osnovna šola, Podbrdo, Ivan Mesaree, »Fructus«, Koper, g Mihael Ferlan. Ljubljana, Javornikova 15, Zofija Florjančič, g Ljubljana, Čebelarska 28. g Pravilna rešitev Novoletne križanke je tale (vse vodoravno): nebotič- || nik, ol, n, glose, e, c, prestopi, Vsem bralcem, ev, 1, oral, et, it, 1, psa, j, = ševjot, Aca, NN, o, dieta, jar, Epir, b, len, red, preko, 1, njiva, aparat, ^ b, j, Ana, iva, in, a, Ljudske pravice, n, e, i, redar, a, t, t, d, e, ab, ^ n, tov, n, judo, 1, ogenj, 1, klavir, hormon, aj, u, i, r, uš, atm, n, hn, = a, Šid, obokan, f, srečno Novo leto, r, Tevton, rov, n, alka, Anio, d, il, =~ jon, nn, Lukavac, ura, e, koksarna. Š Tretjo križanko bomo objavili v nedeljo, 29. januarja, g Prosimo izžrebane reševalce iz Ljubljane, da dvignejo g nagrade v uredništvu »Ljudske pravice« od ponedeljka, g 16. januarja dalje. Ostali bodo nagrado prejeli po pošti. == snežnimi plugi odstraniti do 2 metra visoke snežne zamete. V Lin-colnshi.ru so obtičali v snežnih zametih štirje omnibusi. Potniki so se rešili v bližnje taborišče, ki pa so ga snežni zameti tudi kmalu zasuli. Južnoangleška mesta Brid-lington, Filey in Scarborough 12 ur niso imela električnega toka. Drugod je sneg potrgal telefonske žice. 384-tonska ladja »Stevoni« se je komaj rešila v zaliv Humber. Tudi v Belgiji je konec prejšnjega tedna neprestano snežilo, tako da so morali na mnogilj cestah ustaviti promet. V Franciji sneži v Alpah in Pirenejih, drugod pa je zapadlo le nekaj snega. Na Švedskem je zadnje dni močno snežilo. To je bil konec snežnih viharjev, ki so divjali ves prejšnji teden nad Skandinavskim poloto--kom. Snežilo je tudi v Madridu in mesto je dobilo precej debelo snežno odejo. V ponedeljek dopoldne je snežilo tako močno, da so nastale v prometu precej hude ovire. Močno je snežilo tudi v vsej Južni Italiji. Ponekod so imeli 18 stopinj pod ničlo. Na področju Barija je po šestih letih prvikrat spet snežilo. Ob vznožju Gargana je zapadlo 50 cm snega in temperatura je padla na —10 stopinj. Na Siciliji so vsi gorski grebeni pobeljeni. Na področju Caserte sta zamrznili jezeri Sete in Matese. Tudi v Genovi je snežilo. Snežni zameti so vas Minervino Murge skoraj povsem odrezali od zunanjega sveta. Na tem področju je zapadlo dober meter snega. V Južni Tirolski je začelo močno snežiti že v ponedeljek zvečer, v severnem delu pa je bilo jasno. Samo na Brennerju je zapadlo 20 cm novega snega. V Bozenu ga je pa-padlo 25 cm, v Cortini pa 70 cm. Na Nizozemskem so povzročili snežni zameti velike motnje v prometu, zlasti v pokrajinah Limburg in Veluwe. V ameriški vojski proučujejo možnost, da bi zgradili novo letalo za enega potnika, imenovano »aerocikl«. Takšna letala bi imela ameriška pehota. Novo letalo so izdelali v neki tovarrri, kjer izdelujejo helikopterje. Gre za helikopter in letečo ploščo. Enote ameriške vojne mornarice že uporabljajo podobna letala. Aerocikl tehta 90 kg in doseže hitrost 105 kilometrov na uro. Njegov motor je podoben motorju motocikla, radius pa znaša 240 km. Pilot stoji na plošči nad propelerjem in usmerja letalo tako, da se nagne tja, kamor želi, da leti. Konstruktorji trdijo, da se lahko človek v 20 minutah nauči letati z aerociklom. ZANIMIVOST! POLJSKI INŽENIRJI BODO GRADILI ŽELEZNICO DAMASK—MEDINA. Poljski Inženirji bodo izdelali načrte za obnovo železnice Damask—Medina, ki bo speljana skozi Sirijo. Jordan in Saudovo Arabijo. Poljski strokovnjaki so že pregledali 847 km do!*ro traso. Pogodbo o zgraditvi te železnice so podpisali lani 28. decembra v Damasku. FR A NCOSK A ZNANSTVENA ODPRAVA V ANTARKTIKI; Tudi Fraucija je poslala v okviru mednarodnega geofizikalnega leta znanstveno odpravo na področje Antarktike. V njej je 14 znanstvenikov, ki so se že napotili na krovu norveškega ledolomilca »Morsej« Iz Tasmanije proti Antarktiki. Proučevali bodo spremembe v gornjih zračnih plasteh. O svojih izsledkih bodo po radiu po. ročali v Pariz. PRODAJA »SPANJA« V AMERIKI. Na podlajri ankete Gallupovega inštituta so ugotovili. da spe ženske najbolje v Franciji in Italiji najslabše pa v Hollyvvoodu. Od leta 1945 so odprli v Ameriki 76 trgovin, v katerih »prodajajo spanje« ljudem, ki jih muči nespečnost. V teh trgovinah lahko dobi človek razne gugalne stole, posebne blazinice, glasbila itd., skratka vse, kar pospešuje spanje. CIRIL KOSMAČ Odlomek iz gradiva za romu* h&dhi u »A Nanca? V Gorico? K J darj>u?... Kaiko ji je?c se F r časi udohro volji! Teodor ^aj je usojeno je »Na-aik!« je bajtar počasi zrna- župnik. »Bedak! Garanje, 10 jal z glavo. »Tako natančno že usojeno. Zgarala se je, reva.« nisem razmislil... Res pa bo ne- »Zgarala? ... Seveda se f K mara, da sem si tako mislil kar rala. Kdo pa se ne zgara- ■ - takole... ne da bi mislil. I sploh kaj momljal pokarani starec. ■, pela ...' zamislil. »Pela pa je, pela.. .< se Jeu »Ne da bi mislil? Ho! Ho! Ho!« dor Čar spet 1$ ____________________________________________________________ »Če' bi * se je z užitkom zarežal upokojeni svet pravično sukal, kakor se, dušni pastir. »Saj prav tako je Nanca ne bi garala v Hosti. Z1 prav! Taka trma je zlata vredna! bi od svojega glasu.« ^ Taka jeza nas drži na nogah! ...« »Od glasu?... Tud! če D' ^ Namrščil se je im nato ukazujoče vela od glasu, smrt čloyek8 r rekel: »Zato pa mi zdaj poglej v išče, kadar mu je usojeno,« / oči in mi reci bedak!« P ka s letn ?ari Lux lavs Pril N prei Pod je zcvnil začudeni »A-a!...« bajtar. »Nič a-a! Reci mi bedak, ker sem bedak. Ti pa si stresel modrost!« Presenečeni bajtar je zmedeno zamencal in se vprašujoče ozrl trmoglavil' sitno starec. ( _ »Eh, ti česnalo smrtljikavo «. je otresel župnik. »Bog te n®*t ne pokliče k sebi, češ, gtel Pj dano mu je živeti in gledati s*® rvn tv o norrrn Kori o Ir ce, pa nerga, bedak bedaka^, »Nerga?... Kaj bi -Hvaležen sem mu za vsako < proti klopi, kjer so nepremično ki mi to se nakloni, pa kaj ko si zabil v betico, n® Hostar sedeli Travnikarjev stric, nosiar »— »i ^ in Neža ter napeto vlekli na uho brez nerganja ne da živeti/u^ nenavadni razgovor. je stari župnik odgriznil _bcs®0 »Kam buljiš?« se je zadrl Teo- Hn molči, saj nimaš dor Čar in ga hebnld s palico. »Poglej mi v oči im mi reci bedak!< Žuželjč se je zravnal, vzbočil prsni koš, si obliznil ustnice ter ti jezika!« Obrnil se je k Nea jo trdo pobaral: »Kaj pa ti?*, -ig »A jaz? .. .< se je vznern®r^ Neža in si začela ua-glo popra. Ija-ti trak na nos. Zmedeno taji kit; V0( ske sta Ro str He vle M' pogledal resnemu čarju naravnost feitk ■ flUrSt' -ii , f * .. iifjiMli ' 'tu1 Vi?-‘tČmt: v OCl. »Bedak!« je rekel glasno im besedo potrdil še s sunkom glave. »Tako!« je mimo pokimal stari župnik. »Zdaj pa kar pojdi v svoj laz. Leto bo mokro: krompir v petščenico!« »A, v peščenico?« je zategnil žuželjč, si poveznil klobuk na glavo in vzel pot pod noge. »Na!« je z odkritim občudovanjem rekel Teodor Čar im se obrnili h kliopi. »Ali ste ga slišali, co smo videli!.. .< »Kakšno ptico? Kaj pa če30.. ......... trapa otročja?« je jezno zrog< župnik. »Res smo jo videli ... caTj. je bila ali kaj... Vojna bo ®T mara ...« je zmedeno štorklJ®" Neža im se ozrla v Travnika'1! vega strica po pomoč. , ..< »Eh, stara si, da kar škriplfr pa še blebečeš neumnosti!« Jj* f Travnikarjev stric hcbnil ? bra im z očmi pokazal proti M Pr Pr n« je ne n: to tr b: a?« je vprašal im s palico pokazal drijanovi hiši, kjer je za kan®'1' ENKRAT PREKRATKO, DRUGIČ PREDOLGO RAHLOČUTNA ŽENA »Sinoči sem se pr ima jal domov precej natreskan, pa žena na srečo ni ničesar opazila.« >Ti si res srečen. Moja žena pa Na Cipru se britanski vojaki zavarujejo pred nenadnimi napadi se zbudi če, če termometer le ne- ciprskih nacionalistov tudi kadar so pri brivcu. Na sliki: britanska koliko pada.t vojaka v brivnici z brzostrelkami prek kolen. za žiilaiviim bajtarjem, zaganjal po cesta. ki se je mizo še vedno sedel Barbarom- »Od kdaj pa tebe daje sv. Vid8 j »Slišali smo!« je takoj pritrdil ples?« je bevsknil vanj Teod«1 Travnikarjev stric. Car in sc nato ozrl čez cesto.J* »To je dedec! To je prava tol- njegovem lepem starčevsk8"'! minska trma! To je sveto pot-rp- obrazu se je takoj prikazala k'*|? 1 jem je! Ampak iiz takega potrp- bovalna jeza. »Neumnost? Voj® 1 1 jen ja zrase pest!« je stari župnik je neumnost! Toda dokler s0.18, zvišal glas im stisnil desnico, ki dje bedaki im zverine, je pot T A V-v-1 1 >n 1»" a4.a —n • I — —« — n — — — I T V 4— _ * 1- I — I * — — n je bila tako stara in rjava, kakor ln če bo, naj kar bo!« je bi bila izrezljana iz presušenega nenavadno glasno im zabil P8'1 in prekajenega lesa. v cesto. »Jasno! Pest!« se je navdušil »ln če bo, lahko'pridejo h8;j Travnikarjev stric, stisnil obe pe- Kozaki,« st je podvizala Neža, .. sti in udaril z njima po kolenih, je bila vesela, - da je stari žup1*^ »Kaj je jasno?« je revsni-1 Teo- pograbil njene besede, dor Čar, ki ni trpel, da bi mu kdo »Rusi? Kozaki? lini?« & skakal kraja povedal svojo misel. Pri H v besedo, predem je do vprašal leodor Ča.r in nay U!L-' ' ' fr, - Ja bi razmislil. »Zaradi 18 iMuju po ? v-viti-i a » vrj v A *«A ov -i, i. •*,* s —— —- — — — —* —. — — —-- r\ž{ I priči mu je dobra volja skopnela ne naj kar pridejo. Kdor kok . pride! Sam Satan peklenski z obraza. »Nič ti ni jasno, ti ropotalo drvarsko. In zakaj posedate? Bedaki! žuželjč gre v laz, vi pa sredi va-si zijala prodajate in kradete bogu čas!« »Hčer bom počakal. V Gorico je šla ...« je začel nergati užaljeni stari Hostar. pride, samo da bo nam jjoruSn "omesti to žloto iz dežele!«/8, kel Ln s palico zaničljivo .K, izal proti postojanki fašist’* , ilice, kjer se je caposquadra Ddu kaznjenca skleneta pobegniti iz kaznilnice. Zvežeta tri rjuhe. Prvi drži za en konec pri oknu, drugi p ase spušča na tla. Kmalu pripleza nazaj, rekoč: »Prekratko.< Tedaj privežeta k prvim trem še četrto rjuho. Kaznjenec spet zleze skozi okno in kmalu pripleza nazaj: »Še zmeraj prekratko«. Tudi ko privežeta peto rjuho, še ne doseže tal. Ko pa privežeta še šesto, pripleza kaznjenec nazaj, rekoč: »Tokrat je pa predolgo.« PREDOBRO JO POZNA »Ali poznaš našo županjo?« »Kako je ne bi poznalU »Ali kdaj govoriš z njo?t »Poznam jo tako dobro, da nikoli ne govorim z njo.s Pl5e: VIKTOR GRAH Ki Se TIARI J AN VMALIETTI i s n A 1 kazal m vatore Leonardis še vedno na balkonu in prepeval. g »Iz dežele — in v morje « L je razkosati! Travnikarjev s,t ^ »V morje, kajti jaz pravim, 4®^ svetu ne bo miru, dokler ne te!: erkv'1 ruski konji zobali ovsa v ce’ sv. Petra v Rimu.« _ ^ »Kaj-a-j?!« se je »repenčil UG kojeni župnik in ga dregnil Pi-o-»Mar je to po bosansko r ti drvar drvarski?« tako ^ Trav** »Eeee... to se samo če...« se je izgovarjal karjev stric. To je samo Pr'ro^jio recimo kakor bi rekli, da se B$, ruski konji v Rimu vode pili...« je! »Vode napili? ... To^j® »Dajte mi, prosim, steklenice soiutio acidi borici nitis.« »Mislite pač borove kisline gospod profesor, kajne?« Ah ja, prav pravite, samo ime mi je bilo ušlo iz spomina.« Sl. Fantje so se spogledali. Edina njihova zveza s svetom bo torej radijski oddajnik! Posedli so okoli obeh oficirjev in ju začeli radovedno izpraševati. Major je razgrnil zemljevid in pokazal na temno liso, ki je bila obkroiena z rdečim svinčnikom: »Sem v te hribe gremo. Tam je snega okoli tri metre ali pa še več. Noč in dan grmijo plazovi in rušijo vse, kar doseiejo.« 52. »Sitnosti bomo imeli z graničarji,« je menil Marko. »Ves čas se bomo gibali tik ob meji.« Oficirja sta se nasmehnila. »Saj prav zaradi tega so dali naju zraven,« je povedal kapetan. »Kdo izmed vas je zdravnik?« Je potem vprašal major. »Jaz,« se |c oglasil Brane, »samo do zdravnika mi manjka še nekaj izpitov.« »Nič zato,« je dejal major. »Povedali so mi, da so lahko zanesemo na vas.« 55. »Tu še vedno besni snoini vihar,« jo major znova pokazal na označeno mesto na zemljevidu. »Drugega ne vemo. Nekaj miličniških pntrol na smučkah je sicer prodrlo v nevarno področje, a se še ni nobena javila ...« Vedno počasneje so udarjala kolosa, dokler niso utihnila. V vagon je pogledal sprevodnik: »Konee vožnje! Pred lokomotivo se jc nabralo toliko snega, da ne moremo nikamor več.« Vodo naj pa ka-r pijejo, vojk" \,(< pijejo naj jo, ka-r pijejo ^ ^ je upokojeni župnik pribil s j jo okovano palico im zakora čez cesto. . Usadari-ca, debelušna in ^ dušna kmetica brez otrok, »i že lep ča« stala na pragu s ^ hiše in mežikala proti h«’1 .Argoje zdaj naglo zapodila prot’ dorju Čarju. • »Gospod župnik! Gospod tT, nik!« se je gnala im se Pr njala. »Ne kokodakaj!« je Čar in se zravnal pred njo. { »Gospo-d župnik!« je še enK v zakokoda-kala Usadarica in zadregi brisala roke v predpa® j. »Kaj pa je?« seje obregnil j, »Da sem bil župnik, že sam vCLni »Gospod župnik, včeraj i, prekladala robidnice. La-m bila vložila. lepe. zrele. jih 1 mi ona viozma. upr, 1 . . bele, sladke, same črne robK’”^, Jn ponoči, ko nisem spala,-^ ste... ali veste, kar mi j« * v glavo? Šinilo mi je —«