m	^	w	.1	t*r-
»t ca korieil delav-|al|udelva. Delav-
•o opravičeni do »ega kar producira|o.
ii« paper la devoted the Intereela of the irking claae. Work-re are entitled to all what they produce.
K«trr»<> h* »»conti-eiitM matter, !>•<•. e. 191/7, •« t h« pout offl •• ftt Chtaafo in. uud*< li** Aoi of l ob(re«> of Muroti trd. i«7W
Office: 1802 Bo. Centre Are.
'Delavci vseh dežela, združite se".
PAZITE!
na številko v ok|epa|u
ki se nahaja poleg yA. Sega naslova, prilepile, nega epoda|ali
na ovitku. Ako ( | |S ) Je iievilka .	'
teda| vam e prihodn|o itevllko natega lista poteče naročnina. Prosimo ponovite |o tako}.
Stev. (No.) 114.
Chicago, IUM 16. novembra (November), 1909.
Leto (Vol.) IV.
»pet
strašni ka-llstičnl umor.
4«! premogar|ev mrtvih, Inšenlh v zamašenem premogokopu. "Na|varne)šl rov v državi"!
Grozno in neuaaitno žrelo ka-Uisticnega mole ha je zopet sito zazijalo in pogoltnilo nad
življenj . . : proletarskih živ-j • •
Minolo soboto, 13. uovembra, ||j>oldne se je vnel premogov r, ki je last St. Paul Coal Co., Cherry, 111., sledila jeeksplozi-pliuov in posledica je bila smrt trog 400 delavcev, kteri so bili čas na delu v premogokopu. poročilu iz Spring Valley-a, ki odaljeu štiri milje od Cherry, mrtvih 472 premogarjev; od je 460 ostalo v rovu, kterega zamašili in zabili, a dvanajst >ž je bilo pa zadušenih, ko so šli površja v jamo, da bi kterega kili. Iz Hloomingtona pa poroča da število mrtvih znaša 380. med vseh v jami se je rešilo imo 24 delavcev . Kako je nastal ogenj^ še ni zna-i Goreti pa pričelo v drugem devlu" v hlevu za mule — vžga-se je seno — in od tam se je >nj širil navzdol po vseh rovih-izun malega števila mož, kteri delali pri vrhu in kteri so se idi rešili, bila je večina delavcev R spodnjih rovih in tako se jim ni
i bilo mogoče rešiti......
Žrt ve so z malimi izjemami LOro sami iuo/.cmci : Slovnici, frvatje. Italijani in Litvinci. Dasiravno še »lancs (nedelja),
lastnino, ktero so imeli: — SVOJA ŽIVLJENJA na žrtvenik tolovajskega kapitalizma 1
Mrtvi so! — \,lučeniki dela! Mnogo jih je, kterih imena ne bodo nikdar znana! V* kompanij-skih knjigah so zaznamovani samo po številkah — kakor auinji, ki nimajo vrednosti!
Na kapitalističnem morišču je danea že vse tiho in mirno . . . . Vpepeljena trupja — premogarji so že rešeni vseh muk in mize-rije! • . \ Toda kdo bo pa skrbel zdaj za revne vdove in sirotje v Cherry, ki so ostale same na svetu? KdoT Kdo!•
Moloh — kapitalizem ae ne briga! — Moloh žre, žre, žre . . . . Mlini Mamona gnjetejo — mlinČi-jo — in meljejo, meljejo, tnelje-jo . . .
Iz (zadnjih poročil vemo, da je med nesrečneži tudi 11 slovenskih delavcev, ki spadajo k društvu Gora št. 45 S. N. P. J.
FRANČIŠEK FERRER.
Srednji vek s svojo inkvizicijo je zopet oživel v bedni Španiji, kjer ima katoliška duhovščina neomejen vpliv na vlado. Zbesne-
la jezuvitska maščevalnost je zahtevala glavo enega prvih sinov španskega naroda — Frančiška Ferrerja, ravnatelja "Moderne šole", enega prvih španskih žur-nalistov, katerega ime slovi po vsem civilizovanem svetu, človeka, ki se je boril svojim velikim umom za napredek svojega naroda in vsega človeštva, velikega moža, katerega duševni vpliv je bil merodajen v zadnjih letih na vseh mednarodnih kongresih naprednih mož vs*»b narodov celega sveta. Ta veliki pijonir kulture je to pišemo ,nimamo zan. sljivih nirtpv. Padd je kot žrtev duhov-latkov o groznem umoru iz li- niAke roakcij(; 13 oktobra t. 1-mesta od zanesljivih IMrOfe-j Njegove poslednje besede so bile: "Vojaki, merite dobro! Živio moderha šola!"	""v
Globoko je pretresla ta tragedija ves kulturni svet! Veg civiliziran svet se zgraža na brezmejnem klerikalnem zločinu.	t
Ferrerja je obsodilo vojaško sodišče — in sicer kakor je pri tej srednjeveški instituciji navada — ne da bi ga zaslišalo in ne da bi bile zaslišane predlagane priče. Obsojen je bM na temelju nekega protokola .na temelju od jezuitov pripravljene denncijacije. Jeznit-je °so porabili ugodno priliko in svoj vpliv ter so se tako otresli mola. katerega so brezmejno sovražili. ker jim je bil najbolj nevaren rndi svojega kulturuo-pro-svetnega delovanja. Kljub nezadostnim dokazom je bil obsojen na smrt. Njegov zagovornik, član vojaškega sodišča, je nad vse jasno dokazal sodnemu dvgru, da so dokazi o Ferrerjevi krivdr popol noma neutemeljeni. Vsa stvar bi«la pripravljena. Sicer so pa dolgo prej vpili duhovniki raz le^ ©e, da se mora Ferrerja usmrtiti. Nekateri klerikalni listi so kar naravnoat brez sramu proglašali, da Ferrer zasluži smrt že radi u-stanavljanja modemih šol in zalaganja svobodomiselnih knjig. Zgodil se je torej justični umor. Sodišče ga je brez zadostnih do-skazov spoznalo krivega, češ da je pKvzročil znane krvave bareelon-skeMzgrede. — V Barceloni so se tedaj dvignile ljudske mase in dale dejansko duška svojemu nad vse bednemu stanju. Proletariat se je uprl militaristični pošaati. Preprečiti je hotel prelivanje nedolžne krvi v Maroku. TTotel je zabraniti, da bi se nedolžni ljndje med seboj streljali radi interesov španskih kapitalistov. Ob tej priliki je postala masa za kratek čas gospodar situacije v obmorskem
aleev, vendar iz prvih poročil v Ingleških dnevnikih pribijamo Sedeče:
(f Goreti je pričelo ob 1 uri poldne in to se je takoj sporočilo Ta v i kompauije. Kompamjski niki in delovodje so pa čaka-do tretje ure, torej celi dve predno so dali stoterim delavcem v jami alarm o ognju!
bi bili bossje takoj, ko je pričelo goreti, alarmiraJi delavce vseh premogokopu o preteči nevarnosti, rešili bi se morda bili ▼si delavci do zadnjega moža! Neodpustljiva nevednost, lahkomiselnost in lakomnost kompani-je ,ktera je v strahu za sveto de-[narno mošnjo prof i ta upala, da bo ogenj kontrolirala ne da bi delavci ustavili svoje delo, je torej odgovorna *a smrt vseh 400 premogarjev!
\ Ko je bil ogenj izven vsake Hkontrole in s<* je dim že pričel ši-briti po ostalih rovih, ukazala j'' kompanija .^Upreti odmah vse od-nbrtine na površju, ktere vodijo v preuiogokop. Z gnojem, zemljo in vrečami peska ao zamašili in za-brli vse vhode v jamo in tako sapečatili grob nad 400 delavci v [ globini, kteri so bili ^ez malega [še vsi živi in bi se jih še veliko I dalo rešiti smrt! Pri vhodiK^ rov se je zbralo brez števila nesrečnih ljudi — mater, žen in otrok, kte^ rih dragi sinovi, soprogi in očetje so umirali globoko doli pod zc-[mljo za sveti kapitalistični profit
in ko so sirote videle, da zabi □ajo jamo. zagnale ao srce trgajoč krik in jok . . . Nesrečne žene so fte vrgle na moštvo, ki je mašilo vhod, in s silo so jih suvali vstran Neka Italijanka je vikala: "Kako bo moj Dominik prišel ven, če pa zabijate jamo!" . . . Prizor se ne da opisati.
Lastniki premogokopa in državni inšpektorji so nedavno proglasili rov St. Paul Coal Co. v Cherry. 111., kot najmodernejši (I) in najvarnejši (!) v državi Illinois!!!
e	e
e
Mrtvo so! —t Atiristo naših bratov je zopet dalo svojo «niino
industrijo, da bi se z njo ne širile tudi organizacije zavednega delavstva. Delavstvu odvzemajo kruh mnogoštevilni samostani, v katerih se pečajo menihi z različnimi obrti- Menihi nimajo rodbin, ki bi jih morali rediti, zato proizvajajo lahko ceneje in s svojo konkurenco ubijajo laično obrt in industrijo. Radi tega vlada med delavstvom velika beda. Ljudstvo se trutuoma seli v Ameriko. Revščina torej, ki jo provzročajo menihi, je bila glavni vzrok, da so v Barceloni ljudske mase požigale samostane in cerkve. Seveda je klerikalno časopisje, ki dosledno zagovarja krivico in laž, nesramno lagalo o raznih grozodejstvih, ki so se baje vršila ob teh prilikah. Danes je popolnoma dogna-no, da so bili v tej revoluciji ubiti le trije duhovniki, pa še ti po svoji krivdi, ker so izzivali. Predno se je zažgalo kak samostan, se je vedno pozvalo menihe oziroma nune, da iiaj ga zapuste. Šele potem se ga je zažgalo oziroma razdejalo. Kdor pa se vsled svoje trme sam prostovoljno sežge, je to njegova stvar. Gotovo se vsako nasilje obsoja že samo na sebi. Vse drugače pa se sodi stvari, če vemo za njih Vfroke. Sleer pa ae je na Španskem že večkrat zgodilo, da so ljudske mase požigale in plenile samostane. In to vedno takrat, ko je beda, katero ravno povzročajo v prvi vrsti sajnosta-ni, prikipela do vrhunca.—Ferrer pa s temi izgredi ni bil prav nič v zvezi. Saj ga pred tetni dogodki niti v Španiji ni bilo. Ferrer sam je bil vedno nasprotnik nasilne revolucije. Proti dejanski revoluciji je nastopal tudi v svojih spisih. On je dobro vedel, da dejanska revolucija dobri stvari mnogo
za blagor svojega naroda. Povrni se je v domovino. Ustanavljal je modeme šole, ki niso bile odvisne od ddhovščine. S svojimi moder nimi šolami je hotel paralelizirati pogubonoaen vpliv, ki ga sejejo med narod samostanske šole, ki ljudstva ne vzgojujejo, ampak le poneumnujejo in ubijajo mladini razum. Ferrer je s svojim de narjem ustanovil nad 50 modernih niol. Za te šole je tudi pisal in preatfivljul knjige; izdajal znanstvene revije. Prestavljal je naj lepša dela iz francoščine, angle ščine in nemščine. Tako je ustvaril celo moderno biblioteko. Zalo žil in izdal je na stotisoče knjig. In to njegovo kulturno delo kaže lepe sadove- Kljub neznani reak eiji ae Španija spreminja polagoma v moderno, ljudsko državo. Če« vse duhovniško nasilje spe je špansko ljudstvo k svobodi. U smrtili so velikega moža; Ferrer je postal novodobni mučenik za svobodo, za napredno misel. Ubrli so ga telesno, njegovo delo, njegove ideje pa se bodo širile in zmagnle kljub vsem zaprekam. Pozni rodovi pa bodo uživali sa dove njegovega truda In dela in s svetim spoštovanjem se bo izgo varjalo ime mučenika — Ferrerja.	S. D.
Splošen pregled.
— Poročilo vojnega tajnika pri-a jasno, da imamo armado za notranjega — domačega sovražnika. V letnem poročilu na vojnega tajnika priporoča brigadni general K. AL Garlingtou, naj se pomnoži pehota in poljsko topništvo in re-orgafiteim krmjtee. p4*»eb«u* nuj-
ree škoduj« kot p. koristi, d. ""	K","1"ral
princ«- morda hipno uspehe, kate-| P"",,,ev1	v '»allh ,h
rim pa potem sledi še hujša reak-1" Osredotočenj* vojaštva v >ndu-
Širil pa je med ljudstvom i s,r'eln'h k™-"h' kj"r se lahke
rabi takoj.
Gospod general najbrž ne namerava voditi vojaštva proti zunanjemu sovražniku, ker razumeva, »da so sovražniki "njegovega red^T v tvorniških mestih.
Kdo vč, če to zadevo tudi de-
6 ' .
lavei razumejo tako bistro kot gospod general?!T
mcs'tu Barceloni. Kdor pozna le količkaj razmere na Španskem, mu bo umevno, da je masa obrnila svojo moč proti tistemu elementu, ki ga najbolj tlači, proti duhovništvu, zlasti menihom. Klerikalna španska vlada se boji širjenja socijalizma, zato šikanira
cija.
mišljensko revolucijo. Ustanavljal je šole, pisal, agitiral, zalagal knjige in jih širil med ljudstvo. Delal je na prosvetnem polju, ker je vedel, da le izobrazba bo ozdra-, vila njegov nesrečni narod od globokih ran, ki mu jih je zadala tisočletna reakcija- Otresti se predsodkov, iztrebiti reakcijonarno mišljenje, to je temelj, na katerem mora temeljiti izobrazba ljudstva. In s tem svojim vzgojevsš-nim mirnim delom kopal je polagoma grob duhovniški premoči na Španskem. Njegovo sistematično pedagogično delovanje je pripravljalo siguren konec reakciji. Misli je treba, spoznanja, in narod hitro napreduje.
Duhovščina je videla, kako se pripravlja njeni vsemogočni vladi krnice, zato jra .i1' neizmerno so-nfila. Ferrer ju je že več let klerikalna vlada po življe-daj se ji je. žal, posrečila jeTTa nakana, padla je nedolžna
ev v žrelo jezuitske reakcije.
Naj sledi še nekoliko življen-skih podatkov o tem za vse človeštvo zaslužnem možu. Rojen je bil leta 1859 v Abelli v provinci ji barcelonski kot sin meščanskih staršev. Bil je železnični inšpektor. Poznje se je posvetil politiki, bil je tajnik bivšega ministerske-ga predsednika Ruiz Zorile, voditelja napredne republikanske stranke. Po L 1883 pa se je začelo na Španakem peraekvirati republikance. Mnogo se jih je izselilo v tujino. Tako je tudi Ferrer odšel v Pariz, kjer se je živil s poučevanjem španščine. Pridno pa je zasledoval dogodke v svoji domovini. Prišel je do prepričanja, da le vzgoja, Šole morejo rešiti njegov bedni narod. Tu v Parizu se je intenzivno pečal-s šolskimi in pedagogičnimi problemi.
Sreča mu je b*la mila. Bogata dama, ki je tudi bila navdušena za njegove ideje, in ki je najbrž tudi ljubila simpatičnega, lepega mola, mu je zapustila v svoji oporoki milijon frankov- Idealni mo* je ta denar porabil za proeveto,
Milostljivo" gospo Ryan J i/
Milwaukee je "sveti" oče. eiMni piavi in nd'alsificirani božji/na-nicstnik na zemlji, »kala. na Iqteri je zidana katoliška cerkev, "nezmotljivi" človek na svet romašni jetnik, Pij deseti i povzdignil v grofovski styff"ker je največja dobrot niča katoliške cerkve. Do sedaj je darovala $4.000.000 za cerkve, samostane in katedrale.
Do zdaj smo vedno mislili, da papež izhaja s Petrovim vinarjem, ker nismo še nikdar culi, da bi papež ob velikih katastrofah posegel v dobro rejeno denarno moš-njico-
Naobratno pa blagoslavlja vsakega in mu deli cerkvena dostojanstva, če njemu kaj da.
Histerične ženske, ki ne vedo, kako trdo je treba delati za denar imenuje grofieam, brutalnim železniškim postajnim načelnikom (Ljubljana Gutman) deli vitežka odlikovanja^ zapove, da ae morajo na Španskem' zapreti svobodne šole, da se bodo otroci še vprihod-nje vzgajali kot potrpežljivi in ponižni tepci.
Podobo gospe T.. F. Ryan so prinesli kapitalistični časniki. In ta milosti ji va gospa je na to dejstvo morda tako ponosna, kot tista stara babica, ki nese za grmado, na kteri se ima-sežgati Jan Hua, tež-j ko butaro.
e	'e	;
*
— Če bi danes hodil Krist po svetu, bi zopet pridigaKna gori. Govoril bi za reveže, izkoriščane in brezpravne delavce iri ožffeosal bi bogatatvo posameznikov, ž njim bi se pa tako zvršilo kot ta-krai ko je brl sfar 38 let. Duhovniki-mamona in Bala bi ga pro-
glasili za nevarnega anarhista ali socialista ali puntarja in nazadnje bi ga vmorili.
V tem oziru, še naša toliko hva Ijeua civilizaeija ni kar nič napre dovala.
e	•
*
—	Strica Sama niso osleparili le tvorničarji za aladkor s slabo va-go za colninske dohodke, ampak tudi drugi uvaževalci na debelo. Kapitalistični listi pravijo, da se bo zvezino porotno sodišče pečalo s temi bogatimi malopridneži. Mi ne vrjamemo, da bodo kazni poboljšali te pridaničč.
Plačati denarne globe jim je igračica. Odrli bodo ljudstvo ali pa osleparili striea Sama.
Ako se jih pa pošlje v ječo, pa tudi ne bo vplivalo na nje, če pomislimo, kakšno fino in udobno življenja ima v ječi znani bančni slepar Walsh. Strmoglaviti je treba zlstem In
sleparji bodo zginili!
e	m
e
—	V sestanku ruskega carja s
talijanakim kraljem ni videti dru-zega vzroka, kotCda je hotel ruski car, oziroma diplomatje, ki so bili njegovem spremstvu, odtujiti Italijo obstoječi trozvezi, da bi se zavriila nova trozveza; Rusija, I-
talija in Francija...	. . . .	. .
Ruska vlada je pač mnenja, da 'I1'"* ^klep.ce f« »n'<*o >n p.vo, edino ruski ear. ki je nekak papež <la Pr"l1rlža' nW" ' ne pravoslavne cerkve, zamore odrešiti vse slovanske narode na Balkanu Bosansko vprašanje je do kazalo ,da sta si Rusija in Avstri ja — ruski in avtrijski kapitalisti laseh. Ruski in talijanski kapitalisti imajo pa tudi enake cilje na Balkanu. Talijanaki kapitalisti bi radi izžemali Škepetare, navte; ruski kapitalisti bi pa radi drl! TTrmne4 frmnmr^. Srbe, Bolgare,- in če gre, tudi Slovence. Obisk ruskega carja na Talijan-skeni je pa prvi korak k temu sporazumu.
O obisku ruskega carja pa prinašajo evropejski listi taka poročila, da se smeji vsak razsoden človek, ako jih čita.
Car, batjuška je poto.val inkog-nito v Italijo; potoval je preko Nemčije in Francije. Bal se je potovati na morju. Ko je dospel v iacconigi, je bila tam osredotočena kar cela vojska. Tudi v Nemčiji in Franciji so ga stražili ob železniški progi, kar po celi vojaški kori. Med vojaki je pa mrgolelo nemških, francoskih in ta-lijanskih policajev in špijonov. Na vseh osebnih vlakih je bilo po-lieajskoNtpremstvo, ki je imelo nalog opazovati potnike: možske in ženske. Policajski načelnik i^ Rima. ki je zapovedoval v Rhcco-nigiu. je razpolagal s tri tisoč po-/ licaji ili vohuni. Kdor ni imel izkaznice od njega, ni smel v Rae-conigiu dihati zraka ob času obiski. Vse osebe, ki so imele dovoljenje nositi orožje, so morale izročiti orožje policiji v varstvo. Policija je stražila skrbno vsak dimnik, vsako cev za plin, pregledala je tudi godbene inštrumente dvorne godbe, da ne bi kdo vtihotapil v klarinetu ali flavti zloglasno bombo . . .
Pa pišejo nekteri slovenski listi, da se je gospod Nikolaj Romanov, ruski car, batjuška, kronan mesar, v škrlat oblečen idio vozil kot triumfator po Italiji! Ako je to resnica, potem je tudi vsak hudodelec triumfator, ko koraka po izrečeni aodbi v spremstvu orožnikov iz justične palače v ječo.
e	e
e
— Tem večje je mesto, tem večja je beda. Najzadnja štatistika nra poroča o groznem in strašnem siromaštvu v Londonu- London šteje dandanes 150 tisoč beračev. To je tri in pol odstotka več, kot v minolem letu. Od 1000 oseb, ki žive v tem Babelu. nima 34 oseb sredstev za življenje, nima strehe in obleke. Ti nesrečneži prenočujejo na klopeh ob reki Tem« in v parkih. Od leta 1872 pa do danea še ni bilo tako strašne bede v Londonu.
Nevedrteži pa govore, da je bog odločil tako! Bog ni nič odioeil, odločili so moderni roparji in tolovaji — kapitalisti 1 • .. . '.,
e	•
e
— Policija je po celem svetu enaka. Policija v Evropi ae istota-ko blamira vsaki dau, kot naša slavna ameriška, ki smatra, da je dotični najvrlejši policaj, ki v dušku podere največ glažkov žganja.
"Munchcner Post" poroča zanimiv dogodek. Zadeva je brla jasna. Umorjeni Ferrer je po nazorih policije, ki imajo seveda svoj izvor tudi v možganih, ki so navadno vsled prebilo zavžitega žganja in lenuštva že malo — včasih tudi precej omajani, priredil več atentatov z bombo. Temu zaključku sledi v policajskih možganih logično: Kdor se ogreva aH navdušuje za Ferrera, je bombo-metalec.	,
Svobodomisleci v Miinchenu so obdrze val i protešteu shod zoper umoritev Ferrera. Nakrat je prišla na lice mesta policija, da zazna za imena prijateljev prireditelja atentatov z bombo. Policija je zvršiia 14 hišnih preiskav pri svobodoniislecih. V nekem slučaju ji policija zaplenila z vodo napol-
plozivnih kemekalij. Tudi zdravniške recepte je pregledala policija pazno. Emška in karlovarska sol se je dozdevala nekemu policaju zelo sumljiva kot razstrelbna snov. Neki policaj je konfiskiral škatljice s šminko, ker je bilo či-tati: "Poudrc dc Theatre". Poli-caj je pač mislil "poudre" je po nemško "pulver", slovenski smodnik. Nek drugi policaj je pa zaplenil vegetarijansko knjižico z napisom: "Mesna zmota".
Policaji so res "kunstni" ljudje !
e	e
*
—	Kapitalisti pazijo na svojo živino in skrbe, da ne dela preveč- Kdo pazi pa na delavce?
Živina stane denar. Delavci ne stanejo nič, saj se vsaki dan dre-njajo pred tvorniški vrati in prosijo dela.
Kapitalistu so konj, osel, mula in vol več vredni kot človA ki je najvišje bitje na svetu. J
Delavci, kedaj bodete |)ričeli zavedati se, da ste ljudje in zahtevati, da se vas ceni višje kot navadno žival?
e	e
*
—	Kaj je socijalizem? Socializem je organizirana človeška družba, ktera vlada samo sebe brez kronanih in nekronanih po-stopačev in v kteri je vsega dosti za vse, ki delajo z umom ali rokami.
• •
*
—	Taftu je vsaka delavska organizacija vsee, če podpira kapitaliste. Nasprotnik je pa vsake delavske organizacije, ki dela v dobrobit delavcev.
Ani ni Taft podoben Gompersu?
X* * *
—	Mačkam in psom, ki so lastnina milijonarjev, se godi boljše kot delavcem, ki v potu svojega obraza služijo težko svoj vsakdanji kruh.
V socialistični človeški družbi pa ne bo milijonarjev, torej tudi. psi in mački ne bodo živeli udobnejše kot ljudje.
Morda si delavci Sčasoma vendar premislijo in bodo glasovali za socialistično človeška družbo. Morda?!
e	e
—	Večkrat radovedneži vprašujejo, kdo bo zvrseval umazanai in nizka dela v socialistični Človeški družbi. Mi priporočamo kot kandidate za nizko in umazano delo vse tinte "bistre glave", ki v pismih, Časnikih ali pa z bes«do nesramno obrekujejo po nedolžnem druge ljudi. Vsi ti gospodje in gospe bodo najbrž leleJi nadaljevati svoj umazani posel.— ^p*^ "Glas Naroda"!
s' '


>
=sa=
MOLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastaik ia Udsjsttlj:
Jefotlevanska delavska tiskovna družba v Chkjfo. III.
Maročaiaa: Za Americo $1.50 m ctlo Isto. 75c ca ', pai tata. Za Evropo %2 ia calo Uto, $1 aa pol Ista.
OfUui pe dnoomorM pri »pr«m*mbi bival Ufa > js polsq nortya *uj»u*ift tudi S T Alfi mostov.
PROLETARIAN
• Owasd and pabliahad Every Tuesday by
loath Slavic Workmen's Publishing Company Chicafo. nlinois.
Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. President) John Petrlch, Secretary;
TTank Mladič. Tr^asurer
sveacnirriON batss: United States and Canada, tlJS a ysar, 7Sc lor half ysar. Forties countries $2 a year, )1 (or half year. aavuTiBiNO batu on agreement.
NASLOV <ADDRESS)t
"PROLETAREC" '
2146 Blue Island ave. Chicago, 111.
st
»+eoeoo»»»»»ooooooooooooeo
DOPISI
♦»♦»•»e»»»»♦»»»»o»»»»»»»»e
Seattle, Wash., 4. nov.
I. W. Vi. člani so nastopili boj za bvobodo govora na ulici, ka-koršnega do sedaj še nepoznamo v Ameriki. Iz vseh krajev države Wash., so člani te unije na poti, da ae ude4ežč napovedanega in zapričetega boja za prostot shodov in govorov na ulici v mestu Spokane, Wash., kar se jim je pred nekaj meseci odreklo.
Kakor blisk ia grom je šla vest po vjej, Ameriki ji ko so prvo silovito* aretacijo uprizorili nad 103 govcirniki takoj prvi dan zapričetega boja, 2. dne t. m. Mej prvimi aretiranci so tudi 3 žene, ki so morale v^ječo z drugiiui govorniki. Kako jih bode policijski sodnik Mann obsodil, še ni v javnosti. Župan Pratt je izjavil, da bodo vse poslali na "rockpile", da bodo lomili kamenje za okrajne mostove, če bodo hoteli delati, ako bi pa ne hoteli, bodo pa dobivali za hrano le kruh in vodo in nič druzega.
3 dne t. m. so biriči in policija šiloma udrli v uredništvo "Industrial Worker" in odgnali urednika Wilsona v zapor, meneč da bodo s tem zabranili izdajo lista, in odstranili največjega sokriven kalenja miru. Če spravimo voditelje vkraj, delavci sami ne bodo dolgo časa rogov »lili, je mnjenja župan. Rekel je, da bode poklical kompanijo vojakov, ako večji" naval pritisne. Nemirov ni bilo do sedaj.	•
Unija I. W. W. ima par tisoč mož v Spokane, ki so pripravljeni iti v ječo, ako treba, 4 do 5 tisoč pa jih pride iz druzih krajev drž. Wash., da nastopijo mesto aretiranih, kakor hitro jih bode policija odvajala iz govorniškega stola v zapor. Precej časa bode minulo, predno bode vsa ta armada pod streho. I. WT. W. so apelirali tudi na socialiste, da jim prisko-' čijo na pomoč. Socialisti v Spokane lokalu so baje sklicali, kakor kapitalistični listi poročajo, specialno sejo, ter odločili jednoglas-no se jim pridružiti za "free speech".
Aretirance, kakor se poroča, so stlačili 27 v eno celico 8—12 obsežno. Jih bode potreba še bolj natlačiti, predno jih bode na tisoče pod ključem, kakor pa sedaj, ko jih je šele čez sto. Prisilno delo, ali tlako, ne bodo delali mestu, v tem slučaju se bodo nazivali — "I w-ont w-ork", to je njih enoglasna izjava.
Čas je blizu, ko bodo organizirani, revolucijami delavci korenito pometi i, z vsem tem Alfonzeti.
"Ind »atrial Workers of the World" organizacija je najbolj revolucijama unija izmej vseh druzih unij v Ameriki. ,
Ivan Šolar.
Tukaj ue jih pa takoj spozna te,
ki vidijo pezdir v tujem očesu, v svojem pa ne bruna. Če govori A. 8. o priležnicah, potem bi gotovo naredil boljše, da bi jih ne iz-kal pri svobodonViselcih, ampak posvetil malo v svoje lastne vrste.
Imenovanemu listu je gotovo žal, da ne more biti danes več tako, kot je bilo v srednjem veku. Tedaj bi bili Kerera kar jed-nostavni položili na grmado in zažgali, pa bi bitfo vsega konec. Napravili bi bili ž njim tako, kot so napravili v Giordanom Brunom in neštetimi drugimi. Kefr se pa to danes ne more godit! več, Je posegel zvit jezuitizem po militarizmu, kteri je prevzel ulogo krvnikov mesto nekdanjih kuta-rjev.
Pokojni Perer je učil to, kar mora priti prej ali slej Boril se je za svobodo, napredek in izobrazbo svojega naroda. S tem delovanjem pa se je zameril raznim kutarjem, kteri ne marajo videti napredka in izobrazbe. Oni se dobro zavedajo^ da preneha njihova vlada s trenutkom, ko se ljudstvo zave.
Ferer nam je pokazal pot, kte-ra vodi do napredka. Pojdimo tudi mi po njegovem vzgledu za blagor ljudstva š,irimo izobrazbo in omiko naroda, glejmo na to, da povzdignemo zavest in da pokažemo ljudstvu, kdo je njegov prijatelj, kdo njegov nasprotnik. Maščujmo Fererevo smrt s tem, da bomo delovali z vsemi silami za p**obujo našega naroda.
Ivan Puček.
LaSalle, III. Cenjeno uredništvo Proletarca!—
V jedni izmed zadnjih številk 1 asjih zapiskov čitam s podpisom ževeste odkod nekak napad na delegate četrte konvencije- Neko duševno revšČe nekaj govoriči, kod da hoče kdo živeti na stroške druzega. Tako čvekanje od strani tistih, kteri niso nič prispevali, kaže le, da nekomu ni bilo nekaj ali pa precej po volji.
Govori tudi o nekih obersoci-jalistih. Naziva menda nas tako, ki se zbiramo okrog Proletarca. No — vidi se jim, da ne vedo kaj govore. Sebe štejejo meda za so-cijaliste, a imajo toliko pojma o soeijalizmu, da gredo nastopat v javnosti za dobrobit "svete cerkve."
Naravno — da je upitje zdaj. Pisarilo se je: daj jih no jendar žajfat. Pa prišlo'je drugače. Tisti, ki je hotel žafjati, je bil nažajfan. Zajedno smo imeli Čast spoznati možicelna, kteri bi lahko nastopil ga. Kužka- Lajati zna že tako, kot najhujše vrste ravsar.
Pravi tudi, da je socijalist.- Je pa pri tisti stranki, od ktere ima največji žep. Upanja pa ni nobenega, da bi se spreobrnil, ker nima pogojev za to. Njegova glava je tako prazna, da mora biti strah še njega samega.
Ker jih je za enkrat prejel po šekasti gofli, upamo, da bode tiho.
Pozdravljam vse delegate četrte konvencije, Clevelandčanom pa najlepšo zahvalo za tako krasno zabavo.
Joe Bratkovich.
Peru, 111.
Dragi urednik: — Jolietski A. S. prinaša v jedni izmed svojih zadnjih številk o domačem življenju Frančiška Ferera- Da ne bode klerikalni časopis prinesel kaj prida o človeku, kteri se je boril vse svoje Življenje proti reakciji, je umevno. Predbaciva mu, da je bil prekocuh in da baje ni Živel s ženo, ktero bi mu bila potrdila sveta rimska cerkev.
Conemaugh, Pa., 5. nov. '00. Cenjeni urednik!
Trinajst mrtvih, eden smrtno in eden težko ranjen | To je rezultat razstrelbe; ki se je pripetili} po tretji uri v nedeljo popoldne dne 31. okt. t- 1. v premogovemu rovu, Franklin Slope št. 2, ki je last Cambria Steel družbe.
Med ponesrečenci ni Slovenca, pač pa so: pet Američanov, drugi so Poljaki, Slovaki, Italijani in en Hrvat. Trupla nekterih so bila na več mestih sežgana do kosti. Svojci so le težko dognali, kdo je nijh oče, brat, soprog itd.
Med temi žrtvami kapitalizma sta bila fiOletni starček in dvajsetletni mladenič.
Preiskava j* dognaJa, da je provzročil razatrelbo premogov prah. Torej družba 1
Vzlic temu je delovodja T. Jto-binson izjavil, da so premokopi imenovane družbe v najboljšem redu, opremljeni z vsemi modernimi varstvenimi napravami, da družba spol nuje točno postave, ki so določene za premogokope. Se-ve je ta izjava navadna fn grda laž. Premogarji v tem. in d0izih tukajšnih rovih so neorganizirani. To pove vse.
Razstrelba se je dogodila v e-
nemu glavnih hodnikov, kjer so vbogi sužnji pokladali relse in popravljali tir za prevoz premoga.
Dno 23. okt. t. '1. je ponesrečil rojak Frank Prudič v rovu Franklin Slope št- 1. Nesrečni rojak je delal s svojim tovarišem, kar se utrga debela skala in ga zadene na spodnji del života tako silno, da siromak dihal le še pol ure.
Njegov tovariš se je umaknil ob pravem času in skušal je rešiti ponesrečenca. Pa ni šlo, bilo je prepozno.
Frank Prudič je star 32 let, doma je iz Cerknice na Notranjskem. V Ameriki je bil kakih G let. Bi4 je samec, starimi so umrli in zapušča dve sestri v stari domovini. Ponesrečeni Prudič je bil član dr. sv. Barbare,, ki ga je pol-noštevilno spremilo k zadnjemu počitku. Bodi mu žemljica lahka, saj je vse svoje žive dni težko delal za vsakdanji kruh.
V.. Frank Podboj.
Vandling, Pa» ,J)rngi sodrug urednik: — Priobčite mojih par vrstic v listu. Glede dela moram sporočiti, da gre dobro in delamo po devet ur na dan. Vendar pa bi nikomur ne svetoval hoditi sem, ker nas je že toliko, da se bosje norčujejo iz nas. pa naj si bode pri delu ali kje drugje. Če bodo tako nastopali proti nam, bode še slabše za delavca.
Tukaj imamo tudi strokovno organizacijo —- ampak kaj pomaga to, če se pa ljudstvo ne zaveda. Je pa tudi zastopstvo organizacije tako, da je povsod, pri republikancih in demokratih — le tam ga ni, kjer bi moralo biti —
pri socijalistih. -—-----------------
V naši naselbini imamo tudi socialistični klub številka 18. Dolžnost vsakega delavca je, da postane član. Pridite vsi v našo sredo, čim več nas bode, tem bolje bode za nas. Seja je do konca leta vsako četrto nedelje v mesecu ob 2 popoldne v dvorani Antona Ba-bieh.
Frank Verba j s.
VEŠALA, OAROTA, KROOLJE, KRIŽ, GRMADA, STRUP ITD.
To so sredstva, s kterimi so gospodujoči sloji od pamtiveka sem pa do danes mašili usta človekoljubom, sploh ljudem, ki so z besedo in govorom oznanjevali res-^ nieo- Oznanjevhlci resnice so brli nevarni gospodujočemu sloju, za to so morali v smrt. Mrtev človek ne more govoriti in pisati, ne more širiti resnice v širše ljudske kroge, širša ljudska množica je pa še pretopa, neumna in zabita, da bi v tolikem obsegu umevala resnico, da bi zabranila umor v vsaki formi. To so vzroki, zakaj so gospodujoči sloji pošiljali oznanje-vaJee resnice na morišče, v ječo in prognanstvo, ne da bi se jim bilo treba bati, da bi za svoje zverske čine in ostudne grehe nad človeštvom prejeli zasluženo kazen.
Zgodovina pozna nekaj izjem, ali te izjeme le potrjujejo pravilo.
Gospodujoči sloji — sirovi, krvoločni, tolovajski, roparski, — v kterih možganih kroži le ena misel ; živeti udobno na račun druzih, od dela tujih rok in možganov, so še vedno s kakšnim podlim činom, strahopetnim umorom, skušali zajeziti pot napredku, pot naravnemu razvoju, kterega prizna narava sama v svojem zakoniku, ki je jeklen, oster in neizprosen.
Gospodujoči sloji — ne le sirovi, krvoločni tolovajski, in roparski, ampak tudi strahopetni — so s svojimi bestialnimi čini in grehi dokazali, da so ozkih možganom, da ne mislijo tako daleč, kot segajo njih nosovi. •»
Kdo zamore zajeziti pot »napredku, naravnemu razvoju? Kdo zamore uničiti naraven zakon, ki je večen, oster, strog, jeklen, neizprosen in nerazrušljiv?
Maf slabotni Človek, ki jo se-stnvljen iz atomov, kterega lahko večni in nerazrušljivi naravni zakon vsako sekundo spremeni v a-tome, da jih ponese v neskončni vsemirt
Ako bi se slabotni človek lahko ustavljal naravnemu zakonu, potem bi lahko zaukazal solncu, da ne sije, ustavil bi lahko zemljo in druge planete na tiru okoli soln-ca. To je nemogoče 1
In nemogoče je tudi ustaviti se naravnemu napredku in razvoju v človejki družbi; absolutno je
nemogoče zoprstavljati se temu, kar je določil naravni zakon za razvoj člove&ke družbe.
Mar naj vešala, kroglje, garota, križ, natezalnica, grmada, ječa, prognanstvo zajeze pot razvoju iu napredku T Ne!
Dne 11. nov. t. 1. je minolo 22 let, kar so obesili v Chicagu štiri ljudi, ki so oznanjevali ljudstvu resnico. Povedali so ljudstva, da je najhujša in na jgrša« krivica, tla lena, neproduktivna manjšina živi na stroške pridne, delavne in produktivne večine, tla je krivica, da tisti, ki nF delajo z možgani in rokami, žive v izobilju; tisti, ki tlela jo, pa žive v bedi in pomanjkanju.
Mi. se ne strinjamo s tein, da bi se oznanjevalcem resnice na dan mučeniške smrti prirejali spominski dnovi, da bi vdeleženci spomenice po končanem proslavi ju legli spat z zavednostjo: storili smo svojo dolžnost, ker smo se spominjali zgodovinskega fakta. S takimi spomenicami se ne strinjamo.
Lena in sita buržoazija ima svoje svetnike, mučenike in malike. i delavci — proletarci z jasnimi misli se pa zavedamo, da v začetku je bilo delo, ki je rodilo vse. Zategadel pravimo: Nočemo spo minskih dnov, tla bi se navduševali za zgodovinske fakte- Mi hočemo, da se dela oznanjevalcev resnice razširijo med ljudstvom, da sleherni rob, ki trpi ped vlado gospodujočih, spozna resnico, se zaveda, da današnja človeška družba je gnila skozinskoz, da jo je treba porušiti, na njenih razvalinah pa sezidati socialistično, da bodo ljudje svobodni gospodarsko in politično.
Spiess je rekel pod veSali: "Čas bo prišel, ko bo naš molk močnejši kot glasovi, ktere danes zadavite."
Ko je Spiess to govoril, ni menil, da bi se njemu in njegovim tovarišem prirejali spominski dnovi, pač je pa videl v duhu pred smrtjo, kako prihaja nov zarod poln prepričanja, ki je vsesal v sebe nauke oznanjevalcev—pun-tarjev, preklicu ho v, kot jih imenujejo gospodujoči sloji, — da lista novi kraljestvo božje na zemlji in odstrani in vniei pekel.
Dolžnost nas veže vse, ki smo delavci, ki se zavedamo, da smo sužnji, rotii, brezpravne parije, da prepričamo svoje brezbrižne tovariše .tla današnja človeška družba mora pasti, mora in mora, iz njenih razvalin pa mora vzkliti nova doba — sreča vsem ljudem.
Zvršimo to, pojdimo na agitato-rično delo! In Spiessove preroške besede se bodo spolnile v najbližji bodočnosti: kapitalistična družba bo padla, molk v grobovih bo pa močnejši kot glasovi, ktere so vti-hnili vešala, kroglje. garota, ra« belsjki meč, gromade, natezalnice, strup, križ itd.
In to bo največji spominski dan za vse, ki so dali svoje življenje za resnico, to bo dan vesoljnega vstajenja.
Jože Zavertnik.
NAPREJ! NAPREJ!
Začetkom leta 1907. je bilo, ko je nazadnjaštvo cele Evrope za-vrisklt/v blaznem veselju nad domišljeno zmago kapitalistično-mešea^skega reda in nad poginom socialne demokracije. Pri volitvah za nemški državni zbor, ob katerih so se združile skoraj vse meščanske stranke proti delavstvu, je socialna demokracija izgubila razne mandate, dasi je pridobila glasov. "Prejahana je!" so takrat trobili vsi bram-bovci svete denarne mošnje: "Konec socializma!" so ukali.vsi, ki se boje bodočnosti in zmage ljudstva.
Marsikomu se je zdelo veselje umevno, tnravno in opravičeno. Če propada socialno demokracija tam, kjer .se je rodila, kjer je najmočnejša .najbolj vajena zmage, tedaj bi se res lahkb vprašalo, če nimajo morda prav tisti, ki smatrajo neenakost in krivičnost za nujno podlago človeškega družabnega reda in vsled tega nc verujejo v socializem.
Čo propada! . . . Toda če je napačen račun meščanskih strank, tedaj je napačno tudi njihovo veselje.
In racwn je bil napačen. Hoten-totske volitve leta 1907. so bile epizoda, katere pomen ni presegal tre.notfta. Že takrat smo dejali, da
bo sredstvo, ki ga je vlada s svojimi vdanimi strankami takrat porabila proti delavstvu, prejali-slej koristilo socialni demokraciji. In prej nego bi bil čdovek mislil, se izpolnil je to-
Billow, ki je takrat vsem strankam "svetega reda" veljal za drugega Bismarka, nemškim na-zat litja kom od boga poslanega, je storil, ker se je dalo, da bi se spravili na volišče tisti volilci, ki se prej nikoli uiso udeleževali volitev. Da so ti politično nezavedni in neizkušeni ljudje najrajši poslušali najbolj patriotične fraze, je umevno. Prvič, ko so dobili volilni listek v roko, so postali plen pustih patriotardov in so vladi pomagali, ovirati napredek socialistov. Toda nehote je ta agitacija pripravila nove, dotlej indiferent-ne volilce do razmišljanja o pomenu politike in političnega dela. Trezna politična sodba pa mora gladiti pot socializmu.
Nepričakovano hitro se razvija ta proces na Nemškem. Biilow, ki je pred tremi leti korakal kakor kapitalistični Winkelried v boj proti socialni demokraciji, je danes političen mrtvec. Glasoviti blok, ki se je ustanovil za popolno uničenje delavske stranke, se je razpatiel kakor slabo zložen kup lesa. Socialna demokracija, ki je bila "prejahana", "pogažena" "uničena", pa napreduje, da je strah in trepet, v buržoaznih vrstah. Skoraj vsaka nadomestna volitev v Nemčiji je uspeh socialne demokracije, a zadnji teden ji je prinesel take zmage, da pojema strankam cvenka ves pogum.
Že zadnje volitve * za saško-meiningenski deželni zbor so pokazale velik napredek socialne demokracije____ _.
Potem pa so prišle volitve pa saksonski in za badenski deželni zbor. Na Saksonskem je bila nekoč precej demokratična volilna pravica, ki je omogočila, tla je bil že koncem šestdesetih let izvoljen rajnki Liebknecht v deželni zbor. Toda leta 1896 je tedanja konservativna večina pogršila volilno pravico tako, da je ostalo ljudstvo sploh brez nje. V najidustri-alneji nemški deželi so konservativni agrarci dobili moj v roke. Imeli so svojo postavo in mislili so, da ostane do sodnjega dne tako. Razvoj je pokazal, da so razmere močnejše od vseh zakonov; tudi postava, ki se ne zna prilagoditi novemu življenju, mora izginiti. Čeprav so imeli večino, so morali vendar izdelati volilno reformo. Seveda so rabili svojo moč, dokler je šlo. V novi volilni zakon so vrinili vsakovrstne določbe, ki naj bi preprečile socialistične uspehe; v prvi vrsti je bila pluralna volilna pravica, ki daje nekaterim volilcem po dva. po tri. celo štiri glasove, ogromni večini delavcev pa seveda samo enega. Mislili so, da je to dovlj močan nasip proti socializmu; in vendar so se vre zal i. pa prav temeljito-
V zadnjem deželnem zboru je bil edini socialni demokrat sodrug Goldstein, ki je pa pred kratkim umrl. Pri sedanjih volitvah je izvoljenih šestnajst socialnih demokratov, 53 jih pa pride v ožjo volitev!
Ves dosedanji rezultat je sledeči : Izvoljenih je 34 poslancev in sicer 16 socialnih demokratov, 4 liberalci, 14 konservativcev. Potrebno je 57 ožjih volitev, ob katerih je udeleženih 53 socialnih demokratov. 29 nacionalnih liberalcev, 9 svobodomislecev, 1 anti-semit, 2 kandidata srednjih stanov, 1 agrarec in 17 konservativcev.
Tudi če ne bi prinesle ožje volitve socialni demokraciji prav nobenega mandata več, je, vendar že sedaj jasno, da to na Saksonskem najmočnejša stranka; največ mandatov si je priborila z lastno .mo&jo in skoraj v vseh okrajih je v ožjih' Volitvah. Pa tudi število glasov je posvotl tako naraslo, da se nobena, prav nobena stranka ne more meriti ž njo.
Manjši je seveda badenski deželni zbor. manjša badenska dežela : toda razmeroma je tudi tukaj velikanski uspeh socialne demokracije; ob zadnjih volitvah je bilo v deželnem zboru badcnskfcm 5 socialnih demokratov, zdaj jih jo bilo izvoljenih pri prvi volitvi deset in še v 16 okrajih pridejo v ožjo volitev. Socialno demokratični glasovi so se v vseh okrajffi siln,o pomnožil).
Tako je torej * propadanje" so-
cialne demokracije. Povsod predek od dne <1«» dne. In drui ne more biti. Nekaj Časa se vsoti lahko zateiunuje pravo jt politike z lepimi frazami; pj alislej pa morajo kapitalistih stranke, hočeš nočeš razkriti si je prave namene in tedaj m< priti spoznanje jiad ljudstvo, ko je povsod na svetu, tako tudi pri nas, kojti drugače spit ne more biti.	R. p.
VIESTI IZ STRANKE
j — Osrednji komite angleške fini »hI »/-ne stranke je za bli/.ajof
se zimsko dobo ustanovil dopii valilo šolo za pouk o socijslizmj Glavni strankin stan bo preskrbl-jeval vse krajevne organizacije ali klube s. tiskanimi tedenskimi i nalogami, ktere se podrobno in v 'poljudni oblik i bavijo z važnimi socialnimi vprašanji in tolinsče-njem temeljnih principov socia« lijalizma. Ta korak je naravno
vse hvale vreden.
• . •
j — Sodriigi v New Castle^ Pa., so ustanpvili poseben časnikarski biro, "Industrial Press Bureau", i ki ima namen preskrbijevati vse socialistične liste v Ameriki z vestmi iz polja delavskega gibanja v Pennsylvaniji.
^edrugil Priperofejte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo", edini hl| vatski socialistični list v Ameriki. Naročnina $2.00 na leto. Naslov: 008 So.
Centre Ave., Chicago, 111.
.
---m
Slo v ens k o-angleška slovnica, slov. ang. tolmač in angl. slovar za samo $1. — pri V. J. Kubelkt, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
v
-—--
. Importiran starokrajski tobak vsake vrste
za cigarete, pipe .in žvečenje. Ira« portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah.
VAC. KROUPA,
1243 W. 18th St. Chicago, HI
Podpisani naznanjam roja-, kom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko.	Se priporoča
John Mladič
825 Bine Island A v. Chlcagt.
Halo, Johtiy! 1
Kje ai pa bil včeraj? Saj vel kje, taai * kjer je največ zabave. Ali še ne vol da je največ zabave v GOSTILNI.
John Košiček,
590 So. Centre Ave.. Chicago. IIL
Aka hočeS dobro naravno vino piti, ' oglaai ae pri
JOS. BERNARD-U
620 Blue Island Avenue
Telefon Canal K42	CHICAGO
Pri njemu dobiS najbolja kalifornij* ska in importirana vina.
ssssssssssnnr
Najboljše in najfinejše obleke
so po nizki ceni na prodlj pri H. SCHWARTZ,
16—18 N. Halsted St., Chica|*
Velika zaloga klobukov, čepic, Čevljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo.
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chicago, Arj
Ima večjo zalogo tir. rcriiic, ft nov in drugih »Iragotin. Iivrioj« ( vnakovretna popravila v tej stroki f» zelo nizki remi.
Obiičite ga!
Drnitvene regalle, kape, preko« bandera Itd.
*'za alovenska dnrf^a najbolje p»
"Emil Bachttia
1719 So. On+fe *ve., ChionV«.

,


• • . T i,'
SVOBODO GOVORA. ! bil 631 glasov. Morrill bo zastopal
- .	četrti distcikt omenjene države,
svobodo govora na ulici V Grand Junction, Colo, je pro-li člani "Industrial Wor- drl socialistični kandidat za mest-the World" (Svet. indu- nega župana. Ta zmaga je tem delavska zveza) dne 2. bolj značilna, ker mestece Grand I v Spokane, Wash.	| Junction ni delavska, temveč far-
Nelson S Pratt je izja- »narska naselbina. Ve bo "dovolil nikdar čla- Sodr. Nicholaa Klein, kandidat W. of W. obdržavati sha-'za assessora v Cincinnati, O., je
ulici, če bo treba, se bo dobil 10.000 glasov, na zvezno vlado za voja-! V Longview, Ind., je sodrug noč, da ustreže svoji ka- John Tinsley izvoljen za mestne-
o bi domača policija* bila a /.abraniti poulične shode.
I. W. of W., kterih je v e in okolici nad 4000, so iti v ,boj za svobodo go-uliu. .ktero je konfiacira-8. meseci mestna autorite-dalje izjavila organizacija, jti vsakdo dobrodošel, ki se c pridružiti v- tem boju. 0 se je kakih 500 prosto-, Članov unije, nizacija je prepričana, da ker bodo nastopili govor-takein številu, da ne bo za štora v mestnih ječah, da jo mestu toliko škode, da protestirali tudi davkopla-ci.
a ta način so izvojevali člani If. of W. svobodo govora na i v Missoula, Mont., kjer so laprli 40 tekom enega dne. \ Spokane daje občinski sklep riieo do govora na ulici le ikini se k t ase m raznih vrst. lanstitucija ameriške republi-prizna svobodo govora za vse ivljane. Nazadnjaški občinski I pa zavrže konstitucijo, jo » z nogami, njega glavar — in je pa še tako predrzen in obrazen, da grozi z zveznim >stvom. Noben župan nima fiee ustaviti državljana go-
ga blagajnika.
'Sodr. T. Morrow, socialistični kandidat za mayora v -Omahi, Neb., je dobil 5000 g4aaov. Pri zadjnih predsedniških volitvah so imeli socialisti v Omahi komaj par sto glasov.
Sodruginja Olga Stapa v Elm-wood Place, O., je na socialističnem tiketu izvoljena v sol ski svet.
V Byesville, O., so zmagali trije socialistični kandidatje v mestni zastop-
nem delu New Yorka" — piše o-men jeni Turner — "ki nima jo.ne doma ne svojcev, se na poseben, sistematični način zvabljajo v zanjke in — najprv zapeljane in uničene — razpošiljajo kot bele sužnjice v bordele na vse strani sveta. Satansko delo, zapeljava-nje in rekrutiranje deklet, se pa vrši pod direktnim pokroviteljstvom političnih magnatov new-yorške mestne vlade, demokratičnih stebrov . Tammany Halla. Newyorška centrala trgovine s človeškim mesom ima avoje 4 po-■ ftlružnice" po vsem svetu, iz med kterih dve največji sta. jeduu v Parizu in druga v Lvovu (Galicija) v Avstriji. Naravno, ta sramotna kupčija nese t am many t om velikanski dobiček. Itd. Itd."
Demo-republikansko - vsezado-larskemu Glasu Naroda dober tek na taki pajdašiji!
V Flushing, O., so izvolili soci-jalisti svojega majorja in vse zastopnike v občinski svet- — Ma-yorjem je bil izvoljen kondukter na Balto & Ohio železnici.
_____J
SILA.
Sila je sredstvo moči; brez sile ni ničesar doseženega.
Popje nam razlagajo, da moramo biti dobri, ubogljivi in boga-boječi, sicer zapademo np vidi ji v i sili vsega mogočnega — v večno pogubo.
Politiki hočejo, da respektira-mo zakone (»d njih prodane, sieer bi bili prisiljeni v ječo, če bi jih ne spoštovali.
Kapitalisti, mali in veliki, hočejo, da jim brezpogojno služimo, iti na uiieT Uliee so javna tast, aH pa bodemO
lakote mreti.
Povsod in v vseh stvareh je sila najvišji zakon.
Sila menjuje vremena.
Sila vlada planete, solnce, zemljo, luno na odločenih potih.
Sila povzroča potrese.
S silo se je sužnost porodila, s silo bila odpravljena.
S silo je mogočni fevdalizem vladal, s silo bil je odpravljen.
S silo dan danes kapitalizem vlada, s silo bode zdrobljen v nič.
S silo bila je demokracija premagana, s silo bode zopet oživela.
S silo je bi«la svoboda dosežena, in neodvisnost proglašena.
S silo pravica in krivica vlada.
S silo se vrši "blagostanje".
Sila nikdar ne miruje, tu nastaja, tam propada, zopet druga je večna.
Rimski grobi so bili kopani z mečem, s silo se dandanes vladajo; včeraj, danes, jutri, vsaki dan jednako — s silo.
Včeraj je meč gospodaril, danes že tudi industrija.
Kdor danes lasti industrijo, lasti tudi delavski moč, in druge moči, zaradi tega je potreba tudi delavcem sile, organizirane sile, industrijalne unije .ona jih bode vodila preko grobov kapitalistične tiranije, v socialistični —common wealth.	Ne jaz.
tj lastnina ljudstva, ne pa ioega napollriazncga župana Nazadnjaška občinskega sveta. [ Spokane so župan in občin-svet zarotniki proti konstitu-torej hudodelci po načelih in koniku kapitalistično države, aj jih ne prime zvezna vlndat j, ti zarotniki prezirajo le rat konstitucijo, če je trebp ^iti po delavcih, fclavci ke daj se bodete spadali in ne volili v postavo-de zastope svojih zakletih tožnikov — republikancev in lokratovT
k ^	• ■
K
BODOČA REVOLUCIJA.
paš«1 tvornice se množijo dan Inevom. In ko enkrat dosežejo
0	nevarno število, da jih bo : kakor je pa prostora zanje v bijenih državah — tedaj nate civilna vojna, jedna najbolj Ivih revolucij, kar jih bo po-
1	svet. . . Čas sa bliža, ko D naši tvorniški izdelki zadeli prepoln trg, bodisi doma »li i tujem • . . Tvornice veliko [rastejo kot pa trgovina. Naši ivci so pa tudi preslabo plačala bi pokupili vse, kolikor pri-jo in izdelajo. Vsled tega bo-kmalu imeli presežek proizvo-nad domačim in tujim odjemom, in posledica bo: tvorni-bodo zaprli fabrike in stoti-delavcev bo ob*delo. . . In | zapleše glad svoj krvavi ... Za deželo pride najve-
bevarnost, kajti opraviti bo I s sto in atotisočerimi, glad- "Glas Naroda" je delal reklamo Fbrezposlenei, a postopanje s'za ljudi, ki vzdržujejo sramotno ljudmi ne bo tako lahko de- trgovino z belimi sužnjicamil
NEWYORSKI TAMMANYTI — TRGOVCI S ČLOVEŠKIM MESOM.
» ni ponatisk iz nobenega so-stičnega lista; niti ni noben ilistični govornik ali agitator Voril teh besed na kakem sho-[Nel
besede je izrekel bivši taj-zvezine blagajne, Leslie M. t, v svojem govoru, kterega pvoril dijakom chikaške unl-j pred p«r dnevi, j si mislite o tem prerokova->ivšega vladnega uradnika in
asa kapitalistov t
— - T
0CIALISTIČNE ZMAGE.
volitvah v postavodajne, o-in mestne zastope, ki so se i po mnogih državah naše reke predzadnji teden 3. no-)ra. je socialistična stranka, Dor je do sedaj znano, dosegla »Če vspehe:
Massachusettau je izvoljen lig Charles TI. Morrill zastopal državne postavodaje a 651 i. Njegov protikandidat, re-kanec. A. L- Bartlett, je do-
"Glas Naroda" je ?adnje dneve, ko se je v New Yorku vršila volilna borba za mayora in ostale mestne uradnike, delal kričečo I reklamo za kandidate, ktere je ' postavila ondotna demokratska f organizacija Tammany Hall, ki jc po svojem t sistematičnem graftu in korupciji zaslovela že po celi Ameriki. Ta reklama "vrlega delavskega (!!!) lista", s ktero je na vse pretege hvalil tam many te, pa ni bila samo odurno kričeča, marveč obenem tudi čez vse nizkotna in sramotna, kajti "Glas Naroda" se je s tem ogreval za ljudi, ki — trgujejo s človeškim mesom]
"McClure's Magazine" jc v svoji novembrski številki prinesel iz pod peresa Geo. Kibbe Turners članek, v kterem naravnost trdi in dokazuje, da je New York središče mednarodnega "businessa" z dekleti in da voditelii Tammany Halla or* ilHtJ .a povspe-iujejo ta srinuotni "business *. "Revna židovska dekleta v iztoč-
TA NESREČNI SKRATELJ'!...
Nedolgo tega se mi je neki sodrug bridko pritoževal čez tiskovne napake v "Proletarcu". "Kadar ga čitam," dejal je, "se vselej jezim, ko skoro pri vsaki tretji vrsti zadenem ob kakšnega tiskovnega kozla, ki me pa tako dime kakor bi me po nosu vsekal"
Nerodno in neprijetno je to res. Ti nesrečni tiskovni hkandalxlci morajo čitatelja pripraviti v »la-bo voljo, pa naj bo še tako ko-modno razpoložen za čitanje. Toda omenjenemu sodrugu in vsem ostalim opravičenim 4' kikarjem bodi blagohotno povedano, da ni-kdo bolj ne želi, da bi ne bilo teh neljubih napak, kakor uredništvo samo. Ali kaj se če! Upoštevati je treba sledeče: Sodru-^^-ur-^ništv	tarča
pišejo in urejajo gradivo za list največkrat v naglici; saj veste: človek je po končanem dnevnem ,delu truden in rad ne zgubi tistih par ur spanja, da zbere moči za drugi dan. Kdor pa naglo piše, ne moro vselej pisati 'lepo in razločno. Nato pridejo rokopisi v roke stavcem, kterim je slovenščina španska vas. Naš list se stavi na stroju ,kterega operirajo stavci, izključno nevešči našega jezika. Tile stavci so včasih tudi kaj svojeglavi : zaznamuj mu pri korekturi magari stokrat, kje mora biti vejica — on ti jo jednostavno izpusti ali pa postavi tja, kjer je najmanj treba ni. Navadno pa, kadar popravlja označene napake, naredi istočasno in v isti vrsti novo napako, in tako gre neprestano naprej. Sodrugi nimajo časa. da hi vsak dan letali v tiskarno gledat stavcem na prste fin sproti popravljat, in tako uide ce-
peal to Reason-u" itd. Kapitalistični listi imajo posebne korektorje ali korektoriec, ki ničesar drugega ne delajo kot čitajo korekture ali "proofe"; toda urednik socialističnega lista mora' sam pisati, korigirati, v nekterih' slučajih celo tudi staviti črke,' zgibati dot iskan list, lepiti naslove (tudi pisati), pečati se s potrebno korešpodenco, prirejati večerne govore na uličnih vogalih itd. itd. itd, Navsezadnje je pa zadovoljen z bori mi par dolarčki, če že ne dela povsem zastonj. Pro-letarsko delo jea proletarsko stvar L .Socialisti hi morali imet( najmanj po sto rok! — Seveda, nasprotniki bodo rekli, da smo lenuhi in da tiskovne pomote v "Proletarcu" so samo vsled na-j še lenobe! Svobodno jim!
Grdemu "Škratu" bi se dalo odpomoči le na jeden način: morali bi imet svojo tiskarno. Ko bi «e "Proletarec" tiskal v la*iLrii tiskarni in ko bi ga stavil slovenski stavec, bilo bi drugače. Vzemimo si za vzgled hrvatske so druge pri "Radnički Straži".
M.
POZOR!
Mogoče kdo muli, da v Ckteagi ai dobiti taeega mesa kot v stari domovini. Ampak U/
)OtH !
Pri meni se dobi: domače klobase, domače suho meso, tlvs kokoii
čiste kokoii in meso vee vrste. Cene najniije, blago nsjbolje.
MIHAEL LACKOVlO, 376 W. ]8tb St., Chicago.
Slovencem in Hrvatom!
neananjemo, de iadetajemo
objele
po najnovejlem kroju. Unijeko delo; trpeftno in 9 V zalogi imamo tudi raane druge potretoičine, k epe. daji v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo izJoibo Z vsem epofeovaojevn
tw
— Mesto Philadelphia je menda jedin kraj na svetu, kjer je bil protestni shod proti' umoru prof. Perrera — zabranjen po policiji. V Philadelphiji vladajo graftarji, tatovi in veleroparji. kakršnim menda ni para v Ameriki, razun onih zločinski Tammany llall v New Yorku. Tatovi pa navadno ne ljubijo protestov in kritike; tatovi hočejo vladati kakor se njim zljubi, zato pa tudi odobravajo tiranijo tukaj in drugod. Mestni uredniki v Philadelphiji niso nič boljši od vladajočih tiranov na Španskem.
---------Ubogo gospodinjstvo.
Hišna gospodinja, ki kupuje meso najcenejše vrste, redkokdaj s tem prihrani, pač pa še zgubi zraven. &e slabše gospodarstvo je | pa kupovati slaba zdravila. Dobra
Alf ste že
opazili, da je /otografična ttliku najboljii spomin na vašo jMtroko. Zakaj ne greate tja, kjer dobite najboljSe in finejle slike. To je pri
staremu in skufcnemu fotografu. Že 25 let ima svoj atelier na enem in i»tea\ prostoru. Be številka je nova
14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
NA VOOALU 14. PLACE.
TELEFON CANAL 287.
USTANOVLJENO IMS.

hran« nar^i dobro kri, slaba 1« Izdelujemo ^ V^o P»22 t"5
na l>a slo kri. Dobra zdravila o-|	'	P°
Prodajemo
gotove obleke po *10, *12, #14, $15.
veliko zalogo modernih klobukov v najraznovrstnih bojah.
zdravijo, slaba pa ničesar ne po-; magajo ali pa škodujejo. Mi vas^ opozarjamo, da v vseh slučajih želodčnih neredov in prebavlja-j nih organov rabite Trinerjevo a-meriško grenko vino. Ono pripravi vse prebavljane organe do de-|
lavnosti in z njimi celo truplo. Za mt^,g0brojna naročila se priporoča fVIDV H/l H IffT WZ Kabite *a. kadar čutite slab okus. pRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKI JUKI iflAlMfcll,
Imamo
V 7alOfl! imamo tudi veliko zalogo srajc, kra-¥	vat, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d.
la armada "škratov" v
tisk.
Proletarsko delo! Pri socialističnih listih je skoro povsod tako. Tudi pri "Daily Socialist V' imajo svojega "škrata" (nedavno sem našel v tem listu kričečo napako v debelem naslovu nekega članka); imajo ga pri "Ap-
ali kadar se čutite slabe, zdelane in duševno pobite. Po lekarnah, j »Tos. Triner. 1838—1889 8o. Ashland Ave., Chicago, 111.
ZANIMIVA BROŠURA
"Kako so nastale vere in bogovi?"
se dobi odslej za polovico znižano ceno, t. j. 15 centov en izvod, pri izdatelju Ivanu Kaker, nova štev. 1922 (ne več 629!) Laflin St. Chicago, 111.
Vsak v resnici naprednomisleč delavec bi jo moral čitati.
t ?
? ?
T
T ❖
POZOR!	POZOR!
BRALNO DKUŠTO
MLADI VRH,
T Svgan-U, Pa., priredi na
ZAHVALNI DAN (THANKSGIVING DAY)
to je dne 25. nov. t. 1.
ločno ob dragi uri popoldne v dvorani Lovr. Kaučiča
VELIKO JESENSKO VESELICO
1724 S. Centre Ave., Chicago, 111.



t t t t
t ?
♦2» f
t ?
t
T ?
? f
t
f t
t f
ZEMANOVO "GRENKO VINO",
je najboljše zdravilo avoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEOLJIV L K K ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE.	\\
Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA "TATRA",
želodečni grenčec.Tatra je izdelana ia zdravilnih zelišč tatran-
skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavr želodčevo in 8e je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu !! teh najboljših zdravil.
Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijaka vina.
B7FMAN 777 A,P°r' Street,
•	Chicago, III.
I Zdravljenje v 5 dneh
brez noža in bolečin
na ktero sc vabi najuljudnjeje vse rojake s / Svgna in soseske. Za godbo in dober prigrizek, kaker za dotro kapljico bo skrbel odbor
» Pridite vait	ODBOR.
(RAZŠIRANJB

Rabite premog? Rabite drva? Ali se selite?
To vam
nnjboljl^ in preskrbi
najhitrejie
FRANK UDOVIC,
EKSPRESMAN
1343 W. 18th Street
CHICAGO, ILLINOIS
Prevala po ii*t vo, premog, drv« In drugo. OgU«Ite »e pri njem. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico.
Varicocele, Hydrocele
Ozdravim vsacoga, kdo% trpi na Varicoeeli, Stricturi. Dalje ozdravim nalezljivo zastruy^enje, živine nezmofnoati, rode-nico in bolezni tido^ih se moikih.
Ta prilika je dana tistim, ki so iadali že velike svot« zdravnikom* ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, p»> kazati vsem, ki so bili zdravljeni od tucatov zdravnikom brezusprlno, da posedujem le jaz edino sredstvo, s kterim zdravim vspeino. Za nevspefino zdravljenje nI treba plačati—le za vspeino. Ozdravim pozitivno fcelodeftne bolezni, pljučna, na jrtrik in ledvicah ne glede kako stara je bolezen.
Tajne molke bolezni zdravim hitro, za stalno in tajno, ftivčene onemoglosti, *l:ib<>*t, zguba kreposti, napor, zastruplenje in zguba vode. Pljuča, naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovcjlo metodo. • 1 ....ženske bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. —Zastrupljanje iii v§e druge kožne boleani kskor prilče, tnie, garje, 'otekline.—-Močni tok i« druge bolezni. Prellče ln svetuje zastonj.
DR. ZIN8, 41 80. CLARK ST., OHIOAOO. (Med. Randolph in Lake 8t.) Uradu je: od 8 ure zjut. do 8. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ure z jut. do 4 ure pop.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
• ♦
sodovice, mineralne vode in raz-nib neopojnlh pijač.
R2-H4	At.	Tel. Canal 140S
DR. F. J. PATERA
Ordinuje: na sevrozap. voglu In Milwaukee Ave.

I,	* ■>-	tv
Delavec Ševirjov.
j da so bHe zaprte dolgo in nakrat
postale svobodne. Sam je divjali
-•	po sobi in jastrebov obraz obračal
Povest Uza dobe ruske revolucije. Qa yHe Htrani
Spisal-M. Arcibaaev. Poalove- ^^ Ho ge fVetila in po mku nil Jože Zavertnik.	^ m&il z rokama, na kterima so
(Dalje).	i bili proti skrčeni kpt kremplji
"Ali je Aladjev doma!" je vprašal kratek možki glas.
"Doma, doma, milostljivi gospod ..." je hitro odgovoril ■tarček, ki je odprl vrata.
Čuli so se urni, težki koraki in trkanje na Aladjeva vrata. ' 14Notri," je zaklical.
V sobo je stopil majhen, črn mo Žicelj z jastrebi vim nosom in o-kroglimi očali, ki so ga delala o-d urnega.
<4Ak!" je zaklical Aladjev za-tegneno; iz njegovega glasu je bilo poznati, da se ne veseli obiska. "Dober dan."
"J}ober dan--želite čaja t"
4'Kaj čaj . . . vrag naj ga vza-me l" je odgovoril možicelj hudobno.
Skrbno je slekel površnik in iz njega je vzel reč, ki je bila skrbno povezana s sukancem..
4 4 Zakaj to t j^j vprašal Aladjev neprijazno.
Možicelj je položil predmet na mizo in ga skrbno zavaroval knjigami, da ne bi padel na tla. Aladjev je gledal nemirno.
44Prav navadno . . . držali so me skoraj že za vrat ... z velikim trudom sem jim v bežal."
Vrag naj išče skrivifcče za kaj takega. Prinesel sem k vam, ali razumete t Pa to le tudi ... "Segel je v žep in položil sveženj na mizo. 44 Jutri se oglasim in odnesem vse s seboj ..."
Aladjev je molčal. • 44Gospod se jeze?" je spregovoril možicelj in zategnil ustne za-ničljivo. 44To malo uslugo mi lahko storite zdaj, ko ste na var-»»
nem.
Aladjev je vstal. Hodil je po sobi gorindol, na njegovem obrazu so se pa prikazale poteze, ki so o-znanjale, da v njemu divja duševen boj.
44Vi ste počasne/, idealist, postali ste skoraj Tolstojanec!" Možicelj z jastrebivim nosom je govoril, kot bi stresal besede iz vreče, ne da bi za trenotek miroval.
"Zaman se trudite, Viktor, da bi žalili men^Vje odgovoril Aladjev s takinV glasom, da je bilo y razumet i, da .#*A>oniiluje.
tp le vzamem . . . seveda , Ali razumiti morate.
44Vi vzamete?" je vprašal možicelj naglo — 44to je najvažnejše, drugo je vaša zadeva---prepirala se ne bodeva."
44Trebu je, da se enkrat razgovori va!" je odgovoril Aladjev in
ptice-
Aladjev je stal s redi sobe in ni imel priložnosti , da bi spregovoril le eno besedico. Presegalo je njegovo pamet, da ga ne razumejo,da ga pred vsem ne razume človek, ki je toliko Časa ž njim živel in ga ljubil. Vseeno je pa občutil, da raste med njima prepad, kterega ne bo mogoče premostiti ■nikdar.
Čudo: pred kratkem so bili še najtesnejši prijatelji, zdaj se pa širi med njimi prepad, ker je Aladjev prišel do prepričanja, da umor je umor, pa naj se zvrši v kterikolem imenu. Le ljubezen, neskončna potrpežljivost, ki tekom stoletjj zbližuje ljudi korak za korakom, lahko odstrani zavr ženi boj, silo iz zgodovine. Kaj je v primeri s tem titanskim stoletnim delom košček kovine ali dina mita, kterega zaluča kak razkače nee, 4#* poškropi dva palca zemlje s krvjo in pokliče legijo duhov na boj in osveto? Aladjev je zastokal in stisnil tužno svoji roki.
44Da, kaj . . . uvidevam, da se ne bomo razumeli," je rekel žalostno in prise del k mizi in pobesil glavo.
44Gotovo se ne bomo razumeli," mu je drugi pritrjeval viharno in gledal Aladjeva v obraz. Potem je zopet zašel v hudourno gibanje.
44 Na vsak način ta le reč lahko ostane do jutri pri vas T' je vprašal vsiljivo.
44 Ah, bog . . ." je menil Aladjev otožno: 4'To je vseeno ... postransko . . • Če tu leži, ali kje drugod. Meni se ne gre za to."
'Dobro ... dotlej na svidenje Jutri pridem zopet."
Možicelj je Mtegnil svojo ostro roko in zgrabil klobuk.
Aladjev mu je svojo pomolil počasi.
Nepričakovano jo drugi ni hotel stisniti. Njegov pogled ie P°" stal zamišljen. V prihodnjem tre-notku je pa Aladjevo roko sunil od sebe.
"Morda ne pridem jaz . . . kdo drugi . • . tajna beseda Ivan Iva-
• v , ,
novič.
44 Dobro . . ." je dejal Aladjev, ne da bi dvignil glavo. 44Na svidenje!"
Možicelj je posadil klobuk na svojo okroglo ptičjo glavico in šel proti vratom. Pri vratih j«' obstal: 44Škoda," je rekel s posebnim povdarkom in pod očal so postale njegove oč mokre n žalostne. Premagal so je takoj, pok m al je z
Svetoven pregled.
- !
—	Znani mCniiki pridigar <>c~ mclli, od kterega je sodr. in državno zborski poslance Podreccaj zahteval dokaze za lurške čudeže. | je pridigal v katedrali v Livornu. Verni katoličani, ki vidijo v vsa kem duhovniku napolboga, so mu ploskaii, protiklerikalci so pa klicali 44Viva Ferrer!" Prišlo je do rabuke in vmes je posegla policija in vernike in nevernike pro-
gnala iz cerkve.
• •
— - *
—	Iz Pariza ae poroča, da bo u-
eiteljska zveza, ki šteje nad 100 tisoč članov, sodnjisko nastopila proti škofom, ki hujskajo proti javnih šolam.
—	Iz Abuquerque, New Mexico,
se poroča, da je-W. Robinson, izdajatelj kapitalističnega časnika, odklonil službo gubernatorja za New Mexico, češ, da rajše ostane pri svojem poslu. Pač izjema med
kapitalističnimi časnikarji. • «
*
—	Z Dunaja se poroda, da je
vsepovsod obudilo splošno senzacijo, ker je avstrijska vlada pomnožila čete ob ruski in srbski meji in na Tirolskem. Zavarovala se je proti Rusiji, Srbiji in Italiji.
—	V Chicagu je sodnik Going priznal zakon, kip določa za ženske fe deneturno delo, za ustaven. Obsodil je podjetnika Giacomo Allegrettia, ker je Katica De Witt delala več kot deset ur na dan.
Pač bela vrana dandanes! • •
* i
—	Ruski in avstrijski minister zunajnih de-l bijeta dvoboj s črnilom in pametjo v časnikih, kar je gotovo bolj pametno, kot če bi imeli odločiti vojaki. Gre se za anektaeijo Hosne in Hercegovine in l>4ij se vrši v "Fortnighty Re view". Ruski minister Izvolski je priznal, da je avtrijskemu ministru Aehrenthalu privolil anektaeijo Bosne in Hercegovine.
• «
*
—	V Galiciji so se poljski delavci na posestvu 44plemenitega" grofa Ledohovskega uprli proti neznosnemu izžemanju- Avstrijska vlada je pa kot ponižna dekla vseh grofov, baronov in kapitalistov poslala* na sestradane delavce žandarje — zveste pse varuhe sedanjega kapitalističnega reda, ki so takoj nastopili kot stekli psi. Vbili so devet poljskih delavcev!
Poleg tie Lare so še drugi me-! hikauski patriotje v zvezni ječi,; za k t ere se zanima krvolok Diaz.!
Alio s«' hoče zabraniti, da pošteni in odkritosrčni prijatelji niehikanskega ljudstva ne pridejo v roke bestiji Diazu, ki jim boč« pripraviti um odo Ferrera, potem je treba v prvi vrsti denarja. Zagovorniki morajo nabirati dokaze, da zver Itiaz v svoji izročilni zahtevi laže. In to stane denar«
Ameriški delavci morajo skušati to hudodelstvo proti človečki civilizaciji zabraniti.
Liga za obrambo političnih begunov se obrača do vseh delavcev, strokovnih društev in napredno podpornih društev za denarno pomoč. Vsak dar je dobrodošel.
Vsi prispevki naj 8e pošiljajo: 4 4 Pol itical Refuge*' Defense. Ueague", 180 Washington Stt, Chicago, 111.
Letak so podpisali: John E. Chase, predsednik lige in člani	*
Georg John Herman, a A. Lin-genfelter, Julius Kiefe in Suella Twinning.	^ I
Listu v podporo.
Louis Glažar, Sygan, Pa.. 50c Ilvala!
TH|S NORTH AMERICAN ACCIDENT INSURANCE CO.
Nesreča nikoli ne praznuje. — Kadi tega tudi Vi ne veste, kje Va* ista čaka. Za samo jeden dolar na leto se lahko zavarujete za slučaj ponesrečeuja. Za izgubo živ-jenja $1,000.00, za izgubo obeh očes, obeh rok ,obeh nog, ali jed-ne roke in jedne noge $1,000.00; za izgubo jedne noge ali jedne roke $250.00, za izgubo jednega očesa $100.(KX — Bolniška podpora znaša $7.50 na teden. — Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 65. leta.	:. „
Pišite takoj sa pojasnila in če pismu priložite $1.00, se Vam ta-coj dopošlje zavarovalna polica za $l,000i00.—Pisma naslavljajte na: Accident Insurance Co., 906 Trinity ave., Bronx, New York, N. Y.
NASI ZASTOPNIKI.
I\r.Richter^ rPAI N-« I EXPELIEr
; Kaj ti si&rintijo močne milic«, če trpi! na revmatizinu, .
PAIN-EXPHLER ]
dobro v«JrinO»M>. tt takoj olajkit bol*ttn«Ui ojkiraut njih vvrolc«. Po 3ft<* in aue » va«ti lekarnah
F. A d Richter 4 Co., 215 Piirl St,
NEW YORK
1'aiU« ua v»r»tt*iiu inuittko • •tilroin > ^
Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svoje časopisje. Agiti-rajte za "Proletarca". Pridobit« mu nove naročnike.
Podpisana se priporočava Slovencem za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane.
Šajnek & Hans
587 S. Center Av	Chicago, III,
postal rdeč. Njegove oči so zasve-j glavo n skoči v hodnk. Tam je tile.	I ogledoval zastor, gledal je razna
44Zakaj?" je menil drugi z la- vrata; srkal zrak v sebe. svetlikal skave ravnodušnostjo in se obrnil z očali in zginil na stopnjieah.
t— Socialisti zahtevajo industi-alni demokratizem mesto industri-alnega imperializma; zahtevajo produkcijo za vporabio mesto za profit; delati pa hočejo za sebe — /a človeško družba mesto za pasa-mezne bogate lenuhe.
Aladjev je sedel tiho. in žalostno pri mizi.
7.
Ko je mrak razprostrl svoja krila, sta prišle iz čerstve Maksi mova in šivilja Oljenka. S seboj ste prinesli lahek vonj kadila in njiju obraza sta zarila sanjajoče ponižnosti.
Oljenka ni niti vzela rute raz za mene niso Sebc, ampak pustila jo je pasti raz ramen in se vsedla blažena k mizi. . treba je, da sva na Maksimova je obstala zamišljena
in vzdihovala. Nakrat se je priče-
proč.
44Prav radi tega," je rekel Aladjev jezno ..." ker smo bili prijatelji."
44Pustite to ... ni vredno, tla se spominjamo takih malenkosti."
Aladjev, kteremu se je razlivala po obrazu mučna rdečica, je sope ltežko in jezno.
44 Morda so malenkosti za vas.,., hvalite se ž njimi . malenkosti. Želim, da enkrat ra zum e te jasnem .
Veste, meni se
ne
gre
to ... je dozdevno odgovoril možicelj naivno; njegove zbadajoee oči so se za očali pričele obračati urno. 4 4 No, če pa hočete ..."
44Da hočem!"
Drugi je skomiznil z ramenama in se v sedel, kot bi bil pripravljen ža vsako žrtev.
Aladjev je to opazil, ali premagal se je in pričel govoriti navidezno mirno:
44Pred vsem vas nisem zapustil iz strahu ... to veste Viktor, bodite vsaj enkrat odkritosrčni!"
44Na to ni nihče mislil," je g<»-voril možicelj s krivim nosom.
za la zavedati in počasi je odložila
težki pisani turški šal. Njen obraz je postajal kot po navadi skrben in suh. Ogledovala je Oljenko in rekla:
44Treba se je pripraviti . . •" 44Kaj?" je zaklicala deklica preplašeno in'vzdignila svoje jasne in nedolžne oči in bleda rdečica je zalila njen obraz.
44 Pripraviti se je treba, golobica moja . . . ."je rekla Maksimova. 44 Va žili j Stefanovič je obljubil, da pride nocoj. Ako bi se malo na-lišpala. Kaj?"
44Danes?" je zaklicala Oljenka prestrašeno in postala je bleda, 44Temu sledi, da sem se ločil od kot bi življenje zapustilo njeno te-vaa, ker sem svoje mišljenje spre-jlo in kot bi sama obvisela v ža-menil ne radi ideje, ampak radi lostnem in sramežljivem pogledu.
— Noben človek na svetu nima NATT RNE pravice lastovati zemljo in zahtevati od sočloveka, da j mu plačuje najemnino ali rent za-to, da si sme na koščku zemlje pridelovati živež- Zemlja bi morala bi. N K DELJIVA last vseh ljudi, ravno tako, kakor je nede-i 1 ji v zrak ali vodu. Takozvana 144lastnina" zemlje, ali "pravica" do zemlje, je nasilnost, ki je nastala v oni temni dobi človeštva, ko so močnejši s silo zavladali tvad slabejšimi iti odredili, da si a be jš i z žulji svojih rok redijo močnejše. Lastnina zemlje je nastala z zasužnjevanjem človeštva. Od tistega časa je suž.nost večkrat menjavala forme, a v resnici eksisti-I ra še danes in bo eksistirala dokler bo ostalo privatno lastništvo.
La Salle, 111.: John Puček. Conemaugh, Pa.: Frank Podboj. St. Louis, Mo.: Vincent Cain-kaf.
New York-Brooklyn: Feliks Kramaršič.
Johnstown, Pa.: Math. Gabre nja.
Colorado City, Colo.: Drag. Po-gorelec.
Jakob Dolenc, Box 3, Willock, Pa.
Tony Mrak za Hackett, Pa., in
okolico.
Joe Pajk za Pennsylvanije. John Mesojedec, Box 337 Davis, W. Va. Frank Črne, Cleveland, O. Rock Springs, Wvo.: Valentin St a lick
Za Chicago in okolico sta naša zastopnika Mike Kulovec in John Jereb.
•Anton Sterle. Box 368, Chis-holm, Minn.
Anton Jalovčan, za Hudson, Wvo.
Lorain, O. in okolico: Frank Vevar.
Kenosha, Wis.: Ignac Radovan. Darragh, Pa. in okolico: Ivan
Ring.
Ilibbing. Minn.: Frank Hitti. Za Minnesoto: Jernej Crrtogoj, Box 477 Eveleth.
Louis Gla/.ar za Sygan in oko-lieo.
Frank Verbajs, Vanuling, Pa., box 135.
Kdor želi biti zastopnik lista od naših sodrugov naj nam tO naznani, da mu pošljemo pobotne knjižice.
M. A. Weisskopf, M, D,
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer.
. 885 So. Aahland Ave.
Tel. Canal 476 Chicago, 111
Valentin Potisek
gostilničar
1237-lst St.,	La Salle, II
Toči ve, goatilni podrejen« pij«*« inae priporoča rojakom za obilen oblak

Joseph Kratk]
575 W 17thSt., Chicago, 111.
Izdelovalec najfinejših cli vsake vrste.
Na debelo in drobno.
Sveži kruh in fino pecivo dobit« v« v hrvatako alovenaki pekarai
Curiš i Radakovi
623 So. Throop Street Vozi tudi na dom	t CHICA
POZOR! SLOVENCU P0Z(
SALOON
s modernim kegljisčea
Sveže pivo v »odčkih in bnUlj in drug« raznovrstne pijač« im uij amodke. Potniki dob« čedno pn
čiiče za nizko ceno.
i
Postrežba točna ln iz borna.
Vaem Slovencem in drugim Slov« a? toplo priporoča
MARTIN POTOKAR,
564 80. CENTER AVE.. CHUM
G.VokouP
550 W. 18 St. Chicago.
Popravlja dežnike in pipe po primernih cenah.
■ n
Kadar ae brijete etopite vedno v brivnico I. razreda, to je pri
Louis Polka,
461 W. 18th St., Thalia Hall Bldg.
CHICAGO, ILL.
Jako važno vprašanje?
"Ali sem že poslal zaostalo na roenino na "Proletarca"? Si ne! —
4
Slovencem in Hrvatom priporo čara svoje moderno brivnico.
• JOHN IIORVAT, 1837 So. Centre ave;, Chicago, 111
taktičnih sredstev »»
Razumel
sem . ■ . .,T
"Za boga I" mali možilcelj je planil po konci," nehajte . . . poznamo . . . razumel ... da se svobode ne da izvojevati .s silo, da je treba vzgojiti ljudstvo in tako dalje . . , poznamo ..
Besede so hitele tako hitro iz njegovih u»t, da ae je dozdevalo,
"Zakaj ne? Ako danes ne, po tem jutri. Kaj je na tem? Usodi ne boš utekla : taka lepa priložnost ne bo kanalu. Takih kot si ti, je v mestu mnogo . . . Saj nisi, kdo vč, kakšen biser."
Roke Oljenke so zatrepetale do prstov. Pogledala je starko proseče in s solzanfi v o<Vh.
(Dalje prih4
POZOR!
Liga za obrambo političnih be-i gunov nam je doposlala letak, v kterem nas opozarj«;, da je rešila Pourena, Rudovica in trideset ruskih političnih begunov, ki ho I v čolnih iz kož utekli iz Sibirije in se izkreirli v A laski, iz rok ru-i skh birieev.
Opozarja nas, da je sedaj . v zvezni ječi mehikanski patriot L. iQuinterrez de Lara in čaka aod-njiske odločbe, če ga je zroeiti inehikanskcnru trinogu Diazu, ker je protestiral proti ubijanju | svojih rojakov po biričih despota Diaza.
De Lara je razkril zvensko vla-|do Diaza. Dokazal je, da v Mehiki še prodajajo delavce kot sužnje. Zategadel ga Diaz črti smrtno in se trudi, da bi ga dobil v svojo pest.
Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expel-ler'\ kakor je popisano v knjižici, v kteri zavivta steklenica [Sredstvo se lahko kupi v Ameriki [v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici.
SLOVENSKI DELAVCI! Naroca|te knjigo Upi. Sinclaira:
"DŽUNGEL"
I največji socialni roman 20. sto letja. Knjiga je pred kratkim izšla v slovenskem prevodu in se že razpošilja.
Cena a postino vred $1.26.
Naroča se pri npr. "Proletarca", 2146 Blue blaad ave.. Chieago, Illinois.
M« Lackovič
478 West tata St.,	Chic
MODERNO OPREMLJENA SLU? SKA TRGOVINA Z JESTV1NA1
(GROCERUA.) Najboljši rii, kava, čaj, moka •ploh vaakovratno domače in prehi •ko blago vedno aveie po najniijl na prodaj.
Na zahtevo razvaiam blago tad dom, za kar nič ne ra&unim.
Leopold Saltie
ODVETNIK
v kazenskih in eivilnih zad«Vl Auto Phone 6065.
Office Phone Main 3065
Reeideuce Phone Irwiaf <
URAD: 27 METROPOLITAN BU
Severozap. ogel Randolph 'i in La Salle ulic« Stanovanje: 1217 Sheridan Boat
Naročite se na
Slovensko-angleško slovnico, Slovensko-angleški tolmač in Angleško-slovenski slovar.
Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in jo dobiš pri
V. J. KUBELKA AND CO. 538 W. 145. St. New York, N. Y.
Primerr^ delo dobiš le, ako si zmožen angleščine.
HAli
HALO!
Kam pat —' Na svete piyo ia dobrega vina k A
Frank Mladiču
611 S. Center Ave,
tam ae bomo imeli po doinai«.
To je pogovor a ceste, ki priča« jem aaloonu.
Frank KM
611 S. Center Ave.,
Dr. W. C. Ohlendorf,
Zdravnik ca notranj« boU*l in ranocelnik.
fzoravniika prerekava brezpl^no-čati je 1« zdavila. 647 ln 649 BlOSl Ave., Chicago. Za dne ure; Od V po pol. Od 7 do 9 zvečer. IrrMiCJ živeči boln'ki naj piMo «love*l
LI BRIJETE SAMI?
Mi Vam oferiramo britev ia 12.00 iadjU«
najboljšega materijala, ki ae prodaja «a H« nam zagotovi in prinese 100 novih odjtj k tisočem druzih, kterim itno prodajal o« 1876—to je 33 let pod tvrdko .To«. Kralj, ao iznašli, da ao naie britve ia najbolWe riiala in da jih najbolj zadovole. britev je garantirana in mi damo v alučajM komu britev po volji, damo popolno dottfniku. Nihče ne more oceniti bT,tT#>J je ni rabil. Ker vemo, da ao na*e britve '"** lahko tudi garantiramo. Cena tem brlttlW. $2.00. Bmaimo tudi atare britve, za kar ra» za Chieago. Za if*«» wm plačati 5c več za poitniao.
JOS. KRALi
417, 419, 421r 423 W. «A CHICAGO, ILL I
Dp. Wm. A- Luric,
IZKUŠEN ZDRAVNIK. " M
Ordinuje: Atida'a DrngBtore, 6S1 Centre ave., od 11-12 p«J Drugi urad: 100 State St.. Room 210, od 4—5 me popoldne,
nedelje.
Stijuunji: 2757 W. 22nd Slratt.	Utym C«l ®