GozdVestn 81 (2023) 3-4106 Uvodnik Sonaravnejše gospodarjenje z gozdovi Uresničen koncept trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarje- nja s slovenskimi gozdovi je neprecenljiva dediščina naših predhodnikov, ki smo jo uspeli ohraniti do danes. Potrebe družbe po ekonomskih, ekoloških in socialnih funkcijah v gozdovih se spreminjajo, naloga gozdarjev pa je, da zagotavljamo trajnostni obstoj vseh funkcij gozda, saj ne vemo, kdaj in v kakšni meri bo družba katero od njih potrebovala. Tega se zavedajo tudi v drugih državah in strokovnih skupinah, ki delujejo na ravni Evropske unije. V letošnjem aprilu je v Mariboru potekala delavnica na temo smernic za sonaravnejše gospodarjenje z gozdovi EU, na kateri so med drugim zaključili, da te smernice pomenijo nov mejnik v smeri razvoja biotski raznovrstnosti prijaznih gozdarskih praks ter da si les, ki je pridobljen iz sonaravnejše upravljanih gozdov, zasluži večjo prepoznavnost in višjo ceno. Sonaravnejše gospodarjenje z gozdovi lahko razumemo kot poizkus premika drugih evropskim držav k praksam, ki so v Sloveniji že uveljavljene in slovenskim gozdovom omogočajo pridobivanje široke palete varstvenih statusov in certfikatov brez posebnih dodatnih ukrepov, od Nature 2000 in UNESCO, do certifikatov za trajnostno pridobivanje lesa PEFC in FSC. Trajnostni način razmišljanja in sonaravna miselnost ter ukrepi pri gospodarjenju z gozdovi sta ključni značilnosti slovenskih gozdarskih strokovnjakov. Nedavno nas je zapustil eden večjih v preteklem obdobju, mag. Živan Veselič, ki je strokovno vodil Zavod za gozdove Slovenije od začetka njegovega delovanja v letu 1994 do upokojitve v letu 2018. Mag. Veselič je ob številnih vidnih strokovnih dosežkih z vizionarsko odločitvijo lastnoročno iz gospodarjenja izločil pragozd Snežnik-Ždrocle, ki je leta 2017 postal del svetovne naravne dediščine UNESCO. Zgoraj opisani primer in dejstvo, da je bila Slovenija gostiteljica srečanja, kjer so sprejemali smernice za sonaravnejše gospodarjenje z gozdovi v EU dokazujeta, da ima slovenska gozdarska stroka dovolj znanja in idej, da ostane ena izmed vodilnih na evropski in svetovni ravni. Da pa bi to vlogo uresničili, bomo potrebovali veliko želje, dela in poguma - lastnosti, ki jih je v izobilju premogel tudi pokojni mag. Veselič. Boris RANTAŠA in Aleš POLJANEC