Leto LXVIIi
Mtnina plačane ▼ fefovhtl
1 LJubljani, * nedeljo, "dne 4. februarja 1940
/lev. 28	<#ena 2 din
Naročata« neaečm
25 Din, sa inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din
Uredništvo je ▼ Kopitarjevi uL 6/111

Telefoni anriatttva ia apravat 4M1.	49-08, 194«, «W» — lih.). vaak daa ijatraj rama ponedeljka hi daeva p« praznike
C« k. e v nI račna. Ljubljana itevilka 10.650 ta 10.349 aa inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica itevilka 6,
Učimo se od drugih
Finski kmetič, ki je v prvih tednih vojne ■ Sorvjetijo glavnemu uredniku dnevnika »Finlan-dia Unitomisto« v meetu Vaasa pripovedoval, kako je ob izpraznitvi obmejnega ozemlja na daljnem severu zapuščal svoj dragi dom, ni slutil pa menda še danes ne ve, da bodo njegove besede šle po vsem svetu. Med drugimi svetovnimi listi je pripovedovanje preprostega finskega moža, ki je protestant, prinesel na odličnem mestu tudi papežev »Osservatore Romano« v svoji številki 18. januarja tega leta. Iz teh besed veje tako trdna vera, taka bodrost in pogum, da si ne moremo kaj, da jih ne bi vsaj v glavnih potezah prinesli svojim čitateljem.
>Bil je delopust in spravljali smo se ie spat, ko je sel naznanil, da je prišel čas, ko se moramo preseliti. Rok je bil pet dni in moj sosed je začel takoj pospravljati. Jaz pa sem mislil, da morem že eno noč mirno prespati v sv<5ji postelji in tako sem storil. Rano ob petih me je prišlo pet sosedov vprašat za svet glede jelenov, kako jih odgnati, pa so se čudili, kako da sem mogel v taki sili spati. Dejal sem jim, naj počakajo; šli bomo skupaj. Bila je sobota. Drugi eo bili že naložili vse na sani in se odpravili. Jaz pa sem s svojimi prijatelji zakuril kopel, zakaj mislil sem si, zadnje ure v mojem domu naj bodo prijetne in naj nam ostanejo v lepem spominu. Nedeljo smo potem praznovali kakor se spodobi, in ko smo prebrali evangelij, smo naložili sani, moji trije sosedi pa so hoteli kar odriniti. Zopet sem jih pregovoril, da še ni taka sila; pomislijo naj, da sem v tej izbi preživel celih 50 let in da je Gospod moje delo blagoslovil z obilimi košnjami, pa da se zato pač spodobi, da še to noč prebijem pod to streho, potem pa bom Boga še enkrat za V6e njegove dobrote zahvalil. Spal sem globoko in noben strah me ni vznemirjal. Ob treh sem se zbudil. Moji prijatelji pa niso zdržali in so se bili medtem že odpravili. Napravil sem si kavo in jo spil, maček pa se mi je ovijal krog nog in sklenil sem, da živalico, ki me je imela rada, vzamem s seboj. Nato sem še enkrat pregledal svoje sani, to in ono preložil, pa nekaj knjig, kar se mi jih je zdelo preveč, položil nazaj na polico v izbi. Končno sem zapregel konjička. Začel sem spet premišljati, ali sem storil prav, da nisem vzel s seboj vseh knjig, saj so bile vsa moja leta moja duševna hrana. In dejal sem si; Prav za prav sem vse življenje tako delal, da mi je telesna hrana bila prvo, duhovna pa je bila na drugem mestu. Tak je človek. Položil sem konju sena in se vrnil v svojo izbo. Bilo je že svetlo, ko sem pokleknil kakor takrat, ko sem bil otrok, naslonil glavo na vznožje prazne postelje in zahvalil Gospoda za vse, kar mi je storil dobrega v tem domu. Prosil sem ga, naj mi v svoji neskončni dobroti odpusti vse grehe, mi podeli moč, da začnem novo življenje, posvečeno Njemu, in naj tudi ves naš finski narod hodi nadalje po Njegovih potih, iz roda v rod zaupajoč v Njegovo vsemogočno milost. Če je božja volja — tako sem si dejal — da se ne vrnem več v to hišo, naj se zgodi, blagoslovljena hodit Vzdignil sem se, skočil na sani in pognal konjička. Ločitev od doma se mi ni zdela več tako huda. Razumel sem, da tako mora biti in da je dobro tako; Bog skrbi zame boljše, kakor bi mogel jaz sam.t
To ni 6tran iz kakšnega romana slavnih severnjaških pisateljev, ampak besede kmetskega moža, ki brez namena, da bi napravil kakšen vtis, preprosto pripoveduje tako, kakor je v njegovi duši. Veljajo pa te besede več ko najboljši romani Ali ni občudovanja vredna taka vera, tako zaupanje, taka na vsako žrtev pripravljena možatost, kakor zveni iz duše tega sinu finskega naroda? Milijoni so danes potrebni take vere, takega poguma in duševnega miru, s katerim je sprejel kmetič z daljnega severa trdo usodo današnjih dni. Ljubezen do rodnega doma, do lastne zemlje in soseSčine pa do najmanjše stvari svojega okolja je žlita v eno s popolno predanostjo narodu in domovini, za katero je treba prinašati tudi največjo žrtev, če je treba, vse pa je zakoreninjeno v resnični pobožnosti ter skalnato trdnem zaupanjem v Boga, čigar volja je sveta in čigar sklepi so vselej v naš resnični blagor. Ali more katerokoli »božanstvo«, katerikoli ideal ali katerakoli misel, ki jo danes ukazujejo razni vodje ljudem tako verovati, tako krepiti, povzdigovati in oju-načiti človeka, kakor krščanska vera tega finskega kmetiča? Ali katerakoli sodobna ideja, ki jo časniki, radio in govorniki vseh taborov danes razširjajo po svetu in vlivajo v glave milijonom, da bi opravičili svojo politiko pa ljudi prepričali, da je vredno prelivati zanjo toliko krvi in zavoljo nje sprejeti nase morje trpljenja, tako vzvišena, resnično vredna in obenem tolažilna, kakor jo slišimo iz ust tega preprostega moža, ki se tudi žrtve najdražjih osebnih dobrin ne plaši, če jo zahteva Finska, ki pa hkrati ve, da te žrtve ne bodo zaman, da je volja božja brezpogojno prava, dobra in modra, da se on ne bori in ne trpi za kakšnega malika, za kakšno prazno marnjo ali celo za kakšno norost, očitno krivico in prešerno nadoblast. In v tej veri je razen moči in tolažbe tudi gotova zmaga duha, pravega bratstva in lepšega življenja bodočih rodov človeštva, naj je usoda nas samih taka ali takal
Tudi mi se moremo in moramo iz tega veliko naučiti. Zgled finskega kmeta marsikaterega od nas osramoti. Le pomislimo, kako se danes godi nam, kako pa drugim, in bodimo Bogu z dna srca hvaležni I Če pa bi tudi nas čakale večje žrtve in stiske, kakor jih moramo prenašati danes, kaj si bomo pomagali z malodušjem in čmogledstvoi« na eni pa nebrzdano, za nič ne menečo se lahkomiselnost na drugi strani? To je narodu in državi pa nam samim le v največjo škodo. Čim bolj smo bodri, pogumni in se zavedamo resnosti časa, ne da bi se mevžarsko vdajali strahovom, tem lažje in srečnejše bomo prebredli vse težave. Le tako mišljenje in obnašanje je naroda vredno.
Velik odmev belgrajske konference po vsej Evropi
Povsod podčrtavajo složnost balkanskih držav v prizadevanju, da ostane južnovzhodna Evropa izven vojnega požara
Belgrad, 3. febr. m. Zunanji ministri držav Balkanskega sporazuma so danes dopoldne ob 11 nadaljevali konferenco. Današnji sestanek zastopnikov držav BZ je trajal delj časa. Po končaiv konferenci so ministri časnikarjem izjavljali, da so ponovno ugotovili popolno istovetnost pogledov na vsa pereča zunanje politična vprašanja, ki se nanašajo na članice BZ.
Po dopoldanski konferenci so se zastopniki Balkanske zveze odpeljali na kosilo na turško poslaništvo, kjer so bili gostje Jurškega veleposlanika na našem dvoru Keperlerja. Kosilu je prisostvoval tudi predsednik vlade Cvetkovič, prav tako pa so bili vsi diplomatski zastopniki držav BZ, ki so akreditirani na našem dvoru. Navzoči so bili tudi jugoslovanski poslanik v Bukarešti Jovan Dušič, jugoslovanski poslanik v Ankari dr. llija Šumen-kovič in jugoslovanski poslanik v Atenah Vukčevič.
Popoldne so se zunanji ministri BZ ponovno sestali v kabinetu zunanjega ministrstva.
Na čast zastopnikov držav BZ prireja nocoj zunanji minister dr. Cincar-Markovič slavnostno večerjo v Častniškem domu. Na večerji bodo zunanji ministri izmenjali tudi zdravice, za katere vlada v vseh krogih veliko zanimanje.	.
Belgrad, 3. febr. m. časnikarji BZ so si danes dopoldne ogledali Balkanski institut, nato uredništvi »Pravde« in »Vremena«.
Ministri
med časnikarji
Izjave Gafenca, Saradžogla in Cincar-Markoviča
Belgrad, 3. febr. m. Na čast zastopnikom držav Balkanske zveze je bila snoči slovesna večerja v prostorih romunskega veleposlaništva. Po večerji je bil tam prirejen velik sprejem, na katerega so bili povabljeni tudi časnikarji držav Balkanske zveze.
Gafencu
Pri tej priliki Je romunski zunanji minister Gafencu dal časnikarjem izjavo, v kateri je dejal:
»V trenutka našega sestanka poudarjam, da smo v Balkanski zvezi danes soglasnejši, kakor pa smo bili kdajkoli prej. Važen nspeh te konference je v tem, da je prišla do popolnega izraza možnost popolnega sodelovanja na Balkanu, sodelovanja, ki je odprto tudi drugim državam v okviru spoštovanja naših nacionalnih samostojnosti in naših skupnih regionalnih interesov. Ta ideja je triumfirala na tej konferenci, ki je na določen način ugotovila enotnost naiih naziranj o aktualnih vprašanjih.«
Saradžoglu
Voditelj turškega zastopstva, zunanji minister Saradžogla, pa je časnikarjem izjavili
»Zastopnikom Balkanske zveze se ni treba sestajati na skupne konference, ker se naši interesi krijejo, kar je pokazala tudi ta konferenca. Nam ni treba ničesar drugega storiti, kakor to dejstvo skupno ugotoviti. Toda kljub temu je bilo zame veliko veselje, da sem se s svojimi tovariši spet sestal. Na konferenci vlada popolno soglasje. Delali smo v popolnem miru. Tu lahko omenim znani francoski izrek, da se stvar razvija kakor namazana.-
Cincar-Markovič
Nato so se časnikarji obrnili tudi na našega zunanjega ministra. A. Cincar-Markoviča s prošnjo, naj jim kaj pove o sedanjem zasedanju stalnega sveta Balkanske zveze. Minister Markovič je v svojem razgovoru * časnikarji
Eoudarjai prijateljsko razpoloženje, v katerem onierenca poteka. Poudaril je, da sta prvi dve
seji pokazali popolno soglasje štirih zunanjih ministrov. Cincar-Markovič je govoril tudi o miru, v katerem poteka delo belgrajske konie-rence in istočasno poudarjal duha edinosti, ki navdaja med štirimi državami BZ.
Kaj povedo Madžari o belgrajski konfcrcnci
Belgrad, 3. febr. t. Belgrajski dopisnik »Pester Lloyda« poroča svojemu listu, da so imeli za belgrajsko konferenco pripravljenih veliko načrtov. V ospredju so trije:
1.	Prvi je romunski načrt, da bi se vse balkanske države med seboj povezale v vojaško-obrambnem paktu proti vsakemu napadalcu. Ta načrt se je zdrobil na nesoglasjih med posameznimi balkanskimi državami, kakor tudi na odporu nekaterih velesil, (Nemčije in Italije).
2.	Drugi načrt se je sukal okrog predloga Italije, da naj bi se Italija, Madžarska in Jugoslavija bolj tesno med seboj povezali ter tako stvorili močno in trdno jedro na Balkanu. Ta načrt ni dozorel do kraja.
3.	Tretji načrt je prinesla Turčija, ki je poskušala pripeljati Bolgarijo v objem Balkanske zveze ali pa vsaj med seboj povezati Turčijo, Bolgarijo, Grčijo in Romunijo, toda tudi ta načrt je ostal samo v surovem.
Belgrajska konferenca pa bo šele končnoveljav-no pokazala, kateri izmed navedenih treh načrtov bo imel v sebi največ življenjske sile, odnosno, če bo v bodoče mogoče vsa tri stremljenja spraviti v medsebojni sklad.
Havasov poročevalec naglaža zbližanje med Turčijo in Bolgarijo
Belgrad, 3. febr. t. Havas, Havasov poročevalec pošilja v Pariz daljše poročilo o belgrajski konferenci. V njem podčrtava dejstvo, da »se na konferenci vedno bolj jasno odraža prijateljsko približevanje Bolgarije in Turčije. Poročilo pravi, da je Turčija poskusila približati se Bolgarom takoj po prelomu sovjetsko-turških pogajanj v Moskvi, toda takrat je Sovjetija napravila velike napore, da izkoristi dobro razpoloženje bolgar-
Spored konference včeraj in danes
Dopoldne je bila v zunanjem ministrstvu konferenca štirih zunanjih ministrov Balkanske zveze.
Ob 13.30 je bilo kosilo v turškem veleposlaništvu.
Popoldne ob 17 četrti sestanek zunanjih ministrov v poslopju zunanjega ministrstva.
Zvečer ob 20.30 slavnostna večerja, ki jo daje naš zunanji minister na čast državnikom iz Grčije Romunije in Turčije v Gardnem domu. Pri tej priložnosti so bile izrečene tudi politične napitnice.
Danes, v nedeljo
Dopoldne v zunanjem ministrstvu peti sesta nek zunanjih ministrov Balkanske zveze.
Ob 13.30 kosilo v grškem veleposlaništvu.
Ob 17 šesti sestanek zunanjih ministrov v pa-lači zunanjega ministrstva.
Ob 18 sprejem zastopnikov tiska, ki se jim pri tej priložnosti prečita tudi uradno jx»ročilo o sklepih belgrajske konference.
Ob 20 poslovilna večerja v malem krogu v poslopju našega zunanjega ministrstva.
Na to še pred polnočjo odhodi državnikov v svoje domovine.
»kega naroda za približanje med Bolgarijo in Sovjetsko Rusijo. Toda udor Sovjetov na Poljsko, nadalje napad Sovjetov na Fince, je mnoge Bolgare, ki 60 sanjali o vseslovanstvu ter o »očku Ivanu«, ki bo Bolgarom vrnil Dobrudžo, streznil. To priložnost je izkoristila spet Turčija, da je začela iskati stikov z Bolgarijo. Veliko vlogo je pri tem imel angleški poslanik v Soliji, ki se je osebno peljal v Ankaro in tamkaj posredoval v tem smislu. Posredovanje je uspelo in obisk turškega državnika Menemendžogla ie bil prvi dokaz te spremembe. Sedaj je sledil obisk zunanjega ministra Saradžogla v Sofiji, kar je zbližanje še bolj utrdilo.
Razume se, pravi Havasov dopisnik
da Bolgarija v Balkansko zvezo ne bo vstopila in da bo ohranila svoje odlične odnošaje tako z Nemčijo, kakor z Sovjetsko Rusijo. Toda pre-okret je važen v toliko, ker je sedaj jasno, da Bolgarija, čeprav politično ne bo sodelovala z ostalim Balkanom, njegovega dela ne bo ovirala in da ne bo odpirala vrat, skozi katera bi mogla priti na Balkan nemški in sovjetski vpliv.
Slavnostna večerja ¥ gardnem domu
Belgrad, 3. febr. A A. Zunanji minister Aleksander Cincar-Markovič in njegova gospa sta priredila danes slovesno večerjo na čast ministrov Balkanskega sporazuma v častniškem domu ob 20.30. Večerje so se udeležili: Jean Metaxas, predsednik vlade in grški zunanji minister, Grigorij Gafenco, romunski zunanji minister, Šukri Saradzoglu, turški zunanji minister s soprogo, predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, predsednik senata dr. Anton Korošec, romunski veleposlanik Cadere z gospo, turški veleposlanik Kopeler z gospo, grški poslanik na našem dvoru Bibiča Roseti. Od članov kr. vlade so bili navzoči: pravosodni mini ster dr. Lazar Markovič z gospo, gradbeni minister dr. Miha Krek, minister za ljudsko telesno vzgojo dr. Jevrem Tomič z gospo, prometni minister in. Beslič, vojni minister general Milan Nedič, minister za ptt dr. Torbar, minister za trgovino in industrijo dr. Aadres, minister za socialno poli-
Prva seja belgrajske konference. Sede od leve profl desni: Saradžogla, Aleka. Cincar-Markovič,
Me taks« ia Gafenca,
tiko in ljudsko zdravje dr. Budisavljevič, kmetijski minister Branko Čubrilovič z gospo, minister brez portfotja dr. Konstantinovič, notranji minister Sta-noje Mihaldžič in dvorni minister Milan Antič z gosj>o. Nadalje generalni tajnik romunskega zunanjega ministrstva Aleksander Creciano, ojmjIiio-čeni minister in ravnatelj političnega oddelka grškega zunanjega ministrstva Leon Mellas, opolnomočeni minister Bazil Papadakis, ravnatelj političnega oddelka turškega zunanjega ministra Cefad Erkin z gospo.
Dalje šef odseka grškega zunanjega ministrstva Leonidas Gafos, šef odseka turškega zunanjega ministrstva Resad Erlian, šef kabineta grškega predsednika vlade Pindar Andrulis, šef kabineta turškega zunanjega ministra Zeki Polar, šefa kabineta romunskega zunanjega ministra Lidiju Ci-hiju in Dimitri Popescu, pribočnik grškega predsednika vlade polkovnik Nobilis in [>rof. univerze ter osebni tajuik grškega predsednika vlade dr. Fokas.
Poleg teh so bili na večerji tudi jugoslovanski veleposlanik v Bukarešti Jovan Dučič. "veleposla-nih v Ankari llija Sumenkovič, maršal dvora Bo-ško-Čolak-Antič, poslanik v Atenah Aleksander Vukčevič, načelnik glavnega generalnega štaba general Petar Kosič z gospo, poveljnik letalstva general Milojko Jankovič z gos|>o, belgrajski župan Vojin Djuričič z gospo, pomočnik zunanjega ministra Miloje Smiljanič z gospo in opolnomočeni minister Ivan Vukotič z gospo. Od strani tukajšnjega romunskega veleposlaništva so se večerje udeležili: svetnik Solaculu, tajnika Biirilianii in Campeanu, polkovnik Popescu z gospo, tiskovni ataše Constantin Micora in trgovinski ataše Geor-giju z gospo. Oit strani turškega veleposlaništva so bili navzoči svetnik Bskaja z gospo, prvi tajnik Faruzaj Selčiik z gospo, tajnik Arif Mardin z gospo in vojaški ataše kapitan Zuja Inal, Od strani grškega poslaništva prvi tajnik Bazil Demerdzis z gospo, vojaški ataše Ekonomu.
Dalje so bili pri večerji tudi poveljnik kr. garde general Stankovič z gospo, prvi pribočnik Nj. Vel. kralja general Hristif z gospo, upravnik častniškega doma general Miloradovid z gospo,
_(Nadaljevanje na 2. strani)
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno ln deževna
Večerja v gardnem domu
Slovenci in »Hrvatski dnevnik«
V »Hrvatskem dnevniku« je dne B. februarja izšel članek, ki govori o muslimanskem in slovenskem stališču nasproti vprašanju končne preureditve države. Kar se tife slovenskega vprašanja — ustanovitve politične enote Slovenije — s veseljem ia polnim zadovoljstvom pribijemo. da »Hrvatski dnevnik«, čigar članek je očividno Inspirlran. brez pridržka priznava pravico Slovencev do svoje lastne samostojne slovenske politične enote. Toda med priznavanjem in izvršitvijo je velika razlika! Ako bi se, kar se je od naše strani zahtevalo, istočasno i ustanovitvijo banovine Hrvatske, bila izvršena tudi ustanovitev slovensko samostojne enote, bi odpadli vsi očitki, ki jih »daj fitamo t različnih hrvatskih listih. Niso torej Slovenci krivi, če so morajo še nadalje boriti ne za priznanje samostojne slovenske enote, temveč za dejansko uresničenje enakopravnosti s Hrvati. Ml nikjer ne nastopamo proti Hrvatom in njihovim političnim pridobitvam, temveč iskreno želimo njihove pomoči, da se uresničijo tudi naše zahtevo. Clara pacta, boni amicil
G.. Banjanin se lezi
Svobodni zidarji se ne morejo pomiriti, da si je »Slovenec« upal ob novem letu parkrat pisati tudi o njih. Da so postali tako drzni, je najboljši dokaz, kako se čutijo že močne in varne na svojih postojankah. V fronto naših neprijateljev je stopil sedaj v »Jugoslovenski otadžbini«, glasilu JNS, tudi bivSi senator g. Jovo Banjanin, Vezuv, kadar dela, bobni, grmi, bljuva. Tudi o g. Jovi je znano, da, kadar dela, rohni, grmi, bobni, razsaja, besni. Tokrat smo njegovega besa deležni mi, posebno pa še g. dr. Korošec. Vse kaže, da ie g. dr. Korošec sploh njegov ljubljenec. Svobodne zidarje hujska na g. dr. Korošca, naj ga tožijo. Dokaz, da je Banjanin iste kvalitete kakor naš Kramer. Par nobile fratruml G. Banjaninu svetujemo poliv z mrzlo vodo, da bo mogel zopet mirno in trezno misliti!
Prepovedano slovenstvo
»Jutro« iz Knafljeve ulice bi se rado izmotalo iz očitkov, da je jutrovska politika vseh 20 let bila protislovenska in da je še danes. Pa se nerodno mota iz zadrege ter ne sliši rado, kako so včasih eksponenti njegove politike delali cenzuro, ko so jutrovci vsemogočno vladali ter vihteli bič nad slovenskim narodom. Kar slišati nočejo, da so bili jutrovci tisti ljudje, ki so »Slovencu« plenili številke, kjer je bila zapisana beseda »slovenski narod« ali pa »slovenstvo«. Pri rokah imamo fer-mane, ki smo jih dobivali od tedanjega državnega pravnika, ki je moral pleniti »Slovenca« po navodilih »od zgoraj«. Tam zgoraj pa so sedeli jutrov-ski najožji zaupniki. In ti fermani prav izrecno le »Slovencu« prepovedujejo pisati o slovenstvu. Prišlo je celo tako daleč, da so mogočni eksponenti jutrovske politike zaplenili »Slovenca« zaradi otroških ugank, kjer naj bi bili otroci na otroški prilogi nedeljskega »Slovenca« odgovorili na nekaj vprašanj, med katerimi so bila na primer taka: »Kaj je oni, ki zataji svoj narod?« Kateri jezik na svetu je najlepši?« »Zakaj moramo ljubiti svojo domovino?« »Katera slovenska pesem je najlepša?« Odgovori na ta vprašanja slovenskim otrokom so bili prepovedani. To so prepovedali rojeni Slovenci v Ljubljani in prepoved ni prišla iz Belgrada, kjer otročkih prilog ne bero. Tako je ta jutrovska politika delala vsa leta svoje diktature. Zdaj pa spet drugače spletkari zoper slovenstvo. Zdaj dela namreč tako, da skuša slovensko vprašanje spraviti s pomočjo drugih na stranski tir. Od svojega začetka pa do danes so ti ljudje bili vedno v tistem taboru, ki |e bil sovražen Slovencem. Sami so to sovraštvo še netili ter od tega politično životarili do današnjega dne. Zato se tudi na žive in mrtve otepajo slovenske avtonomije. In njihovo pisanje potem pošiljajo v objavo še v Zagreb in Belgrad, da bi kaj zaleglo.
0 Slovencih na Hrvatskem
Hrvatski Dnevnik je te dni prinesel ta-le član-čič: »Tednik Slovenija se v zadnjem dopisu iz Zagreba peča s položajem slovenskih uradnikov na flrvatskem. List je zoper to, da bi slovenski uradniki na Hrvatskem zapustili svoja mesta ter jih odstopili domačim ljudem. Pravi, da je v Zagrebu izmed Slovencev največ železničarjev, in sicer zato, ker je do leta 1924 kolodvor Zagreb-Sava oziroma vsa proga od Zidanega mosta do Siska spadala pod južno železnico. Dopisnik trdi, češ da Hrvati niso hoteli v železniško službo, češ da je bila premajhna plača. Slovenci so, tako trdi dopisnik, prišli v železniško službo brez vsakršne politične ali drugačne protekcije. Tako smo zvedeli nekaj novega: da so Hrvati raje ostajali brez dela, kakor pa da bi bili šli v železniško službo. Šikaniranje Hrvatov pod firmo »separatizma« in »komunizma« spada po tem takem v kraljestvo bajk. Hrvate so tedaj kar vlekli v železniško službo, pa niso hoteli stopiti vanjo. Sicer pa je kar smešno govoriti o tem, kako je baje težko za Sloveiu-e v Zagrebu. Nihče izmed slovenskih železničarjev še ni bil premeščen iz Hrvatske, največ tudi zaradi tega ne, ker na čelu prometnega ministrstva stoji človek, ki tega noče storiti. Sam dopisn:!< »Slovenije« pa priznava, da nihče ni ugovarjal proti Slovencem prostih poklicev, ki žive na Hrvatskem. Dopisnik »Slovenije« očividno misli, da je Hrvatska življenjski prostor slovenskih uradnikov in da morajo množice Hrvatov stradati, med tem ko mora za Slovence na Hrvatskem biti dovolj prostora v javnih službah. Na to bi odgovorili z vprašanjem: Ali je Slovenija pripravljena sprejeti skrb za vzdrževanje toliko brezposelnih Hrvatov? Menda se socialni oddelek naše banske oblasti in socialni odsek mesta Zagreba ne bosta hotela obremenjevati zgolj zato, da bi Slovenci našli kruha v javnih službah na Hrvatskem. Vsakdo naj se briga za svoje skrbi, pa je tudi v redu, da se Slovenija pobriga za svoje ljudi in jim najde delo doma. Ne govori iz nas nobeno sovraštvo do Slovencev, marveč le čut pravičnosti ter skrb za svojo kožo in svoj žep.« — Mi bi k tej polemiki dostavili tole: »Hrvatski dnevnik« in tisti, ki so za njim, naj Slovencem pomagajo do samostojne Slovenije, pa se Hrvatom ne bo treba pritoževati, da jim Slovenci na Hrvatskem odjedajo kruh. Dokler pa Slovenija ninia takega stališča kakor ga ima Hrvatska, toliko časa odgovornost za hrvaške pritožbe ne nosimo Slovenci!
Češki Orli In hrvatski Križarji
»Nedjelja«, glasilo hrvatskih Križarjev, prinaša v zadnji številki članek o delovanju češkega or-lovstva ter o tem, kako se to orlovitvo živo versko giblje ob sodelovanju vse verne češke javnosti. »Take prireditve prirejajo češki Orli uspešno celo v novih političnih razmerah.« »Tako češki Orli. Kai pa pri nas? Koliko razumevanja |e pri Orle - hrvatske Križarje! Beda je pri naš In nesrečal Morda bo kdo tudi nas prebudil in spravil k zavesti!*
(Nadaljevanje s 1. strani)
načelnik političnega oddelka v zunanjem ministrstvu Radovan 1'etrovit, načelnik pravnega oddelka v zunanjem ministrstvu Slavko Stojkovič, načelnik zgodovinskega oddelka v zunanjem ministrstvu Vojislav Jovanovič, načelnik konzularnega oddelka v zunanjem ministrstvu Svetislav Lazarevič z gospo, šef centralnega presbiroja Predrag Milojevil z gospo, direktor agencije »Avale« Gjorgje Perič z gospo, glavni urednik »Vremena« Grgur Kostič, glavni urednik »Pravde« Damjan Sokit z gospo in zunanjepolitični urednik »Politike« Andra Milo-savljevič. Zastopan je bil tudi tuji tisk, in sicer grški: Vekijavelit, Nikola Cafiris, Hurmuziot in Veros, turški Menemenzoglu, Džemal Jallin, Rifki Ataj, Aka Gindis in Nezinedin Sadah, romunski: Cezare Petrescu z gospo, Grigorescu, Teodor Sola-kulu in Jonescu z gospo.
Od zunanjega ministrstva pa so se večerje udeležili še sledeči: svetnik ministrstva Ivo Božič z gospo, svetnik Ilija Miletič, svetnik Mile Steva-novit z gospo, svetnik Jakov Ljotič z gospo, svetnik Dragan Protii z gospo, svetnik Miljutin Mir-kovii, svetnik Jovan Rislič z gospo, svetnik Mili-voje Pandurovič z gospo, svetnik Stojan Gavrilovič z gospo, šef kabineta zunanjega ministra Vu-kašin Sečerovič z gospo, vršilec dolžnosti šefa protokola dr. Frangei z gospo, tajnik ministrstva Matič, tajnik ministrstva Aleksander Zvekii z gospo, pisar ministrstva Teodor Djurdjevič.
Zdravfca C ncar-Markoviča
Na svečani večerji v častniškem domu je imel nocoj zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič naslednji govor:
Gospod predsednik, ekscelence, gospe, gospoda!
S posebnim zadovoljstvom imam čast pozdraviti v prestolnici Jugoslavije ugledne zastopnike prijateljskih držav Balkanskega sporazuma, čigar stalni svet je zbran na svoje redno letijo zasedanje pod predsedništvom mojega dragega tovariša in prijatelja g. Gafenca. Po prijetnem naključju pade sedanje zasedanje ravno na dan šeste obletnice od sklenitve pakta Balkanskega sporazuma, kar nam daje tem več povoda, da si ogledamo dosedanjo črto njegove blagodejne delavnosti, kakor tudi, da ugotovimo našo trdno voljo, da ostanemo zvesti svojemu dragocenemu instrumentu miru in miroljubnega sodelovanja na Balkanu.
Zgodovinski pomen letošnjega zasedanja sveta za naše države pa povefavajo še bolj težke, skoro tragične okolnosti, ki jih danes preživljajo vsi narodi Evrope. Tri velike svetovne države, trije največji evropski narodi, ki so do sedaj določali smeri političnih in kulturnih stremljenj Evrope, so v težkem vojnem spopadu, čigar razvoja še ni mogoče videti vnaprej, in ravno i ozirom na te tn takšne okolnosti se nalaga državam Balkanskega sporazuma dolžnost, da podvoje svojo opreznost in da pokažejo največjo modrost, da bi bile balkanski zemlji prihranjene številne vojne izkušnje, zaradi katerih so vsi balkanski narodi mnogo trpeli v preteklosti in od katerih ničesar dobrega ne morejo pričakovati v sedanjosti.
Že pri samem izbruhu današnjega apopada so vlade držav Balkanske zveze odkrito Izrazile željo, da bi ostale nevtralne pod enim samim pogojem:« Da ne bi prišli v nevarnost z razvojem dogodkov njihova nedotakljivost in njihova neodvisnost. Mi smo danes srečni, da moremo ugotoviti, da so naši miroljubni napori rodili dosedaf dobre nspehe. Z istim optimizmom gledamo v bodočnost. Balkan c nobene strani ni ogrožen. Korektno in lojalno zadrfanfe balkanskih narodov je bilo pravilno ocenjeno in od vseh spoštovano.
S posebnim zadovoljstvom moram pripomniti, da je zadržanje dveh balkansko-podonav-kih držav, ki sta izven balkanskega pakta — Bolgarija in Madžarska — bilo tudi v skladu z miroljubno politiko držav — članic Balkanskega sporazuma. To opravičuje iskreno upanje, da bo čut resnične solidarnosti končno odprl trajne pogoje za srečno bodočnost vsem narodom Balkana in Podonavja.
Prav tako zasluži naše popolno priznanje dragocen prispevek, ki ga j<* Italija dala za ohranitev miru v jugovzhodni Evropi s svojim modrim stališčem nevojskujoče se dtranke, ki ga je zavzela od začetka vojne.
Današnje zasedanje stalnega sveta ima za nalogo, da potrdi trden sklep držav Balkanskega sporazuma, da v najtesnejšem medsebojnem stiku in sodelovanju nadaljujejo dosedanjo politiko miru in pomirljivosti. V zvezi s tem bi bilo želeti, da bi tudi gospodarsko sodelovanje med balkanskimi državami prišlo do učinkovitega izraza, da L«i nn ta način ne samo lažje prebrodili težave današnjega čnsa, pač pa da bi tudi v bodočnosti to tesno sodelovanje moglo služiti ustvaritvi čedalje večjega blagostanja naših držav. Politika, ki so jo vodile države Balkanskega sporazuma, je že vzdržala težave kritične dobe v današnjem spopadu. Samo s takšno politiko bomo mo^ll še dalje odstraniti vojno od Balkana. Na ta način balkanski narodi, prispevajoč lokalizi-ranju vojne, delajo istočasno tudi na čim hitrejši vzpostavitvi miru v Evropi in olajšanju vse one plemenite iniciative, ki prihaja od najavtoritativnejših osebnosti sveta, da bi se človeštvo obvarovalo pred nepropravljivo katastrofo.
S takšnimi čnstvi in npanjl dvlgnjem čašo na zdravje Nj. Vel. romunskega kralja Kn-rola, na zdravje grškega kralja Jurija II., Nj. ekscrViice predsednika turške republike Ismct Inenija in pijem za napredek plemenitega romunskega, grškega in tnrškega naroda, za vašo osebno srečo, ekscelence, in dragi prijatelji, kakor tudi za srečo ljubeznive gospe Saradzoglu.
prijateljstvo, ki ga izkušnje, skozi katere gremo, samo še razvijajo in poglabljajo, ustvarja med nami skupne misli in čustva, krepi naše napisane obveznosti in jih presega v toliki meri, v kateri se v tako hitrem razvoju do-
fodkov naši skupni interesi čedalje jasneje ažejo in očrtavajo.
Naš sporazum dobiva tako neki višji pomen: Mi predstavljamo področje, ki ima svoje interese, svoje težnje in važne naloge, ki so mu pripadle.
Odtod vzalemnl Interesi, ki jim ml pripisujemo obrambo naiih najvišjih dobrin: naših pravic do svobode, do edinštva in nacionalnega teritorija.
Odtod tudi naše zadržanje odločno miroljubno, naše neodobravanje kakršnegakoli napada in naša želja, da se izognemo na tem področju, tako često opustošenepn, novi krvavi preizkušnji.
V želji po miru smo jasno potrdili čirom vsega tega našega področja od Črnega morja do Jadrana, od vrhov Karpatov do najjužnejših krajev Grčije, in imamo pravico, da se nadejamo, da bo ta nevtralnost, ki ne škodi nikomur in ki služi splošnemu interesu, spoštovana prav tako lojalno, kakor jo tudi mi sami spoštujemo.
Naša privrženost miru pa se ne omejuje samo na sebično ravnodušnost proti vsemu onemu, kar se dogaja okoli nas. Mi delimo strah tolikih evropskih držav v teku tega me-teža, v katerem se zoperstavljajo veliki narodi, s katerim nas vežejo tako globoka čustva in tako veliki interesi, in mi z bolestjo občutimo v tolikšni meri uničene vrednote, ki so na tej strani dovedene v nevarnost in morejo zadati udarec skupnim dobrinam evropske civilizacije. Napori, ki jih mi razvijamo v našem delu sveta v cilju razvijanja tesnega sodelovanja med sosedami, zagotavljajoč vsakemu narodu, velikemu in malemu pogoje za svobodno nacionalno življenje, naj bi se razširili in izpopolnili in naj bi prispevali k ustvaritvi nove Evrope, pomirjene, organizirane in zdrn-
Dvigujem svojo črto in Jo spiiem na zdravje Nj. Vel. Petra II., kralja Jugoslavije, Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in članov visokega namestništva, prijateljskega in zavezniškega naroda Jugoslavije kakor tudi na vaše zdravje in na vašo osebno srečo, gospod minister, ter na zdravje in osebno srečo gospe Cincar-Markovičeve, ki nam je priredila tako prijeten sprejem.
Pnhlmannov (a j
ublažuje kašeljl
Dobiva se t vseh lekarnah. Oris. lavitek 125 g Din 37--
Ogl. reg. br. 1503/103« i
Govor Gafenca
Belgrad, 3. febr. AA. Predsednik slalnega sveta Balkanske zveze, romunski zunanji minister Gafenco je imel naslednji govor:
Gospod minister, ekscelence, gospe, gospoda! Zahvaljujem se vam iz vsega srca, moj eminentni tovariš, za vaše tnko tople besede in za vaš tako bratski sprejem.
Vaša vlada, vaša prestolnici in vaš narod so nas ob«uli, odkar smo meni vnmi, s toliko po/.ornostjo, s tako spontanimi, iskrenimi in prisrčnimi simpatijami, la ne vem, kako bi vam vsem izrazil našo veliko in globoko zahvalo.	,
Naš svet se je sestal na to redno zasedanje v izrednih časih, v znamenju, v katerem smo mi vedno vodili razprave in katerih smo se držali pri naših sklepih, v znamenja popolnega prijateljstva in zaupanja.
To prijateljstvo, vedno budno in aktivno,
zene.
Gospod minister, ekscelence, gospe, gospoda! Regionalna ideja, ki nas vodi. določa naše medsebojno razmerje in naše odnose z neposrednimi sosedami. Med pakti, iz katerih je nastal naš sporazum, sta dva, katerih pomena in važnosti ne smemo pozabiti.
Narod starih in slavnih osvajalcev, odločen po politični in moralni evoluciji, da zahteva novo veličino, posveča vse svoje napore razvoju nacionalne ideje. Drug narod, ki se mu je posrečilo, da se po bolestnih izkušnjah sprer obrne, z dejanjem visoke politične modrosti v popolno blagodejno zvezo.
Zelo živa čustva za vse, kar je nacionalne vrline, nacionalno edinstvo, nacionalni teritorij in istočasno duhovno pomirljivost, pripravljeno, da zgradi mostove preko čustev nasprotij in preteklosti in da izbere med tolikimi posebnimi interesi splošne interese, ki nad njim dominira — glejte, to je zbližalo in to je združilo v okviru našega sporazuma narode, pomirjene, enake med seboj in svobodne.
Delali so očitke temu sporazumu, češ da je naperjen proti gotovim sosednjim državam. Ta sporazum ne samo, da ni naperjen proti njim, pač pa jih vnaprej obsega z ozirom na svoj regionalni karakter, svoj značaj in svoje cilje. Zaradi tega smo mi srečni, kadar nam sosedi nudijo dokaze svojega razumevanja z vso pripadnostjo.
S pravico ste omenili, gospod minister, naše skupne želje, da vzpostavimo razmerje zaupanja z Bolgarijo. Kaj naj bi še dodal besedam predsednika bolgarske vlade, ki je poudaril svojo voljo, da obstojajo načela in interesi balkanske skupnosti Takšne besede približujejo dan miru in krepe v nas prepričanje, da v razširjenem okviru sporazuma, kakršen je naš, vsa razmerja med sosedi morejo biti urejeni na prijateljski način.
Prav tako ste aludirali, gospod minister, na naše odnose z Madžarsko Podonavski mir se dotika kalkanskega miru, in vi z razlogom smatrate, da je politika pomirljivosti in zbliževanja, ki je že združila štiri države na Balkanu, poklicana, da da nove srečne rezultate. Zaradi tega niste nikdar prikrivali interesov, ki jih kažete za razvoj odnosov zaupanja z Madžarsko. Vi veste, da smo o tej stvari bili vedno popolnoma soglasni in tesno povezani.
Zavedajoč se pomena besed in resnosti sedanjih časov, se bom omejil na to, da izrazim svoje globoko prepričanje, da je za podonavsko vprašanje, kakor tudi vprašanje Balkana možno najti v okviru kakega regionalnega sporazuma pripravne formnle, s katerimi se bodo med seboj pomirile rase, toliko križane, ter približale prijateljsko sosednim državam.
To se mi zdi toliko prej mogoče, ker je skupna zgodovina teh narodov, ki so na njihovi poti obstojala čustva nasprotja, ustvarila istočasno med njimi mnogoštevilne zveze, interese solidarnosti in simpatije ter jim podelila čimdalje jasnejše skupne in solidarne dolžnosti.
Ali je potrebno dodati, da je naš sporazum, ki sledi samo svojim lastnim ciljem, ne predajajoč se nobenim tendencam, ki so mu tuje, v toliki meri pokazal, da ni naperjen proti nikomur in da se veseli znaka razumevanja, ki bi se mu pokazal. Glejte, zaradi tega mi cenimo visoko politično in moralno vrednost prijateljskega zadržanja Italije, ki gre na roko našim težnjam po miru, redu in varnosti, poudarjajoč tako važne interese, ki jo vežejo z nnmi.
Gospod minister, ekscelence, gospe, gospoda! Ne bi želel končati teh svojih besed, ne da bi omenil, da naše štiri države, odločene nadaljevati skupno svoja miroljubna prizadevanja, zvesto čuvajo spomin na svoje vojaške vrline.
Naša preteklost, Izpolnjena s trpljenjem, borbami, deli hrabrosti in hrabrimi podvigi, ta naj nas pouči, da je treba biti hraber in močan, da bi se dosegli vzvišeni ideali, kakor tndi, da bi se branilo dobro ali obdržala sveta dediščina.
Prizadevanja vsakega med nami v smeri priprave in razvijanja svojih sredstev za obrambo, služijo skupnim interesom našega sporazuma, prav tako kot povečani prestiž našega sporazuma krepi mir in varnost vsakega od nas.
Dolžnost mi je bila, da sem omenil fe resnice v želji, kot vaši, da bi se modra politika pomirjenja kakor v notranjem tako tudi v zunanjem pogledu naslanjala na junaške tradicije naroda, odločnost, hrabrost in moč.
Izjava Ace Stanojeviča
Kakor poroča belgrajska »Politika«, sta šefa radikalne stranke Aco Stanojeviča obiskala člana vodstva radikalne stranke gg. Krsta Miletič in Miloš Bobič v družbi vseuč. profesorja Mirka Kosiča. Po obisku je prof. Kosič časnikarjem prebral tole izjavo: »Bili smo pri g. Aci Stanoieviču, da bi se mogli neposredno poučiti o njegovem stališču glede posameznih vprašanj, ki so bila predmet pozornosti vse naše javnosti. Ob tem obisku nas je g. A ca Stanojevič prepričal, da ne le ni odobril, marveč še vedno ne odobrava akcije g. Lazarja Marko-viča, ki naj bi baje imela namen zbirati radikale, v resnici pa služi le slabljenju narodne radikalne stranke. To akcijo je g. Stanojevič označil za nekoristno, nekatere dogodke v njej pa za nelojalne. G. Stanojevič ie naglasil potrebo, da se zbero vsi nekompromitirani radikali in prijatelji našega političnega dela, vendar okoli ene legalne osi radikalne stranke — njenega glavnega odbora. Ker se bo začelo intenzivno delo za organizacijo stranke med ljudstvom, bodo imeli priliko vsi, ki sprejemajo program in politično smer radikalne stranke in ki se v preteklosti niso preveč pregrešili zoper narodne interese, postati delovni člani radikalne stranke. G. Stanojevič nam je sporočil, da se jih je že več, ki so se prve čase nepoučeni ali zapeljani oddaljili od radikalne stranke, že vrnili ter se opravičevali, češ da so jih pregovorili ljudje, ki so trdili, da te in tike ukrepe odobrava sam g. Stanojevič. dasi jih je v resnici obsojal. Zlasti je naglasil g. Stanojevič, če je za to vedel, da pa tega ni odobraval, ker moje znanje še ne pomeni odobravanja. Z ozirom na kake govorice o nekakem spajanju z JRZ nas je g. Stanojevič odločno prepričal, da o tem ne more biti niti govora. To pa seveda ne izključuje možnosti, da se radikalne množice iz JRZ ne bi našle v okviru radikalne stranke. Z ozirom na resnost položaja, ki je zdaj v njem naš narod in naša država, sodi g. Stanojevič. da je potrebno zbirati ne le vse radikale, marveč je treba tudi njihovo najožje sodelovanje z vsemi političnimi srbskimi silami ter da bi bila usodna napaka, ko bi ovirali zbiranje tistih, ki bi tudi ob tej priliki mogli služiti državi in narodu.«
Smrtna kesa
+ Veletrgovec Gustav Stiger. V Celju je včeraj ob četrt na pet popoldne umrl po dolgem, mukepolnem trpljenju 36 letni celjski veletrgovec Gustav Stiger. Pogreb bo v torek, 6. februarja ob štirih popoldne na mestno pokopališče v Celju. Naj mu sveti večna 1UČ, svojcem naše iskreno sožalje.
Roparji napadli Hgrajsko Slovenko
Belgrad, 3. febr. m. Neznani roparji so danes ob belem dnevu napadli poslovodkinjo parne čistilne »Čistoča« Faniko Resnik ter so hoteli vlomiti v blagajno. Poslovodkinja, ki je klicala na pomoč, so pobili na tla, tako da je dobila hude poškodbe. Iz strahu pred občinstvom so razbojniki pobegnili. Policija je uvedla strogo preiskavo. Resnikovo so prepeljali v bolnišnico.
Osebne novice
Belgrad, 3. febr. m. Odlikovana sta z redom sv. Save 3. stopnje: dr. Ožbalt Ilovnig, starešina okrajnega sodišča v Št. Lenartu v Slov. goricah v pokoju, in z redom sv. Save 5. stopnje Miha Visočnik, pisarniški uradnik pri okrajnem sodišču v Mariboru v pokoju.
Belgrad, 3. febr. m. V tretjo skupino druge stopnje je napredoval dr. Matko Zorjan, državni tožilec iz Maribora, ki je prestavljen na okrajno sodišče v Št. Lenart v Slov. goricah.
Belgrad, 3. febr. m. Upokojeni so: Filip Rubin, pisarnišši uradnik okrajnega sodišča v Ptuju, Jakob Žargi, višji pisarniški oficial okrajnega sodišča v Kostanjevici, Jernej Žagar, višji pisarniški oficial okrajnega sodišča v Logatcu. Premeščena sta: Albin Vetrih, kanclist okrajnega sodišča v Marenbergu, na okrajnem sodišču v Ljubljani, je dodeljen v pravosodno ministrstvo. Ana Šerdoner, pisarniška pripravnica z okrajnega sodišča v Celju
Belgrad, 3. februarja, m. Za manipulanta VIII. skup. pri upravi policije je postavljen Jožef Šan-der iz Ljubljane. Za manipulanta IX. skup. so postavljeni naslednji poštni uslužbenci na pošti Ljubljana L: Marija Smogavee, Josipina Kušar, Katarina Kutala, na pošti Ljubljana II.: Emilija Ur-šič, na pošti Ljubijna VI.: Ivana Šmuc. Pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani je upokojen Grebene Franc.
Belgrajske novice
Belgrad, 3. februarja. AA. Minister za ljudsko telesno vzgojo Jevrem Tomič je sprejel danes delegacijo slovenske lahkoatletske zveze iz Ljubljane.
Belgrad, 3. febr. m. Na podlagi § 4 uredbe o sodelovanju poštnega ministrstva in glavnega generalnega štaba je vojno ministrstvo predpisalo pravilnik o vojaški delegaciji pri poštnem ministrstvu.
Belgrad, 3. febr. m. Na novem pokopališču je bil danes popoldne pokopan znani belgrajski časnikar Aleksander Vidakovič.
3 februarja. AA. Prometno ministrstvo je dovolilo znižano voznino na državnih železnicah za obiskovalce spomladanskega velesejma v Pragi, ki bo od 31 marca dj 7 sprila. Ugodnost velja za tiete, ki potujejo id 26 marca pa do 6. aprila, vrnejo pa se od 31. marca do 12. aprila.
Prav tako velja ugodnost za obiskovalce velesejma v Parizu, ki bo od 11 do 27 maja. Ugodnost 'velja za potovanje v Pari? od 6. do 26. maja, za po-vratek pa od 11. maja do 1, junija.
London, 3 februarja. AA. Reuter: Snoči se je izvedelo, da so lastniki anglešVe ladje »Pologale« dobili od admiralitete obvestilo, da o njihovi ladji ni nobenih vesti in da jo je treba smatrati za izgubljeno.
IIIIBIHNA
1 Nočni fastivci bodo molili presv. Zakrament
ob priliki 40 urne pobožnosti v stolnici v noči od ponedeljka na torek (od B. na 6. februar). Vsako nočno uro od 9 zvečer do 4 zjutraj se bodo opravilo molitve 30. ure: Spravne molitve. Možje in mladeniči, pridite zadostovat za premnoga razža-ljenja sedanjih dnil
1 Stare 50 dinarske kovance bodo vse ljubljanske pošte sprejemale do vštevši 14. februarja.
PRAVI SAN PEDRO
MATE ČAJ
vzpodbuja in istočasno ublažuje utrujenost in lakoto. Dobi se samo v originalnih zavojih po din 5'— in din 18'—.
Drogerija Oragorli Ljublj a na, Prešernova ulica 5.
1 Poslednji dan Deržajeve razstave. Danes zaključi planinski slikar Edo Deržaj razstavo svojih olj, akvarelov in grafik. Razstava je med obiskovalci zbudila veliko zanimanja pa tudi priznanja. Vsakdo, ki še ni obiskal zanimive razstave, naj pohiti danes ob 11 v Jakopičev paviljon, kjer bo slikar sam vodil po razstavi. Dijaki v skupinah imajo tudi ta dan običajen popust na vstopnini. Zunanjim obiskovalcem je tudi popoldne vodstvo na razpolago.
1 jugoslovanskemu akademskem« podpornemu društvu je poklonil gospod univerzitet^ ni profesor dr. Albin Seliškar din 300 v počastitev spomina pokojnega g. prof. dr. Pavla Grošlja. Iskrena hvala.
1 Podpornemu društvo za gluhonemo mladino Je daroval učiteljski zbor ljubljanske gluhonemnice v počastitev 6pomina blagopokojnega predsednika tega društva g. dr. Otona Papeža ter namesto venca rajnemu očetu svojega stanovskega tovariša g. Jakobu Ledru 210 din. Prisrčna hvala!
lin pustni torek petletna domala zabava v hotelu
„BELLEVUE"
Godba, korijandoli, serpentine itd. Razne kuhinjske dobrote. — Izborna nova vina
Uljudno vabim moje drage goste in prijatelje
P. Šterk
1 Vojnim dobrovoljcem. Občni zbor okrajne organizacije dobrovoljcev v Ljubljani bo v nedeljo, 11. februarja ob 10 dopoldne v sejni dvorani Združenja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov — sekcija Ljubljana v »Kazini«, Kongresni trg 1, II. nadstropje. Na predvečer dne 10. februarja ob pol 9 zvečer bo članski sestanek v restavraciji hotela Štrukelj (Dalmatinova ul.). Pozivajo se vojni dobrovoljci, člani organizacije, da se polnoštevilno udeleže članskega sestanka in občnega zbora. — Uprava.
v Wolfovi ulici št 10-11, ter se prosi polnoštevilna
udeležba.
1 »Bohemski večer« na pustni torek pri Mikli-ču bo kot običajno pri pogrnjenih mizah z izbranim pestrim sporedom Nastopili bodo naši najpriljub-nejši pevci in igralci. Točila se bodo dobra vina po solidnih cenah, iz lastnega buffeta pa bomo nudili vse mogoče priboljške tako o. pr. pristno rusko vodko. Vstopnice so v prodaji pri dnevni blagajni v operi.
1 Kolo so mu ukradli. Puterle Slavko je imel lepo moško kolo znamke »Torpedoc. Vredno je bilo 1200 din. Dne 31. januarja pa mu ga je nekdo ukradel izpred hiše na Poljanski cesti št. 19. Kolo ima evidenčno številko 2-0996/1, krmilo je kromi-rano, prestava izrezana, sedlo rjavo in izredno široko, pnevmatika črna, z dinaino svetiljko. — Marinšku Ivanu v Prečni ulici št. 6 je nekdo ukradel kolo znamke »Diamant«, vredno 700 din. Kolo je črno pleskano, evidenčna številka 2-6433-39-1. — Strah Anton pa je svoje kolo pustil za nekaj
ZOBOZDRAVNIK
dr. PavloClt Franc
ordinira od 6. II. 1940
na Oosposvelshi cesti Si. 3
časa na Vodnikovem trgu. Kolo le bilo znamke »Encelsior« in je bilo vredno 650 din. Krmilo ravno brez ročajev, rumeno pleskano t dinamo svetiljko.
1 Krasne amerikanske smučke iz »Hikori«
lesa je imel v svoji kleti ing. Prihoda Leonid. Imel jih je tam kar dva para, spodaj na prednjem .koncu je bil žig »Norge ski<. Ob smučih je bil ves pripadajoč materijal iz istega lesa. na železnem ogrodju smuči pa je bila vtisnjena črka »S«. Prav tako so bile ob teh smučih tudi ženske smuči iz jesenovega lesa. Vse to je odnesel tat v dneh od 20. do 29. januarja iz imenovane kleti na Matja-novi poti. Škoda znaša 1350 din.
1 Celo zalogo obleke je neznanec ukradel Sve-telju Ivanu iz Bohoričeve ulice št. 9. Tat je odnesel deško obleko z dvojnimi rjavimi hlačami, suknjič s črno podlogo, modre črtaste kamgarn hlače, tri damske površnike in tri metre temno-modrega blaga.
1 Za pustno nedeljo k rabavni opereti »Veseli bo h e in i« v kino Union! Danes, ko si vsakdo želi nekaj veselih uric smeha in razvedrila, vam boljše zabave ne moremo svetovati, kakor da si ogledate češko opereto »Veseli bo-hemic. Čehi 60 znali v svoje komedije in šaloigre vložiti mnogo prirodnega humorja in komike, zaradi česar je tudi uspeh njihovih filmskih del mnogo večji od običajnih filmskih operet, kakršne smo doslej videli pri drugih narodih. Kdor tedaj želi, da se bo dve urici prijetno zabaval in od srca nasmejal, naj gre danes v kino Union k »Veselim bohemom«.
1 Delavca je okradel. Moški zimski površnik sive barve, v žepu površnika pa sive rokavice, v skupni vrednosti 300 din je neznanec ukradel delavcu Bičku Janezu iz Rateč na Sv. Petra cesti 28.
MARIBOR
Smrtna avtomobilska nesreča
Maribor, 3. februarja. V četrtek, dne 1. februarja se je na državni cesti pri Sv. Jožefu nad Slovensko Bistrico dogodila avtomobilska nesreča, ki je zahtevala življenje Terezije Berger, žene delavca iz Slovenske Bistrice.
Pokojna Bergerjeva je bila od 8. preteklega meseca v mariborski bolnišnici, kjer je bila 1. februarja odpuščena in se je zato z večernim mestnim avtobusom odpeljala na svoj dom. Izstopila je na postajališču pri Sv. Jožefu nad Slovensko Bistrico, odkoder je imela najbližje proti domu. Ko je izstopila iz avtobusa, pa je bila neprevidna in se je premalo umaknila s ce6te, ki je bila takrat do dobra pokrita z debelo 6nežno odejo. Zato jo jc verjetno zadnji del blatnika zadel v trenutku, ko je avtobus nadaljeval 6vojo pot. Nesrečno ženo je sunek podrl, pri čemur si je zlomila nogo pod kolenom in verjetno dobila tudi težje notranje poškodbe, katere pa bi bilo mogoče ugotoviti le pri obdukciji. Ker je avtobus, ko je ženska izstopila, zopet odpeljal in ker tudi na ce6ti ni bilo žive duše, ni nesreče nikdo opazil. K sreči je kmalu nato prišla na kraj nesreče Marija Petkova iz Slov. Bistrice, ki je na tleh našla stokajočo ženo, Takoj je poklicala sosede in moža ponesrečene ter so jo nezavestno odnesli na njen
Zabavna feSka opereta
z najslavnejšo češko operetno divo
Jarmilo Kiirovo
Nadatie: H ANA VITOVA, A. NOVOTNY in drugi
VESELI BOHEMI
(VESELA BIDA — VESELO SIROMAŠTVO) — Ob 10.30 (znižane cene) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri — KINO UNION Tel. 22.21
1 Društvo stanovanjskih najemnikov vabi vse stanovanjske najemnike, podnajemnike, da pri-glase čimprej svoj pristop k društvu pri blagajniku, ki je strankam na razpolago vsak delavni dan med 10 in 12 dopoldne v pisarni društva upokojencev, Ljubljana, VVolfova ulica št. 10-11. Članarina znaša na leto 12 din, tedaj do konca tega leta 11 din. Vstopnine ni. Članarina se plačuje naprej. Tajnik uraduje zaenkrat v Celjski ulici
Najmodernejše perilo v svili in volni ter razne novosti za dame, gospode in otroke v novo-otvorjeni prodajalni Tekstilne industrije
»ŠTI K«
Miklošičeva 18, Ljubljana.
št. 19, Bežigrad, za artilerijsko vojašnico, razen sobote, nedelj in praznikov vsak delavni dan, pri-čenši z dnem 7. . m. od 14 do 16 popoldne, ter se naj člani društva v vseh zadevah, razen blagajniških obrnejo na tajnika. Obenem se opozarja, da se pri osebnih prošnjah strank za kakršnokoli zadevo izkaže vsakdo s potrdilom o vplačani članarini, ker se ne bo delalo za stranke — nečlane. Prihodnja odborova seja bo za ves odbor z namestniki vred v petek 9. februarja ob 18 zvečer
Nove knjige
Nove šmamice za leto 1940. Za šmarnično berivo smo letos pravočasno preskrbeli. V kratkem izide v založbi »Jugoslovanske knjigarne« knjižnica za majniško pobožnost z naslovom »Marijina in katoliška akcija«. Majni-ška pobožnost ni popolna, če ni povezana z govori in branjem, ki vnema v vernikih zaupanje in ljubezen do skupne nebeške matere in mogočne kraljice Marije, češčenje Marijino brez posnemanja njenih kreposti še ni pravo češčenje, je nekaka sebičnost; zato mora šmarnično berilo posegati v praktično krščanstvo. Temu cilju ustrezajo tudi šmarni-ce župnika J. M. Seigerschmida z zgoraj navedenim naslovom, ki kaže, da je vsebina sodobna in namenoma sestavljena za vfiSo dobo Katoliške akcije. V ospredju je pa Marija, ki je vzor, kakšno naj bi bilo naše sodelovanje v Katoliški akciji.
Knjižica uvaja — kolikor je mogoče v skladu z vsebino — v umevanje Katoliške akcije, ki je nje bistvo in cilj še marsikomu nejasna stvar.
Ker je bila vsebino pred natisom strokovno pregledana in spopolnjena, smo prepričani, da bo knjižica dobro došla, prav kakor šmarnice istega g. avtorja o Lurdu pred par leti.
Prednosti te nove knjižice so: Dnevno berivo je kratko, jedrnato, poučno, lahko umlji-vo. Marijin vzor živo stopa pred oči. Za vsak dan je izbran mikaven zgled iz življenja Cerkve, iz zgodovine ali vsakdanjosti. Knjiga bo obsegala 224 strani Cena din 22. Naroča se .v jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
dom, kjer se je za trenutek osvestila, nato pa umrla. Zdravnik, ki je bil poklican, je mogel ugotoviti le prelom kosti pod kolenom, ni pa mogel ugotoviti notranjih poškodb, ki so povzročile naglo smrt.
Orožniki so v zvezi s to nesrečo zaslišali več prič in šoferja, vendar se preiskava še nadaljuje, ker vseh prič še ni bilo mogoče za6lišati. Zaenkrat je s pričami ugotovljeno, da jo je podrl avtobus, seveda pa s tem še ni rečeno, da zadene šoferja kaka krivda. Gotovo gre za nesrečni slučaj, ki ga je predvsem povzročila ženina neprevidnost in visok 6neg.
*
m Zadostilna tridncvuica bo od nedelje 4. do torka 6. t. m. v tukajšnji stolni in mestni župnijski cerkvi. V ponedeljek in torek bo pridiga ob 5.30. Po pridigi se pred sv. mašo podeli blagoslov z Najsvetejšim, ki se izpostavi in ostane izpostavljeno do konca večernic, ki sledijo večerni pridigi ob 17. Po večernicah se še podeli sv. blagoslov. Tretji dan, v torek, zvečer se po sklepnem govoru ob 17 zaključi tridnevnica z večernicami in zahvalno pesmijo. Tridnevnico bo vodil sale-zijanec dr. Srečko Zamjen iz Ljubljane.
Slanikova pojedina
Sredo 7. II. ob 20. uri. Od 8. do 18. ure kulinarska razstava. — Pustni torek domača veselica. Razna razvedrila. — Zmerne cene. Hotel, kavarna in restavracija »OREL«.
m Oglasnik lavantinske škofije je toplo priporočil dr. Ahčinovo knjigo o komunizmu. Prosvetna društva in izobraženci, segajte po njej!
m Magdalenska cerkev dobi nove zvonove. Prihodnjo nedeljo 11. februarja bo za magdalen-sko župnijo lep praznik. Dopoldne ob 9.30 bo namreč blagoslovite" treh novih zvonov, ki jih je dobila magdalenska župna cerkev. Blagoslovitev bo na prostoru pred cerkvijo Vsi župljani so k lepi slovesnosti povabljeni!
Advokat
dr.
Pretnar
se je preselil iz Cankarjeve ulice 6 v Sodno ulico 3/1.
Telefon 27-65 (Palača zavarovalnice »Drava«)
m V Ljudski univerzi predava jutri v ponedeljek g. Fr. Pivka, pilot iz Maribora, o vlogi avi-acije v sedanji vojni. Predavanje bodo spremljale skioptične slike.
m V Rajhenburgu sta se poročila mornariški kapetan I. razr. I. Rupančič in gdč. Katja Koled-nik iz Maribora. Poročil ju je nevestin brat R. P. Jean Bab. Kolednik. Obilo sreče!
j m Fantovski odsek Maribor II ima jutri zvečer redni fantovski sestanek, na katerem predava urednik g. Januš Goleč. Začetek sestanka točno ob osmih.
Celjske novice
Preskrba Celja z mlekom
Znano je, da celjska okolica nima dovolj mleka za mesto in da se v Celje mleko uvaža iz ostalih krajev, kakor iz Sv. Jurija, Grobelno, Liboj, Levca, ob nedeljah pa celo iz Šmarja pri Jelšah, kar je opažati posebno v zimskem času. Na trgu je mleka in mlečnih izdelkov zelo malo. Ni čuda, da je cena mleku tudi v Celju poskočila Tako je bila cena mleku na tr&'i že 3 din za liter, kar je seveda popolnoma neupravičeno. Gospodinje se vsled tega pritožujejo in jadikujejo. No, pa saj so v Celju tudi mlekarne, toda ne takšne kakor v drugih mestih, kjer lahko dobiš čašo dobrega mleka za zajtrk ali malico, da lahko kupiš v njej mleko, beli 6ir, maslo in sir V6eh vrst. Mnogo delavcev in drugih uslužbencev bi se zateklo v takšno mlekarno ter bi se za mali denar do sitega najedlo, kakor to vidimo v Ljubljani, Zagrebu, da ne omenjamo krajev izven naše širše domovine. In ali ne bi bilo to bol; zdravo in tečno, kakor pa razni lokali,, beznicam podobni, katere obiskujejo delovni sloji? Zakaj ne gredo rajši v mlekarno? Celjske mlekarne namreč nimajo mleka, imajo pa kklo zelje, kislo repo, jabolka, lige, citr&te, razno zelenjavo itd. Tudi mleko, ki ga imajo včasih in mlečni izdelki so (izvzemši ene mlekarne, ki ima le mlečne izdelke in je skoraj redno brez mleka) kar v istem prostoru z zgoraj navede-nili predmeti. Mleko in mlečni izdelki bi ne smeli biti zraven kislega zelja in repe, ker dobivajo duh in okus po zelju in repi. In da ne bomo pozabili
Fino čajno pecivo in bonboni!
Bonboniera Rulf, Prešernova nlica 1.
snage, ki jo povsod tako pogrešamo, je v mlekarnah nad vse potrebna. ObIa6tva bodo morala tudi tu poseči vmes in zahtevati brezpogojno izpolnjevanje tozadevnih predpisov, Menda je tudi lo vzrok, da mlekarne v Celju ne uspevajo.
Javni činitelji in kmetijski strokovnjaki bodo našli tu obilo dela, da Celje že vendar enkrat dobi
vartue
T&tb!
Tudi brez mencanja in dr-gnenja, če ga kuhate v raztopini Radiona, bo perilo bleščeče belo. Na ta način varujete tkanine, perilo bo bolj trpežno in Vas bo vedno znova razveseljevalo s svojo čudovito belino.
RADION BELINA!
moderno mlekarno, v kateri bi se dobilo mleko in mlečni izdelki ob vsakem času brez izgovorov »za jutri heksen6 mleka ne bomo imeli«.
Kaj pravite Celjani, ali bi takšna mlekarna ne
bila dobrodošla in ali bi tudi ta ne uspevala? *
c Odvetnik dr. Jakob Hodžar je preselil svojo pisarno iz Vodnikove ulice v Gosposko 30.
c »Atentat« — veselo komedijo priredi Sale-zijanski mladinski dom danes ob pol 5 popoldne. Na poustni torek ob 7 zvečer pa priredi veselo pustno prireditev z večjimi lepimi prizori — polnimi smeha, kakor: »Čevljar« — igra v treh dejanjih, razni kupleti itd.
c Občni zbor krajevne JRZ je bil preteklo nedeljo v Št. Pavlu pri Preboldu. Soglasno je bil izvoljen stari odbor s predsednikom Skok Filipom.
Boji na Finskem
London, 3. febr. t. Reuter: Na finsko-šved-ski meji so Sovjeti napravili nov poskus, da bi razdejali Mannerheimovo linijo. Posebni dopisnik Reuterjeve agencije sporoča, da je bila ruska ofenziva izredno dobro pripravljena. Mannerheunovemu trdn javskemu pasu so se najprej približali celi oblaki sovjetskih letal, nato so začeli grmeti topovi vseh kalibrov. Prvi nupad so izvršili številni oddelki motorizirane pehote, za njimi so sledeli tanki v množicah, nato pa je naskakovala pehota. Računa se, da je pri tej ofenzivi sodelovala ena cela divizija pehote, podprta z mnogimi tanki.
Finci so se umaknili samo za trdnjavski pas, odkoder so sprejeli sovražnika z najhujšim ognjem. Sovjeti so pretrpeli v kratkem času velike izgube. Ni jim kazalo drugo, kakor da se spet umaknejo, v tem pa so Finci prešli v protiofenzivo in spet zavzeli svoje prejšnje položaje.
Enega največjih uspehov zadnjih dni pripisujejo Fincem severno od I.adoškega jezrra, kjer se Rusi prav sedaj obupno borijo, ker bi se radi izvlekli iz pasti, katero so jim pripravili Finci, sa j so jih v tem področju skoraj že popolnoma obkolili. Pretekli teden so Finci uporabljali pri napadih tudi že ital. bombnike.
Letalska zveza Sofija-Moskva zanima posebno Turčijo
Vprašanje velikega letališča v Burgasu ob črnem morju
Sofija, 3. febr. t. International News Bulletin:
V	četrtek je prišlo v Solijo tričlansko odposlanstvo sovjetskega komisariata za letalstvo, ki mu je podrejena tudi letalska družba »Aeroflot«, ki skrbi za' letalstvo med Sovjetijo in inozemstvom. Pogajalo se bo z bolgarsko vlado o vseh podrobnostih letalske pogodbe za redni letalski promet med Moskvo in Sofijo. Sovjetska letala bi letela verjetno iz Odese do Burgasa in dalje do Sofije.
V	Burgasu bi bilo torej potrebno, da se zgradi veliko letališče, da bi moglo obvladati promet. Bolgarski listi pozdravljajo prihod sovjetskega odposlanstva in izčrpno ponatiskujejo članke, ki so izšli v moskovskih listih in ki pišejo o »starodavnem prijateljstvu med ruskim in bolgarskim narodom« in ki podčrtavajo, da bo nova trgovinska pogodba med obema državama te zveze še bolj okrepila in poglobila.
V	mednarodnih krogih v Sofiji gledajo nekateri z zaskrbljenostjo na ta najnovejši pojav sov-jetsko-bolgarskega prijateljstva, vendar menijo, da je pretirano govoriti o kakšnem »odpiranju vrat sovjetskemu vplivu«.
V	istih krogih tudi ostro zanikajo poročila nekaterih inozemskih poročevalnih agencij, ki trdijo,
da je turška vlada na prijateljski način opozorila bolgarsko vlado, da bi bilo Turčiji skrajno neljubo, ako bi nova letalska proga med Moskvo in Sofijo dala povod za to, da bi se v bližini turške meje v Traciji gradilo kakšno večje letališče, ki bi služilo za pristajanje sovjetskim letalom v večjem obsegu, kakor za dejanske potrebe letalskega prometa.
Za avtonomijo Bosne in Hercegovine
Belgrad, 3. febr. m. Iz Sarajeva poročajo, da se je po daljših razgovorih o programu, ki ga je minister za gozdove in rudnike dr. Kulenovič predlagal s svojimi tovariši, v Sarajevu ustanovil osrednji politični odbor, v katerem so v glavnem muslimani, ki se smatrajo za Hrvate Predsednik tega odbora je Izmet Gavran Kapetanovič, bivši poslanec, podpredsednik Hadži Mur aga Berhemič, veleposestnik in dr. Avdo Hasanbegovič, bivši minister. Eden od tajnikov je bivši poslanec dr Hifzija Gavran Kapetanovič. V tem odboru «o tudi pristaši SDS.
Člani odbora so izjavili, da lahko ustanove svo-)o politično skupino, ki se bo borila za končno preureditev države v štiri enote, to je v slovensko, hrvatsko, srbsko in četrto novo upravno enoto Bosno in Hercegovino. Omenjeni odbor bo zaradi ustvaritve te zahteve stopil v stike z vsemi političnimi skupinami, ki imajo svoje pristaše v Bosni in Hercegovini. Za razgovore s HSS je že določeoa depu-tacija. V njej je med drugimi tudi Izmet Gavran Kapetanovič.
I
ERROL FtYN in Ollvla de HavMand v
največjem barvanem filmu
ln naštelo |e novo carstvo	|
Od nedelje do nedelje
Zunanji pregled
i
Pretekli teden nosi bolj pečaf velikih rli-plomatičnih dogodkov, medtem ko nn bojiščih ni bilo izrazitih dogodkov. Na enem, kakor na drugem polju pa opažamo, da so sedanji dogodki lo predpriprava na mnogo večje, ki se bližajo.
Zunanje politični razgled
Trije veliki govori vodilnih državnikov in ena konferenca štirih državnikov, to je na kratko vsebina preteklega tedna na di-plomatičnem polju Govorili so ministrski predsednik Francije Daladier, ministrski predsednik Anglije Chamberlain in državni kancler Nemčije Hitler. Vsi so govorili o vojni, o naporih, ki jih tvegajo za čim bolj učinkovito zmago, ter o novi Evropi, ki želijo, da vstane iz sedanje nevihte, ki je prišla nad njo Vendar pa so ti trije govori med seboj temeljito različni tako glede duha, ki jih preveva, kukor tudi glede izrazoslovja, ki se ga poslužujejo. Po teh govorih vemo, da ni treba računuti s tem, da bi bila ta vojna kratka in lahka. Nasprotniki ne bodo odložili orožja, dokler da eden ali drugi ne obleži kot popolni premaganec na tleh. Ta vojna bo tudi strašna, ker se bo vodila z vsemi sredstvi in bo civilno ljudstvo prav tako potegnjeno v trpljenje, kakor vojska, nevtralne države pruv tako, kakor vojskujoče se države. Tudi to smo iz teh govorov zvedeli, da so od noša ji med Nemčijo in Italijo ostali nespremenjeni, kakor tudi to, da sta Anglija in Francija med svoje vojne cilje postavili tudi obnovo avstrijske, češkoslovaške in poljske države.
Največja nevtralna ploskev v Evropi leži na južnovzhodnem prostoru ter objema Madžarsko, Jugoslavijo, Romunijo, Bolgarijo, Grčijo in Turčijo. Prištevati je treba tudi Italijo, v kolikor je na Balkanu zastopana po Albaniji. Na tem prostoru obstoja posebna z veza štirih držav, imenovana Balkanska zveza, ki ji pripadajo Romunija, Jugoslavija, Grčija in Turčija. Ker je ta prostor bogat po naravnih bogastvih, živežu in surovinah, in ker leži tudi zemljepisno na zelo važnem mestu, namreč ob veliki donavski poti v črno morje, nadalje med tremi morji, Črnim, Egejskim in Jadranskim morjem, odnosno Sredozemskim morjem, nadalje na prehodu iz Evrope v Azijo, je razumljivo, da se oba vojskujoča se tabora potegujeta, da bi jugovzhod dobila če ne na svojo stran kot vojnega udeleženca, pa vsaj pod svoj prevladujoči vpliv. V zadnjih tednih je bilo več zelo kričečih dokazov za to, predvsem v Romuniji, kjer je odprto izbruhnila tako imenovana »pe-trolejska kriza«, v kateri se Nemčija poteguje za čim večje dobave petroleja, medtem ko Anglija in Francija delujeta za to. da bi Romunija Nemčiji dala čim manj. Vrhutegn pa se na tem prostoru še križajo koristi Sovjetske Rusije, ki sili proti Sredozemlju — skozi Balkan, ter Italije, ki na noben način tega ne mara dopustiti. Najlepše bi bilo, če bi bile balkanske in podonavske države med seboj složne, vse, brez izjeme ker lo tako bi lahko na zunaj nastopale kot enota in bi branile svoj mir in svojo neodvisnost. Ker pa so med njimi še vedno razpoke, ni čudno, če se tuji vplivi rinejo skozi nje in skušajo delati razdore, ncedinstvo, da bi potem z vsako posamično posebej lažje razpolagajo. Štiri države Balkanske zveze so se v želji, da si ohranijo nevtralnost in mir in da poskusijo pomiriti vsa nesoglasja, zbrale v Belgradu h konferenci, ki ima zares, bolj kot katerakoli druga konferenca pred to, za cilj, ohraniti mir, preprečiti, da ne bi vojna raztegnila svoj požar tudi semkaj, bodisi po tej poti, bodisi po kakšni drugi. Zunan ji ministri Jugoslavije, Romunije, Turčije in Grčije zasedajo že od petka naprej in bodo danes zaključili svoja posvetovanja. Že danes smemo reči, da bo uspeh dober, ker bo Balkanu vrnil zavest miru. Saj bo konferenca izpovedala voljo, da hoče ostati južnovzhodna Evropa strogo nevtralna in nepristranska, da se noče vezati z nobenim taborom, da ne bi dajala videza, da je proti kakšnemu drugemu, in da hoče tudi svoje medsebojne gospodarske odnošaje tako urediti, da bodo mogle v prvi vrsti poskrbeti za lastne potrebe, s previškom pa post reči nepristransko in v smislu lastnih koristi vsakomur, kdor se bo pojavil na južnovzhodnih tržiščih. Tnkšnd stališče že sedaj dobiva priznanje obeh vojskujočih se taborov in tudi Italije, ki se je zadnje čase mnogo prizadevala za mirne razvoje na jugovzhodu Evrope.
Na Daljnem v z h o d n so v zvezi z Japonsko zanimivi razvoji. Odnošaji med Japonsko in Anglijo so se nekoliko zategnili, pogajanja med japonsko in Sovjetijo za ureditev meje so se popolnoma razbila in je nastopila večja napetost, medtem ko zahteva Amerika zelo visoko ceno za ponovno ureditev svojih trgovinskih odnošajev z Japonci. Japonska postaja na tn način neke vrste živčno ognjišče novih napetosti na Daljnem vzhodu.
Razgled po bojiščih
Na zahodnih bojiščih je ostala slika tudi v preteklem tednu nespremenjena. Na suhem ni bilo nobenih dogodkov. V zraku pa smo bili priča napada večjega obsega nemških bombnikov na angleško obalo in na trgovske ladje. Potopili so Angležem pri tej priložnosti 9 trgovskih ladij, a sami so izgubili eno podmornico.
Nn finskih b o j i ?. č i h traja pritok Sovjetov dalje. Medtem ko se Finci hrabro upirajo v sredini vzhodne fronte, so Sovjeti sedaj začeli velik naval na Mannerheimovo črto na jugu. Sovjetski bombniki so barbarsko divjali nad finskimi mesti. Zmetali so spet veliko tisoč bomb na nezavarovana mesta, kjer so zadeli bolnišnice, šole in zasebne hiše. Pomoč iz tujine le počasi prihaja, vendar je treba pristaviti, da so se zadnjih finskih letalskih napadov na sovjetska pristanišča Baltiški in Kronstodt udeležili že italijanski, angleški in ameriški bombniki.
ki ima veliko zunanjepolitično važnost. Vendar je treba omeniti tudi nekaj domačih dogodkov.
Preteklo nedeljo ao razne stranke imel* več zborovanj. Minister inž. Beslič je na shodu JRZ sporočil, da bo vlada izboljšala gmotni položaj železničarjev. Na shodu svojih pristašev v Kruševcu pa je pravosodni minister dr. Ltuar MarkoviČ naznanil, da bo vlada izboljšala gmotni položaj vsega državnega uredništva, zlasti nižjih uradnikov in pa tistih, ki imajo večje družine .
Ta teden je vlada obravnavala vprašanje novega volivnega reda ter je stari načrt v marsičem
spremenila. Po novem načrtu sploh ne bo državnih list, temveč bodo le okrožne liste. Vsaka okrožna lieta bo imela svojega nosilca. En poslanec bo prišel na vsakih 40.000 prebivalcev. Tako bo Slovenija volila 29 poslancev, Ljubljana-mesto bo volila pa dva poslanca, Volivna okrožja na Slovenskem pa se niso v ničemer spremenila ter glede tega ostane pri nas tako, kakor je določal prejšnji načrt volivnega reda.
Glede ureditve države je polemika zadnje čase malce potihnila. Profesor dr. Ilič je v svojem listu »Napred« pač napisal en članek, kjer pravi, da ni nobenega vzroka, da se ne bi država uredila pred volitvami. V zvezi s tem vprašanjem in pa znanim hrvatskim stališčem pa zdaj ljubljansko »Jutro« znova krepko spletkari, da bi se vprašanje ureditve države znova odložilo, kar bi bila očividna škoda za
ilovectld narod, Id m )• ■ svojo avtonomijo potegoval od leta 1919.
To vprašanje se je zapletlo tudi zaradi Bosne,
kjer muslimani vsekakor vstrajajo na stališču avtonomije, kar je v svoji Izjavi muslimanski minister dr. Kulenovlč trnova potrdil. Sicer pa je v notranji politiki bilo pretekli teden obravnavano vprašanje JRZ in radikalne stranke. Vendar tudi to vprašanje še ni rešeno.
Komunisti, ki so bili v Srbiji zlasti številni na belgrajski univerzi, so začeli od drugih dobivati krepak odpor. Srbski dijaki drugega naziranje, so se ločili od komunistov ter osnovali svoje organizacije ter tako komuniste prepustili samim sebi. Zadnji čas je, da so tudi v Srbiji spregledali igro rdečih planincev.
Dne 30. in 31. januarja je bila v Zagrebu pod predsedstvom nadškofa dr. Stepinca seja škofovskega odbora, ki se je posvetoval o tem, kako izvršiti sklepe škofovskih konferenc. Iz Slovenije je prišel na sejo ljubljanski škof dr. Rožman.
Potopljeno torpedovko »Ljubljano« so v šfbeni-ški luki že začeli dvigati. Vsa dela za zdaj opravlja | naša vojna mornarica s svojimi sredstvi in stroji. Doslej so potapljači dvignili že vse tiste dele potopljene ladje, ki so bolj dragoceni in ki se dajo od-viti. Tako so »pravili na površje vse torpedne cevi in instrumente kakor tudi strojnice in aparate topove. V petek so iz ladje potegnili tudi truplo prvega strojnika Griesbacherja. Njegovo truplo je ležalo poleg tanka za nafto. To dokazuje, da je vrli mož, dasi je bil sam v 6mrtni nevarnosti, vkljub temu še planil k tankom ter odprl ventile. S tem svojim dejanjem pa je preprečil eksplozijo ter preprečil še mnogo hujšo nesrečo. Sam pa je utonil. V kratkem upajo dvigniti ladjo samo.
Zastopnikom »Bogoljuba«
Pošljite nemudoma sezname naročnikov in pa denar zanje, sicer ne bodo uvrščeni med one naročnike, ki imajo pravico do žrebanja! Uprava »Bogoljuba«
po &)JzcMi


Po slovenski domovini
Zaplana nad Vrhniko
Te dni Je Izpolnila 00 let krščanska in skrbna mati, ga. Frančiška Filipič. Rodila 6e je v Zaplani nad Vrhniko. Leta 1001 6e jž poročila i Andrejem Filipičem iz Podlipe. S tem ni prevzela samo skrb za hišo, ampak je postala mati trem otrokom iz prvega zakona. Ni jim bila mačeha, ampak prava mati. Za družino petih otrok je sama prevzela vso skrb, ker je šel po šestih letih mož v Ameriko, da si kaj prisluži za bodočnost. Po vrnitvi moža iz Amerika,..je povila še 5 otrok. Leta 1914 je šel mož v svetovno vojno, toda tam je zbolel in so ga poslali domov, pa kmalu so ga klicali zopet nazaj. Nekaj dni pozneje pa dobi žena brzojavko, da ji je mož padel. Kako hud je bil ta udarec za ženo. Čez 10 dni je povila zadnjega sinčka. Sedaj je bila vsa skrb za bodočnost otrok na njenih ramah. Otroke je vzgojila v strahu božjem in jih dobro preskrbela za bodočnost. Njena mala pokojnina, ki jo je prejemala, bi komaj zadostovala za njo samo, ne pa da bi nadomeščala moža in skrbnega rednika. štirje sinovi so dobro preskrbljeni. Najstarejšega, Petra, Je žrtvovala ealezijanski družbi; drugi, Jakob, 11 pomaga doma tn bo V kratkem prevzel domačijo. Tretji, Ivan, Je krojaški mojster, a najmlajši Joško, ki tli nikdar poznal očeta, je čevljarski pomočnik. Hčerka Mici je poročena z učiteljem. Vsi njeni otroci, znanci in prijatelji ji ob tem lepem jubileju čestitajo ln prosijo Boga, naj jo ohrani še dolgo, dolgo let zdravo in zadovoljno.
Reteče pri škofji Loki
Danes popoldne ob treh uprizori Prosvetno društvo Nušičevo komedijo v 4 dejanjih: »Gospa ministrica«. Prijatelji naše prosvete in poštene zabave, vljudno vabljeni.
Hrušica pri Ljubljani
Prosvetno društvo v Hrušicl vprizori danes ob 4 popoldne komedijo v 3 dejanjih: »Crvček za pečjo«. Vljudno vabljeni.
— Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krči, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Joselova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Joselova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
Ogl. rej. S br. 30474/33.
Notranji pregled
Pretekli leden je stal v znamenju priprav za sestanek Balkanske zveze v Belgradu, zaradi česar »o dogodki politik« »topili boli v ozadje. Vsa naša in zunanja javnost se pač najbolj peča s tem sestankom,
Tržič
Občni zbor podružnice SPD v Tržiču bo v soboto, 17. februarja 1940 ob pol osmih zvečer v »kleti« g Jelenca. Poleg običajnega reda še volitev 2 odbornikov in 3 namestnikov ter sklepanje o gradnji in najetju posojila za kočo pod Storžičem,
Litija
Preračun cestnega odbora v Litiji. Okrajni cestni odbor v Litiji je sestavil svoj preračun za leto 1940-41. Skupni izdaki znašajo 1,216.680 din. Mod izdatki so glavne postavke: stvarni izdatki 698 680 din, osebni in upravni izdatki 36.720 din; potrebščine cestnega okraja 267.241 din; za nove gradnje 206.000 din; vzdrživanje dovoznih cest 7.800 din. Dohodki so preračunani na 1,216 441 din in sicer: prispevek banovine 821.000 din, dohodki cestnega okraja 392 tisoč 841 din, prispevek železniške uprave 2.600 din. Predlog preračuna je z ozirom na preračun iz leta 1938-39 za 710.532.70 din manjši.
Prosvetno društvo v Litiji priredi v nedeljo, dne 4. februarja popoldne po litanijah v dvorani Ljudskega doma pustno zabavo pri pogrnjenih mizah. Za jedačo, pijačo in vsestransko zabavo po skrbljcnol Vstopnina 4 din. — Vljudno vabljenil
Trbovlje
Zaradi smrti župnika msgr. Jakoba Gašpariča odpadejo prireditve v Društvenem domu v nedeljo popoldne in zvečer, tudi kinopredstave.
Sevnica ob Savi
Sevnlčani, če se hočete na pustno nedeljo pošteno nasmejati, potem pridite popoldne v »Slomškovo dvorano« gledat igro »Politikant«. Zupanu Zorgi ae boste smejali in Tomažeka boste z aplavzom spremljali, kaj pa Jele ostale osebel Priditel Vabljeni tudi sosedjel
Brežice
Narodni kino predvaja danes zanimiv film iz svetovne vojne »Vohunka Suzy«, v glavni vlogi Jean Harlow. Obenem opozarjamo na naslednji film iz svetovne vojne, ki pride »Mir na Reni«.
Ptuj
ROYAL - KINO, PTUJ. Mnogo razvedrila vam bo nudila najuspelejša komedija sezone »Naročeni zapeljivec« v kateri nastopajo priznani igrulci: Theo Lingen, Ida Wiist, Hcli Finkenzeller, Ilans Holt. Pride: veličasten film iz nekdanje razkošne ltusije: »Donski kozaki«.
Muta
tisto na meji smo, žito smo morda tako tihi in skromni. In vendar je tudi to košček slovenske zemlje, lep kakor kristal, vzet iz božje roke, in vendar tudi tu delamo, kakor se pač da delati v obmejnem kraju. Zasluge za uspeh delovanja pa ima g. kaplan Alojzij Zolnir. On je pred letom zbral vse najboljše pevce v fari in tako je cerkveni zbor res lepo napredoval. Tudi Prosvetno društvo se je zelo razgibalo ter je uprizorilo pod njegovo režijo preteklo leto dve sijajni uspeli igri »Pri kapelici« in »Dva para se ženita«. Tako si je blagajna Prosvetnega društva V6aj nekoliko opomogla. Uredil je tudi knjižnico, katera ima sedaj na izbiro dovolj lepih slovenskih knjig. Dosti žrtev je zvezanih s tem delovanjem, zlasti, ker društvo nima ne lastne dvorane in ne odra, Zal, da nas je g. kaplan te dni zapustil. Nihče ni pričakoval, da Izgubimo iz svoje srede to dobro odkrito dušo. Gospod kaplan Zolnir je bil splošno priljubljen tudi v drugih krogih, kako šele med nami, ko je bil voditelj, saj je bil nam vzor in učitelj vsega lepega. Ob slovesu smo mu pevci zapeli podoknico. Pogrešali ga bomo, saj je bil nad vse vesten duhovnik, mladini najboljši katehet in nam iskren voditelj in prijatelj. Vsi mu želimo na njegovem novem mestu v Novi cerkvi, da Bog blagoslovi tudi tam njegovo delovanje. Tiho je bilo njegovo delo tu ina Muti, a obrodilo je plemenit sad. Bog mu plačajl
ff
Tako ni prav..."
Marenberg, 2. febr.
Mariborski »Večernik« z dne 23. januarja 1940 se je zopet zaletel v Marenberško prosvetno društvo, češ da prireja svoje zabave v isti dvorani in odru, kakor »Kulturbund«, da ne gre pod streho So-kolskega doma, ki mu je bil ponujen brezplačno in da uganjajo lahko take stvari le ljudje, ki jim je prvo strankarska politika, šele deseta briga narodna zavednost. To in še mnogo drugih napadov je bilo slišati ob zgražanju zborovalcev na občnem zboru marenberškega Sokola.
Da bo javnost V6aj malo poučena o vsej stvari, nekaj pojasnili
Prvič sploh ni res, da Prosvetno društvo igra na odru »Kulturbunda«. kakor je to v Večemiko-vem podnaslovu, ker je oder in dvorana izključena last tukajšnjega gostilničarja g. Brudermana, ki je dal oder na razpolago Prosvetnemu društvu, preden je bil ustanovljen »Kulturbund«. Zakaj pa se ni ma-renberški Sokol zgražal tudi takrat, ko je on igral v isti dvorani — to še pred par leti — kakor »Kulturbund«. Ali je sedaj dvorana kaj drugačna71
Drugič ni res. da so Sokoli ponudili dvorano •okolskega doma Prosvetnemu društvu brezplačno, temveč smo dobili dvorano pod mnogo ugodnejšimi pogoji pri g. Brudermanu. Tudi ni Prosvetno društvo prirejalo nobenih zabav, temveč le pristno slovenske igre (»Veseli dan«, »Verigo«, »Kovačev študent«).
Tretjič, ali j s že vsak strankarski politik, ki hoče delati po svojih načelih izven Sokola. Če, potem smo res strankarski politiki, a naiji ne bo tega nobeden drugi pameten človek zameril.
In sedaj vprašamo! Ali bi imelo do odra in dvorane v Sokolskem domu prvenstveno pravico Prosvetno društvo, kakor to ima pri Brudrmanu, ali bi nam dali dvorano na razpolago vsak čas za telovadbo, sestanke Fantovskega odseka in Dekliškega krožka brezplačno, kakor g. Bruderman?! Odgovor je kratek: nel Če vam gre za skupno delo, zakaj sta hoteli biti sami takrat, ko ste postavljali svoj dom, ki b: lahko bil enako vaš in naš? Zakaj ne napadate drugih društev, ki ravnotako niso pod vašo streho71 Torej je Prosvetno društvo postalo podobno preprostemu kmečkemu dekletu, katero je zasnubil viteški snubec, pa mu je odklonila roko, ker se ne počuti domače v imenitnejši družini.
Prosvetno društvo se ne zaveda prav nobenega prolinarodnega greha in hoče ostati še naprej zvesto svojim verskim in narodnim načelom, a od nobenega odvisno. Zakaj napadi in natolcevanja na občnih zborih?! Vsak naj skuša delati za slovenstvo po svojih načelih in na svoj način. Kateri način je pra-vilnejši, naj pokaže bodočnost. Želeti je torej le tekme v delu Združeni pa bomo samo v istem cilju — utrditi in razširiti slovenstvo med našim ljudstvom.
*	Nevarnost povodnji. Iz Banjaluke poročajo? Banska uprava je dobila poročila iz vseh okrajev vrbaske banovine, da so snežni meteži prenehali in da sneg hitro kopni. Padal je obilen dež, ki ga je spremljalo močno grmenje. Zaradi mrzlega dežja je nastala povsod huda poledica. V petek je naslalo lepo, sončno vreme, sneg se hitro taja in je velika nevarnost povodnji. Zima je spet zahtevala dve smrtni žrtvi. 18-letnega Milana Ke-njalo iz Motovara pri Bosanski Krupi so zmrznjenega odkopali izpod plazu; Asi m Avdič iz Mani iča pa je na poti v mlin omagal in zmrznil v snegu.
*	Velik požar v Zagrebu. V tovarni pasov ln naramnic v Harambašičevi ulici v Zagrebu je nastal požar in je bilo kmalu vso skladišče v plamenih. Gasilcem se je po dveumem trudu posrečilo ogenj pogasiti. Škodo cenijo na 150.000 din. Tovarna je bila zavarovana.
*	Ali bodo našli sarkofag cesarja Diokleci-ana«. V Splitu so začeli pod korom tamkajšnje katedrale kopati predor, da bi odkrili še osmo in zadnjo stran podznožja mavzoleja cesarja Dio-kleciana. Na tem mestu so bile grobnice, v katere so pokopavali odlične duhovnike. Našli so precej kosti, vendar doslej brez važnih predmetov. Mnogi mislijo, da so sarkofag cesarja Dio-kleciana nahaja pod korom. Znano je namreč, da je za časa ustanovitve mesta Splita v polovici VII. stoletja prvi splitski nadškof Ivo Ravenjanin odstranil iz mavzoleja kipe in grobnice in ga spremenil v katoliško cerkev. Glavni oltar je sedaj tam, kjer je bil svoj čas sarkofag. Zato mislijo, da je bil sarkofag prenesen tja, kjer je danes kor.
*	Turški hodža postavil pravoslavnemu duhovniku nagrobni spomenik. V prvi polovici 19. stoletja je deloval v vasi Srbski Pozderčiči pravoslavni duhovnik Kukola Ostojič, ki so ga zaradi njegove učenosti spoštovali tudi Turki. Čeprav je z vsemi močmi podpiral srbsko nacionalno gibanje, mu ni noben Turek skrivil lasu in hodža je bil njegov najboljši prijatelj. Ta hodža, kateremu je pop Ostojič nekoč rešil življenje, je pravoslavnemu duhovniku po njegovi smrti (1863) postavil lep nagrobni spomenik, ki še danes stoji na pokopališču v Pozderčičih.
*	Hude posledice pretepa. V Zagrebu se je delavec Mijo Lebinec spri s svojim 21-letnim pastorkom Francem Horvatom. Horvat je očital svojemu očimu, da zalezuje njegovo zaročenko. Lebinec je to tajil, kljub temu pa se je Hrovat raz-togotil. Zgrabil je nož in navalil na očima. Razvil se je hud boj. Hrovat je bil močnejši in je Le-binca vrgel na tla. Ko je ta ležal, ga je začel z nožem ubadati in mu je zadal enajst hudih ran. Lebinec je klical ni pomoč. Prihiteli so ljudje, ki so komaj ugnali napadalca in ga izročili policiji. Lebinca so prepeljali v bolnišnico, kjer pa imajo le malo upanja, da bi ga ohranili pri življenju.
*	Petnajstletni deček skočil v prepad. V Po-gredi pri Banjaluki je 15-letni Jovan Milovac skočil z velike skale v prepad 20 m globoko in obležal mrtev. Trupla še niso mogli dobiti, ker^ je za to treba posebnih priprav. Zakaj je šel deček prostovoljno v smrt, se ne ve, njegovi tovariši pa pripovedujejo, da je bil Jovan zadnje čase čisto zmešan.
*	Ubijalec pobegnil. Kmečki zaščiti v Izokoll pri Čazmu se je posrečilo pojasniti umor Stjepana Sipraka, ki je bil umorjen leta 1936. Kot morilec je osumljen Gregor Arnošt iz Vidrenjaka. Ko so ga hoteli aretirati, je izginil iz vasi. Ljudje pripovedujejo, da je dejal: »Z Bogom, grem na Češko, tu se ne da več živeti.«
*	V Novem Sadu imajo Arsena Lupina. Novo-sadski policiji in sploh vsem prebivalcem dela hude skrbi Jovan Adam, ki je pobegnil iz zapora v Petrogradu. Takoj po begu je vlomil v trgovino Hirchliauserja in odnesel več tisoč dinarjev. Ob tej priliki je Adam sporočil policiji, da ima pripravljenih še več vlomov. V isti hiši je vlomil v blagajno trgovca Save Miševiča in odnesel 20.000 dinarjev. V tej hiši stanuje tudi zdravnik dr. Dezider Anau. Ponoči je zdravnik začutil, da se nekdo suče okrog njegove pisalne mize. Takoj je alarmiral domače, vlomilec pa je izkoristil zmešnjavo in se1 mu je posrečilo pobegniti. Ti trije vlomi v ist' hiš' so povzročili v Novem Sadu pravo senzacijo. Vlomilcu pravijo Arsen Lupin zaradi njegovih drznih nastopov.
*	Obsojena ciganska »prerokinja«. Belgrajsko sodišče je te dni sodilo znano belgrajsko »prerokinjo«, ciganko Marijo Šajn. Ciganka, ki ji je lahkovernost ljudi pripomogla do večih hiš, ki pa so iz previdnosti seveda prepisane na njene sorodnike, je bila obsojena na 7 let ječe. Ze prej je presedela 4 leta Komaj pa je prišla iz ječe, se je takoj spet vrgla na svoj dobičkanosni posel. Njena sestra Lina NikoliČ-Šajn, ki se je tudi udej-stvovala kot »prerokinja«, je dobila šest mesecev zapora. Soobtozemh je bilo še več ciganov, ki pa jih je sodišče zatadi pomanjkanja dokazov oprostilo. Zagovornik ciganke je prijavil revizijo in priziv. Marija Šajn sama pa ni bila prav nič iz-nenadena zaradi stroge kazni. Morebiti si je tudi sama prerokovala, kaj se bo z nje zgodilo...
■	Jsfjg;____
a-r-S'Vf> >WHM*W»""»iii"
] »Petrolejska kriza« v Romuniji, kot jo razlaga Low v angleškem »Manchester Ouardianuc