109. številka. z* torek lO. m (t Trata, v torek ijotr^j dne 10 septembra 1895.) Tečaj XX. „■DIMOMT" itbaja po trikrat m teden T lenih ii-danjih ob torkih, Aatrtklh in loboiah. Zjutranjo i>dati|e ii-h »j« ob fi. ori ijutraj, rečemo pa ob 7. ■ri »ečer, — Obojno izdanje »:ane ; 1« Jeden Bie*Fc . f. — .W>, izven Avrtrij" f. I.*1 la tri meiec . . . 2.H0 ... *.— la pol leta . . . :->.— . , , s.— Mul« ... 10.- ... 1«.-Na aaraftfce brat priložene naročnine »e Jemlje eiir. Polemične itovilke ne dobivajo » pro-dajatnicah tobaka p Irntn po 9 n»č„ iavea InU po S nvč. Sobotno večerno '■danje v Irntu « nč., iiven Trita S nč. Gli EDINOST ifllo alcvenvketfa političnega druAtva za Pri fiastitim našim gg. naročnikom. Oae gg. naročnike, ki se niso poslali naročnine m tretje četrtletje,/^osarjamo, da to atorć pred koncem tega mfeeca, ker bodem« sicer primorani jim ItaT vstaviti. Naročnino na nas list plačevati je\f mree naprej ter stoji ta pogoj na čeln lista. Upravništvo. Shod valilcev v Nabrežini vršil se je minolo nedeljo ob veliki udeležbi volilnih mož in prvotnih volilcev. Nepričakovano dobro je bil zastopan tudi zgornji Kras, dasi je bil ta shod namenjen bolj za komenski okraj. Iz županije Nakelske prišli so n. pr. vsi volilni možje, z gosp. županom Ferdinandom Maliorčičein na čelo. Sobana v občinski hiši je bila veliko veliko pretesna za toliko število volilcev. Zborovanje je otvoril g. dr. Anton Gregorčič, zahvalivši se na toliki udeležbi in predstavivši navzoča bivša deželna poslanca visokorodnega g. grofa Alfreda Coroninija in dra. Aleksija Roj ca. (Viharni živio-klici in ploskanje.) Govornik je omenjal nadalje, da sta 011 in grof Alfred Coronini že minolega leta namerovala priti na Kras, kar pa jima, žal, ni bilo mogoče radi obilice shodov po drugih krajih Goriške. Sklical je torej za danes shod v Nabrežino, da se ta zamuda vsaj nekoliko popravi. Konečno je pozval zborovalce. naj izvolijo predsednika današnjemu shodu. Na to je bil z vsklikom izvoljen predsednikom shodu g. Josip Forčič, posestnik v Preserjili pri Komnu. Ta-le, zahvalivši se na izkazani mu Časti, podelil je takoj besedo g. drž. poslancu dru. Antonu Gregorčiču, koji poslednji je spregovoril približno tako-le : Doba delovanju državnemu poslancu traja 6 let, seveda, ako vlada popred ne razpusti državnega zbora. V tej dobi truditi se je poslancu za koristi svojih volilcev. Ko sem jaz došel v državni zbor, vladala je Taaffeova vlada. Ta vlada nikakor ni bila trdnih načel, ampak gledala je, da se ohrani tako ali tako. Saj se je nje načelnik sam izrazil o neki priliki, kakor pravijo Nemci : ,Die Regierung trachtet sicli dnrchzug' fret-teu". No, slednjič pruel je čas, da se nikakor ni mogla več vzdržavati. Padla je in to ravno v Času, ko je kazala nekoliko dobre PODLISTEK. 9 Čuvajmo svoje prastarine. (Dalje). Gosp. Janko dr. Habnik izvršil je za društvo „Pravnik* omenjeno nalogo, — ali vsaj eno ali dve leti prezgoda. To njegovo delo „pravna terminologija" imenovano, stalo ga je dokaj truda; na njem je on vse hvale in zahvale dostojen, a ne govori o kakej dovršenosti tega dela nikakor ne, saj tako delo se komaj osnuje, a kamo li dovrši v nekoliko mesecih. Smemo je pa smatrati rabljivim rokopisom, ki ga bo trebe za kakih pet ali šest let znova spraviti na vidik po vsestranskem trebljenji in korennem razčiščenji, kajti ni možno, da bi nekateri nestvori, v to delo vsprijeti, polučiti grajansko pravo. Med take ponesrečence grede na pr. izrazi: „gojzdna kvar* za forstfrevel, ker kvar ne znači „frevel*, nego ,škodo*; „zemljepisni pouk11 za geografieiehre, kajti zemljepisni nauk znači: „die der geografle inne wohnende (eigenthumliche) lehre", in pisati bi bilo: „nauk o zemljepisu"; „iivinski zdravnik* za vieharzt, kajti • Živinski zdravnik" znači: .vieluscher arzt", ali pa: „der arzt, der selbsteiu vieh ist\ na mestu: „zdravnik za živino', ali pa, naj bode uže, po cerkvenej slovenščini: „živinozdravnik14; volje, da izpolni opravičene želje državljanov. Nobena vlada pa se ne bode mogla vzdrževati, katera drži le s takoivanimi privilegova-nimi slojevi, z velikaši, plemenitaši itd. ter v tem prezira široke mase ljudstva. Nekoliko takega pa opažamo še dandanes, kajti še danes imajo po nekod vselej prednost privi-legovani razredi. Ljudstvo nosi veliko breme davkov, toda to razmerje ne more ostati dolgo časa. Davčno razmerje se je Že nekoliko spremenilo. Ako si ogledamo davke v tej polovici države, vidimo, da je napisanih okolo 37% milijonov neposrednjih in okolo 28 milijonov na hišarini, toda vlada nikdar ne dobi vseh teh milijonov. Ali tudi obe ti svoti ne znašati toliko, kolikor dobiva vlada na drugih posrednjih davkah: na užitnini, carini itd. Po takem se država vzdržuje po posrednjih davkih ali indirektnih davkih Vladi je torej dolžnost, ako se hoče vzdržati, podpirati davkoplačevalca, da bode mogel i on vršiti svojo dolžnost. Pospeševati pa ne sme samo onega, ki plačuje direktne, ampak še bolj onega, ki plačuje indirektne davke. Mnogo se je že mislilo o tem. kako naj bi se odpomoglo. Ta miset se je porodila in nihče je ne odpravi raz dnevni red. Že Taaffeova vlada uvidela je, da tu treba radikalne odpomoči. Grof Taaffe je res hotel raztegniti volilno pravo na širše mase in jim tako pripomoči do upliva na zakonodajo ter istim s tem omogočiti, da bi mogli čuvati svoje interese, a zavriščalo je po vsej zbornici. In kdo so bili tisti, ki so zavriščali ? To so bili: fevdalci, kapitalisti in zastopniki velikih mest. Te stranke so se združite in so vrgle vlado. Prišla je nova takozvana koalicijska vlada. Znano vam je, iz katerih strank se je porodila ta vlada. Ta vlada je zahtevala, da naj te stranke zapostavijo ali potisnejo na stran, kar jim je sicer najbolj pri srcu — n. pr. konservativcem verska šola, neneinškim narodom narodna jednakopravnost — ter je hotela nekako motiti naravo. Ali narava se ne da uničiti; naravne sile je pač možno omejevati, ali njih toka ni mogoče ustaviti: prej ali slej najdejo svojo pot. Koalicijska vlada je seveda mislila, da se taka vprašanja, kojih važnosti menda sama ni razumela, dajo kar meni nič tebi nič spraviti raz dnevni red. Med najvažnejšimi vprašanji je vsakako vprašanje narodne jednakopravnost i, za katero se mi Slovenci borimo že toliko „svinjski prevoz" za 8ch\veinstransport na mestu: „prevoz svinj", kajti .svinjski prevoz" pomenja: „schweinerischer transport"; »vinski trgovec" za weinhilndler na mestu : „trgovec z vinom", ker vinski trgovec znači: „der dem trunke ergebene handler", ali pa .der betrunkene handler" ; „vodna pravica* za vvasgflrrecht na mestu: .pravo na vode", ali: „pravo o vodah' (il diritto sulle aque, kedar imamo namreč v mislih svod zakonov iu določeb o vodah), pravica na vodo, ali pa: pravica do vode, kajti vodna pravica ne znači ino, nego: das dem \vasser eigenthUmliche reeht, vodena pravica pa das wfi*sigere reeht; gluhonemi zavod* za taubstummeninsti-tut na mestu: „zarod za gluhonemeali morebiti celo: „mmoglušnica* Ca ne: „gin-honcmica", kakor pišo nekateri, kajti „gluhonemima* znači: .gluhonema ženska osoba", a ni: „gluhonemnica" ne, kakor hote drugi, ker stvarjamo besede na: niča samo iz pridevnikov na: en, na pr. „hladnica" iz: hladen, „sodn ca* iz : soden, „Silnica" i/. žiten i. t. d., kar pa ni možno pri pridevniku : nem, ki stoji kakor odrevenei le v tej obliki, ne da bi je raztezal na: en), kajti „gluhonemi zavod" znači le dns taubstumme institut ; „lovska pravica* za jagdrecht. m« mestu: „pravica na lov*, ali: „pravica do lota'1, kajti i »asa. Drugo tako vprašanje je šolsko vprašanje. Šolstvo mora stati na verski podlagi. Zlasti v alpskih deželah ni šolstvo primerno urejeno in so pri nas v tem pogledu ugodniše razmere. Tam mora otrok zahajati v šolo celih 8 let, a nemškim konservativcem je na tem ležeče, da bi tudi pri njih prišlo do olajšav in zahtevajo verske šole v tem zmislu, da mora nčitelj biti vsik-dar iste vere kakor učenci. Gori pa se dogaja često, da židovski učitelj poučuje kri-stijanske otroke. Pomislite, Žid poučuje kri-stijanske otroke! Koalicijska vlada je zahtevala torej, da naj molče in bodo mirni vsi oni, ki se potegujejo za te opravičene težnje i n z a katerimi stoje tudi narodi. S tem je torej vlada hotela protiviti se naravi in ravno radi tega je morala tudi odstopiti. Za koalicijsko prišla je nova vlada, ki pa je le začasna in ni stalna. Tej vladi je bila glavna naloga le-ta, da reši proračun za leto 1895 in posrečilo se jej je res, kar se prejšnji ni hotelo posrečiti. Ali, kakor rečeno, ta vlada je začasna in kmalu dobimo novo stalno vlado. Kakšna bode ta nova vlada, o tem je teško kaj reči. Sedaj samo ugibljejn sem in tja, ali pozitivnega ne ve ni kdo ničesar. Toliko pa je gotovo da v novi vladi ne bodo mogli prezirati Slovanov; minuli so časi, ko je bilo mogoče vladati brez Slovanov in proti Slova-n o m. Tudi nam Slovencem, dasi smo mal narod, bode spregovoriti važno besedo o sestavljanju nove vlade. Nas Slovencev bodoča nova vlada nikakor ne bode mopla prezreti, kajti i mi smo del stranke, glede katere mora nastojati vlada, da ostane žnjo v dobrih odnošajih, Doslej v Avstriji nismo imeli strogo parlamentarnih vlad, ampak večinoma take, ki so nekako stale nad strankami. In tudi bodoča vlada skušala bode najbrže stati nad strankami, da se vzdrži. Taki so bili torej odnošaji, v katerih sva jaz in g. grof Alfred Coronini skušala vršiti svoje dolžnost do .volilcev, in sicer z besedo in dejanjem. S Krasa se nama sicer ni sporočalo o posebnih željah. Svoječasno uložila se je prošnja, da bi se tu osnovala strokovna šola o izdelovanju kamenja. Stvar ta še ni rešena radi pomislekov, da-li bi „lovska pravica" znači le das jiigerisehe reeht in „das dem schtltzen auf den anfder jagd erlegten basen zustehende reeht", slovenil boš: „strelčeva pravica do (ali: na) zajca, ubitega na lovi (lovijo, ali lovč)", ne pa, kakor som otidan bral v nekej razsodbi : .strelcu nana lovu*) ubitega zajca slišijoča pravica"; in ker stoji to isto i elede raznih družili v/, razi I, pridevnikom iu samostavnikom zloženih bodi povedano, da pridržimo pa lahko, se ve da cuin granu salis taka in enaka vzrazila, katerim je podelil uže ves narod domače pravice, kakor so, na priklad: „mlinski kamen hišna gospodinja, kuhinjska sol. tičjfi gnezdo, poletna noč, jesensko sadje, zimska obleka" in tisoče družili ; „letni trgovec* za holzilndler na mestu : trgovec z lesom, saj znači „lesni trgovec" der dem holze ali dem \valde geliiireude, „leseni trgovec" pa celč dertrftge hilndler; „neplalevit* za zahlungsunfahig na mestu: „neplačežen*, kakor imamo tudi : „trpežen, (dauerhaft), nadležen (lastil, trebežen (be-dUrftisf), betežen (krilnklich)" i. t. d., saj „plače v it", „neplačevit" od plač, kakor Izdavil od led, krčuvit od krt i. t. d. pomenja : \veinerljch. nicht \veinerlich (piagnucoloso); „izvedcnec-' za sachverstiiudiger na me- - i l.ov, ili jagil je moikegu pola, lot, der t'aiiR pa, /cuskeg.i. 1 O^las «e rađane po tarifu i petitu; ta naulovr i debelimi črkntni te plačuje rrontor ko!lk >- ob* ^n uradnih »rutic. !\>»li»ru» oMnrtniee in jaTni'7.ah»aln, .lo« wi»či oj»li»«i ud. »e rt 'inajo pn pogodbi* V^i lopi«> na- 11 im<> 'ireduUtru : nlira Ounerm *t. l;l, ,tno piimn mora K i r i fran lOTun.t. k<»- nr:ranko»*na nr »prei dogaja, da mora čuti očitanja c.elO oni, ki jo predlagal kaj koristnega in zares potrebnega. Furlani pa so vsikdar solidarni iu zahtevajo, da Slovenci morajo popust it i. Mi izražamo le svoje želje in resnične potrebe, dočim zahtevajo oni celo takih stvari, ki niso potrebne. Tudi mi moramo postati odločnejl v svojih zahte-vanjili. (Dobro!) Nikar ue bodite bojazljivi, Ako vidite kuku potrebo, ali da se vam dogaja krivica, sporočite o tem jednemu vaših stu : .zvedenec" ali „vc&čak* kajti „izvedenec* ne znači ino, !ie<*o der ausgefiihrte; „ranocvlnik" za wundarzt (cltirurg) na mestu : „ranocelcc1, ali „ranami!;", ali ,.ridar", ker ranocilnik znači lok, katerim se rana leči, zdravi ali vida; „na prM ni na*' za vorsrhuss, na mestu : „/nrdjdac'do" ali kaj slienega, kajti napred nini ako bi sploh ta beseda živela v narodu, bi značila: fortsehittsgeld, ali fort-schrittsfTebilhr; „vgovor* za eiinvenduug, einspruch, eiu-\vurf, kajti vgovor (ugovor) znači pri nas •) pri Hrvatih, južnih Srbih iu Ruskih: ver-einbanuig, vertrag, traetat, na mestu : .pri-govor, prerekanje, prck<>sl.nijv'i. in kakor slučaj zahteva, celo: „npi»\ ndpor, zamet, očitanje, zamet i ti, zametati, ne glidd, protireči, protigovoriti, proti slav iti, m irtati na kaj nič. reći, ne smotreti na kaj, hraniti se, oilvrnoti, odvračati, odgovoriti, ud-pivarjati, upirati se, protiviti sc, prerekati, prekodoviti i. t. d.; *) Primeri istega .Slovenca" št. 2:12 od 18!'I. leta: „ugovorom oger-ko ministarstvo ni ovlaščeno preminjati hrvaških imen v madjarska, kiiiti Hrvaška je politično popolnoma samostalna", ali isr.-^a dnevnika drugo številko: J'ijovor izmed Srbije in Avstrije. Hivši minister Piročanac liil je izj ivo, v kterej pravi. <11 je pinlvržen oni u/ovor, ki gaje bral dr. Paeuk v dele ::uriji glede ugovora izmed Avstrije iu Srbije*. poslancev in zahtevajte od istega, da se za vas potegne. (Dobro!) Vi morate svoje poslance vedno drezati in drezati, kajti poslanci se morejo po tem sklicevati, da stoji narod za njimi in da vrše le narodovo željo! Kar se dostaje mojega in grofa Alfreda Coroninija delovanja v državnem zboru, naj omenim na kratko, da sva bila oba. jaz kot zastopnik kmečkih občin, gospod grof kot zastopnik velikega posestva, vedno pripravljena, vršiti svoje dolžnosti nasproti volilcem. (Viharni živela-klici! Ali drugačni odnošaji so v deželnem zboru goriškem. Med tem, ko imamo na Dunaju samo štiri poslance, imamo jili v deželnem zboru veće število, ali vendar ne odločilno. Znano vam je, da je v zadnjem zasedanju prišlo do spora med slovenskimi in italijanskimi poslanci, ker slovenski poslanci niso hoteli privoliti v pretirane zahteve Italijanov. In ker ni moglo priti do spora-znmljenja, je bila vlada prisiljena razpustiti deželni zbor. Sedaj imamo nove volitve. Jaz sicer nisem bil vaš zastopnik v deželnem zboru, pač pa v državnem zboru. Dovolite mi torej, da vam izrazim svoje misli o tem, kakšen b6di vaš poslanec. Moje menenje je, da poslanec ne sme poštevati le potrebe svojega volilnega okraja, ampak mora imeti pred očmi vso deželo (Dobro!) Znano vam je, da Italijani so v zadnjem zasedanju zahtevali nemogočih stvarij, to je, ogromne svote za furlanski tramvaj in za namakanje tržiške ravatli. Slovenski poslanci niso hoteli dovoliti tako velikih svot, in tudi če bi bile res v korist posamičnim okrajem Pred leti so zahtevali za namakanje tržiške ravani 382.000 gld.; ker pa smo mi ugovarjali, da ta svota ne bode zadoščala, zatrjali so nam, da hočejo sami pokriti, kolikor bode trebalo več. Jeden gospodov se je pri tem celo bohdto vdaril po žepu, češ: saj imamo. In Slovenci, dobre dušice, so res dovolili to svoto. Ali par let {potem prišel je isti gospod zahtevajoč, da mora deželni zbor še dovoliti, ker že dovoljena omenjena svota ne zadošča. Pri tem so nas tolažili češ, saj ta denar daste le na posodo. To je tudi res. Ali kje imamo zagotovilo, da se tudi res povrne ta denar deželi? Tli vam hočem navesti jeden vzgled. Pred leti dala je goriška hranilnica (Monte) več denarja na posodo v komenskem okraju in se je in-tambulirala za dotične svote. Ali kakova je bila posledica, ko so začeli tlrjati in rubiti. Po slabili letinah in nezgodah zgubila so posestva veliko na svoji vrednosti 111 na dražbi so se prodajala za veliko nižje cene, nego so bila vredna popred. Posledica pa je bila ta, da je hranilnica zgubila veliko, pooebUiiki pa so šli pod zlo, prišli so ob vse. Pa še nenaj zelo važnega vam moram povedati. Vlada pripravlja namreč zakon, ki se najbrže vsprejme že v prihodnjem zasedanju državnega zbora, po katercir. oni, ki posoja denar za zboljšanje zemljišč, sme zahtevati v povrnitev le toliko, v kolikor sej« dotično zemljišče res z b o 1 j-šalo. Ako je torej kdo n. pr. posodil 10o0 „sadeča' za angelegenheit, sache, reclits-snehe, na mestu: „stvar, reč, posel, delo" itd. kajti .zadeva" znači le hinderniss, (impedi-mento), na pr. „sosedov sin zadeva nam se vsak dan po hiši* ; „dobra verau za bona fldes, na mestu : .nezlomišljenost, nezloiniSljeno" ; „slaba vera" za mala fides, na mestu: .zlomišljenost, zlo-mišljeno", kakor govore še dan denes v Brkinih in kakor nahajamo tudi v .imovinskem zakoniku* za Orno goro, kajti .vera" znači pri nas in pri vseh drugih Slovanih le „ve-roizpovedanje", namreč to, kar imenujo Nemci .glaubensbekentniss", Italijani pa „confes-sione", ali „religione*. Mi na pr. lahko govorimo in pišemo: .zapadna, rekše latinska, ali rimsko katoliška vera je dobra, a tudi vstočna, rekše grško katoliška, ali pravoslavna ni slaba", — a ne bi smeli na pr. v nobenem pravdnem spisu trditi, da se je nahajal Krešimir Krešimirovič v dobrej veri, ko j« prodajal Stanku Stankovidu junca kot svojega, da si je vedel, da ni njegov, nego govoriti nam bode trebe v tem slučaji, da sta postopala pri tem opravilu Krešimir Krešimirovič zlomišljeno, Stanko Stankovič pa nrzlomišljeno, ker le ta ni vedel, da ni bil junec prodajalčev ; (Dalje v prih. sob. štev.) gld., zemljišče pa se je zboljšalo v svoji vrednosti le za 50 gld , imel bode dotični upnik pravico tirjati le 50 gld Sedaj pa se mor no vprašati, ali se t r ž i 5 k a ravan res z b o 1 j š a po namakanju?!! Reči smemo, da ne! In pri tem se opiram na nienenje odličnega strokovnjaka in tamošnjih k m e t o v. Strokovnjak Markus je rekel sicer, da so se drugod v Benečiji dobro sponesla taka namakanja; ali tu je stvar drugača, tu se utegnejo še poslabšati zemljišča, ker je voda iz Soče premrzla in prepušta. Kmetje pa trdijo istotako, da s e j i m zemljišča gotovo še po-slabšajo in bi raje podarili ista, in bi si šli iskat kruha drugod. Vidite, za take stvari zahtevajo furlanski poslanci tolikih svot, za stvari, ki bi koristile le posamičnim gospodom! In kako je vendar-le prišlo do tega, da se je dovolila prva svota? Ker poročevalec pove le toliko, kolikor njemu ugaja — morda tudi radi posebnih interesov, poslanci pa so popolnem v nejasnem; svota je dovoljena, in preskrbeti je treba denar tako ali tako. Nasledke pa občutijo -- davkoplačevalci. Pred vsem pa treba pripoznati, da so bili slovenski poslanci premehki, ter v vednem strahu, da bi se zamerili na desni ali levi, ako ne bi glasovali za to ali ono stvar. Kje je torej zagotovilo, da dežela dobi povrnjeno ono svoto ? Kje, posebno po novem zakonu, ako se zemljišča ne zboljšajo ? In v resnici so prošla tri leta, ne da bi bili povrnili jeden sam novčič. Ko so videli torej, da jim prvo dovoljena svota ne zadošča, zahtevajo sedaj družili 250.000 gld. in 500.000 gld. za tramvaj v F url an i j o. V odškodnino pa so oni hoteli dovoliti 50.000 gld. za vipavsko železnico. Ta svota jo sicer znatna, z gornjimi svotami pa ni v nikakem razmerju. A kakor so se zaračunali pri namakanji tr-žiške ravani, tako so se menda zaračunali pri tramvaju, kajti vlada sama jih je opozorila, da omenjene svote ne bi mogli izplačati, kakor so obečali, v 50 letih, ampak še le v 75 letih. Iz vsega tega je razvidno, da Furlanija ima kar hoče, da-si je ravno tam takih življev, ki gledajo preko meje. Laski poslanci naglašajo vedno italijanski značaj dežele. To pa ni res, ker tudi mestom je ital. značaj le navidezno italijan.sk. Slovenskim poslancem je pri tem jako teško stališče. V bodoče se slovenski poslanci ne bodo smeli ravnati le po gotovih juridiških formulah, ampak odločni, energični in nezavisni bodo morali biti. Oni se ne bodo smeli klanjati temu ali onemu grofu, in se bati zamere pri tem ali onem, ampak zahtevati bodo morali, kar je narodu potrebu o. (Je bodete imeli take poslance, potem se ne dogodi več, kar se je dogodilo, da je neki naš poslanec kar rekel: Dovolimo jim, d a b o d o zadovoljni. Isti poslanec je bil tudi menenja, naj bi se ugodilo želji Italijanov, da bi se namreč zasnoval deželni zalog, iz kojega naj bi dobivali za svoje potrebe Fur lan i a/a, Slovenci Va. To razmerje bi bilo vnebovpijoče, tudi ako bi bilo res, da Gorica pripada Furlaniji. Ako nekateri Goričani po vsi sili hočejo biti Fur-lani v narodnem oziru, svobodno jim, a 1 i v gospodarskem pogledu pripada Gorica slovenskemu delu dežele. Italijani plačujejo '/, davka, Slovenci '/., in mesto goriško '/». Ker pa to mesto pripada Slovencem v gospodarskem pogledu, ni res, kar trdijo Italijani, da oni plačujejo ', davkov. Nam bi torej šlo iz deželnega zaklada '/j in Italijanom '». Le če hočemo biti posebno dobri, bi mogli privoliti, da bi dobivali vsak pol. Tako stoje torej stvari: gorje onemu poslancu, ki bi le v posamičnih slučajih glasoval z nasprotniki. Dragi moji Kraševci, pazite torej! Odnošaji so taki sedaj, da bode vse zavisno od vašega poslan c a. Zatrdim vas lahko, da je že pokojni gosp. Mahorčič želel, da nastopi njegovo dedščiuo mož, katerega vam hoče naše društvo priporočati. Ako je torej že naš pokojni poslanec imel toliko zaupanja v tega gospoda, zaupajte mu tudi vi, kajti dotičnik je morda poleg poslanstva namenjen za nekaj višjega. Pokažite se torej, da zaslužite častno ime značajnih mož. Ne dajte se o m a m i t i, n e s l u š a j t e 1 j u d i, k i seutikajov vaše volitve, ne da bi imeli pravice v to. Poženite jih in postopajte po svoji lastni volji in po svojem prepričanju. (Viharno več sekund trajajoče ploskanje J Kar se pa dostaje druzega vašega poslanca, je boljše, da ni doktor, ampak da je človek, ki pozna gospodarske razmere, da je poštenjak in značajen mož, tudi če ni poseben prijatelj vladi. Glavna stvar je, da je razumen in energičen. (Klici: Štrekelj, Štre-kelj!) Priporočajo vam iz Gorice tudi drugih mož, ali pomislite, da vsakdo ima svoje nazore. Ako vam usiljuje svoje nasvete kdo, ki ni poklican v to, morate *i misliti, da ima svoje posebne tajne namene. Razsodni možje ste in znate sami: kdo je vaš človek. Ako so slovenski poslanci zložni, so veliko vredni ; ako se pa izmed teh 10 poslancev, ki jih i m a n o, loči samo jeilen, izgubljeno je vse. Naših poslancev je toliko, da je zavisno le od njih, da je deželni zbor sklepčen ali ne. Drugače bi bilo, ako nam odpade le jeden sam glas. Priporočam vam torej še enkrat, da si izvo-te moža, ki poznata vaše potrebe in ki imata pošten kraški značaj. (Burno odobravanje.) Na vprašanje predsednika, da-li želi kdo besede, oglasil se je g. Prelc iz Komna, ki je v jedrnatem lepem govoru, opozarjal bodoče poslance, da Kraševci želijo in zahtevajo od svojih poslancev, da morajo vsaj enkrat, na leto poročati volilcem o svojem delovanju. Taki shodi so poučni za ljudstvo, da to poslednje zadobi pravi pojm, čemn voli poslanca in kako deluje isti zanje. Po takem rase zanimanje ljudstva za javne stvari. Govornik je raztolmačil namen društva „Sloga" v Gorici. Mnogi niti ne či-tajo časnikov, in že zaradi tega je potrebno, da pridejo poslanci v dotiko z volilci. Sicer ostanejo Kraševci, kakor riba brez vode. Mi se svoje strani — je zaključil — govornik, bomo po d pi r ali poslance ob vsaki priliki. (Pohvala in ploskanje). Gosp. dr. Roje opaža le, da taka obveza velja le za poslance dotičnega okraja. Gosp. Š v a r a iz Korana bi želel vedeti, kdo je bil oni poslanec, ki je bil tako naklonjen Lahom, da bi jim privoščil 2/a dobrot. (Klici: dr. Abram v Gorici!!) Dr. Gregorčič se zahvaljuje še enkrat ne mnogoštevilni udeležbi, naglašujo svoje posebne veselje na dejstvu, da je prišlo toliko volilcev iz oddaljenih okrajev, da so toli pazilo poslušali njegovo poročilo ter da so mu prijavljali tudi svoje želje. Dr. Greg ori n meni, da ne bi naloge današnjega shoda popolnoma dovršili, ako že danes ne določimo svojih kandidatov. Mi ne smemo dalje tavati v temi, ampak nastopiti nam je odkrito za svoja kandidata, kakor nasprotniki rujejo zahrbtno za svoje kandidate. Saj je že javna tajnost, da sta naša kandidata gg. Alojzij Štrekelj in dr Otokar RybAf. Ako izvolimo ta dva moža, popolnjevala se bosta lepo vzajemno: jeden bode dajal nasvete kot praktičen posestnik, a drugi kot jurist bode dajal istim prave oblike! To je moje mnenje, in predlagam torej, da se glasuje o teh kandidaturah. (Klici: zadovoljni smo 1) N a p o z i v predsednikov pritrdil je zbor soglasno kandidaturi omenjenih dveh gospodov. Da pa bode glasovanje še trdniše, odredil je predsednik nasprotno glasovanje, a nihče se ni oglasil proti. (Ploskanje.) Spregovorivši zopet, konstatoval je dr. Gregorin, da sta bila pri današnjem shodu določena kand. Štrekelj in H vb ar. Omenjal je nadalje, da je kraški materijal dober. Pokažimo sedaj, da smo energični. Pomislite, da danes gleda na nas ves slovenski svet, kajti od danes je zavisna sestava prihodnjega deželnega zbora. G 1 e j m o, d a n a m ne bo mogel n i k d o očitati, da smo izdajalci, da smo krivi, da so S1 o v e n c i n a G o r i š k e m prišli ob svoj ugled. Ako pa zmagamo, potem si pridobimo priznanje vseh značajnih mož in vsi nam bodo šteli v zaslugo našo značajnost. Konečno je govornik v imenu zboroval-cev v navdušenih besedah izrekel zahvalo ! navzočim bivšim deželnim poslancem, osobito visokorodnemu g. grofu Coroniniju in urno-; besni žlvio-klici so se razlegali po dvorani. G. Prelc iz Komna je prijavil še vest, da so prvotne volitve v Komnu r a z v e I j a v- ljene in pozival je Komence, naj pokažejo svoje možtvo s tem, da izvolijo iste v o-1 i I n e može, kakor pri prvi volitvi. Zaključuje zborovanje zahvalil se je tudi predsednik sklicevateljem shoda in zboroval-cem ter pozival jih je na zložno delo, predočuje jim resničnost reka: S1 o g a j a č i, nesloga tlači! Jasnih in veselih lic so zborovalci ostavili dvorano a na trgu doli, okrašenem zastavami, je donela dolgo v noč lepa slovenska pesem iz poznanih mojsterskih grl na-brežinskih. Gg. poslanci in drugi odličnjaki pa so prebili še jedno srečno uro v prijateljskih pogovorih z vrlimi kraškimi volilci. Politiške vesti. V Trstu, dne 7. »optembra 1895. Volitve na Goriškem. Iz današnje »Soče" posnemamo, da so se volitve volilnih mož izvršile prav ugodno po vsej deželi, le po Krasu hotč razni agitatorji rušiti disciplino. „Soča* piše: .Zopet in zopet nam namreč prihajajo poročila, kako brezvestni agitatorji sleparijo volilne može z obljubami raznih cest in podpor. Opozarjamo še enkrat na to, kar smo povedali že poprej, da namreč ne cest, ne podpor ne dobe, ako ne bodo vsi poslanci z a t o, a ne samo kak Abram, ali kdo drugi. Saj pa ne bo dajal denarjev iz svojega žepa, ampak jih bo moral izposlovati od deželnega zbora. To se pa ne bo moglo drugače zgoditi nego v popolnem spora z u roje nju z vsemi deželnimi poslanci. A to sporazumljenje lože doseže tak poslanec, ki je izvoljen vsem na ljubo in ne proti njih želji. Zato je agitacija v omenjenem zmislu le suho in golo — sleparstvo. To naj si zapomnijo volilni možje na Krasu! — Nikdar pa ne smejo voliti moža, ki bi se morda ne oziral na svoje slovenske tovariše, ampak skušal ustrezati Lahom. Potem gorjć nam Slovencem! Za Furlanijo zahtevajo kar na stotisoče; ako v to privoli kak slovenski poslanec, recimo s Krasa, tedaj mu Lahi radi dovolijo 800 gld. /a popravo cerkve v Pliskovici in 1000 gld. za popravo kake občinske poti — ali kty to pomaga, ko isti hip vzame stokrat toliko iz žepa vsem Kraševcem! Takih »podpor" ne potrebujemo, kajti nas poprej slečejo do nagega. — Upamo torej še vedno, da Kraševci ne bodo hodili slepilcem na limanice, marveč da bodo poslušali poštene rodoljube, ki se veliko trudijo za vsestranski blagor vsega slovenskega prebivalstva v deželi. — Posebno pa opominjamo na te nečedne agitacije volilce s e-žanskega okraja, ki utegnejo dobiti v svojem vrlem poslancu tudi deželnega odbornika, katerega doslej še niso imeli. Ako zanemarijo to priložnost, utegne se pripetiti, da ga v tem rodu niti ne bodo imeli. A kaj je deželni odbornik za svoj volilni okraj, to bodo Sežanci pač sami najbolje umeli. Društvo .Sloga* je že proglasilo naslednje kandidate za deželni zbor goriški: o) v kmečkih občinah okrajnega glavarstva tolminskega: dr. Anton Gregorčič, profesor bogoslovju v Gorici. Ivan Lapanja, zetnljomorec in poBosmik » Kobaridu. b) v kmečkih občinah okolice goriške: Blazij Gr£a, župnik v SompaBU. Ivan Berbuć, profosor v Ooriol. a) v volilui skupini trgov in obrtu h ki ajev: dr. Henrik Tuma, o. kr. Rodni prismv v Gorici. Kaudidatje za kmečke občine okrajnega glavarstva Sežanskega iu za veliko posestvo se objavijo prihodnjič, ker so k temu potrebni še nekateri pogovori. Volilci vele posestniki so vabljeni na posvetovanje, ki se bode vršilo dne 12. septembra v prostorih goriške čitalnice. Kdor le more, naj se vdeleži tega posvetovanja! Ogrski škofje in cerkveno-pnliti&ki zakoni, l'o zaključenju zadnje škofovske konferencije zahvalil je Škot Zalka kneza-primasa na požrtvovalnem prizadevanju in delovanju povodom cerkveno-politiškega gibanja ; škof liinde pa je obsojal napade na primasa se strani nekaterih novin. Knez-primns se je zahvalil ganljivimi besedami. Različne vesti. Zaplena. Sobotno večerno izdanje našega lista zaplenilo je državno pravdništvo v naše veliko iznenađenje zaradi vesti .Goriškim Slovencem v pomisle k", kojo vest smo ponatisnili od 1» e s e d e do besede iz poslednje nezapljenjene številke Goriške „Soče." Veliki vojvoda Ladislav f. Zopet je zadela težka izguba prejasno hišo Habsbnrgov: neizprosna smrt vzela si je člana vladajoče hiše, stoječega v cvetoči mladeniški dobi. Kakor smo sporočili svoječasno v našem listu, ponesrečil je višji vojvoda Ladislav pri lovu na divje mačke, kajti sprožila se mu je po naključju njegova puška in strel ga je zadel v desno stegno. Do predsinočnem bili so zdravniki trdno prepričani, da ozdravi mladi vojvoda, dasi si je bilo misliti, da bode bolezen trajala dolgo časa. Včeraj zjutraj pa so se zdravniki osvedoćili, da se je visokemu ranjenemu zastupila kri. Človeška pomoč je torej obnemogla. Mati višjega vojvode Ladislava, višja vojvodinja Klotilda, dala je pozvati predstojnika jezuvitskega samostana, Schiiflerja, kateri je umiročoga izpovedal in previdel s Svc-totajstvi. Kmalu zatem je bolnik izgubil zavest in ob 10V« uri dopolndne izdahnil je v naročju svoje matere. Pri umirajočem bila sta prisotna tedi pokojnikov oče, višji vojvoda Josip, in starejši pokojnikov brat, višji vojvoda Josip Avgust. — Vsled smrti mladega višjega vojvode pisal je ogerski ministerski predsednik baron BanfiV višjemu vojvodi Josipu pismo, v katerem izraža iskreno sočutje ogerskega naroda. V Budimpešti so razobešena na vseh javnih in na raznih privatnih poslopjih črne zastave. (Kakor že omenjeno, porodil se je pokojnik, višji vojvoda Ladislav Filip Marija Vincenc, dne 16. julija 1875. v Alczuthu, kot četrti sin višjega vojvode Josipa, prekoračil je torej komaj svoje 20. leto. Služil je kot poročnik v pešpolku št. 37, katerega polkovnik-lastnik je njegov oče, poveljnik ogerskega domobranstva (honvedov), višji vojvoda Josip. Uredn.) Volilni shod v Sežani. V smislu dogovora med poslancema gg. dr. Gregorčičem in grofom Alfredom Ooroninijem povodom volilnega shoda v Nabrežini, vršil se bode volilni shod v Sežani v soboto dni 14. t. m. ob 3. uri pop. v prostorih Guličeve gostilne. Doneski za moško podružnico družbe sv. Cirila In Metoda v Trstu: v gostilni g. A. Babica pri sv. Jakobu sta nabrala v veseli družbi gg. Josip Čehovin in Srebel 2 kroni 80 stot., nadalje 70 stot. za Cirila in 60 stot. za Metoda, katerim zneskom je dodal kompare Sčepanka 20 stot., torej skupaj 4 krone 36 stot. — G. Ivan Abram, veletržec v Trstu je poklonil 10 kron. Živeli nabiralci in darovalci! Iztst .Del. podp. dru&tva na sv. 6oro je torej dovoljen za 15. t. m., kakor smo že sporočili v sobotnem zjutranjem izdanju. Tudi posebni vlak je že zagotovljen. Na sv. Gori bode ob 10. uri predpoludne peta sv. maša s primerno prepovedjo. Vozni listki Trst-Gorica se dobivaljo v .Del. podp. društvu", v kavarni Commercio in trgovini gosp. Antona Žitka. Vozna cena za tretji razred je 1 gld. 30 nvč. tje in nazaj. Pouk na c. kr. pripravnici za srsdnje iole na Prossku prične dne 16. septembra ob 8. uri zjutraj se sv. mašo. Vpisovanje učencev bode dne 14. septembra od 9. —12. ure dopoludne in dne 15. septembra začenši po končani sv. maši do ene ure populudne. Kdor se ne pride vpisat pravočasno, ne bode sprejet. Oni, ki želč biti vsprejeti, priti morajo v spremstvu svojih starišev (očeta ali matere) ali njih namestnikov, dovršiti morajo starostno leto in najmanje 3. razred ljudske šole z dobrim vspehom in prinesti morajo zadnji 2 šolski spričevali, krstni list in spričevalo o cepljenji koz. Z ozirom na boljše vspehe in loži napredek, želi se, da dovrše 4. razred ljudske šole. Vnanji oglasijo se lahko pismeno, toda 16. septembra predstaviti se morajo osebno. Vodstvo c. k. pripravnice za srednje iole, »ki h-oseku, 1. septembra 1895. Visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo podelilo je torej štiri štipendije, kakor je razvidno iz dotičnega razglasa v več. izdanju od min. četrtka, na kmetijskih šolah v Gorici (slovenski oddelek) in na Grmu (pri Novem mestu), za mladenče slovenske in hrvatske narodnosti v Istri za šolsko leto 1895-06 in 1896-97 in sicer: dva štipendija v Gorici po gld. 100, in dva štipendija na Grmu po gld. 12o. V šolo se sprejmejo in pravico do teli 'majo sinovi istrskih (slovenskih in hrvatskih) vinogradnikov, ki so stari 16 in ni«to še izpolnili 24 let. a sprejmejo se tudi 1 Metni, ako 80 čvrstega i Irarja, lepega vedenja in so z dobrim uspehom dovriili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo taki sinovi, pri kojih je upanje, da se bodo pečali potem na svojem domu s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom. Lastnoročne pisane (slovenske ali hrvatske) prošnje, ki morejo biti kolekovane s kolekom 50 nvč., je predložiti do 20 septembra t. I. visokemu c. kr. namestništvu v Trstu. Iz gori navedenega razglasa je razvidno, koje priloge je priložiti prošnji. Toplo bodi torej priporočeno vsem onim starišem, koji imajo godne sinove za take šole, da nemudoma ulože prošnje za omenjene ustanove ! 8 tem bi najbolje dokazali potrebo za ustanovitev slovenske ali hrvatske kmet. šole v Istri, za katero se je prosilo v svojem času pri Njeg. Vel. cesarju in jo v resnici pogrešamo sosebno sedaj, ko so razne nezgode privele kmetijstvo v kritično položenje. Hiftna preiskava. Min. petek je tukajšnje drž. pravdništvo zaseglo socijalno-demokra-tiški list ,11 Lav oratore* zaradi uvodnega članka „Nelia lotta« (V boju), Zajedno sledila je zaplembi hišna preiskava pri uredništvu in na stanovanju odgovornega urednika Slocherja Kakor čujemo, dotičnega rokopisa niso našli. Suša. Vsled velike vročine poslednjih dnij izsušili so se razni vodnjaki v tržaškem mestu in po okolici popolnoma, drugi pa deloma. Tudi v Nabrežinski shrambi za vodo (rezervoaru) je uienda še malo vode več; to je soditi iz dejstva, da shranjena voda premalo pritiska na cevi in da torej voda po vodovodu ne more več dospeti v više kraje mesta. Pa tudi v spodnjih krajih mesta zaprli so že par javnih vodnjakov nabrežinskega vodovoda. Primanjkanje nabrežinske vode je že prav občutno in slavni naš magistrat se ne briga za to, da se mora občinstvo v raznih krajih mesta služiti vode iz vodnjakov (n. pr. v ulici Giulia), katero vodo je bil magistrat sam proglasil kot n e p i t n o. Tu je treba n ujne odpomoči. Dokler slavna vodovodna komisija .izštudlra" novi vodovod in dokler dobimo vodo v Trstu, utegne vse mesto in vsa okolica pomreti, ako ne za žejo, pa za grižo, drisko itd. Morda se slavni magistrat zanaša na to, da bode skoro kaj dežja. Bog daj, toda mestni upravi je dolžnost preskrbeti vode tudi o suši in baš o suši prej nego o deževju. Od kodi naj jo vzame, to je njena stvar; saj sedi v vodovodni komisiji že dolgo vrsto let dovolj .študiranih glav*. Nesreča pri vojaikih vajah. Iz Kranja pišejo : Minoli torek padel je major generalucga štaba Altman o vojaških vajah poleg Kranja ras konja. Obvisel je v stremenu. Konj je dirjal ž njim kakih 300 korakov duleČ. Pri tem seje major Altman hudo pobil na glavi. Odpeljali so ga v Ljubljano v vojaško bolnišnico. Malo je uadeje, da ozdravi. .Peiec* Grandin in njegov ^vajenec* iz Furlanijo ostavila sta torej min. petek pop. naše mesto. O tej priliki bilo je zopet opaziti, da je v Trstu na tisoče ljudij, ki imajo časa kadar koli in ob vsaki priliki, ne glede na slavno .mula-rijo", katera je sploh povsodi, kjer je najmanj treba. Tega nadebudnega tržaškega zaroda zbral se je včeraj ogromen roj. Strašnim vriščem dr-vila se je gnječa iz mesta, v sredi tolpo francoski „tekač-4, na njegovi strani „furlan" in v njiju sredi na vrvici Grandiuov, v Trstu dobavljeni pes. Navdušenje gnječe bilo je neopisno, liazsodni človek moral je zmajati z glavo, videči toliko navdušenega upitja za tako stvar! Poskušen samomor. Te dni dospela jo z Dunaja v Trst 22-letna kapitanova hči Fani Kdesdorfer ter se nastanila v hiši št. 9 ulico lii-borgo. Min. petek si je raztopila v kozarcu vode glavico 10 škatljic žepljenic in to brozgo izpila je sinoč. Silno bljuvanje opozorilo je stanovnike na to, da je gospodični zlo. Pozvali so Trevesa iu takoj za njim pribite! je zdravnik z zdravniške postaje, ki je dekletu izpral želodec in odklonil vso nevarnost. Ne znamo, zakaj si je lepo dekle hotelo končati življenje. Menda zopet zaradi nosrečne ljubezni ? Policijsko. 25letno brezposelno deklo Marijo Pavsič iz Postojine so zaprli, ker se je vrnila v Trst, (la-si je bila že izgnana od tli; zaradi postopanja pa: 251etnega te- žaka Srečka Gruma iz Idrije. 171etnega čevljarja Frana Jerka iz Kamnika in kletnega težaka Frana Grablovica iz Litije. Koledar. Danes (10): Nikolaj T«d., spoz-novalec, Pulherija, kraljica. Jutri (11): Prot in Hijacint, mučenja. Polna luna.— Soh-e izide ob 5. nri 35 min., zatoni ob 6. uri 22 min.— Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 25 stop., ob 2 pop. 34.5 stop. C. Loterjske številke, izžrebane 7. t. m. Dunaj 20, 85, 78, 76, 84. Gradec 42, 14, 33, 32, 8. Teniešvar 85, 14. 34, 82. 88. Za turtite in jahti* m diitar.ee. Kakor imo dognali i ?. ' K 1 u i >1 p r o ti p r o t i n u. K wizde Fluid proti protinu ima, kakor tium ha* javljajo, to Iastno»t, da utori miiico človeškega trupla odporne in vstrajno, tako. da mo-reš lahko premagati največe napore. Z dru^e strani to sredstvo popolnoma oJivlja obnemogle milice, odpravlja utrujenost in vse bolečine, nastavse vsled prevelikega napora. Z.« peieo in jahače je gotovo velike vrednosti ta migljaj, ki nam jo došel od strokovnjakov. o Najnovejše vesti. Duna] 8. Tesar se je odpeljal danes v Stettin k velikim nemškim vajam. Budimpešta 8. Danes zjutraj so položili v palači velikega vojvode na mrtvaški oder truplo pokojnega velikega vojvode Ladislava. Truplo bode občinstvu na ogled v torek ob 10 in pol uri predpoludne. Madrid 8. Kadi smrti velikega vojvode Ladislava napovedano je štirinajstdnevno dvorno žalovanje. Solnograd 8. Občni zbor nemSkega in avstrijskega planinskega društva je naprosil župana solnogradskega, da se potegne pri trgovinskem ministerstvu z,t železnico čez Ture z zvezo s Trstom. TrKovIntko brsojavka. Euainpeita. PAeniea xa spomlad ti.sO—6.81 Pšenica jeson ls9rt «.81 do H 32. Oves za ieeen 5.GJ—5.67 tU za jesen «02 -«.07 Ko-uza za sept.-oktober 5.30 5.35 maj-juni I8SH5 4.58-4.5'J. PAeniea nova od 7« kil. f. 0 2o-«30 od 7» kil. f. «'30 - 6.40.. od 80 kil. f. «.35-0-45 od 7» kil. f. 0 30-6 40, od SH kil. for. «.50-0.80. Ječmen «'70 -7 —i prosio 0---« «0 rž nova 5.40-5.80 PSeniea: Ponudbo dobro. Prodaja 40000 inet. st., 3',/| ceneje. IU 5 ni. ceneje, Vreme: lopo. 1'raga. Neraiuiirani sladkor an avgust f. 12.40 nova lotina 12-85. brez portr. Proga. Contrifiigal novi, postavljen-v Trst in carino vred odpoliljater precej f, 28 60. Con cassd 2H.y3 —•— Četvorni 30- — —V glavah (sodili) HO 25 Ilarre. Kova Smito* good averagu soptniubor 6'J.50 za jami var 89.50, mlačno. Hambnr?. Hanto* good avera^n za september 74 25 december 72.50 marc 74.25 mirno UunnJskH bona 9. septembra 1BB5 prodvčeraj . 101-80 .101 90 . 122 15 . 101 «5 Državni doig v papirju . „ „ v srebru , Avstrijska r<*nln v zlatu „ „ v kronali Kreditne akcije..............408-10 London 10 Lst........120 80 Napoleoni..................9.59 10 mark ........11.81 200 italj. lir........4A.«5 danes 10O.95 101.50 122.50 101.55 40(5,80 12» 75 9-581 11.81 45 65 Tvine oana (Cene le razumejo na debelo In a carino vred.) Soaaćl pridelki. Csna oil for. >lo for. Fiol: Koks........loo K. —.— — Mandoloni ...... „ 12 — 12.25 svetlonideči..... . —.— — temnorudefi..... „ —,— — knnarček...... „ —,— —.— bohinjski...... „ 11,— ll.fio beli veliki...... „ —.— —.— , tnali...... „ —.— zoleni, dolgi..... , —_•_ n okrogli...... mešani hrvatski ... „ —. — —,— „ štajerski ... „ —.— — Kislo fino štajersko .... „ 70.- 78.— Ječmen št. 10................9.75 — „ 9................10.75 — „ 8................11.50 11.— Zelj* kranjsko....... 100 K. 8.— 8.25 Kepa - ....... » -.— —.— Krompir, štajerski..... „ - .— —.— Pro»o kranjsko....... . 9.75 10,— Leča, kranjska....... „ —.— — Speh ogorski....... p 58. — 6!).— Kaat ogcr.sku........ „ 59. - 80.— Sava Moren........ „ 1911. - 192.- Cojrlon Plant. fina ... , 182.-. 184 — . Pori...... „ 189,- 101.— Java Malang..... „ 102.- 164.— Portorioco...... „ —.— —,_ Guatoinaln...... „ 157.— 158,— Hnn Domingu..... „ 157'— 158--- Malabar Plant..... „ —.— —.— „ nativo..... „ —,— —,— Lnguajra Plant .... „ Ui9. — 171.— „ nalive .... „ —.— —.— Santo« naj liniji.....152.- 153.— „ srednje fini ... , 149,— 15').— . srednji......142.— 144.— , ordinar......12«.— 131.— Kio oprani...... „ —.— —.— „ nujfiniji...... „ 152.— 154.— „ srednji...... „ 144.— 145 — Sladkor Centrifugal I. vrste . , 28.75 29.— Concassć...... „ 29.50 —,— v glavah...... „ 30.5u —.— razkosani..... „ 110.25 —.— Ril Italijanski lini............20.— 20.25 „ srednji..........19.— 19.25 Japan fini AAA..... . 15.75 —.— » srednji..... „ 15 — —.— Haugoon e*tra......100 K. 13,— —,— 1................11 - -.— II. ..... . . 9— Petrolej luski v sodil..... „ 2'».5« —.— v zabojih od 2» kil. „ 6.H0 — ■— Olje italijansko najtineji ... „ 03.— —.— „ »rednjelino . , „ 50.- —,— bombažno, amerik. ... , 30.— 32.— dalmatinsko...... „ 88.- 35,— Limoal Mesinski .....ikboj 7,— m. - Famaraać* , ..... „ __._ Mandeljni l>almatin*ki| IGO K. —.— —.— . It.r, . . f nove . 75.- 77. — • injoli .......... „ 104.— ii«.- R:tlči l)*liu«tin«ki novi ... „ (l-.Vl »».7."> Puljeiki................lil.- 10.25 s okve Piiljefcke ..... „ _._ Grške v vencih novi. „ 11.— 11.25 3 .tanine nove....... „ SO.— M — Vajrperli .........lnO K. 83.— 24.- CVbe........... PoleasTke srednjo velikosti . . 41.— 4».~ « velike ..... , —.— —.— . male ...... „ 47.— 48.— Slaaiki v velikih sodih ... „ _.— — .— « » ......—.— Trgovina. Moka in otrobi. Moka. Kii^ri li li s.i v tem tednu razpoloženi k nakupovanju, toda prodajalci niso hoteli mijenjati od svojili zahtevauj. Kazne kupčije »n se vsled te^.-i razbile. Th inloglavost prodajalcev svedoči, da mislijo, da pozneje svoje blago bolj-e prodajo, bodisi ker so sedaj cene jako nizki«, bodi si, ker se žitna letina ni sponesla tako obilno, kakor je bilo pričakovati. In res je doznano, da bodo dežele, ki uvažajo, potrebovale 114 milijonov kvintalov žita, v tem ko oni kraji, ki žito izvažajo, ne morejo oddati nego 1>3 milijonov kvint.; priman kija j a bode torej 21 milijonov kvintalov. (i> tej stvari smo sporočili te dni v našem listu pod zajjlavjem ^Slaba letina*. Ured.) Ta pri-mankljaj bode seveda prej ali slej upi i val na cene in iste poskočijo. — i) izdatnejših kupčijah sabeležiti je le, da je prodal mlin Walz nekoliko svojih vagonov st. 0 po for. 12 40; nekoliko različnih številk prodal je tudi mlin v Solkanu za tuzemstvo po nepoznanih cenah. V ostalem bila je le kupčija na dobno po različnih cenah. Tržišče se je. zaključilo v dobri nadeji. Otrobi. Jedini mlin Kconomo vzdržuje svoji izdelek in zahteva f. 4.20; druge marke so mlačne ; mnogo je pouudeb, toda malo razprodaje. Drobni orobi. Kconomo zahteva za svoje f. 4.3fi; ostale marke so nepreinenjene cene so iste, kakor smo jih zabeležili v poslednjem poročilu, Goved. Od 20. m. m. do 4. t. in. prodalo se je v Trstu 440 volov in 13 krav klavne živine in sicer — volov iz Kranjske, 2«! iz Hrvatske, — iz Istre, 1H1 i/. Dalmacije, — iz Ogerske, 242 iz Bosne, in — domačih. Plačevali so se: voli iz Kranjske po f. —.— do —; voli iz Hrvatske po f. 41.—dr 42.—; iz Istre po f. .— do —.— ; iz Dalmacije po f. 42,— do 42.5o, iz Ogeiske. po J'. —.— do —.—, iz Bosne po f. 43.— do 43.50 in domači po f. —.— do —.—; domače krave po f. 41.— do 42.50 krave iz Italije po t. —.— do —.— in krave iz Kranjske po t. —.— do kvint al mrtve vage. Seno in slamn. Seno T. vrste prodajalo seje v tem tednu po f. 3.45, II vr po t'. 2.35 slama I. vr. po t. 3,— in II vr. pnf. 2.50 kvintal. Surovo maslo, jnjra in kokoM. Kranjsko surovo maslo prodajalo se je v tem tednu v partijah od 20 do :I0 kg. po 00 do i»2 nvč., v partijah od 30 do 5n kg. po 8rt do 00 nč., furlansko surovo maslo v pari. od 20 do 30 kg. po f. l.— do f. 1.02 in v partijah od 30 do 50 kg. po oh nč. do f. I,— kilogram. Tolminsko surovo maolo I. vrsti po 1. 1.04 do f. 1.0« kilogram. Jaj o a na debelo po f. 2.BO do 3.10 sto komadov. Kokoši po f. t.— do f. 1.30 komad; piščeta po f. 1.10 do f. 1.60 par. Krompir, navadni, na debelo po f. 2.50 do 4 — kvintal. .H. M." Josip Vodopivec VZ^^vZ tane št. 15. Preskrbljujo denar na posodo proti vknjižbi na xemljii£a, na polom posreduju pri prodajah in kupovanjih posostov, zeinljif, hii prod»jnlnic\ gostilnio itd. itd 1'rovitija po dogovoru. 1'og.i-vori v stanovanji, in od 9—10 uro v kiivarnl*nCom-inorcio" Pirinu pošiljajo nuj se v stanoiunje. Jakob Hafner izdelovatclj civilnih in rojaških oblek prevzimlja kakoršne-koli naročbe za uniforme po jako umestnih eennli. Via. Caaepma At. 12« Veliko zalogo otrobov, moko, sladkorja, kave, riža, suhega grozdja iu drugega kolonijalnoga blaga iiua J i Via Stadion št. 25. Trst, POZOR! Podpisani javljam slavnemu občinstvu, da sem prevzel prodajalnico v ulici Muda vao-ehia hšt. 4. Imam na prodaj izborne vrsti kave, riža, olja, izdelkov iz testa itd. po jako nizkih cenah, Pošiljatve na deželo izvršujem točno in solidno. Spoštovanjem .7 a kop X upnik, trgovec J JLite Sl Zadnlk - TratJ b Via Nuova na voglu vla S. Lazzaro. S ™ priporočata Klar. občinstvu svojo prodajalnico k i manifakturnim blagom. V zalogi nahaja 10 ■ povsem najnovejšo blkgO. toliko za ženske ko-™ likor ta možke in deco. Veliki izbor platna, k bombaievine, perila, rsbcev volnenih in svilna- k ■ tib. Velika zaloga vseh potrebščin (» ilrilj* In I ™ taPOiać«. V zalogi nahajajo se nadalje Tukomtsl ™ traiort in tudi trakovi slovenskih barv. I I Priporočata so čč gg. učiteljicam v mostu 9 in na deieli za van potrebščino šolskih ročnih drl. " ^^ Uiercl m pošiljajo na lahtevo franko. ^ PRESELITEV GOSTILNE Znana g stilna „Ali« Poite nuove' preselila so je z dnem 24. avgusta v ulico Gcppa »t. 14 pod nas'orom •Al/a canlina di Graz* ter se priporoča nju lastnik vsem starim obiskovul-cem sorojflkoru, da bi ga mnogobrojno obiskovali tudi v novem prostoru. — Točila te bodo štajerska in italijanska vina p r r i h \rst ter »sik ar svežo Dreberjevo piro prvo vrste. Kakor p > nhVadi preskrbljeno je za dobra jedila po jako nizkih cenah. Franjo Počkaj vin Mollno a. Vanto it 1. priporoča slavnemu občinstvn v Trstu in oko-lici svojo TRGOVINO USNJA. V zalogi nahajajo hc tudi ž"lezni in leseni žoblji, šila in sploh vso, kar je potrebno za čevljarje, dobiva Be po dobri in nizki coni vedno sveto in dobro blago. RAZSTAVI POHIŠTVA z Dunaja in iz Trata dobro poznane tvrdke Angelo Delpin v ulici del Torrmte hit. 2'it J. nadstropje. (vštric gledališča Amionia), svojo zalogo pohištva in Priponča velikansko tepetarskih utvanj. Pohištvo za spalno sobe, popolno, od f. MU do R50 „ „ jedilne sobe „ f. 140 „ 850 Pohištvo u uradnik« in dolavoo p) ulianlh cenah. Zares izborno pohištvo po nizkih cenah. Znana domača gostilna SJ „AL CASTELLO DI DOIBERG"! v TRSTU, ® v ulioi Farneto i«. II $ v kateri so točijo le prlatna vlpav •1«» vina in a v« A« pivo, priporoča se si. oličinstvu z m»sta in z dežele. ■ladkl vlaaling po 52 novč.; b«lo in Avao vino, liter po 40 novč. Prvo po 32 nvč.; v stoklenicah po SO nvč. Vino na dom od 5 litrov in več po 4 nč. ceneje. ^ Kuhinja je preslcrbljenn s tečnimi jedili. ueno 1X4 primerno nizke. Fran Rjaveo. S ifđMiTflTaTnMATi Ti IAAA SAAAAm GOSTILNA RT v ulioi Valdirivo i«. 19 H ALLA mmi m salva toči najizbornejša kraška in istrska vina in sicer kraški teran po 48 nvč liter, istrsko vino prvo vrste po 40 nvč., druge vrsto po 36 nvč liter. Puiitigam-ovo vedno sveie pivo v aodih po 'J4 nvč. liter. — Kuhinja preskrbljena je z najtočiii&imi jedili in inko Jio ceni. Naročila se sprejemajo in sicer: sa ehed n vaćerjo s vinom 20 gld. na mesec, brez 1 ina U, ■amo obed 7 gld. na mesec. Priporoča se glav. slovenskemu občinstvu za mnogobrojni obisk udana Josipina Čuček, goitilničarka. BonBEisasE'sassESDragasss^gBgsssssaeesaeeH Dobroziiaua gostilna ANTONA VODOPIVCA (po domače .pri Prvačkovcu") v Trstu, ullcai, Boli tat rio At. la toči kolikor v gostilni, toliknr pri vesel i ceh v sokolski tolovadnici. vedno le pristna vipavska, Prvačka in kraika he a in crna vina. -Sladki riesllng v stcklenienh, in modro f^an-klnjo, vsaka steklenica drii 1 llt-r in velju 60 iiovč. — Postrežba je poštnim, cena zmerna. Kuhinja je preskrbljena s tečnimi, toplimi in mrzlimi jedili. Priporoča so rojakom v Trstu in z deiele. Toči vino tudi družinam 4 nvč. ceneje, ako se odvzame najmanj 5 litrov. zaloga stekla, svetilnic, prstenine In ) P kuhinjske posode. f € ulica Barrlera vecchia 6. & i* Sten) in stekla raznolična za petroljeice. $ ™ Šipe in kristalna ogledala w P predaja na debelo in drobno. ( 4 poSiljatce na deželo se vrše točno in hitro, ) » DROBNE FOTOGRAFIJE \ zadnja NOVOST, posamične ali v skupinah, J* P cena gld. 1,— dvanajstero. Q Objava. Javlja so p. n. občinstvu, da so sobe hfitela 44 trgovec z manifakturnim blagom v Trstu, Via S, Anton io nt. 1 priporoča svojo zalogo sokolskih potrebščin po na slednjih eennh : na Opčinah popolnoma urejen« « čisto novim pohištvom in pripravljen' z i one. ki želijo prebiti poletje nn deželi. Re-tavracija ima izvrstno laško, nemško in francosko kuhinjo. NeprekoS'ii teran in pivo iz znane Plzanske pivovarno p> jeko nizki e-ni. Priporočujd >o slavnomu občinstvu za mnogoštevilen obisk, beleži najtrlm ejše X. Ooljavićik, lastnik. 3 ilate 15 srebrnih kolajn 13 iaitnth in prit:.alnih MiMi rt Silni praSet sa Al v ino. Dietišk" sredstvo za konje, rogate živali in oveo Rabi so nad 40 let v mnogih hlevih, kndar Urina ni »m trlsa, ako sini/it fireliaeljii, dn s,i poboljSn mleko in pmimoii mleko pri kravah. Cena: Se s » m* £ ££. £ 1 1 ?i s-' « 0 ■ S iS 1 f i B * • p. 3 -'8 si'? B > B . 4, r 4, * II ■ 1 bi . »is,« s-si ■ MCS «1 .■ >u r . O »J o J** ^J* iii 1 (S N Zapestnika (par) Paa v barvah za telovadbo Hlače (tricotsi , Jopice telovadne za otroke . „ „za odrašeiio po for. —.25 n -.80 3.30 33—45 nvč. 50 65 „ Obleka Sokolska kompletna f. 23.— Angelja Capellan-a podvzetje mrtvaških aprovodov, piazza defa Leg na it. 2, jntlnia Tonello — zaloga ulica Settef intane 2i A — Telefona S. 121. Prevzitnljo vsakovrstne prenose mrtvih v mestu in zunaj. Velika zaloga kovinskih krst za mrtvaško sprevode, kakor tudi lesenih od gld. 4.50 za odrasle. Prodaja na debel > in drobno porcelanaste vence, jagode vezane na modeni žici, umetno cvetje, trakove t. napisi. Ima v zalogi cv. tja vsakovrstnega za poroke, plesove, palmi in ccrkveno posodje, vse to last n izdolek Zaloga voščenih sveč, stcurink prve vrsto in oprave za otročiče. SPIRITUS SINEPIS COMPOSITUS (ALGOrON) je jedino sre.lstvo proti Eohoboln. glav<'bolu itd. ter se dobiva v stekl nicuh, previđenih poukom sa vpo-rabo. po 20 nvč. izkljnčno v premovant lekarni Praxmarer (Ai due Mori) Piazza grande, Trst. t«wa»l ae Jo ponarejanj, Telefon št. 207. Riunione Adriatica di Sicurta 24 -2 v Trata. Zavaruje proti požarom, prevoza po suhe«, rekah in na morju, proti loči, na iivenj« v vsib kombinacijah. Glavnica in reeerva društva dno 31. doeonbni 1812 Glavnica društva Premij na reserva zavarovanja na življenje Premijna reserva zavarovanja proti ognju Premijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju Reserva na razpolaganje Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov, bilanca (A) Reserva zavarovanja proti pr»-m njanju kursov,bilanca (B) Re/.erva s]iceijalnih ilohlčkov zavarovanja na življenje . 500.000 — Občna reaerva dobičkov n 1,187.164.8« gld. 4,000.000 — , 13,326 34« »S 1,632.248 22 49.465.07 500,000-- n 333.822.42 . 243.331 83 Urad ravnnteljatva: Vin Valdirivo, br. • (v lastnej hit). „Tržaška Hranilnica" (Cas ovcih avstr. volj,, stopajo nove obrestne takse v krepost z dnem 4. febrnvarja, 8. febru-VHrja in odnosno 2. marca t. 1. po dotiČuih ob javah. Okrožni oddel. V vrodn. pnplr|lh 2°/0 na vsako svoto. V napoleonlh brez obresti Nakaznice ta Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Hoko kakor za Zagreb. Arad, Bielitz, Gablonz, Grada«, llormanatadt. Inomost, Celovec, Ljubljana, Line, Olomuo, Reichenborg, Saa« in Solnograd. — brez troškov. Kupnja in prodaja vrednoetij, dlviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24 - 22 pri odbitku 1*/M provizije. I' r i> d a j m i, Sprejemajo se vsakovrstna vplačila pod ugodnimi pogoji. Na |aniievne listine pogoji po dogovora. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provisija po pogodbi, Na vrodaoiti obresti po pogodbi. Vložki v pohrano. 4projemajo so v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnom oursu. Trot, 31. januvrja 1894. 2 -21 Teodor Slabanja srebar V GORICI (Gfirz) ulica Morelli 17 an priporoča preć. duhovščini za napravo ce'kvonih potod in orodij iz .Mateja srebru, alpaka in medenim;, kot: ni011-fitranc, kolihov, itd. itd. po najnižji coni v najnovejših in lepih oblikah. Staro reči popravitu ter jih v ognju |>osrcbritn in pozlatim. Da ai zamorajo tudi monj premožne crkve omialiti razne crkvene stvari, ae bodo (io želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov pvav ugodni plačilni pogoji staviti. IliHtrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franku ! 2 -24 Srečke za zidanje cerkve rt jubileju cnarjmm po 1 |W. | žrebanje že v četrtek Glavni dobitek: 30.000 ^°|dlnM'Je v v o «1 o n Srečke priporočajo;: Giut. Bolaffio, Alessandro Levi, Mandel 4 Comp VSI STROJI ZA POUEOELSTVO. Peronosporne štrcaljke, slične Ver.norelu, taiiraiu |NriNtpim štrcaljke, z zračno (tiskalno seuiko, vinske preše vseh vrst, stiskalnice za olje, hidraeliike stiskalnice, poboljšanja drobila, pivničarske orodje, vinske sesaijke, cevi u vino, stiskalnice za smo ie slan, ljustila za koruzo, čistilnica za žito, stroji za odstranjenje skerij itd. prodaja po jako znižanih eenuh proti jamstvu iu na poskuinjo IG. HELLER, Dunaj II 2. Prateratr. N. 49. Obširni cotiiki zastonj iu franko, Išče prodajalcev z drug«) roke. VuvbHu at umri pral mi k uputu pomirtjen). Lastnik politično društvo,Edinosti'. — Izilavaiolj iu odgovonu ureUuik: Julij Uikotii. — ruk.w,u Lbiouc v Trstu.