Poemtno plačono v
Leto i.TTp1f jt, 115 ^
LJs£I|sjn, ponedeI]efc 22« tna)a 19*9
Cena Din i.-
vsak dan popoldne izvzemsi nedelje In praznike. // Inserati do 80 petit vrst d Din 2, I vrst d Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3 večji inserati petit vrsto Din 4.—.
. • - _ ;       ■ - ■ I i CI^...^.__L.:     k. I____l /> __i-____________3C__-
Izhaja
do 100 .... _____ ...   - _. -
Popust po dogovoru, inseratni davek posebej v  Jugoslaviji  Din   12.—,  za  inozemstvo Din
// „Slovenski Narod" velja mesečno 25.—     //     Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafijeva ulica stev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26.
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 // NOVO MESTO, ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CBJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnico uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5    //    Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351.
V znaku napetosti med Poljsko in Nemčijo:
Nevaren incident na'
e ji Gdanska
Skupina gdanskih narodnih socialistov je napadla poljsko 1 Pozneje je bil pri napadu na avtomobil poljskega komisarja protest Poljske pri gdanskem senata — Raz bur j en je v Varšavi
00 in jo popolnoma demolirala napadalcev ustreljen — Oster
VARŠAVA, 22. maja. br.   Na gdansko-
vzhodnopruski meji se je snoči ob kasni uri pripetil nevaren incident, ki utegne imeti še resne posledice za nadaljnje od-nošaje med Poljsko in Nemčijo. Skupina 5 moških je napadla poljski diplomatski avto in je bil poljski šofer prisiljen v sili rabiti orožje.
Proti večeru je večja množica gdanskih narodnih socialistov napadla poljsko carinsko postajo ob vzhodni pruski meji-Ta postaja je bila tokrat že tretjič napadena. Dvakrat prej so narodni socialisti napadli poljske carinike v njej z bombami, snoči pa je množica obkolila postajo in pričela streljati na carinike, ki so bili prisiljeni braniti se z orožjem. Ko je posredovala policija, je neki gdanski policijski inspektor izjavil poljskim carinskim stražnikom, da ne more jamčiti za njihova življenja, če se ne umaknejo iz poslopja. Poljaki so se nato res umaknili in 90 narodni socialisti postajo popolnoma razdejali.
Ze zvečer je za ta dogodek zvedel poljski generalni komisar v Gdansku. Pri gdanski policijski upravi je takoj zahteval četo policijskih stražnikov, ki bi spremljala poljskega diplomatskega uradnika Piatkowskega na mejo. da bi izvršil preiskavo. V početku je višji uradnik gdanskega senata komisarju zagotovil pomoč gdanske policije, ker pa se to ni zgodilo, se je Pietkowski sam z avtomobilom odpeljal na mejo. Ko je prišel tja, je sam odšel v razdejano poslopje, da bi ga pregledal ter ugotovil položaj in škodo. Šofer z avtomobilom ga je čakal zunaj na cesti, nenadoma pa ga je napadlo pet mo^ ških. Spočetka jih je skušal šofer z nekaj pozivi odvrniti od sebe, nazadnje pa je
bil prisiljen rabiti orožje. Oddal je dva strela v zrak, ko pa so navalili nanj, je oddal še dva strela med nje. Eden izmed napadalcev je bil ubit. Pozno ponoči sta se Piatkowski in šofer z avtomobilom vrnila v Gdansk. Poljski generalni komisar je še ponoči protestiral pri gdanskem senatu, davi pa je imel ponovno razgovor s predsednikom gdanskega senata Grei-serjem.
V Varšavi je vest o napadu na poljskega diplomatskega nameščenca izzvala silno vznemirjenje. Splošno sodijo, da se bodo zaradi tega odnosa j i z Nemčijo še zelo poslabšali. Uradni krogi ugotavljajo, da bi mogli taki incidenti, Če bi se v bodoče še ponovili, izzvati skrajno napetost med obema državama.
Kakor poročajo iz Pariza in London^ je tudi tam vest o incidentu na gdansko-vzh od no-pruski meji povzročila veliko razburjenje. V Londonu kakor v Parizu poudarjajo, da morejo taki incidenti temnega izvora spričo sedanjega mednarodnega položaja v Evropi postati skrajno nevarni za evropski mir.
Poljska gdanskemu senatu
VARŠAVA, 22. maja. br. Poljski generalni komisar je v zvezi z incidentom na meji Gdanska izročil predsedniku gdanskega senata noto, v kateri pravi med drugim:
V zvezi z incidenti v Kalthofu v noči od 20. na 21. t. m., ki so omenjeni v prvem pismu mi je čast po naročilu moje vlade sporočiti vam sledeče:
I »JU
Incidenti minule noči proti poljskim carinskim uradnikom v Kalthofu, ki niso s svoje strani dali nobenega, povoda za napad, predstavljajo nadaljevanje organizirane akcije. Potrebno je naglasiti dejstvo, da so številni manifestan ti nosili policijske uniforme. Zaradi napadov je poljski carinski inspektor bil prisiljen zapustiti poslopje, ki so ga manifestanti zavzeli. To mu je onemogočilo Izvrševanje funkcije poljske carinske kontrole. Senat svobodnega mesta ni navzlic temu, da je bil z moje strani obveščen o ovirah, ki se delajo poljskim carinskim inšpektorjem v Kalthofu in navzlic zagotovilom, ki jih je v zadnjem času dal svetnik Beker, ničesar pred vrel za varnost poljskih inšpektorjev in svobode izvrševanja njihove dolžnosti. To dejstvo, za katero pada odgovornost na oblasti svobodnega mesta, dokazuje, da te oblasti ali nočejo, ali niso v stanju zagotoviti red na ozemlju svobodnega mesta. Poljska vlada je na kategoričen način obrnila pozornost senata na to dejstvo že 20. maja. Pod takimi okolnostmi je poljska vlada prisiljena ugotoviti, da oblasti svobodnega mesta nosijo polno odgovornost za incident v Kalthofu. Oblasti svobodnega mesta so še mnogo bolj odgovorne za napad na avtomobil pomočnika generalnega komisarja Petkovskega za časa njegovega potovanja v Kalthof, da bi dobil obvestila o usodi poljskih carinikov. V toku napada se je streljalo z obeh strani ter je ob tej priliki bil smrtno zadet eden izmed napadalcev.
Zaradi takega stanja mi je po naročilu svoje vlade čast kategorično izjaviti: 1. Poljska vlada ne bo nikdar dovolila, da se potom dovršenih dejstev okrnejo pravice Poljske na carinskem področju.
2. Poljska vlada zahteva preiskavo proti krivcem in poročilo o rezultatu te preiskave.
3. Poljska vlada zahteva nadomestilo za škodo, napravljeno v carinskem poslopju.
4. Zaradi vse bolj pogostih napadov na poljske uradnike in prebivalstvo v svobodnem mestu Gdansku je poljska vlada prisiljena zahtevati jasne in obvezne izjave glede jamstev, katere more senat svobodnega mesta Gdanska dati poljski vladi glede vzdrževanja reda in varnosti poljskih uradnikov in poljskega prebivalstvo v svobodnem mestu Gdansku.
Izgredi v Gdansku
GDANSK, 22. maja. AA. V inozemstvu
se Širijo vesti, da se vršijo v poedinih okrajih Gdanska velika preganjanja Poljakov. Ugotavlja se, da policija v Gdansku vzdržuje mir in red na vsem ozemlju svobodnega mesta brez najmanjše pritožbe. Edino zaradi umora nekega meščana mesta Gdanska so bile razbite štiri šipe.
Se drugi napad
GDANSK, 22. maja. AA. Pat: Po energični intervenciji generalnega komisarja poljske republike zaradi napada na poslopje, v katerem se nahajajo poljski carinski pregledniki v vasi Pikeli, so oblasti mesta Gdanska poslale v imenovani kraj policijski oddelek, ki je zvečer razgnal manife-stante ter formacije nacionalno socialistične stranke in vzpostavil red. To je bil v toku zadnjih 24 ur že drugi napad.
Svečan podpis italijansko-nemške
pogodbe
Ciano in Ribbentrop o pomenu in namenu sklenjene pogodbe
BERLIN. 22. maja. br. Danes ob 11. dopoldne je bil v kancelarskj palači v navzočnosti Hitlerja in najvišjih odličnikov države, stranke in vojske podpisan politični in vojaški zavezniški pakt med Nemčijo in Italijo. Za Nemčijo je podpisal zunanji minister Ribbentrop. za Italijo pa zunanji minister grof Ciano. Po svečanem podpisu je kancelar Hitler izročil italijanskemu zunanjemu ministru grofu Cianu najvišje nemško odlikovanje, veliki križ nemškega zlatega orla. Ciano je bil prvi odlikovan s tem redom. Svečanost podpisa so prenašale vse nemške in italijanske radijske posta- i je.
Po svečanem podpisu sta imela grof Ciano in Ribbentrop kratke govore po radiju. Grof Ciano je med drugim dejal:
Danes sklenjeni in podpisani zavezniški m prijateljski pakt potrjuje v jasni besedi politične in vojaške obveznosti, ki jih prevzemata Nemčija in Italija v duhu narodnega socializma in fašizma. Oba, po želji in volji Hitlerja in Mussolinija ponovno okrepljena naroda, sta se postavila na čelo zgodovine Evrope, da se še tesnejše združita za ohranitev načel reda in pravičnosti v blok moči, volje in skupnih interesov. Sklenjeni pakt je tako jasen in odkrit, da ne potrebuje nobenega komentarja ter odgovarja odkritosrčnosti, ki obeležuje italijansko nemške odnošaje. Volja, ki jo izraža ta pakt, je volja dveh narodov, ki se globoko zavedata svoje usodne povezanosti. Ta pakt potrjuje in zapečati skupno usodo in označuje pot. po katerih bosta hodila oba naroda 150 milijonov delavcev, meščanov In vojakov, prežeta želja, da ohranita mir.
a vedno tudi trdno odločena, da neomajno hranita svoje pravice ter da v bodoče skupno marši rata.
Za njim je povzel besedo nemški zunanji minister Ribbentrop. ki je med drugim dejal:
Ta pakt je posledica razvoja in notranje skladnosti fašizma in narodnega socializma* Nemčija in Italija sta sedaj nerazdružljivo enotni. S tem se mora sprijazniti ves svet. Nobena sila na svetu ne more na tem ni« česar več spremeniti. Če si demokratični hujskači izmišljajo najbolj komplicirane sisteme paktov, da bi obkolili Nemčijo in Italijo, jim je to odločen odgovor. Nemčija in Italija sta trdno odločeni z železno voljo braniti svoje pravice. 150 milijonov Nemcev in Italijanov tvori s svojimi prijatelji nepremagljiv blok.
Vsebina pakta
BERLIN, 22. maja. »Exchange Telegraph« javlja da bo italijansko nemška zvezna pogodba vsebovala sledečih 7 točk:
1. Zveza velja 10 let.
2. V veljavo stopi v trenutku podpisa.
3. Zveza velja brezpogojno in obvezuje vsa ko izmed obeh podpisnic, da pomaga partnerju takoj, če se zaplete v vojaški konflikt.
4. Konzultacije, če konflikt izbruhne, se bodo med obema partnerjema vršile samo še o vojaških vprašanjih.
5. V nobenem primeru ne bodo obravnavani razlogi in odgovornost konflikta.
6. Nobena stranka ne sme separatno podpisati miru.
7. Nobena stran ne sme ostati nevtralna, če se partner zaplete v konflikt.
pomoč kakor Poljski, Rumuniji in baltiškim dr?.avam. Mi to zahtevo razumemo, ker po angleško-francoskem načelu vsak narod sam odloča o tem, ali mu je potrebna pomoč. Jasno je, da se mora napadena država braniti. Ce to stori, ji pritečejo takoj na pomoč Anglija, Francija in Rusija. Sklep napadene države spravi torej takoj v pogon mehanizem medsebojne podpore. Ako bi nova pogodba med Anglijo, Francijo in Rusijo vsebovala sklepe v tem smislu, potem bi bili enakopravnost in vzajemnost popolnoma zagarantirani.
»Matin« poroča iz Londona, da nova pogodba nikakor ne bo vsebovala besede
zveze, ker London ne želi razdeliti Evrope v dva ideološka bloka.
>Excelsior« piše, da so pogajanja zelo napredovala in da je prišlo do zbližanja med Anglijo in Rusijo na osnovi francoskega kompromisnega predloga, ki lahko zadovolji Moskvo ter načelo enakosti in vzajemnosti. Ker bosta na ta način Francija in Anglija dali Sovjetski Rusiji garancije za primer napada, je jasno, da Rusija ne bo ostala še nadalje pri svojem nepopustljivem stališču. V Parizu so optimisti ter upajo, da bodo pogajanja s Sovjet sko Rusijo v kratkem končana.
Japonski grozi bankrot
Vlada je odredila zaplembo vsega zlata, kar pa bo zadostovalo kvečjemu za tri
TOKIO, 22. maja. r. Finančno ministrstvo je izdalo odlok, po katerem se mora na dan 1. junija prijaviti in popisati vse zlato, ki se nahaja na Japonskem, ne glede na to, v kaki obliki (denar, nakit, posoda itd.) je in ne glede na to, kdo je njegov lastnik. Vse popisano zlato bo zaplenjeno v prid državne blagajne.
Za ta korak se je odločila vlada pod silo razmer. Državne blagajne so prazne in izčrpane so vse zlate zaloge, ki so jih porabili za nakup sirovin za vojn« industrijo.
Kljub silno povišanim davkom državni dohodki vedno bolj usihajo in Japonski grozi po sodbi finančnih strokovnjakov bankrot. To najbolje dokazuje dejstvo, da je morala vlada poseči sedaj že po zlatnini. Računajo, da bodo na ta način zbrali za okrog 200 milijonov jenov zlata, kar bo zadostovalo za največ tri mesece. Japonska vlada je skušala dobiti večje posojilo v tujini, toda od zaveznikov ne more ničesar dobiti, druge države pa so zaradi japonske politike odklonile vsako posojilo.
Optimizem v Londonu in Parizu
Francosko posredovanje med Londonom in Moskvo je obrodilo uspeh - Pogajanja bodo Se ta teden končana
Preprečena zarota proti Rooseveltu
Nameravafi m izvesti državni udar pod vodstvom skrajnih desničarjev — Niti zarote vodijo v inozemstvo
PARIZ. 22. maja. Navzlic rezerviranosti v diplomatskih krogih v splošnem vendarle optiinistično presojajo    pogajanja z Moskvo, ki se nadaljujejo v Ženevi, kjer pa še ne bo padla odločitev. Angleški zunanji minister lord Halifax se bo vrnil v sredo v London, kjer bo prisostvoval seji vlade, na kateri bodo sprejeti končni sklepi. V zvezi z razgovori v Parizu naglasa j o poučeni, da so angleški in ruski predstavniki pripravili osnovo za razprave, ki bodo danes in jutri v 2enevi. S francoske strani so bile izražene gotove pobude, da bi se stališči Anglije in Rusije glede problema vzajemne pomoči zbližali. Te pobude so bile izražene v duhu izjav, ki jih Je podal Daladier o priliki zadnje debate ▼ parlamentu, vendar se njihova vsebina ne objavlja.
LONDON, 22. maja. e. V londonskih političnih krogih, ki so blizu vlade, je zavladal optimizem glede rezultata pogajanj za zaključitev sporazuma z Rusijo. V teh krogih zatrjujejo, da bo posredovalna akcija Francije imela pozitiven uspeh. V svojih poročilih iz Pariza objavljajo listi poročila o rezultatih sestanka med Bonnetom in Halifaxom, ki se je na svojem potovanja v Ženevo ustavil v Parizu. Usti pravijo, da je po teh razgovorih med obema ministroma prišlo do znatnega napredka glede odstranitve težav, ki so se pojavile zadnje dni v angleško-ruskih pogajanjih.
PARIZ, 22. maja. AA. Glavni predmet komentarjev pariškega tiska so razgovori predstavnikov Francije, Anglije in Sovjetske Rusije. »Journal« pravi, da je Sovjetska Rusija zahtevala, da se ji pnH
WASHINGTON, 22. maja. o. Ameriški listi objavljajo sedaj rezultate preiskave o zaroti proti predsedniku Rooseveltu in o pripravah za nekakšen državni prevrat. V načrtu je bila velika kampanja v tisku in po radiu kakor tudi mnoga predavanja, ki naj bi se pričela v času, ko bi se držav« ni prevrat izvršil. Te načrte so odkrili na podlagi korespondence, ki jo prav tako objavljajo listi in iz katere je razvidno, da je bila zarota zasnovana v taboru ameri-
v Varšavi
VARŠAVA, 22. maja. o. V političnih krogih niso znane podrobnosti o tajinstvenem izginotju uradnika ameriškega poslaništva v Varšavi Grotowskega, ki je nenadoma izginil iz ekspresnega vlaka 13. maja na poti v Varšavo. Njegovo truplo so našU nedaleč od postaje Sandomirce. Na trupla so ugotovili hude poškodbe ter smatrajo, da je postal Grotowski žrtev napada. Izginila je tudi njegova aktovka z važnimi dokumenti, zaradi česar smatrajo, da gre za pomičen zločin.
ških desničarjev, ki jo vodi neki George Deatherage v Albaniju v zvezni državi Vir-giniji. Svoj načrt je omenjeni vodja desničarskega gibanja sporočil nekemu Jamesu Campbellu v Kentukivu. V pismu je omenjal tudi ime nekega ameriškega generala, ki ga pa ameriški listi ne objavljajo. Ta general naj bi izvršil prevrat po možnosti na miren način, v primeru potrebe pa tudi s silo. Sredstva za svojo akcijo so zarotniki dobivali iz inozemstva.
V Pragi
PRAGA, 22. maja. AA. V središču Prage je pred poslopjem, v katerem je bila prej prostozidarska loža, in v kateri stanuje zdaj večje število Židov, eksplodirala bomba. Človeških žrtev ni bilo, pač pa je materialna škoda precejšnja. Krivcev do-zdaj ni bilo mogoče izslediti.
širite »Slovenski Narod«!
Huda ura
v Beli Palanki
BEOGRAD, 22. maja. e. V okolici Bele Palanke ob bolgarski meji je predsnočnjim divjala strahovita nevihta, ki je skoro popolnoma uničila vasi Gornjo in Dolnjo Koritnico. Po dosedanjih poročilih je izgubilo pri vremenski katastrofi življenje 18 oseb. Med ponesrečenci je največ otrok in žensk. 30 hiš je popolnoma porušenih, 130 jih je nesposobnih za bivanje. Štirje veliki mlini so popolnoma porušeni, v bližnji okolici pa je uničenih sedem drugih mlinov. Kolikor se je moglo dosedaj ugotoviti, je poginila skoro vsa živina Skoda je ogromna. Nad 600 ljudi ie brez strehe. Predsednik vlade Cvetkovič je odredil za prvo pomoč 50.000 din.
NOV ISAD. 22. maja. V dvorani trgovskega doma v Novem Sadu je bila včeraj skupščina banovinske organizacije .1RZ. Skupščini so prisostvovali tudi minister za trgovino Tomič. kmetijski minister Bešlič in minister brez portfelja Cvvkić. Po zborovanju so bile volitve nove uprave, pri čemur se je pokazalo, da bivši ministrski predsednik dr Milan Stojadinovič nima več nobene zaslombe v Novem Sadu. Predlog, da bi ostala na čelu stara uprava je bil namreč odklonjen s 104 proti 2 glasovoma.
Vatikan demantira
RIM, 22. maja. r. Nekateri listi so poročal i, da posreduje Vatikan med Italijo in Francijo in so vedeli celo poročati, da se vodijo tozadevni razgovori v vatikanski knjižnici. V Vatikanu sedaj te vesti naj-odločnejše demantirajo kot popolnoma izmišljene. Vatikan se nikakor ne misli vmešavati v italijansko—francoski spor. ker želi ostati v dobrih od noša jih z Italijo.
SO letnica sofijske univerze
SOFIJA., 22. maja. e. Včeraj je bila na svečan način proslavljena 501etnica univerze v Sofiji. Ob 9.30 je bila v saborni cerkvi Aleksandra Nevskega slavnostna služba božja, ki so ji prisostvovali kralj Boris, kraljica Ivana, veliki knez Kiril, kneginja Evdokija. vsa vlada in predstavniki državnih ustanov. Po službi božji je bila na univerzi svečana jubilejna akademija, ki jo je otvoril kralj Boris. V svojem govoru je poudarjal pomen te proslave in veliko vlogo, ki jo je igrala sofijska univerza v teku 501etnega obstoja na polju p ros veti t-ve bolgarske akademske omladine. Nato je govoril prosvetni minister univerzitetni profesor Bogdan Filov v imenu vlade, za njim pa še mnogi drugi. V imenu beograjske univerze je spregovoril rektor dr. Jovanovič. Proslavi je prisostvovalo okrog 100 povabljenih gostov, zlasti predstavnikov tujih univerz in drugih znanstvenih zavodov.
I
letalski promet Amerika — Evropa
PARIZ, 22. maja. e. Veliki potniški hi-droavion »Yankee Clipper«, ki je poletel iz Amerike na svoj prvi polet kot potniško in poštno letalo, je s 100.000 pismi včeraj ob 5.40 pristal na Azorih. Letalo je imelo na poletu zelo dobro vreme, vendar pa je pravočasno pristalo na Azorih. Prvo etapo dolgega poleta je preletelo v 16.33 urah in je letelo s povprečno hitrostjo 280 km na uro. Ameriška vlada je po vesteh iz Wa-shingtona sklenila z družbo American Air-way pogodbo o vzpostavitvi rednega poštnega in potniškega letalskega prometa med Ameriko in Evropo. Letala bodo letela dva krat na teden. Po vesteh iz Newyorka se je za prvi prihodnji polet prijavilo že 500 potnikov.
Dva nova poljska trgovska parnika
VARŠAVA, 22. maja. A A. H a vas: Poljska trgovinska mornarica bo v kratkem dobila dve novi ediniei, in sicer v Angtrji zgrajeni parnik »Sobieski« in v Danski zgrajeni »Hrobri«. Oba parnika bosta prispela v kratkem v Gdinjo ter bosta vršila službo med Gdinjo in Južno Ameriko.
če »zdivja« letalo
nesreča v Nemčiji
BERLIN, 22. maja. L Na letališčn v Rannsdorfu blizu Berlina se je pripetila včeraj čudna letalska nesreča. Neko teta-k>, ki ga je pilot pravkar zapustil, je nepričakovano samo zdrvelo po letališču ki so zaletelo v hangar, kjer je eksplodiralo. Hangar je bil v naslednjem trenutku v plamenih. Gasilci so s težavo pogasili ogenj in preprečili, da se ni razširil še na ostale hangarje. Skoda je velika, človeških žrtev pa ni bilo.
Sorzna poročila.
CTJRIR, 22. maja, Beograd lO.—, Pariz 11.77, London 20.80, New York 444.375, Bru selj 75.625, Milan 23.40, Amsterdam 238.75, Berlin 178.35, Praga 15.20, Varšava 83i75, Sofija 5.40, Bukarešta 3.25.
»SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. M. maja 1939.
ina proslava društva „Jadran*4
Društvo je lepo zaključilo drugo desetletje svojega
dela
Maribor, 21. maja.
Včeraj in danes je stal naš obmejni Maribor pod mogočnim vtisom jubilejne proslave društva > Jadran«, ki je s snočnjim lepim koncertom in današnjim slavnstnim občnim zborom zaključilo drugi decenij svojega uspešnega in plodonosnega dela.
Sobotni jubilejni koncert pevskega zbora društva »Jadran« je privabil v prostore Sokolskega doma elito vseh Mariborčanov, ki so z zanimanjem in priznanjem sledili izvajanju vseh točk bogatega sporeda in nagradili glasnike naše pesmi z zasluženim priznanjem in odobravanjem. Pevski zbor je pod vodstvom svojega zborovodje prof. Ubalda Vrabca odpel vneto in ubrano vse točke bogatega sporeda, pri katerih sta sodelovala tudi solista Mirko Zižmond in Karol Kamuščič, ki sta bila istotako deležna vsega priznanja navdušene pevske publike. Društvu so bili ob tej priliki poklonjeni venci pevskega društva »Drava«, »Jadranske straže« in »Nanosa«, dočim je pevovodja prejel v priznanje lep venec svojega pevskega zbora, pri katerem se že leta in leta vneto udejstvuje. Jubilejni nastop pevskega zbo-ra Jadranovcev se je ob zaključku pretvoril v pravo nacionalno manifestacijo zbrane množice.
Danes pa so se v dopoldanskih urah zbrali Jadranovci in prijatelji našega »Jadrana« v prostorni veliki dvorani Narodnega doma. kjer se je vršil slavnostni občni zbor, ki pomeni v razvojni dobi glasnikov naše lepe narodne in umetne pesmi nov mejnik k nadaljnim uspehom Slavnostni občni zbor je otvoril in vodil dolgoletni predsednik Marino Kralj, ki je po uvodnih formalnostih iskreno pozdravil vse navzoče, imenoma pa vse številne zastopnike naših obmejnih kulturnih in na-rodnoobrambnih organizacij, ki so s svojo navzočnostjo dali priznanje nesebičnemu delu naših Jadranovcev. Jadransko stražo je zastopal predsednik marib oblastnega odbora g. dr. Franjo Lipold, CMD vpok. šol. nadzornik Tomažič, Žensko društvo ga dr. Lipoldova, ZKD Pire in Golež. Zvezo emig. društev dr. I. M. Cok, N S Z. Baj-de in Kravos, društvo »Soča« iz Ljubljane Urbančič. Primorsko akademsko društvo Suler, društvo »Sloga« Kranj Čeme in Tavčar, društvo »Tabor« iz Ljubljane
Čotar Albin in Erber Zdenka, društvo »Soča« Celje Peter Franca, Ipavčevo pevsko župo prot V. Mirk, akademsko prim-društvo »Doberdob« Bačifi Ksenija in Trelc, Združenje četni kov Vojska, sokolsko župo Maribor in sok. društvo Maribor matica dr. Fornazarič, »Klub Primork« Olga Zajčeva, društvo »Istra, Trst-Gori-ca« iz Beograda Franc Udovič, »Akcijski odbor Primorcev« Lavrenčič, mariborsko Glasbeno matico Svarčeva, pevsko društvo »Drava« Albin Zivko, društvo »Orjem« iz Kočevja in društvo »Soča« Dolnja Lendava Vekoslav Figar, društvo »Nanos« Grmek, jeseniško »Sočo« pa Skrk in Le-Dan. Zborovodeči predsednik M. Kralj je nato v jedrnatih obrisih orisal uspešno delo društva »Jadran«, ki ga je odbor ove-^ kcvečil v posebni slavnostni reviji izdani ob priliki tega jubileja. Hrbtenica društva je bil in ostane tudi v bodoče požrtvovalni pevski zbor, ki vrši nesebično svoje poslanstvo tu ob meji. Posebna zahvala je bila izrečena pionirjem, ki že od prvih početkov vztrajajo pri delu in med katerimi najdemo tudi ime bivšega pevovodje in častnega člana Josipa Laha, ki je postavil prve granitne temelje današnje Ja-dranove zgradbe. Velika zasluga gre vsekakor tudi vnetim pevcem in zlasti naši mladim, ki se v velikem številu zateka med članstvo Jadrana. Z obljubo, da bo društvo posvetilo vse svoje sile za postavljene cilj je predsednik Marino Kralj zaključil svoja tehtna izvajanja. Zgodovinsko poslanstvo društva »Jadran«, ki je s svojim delom dokazalo, da so mu vse naše meje enako pri srcu je orisal naslednji govornik g. Rudolf Golouh, ki je podčrtal dejstvo, da je »Jadran« danes sestavni del našega družabnega življenja, ki skuša doprinesti naši severni meji vse kar le zmore. Društvo Jadran je opravilo v teh 20 letih zgodovinsko delo in je razumelo klic po strnjenju vseh naših narodnih sil-V imenu Jugoslov. pevske zveze je nato pozdravil zborujoče prof. V. Mirk, ki je obenem izročal tudi pozdrave in čestitke Ipavčeve pevske župe ter čestital jubilantu za vse opravljeno delo na kulturnem in narodnem polju. Baš »Jadran« goji vztrajno našo lepo pesem iz nacionalnih in umetniških potreb, s čimer je dokazal svojo veliko življenjsko  sposobnost.  Prav po-
17 let že deluje mariborska Liudska univerza
Te
Kulturna ustanova je imela v soboto zvečer občni zbor
Maribor. 21. maja Veievažen ki itumi faktor v Mariboru je gotovo Lju Uika univerza, ki že 17 let orje ledino kulturnega udejstvovanja v našem obmejnejm mestu, in čije delovanje je nedvomno blagodejno vplivalo na celoten razvoj kulturnega izživljanja našega mesta. Ljudska univerza je zastavila vse svoje sile v procvit kulturnega napredka, kar je dokazala s svojim delom tudi v pretekli poslovni dobi.
O podrobnem delu mariborske Ljudsike univerze so se lahko 61ani te pomembne kulturne ustanove prepričali na sinoćnjem 17. rednem letnem obenem zboru Ljudske univerze, ki se je vršil v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu. Občni zbor je otvoril in vodil zaslužni in dolgoletni precLseinik g. inž. Janko Kukovec, ki se je uvodoma spomnil pokojnega, prelata dr. Kovaciča ter ge. Marije Maistrove, ki sta bila vzorna kulturna delavca in vneta odbornika Ljudske univerze, katerih spomin so navzoči počastili s »Slava« klicem. Zatem je inž. Kukovec orisal delovanje Ljudske univerze v pretekli poslovni dobi. Dejal je, da £e je letošnja predavalna sezona nekoliko preje zaključila, to pa zaradi teg-a. ker se je čutila neka depresija., ki traja že od jeseni sem. Ta depresija, čije izvori so splošno znani, je povzročila, da v letošnji sezoni prireditve Ljudske univerze niso bile tako dobro obiskane, kakor lani. Najbolj obiskovane so bile prireditve, na katerih so se obravnavali nacionalni in nanKinoobrambni problemi. Vseh prireditev je bilo 46, in sicer 36 predavanj, 5 literarnih večerov. 3 koncerti in 2 kulturna filma s tolmačenjem. Poleg tega se je vršil še slovenski jezikovni tečaj ,ki ga je z velikim uspehom vodil pro. sefOT Bune. Predavanja so bila razvrščena na dva cikla. Prvi ciklu? naj "od v proslavo 201etnice naše države prikazal zgodovino nastanka naše države in razvoj Jugoslavije in zlasti še Slovenije na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju v zadnj.h 20 letih. V okviru tega cikla je bilo 14 predavrnj. Drugi ciklus je obravnaval državoznanstvo in splošna politična vprašanja Obsegal je 9 predavanj. Izven ciklov je bilo 13 predavanj. Po vsebini in snovi je 6 predavanj obravnavalo zgodovino. 3 predavanja gospodarstvo in socialna vprašanja, 2 predavanji splošna politična
Maribor, 21. maja V tekmovanju za pokal prometnega ministra, v katerem sodelujejo kakor znano vsi železničarski klubi v naši državi, je danes popoldne mariborski ^železničar« nastopil proti zagrebškemu SK »Železničarju«, ki igra v zagrebškem nogometnem sportu pomembno vlogo. Zaradi izredno slabega vremena Je bila današnja prireditev bolj slabo obiskana in je bilo na stadionu ob'Tržaški cesti komaj 300 gledalcev. V kratkem presledku je to že drugo zagrebško moštvo, ki je nastopilo na mariborskih tleh. toda tudi ta zastopnik zagrebškega nogometa ni mogel odnesti zmage v Zagreb. Regularna tekma 2X45 minut se je končala neodločeno 2 :2 in bi se moral v smislu zadevnih propozicij odigrati podaljšek 2X15 minut. Toda Zagrebčani k podaljšku niso nastopili ter prepustili zmago Mariborčanom, ki bodo sedaj sodelovali pri finalnih tekmah za pokal prometnega ministra, ki bodo prihodnji mesec v okviru kongresa UJNŽB v Skop-lju.
vprašanja, 7 predavanj državoznanstvo, 2 pedagogiko, 3 likovno umetnost, 2 jezikovna vprašanja, 3 literarno zgodovino in 2 predavanji arheologijo. 24 predavateljev je predavalo v slovenskem jeziku, 11 v sr-bohrvatskem in eden v francoakean jeziku. Nekaj predavanj je odpadlo, ker jih je policija prepovedala. Predavatelji so se vedno rada odzvali, kar je dokaz, da uživa mariborska Ljudska univerza že velik sloves.
O podrobnem delu je poročal tajnik g. prof. Stupan, ki je podčrta val velike zasluge predisednika inž. Kukovca za razvoj Ljudske univerze. Vseh prireditev Ljudske univerze je v pretekli poslovni dobi obd-skalo5324 poslušalcev, članov šteje Ljudska univerza 245. Iz blagajniškega poročila g. J. Mateliča je razvidno, da so znašali dohodki 31.318 din, izdatki pa 29.501 din. Pretekla poslovna doba bi bila visoko deficitna, ako ne bi priskočila na pomoč banska uprava. Za nadzorni odbor je poročal dr. PoljaiD.ee. ki je predlagal razre-šnico, ki je bila tudd soglasno sprejeta, nakar so sledile volitve. Uvodoma je inž. Kukovec poudaril, da zaradi premestitve v Novo mesto ne bo mogel veo v tako intenzivni meri služiti Ljudski univerzi ter predlagal, naj se izvoli nov predsednik, številni govorniki pa so izjavili, da se Ljudska univerza noče ločiti od svojega predsednika, ker je ime inž. Janka Kukovca tesno povezano z razvojem Ljudske univerze. Bati se je, da hi z njegovim odstopom nastala kriza, ki bi bila za kultur-no-nacionalni razmah usodna. Zaradi tega je občni zbor soglasno poveril nadaljnje vodstvo Ljudske univerze inž. Kukovcu, ki se bo. kakor mu je bilo sporočeno, v jeleni spet vrnil v Maribor. Za podpredsed-Aika je bil izvoljen šolski nadzornik g. Senkovič, za tajnika prof. Stupan (namestnik prof. Bitne), za blagajnika g. J. Matelič (namestnik prof. Kos), v odboru pa so: upravnik dr. N. Vraole, prof. dr. Trstenjak prof. dr. Dolar, ravnatelj dr. Tominšek, prof. H. Drazovift dr. Traivner, prof. Bizjak, prof. Ornek, prof. dr. Rich-ter, dr. Kukovec in Jela Levstikova, V nadzornem odboru sta dr. Poijanec in dr. Rapotec Pri slučajnostih so se obravnavale smernice o bodočem delu Ljudske univerze, nakar je predsednik inž. Kukovec zaključil leno uspelo zbroovanje.
Zagrebški železnižarji so zaigrali v stilu j prav dobrih nogometnih moštev ter na- J pravili kot celota vtis dobro skoro profe- j sionalno vi grane enajstorice, ki razpolaga, j z nekaterimi odličnimi močmi. Vsak posamezni igralec je dobro podkovan z vsemi j vrlinami dobrega nogometaša, zlasti v igri I z glavo ter odličnim startom, ki je prinesel gostom od časa do časa terensko premoč. Pri vsem tem pa se niso Izkanall kot strelci in so pustili marsikatero lepo priliko neizkoriščeno,
Mariborčani danes niso mogH popolnoma zadovoljiti. To velja predvsem za napadalno vrsto, ki je sicer v polju lepo in smiselno zaigrala, vendar je pred nasprotnim golom mnogokrat z nepotrebnim igračka-njem izpustila efektivno zmago. Krilci so se sicer potrudili, da bi izpolnili svojo nalogo, toda to se jim je le deloma posrečilo. Krilci so si namreč od časa do časa privoščili majhen odmor, kar je seveda nasprotnik izkoristil in valil napad za napadom na mariborska vrata, tako da je imela domača obramba polne roke dala. K sreči
sebna zasluga pa gre vnetim pevcem, ki se skozi dolgo vrsto let udejstvuje j o v pevskih vrstah in ki je naša jugoslov. pevska zveza za to njihovo zaslužno delo odlikovala z ličnimi diplomami in medaljami. Na posebno svečan način so bila izročena odlikovanja sledečim pevcem: zlato kolajno v znak priznanja za 20 letno delo pri zboru so prejeli: Joško Roje, Ivan Godina, Franc Cerkvenič, Anton Tomažič in Rade Povh. Srebrno kolajno za nad 15-letno delo v zboru so prejeli Legiša, Va-lenčič in Joško Zižmond, srebrno kolajno za nad 10 letno delo pa sta prejela Frank in Mirko Zižmond. V imenu pevcev se je delegatu Zveze v izbranih besedah zahvalil predsednik Kralj. Po opravljenih odlikovanjih so zbor pozdravili številni za-zastopniki raznih društev in korporacij med prvimi g. Urbančič kot zastopnik ljubljanskega društva »Soča«, ki je gi-njen poljubil prvega odlikovanca g. Roj-ca, svojega bivšega učenca. Potem je pozdravila v imenu Ženskega društva Jadra-nov zbor ga dr. Lipoldova, ki je v svoji kratkih a zato tembolj iz srca izrečenih čestitkah izlila veliko ljubezen in spoštovanje naše žene do nacionalnih pionirjev na tej naši sveti severni meji. Sledili so še ostali govorniki s svojimi neštetimi čestitkami, nakar je povzel zaključno besedo dragi gost našega obmejnega Maribora dr. Cok, ki se je v svojih zanosnih izvajanjih spomnil preminulega nacionalnega borca pokojnega Dinka Trinajstiča s posebnim poudarkom, da je delo »Jadrana« v ponos vseh 43 emigrantskih organizacij, ki društvu k njegovemu jubileju čestitajo in mu žele še večiih uspehov na začrtani poti. Borba za človečanske ideale je bila in bo tudi v bodoče vsebina našega izživljanja. Bolj ko kedaj preje pa je potrebno danes, da strnemo naše vrste in da zaupamo sami vase in v svojo moč. Po zaključnih besedah predsedujočega je zbor odpel vseslovansko himno ^Hej Slovani«, s čimer je bil ta za vse naše obmejno ozemlje pomembni občni zbor dostojanstveno zaključen in zaključena obenem tudi letošnja jubileina proslava mariborskih Jadranovcev, katerim želi vsa naša nacionalna javnost tudi v bodočih decenij ih čimveč uspehov.
obramba ni klonila pred nasprotnik, pritiskom in se je hrabro borila. Ožja obramba sicer ni bila na običajni višini, kar pa gre menda na račun spolskega in mokrega terena. V prvi polovici prvega polčasa je nasprotnik domaČe moštvo potisnil skoro popolnoma v obrambo in je domače moštvo le polagoma prišlo v zalet. To je bilo mogoče šele takrat, ko so domačini pričeli energičneje startati. Polagoma so Mariborčani prešli v ofenzivo in se je Pavlinu v 40. minuti posrečilo postaviti rezultat prvega polčasa, ki se glasi 1 : 0 za Mariborčane. V drugem polčasu so pričeli Zagrebčani z energičnimi akcijami in so v 12. minuti tudi izenačili. Obe moštvi sta napeli vse sile, da bi dosegli zmago in so Zagrebčani v 28. minuti dosegli tudi drugi gol. Sedaj prične domaČe moštvo z vsemi silami generalno ofenzivo, ki je bila kronana s tem, da je Ronjak rezultat spet izenačil. Vsi napori obeh enajstoric, da bi izbili zmago, so bile zaman in je ostalo pri 2 : 2. Tekma je bila sicer ostra, vendar v mejah dovoljene igre.
Sodnik g. Nemec ni napravil večjih po-grešk, vendar z njegovim sojenjem niso bili zadovoljni Zagrebčani, ki so izjavili, da pod njegovim vodstvom nočejo igrati podaljška 2X15 minut. Zagrebčani so raje prepustili zmago Mariborčanom. Ta izgovor menda ne bo držal, kajti ZagTebčani SO bili že tako izčrpani, da je bilo jasno, da bi podlegli, dočim je domače moštvo še kazalo znake borbenosti in dobre kondicije, s pomočjo katere bi prav gotovo efektivno premagali Zagrebčane.
Neurje nad Mariborom
Maribor, 21. maja 1 Hudo neurje, ki je divjalo nad Mariborom in vso severno mejo, je imelo za posledico, da so vsi potoki in tudi Drava, silno narasli. V nižje ležečih področjih je voda preplavila polja in njive, vendar je pa danes zopet odtekla, tako da je nevarnost večjih poplav zaenkrat minila.
Pač pa je nedel^ki nočni naliv malone povzročil želesnifiko kata strofo. Na železniški progi Pesnica—št. Hj je namreč voda izpod jedla železniški nasip, tako da se je porušil. K sreči je pretečo nevarnost pravočasno opazil železniški čuvaj. Bilo je to okoH pol 6. ure zjutraj, ko bi moral voziti po progi tovorni vlak iz Maribora proti Nemči£. Iz Maribora so poslali takoj pomožni vlak z delavci, ki so vso nedeljo dopoldne popravljali progo, tako da se je opoldne že lahko vršil promet, in sicer po enem tiru. Včeraj so progo popolnoma izčistili in popravili, tako da se danes promet spet vrši normalno. Ves železniški promet na progi Maribor'—št. Hj je včeraj popoldne počival.
Iz Ptuja
— Ban dr. Natlačen na inšpekcijskem potovanju v ptujskem okraju. Ban dr. Natlačen je v ponedeljek dopoldne prispel v spremstvu svojega tajnika v Ptuj. Pred mestnim magistratom je bil slovesen sprejem, kjer je bana poleg društev, zastopnikov civilnih ki vojaških uradov sprejela tudi šolska mladina. Ban je odšel v mestno posvetovalnico, kjer je sprejemal posamezne deputacije. Popoldne pa se je odpeljal v Jurovce, kjer je slavnostno otvoril nov železobetonski most čez Poljskavo, ki ga je zgradil okrajni cestni odbor po gradbenem podjetju Ivana Svetina iz Ljubljane. Obiskal je tudi občine v Halozah in Slovenskih goricah.
— Hoda ura nad Ptujem, V noči od sobote na nedeljo je nastala nad Ptujem okoli polnoči huda nevihta. Med nevihto je močno grmelo in treskalo. Naliv je bil tako močan, da so bile ulice mahoma vse poplavljene. Zelo je trpela Ljutomerska cesta zaradi hudournika z Ljudskega vrta. V večino hiš je vdrla voda in je bila zlasti prizadeta pekarna Ramšeka na Ljutomerski cesti. Na pomoč so bili poklicani gasilci, ki so odmaših zamašene propuste. Občutno škodo je napravil naliv tudi drevesnici Ceha, Deževalo je tudi v nedeljo ves dan.
— Ptuj dobi še en kino. V Društvenem domu so začeli z adaptacijami v veliki dvo. rani, kjer bo začel obratovali nov kino najbrže že meseca avgusta. Če bosta V Ptuju uspevala dva kina, bo pokazala že bližnja bodočnost. Mislimo, da je otvoritev
drugega kina nesmiselna, ker povečini še sedanje kinopredstave niso dobro zasedene.
— Seja občinskega sveta se je vršila v sredo, kjer občinski svet odobril računski zaključek bivše občine Breg, ki se je priključila mestu in sicer za proračunsko leto 1936-37. Mestni svet je tudi sklenil najetje posojila pri Mestni hranilnici v Ptu-
Maribor, 21. maja I Stanovanjski problem je eden najvažnejših problemov današnje dobe, saj plačujejo stanovanj;ki najemnika tretjino, ali celo dve tretjini svojega zaslužka za stanovanja. Stanovanjski najemniki so se zaradi tega združili v društvu najemnikov stanovanj in poslovnih lokalov za Maribor in okolico, ki se že več let bori za zni-šanje stanovanjskih najemnin. Toda vsi napori in prizadevanja društva so bila doslej zaman. Borba stanovanjskih najemnikov je šla predvsem za tem, da bi dobile banovine kompetenco reševati stanovanjska vprašanja. Vsaki novi vladi je društvo poslalo spomenico za zaščito stanovanjskih najemnikov in za znižanje najemnin, toda do danes še ni prejelo nobene rešitve. Društvo je istotako izdelalo osnutek zaščitnega zakona ter ga dostavilo vsem pristojnim ministrstvom.
Pereče in nad vse aktualno vprašanje zaščite stanovanjskih   najemnikov je bil glavni predmet,  ki se  je obravnaval na snočnjem občnem zboru Društva stanovanjskih, najemnikov, ki se je vršil pri No-
M ari bor, 21 maja V okviru proslav 2Oletne0a iubileja mariborske Glasbene mat:ce se je vršil v sredo 17. t. m. v nabito polni dvorani Sokolsikega doma drugi simfonični koncert orkestralnega odseka v letošnji sezoni. Ob tej priliki je nastopil prvič v svojstvu simfoničnega dirigenta vodja tukajšnje vojaške muzike 45. p. p. g. kapetan Josip Jiranck. Na program svojega krstnega večera je postavil vseh šestnajstero plesov op. 46 in op. 72 svojega velikega rojaka A. Dvofaka — predstavite-lja češke nacionalne glasbene šole, ki pa je pojmoval to svojo nacionalno smer v glasbi popolnoma drugače kot jo pojmujejo n. pr. današnji folkloristi. Ritmični harmon-Siki in melodični elementi, katerih »e je posluževal Dvorak pri graditvi teh svojih mojstrovin, dajejo vsem 16 skladbam neko enotno noto. Čeprav je isti motiv obravnavan v teh skladbah večkrat, so vendar kontrasti posameznih plesov t*ko močni, da nam nudi vseh 16 plesov dovršen estetski okvir za samostojen koncertni večer.
Stilni koncerti, ki obravnavajo isto panogo glasbene umetnosti so vedno riskantna zadeva. Taksni koncerti uspejo samo tedaj, če sta izvajajoči korpus in njegov interpret na višku. Čeprav nismo nikoli dvomili v dobro voljo matičnega orkestralnega odseka, vendar nam njegovo dosedanje muziciranje ni moglo nuditi dovolj garancij za izvedbo tega, v tehničnem pogledu tako težkega stilnega koncerta. Tudi g. kapetana Jiranka smo kot dirigenta doslej premalo poznali, da ne bi stopili z neko bojaznijo v sredo zvečer v sokolsko dvorano. Toda že ob prvem plesu amo bili nad vse prijetno presenečeni. Orkester, ki je bil zreduciran na najnujnejše, ni že dolgo dobo tako zvenel. Vsak član orkestra je budno sledil impulzivni, interpretativni sdli svojega dirigenta in je skušal prinesti iz svojega godala kar
Stav. 115
ju v znesku din 600.000 za zidanje novega otroškega vrtca in popravila v mestnem kopališču. Popravila Marijinega kipa na Minoritskem trgu se bodo če nadaljevala, ker je treba popraviti tudi podstavek. Na. dal je vala se bodo tudi dela za regulacijo Dravske ulice in bodo v kratkem začeli S
podiranjem občinske hiše, dočim se bo stolp adaptiral za vinski muzej.
— Seznam zavezancev za ljudsko delo je izgotovljen ter obvezancem na vpogled 15 dni pri mestni upravi med uradnimi urami.
vem svetu- Zborovanje je ot^ajll in vodil predsednik F. Kac, ki je podnabno orisal prizadevanja društvenega odbora, da se visoke najemnine v Mariboru znižajo. Iz poročila tajnika g. J. Mohorja je razbrati, da je v društvu organiziranih 1245 najemnikov stanovanj in poslovnih lokalov. Iz blagajniškega poročila g. M. Feldina je razvidino. da so znašali dohodki v preteklem poslovnem letu 18.205 din, izdatki pa 17.955 din. Za nadzorni odbor je poročal g. Brečko in so po sprejeti raz resnici odboru sledile volitve, pri katerih je bila izvoljena naslednja nova uprava: J. Kac predsednik, H. Kamer podpredsednik, J. Mohor tajnik, M. Feldin blagajnik. Odborniki: Šafran. Menih, Kerndl. Hlade. Bajt in Reicher. Preglednika računov pa sta Brečko in Dobrajc.
Pri slučajnostih so zborov alci oklenili ustanovitev zadrugo za gradnjo novih, malih stanovanjskih hiš in pooblastili upravni odbor, da priprava zadevna pravila. Ob zaključku zborovanja je bila sprejeta obširna spomenica ki jo bosta zastopnika društva izročila banu dravske banovine,
največ mogoče. Tako homogeno in sictirno ni že izdavna nastopil matični orkester. V vsakem pogledu, ritmičnem ali intonanč-nem je odgovarjal promptno in sigurno. Nikoli niso godala zvenela tako sočno posebno pihala pa še nikol' tako enotno in Sisto. Bil je v resnici užitek .slediti tako prodnemu in dobro izvežbanemu orkestralnemu aparatu.
G. kapetan Jiranck nas je s tem svoiim prvim simfoničnim koncertom v na^cm mestu prijetno iznenadiL
Od operetnega komponista nismo pričakovali tolike resnosti, kakršno stav* dirigentu značaj simfonične glasbe. G. Jiranek :e podal vseh 16 plesov z dovršeno muzikalno prepričevalno&tjo: njegov način dirigiranja priklepa celotni orkestralni aparat nase & tako silo, da napravi na poslušalca vtis ce-ote in sugestivne strnjenosti med dirigentom in orkestrom. Tudi če so bi'a kje mesta, o katerih smo dobro vedeli, da jim or-cester ne bo tehnično dorasel (Dvorakove skladbe so mestoma za godala trd oreh) je dirigent rešil tudi ta mesta kar se je dalo najboljše, da so izzvenela v mojstrsko obdelanih sklepnih kadencah. Posamezne instrumentalne skupine in solisti v orkestru niso bili nikoli v zadregi radi svojcci i »topa, kajti sleherna zadeva partiture je bila zapopadena v gibih dirigenta. Moč orkestralne barvitosti, perfektna intonacija in etugestivna moč Jirankove interpretacije so držale mnogoštevilno poslušalstvo v stalni Dozornosrti. Že dolgo ni matični orkester s ivojim izvajanjem dosegel takega uspeha, da bi držal polnoštevilno zasedeno dvorano v taki disciplini. Navdušen aplavz je pri-moral dirigenta, ki je prejel v znak priznanja dva venca in šopek, k ponovitvi 15. plesa. Tudi ta večer se je zaključil z nacionalno manifestacijo.
prof. Karol Pahor
Mariborske in c
— Ustanovni občni zbor akademskega Branibora je bil včeraj dopoldne v zgornji dvorani Narodnega doma. Za zborovanje je bilo izredno veliko zanimanje, tako da je bila dvorana nabito polna. Navzoči SO bili predvsem slovenski akademiki, ki so v lepem Številu prišli z bolgarskimi tovariši, ki se nahajajo na poučnem potovanju po nađd državi Na zborovanje pa so prišli tudi zastopniki vseh mariborskih narodno obrambnih in nacionalnih društev. Zborovanje je otvoril in vodil g. R. Knez, ki je v tehtnih izvajanjih obrazložil navzočim pomen in namen akademskega Brani-bora. Občni zbor so zatem pozdravili dele- j gati mariborskih nacionalnih in narodno 1 obrambnih društev in akademskega narodnega bloka. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Rihard Knez predsednik; odborniki: Branko Zinauer, Karmela Bu. dihna, Marica Dekleva, Vlado Kadunec, Ivo Arzensek. Danilo Gašperič, v nadzornem odboru so: Jože Kava, France Bajt in Rado Rakusa.
— Predstava v korist Združenja gled. igralcev v Mariboru bo predvidoma koncem prihodnjega tedna. V režiji Eda Ver-donika se pripravlja duhovita in zelo zabavna francoska komedija »Potovanje v Benetke«.
— Val v Maribora stanujoči voj. obvezniki, ki imajo voj. ispravo po starem obrazcu iz leta 1921 (mehko vezane knjižice v sivi barvi), naj se tekom 10 dni javijo pri mestnem vojaškem uradu v Mariboru, Slomškov trg 11, v svrho zamenjav starih voj. ispra v z novimi. Po tem roku se stare voj. isprave ne bodo več zamenjale in bodo obvezniki, ki novih voj. isprav po tem roku ne bodo imeli, najstrožje kaznovani.
— Letošnji protitaberkulosni teden, ki
bo od 4. do 10. junija, je zasnovan v večjem obsegu. V svrho dogovora glede sodelovanja je bila v prostorih OUZD posebna anketa, ki jo je vodil predsednik tukajšnje PT lige dr. Jurečko. Ankete so se udeležili številni predstavniki ustanov, dru štev ter korporacij. Živahne debate so se med drugim udeležili gg. Guštin, S. Bezjak ova, Herma Bračičeva, upravitelj Ste-novec, J. Novak, višji davčni upravitelj O. Meglic, prof. Vošter, ravnatelj dr. To-minsek, Valjak, major dr. Tasic, O. Ju-
vančičeva, J. Bevc in ravnatelj V. Rode. V smislu izjav posameznih zastopnikov ter sproženih predlogov bo tudi letos de-
novice
lavstvo prispevalo po 1 din, uradništvo posameznih obratov po 10 din. Priredili bodo tudi nabiralni dan, prodajo zastavic kakor lani ter poučna predavanja. Upati je, da bo tudi letošnji protituberkulozni teden žel taksen uspeh, kakor ga je lanski.
— Gr°zno razmesarjeno Uuplo so n^šli V nedeljo zjutraj okoli 3. ure na železniških tračn;cah pred košaškim predorom. Uradna komisija je dognala, da gre za 45-letnega Franca Salanoona, ki je bil zaposlen kot delavec v Dervuikovi opekarm v Košakih. Salaman. ki je v soboto zvečer poipival v raznih gostilnah, se je v trenutku dušervne depresije vrgel pod kolesje dunajskega brzovlaka, ki je Sala m n 00 v o truplo razkosal na drvo je, tako da je bil pri priči mrtev. Salamonovo truplo so prepeljali v mrtvašnico na pobreškem pokopališču. Salam on zapušča žena in 3 ne. preskrbljene otroke.
— Drobne vesti. S samokresom se je ob-strelil 25 letni posestniški sin Vinko Mi-norko iz Rač. Strel mu je poškodoval levico. Ponesrečenec se zdravi v bolnici. — Trgovcu Alfonzu Vresniku iz Kopališke ulice je izginil iz avtomobila plašč, vreden 1500 din. — Izpred neke gostilne v Rad-vanju je izginilo tkalskemu mojstru Pavlu Rozmanu kolo znamke »Hamburg« z evid-štev. 2-24556.
— Mrtvaški zvon. V splošni bolnici je preminil upokojeni kovač državnih železnic Anton Pliberšek, star 54 let. Žalujočim naše globoko sožalje!
Mariborsko gledališče
Ponedeljek, 22. maja: zaprto. Torek, 23. maja, ob 20. uri: »Utopljenca«. Red A. Premiera.
Premiera zadnje glasbene predstave —
zabavne Nestroveve veseliigra s petjem in glasbo »Utopljenca«, bo v torek, 23. maja.
Oni gledališki abonenti, ki so še v zaostanku s svojimi abonentskimi obveznostmi, se naprošajo, da jih čimpreje poravnajo. S sobotnim »Hollywoodom« so dobili vsi abonenti že 20 predstav, zadnji dve pa dobijo v najkrajšem Času, ker se sezona zaključi že okoli 8. junija.
POMAGAJMO GRADITI PIVKGV SOKOLSKI DOM
Zagrebčani v Maribora nimajo sreče
Mariborski in zagrebški SK Železničar sta na zelenem polju igrala neodločeno, kljub temu pa no rmagaH
Mariborčani
Stanovanjske najemnine so previsoke
Prizadevanje Društva za zaščito stanovanjskih najemnikov v Mariboru
A. Dvorak: Slovanski plesi
Simfonični koncert orkestralnega odseka mariborske
Glasbene Matice