ANNALES 8/'% izvirno znanstveno delo UDK 325.252(497.4 izola)"1953/1954" PREMOŽENJSKA STRUKTURA PREBIVALSTVA V IZOLI iN OKOLICI LETA 1953 IN 1954 Tatjana PLOJ prof. zgoci. in soc., Srednja gostinska i rt turistična šota, SJ-6310 fzola prof. di storia e sociologi*, ScuoSa media slberghiera e turistica, SI-6310 Isola IZVLEČEK Izselitev optantov med 8. oktobrom 1953 in i. majem 1954 iz Izole in okolice je predstavljena v obliki tekstovnih opisov tabelaričnih in grafoloških prikazov. V navedenih šestih mesecih je ozemlje zapustilo 578 optantov. Statistični rezultati prikazujejo katere in koliko nepremičnin so ali niso optanti zapustili in katere so bile najbolj pogoste nepremičnine. Posebej so obdelani podatki za tiste optante, ki so zapustili zemljišče. Zanimivi rezultati so tudi s kom sn najbolj pogosto odhajali. Vsi podatki so prikazani za ženske in moško populacijo tet za celotno prebivalstvo skupaj. Ključne besede: optanti, Izola, Italija Parole chiave: optanti, Isola, Itaiia UVOD Z zmago nad fašizmom in nacizmom maja 1945 je Slovenija postala ena izmed federativnih jugoslovanskih republik. Gotovo je bil to glavni cilj vseh tistih Slovencev, ki so na različne načine sodelovali v boju za osvoboditev Slovenije izpod okupatorjev. Volitve, ki so potekale julija in avgusta 1945 na tistih slovenskih območjih, kjer še niso bi[i izvoljeni krajevni in okrajni narodnoosvobodilni odbori, so prikazale opredelitev prebivalstva za OF. Jeseni 1945 je slovensko ljudstvo skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi zavrglo možnost obnovitve monarhije in vrnitve kralja Petra in londonske vlade v domovino. Začelo se je obdobje republike in jugoslovanskega socializma. Prvo povojno obdobje, imenovano tudi administrativni socializem, je imelo svoje posebnosti. Na gospodarskem in političnem področju je bila izrazita centralizacija. O vseh zadevah se ;e odločalo v državno - panijskem vrhu. Zunanjo politiko so v tem času zaznamovali problemi razmejitve Slovenije z njenimi sosedami. V zaostrenem ozračju diplomatskih odnosov med nekda- njimi zahodnimi in vzhodnimi zaveznicami sta bili za Slovenijo ključni vprašanji: vprašanje zahodne meje in vprašanje severne meje. Zaradi posebnih in različnih interesov držav zmagovalk je razmejitev med sosednjimi državami Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo dobila mednarodni značaj. Možna rešitev je bila samo ena, pot do nje pa izredno dolgotrajna. Spor, nastal ob vprašanju zahodne meje, se je rešil s pristankom Italije in fugo-slavije na medsebojna pogajanja. Nekaj več o tem kasneje. Drugi zunanjepolitični dogodek, ki je bil pomemben za nadalni razvoj Jugoslavije in Slovenije, je bil spor med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ter ostalimi vzhodnoevropskimi socialističnimi državami - članicami In-formbiroja. Zaostrovanje se je začelo marca 1948, ko so bili odpoklicani sovjetski vojaški in civilni svetovalci. Sledilo je pismo sovjetskega CK, v katerem so obtoževali KPj sovražnosti, nedemokratičnosti ter njene podpore pri mirnem prehodu kapitalizma v socializem. Vodstvo KPJ je te obtožbe zavrnilo, pri tem pa je dobilo podporo večine partijskega članstva in prebivalstva v državi. Po popolni prekinitvi odnosov z vzhodnoevropskimi - socialističnimi državami so se začeli spreminjati ANNALES 8/' 96 Tatjan» HO) PREMOŽENJSKA STRUKTURA PREBIVALSTVA V IZOLI IN OKOLIC» LETA 1953 IN 1954, 167-174 odnosi med Jugoslavijo in zahodnoevropskimi - kapitalističnimi državami ter ZDA. V gospodarstvu je bilo v letih 1945 - 1954 sprejetih veliko novosti. Avgusta 1945 se je tretji AVNOJ preimenoval v Začasno ljudsko skupščino DFJ, ki je sprejela nove zakone, med njimi zakon o agrarni reformi in kolonizaciji. Z njim so želeli uskladiti razmerja in odnose v kmetijstvu. Za zemljiški maksimum so določili 45 ha zemljišča, od tega pa le 25 ha obdelovalne zemlje. Zemljiškim posestnikom, zasebnikom in ustanovam so višek ZE;mlje odvzeli. Razlaščencem so izplačali odškodnino v višini enoletnega hektarskega donosa. Zakon je določil tudi ustanovitev Zemljiškega sklada., kjer so zbirali razlaščeno zemljo. Iz sklada se je zemlja delno razdeljevala med kmete brez zemlje, ostalo pa je pripadlo državnim kmetijskim posestvom. S konfiskacijo je država zaplenila premoženje nemškim državljanom in vojnim zločincem. Ta državni ukrep imenujejo tudi prva nacionalizacija ali patriotična nacionalizacija. Izvajala se je na osnovi sodnih obsodb iz poletja 1945. Sekvestracija je pomenila prisilno upravo in je potekala vzporedno s konfiskacijo. Celotno premoženje tujih državljanov in odsotnih oseb je prešlo pod državno upravo. Jugoslavija je morala potem podpisati sporazume s tujimi državami in bila s tem obvezana izplačati odškodnino prizadetim osebam. Decembra 1946 je bil izdan zakon o nacionalizaciji. Z njim so prešla v državno upravo zasebna podjetja v 42 gospodarskih panogah. Pojem podjetja ni predstavljal samo delovnih prostorov, ampak vse, kar je podjetje imelo v iasti, vključno s pogodbami, patenti, modeli idr. Tako se je nacionalizirano podjetje spremenilo v državno gospodarsko podjetje, ki se je moralo prilagoditi novim predpisom in novim načinom delovanja. Lastnikom nacionaliziranih podjetij je bila država dolžna izplačati odškodnino v obliki obveznic. Zgoraj opisane gospodarske značilnosti so veljale za Jugoslavijo in tudi za večino ozemlja Slovenije. Izvzeto pa je bilo sporno ozemlje Primorja in Istre Nimam namena bolj podrobno opisovati problemov razmejitve, zato dodajam le dva bistvena elementa. Za prvo fazo reševanja zahodne meje je bilo Izredno pomembno vmešavanje evropskih velesil na osnovi njihovih interesov. Ozemlje so razdelili na "cono A" in "cono B" julijske krajine, nato pa so, ob maksimalnih italijanskih in jugoslovanskih zahtevah, različne države postavljale svoje predloge mejne črte. Dokončno naj bi problem rešili s podpisom mirovne pogodbe z Italijo, vendar ga niso. Pariška mirovna pogodba z Italijo je bila podpisana 10.2.1947 v skrajno zaostrenem ozračju. Določala je ustanovitev STO (Svobodnega tržaškega ozemlja) kot nevtralnega območja med obema sprtima sosednjima državama. Nesoglasja so se nadaljevala ob izbiri guvernerja, vendar ni nihče uradno prevzel te funcije- Ozemlje pa je bilo razdeljeno na "cono A" STO, v kateri je bila zavezniška vojaška uprava, in "cono B" STO, v kateri je obstajala jugoslovanska vojaška uprava. Z Memorandumom o soglasju so ukinili STO ter določili mejno črto med Italijo in Jugoslavijo. Prebivalstvo na ozemlju, ki je spadalo pod jugoslovansko vojaško upravo, se je različno odzivalo na ta dogajanja. V vseh devetih letih se je občasno bolj, občasno manj množično izseljevalo. Nekateri so prestopili mejo ilegalno - kot begunci, drugi so imeli možnost legalnega prestopa - kot optanti. PREMOŽENJSKA STRUKTURA PREBIVALSTVA Poglavje prikazuje gibanje prebivalcev in njihovo premoženjsko strukturo v kratkem časovnem izseku med 8. oktobrom 1953 in 1. majem 1954. Vsi so bili optanti, ker so po mednarodnih dogovorih lahko izbirali med dvema možnostima: ostati in sprejeti jugoslovansko državljanstvo ali se izseliti na ozemlje Italije in obdržati italijansko državljanstvo. Ta prikaz je izključno statističen. Osnova za statistično obdelavo so delno izpolnjene evidenčne tabele optantov, ki so v Pokrajinskem arhivu Koper - fond OLO (Okrajni ljudski odbor). Za obdelavo podatkov iz KLO Izola in okolica sem se odločila, ker so te tabele najbolj izpolnjene. Enaki seznami so bili narejeni tudi za KLO Piran in KLO Koper, vendar so izpofnjeni predvsem v rubriki ime in priimek, vse ostalo je neizpolnjeno. V KLO Izola in okolica se je odločilo za izselitev 578 prijavljenih oseb. V seznamih so napake pri tekočem številčenju (skupno je izpuščenih 21 številk), tako da je zadnja oseba zabeležena pod tekočo številko 598,, hkrati pa je ena oseb? vpisana dvakrat. Giede na rubrike v evidenčnih seznamih sem izdelala posamezne tabelarične in grafične prikaze, in sicer: ali so optanti zapustili premoženje v obliki nepremičnin (torej tisto, kar so bili prisiljeni pustiti na tej strani meje) in koliko je bilo takih. V primeru, če so zapustili nepremičnine, kaj so zapustili, koliko so zapustili in koliko je biio takih primerov,- Posebej me je zanimal podatek, koliko% optantov je zapustilo zemljišča in kako velika so bila. V evidenčnih seznamih so ob imenu in priimku prijavljene osebe, dodane še zabeležke tudi o ožjih družinskih članih, s katerimi so skupaj odhajali. Vsi podatki pa so ločeni, še po spolu. Tabela 1: Koliko optantov je ali ni zapustilo premoženja v obliki nepremičnin. iz mesta % Iz okolice % Ni označb % Skttpaj % Je imel 152 26.3 3 0.5 4 0.7 159 27.5 Ni imel 343 59.3 8 1.4 23 4 374 64.7 Ni označb 25 4.3 7 1.2 13 2.2 45 7.8 Skupa; 520 90 18 3.1 40 6.9 57» 100 168 ANNALES 8/' 96 Tatjana PLOT: PREMOŽENJSKA STRUKTURA PRSBIVALSTVft V ¡ZOL! !N OKOLICI LETA 1953 ¡M J954, 167-174 rPEMOŽENiC 0FTftN7OV MOŠ« pf.emo/.i.nje oftantov s kupa! Nil označb 7,83% Ni imeJ 04,7% premoženje optantov skupaj NiO?r>aib hi Ni imel fii -nel p CJ Ni OZNAČB 0317. OKOLICE m IZ ME5TA ■ 50 100 150 200 zso 300 3 :'JREM02EN)£ Iz mesta % Iz okolice % Ni označb % Skupaj je imel 59 24.9 2 0.8 61 Ni imel 152 64.1 4 1.7 7 3 163 Ni označb 7 3 2 0.8 4 1.7 13 Skupaj 218 92 3 3.4 11 4.6 237 PRtMOŽCNIE OPTANTOV .MOŠKI Ni oznatb Ni imel 66,«% Ni hud is IStSI |C 1'lFlil Podatki se nanašajo na optante obeh spolov, od katerih ni zapustilo premoženja 64,7%, zapustilo ga je 27,5%, brez označb pa je ostalo 7,8%. Tistih, ki so zapustili nepremičnine in so živeli v mestu, je bilo 26,3%, in le 0,5% tistih, ki so Živeli v okolici. Ostalih, ki niso zapustil; ničesar, je bilo iz mesta 59,3% in 1,4% iz okolice. To je pomenilo, da je od vseh vpisanih 520 optanfov, živečih v mestu, odpotovalo 343 z vsem svojim premoženjem, 152 jih je zapustilo nepremičnine, medtem ko ni podatkov za 25 l/udi. Tabela 2: Koliko optantov je ali ni zapustilo premoženja. Predstavlja isti problem, vendar le za moško populacijo - optante. Pri primerjavi teh podatkov s tabelo 1 lahko ugotovimo podobno stanje. Četrtina vseh optantov je pustila premoženje, 25,7% ali 61 ljudi, nekaj več je bilo tistih, ki niso zapustili ničesar, 68,9% ali 163, in brez označb je le 5,5% ali 13 ljudi. Največ moških se je odločilo za optiranje iz mesta, ne glede na premoženjsko strukturo, kar 92% ali 218 moških, iz okolice le 3,4% ali 8 ter 4,6% ali II moških nima izpolnjene rubrike. Tabela 3: Koliko optantk je aH ni zapustilo premoženja. Iz mesta % Iz okolice % Ni označb % je imel 93 27.3 1 0.3 1.2 Ni imel 191 56 4 1.2 ! 6 4.7 Ni označb 18 5.3 5 1.5 9 2.6 Skupaj 302 88.6 tO 3 29 8.5 premoŽenje optantk ženske Ni označb 9,4% PKtMOŽENIC OFTANTC ZtNSKt le ¡mat ion rjo ko ioo i»n 2 * Tatjana PLOJ. mMOŽFKISKA STRUKTURA PREBIVALSTVA V ¡ZOII IN OKOLIC! LETA "¡953 IN 1954, 167-174 Tabela 4: S kom so optanti odhajali. Tabela 5: S kom so optanti odhajali. Iz mesta % iz okolice % Ni označb % Sloiga^ % Z družino 87 27.9 4 1.3 8 2.6 99 31.7 Z ženo 42 13.5 1 0.3 1 0,3 44 14.1 Z 1 .otrokom 64 20.5 2 0.6 9 2.9 75 24 7. 2.otrokoma 50 16 1 0.3 2 0.6 53 17 S 3 in več otr. 20 6.4 1 0.3 1 0.3 22 7.3 Z drugimi 15 4.8 1 0.3 3 1 19 6 Skupaj 278 89.1 10 3.2 24 77 312 ¡00 iz mesta % Iz okolice % Ni označb % Skupai % Z družino 82 56.9 4 2.8 5 3.5 91 63.2 7. ženo 42 29.2 1 0.7 1 0.7 44 30.6 Z 1 .otrokom 5 3.5 5 3.5 Z drugimi 4 2.8 4 2.8 Skupaj 133 92.4 5 3,5 6 4.2 144 100 S KOM SO OPTAN-fl ODHAJALI MOSklM ŽENSKE S KOM SO CDHAIAU OPTANTI Zl.mtrn, Z% 2,6% Z m ■i«ii '.....—n——tmm f- ■■■''■-.'V 7C1 DO «JO Evidenčni seznami imajo v stolpcu ime in priimek, dodane so zabeležke tudi o ostalih ožjih družinskih članih (te sem uvrstila v skupino drugi), če niso odhajali sami. Samih (daljni sorodniki, prijatelji ali znanci niso zabeleženi) je odšlo 46% ali 266 optantov, medtem ko je odšlo z drugimi 54% ali 312 optantov. Z družino je odšlo 31,7% ali 99 optantov, mater z enim otrokom je odšlo 24% ali 75 optantk, mater z dvema otrokoma je odšlo 17% ali 53 optantk, z ženo je odšlo 14,1% ali 44 optantov, mater s tremi in več otroki je odšlo 7,3% ali 22 optantk, z drugi mi (s sestro, z bratom, s taščo, s sinom) pa jih je odšlo 6% ali 19 optantov, V vseh stolpcih odhajanja z ožjimi sorodniki prevladujejo optanti iz mesta 89,1% ali 278, iz okolice jih je bilo le 3,2% ali 10 ljudi, za 24 optantov ali 7,7% ni nobenih označb. Optanti (moški) so odhajali največkrat z družino, 63,2%, nato z ženo, 30,6%, malokrat z enim otrokom, 3,5%, in le 2,9% z ostalimi. Večina vseh optantov, ki so odšli z drugimi, je živela v mestu, in sicer kar 92,4%, le 3,5% iz okolice. Tabela 6; S kom so optantke odhajale. Iz mesta % iz okolice % Ni označb % Skupaj Z družino S 3 .3 1.3 8 Z 1 .otrokom 59 35.1 2 1.2 9 5.4 70 Z 2.otrokoma 50 29.8 1 0.6 2 1.2 53 S 3 in več ot. 20 11.9 1 0.6 I 0.6 22 Z možem 4 2,4 1 0.6 . 1 0,6 6 Z drugimi 7 4.2 -i 1,2 9 Skupaj 145 86.3 5 3 18 10.7 168 170 ANNALES 8/' 96 Taljan.1 PIO); PREMOŽENJSKA STRUKTURA PREBIVALSTVA V IZOLI IN OKOLIC! UÏA 1933 IN 1954, 1S'M?4 S kOVi SO OOMAIALE OPTANT« NtlViMIČNINE OPTANTOV SKUPAJ SKOMiOOO(«IA(f OFTAÎJÏKC "tesasp. Tabela 7: Kaj so optanti zapustili. Iz mesta % Iz okolice % Ni označb % Skupaj 1 biSa 70 44 I 0.6 71 del hiše 18 11.3 18 hiša z vrtom 9 5.7 1 0.6 10 2 hiši 2 1.3 2 3 ali več his 2 1.3 2 zemljišče 13 8.2 1 0.6 14 ostalo 38 23.3 3 1.9 1 0.6 41 skupaj 152 95.6 3 1.9 4 2.5 159 remi j l'es 1.3% 1 'tom del hiie 6,3% 11.3% MLCUi.vilCMlNČ OÎTAMTOV bKIJPAl Optantke so odhajale največkrat z enim otrokom, nato z dvema otrokoma, s tremi ali več otroki, z drugimi, z družino in z možem. Ob primerjavi dobljenih statističnih podatkov za optante in optantke lahko ugotovimo, da so se optantke večinoma odločale za izselitev v Italijo le z otroki, 85,9%, manj pa z družino, 4,8%, najmanj pa z možem, 3,6%. Sklepam, da so žene z otroki zapuščale Izolo - mesto in odhajale za svojimi možmi v Italijo. Malo verjetno je, da so odhajale same z otroki v negotovo prihodnost (brez življenjskega sopotnika, brez vednosti o zaposlitvi, o preživetju, o stanovanju...). Potrditev tega sklepa sem našla v Prijavi prebivalstva za preskrbo v Istrskem okrožju z dne 15. 12.1948, ki jo je izdal Statistični urad Ljudske republike Slovenije. Na strani 12 je zapisano: "... Moški se izseljujejo, medtem ko ostajajo njihove žene v pretežni večini doma ..." Žal niso prikazani vzroki niti ni bolj obsežne razlage za tako dogajanje. Od skupno 578 prijavljenih optantov je lastnino zapustilo le 159 oseb. Zelo me je zanimalo, kaj so zapustili. Največ optantov je zapustilo eno hišo, kar 71 ali 44,7%, sledi de! hiše, 18 ali 11,3%, zemljišče, 14 ali 8,8%, hišo z vrtom, 10 ali 6,3%. Samo 2 ali 1,3% sta zapustila dve hiši in ravno toliko tri ali več hiš. Stolpec ostalo predstavlja zelo različne kombinacije nepremičnin, kot so: del hiše in zemljišče, hiša in zemljišče, dve hiši in zemljišče, več hiš in zemljišče, hiša z vrtom in zemljišče. Pri tako razčlenjenih podatkih so bili dobljeni odstotki tako nizki, da sem jih združila. 152 optantov ali 95,8% je bilo takih, ki so odšli in zapustili mesto in le trije ali 2% so bili iz okolice. 3.a, Tabela S: Kaj so zapustili optanti. Iz mesta % Iz okolice % Skupaj % 1 hiša 20 12.3 20 32.8 det hiše a 13.1 8 13.1 hisa z vrtom 6 9.8 6 9.8 2 hiSi 3 ali več hiš 2 3.3 i 3.3 zemljišče 4 6.6 4 6.6 ostalo 19 31.2 2 3.3 21 34.5 skupaj 59 96.7 2 3.3 61 100 NEPREMIČNINE MOŠKIH . , SKUPAI ostalo , , , 34 CA ' 'tlia hi5a z vrtom 19,3% d el hi Se 13,1% 171 ANNALES 8/' 96 Tal/2na PLOj; PREMOŽENJSKA STRUKTURA PREBIVALSTVA V IZOtl IN OKOLIC! LETA 1D53 IN S954,167-17* NEPREMIČNINE MOŠKIH IZ MESTA, IZ OKOLICE Podatki veljajo le za optarrte, ki so zapustili nepremičnine. Teh pa je bilo 61 ali 38,4%. Moški so največkrat zapuščali eno hišo, 32.8%, del hiše, 13,1%, hišo z vrtom, 9.8%, in zemljišče, 6,6%. Ostali podatki so zaradi nizkih odstotkov zanemarljivi. Tabela 9: Kaj so zapustile optantke. Iz mesta % Iz okolice % Ni označb % JËÎÎÎG2L % 1 hi?a 50 51 1 1 51 5 2 del h ¡le 10 10.2 10 10.2 HBa 7 vrtom 3 3.1 1 1 4 4.1 2 hisi 2 2 2 3 ari več his zemljišče 9 19.2 1 1 10 10.2 ostalo 19 i 9.4 1 1 1 1 21 21.5 skupaj 93 95 ! 1 4 4 98 100 so se ženske z otroki odločale zapustiti mesto Izolo in oditi v Italijo zato, da bi družine spet postale celota. 94 optantk ali 96% je zapustilo nepremičnine, od katerih pa je bila samo ena iz okoiice. Rezultati v stolpcih kaj so zapustile, so podobni dobljenim rezultatom v tabel i 8 in tabeli 9. Edina razlika je višje število optantk, ki so zapustile zemljišče, in sicer 10 ali 10,2%. Tabela 10: Koliko zemlje so zapustili optanti. v 1000 m! (z mesta % iz okoiice % Ni označb % Skupaj % clo 1 7 12.5 7 12.5 do 2 3 5.4 3 5.4 do 3 3 5.4 3 5.4 do 4 3 5.4 3 5.4 do 6 4 7.1 4 7.1 do 8 3 5.4 3 5.4 do 10 3 5.4 1 1.8 4 7.1 do 12 do 15 4 7.1 i 1.8 5 8.9 cio 20 5 1.8 1 1.8 do 25 nad 30 4 71 1 1.8 5 8-9 ni označi) 16 28.6 2 .3.6 18 32.1 skupaj 51 91.1 3 5.6 2 3.6 56 100 ni označb 33,1% KOLIKO ZEMLJIŠČ SO ZAPUSTILI SKUPAJ PO SPOLU do 1 12,5% nad 30 8,9% do 20 1,8% do 1S 8,9% do 4 5,4% do 6 do 10 doB 7,1% 7,1% 5,4% NEPREMIČNIN* ŽENSK IZ MESTA, IZ OKOUCE. NI OZNACO □ 17 okolice m MI »»Men \7. MESTA Optantke so v večjem številu zapuščale nepremičnine, kar povezujem z zgoraj postavljeno hipotezo, da KOLIKO ZEMLJIŠČ SO ZAPUSTILI SXUPA) PO-SPOLU [ j NI OZHAČB IZ OKOLICE i7 MESTA 8 I» >K:Viliï ljudi Analiza teh podatkov ne zajema samo tistih 14 ljudi ali 8,8%, od skupno evidentiranih 578, ki so bili uvrščeni le v stolpec zapustili izključno zemljišče, am- NEPKEMIČNINE ŽENSK SKUPAJ ostalo 1 hiša 21 ..........„i,,,............................... 52,0% zemlj 10,2% de! hiše 10,2% 2% hiša z vrtom 4,1 % 172 ANNALES 8/' 96 Tatjana PLOi: FREMOŽENI5KA STRUKTURA PREBIVALSTVA v IZOLI IN OKOLICI LETA 19S3 IN 1954, 157-174 pak tudi tistih, ki so zapustili zemljišče in še kaj drugega (glej pojasnilo pri tabeli 8) Zemljišče je tako zapustilo 56 optantov ali 9,7%. Velika večina optantov je odhajala iz mesta, 91,1% ali 51, medtem ko jih je bilo iz okolice le 5,6%. Specifičnost delitve istrske zemlje je drobitev na zelo majhne delce, zato sem sprva stolpce zelo razčlenila. Rezultati so prikazali nekatere stolpce prazne, zato sem jih združevala. Ob hitrem pogledu na tabelo ali na graf lahko ugotovimo skoraj enakomerno razporeditev po stolpcih in zelo nizke vrednosti. Najvišji odstotek predstavlja rubrika brez označb z 32,1% ali 19 optanti Največ optantov je zapustilo zemljišče do 1000 m?, 7 ali 12,7%, nato zemljišče do 20000 m2, 6 optantov ali z 10,7%, sledi stolpec nad 30000 m2 s 5 optanti ali 8,9%. Z enakim rezultatom sta tudi rubriki do 6000 m} ter do 10000 m1 s 4 optanti ali 7,1%. Ostati stolpci imajo 5,4% ali po 3 optante - skupno je to 21,6%. Tabela 11: Koliko zemlje so zapustili optanti. ZEMLJIŠČA, Ki SO JIH ZAPUSTILI MOŽKI IZ MESTA, IZ OKOLICE v m1 v 1000 m2 ni označb do 25 0 0.5 1 2 2.5 3 število ljudi Za moško populacijo je analiza pokazala, da so največkrat zapuščali zemljišče do 1000 m3, 5 optantov ali 20%, nato velikost do 10000 mJ, 4 optanti ali 16%, sledi velikost do 8000 m2, ostali stolpci so enaki po 2 optanta ali 8%. Le 1 optant ali 4% je zapustil do 6000 m3 zemljišča. v 1000mJ Iz mesta % Iz okolice % Skupaj % do 1 5 20 5 20 do 2 2 8 2 8 do 3 do 4 2 8 2 8 do 6 1 4 1 4 c;o 8 3 12 J 12 do 10 3 12 1 4 4 16 do 12 do 15 2 8 2 8 do 20 do 25 nad 30 I 4 1 4 2 8 ni označb 4 16 4 16 skupaj 23 92 2 8 25 100 ZEMLJIŠČA, KI SO JIH ZAPUSTILI MOŠKI IZ MESTA, IZ OKOLICE V m1 nad 30 8,0% do î S 8,0°/ ni označb 16,0% do I 20,0% do 10 16,0% do 4 do6 do 6 8,0% 12,0% 4'0% Tabela 12: Koliko zemlje so zapustile optantke. v 1000 Iz mesta % Iz okolice % Ni označb % Skupaj % do 1 2 6.5 2 6.5 do 2 3 9.7 3 9.7 do 3 1 3.2 1 3.2 do 4 1 3.2 1 3.2 do 6 3 9.7 3 9.7 do 8 do 10 do 12 do 15 2 6.5 I 3.2 3 9.7 do 20 1 3.2 1 3.2 do 25 nad 30 3 9.7 3 9.7 ni označb (2 38.7 2 6.5 14 45.2 skupaj 28 90.3 I 3.2 2 6.5 31 100 ZEMLJIŠČA. KI SO JIH ZAPUSTILE ŽENSKE IZ MESTA, IZ OKOLICE: v m1 do 1 do 2 6,5% 9,7% do 3 3,2% do 4 3,2% do 6 9,7% do 15 nad 30 do 20 9,7% 9,7% 3,2% 173 ANNALES 8/' 96 Tatjana PLO): PREMOŽENJSKA STRUKTURA PREBIVALSTVA V IZOLI IN OKOLICI LETA 19S3 IN 1954, 167-17'! ZEMLJIŠČA M SO JIH ZAPUSTILE ŽENSKE v lOOOfli,., E MESTA, IZ OKOLICE, 8KE2 OZNAČB v ¡ri- ni cžnjfL^rfflj-.-sr^ij^.^Mil.M.iM.".^,!'^— j" — N| QzNAČg '!—™—— 9 iz okolici; llo 10 ; ~Z «0 6» i iz mesta