LETO XLI, ŠT. 49
Ptuj, 22. decembra 1988      cena 1000 dinarjev
yu issn 0040-1978
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
IZ VSEBINE
Naše korenine segajo v preteklost (stran 2)
Razpis za vojaške šole (stran 4}
Dobra igrača, kje si (stran 5j
Zdravnik in bolnik si ne zaupata (stran 6)
Tudi^o^godbi se mesto pozna (stran 7)
Kmetijski
kombinat
še v Emoni
Prejšnji četrtek so se dela\ci Kme-
tijskega kombinata Ptuj na referendu-
mu odločali o izstopu i/ sestavljene
organizacije l.mona. Ra/iog za to je v
neizpolnitvi številnih načrtov, ki so
jih sprejeli pred leti. Med njimi so v
ospredju bistveno povečanje prodaje
vina, izdelkov Petovie in Mlekarne,
večji obisk v turističnih objektih
Kombinata, gradnja hotela pri topli-
cah in tako dalje. I\)leg mnogih sicer
uspešno rešenih skupnih nalogah pa
se ti najpomembnejši niso uresničili.
Poleg tega sestavljena organizacija
tmona z novim letom spreminja svo-
jo organiziranost in v skladu z novo
zakonodajo koncentrira v svojih služ-
bah vodenje in odločanje, tudi fman-
čno poslovanje. To bi pomenilo tudi
izgubo dela Kombinatove samostoj-
nosti.
Kaže pa, da vsi delavci tega niso
pravilno razumeli in v tozdih Farma
prašičev. Tovarna močnih krmil in
Tehnoservis referendum za izločitev
ni uspel. V teh organizacijah je od
15.*^2 delavcev Kombinata zaposlenih
le 313 delavcev ali dobra petina, veči-
na delavcev je torej za izločitev. Ker
pa je pogoj za izločitev iz Emona
uspeli referendum v vseh tozdih, osta-
ja Kmetijski kombinat še nadalje član
sozda. kot je dejal glavni direktor
Branko Gorjup. pa bodo referendum
v omenjenih treh tozdih ponovili čez
dva meseca. JB
Ob našem prazniku
Tudi v ormoški občini so v počastitev 22. decem-
bra — dneva jugoslovanske ljudske armade — pri-
pravili več prireditev in aktivnosti, v katerih so sode-
lovali vrtci, šole, krajevne skupnosti in nekatere or-
ganizacije združenega dela ter pripadniki JLA in
enot teritorialne obrambe.
Poleg športnih tekmovanj in tradicionalnega
strelskega tekmovanja pa je bila osrednja občinska
proslava v ormoški občini minuli petek, 16. decem-
bra, v tamkajšnjem Domu kulture. Slavnostni govor
je imel Silvo Bedrač, komandant pokrajinskega šta-
ba teritorialne obrambe vzhodnoštajerske pokrajine,
in ob 20-letnici enot teritorialne obrambe Slovenije
poudaril predvsem povezanost vseh komponent var-
nosti in družbene samozaščite pri nas.
:§tevilnim posameznikom in organizacijam so za-
tem izročili priznanja republiškega, pokrajinskega
in občinskega štaba TO ter republiške konference
ZRVS. Priznanje republiškega sekretariata za ljud-
sko obrambo pa je predsednik SO Ormož Milan Rl-
tonja izročil delavcem tozda Cosad Središče ob
Dravi, v njihovem imenu ga je prevzel direktor Mar-
tin Habijanič. Za najboljšo enoto TO v občini so
proglasili protidiverzantski vod TO; ta je zato pre-
jel tradicionalno prehodno zastavico.
Slovesnost so v Ormožu sklenili z zanimivim in
svojstvenim kulturnim programom učencev OŠ Sre-
dišče ob Dravi pod vodstvom tovarišic Marije Viher
■n Dragice Cvetko.
M. Ozmec
Solidarnostna pomoč Armencem
Kot je znano, je v okviru jugoslovanske pomoči
Armeniji v obliki zdravil, sanitetnega materiala, s
kompleti za transfuzijo krvi. oblačili .. . priskočila
na pomoč tudi Slovenija prek Rdečega križa. Pred-
sedstvo RK SZDL pa je na svoji seji 13. decembra
podprlo dejavnost Rdečega križa in se zavzelo za
nadaljno izdatno pomoč.
Pri Rdečem križu Slovenije zbirajo denarne pri-
spevke občanov in organizacij na poseben žiro račun
številka 50101-678-51579 i. oznako »za Armenijo«.
Predsedstvo SZDL Slovenije poziva vse občane,
družbene organizacije, družbenopolitične organiza-
cije, organizacije združenega dela in druge, da po
svojih močeh prispevajo in pomagajo prizadetemu
prebivalstvu Armenije. Pomoč je lahko denarna ali
v kakšni drugi obliki; to je potrebno sporočiti in
predati organizacijam Rdečega križa Slovenije.
d
Dr. Ivan Ribnikar — član
predsedstva SRS
v ponedeljek so delegati na skup-
nem zasedanju vseh treh zborov repu-
bliške skupščine prisluhnili ugotovi-
tvi republiške volilne komisije, da je
kandidat za člana predsedstva SRS
Slovenije Ivan Ribnikar dobil večino
glasov vseh delegatov v več kot dveh
tretjinah občinskih skupščin in v
skupščinah skupnosti občin. Podal je
slovesno izjavo in se s tem pridružil
Janezu Stanovniku, Alojzu Briškemu,
dr. Ivu Fabincu, Majdi Gaspari, .An-
dreju Marincu. dr. Janku Pleterske-
mu, Milanu Kučanu in Jožetu Smole-
tu v predsedstvu SR Slovenije.
d.
Dr. Ivan Ribnikar je predaval tudi
v Ptuju. (Foto: M. Ozmec.)
ŠE O GRADNJI HOTELA PRI ZLATEM
NOJU V PREŠERNOVI ULICI
V pričakovanju denarja
v KB Maribor PE Ptuj živijo v nestrpnem pričakovanju. Kot
je povedal Franc Lukman, vodja poslovne enote, čakajo na obvestilo
korespondenčne banke v tujini, da je prišlo nakazilo za Rajka T. Mi-
lutinoviča, vodjo agencije Kurent, ki bo v Ptuju gradil hotel Pri zlatem
noju v Prešernovi ulici šest.
V sedmih bančnih dneh od podpisa pogodbe o gradnji ta je
bila podpisana 6. decembra denar še ni bil nakazan predvsem zara-
di nekaterih postopkov pri nemški banki. Ta je namreč zahtevala do-
datne reference za izvajalca del (Stavbenik, Koper). Te so bile posla-
ne. Sedaj izvajalca »ocenjujejo«; če bo ocena dobra, bo denar naka-
zan. Velja še poudariti, da seje veljavnost pogodbe podaljšala, četudi
naj bi po preteku že omenjenih bančnih dni postala nična.
Vse pa kaže, da se bodo zadeve dobro iztekle, le čakanje utruja
in pri nekaterih povzroča nestrpnost.
MG
UVODNIK
Vrata vojašnice
so vedno odprta
Vse analize opravljenih nalog iz letnega programa dela. pla-
nov borbenega nsposabl/an/a. vzgoje, izobraževanja, tasti borbene
pripravljenosti pa tudi finančnega poslovanja, varčevanje in raeio-
nalizacije so argumentirano in s številnimi primerjalnimi kazalei
pokazale, da smo bili v ptujski garniziji v iztekajočem se letu zelo
ustvarjalni, še posebej pri krepitvi enotnosti, moralno-političnega
stanja in stalne borbene pripravljenosti.
Posebej smo ponosni na to. da so vsi doseženi uspehi in rezul-
tati verifieirani prek kontrol in mnenja naših predpostavljenih, pa
tudi inšpektorjev oboroženih sil SFRJ. Dejstvo Je. da stno borbeno
pripravljenost razvijali v zelo težkih družbenih in političnih razme-
rah ekonomske krize in krize družbenopolitičnega sistema, kar Je
vsekakor imelo posledice tudi na življenjske razmere in delo pripad-
nikov naše garnizije.
Težišče svojega dela smo usmerili predvsem na izpopolnjeva-
nje človeškega in tehničnega faktorja, pa tudi na sodelovanje z vse-
mi strukturami družbenopolitičnega sistema na svojem območju ter
z drugimi dejavniki SLO in DS.
Poleg stalnih vojaških nalog smo bili zelo dosledni in tudi
uspešni v prizadevanjih za dvig splošnega standarda, predvsem pri
vojakih in starešinah. Naj naštejem nekaj letošnjih dosežkov: pre-
novili smo bivalne zgradbe vojakov, popolnoma preuredili in poso-
dobili notranje prostore in učilnice, adaptirali vojaški klub. Jilmote-
ko in biblioteko ter športni poligon. Na področju zelenega plana
smo pridelali okoli 65 ton koruze v zrnju in prek 40 ton koruze v
klasju. S tem smo v svojih hlevih priredili dva turnusa po 7.000 kg
.svinjskega mesa I. kategorije. Pri tem moram poudariti sodelova-
nje s strokovnjaki KK Ptuj.
Ko smo že pri sodelovanju, je prav. da povem še nekaj o sode-
lovanju z drugimi strukturami v občini Ptuj in Ormož. Menimo na-
mreč, da je to sodelovanje zelo dobro in da temelji na dolgoletni
tradiciji. O tem bi lahko razmišljal v dveh smereh:
Samo po sebi se vsiljuje vprašanje o stereotipnosti. vlogi in me-
stu pripadnikov JLA v zvezi z vzgojo mlade generacije na svobodo-
ljubnih tradicijah. Drugo pa je vprašanje kontinuiranega sodelova-
nja s pripadniki JLA vse leto — in to v obeh smereh. Pa ne samo
pred prazniki in kadar Je komu potrebna pomoč naših vojakov ali
starešin.
Želimo torej sodobnejše in mobilnejše sodelovanje na vseh po-
dročjih družbenega življenja, še posebej na področju kulturnega so-
delovanja mladih ljudi — v obeh smereh, saj bi se na tak način lah-
ko obogatile njihove kreativne sposobnosti, utrjevali bi lahko enot-
nost stališč: navsezadnje pa hi tako samo še utrjevali bratstvo in
enotnost naših narodov in narodnosti. Toliko bolj. ker je vsaka na-
ša enota tudi Jugoslavija v malem.
Prizadevam si. da bi vsaki generaciji mladih vojakov vtisnili v
zavest in občutek, da so sestavni del prebivalcev občine Ptuj ter da
zmeraj in povsod predstavljajo svojo kulturo in kulturo svojega na-
roda in kraja. Hkrati želimo, da se čutijo v vseh porah družbenega
življenja enakopravne drugim krajanom tega območja.
Naj sklenem: zmeraj smo pripravljeni in zainteresirani za vse
oblike sodelovanja in prijetno hi nam bilo. če bi naši fantje v sivoze-
lenih uniformah ponesli kulturo in navade tega naroda in tega le-
pega mesta — muzeja tudi sirom Jugoslavije. Še posebej sem pono-
sen na Ptuj, ker ima zelo razgibano zgodovino in zgodovinsko tra-
dicijo, čeprav sem tu šele kratek čas. Vrata naše vojašnice so zme-
raj odprta za vse poštene občane.
Vsem vojakom in starešinam, pa tudi vsem občanom in struk-
turam ptujske in ormoške občine čestitam ob skupnem prazniku.
22. decembru dnevu JLA. Ob izteku leta pa želim vsem veliko
osebne sreče in delovnih uspehov v novem 1989 letu!
Danilo Da kovic,
komandant garnizije Ptuj
Lep uspeh Vindiša
Ptujski olimpijski tekmovalec v maratonu Mirko Vindiš je dose-
ge! še en lep uspeh. Udeležil se je mednarodnega malega maratona,
to je teka na 21 km, v italijanskem mestu Palermo in osvojil odlično
tretje mesto. Na tem maratonu je pustil za seboj olimpijskega zmago-
valca v maratonu v Seulu Italijana Bordina. Zmagal je Bordinov ro-
jak Antibo (1:02,58), drugi je bil Andropulos iz Grčije (1 :()3,l()), tretji
Mirko Vindiš (1:03,21), četrti Bordin     Italija (1:04,26) itd.      |. z.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
22. december 1988 —
TEDNIK
Delo upravnega organa
za ljudsko obrambo
Splošna ljudska obramba in družbena samo/ašCila sc organizira-
ta in gradita na podlagi usia\nih in zakonskih določil kol neločljivi
del samoupravne socialistične družbene ureditve, kot vsebina in obli-
ka obrambne in varnostne organiziranosti družbe in kot enotni
obrambno samozaščitni sistem za primer, če bi bile ogrožene svobo-
da, neodvisnost in suverenost jugoslovanskih narodov in narodnosti,
ozemeljska neokrnjenost in z ustavo določena družbena ureditev, za
primer naravnih in drugih nesreč ali izrednih razmer, za varstvo sa-
moupravnih in drugih pravic ter svoboščin ljudi, družbenega in oseb-
nega premoženja ter za odpravljanje in preprečevanje sovražnih in
družbeno škodljivih dejanj in pojavov. Sestavni in neločljivi del sa-
moupravnega položaja delovnega človeka in občana je njegova neod-
tujljiva pravica in dolžnost, da pri odločanju o pogojih in rezultatih
svojega dela odloča tudi o obrambi, varnosti in zaščiti. To vse omogo-
ča sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite prek
obrambnega in samozaščitnega načrtovanja tako v organizacijah
združenega dela kot v krajevnih skupnostih. Te dejavnosti v občini
usmerja, vodi in usklajuje upravni organ, odgovoren za zadeve ljud-
ske obrambe, ob pomoči drugih upravnih organov.
Delo upravnega organa, pristojnega za zadeve ljudske obrambe,
bi lahko strnili v naslednje:
pripravlja osnutek obrambnorazvojnega načrta občine skupaj
z občinskima štaboma za teritorialno obrambo in civilno zaščito,
spremlja in strokovno povezuje delo upravnih organov, ki so
pristojni za pripravo in tekoče dopolnjevanje dokumentov občinske-
ga obrambnega načrta,
- skrbi, da so obrambni načrti vseh subjektov usklajeni /
obrambnim načrtom občine,
skrbi za mobilizacijske mladih v vojaške šole in obrambne po-
klice,
organizira in izvaja: usposabljanje pripadnikov civilne zaščite,
službe za opazovanje in obveščanje, narodne zaščite, obrambno uspo-
sabljanje prebivalstva in mladine, ki ne obiskuje šol srednjega usmer-
jenega izobraževanja,
- pripravlja organizacijo občinskega štaba in enot civilne za.šči-
te, skrbi za njihovo usposabljanje in opremljenost,
- pripravlja organizacijo in skrbi za delovanje službe za opazo-
vanje in obveščanje,
- skrbi za pripravo upravnih zvez ter za strokovno usposablja-
nje delavcev upravnih zvez in pripadnikov enot za zveze,
— opravlja upravne in vojaško strokovne zadeve v zvezi z grad-
njo zaklonišč in objektov, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko
obrambo,
~ opravlja upravne zadeve v zvezi z vojaško in materialno ob-
veznostjo občanov, materialno obveznostjo organizacij združenega
dela ter dolžnostjo delovnih ljudi in občanov za delovanje v civilni
zaščiti, v službi za opazovanje in obveščanje in narodni zaščiti,
— opravlja zadeve v zvezi z naborom, napotitvijo nabornikov na
služenje vojaškega roka, pošilja pozive obveznikom v rezervni sestavi
oboroženih sil, prelaga vojaške vaje in izdaja razna soglasja in dovo-
ljenja,
— skupaj z drugimi upravnimi organi opravlja strokovni nadzor
nad izvajanjem zveznih, republiških in občinskih predpisov s področ-
ja ljudske obrambe.
— Pri svojem delu se povezuje z drugimi upravnimi organi v ob-
čini, enotami in ustanovami oboroženih sil, organizacijami združene-
ga dela in krajevnimi skupnostmi.
Oddelek za ljudsko
obrambo občine Ptuj
Civilna zaščita
Civilna zaščita je ena izmed sesta-
vin splošne ljudske obrambe in druž-
bene samozaščite ter predstavlja naj-
bolj množično organizacijo delovnih
ljudi in občanov, namenjeno zaščiti
in reševanju človeških življenj in ma-
terialnih dobrin ob naravnih in dru-
gih hudih nesrečah ter v vojni.
V zadnjem času dajemo precejšen
poudarek delovanju civilne zaščite v
primeru naravnih in drugih hudih ne-
sreč; tu mislimo tudi na ekološke ne-
sreče večjega obsega.
V občini Ptuj je civilna zaščita or-
ganizirana po proizvodnem in terito-
rialnem načelu ter številčno predsta-
vlja 12 1 prebivalstva celotne občine.
Res je. da tudi ta del splošne ljud-
ske obrambe in družbene samozaščite
temelji na predpisih, s katerimi je do-
ločena organiziranost, vendar je zelo i
prisotna problematika sorazmerno hi- j
trih sprememb v kadrovski sestavi 3
enot in štabov civilne zaščite. Pa tudi
sicer kadrovanje v enote in štabe CZ
poteka preveč pisarniško in se prema- ;
lo upoštevajo psihofizične sposobno-
sti posameznikov in ne nazadnje tudi ■
njihove želje.
Štabi za civilno zaščito so organizi- \
rani po krajevnih skupnostih in orga- 3
nizacijah združenega dela. pa tudi v
nekaterih večjih delovnih skupnostih.
Enote (splošne in specializirane) so
prav tako organizirane na vseh nivo-
jih, le da so splošne enote namenjene
za opravljanje manj zahtevnih nalog
pri zaščiti in reševanju ter dejansko
predstavljajo temelje osebne in vza-
jemne zaščite kot enega izmed najpo-
membnejših ukrepov civilne zaščite.
Usposabljanje pripadnikov civilne
zaščite poteka v osnovnih tečajih, ki
smejo trajati največ SO ur. ter v dopol-
nilnih oblikah usposabljanja do 12 ur
letno. Organizira ga upravni organ za
ljudsko obrambo v sodelovanju s
strokovnimi organizacijami ter druž-
benimi organizacijami in društvi.
Preverjanje usposobljenosti je ena
izmed pomembnih oblik ugotavljanja
pripravljenosti enot in štabov za reše-
valne aktivnosti v primeru naravnih
nesreč in vojne. V bodoče jih bomo
izvajali v obliki praktičnih vaj. kjer
bo prišla do izraza usposobljenost
pripadnikov, ustreznost njihove
opremljenosti ter kadrovska popol-
njenost v skladu s formacijo enot in
štabov civilne za.ščite.
Na področju sodelovanja s sosed-
'pi'rpr občinami Slovenije fn Hr^atvke
so doseženi vidni rezultati pri izme-
njavi izkušenj ob izvajanju vaj Brat-
stvo-enotnost-solidarnost. ki organizi-
rano potekajo od leta 1979. Letos je
to vajo — enajsto po "vrsti - organizi-
ral in vodil občinski štab za civilno
zaščito Slovenska Bistrica, na njej pa
je aktivno sodelovalo oz. spremljalo
njen potek 16 občin, ki so vse podpis-
nice listine o solidarnosti in sodelova-
nju enot in štabov civilne zaščite pri
zaščiti in reševanju prebivalstva in
materialnih dobrin v miru in vojni.
Pri razvoju civilne zaščite v občini
Ptuj si moramo prizadevati za večjo
strokovnost pripadnikov v enotah in
vodstv enih organih, to je štabov za ci-
vilno zaščito, poveljnikov splošnih
enot in komandirjev specializiranih
enot. pa tudi za zagotavljanje osebne
in kolektivne zaščitne ter reševalne
opreme.
Občinski šlab za CZ
Naše korenine segajo v preteklost
\ okviru štoilnih prireditev v počastitev dneva JI.A Je bila tudi
okrogla miza »Narodnoobrambni boj na ptujskem območju«. Pripravile
su jo občinske dru/benopcdilične organizacije, bila pa je 16. decembra >
delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju in je trajala skoraj šesi
ur. I dele/ba je bila zadovoljiva, čeprav vsi sede/i v delavskem domu ni-
so bili zasedeni. Precej vabljenih se je /aradi b(»lezni in /adr/anosti
opravičilo, nekaj pa jih je izostalo brez opravičila. Med njimi je orjjani-
/alor predvsem pofjrešal učitelje zgodovine iz nekaterih šol in mladino.
Prav tem pa je bila okrogla mi/a predvsem namenjena.
Med udeleženci je bil pisatelj
Ivan Potrč, častni občan občine
Ptuj. predvojni komunisti, ki so
delovali na ptujskem območju —
Ivan Bratko, Maks Gašparič in
Marko Kafol ter predstavniki
ptujske garnizije JLA.
V imenu organizatorja je goste
in udeležence pozdravil Janez
Belšak, predsednik OK SZDL
Ptuj. Okroglo mizo je vodila
prof. zgodovine Ljubica §uligo-
jeva. Poudarila je pomen spo-
znavanja krajevne zgodovine. Ta
je namenjena predvsem učite-
ljem, ki naj spoznajo kaj več, kot
je zapisano v učbenikih, in to
vključujejo v učni program.
Na zanimiv in poljuden način
so uvodne teme predstavili: prof.
Peter Klasinc, ravnatelj pokrajin-
skega arhiva Maribor, je po ar-
hivskih virih prikazal ozadja do-
gajanj pred septembrskimi do-
godki leta 1908 v Ptuju in Lju-
bljani in same dogodke 13. sep-
tembra 1908 v Ptuju in teden
kasneje v Ljubljani; Ljubica Šu-
ligoj, prof. Pedagoške fakultete
Maribor, je govorila o narodno-
obrambnem boju na ptujskem
območju med obema vojnama.
Pri tem je zlasti opozorila na do-
gajanja na ptujskem območju v
letih 1923, 1928, 1933 in 1938, ko
se je v Ptuju dogajalo marsikaj
zgodovinsko pomembnega. Na-
daljeval je dr. Milan Ževart, rav-
natelj muzeja narodne osvobodi-
tve Maribor, in prikazal poseb-
nosti narodnoosvobodilnega bo-
ja na Štajerskem. Pri tem velja
zlasti poudariti, da je bila prav v
Mariboru izvedena prva diver-
zantska akcija na Slovenskem
proti okupatorju, in to že 29.
aprila 1941, da tu ni bilo kvislin-
ških enot in daje NOB na Štajer-
skem imel vseskozi osvobodilni
značaj.
TEMELJITI MORA NA ZGO-
DOVINSKI RESNICI
Posebno zanimivi so bili pri-
spevki sodelujočih v drugem de-
lu okrogle mize. Prvi je mag.
Marjan Znidarič, direktor Založ-
be Obzorja Maribor, prikazal šti-
ri glavna področja, kjer prenaša-
mo tradicije narodnoosvobodil-
nega boja:
Založniška dejavnost: Z zgo-
dovino NOB seje ukvarjalo veli-
ko ljudi, nekateri za to tudi niso
bili usposobljeni. V zadnjih 25
letih je bilo na Štajerskem veliko
narejeno, vendar če hočemo či-
sto resnico, je treba problemati-
ko obdelati popolno. Velika teža-
va v založništvu je, kako to natis-
niti, ker ni denarja.
Vloga JLA je izredno po-
membna, čeprav zajema v glav-
nem le moški del populacije.
Razvijajo bratstvo in enotnost, ki
izhaja iz tradicij NOB, poleg te-
ga pa se vojaki seznanjajo tudi z
lokalno zgodovino, kulturo in
dogodki iz NOB v okoljih, kjer
služijo vojaški rok.
Pomembna je tudi vloga sred-
stev Javnega obveščanja: časniki
in revije, radio, TV, pa tudi vi-
deokasete in drugi tehnični do-
sežki. Opisi posameznih dogod-
kov, zgodovinsko preverjeni in
podkrepljeni s še živečimi priča-
mi — neposrednimi udeleženci.
Udeleženci okrogle mize v Delavskem domu Franca Krambergerja v
P*"j"v (Foto: M. Ozmec.)
so pri ljudeh najbolj prepričljivi.
Danes se tudi na tem področju
pojavlja pluralizem — različnost
mnenj in ocen, česar pred leti še
nismo poznali.
Družbenopolitične organizacije
bi morale biti glavni nosilec pre-
našanja izročil NOB, žal pa niso,
ker se preveč ukvarjajo same s
seboj. Ta izročila in moralne
vrednote NOB bi morali mnogo
bolj vključevati v idejnopolitično
delo. Nekateri pravijo, da čas da-
nes ni primeren, gre pa pred-
vsem za poudarjanje pozitivnih
primerov. To je še zlasti potreb-
no v organizacijah mladih, ker
mlada generacija danes dvomi v
vse. Borčevska organizacija še
najbolj kontinuirano in načrtno
ohranja tradicije NOB, nekoliko
manj SZOL, ki ni izrabila še
vseh pozitivnih izkušenj OF. ZK
bo ob svoji prenovi prav gotovo
našla več časa tudi za to področ-
je-
SPOMENIK JE TUDI KOMU-
NIKACIJSKO SREDSTVO
Prof. Aleš Arih, vodja turisti-
čne poslovalnice Klopotec Le-
nart, ki je prej dolgo delal na po-
dročju spomeniškega varstva, je
govoril o spominskih obeležjih z
vidika izročila NOB. V Sloveniji
je nad 2400 spominskih obeležij
NOB, v ptujski občini nekaj nad
80. Problem je njihovo vzdrževa-
nje. Zlasti je bila napaka, da smo
obeležja NOB razdelili v dve
skupini osrednja in druga. To
je nedopustno, saj so bila vsa
obeležja postavljena z enakim
namenom. Vsa so dokument ča-
sa, naše zgodovine.
Opozoril je tudi na nekatere
napake, ki so bile narejene na
ptujskem območju: spomenik v
Mostju, ki propada zaradi neu-
streznega materiala, nedopusten
poseg v Reševo domačijo na De-
strniku in neurejeno vojaško po-
kopališče iz I. svetovne vojne v
Kidričevem.
Spominsko obeleževanje ob-
dobja NOB na ptujskem območ-
ju še ni končano. Tu mora stroka
opraviti svoje. Spomenik je tudi
komunikacijsko sredstvo za pre- j
našanje revolucionarnih izročil.
Te oblike premalo izrabljamo in
se tudi premalo zavedamo njene-
ga pomena. Včerajšnje vrednote
premalo spoznavamo in jih upo-
rabljamo za današnje potrebe.
Ob koncu je poudaril, da je naj-
večji spomenik tisti, ki ni ustvar-
jen z roko.
UČENCI SPOŠTUJEJO
VREDNOTE NOB
Kako gleda osnovnošolska
mladina na vrednote NOB, je
udeležencem okrogle mize pred-
stavila Borislava Vičar, učiteljica
iz OŠ Slavko Šlander Maribor.
Njeno izvajanje je temeljilo na
anketi, ki jo je izvedla med učen-
ci 8. razredov na nekaterih os-
novnih šolah v Mariboru, Ormo-
žu in Celju. Vprašanja so se na-
našala na tovarištvo, bratstvo in
enotnost, požrtvovalnost, pošte-
nost in na druge vrednote, ki so
nastale med NOB. Iz odgovorov
je bilo razvidno, da velika večina
— čez 80 odstotkov učencev —
izredno pozitivno gleda na vred-
note iz NOB. Kako pa danes?
Na to vprašanje večina gleda ze-
lo kritično. Naj omenim le dva
odgovora: »Danes je solidarnost
le besedičenje«, »Kje so danes
možje, ki bi jim lahko rekli —
mož beseda!« Res škoda, je bilo
ugotovljeno v razpravi; premalo
je bilo navzočih ljudi, ki bi mora-
li te odgovore slišati.
V nadaljevanju so govorili še:
prof. Irena Mavric, kustodinja
oddelka revolucije Pokrajinske-
ga muzeja Ptuj. prof. Ivan Lo-
vrenčič, ravnatelj Zgodovinskega
arhiva Ptuj, in prof. Jaka Emer-
šič, bibliotekar Ljudske in študij-
ske knjižnice Ptuj. Vsak je na
kratko predstavil svojo ustanovo
in možnosti sodelovanja s šolami
pri pouku zgodovine in prenaša-
nju tradicij NOB.
V razpravi so s tehtnimi pri-
spevki, predlogi in pripombami
sodelovali: Maks Gašparič, Ivan
Bratko in Slavko Ivanovič, ki je
kot starešina JLA povedal marsi-
kaj zanimivega in tehtnega, zato
je bila njegova razprava sprejeta
tudi z živahnim ploskanjem.
Razpravljali so še: Janez Belšak,
Slava Šare. Tjaša Mrgole. Marko
Kafol in seveda Ljubica Šuligoj,
ki je tudi ustvarjalno povezovala
potek okrogle mize, ki se je kon-
čala tudi s konkretnimi dogovo-
ri.
Vsebina okrogle mize naj bi
bila natisnjena, pa čeprav le v ci-
klostilni tehniki, da bi se lahko z
njo seznanili vsi zainteresirani,
zlasti še učitelji zgodovine in čla-
ni komisij pri posameznih DPO,
ki se ukvarjajo z zgodovino in
prenašanjem revolucionarnih iz-
ročil.
Razgovor ob okrogli mizi je
pomenil korak naprej v pogla-
bljanju novejše zgodovine. Zlasti
je pokazal, da korenine našega
narodnoobrambnega in narod-
noosvobodilnega boja segajo da-
leč nazaj. Zlasti je pomembno,
da te korenine poznajo tudi mla-
di, zato je vsebino treba prenesti
mednje. Dogovor je bil. da naj bi
to okroglo mizo ponovili v Sred-
nješolskem centru Dušana Kve-
dra Ptuj.
Na območju ptujske občine še
nismo storili vsega na področju
spominskih obeležij. Delo je tre-
ba končati in iskati možnosti tu-
di v prispevkih občanov, organi-
zacij in društev. Za to imajo vr-
sto dobrih primerov v občini Ru-
še.
Vsestransko je treba pomagati
kulturnim institucijam v Ptuju,
da bo lahko sodelovanje s šolami
uspešnejše, da bodo lahko našo
kulturno in zgodovinsko dedišči-
no bolje varovali in jo uporablja-
li za prenašanje revolucionarnih
tradicij.
FF
SREČANJE V KS JOŽETA POTRČA PTUJ
Ml IN IZROČILA NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA
Vzoren primer bratstva in enotnosti
Krajevna skupnost Jožeta Potrča
Ruj je že vrsto let med najdelavnejši-
mi na območju mesta Ptuj. Zato je tu-
di razumljivo, da je v letošnjem letu
prejela plaketo občine Ptuj. Priznanje
jim je bilo spodbuda za še boljše in
bolj kontinuirano delo tudi za naprej.
To so potrdili tudi ob letošnjem praz-
novanju dneva JLA. ko so pripravili
skupno srečanje vseh članov ZZB
NOV - teh je v KS 54. upokojenih
starešin JLA in rezervnih vojaških
starešin, aktivnih starešin JLA ter čla-
nov vodstev družbenopolitičnih orga-
nizacij in samoupravnih organov.
Srečanje je bilo v ponedeljek. 19. de-
cembra, popoldne, sklicatelja pa sta
bila Franc Klemenčič. predsednik
skupščine KS. in Cvetko Pantar.
predsednik KO ZB NOV.
Zbranim, ki so do zadnjega sedeža
napolnili prostore krajevne skupnosti
ob Potrčevi 34, je najprej govoril
Cvetko Pantar in med drugim rekel:
»Naša krajevna skupnost na svo-
jem območju združuje vse kategorije
občanov. Posebej poudarjam prisot-
nost aktivnega kadra JLA garnizije
Ptuj in upokojenih starešin JLA — ta-
ko članov ZZB NOV kot nečlanov.
Vsi skupaj živimo v dobrem, tovari-
škem vzdušju," vmrdsebDjnem razn-
me\anju in spošto\anju. skupno so-
delujemo v akcijah za razvoj krajevne
skupnosti. \ samoupravnih organih in
družbenopolitičnih organizacijah.•<
Potem je orisal delo kraje\ne orga-
nizacije ZZB NOV. Borci aktivno de-
lujejo na \seh tistih področjih, kjer
jim to še dopuščajo telesne moči. Po-
gosto se srečujejo, tudi z drugimi ob-
čani in \ raznih organih, kjer si po-
skušajo odgovoriti na vsa tista vpra-
šanja, ki jih begajo. Pri tem je veliko
medsebojne strpnosti in razumevanja.
Posebej je govoril o prazniku JLA. ki
je praznik tudi vseh poštenih delov-
nih ljudi in občanov. Ocenil je, da je
sodelovanje med pripadniki JLA in
občani v Ptuju in na območju celotne
občine vsa leta pristno in dobro, v
zadnjem času pa se celo krepi. Žal pa
o teh pozitivnih primerih premalo pi-
šemo in obveščamo javnost.
Na koncu so se poslovili od prilju-
bljenega Komnena Žarkoviča, stareši-
ne JLA, ki se je preselil na območje
druge krajevne skupnosti. Zahvalili
so se mu za njegovo delo v skupščini
krajevne skupnosti in za sodelovanje
na vsah drugih področjih.
Po uradnem delu so vsi udeleženci
še nekaj časa ostali v prostorih svoje
KS in nadaljevali tovariško srečanje
ter obujanje spominov in delo na do-
godke v preteklosti.
FF
V 20 letih velik napredek
JUBILEJ SLOVENSKIH TERITORIALCEV
Enote in štabi teritorialne obrambe Slove-
nije praznujejo letos 20 let obstoja. Ob tej
priložnosti je bila v ponedeljek, 19. decem-
bra, na Gorci pri Podlehniku osrednja regij-
ska proslava, ki sojo združili s praznovanjem
praznika oboroženih sil SFRJ.
Pripadniki občinskih in pokrajinskega šta-
ba TO vzhodnoštajerske pokrajine so na slo-
vesnosti ugotovili, da so v 20 letih obstoja in
nenehnega delovanja doživeli izrazit razvoj.
Zavedajo se. da s tem še niso dosegli vsega,
kar želijo, vizije oboroženega ljudstva, ki je
sposobno braniti samo sebe in svoje pridobi-
,tve. Toda storili so re.snično veliko, je bilo
med drugim poudarjeno.
Opremljenost enot in štabov je zadovolji-
'v£f, dePovni ljudje in občani "pa so prek števir-,,
nih oblik usposabljanja zagotovo bolje pri-
pravljeni na morebitno obrambo pred kate-
rimkoli agresorjem.
Tudi v enotah TO je v sed^jih kriznih raz-
merah čutiti posamezne dejavnike, ki ned-
vomno vplivajo na moralnopolitično stanje
pripadnikov. Vendar ugotavljajo, da vojaški
obvezniki svojih problemov iz okolja ne pre-
našajo v enote v tolikšni meri. da bi to ogro-
zilo njihove obveznosti do obrambe domovi-
ne. Vse svoje obveznosti so in bodo opravlja-
li v skladu s svojim prepričanjem, in kot je
poudaril magister Marjan Fekonja, svetova-
lec v pokrajinskem štabu TO, je vsakršno raz-
mišljanje v smeri, da Sloverici nismo vojaki
ali da ne želimo opravljati teh dofžnosti. ne-
smisel, ki ga lahko argumentirano dokažemo.
Da bi se čimbolj prilagodili težki gospo-
darski in politični situaciji v domovini, se tu-
di v teritorialni obrambi zavedajo, da bodo
že tako skromna sredstva morali zmanjšati.
Hkrati pa bodo posvetili še večjo pozornost
varčevanju in racionalizaciji na vseh področ-
jih delovanja.
Na ponedeljkovi slovesnosti so za dolgo-
letno in požrtvovalno delo v teritorialni
obrambi izročili številnim organizacijam in
posameznikom posebna priznanja, med dru-
gim tudi občinskemu štabu TO Slovenska Bi-
strica in TGA Kidričevo. Med posamezniki
pa sta prejela priznanja tudi komandant po-
krajinskega štaba TO Sjlvo Bedrač.rn koman-
dant občinskega štaba TO Ptuj Jože Perko.
.  . '        ' .' 'M. Ozmec.
TEDNIK - 22. december 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
O razvojnih problemih združenega dela
Občinski komite ZKS Ptuj je na redni seji > sredo, 14. decembra,
obravnaval predvsem razvojno problematiko zdru/enej>a dela v ptujski
občini. Dobro je ocenil tudi pripravljeno gradivo /a razpravo: o progra-
mu aktivnosti OK ZKS Ptuj za spreminjanje razmer in o obveščanju v
ZK. Počakali bodo še na odgovore i/ vprašalnika, ki ga izpolnjujejo v
OO ZKS, potem pa bo komite o obeh dokumentih ponctvno razpravljal
in jih sprejel kot svoj program. Prav tako so na seji sprejeli nove naloge
članov OK ZKS za pomoč osnovnim organizacijam, pregledali aktivno-
sti ZK med obema sejama in se seznanili s sprotnimi aktualnimi naloga-
mi. Izrekli so še podporo evidentiranim možnim kandidatom za člane
CK ZKJ iz ZK Slovenije.
Pod predsedstvom Kranta Te-
tičkoviča so na seji komiteja naj-
prej spregovorili o razvojni pro-
blematiki združenega dela na
splošno. O tem je uvodno raz-
mišljal Stanko Meglic, sekretar
predsedstva OK ZKS Ptuj. izha-
jal je iz tez (K ZKS o organizi-
ranju združenega dela, povezano
z nalogami na področju ekonom-
skega sistema in ekonomske po-
litike. Vse lo je konkretiziral na
razmere v ptujskem gospodar-
stvu. Na tem področju je vrsta
nalog od razprav v skupšči-
nah ob sprejemanju zakonov s
področja gospodarske reforme
pa do prizadevanj komunistov,
da programe uresničujejo in uve-
ljavljajo v okoljih, kjer delajo.
O problemih na področju
družbenih dejavnosti je govorila
Slava Šare, izvršna sekretarka
predsedstva OK ZKS Ptuj. Opo-
zorila je na naraščajoči vpliv ad-
ministriranja na teh področjih in
podrobneje prikazala problema-
tiko na področju izobraževanja
in vzgoje, zdravstva, kulture in
drugih družbenih dejavnosti.
Predsednik izvršnega sveta SO
Ptuj Jože Botolin pa je govoril
predvsem o razvojnih problemih
ptujskega gospodarstva. Pouda-
ril je, da je naivno pričakovati
večjo kvaliteto, ker enostavno ni
denarja za naložbe, brez naložb
pa ni gospodarske rasti. Potem je
podrobneje predstavil osnutek
razvojnih usmeritev v občini Ptuj
za leto 1989, ki so sicer optimisti-
čne, vendar temelje na stvarnih
možnostih in predvidevanjih. Po-
sebej je prikazal gibanja glede
organiziranosti gospodarstva —
ukinjanje tozdov, oblikovanje
enotnih podjetij in podobno.
Problem bo z nekaterimi tistimi
tozdi, ki spadajo pod delovne or-
ganizacije zunaj ptujske občine.
Nekatere od teh (npr. Delta, Pla-
nika) bodo postale le delovne
enote, nekatere pa se bodo osa-
mosvojile kot samostojna podje-
tja, če imajo za to pogoje skle-
njeno proizvodnjo in prodajo.
V razpravi je sodelovalo več
članov komiteja in dali so nekaj
dopolnitev predvsem s po-
dročja kmetijstva, turizma in
zdravstva.
V sklepu so zapisali, da si mo-
rajo komunisti prizadevati, vsak
v svojem delovnem okolju, da se
organiziramo tako. da bo prišlo
dobro gospodarjenje in odloča-
nje kar najbolj do izraza. V celoti
so tudi podprli osnutek razvoj-
nih usmeritev občine Ptuj v letu
1989, kar naj bo tudi stališče sku-
pine delegatov občinskega komi-
teja v družbenopolitičnem zboru
SO Ptuj.
F F
Zbor sindikalnih aktivistov
v delavskem domu Franca Krambergerja
so se 19. decembra popoldne sestali na let-
nem zboru člani aktiva sindikalnih aktivistov
občine Ptuj, ki mu predseduje Simon Pešec.
■ Zbranim je najprej govoril Janez Belšak,
predsednik občinske konference SZDL Ptuj,
jih spomnil na politična dogajanja v tem letu
in nakazal najpomembnejše naloge, ki bodo
pred SZDL v letu 1989. Med te sodijo javna
razprava o spremembi ustave SR Slovenije in
priprave na volitve. Do konca oktobra mora
biti opravljeno evidentiranje, srečujemo se
pa z močnim odklanjanjem vseh družbenih
funkcij. Prav tako se srečujemo z raznimi al-
ternativnimi gibanji, kjer bo treba usklajevati
dobronamerne predloge. Posebej je opozoril
na krajevne skupnosti, ki jih reformna zako-
nodaja zaenkrat ne spreminja in so pomem,-
ben dejavnik našega razvoja.
Zatem je govoril Avgust Ivartnik, predsed-
nik občinskega sveta ZSS Ptuj, in poudaril,
da so sindikati v enem najtežjih položajev,
ko morajo v sedanjih kriznih razmerah spod-
budno delati med članstvom, voditi samo-
stojno politiko in braniti interese delavcev. V
delu nekaterih organizacij sindikata v občini
se že kažejo pozitivni premiki, zlasti v Agisu,
TGA Kidričevo, v TVI in Planiki Majšperk
ter še v nekaterih drugih kolektivih.
V razpravi so sindikalni aktivisti opozorili
na vrsto problemov in postavili več vprašanj,
na katera je odgovarjal predvsem Janez Bel-
šak, zlasti še glede ekonomskih stanarin, od-
nosa do zasebne in družbene lastnine, vpra-
šanje demokracije, svobodnega tržišča itd.
Precej polemičnih misli je bilo povedanih tu-
di o zdravstvu.
V svojem poročilu je predsednik aktiva Si-
mon Pešec ocenil aktivnosti v letu 1988, ki so
potekale v skladu s programom in so temelji-
le na nalogah sveta aktiva, določenih v po-
slovniku občinskega sveta ZSS Ptuj. Vse pro-
gramske naloge so bile izpolnjene, razen ure-
ditve spominske sobe, ker se Radioklub iz
predvidenih prostorov še ni izselil. Nato je
nakazal program dela.za leto 1989, ki je stan-
darden in pomeni kontinuiteto dela aktiva
sindikalnih aktivistov. Poročilo in program
dela so sprejeli soglasno.
Ker je član sveta aktiva Franc Sedič v le-
tošnjem letu umrl, so na zboru izvedli nado-
mestne volitve in izvolili za novega člana
Marjana Ostroška, prav tako dolgoletnega
aktivnega sindikalnega delavca na področju
trgovine. Zbor so končali z vprašanji in pred-
logi ter tovariškim srečanjem in čestitko za
srečno 1989! FF
V TOREK JE BIL SEMINAR OK ZKS PTUJ
Knjižna darila za 40- in 30-letno članstvo
v Zvezi komunistov
Na torkovem seminarju, ki ga je
pripravila O K ZKS Ptuj za pred-
sednike organov občinske konfe-
rence, sekretarje osnovnih organi-
zacij in aktivov ter absolvente poli-
tičnih šol, so govorili o aktualnih
družbenopolitičnih razmerah v ob-
čini, o strategiji inovacijske druž-
be, o reformah v socialističnih de-
želah in o prenovi Zveze komuni-
stov. Kot gostje so sodelovali tudi
Ciril Baškovič, izvršni sekretar
predsedstva CK ZKS. Vojko Ve-
nišnik. izvršni sekretar predsed-
stva CK ZKS. in Slavko Soršak.
član predsedstva CK ZKS.
Ob tej priložnosti so jubilantom,
članom Zveze komunistov 40 in 30
let, podelili knjižna darila in se
jim zahvalili za dosedanje delo.
Že 40 let so člani Zveze komu-
nistov v ptujski občini: Feliks Bol-
gar. Veronika Bakunič. Branko
Bartol, Marjan Berlič, Ivan Beze-
Ijak, Dragutin Bumbakovič, Jože
Capuder, Alojz Cene, Gvido Ce-
pin. Jakob Divjak, Albin Dreven-
šek, Anton Ilec. Franc Fideršek,
Milan Fine, Mihael Gobec, Franc
Golob. Alojz Horvat, Vinko Iskra.
Jože Jauševec. Alojz Kirbiš. Vinko
Knez. Anton Kokol. Kristina Ko-
stanjevec, Slavko Kostevc. Vincen-
cij Kumer, Elizabeta Lacko, Mag-
da Lešnik, Stanimir Lomovič. Zo-
ra Pavlic, Vladimir Makovec. Ivan
Orlač, Anica Pauko, Anton Janez
Petek, Janez Pignar, Janez Plohi,
Ivan Polanec, Alojz Poljanšek,
Franc Pulko, Hanika Radovano-
vič, Alojz Rijavec, Alojz Samec,
Justina Skok, Ana Sobočan, Joži-
ca Suhadolnik, Jože Šegula, Vla-
dimir Škorjanec. Jakob Šohar,
Branko Tanasič, Franc Tkalčec,
Luka Varvoda, Franc Vauda,
Stanko Vauda, Martin Vegan,
AlojzViher. Srečko Zelenik in Mi-
lica Žunko.
30 let partijskega staža pa ima-
io: Radojka Čeh. Franc Damiš,
Ludvik Filipič. Bojan Boris Gerl,
Ruža Klarič, Matilda Lovrenčič,
Martin Majcenovič, Ludvik Petek,
Ladislav Pulko, Matilda Soda,
Franc Travnikar, Marija Vaupotič,
Milica Verk, Jože Vrbnjak in
Franc Zadravec.
N. V.
Dogovor gradbenikov in komunalcev
v Ptuju so se minuli petek, 16. decembra, sestali na skupni seji
predstavniki republiških odoborov sindikata delavcev komunalnega
in stanovanjskega gospodarstva Slovenije in republiškega odbora sin-
dikata delavcev gradbeništva. S predstavniki istoimenskih občinskih
odborov in občinskega sveta Zveze sindikatov občine Ptuj so izmenja-
li izkušnje pri razreševanju obsežne problematike delavcev v teh bran-
žah. Dogovorili so se tudi o vplivu na urejanje nekaterih statusnih po-
ložajev delovnih organizacij, ki izvajajo tako komunalno kot stano-
vanjsko dejavnost. To je pomembno predvsem sedaj, tik pred pričet-
kom veljave novega zakona o podjetjih, ki bo nedvomno tudi na tem
področju prinesel številne spremembe.
- OM
Ob dnevu JLA na
PoJenšaku
Kot vsako leto doslej so tudi letos v krajevni skupnosti Polenšak
svečano in delovno počastili dan JLA. V nedeljo, 18. decembra, so
krajevno skupnost Polenšak obiskali predstavniki ptujske garnizije
JLA Dušana Kvedra-Tomaža, ZSS, ZZB NOV. ZSMS in ljudske
obrambe občine Ptuj. V tovariškem razgovoru z najodgovornejšimi
nosilci nalog v krajevni samoupravi in družbenopolitičnih organizaci-
jah so se podrobneje seznanili z delom, uspehi in problemi te prizade-
vne krajevne skupnosti, ki je po marljiv osti in povezanosti ljudi lahko
za vzgled. Sočasno so krajani, kljub mrazu, opravljali prostovoljno
delo pri polaganju telefonskega kabla, saj je njihova skupna želja, da
bi tudi v njihovem kraju čimprej vzpostavili dobre telefonske zveze,
prizadevajo pa si tudi za telefonsko centralo, ki jo pričakujejo od po-
šte.
Istega dne je bila v gasilskem domu na Polenšaku svečana pro-
slava v počastitev dneva JLA. Mnogim udeležencem proslave, ki so
prišli iz vseh krajev krajevne skupnosti — od najmlajših do najstarej-
ših, jegovoril podpredsednik občinskega odbora ZZB NOV Ptuj Go-
razd ŽM.AVC Kulturni program so izvajali učenci osnovne šole in
pevski zbor Polenšak. F^redvajali so tudi dva poučna filma o nalogah
na področju civilne zaščite. Proslava je bila skrbno pripravljena in vsi
izvajalci programa zaslužijo pohvalo. Bilo je lepo in prisrčno, hkrati
pa proslava na Polenšaku potrjuje, kako naše ljudstvo ceni in spoštu-
je JLA.
FB
Govori se.. .
. . . (do srede se je govorilo) da
bo vino (znova) dražje. Ker smo to
zapisali v torek, trditve nismo mo-
gli preveriti. Lahko jo danes. Ker
imamo majhne plače, se priporo-
čamo, da nas kdo povabi na deci
dobrega.
. . . da komuniste zdaj že z deja-
nji opozarjamo, naj vendarle se-
stopijo z oblasti, kot sicer sami
obljubljajo. V torek .so imeli v na-
rodnem domu celodnevni seminar,
kjer so govorili tudi o prenovi svo-
jih vrst. Med tem se je spodaj
ustavil avto značilne barve in z
značilnimi »okraski« v obliki mo-
drih luči in črnih siren, moža v
uniformah pa sta za brisalce za-
taknila precej Hstkov. Dragi ko-
munisti, poleg teorije vas tudi
praktično sUimo v boljše ravnanje.
Vsaj pri parkiranju ho morda zale-
glo.
. . . da j6 pKed.sednik Socialisti-
čne zveze na srečanju z našimi do-
pisniki pohvalil tednik^da v štiri-
desetih letih obstoja še nikoli m
propadel. Tudi zaplenjen (še) m
bil.
. . . da je pero hudo orožje. Pa
ne, če se z njim pičiš v oko. temveč
če z njim bičaš družbene pojave.
Danes pa te pojave že napadamo s
pisalnimi stroji, jutri jih bomo z
računalniki. Tudi novinarji smo se
vključili v oboroževalno tekmo.
. . . da so Intesovi peki zelo trdi.
Kmetijci trdijo, da so pričeli pride-
lovati trde sorte pšenice, iz katerih
dobimo boljšo moko in še boljši
kruh. Peki pa za to menda nimajo
posluha. Za trdo pšenico bodo ta-
ko kmetijci iskali manj trde peke.
. . . da dobijo nedisciplinirani
člani namiznoteniškega kluba za
domačo nalogo kar stokrat napi-
sati: "Namizni tenis se igra sto-
je!« Morda bi to metodo lahko
uporabili še drugje. Recimo: »V
službi se ne spi! Za govorniškim
odrom se ne govorijo kozlarije!«
Dekleta, pokažimo, kaj znamo ...
(Foto: Kosi.)
Dober glas seže v
deveto vas
Da je to res, so dokazale pevke ženskega povskega zbora Pro-
svetnega društva Alojza Arnuša Rogoznica, saj so ob svojem jubilej-
nem koncertu napolnile dvorano Narodnega doma do zadnjega koti-
čka . . . Pesem je segla v srce in ogrela dlani. Zborovodkinja Greta
Glatz je s pravšnjo mero za občinstvo in tiste, ki vedo o zborovskem
petju nekaj več, izbrala repertoar in uspeh ni izostal. Koncerta ob de-
setletnem jubileju se bomo še dolgo spominjali . . .
N. V.
Lepo zapeta pesem razveseljuje ...
(Foto: Kosi.)
Deseti praznik DO
v domu krajanov Budina — Brstje bo jutri (23. decembra) ob 13. uri osred-
nja slovesnost ob prazniku delovne organizacije Olga Meglic. Pred desetimi leti
so namreč v Dolanah odprli novo tovarno. Na slovesnosti bo o dosedanjem de-
lu in o bodočih načrtih, ki so zelo smelo zastavljeni, govoril direktor Anton Zo-
reč.
Podelili bodo več priznanj za deset, dvajset- in večletno delo. Prvič pa bo-
do letos podelili tudi štiri denarne nagrade. Prejeli jih bodo dobri delavci, in to
Alojz Grabrovec, Stanko Rakuša, Ivan Tetičkovič in Rajko Bromše.
Slovesnost bodo končali s kulturnim programom in družabnim srečanjem.
MG
Novoletno srečanje
z upokojenimi obrtniki
v družabnih prostorih obrtnega združenja Ptuj bo jutri, 23. decem-
bra, ob 17. uri tradicionalno novoletno srečanje, na katerega so pova-
bili vse upokojene obrtnike iz ptujske občine.
Organizator — Obrtno združenje Ptuj — vabi k številni udeležbi.
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
22. december 1988 —
TEDNIK
DELOVNA ORGANiZACUA OLGA MEGLIC
Tehnološki napredek,
pri kadrih in prostorih
še na tesnem
v tej ptujski kovinarski delovni organizaciji, v kateri je trenutno za-\
poštenih 396 delavcev, bodo jutri praznovali deseti praznik. Pred deseti-
mi leti so namreč v Dolanah zgradili tovarno. Letos so precej napredova-
li, zlasti še na tehnološkem področju. Veliko načrtov pa imajo za leto\
1989 in naprej. Želijo izboljšati prostorske razmere, veliko nalog pa jih \
še čaka pri kadrih. Letos bodo imeli trinajst milijard dinarjev celotnega i
prihodka.
Četudi vseh težav iz prejšnjih let še
niso uspeli rešiti, gledajo v prihod-
nost z optimizmom. Pri tem se zave-
jo Olgi Meglic so letos zaposlili
34 novih delavcev, v glavnem
kvalificirane in strokovni ka-
der. Število delavcev z višjo in
visokošolsko izobrazbo se je v
zadnjem letu podvojilo. Pove-
čali so tudi število zaposlenih s
peto in sedmo izobrazbeno
stopnjo, medtem ko v zadnjem
letu niso zaposlili nobenega
nekvalificiranega delavca.      ^
dajo, da bodo morali krepko delati,
če bodo želeli uresničiti ambiciozni
proizvodni program. Fizični obseg
proizvodnje naj bi povečali za 30 od-
stotkov. Gre za zelo realne načrte, saj
za omenjeni obseg proizvodnje že po-
znajo kupce. Izvozili naj bi med 20 in
30 odstotki letne proizvodnje, največ
prek mariborske Metalne in ljubljan-
skega Avtocommerca. Nekaj pa bodo
izvozili tudi s posredovanjem Smelta,
IBL, Stavbarja in nekaterih drugih iz-
voznikov. Pri tem gre predvsem za iz-
voz na vzhodno tržišče.
Letošnji letni proizvodni načrt bo-
do uresničili, četudi pri produktivno-
sti ne bo najboljših rezultatov. Ugota-
vljajo namreč, da pri investicijah ni
šlo vse po načrtih. Nekatere nakupe
opreme in orodja so začasno odložili.
Naj omenimo nakup stružnic, varil-
nih agregatov, rezkalnih strojev in po-
dobnega. Med letom so morali
zmanjšati tudi nekatera naročila za
Metalno, s katero jih veže'sporazum
o poslovno-tehničnem in proizvod-
nem sodelovanju. §e vedno pa jim
primanjkuje precej strokovnih ka-
drov, predvsem varilcev, ki naj bi bili
usposobljeni za varjenje mikrolegira-
nih jekel. Prišlo pa je tudi do zmanj-
ša' a povpraševanja po izdelkih sta-
r programa (avtomobilska in pohi-
štvena galanterija).
V letu 1988 so veliko naredili pri
tehnološki obnovi, predvsem pa so
V novembru so zaposleni v
povprečju zaslužili 820 tisoč di-
narjev. Delitev osebnih dohod-
kov poteka v korist proizvod-
nih in kreativnih delavcev.     r,
zadovoljni z uspehi pri osvajanju teh-
nologij CNC. Kot je povedal direktor
Anton Zoreč, fmančnih učinkov zaen-
krat še ne poznajo, nove tehnologije
se v glavnem odražajo v kakovosti iz-
delave.
V Ogli Meglic že v paksi uresniču-
jejo novi zakon o podjetjih. Organizi-
rali so dve gospodarski enoti, in sicer
v Dolanah, kjer proizvajajo hidravli-
čno dvižno opremo in podvozja za
avtomobilske žerjave, ter v Ptuju z
Dobrino, kjer proizvajajo avtomobil-
sko in pohištveno galanterijo ter kme-
tijsko mehanizacijo. V bližnji bodo-
čnosti pa naj bi Dobrina postala tre-
tja gospodarska enota za proizvodnjo,
kmetijske mehanizacije. Trenutno je
ta v proizvodnem programu delovne
organizacije udeležena z desetimi od-
stotki. Že v prihodnjem letu naj bi se
delež kmetijske proizvodnje povečal
na petnajst odstotkov.
V dvorani krajevne skupnosti
Budina--Brstje bo jutri. 23.
decembra, osrednja slovesnost
ob desetem prazniku delovne
organizacije. Ob tej priložnosti
bodo podelili jubilejne nagra-
de, prvič pa tudi denarne v vi-
šini petsto tisoč dinarjev. Pre-
jeli jih bodo štirje najboljši de-
lavci. Izbrali so jih vodje sek-
torjev, zanimivo pa je, da med
njimi ni vodstvenih in vodilnih
delavcev. Da met temi ne bodo
iskali najboljših, so se odločili
pred izbiro. Na slovesnosti se
bodo s kultrunim programom
predstavili učenci osnovne šole
Dornava.
Glede proizvodnih prostorov je tre-
nutno najbolj kritično v Dobrini, kjer
poteka proizvodnja v neprimernih
prostorih in tudi na dvorišču. Za pri-
hodnje leto načrtujejo izboljšanje de-
lovnih razmer v Dolanah in Dobrini.
V Dolanah naj bi proizvodni prostor
povečali za 1500 kvadratnih metrov.
Poseben problem pa je po besedah
Antona Zorca proizvodnja v Ptuju.
Zato že nekaj časa razmišljajo o
ustrezni novi lokaciji. Problem bodo
rešili v letu 1990. Računajo, da jim bo
pri teh investicijah v veliki meri pri-
skočila na pomoč širša družbena
skupnost z denarjem iz sklada za
manj razvita območja. Nekaj pa bodo
primaknili tudi sami.
MG
ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO
PERSONALNA UPRAVA
OBJAVUA
RAZPIS
ZA SPREJEM KANDIDATOV ZA UČENCE SPLOŠNIH
SREDNJIH VOJAŠKIH ŠOL, GOJENCE SREDNJIH VO-
JAŠKIH ŠOL RODOV IN SLUŽB TER UČENCE ŠOLE
ZA DELAVCE V VOJAŠKIH TEHNIŠKIH POKLICIH V
LETU 1989
KATERE SO SREDNJE VOJAŠKE ŠOLE?
— Letalska splošna srednja vojaška šola Maršal Tito v Mo-
starju;
— Splošna srednja vojaška šola Bratstvo-enotnost v Beo-
gradu;
— Splošna srednja vojaška šola Ivo Lola-Ribar v Zagrebu;
— Splošna srednja vojaška šola Franc Rozman-Stane v
Ljubljani (samo za kandidate z območja Slovenije)
V naštete šole je možen vpis v 1., 2. in 3. razred.
Srednja vojaška šola kopenske vojske v Sarajevu,
smeri:
— pehota
— artilerija
— oklepno-mehanizirane enote
— inženirstvo
— zveze
— atomsko-biološko-kemična obramba
— elektronsko izvidovanje in protielektronska dejstvovanja
Tehniška srednja vojaška šola kopenske vojske v
Zagrebu, smeri:
— strojna
— elektrotehniška
— prometna
Srednja vojaška šola vojaškega letalstva in protile-
talske obrambe v Rajlovcu, smeri:
— letalsko-tehniška
— protiletalska obramba
— zveze
— elektronsko izvidovanje in protielektronska dejstvovanja
Mornariška srednja vojaška šola v Splitu, smeri:
— pomorska (usmeritvi; ladijska in oborožitvena)
~ tehniška (usmeritve: strojna, elektro in elektronska)
Na te šole vpisujejo v 1. in 3. razred.
Intendantska srednja vojaška šola v Sarajevu:
V to šolo je možen vpis samo v 3. razred.
Sanitetna srednja vojaška šola v Novem Sadu,
smer:
— medicinski tehnik
Glasbena srednja vojaška šola v Sarajevu:
V ti dve šoli je možen vpis samo v 1. razred.
Tehniška šola vojaških usmeritev v Zagrebu, meha-
niki za:
— pehotno oborožitev
— artilerijsko oborožitev
— radiorelejne naprave
— naprave za avtomatsko upravljanje ognja
— optične instrumente in namerilne naprave
— goseničarje
— strelivo in minsko-eksplozivna sredstva
KDO SE LAHKO PRIJAVI?
Prijavijo se lahko kandidati moškega spola, državljani SFRJ,
ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje razpisa.
a) Splošni pogoji:
— da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila pristojna voja-
ška zdravniška komisija,
— da niso bili sodno kaznovani in da zoper njih ne teče ka-
zenski postopek,
— da imajo soglasje staršev — skrbnikov.
b) Posebni pogoji:
1. Kandidati za 1. razred:
— da so rojeni leta 1973 ali kasneje.
— učenci, ki obiskujejo 8 razred osemletke, če so 7. ra-
zred končali z najmanj dobrim uspehom,
— učenci, ki so osemletko že končali, če so v 8. razredu
dosegli najmanj dober uspeh,
2. Kandidati za 2. razred:
— da so rojeni leta 1972 ali kasneje,
— učenci, ki obiskujejo 1. razred šole srednjega usmerje-
nega izobraževanja, če so 8. razred osemletke končali z
najmanj dobhm uspenom.
3. Kandidati za 3, razred:
— da so rojeni leta 1971 ali kasneje,
— učenci, ki obiskujejo 2. razred šole srednjega usmerje-
nega izobraževanja, če so 1. razred končali z najmanj
dobrim uspehom,
— učenci, ki so 2. razred končali z najmanj dobrim uspe-
hom.
Kandidati za vpis v splošne srednje vojaške šole in srednje
vojaške šole rodov in služb, razen Glasbene srednje voja-
ške šole, morajo poleg predpisanega uspeha v predhod-
nem šolanju imeti tudi najmanj dobro oceno iz matematike,
fizike in kemije.
Kandidati za Glasbeno srednjo vojaško šolo morajo imeti
dober glasbeni posluh, spomin in smisel za ritem.
KATERE PRAVICE IN OBVEZNOSTI IMAJO UČENCI
IN GOJENCI VOJAŠKIH ŠOL?
Šolanje se začne 1. septembra 1989 in traja štiri, tri ali dve
leti. Učenci in gojenci bivajo med šolanjem v internatih in
imajo na stroške Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo
zagotovljeno stanovanje, hrano, obleko, obutev, šolske po-
trebščine, zdravstveno varstvo, denarno .ladomestilo za
prevoz domov in nazaj ob polletnih in letnih šolskih počitni-
cah ter mesečne denarne prejemke.
Učenci Letalske splošne srednje vojaške šole Maršal Tito
morajo med šolanjem opraviti program padalskih skokov,
leteti z jadralnimi in motornimi letali ter po končani šoli na-
daljevati študij na Letalski vojaški akademiji.
Učenci splošnih srednjih vojaških šol po končani šoli nada-
ljujejo študij na eni od vojaških akademij.
Gojenci srednjih vojaških šol rodov in služb so po konča-
nem šolanju sprejeti v aktivno vojaško službo s činom vod-
nika ustreznega rodu ali službe, gojenci Glasbene srednje
vojaške šole pa so razporejeni v IX. razred vojaškega usluž-
benca.
Učenci Tehniške šole vojaških usmeritev odidejo po konča-
nem šolanju na služenje vojaškega roka, nato pa so sprejeti
v službo v enote — ustanove s statusom civilne osebe v
službi v JLA in nazivom strokovnega delavca IV. stopnje za
določeni poklic.
Učenci oziroma gojenci morajo biti po končanem šolanju v
službi v Jugoslovanski ljudski armadi toliko časa, kolikor je
določeno z Zakonom o službi v oboroženih silah.
Medsebojne obveznosti med kandidati, sprejetimi na šola-
nje, in Zveznim sekretariatom za ljudsko obrambo ureja po-
godba.
KAKO SE PRIJAVITE?
Kandidati, ki se želijo prijaviti na razpis, naj se zglasijo pri
upravnem organu za ljudsko obrambo občine, kjer imajo
stalno bivališče. Tam bodo dobili vsa pojasnila.
Razpis traja do 31. marca 1989.
Na Tehniški šoli vojaških usmeritev v Zagrebu je razpis po-
daljšan do 15. junija 1989.
O rešitvi prijav na razpis bodo kandidati obveščeni do 30.
junija 1989.
KJE DOBITE INFORMACIJE?
Vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko kandidati dobijo pri:
— Upravnem organu za ljudsko obrambo v občini Ptuj,
Srbski trg štev. 1, soba št. 34/11, telefon 771-131, interno
292;
— Splošni srednji vojaški šoli Franc Rozman-Stane v Lju-
bljani, telefon (061) 319-761,
— Skupnosti za zaposlovanje Ptuj.
FRANC FIDERŠEK
PRELOMNO 1948
27. nadaljevanje
5. 12. 1948 (nedelja)
Zjutraj v Ptuj skupaj z dvema drugima mladincema - delegato-
ma. V Titovem domu je bila skupna konferenca SKOJ in LMS. Bil
sem izvoljen v delovno predsedstvo. Glavni govor je imel sekretar
Skoja Dušan Furlan. Govoril je o rezultatih dela skojevske in mladin-
ske organizacije v času priprav vse mladine ptujskega okraja na zgo-
dovinski skupni kongres SKOJ in LMJ. Dvakrat je s pozitivnima pri-
meroma pohvalil delo mladih na območju Žetal. Posebej seje spravil
na kulake, ki baje kričijo na sestankih: »Dajte nam čevljev in petrole-
ja!« (Ne le kulaki, vsi ljudje kritizirajo zaradi pomanjkanja blaga, ki
ga dnevno potrebujejo.) V referatu ni manjkalo groženj, ki so v skla-
du z linijo naše partije: »Tolkli bomo neusmiljeno po kulakih, sabo-
terjih in špekulantih. Odvzeta jim bo zemlja, sami pa bodo prejeli ka-
zen, ker so šli na linijo gospodarske sabotaže in špekulacije.« »Pri
kontroli posevkov se ne bomo vprašali, kaj kulak ima, ampak kaj in
koliko bi moral imeti. In če tega ne bo imel, je to znak, da je šel na li-
nijo gospodarske sabotaže.« »Iz odvzete zemlje bomo ustvarili zadru-
žne ekonomije, kjer bodo zadružniki znali skrbno obdelovati to zem-
ljo. . .« Res, nič kaj dobrega se ne obeta večjim kmetom. Z grožnjami
je še nadaljeval: »Iz KLO, KZ, iz upravnih odborov in članstva za-
druge moramo pometati vse kulake, ki so se uspeli vriniti na komand-
ne pozicije. Pri tem mora imeti mladina najvažnejšo vlogo.«
V tem stilu je referat nadaljeval z grajo in hvalo, grožnjami in bo-
žanjem. Tudi razprava je bila v duhu referata. Sam sem sodeloval v
razpravi z napisanim prispevkom o vlogi prosvetnega dela pri vzgoji
mladih, ki je še zlasti potrebno med mladimi v Halozah, kjer se jih še
veliko vdaja alkoholu. Zavzel sem se za ustanavljanje kinoklubov po
vaseh.
V delovni resoluciji je bilo zapisanih veliko nalog: ideološki dvig
mladih, borba proti kJetu in Jculaštvu, vpis mladih v članstvo ?adryge,
mladjfiske delovne.akcija irt tako naprtfj.Tudf aktiv ▼ Žetalah je bi\ v
resoluciji omenjen dvakrat. Osnovati moramo kmetijske krož^ za
mlade, pritegniti pa vanje tudi starejše in ustanoviti telovadno dru-
štvo. To je novo, vse drugo že izvajamo.
Na konferenci je bilo navzočih 176 mladih, pravico glasovanja
jih je imelo 152, glasovalnih listov pa je bilo oddanih 150. Za delegate
na skupni kongres SKOJ in LMJ, ki bo čez dober teden v Beogradu,
so bili soglasno izvoljeni: Vlado Jurančič, Dušan Furlan, Marija Go-
lob in Štefka Petrovič. Z aplavzom smo sprejeli še pozdravne resolu-
cije, naslovljene v Ljubljano in Beograd.
Nastala bo torej nova mladinska organizacija, ki od Skoja prev-
zema ideologijo in disciplino, od LMJ pa širino. Začenja se boj mla-
dega rodu za socialistično preobrazbo Jugoslavije.
10. 12. 1948 (petek)
Posvet na okraju. Kritična ocena dela davčnih komisij in odmera
dohodnine za leto 1948, ki je bila izvršena v novembru. V okraju je 89
KLO in v vsakem dela 5 do 9-članska komisija. Socialna sestava je
dobra, delo pa ni ustrezno, ker so marsikje bajtarji in mali kmetje pod
vplivom kulakov. Med 474 člani komisij je 132 bajtarjev, 168 malih
kmetov, 61 srednjih kmetov, 58 delavcev, 37 obrtnikov in 18 drugih
(gospodinje, upokojenci).
Uvajajo se nove davčne kartice. V našem KLO še ni večjih pro-
blemov. Po Dravskem polju pa so že številne transferacije (prisilne
dražbe) in tudi ostre kazni.
14. 12. 1948 (torek)
Zvečer smo imeli v Žetalah sestanek osnovne partijske organiza-
cije. Odslej bosta v naši organizaciji povezana tudi miličnika, doslej
so bili povezani po svoji liniji. Sprejeli smo mesečni plan dela in kon-
kretizirali sklepe okrajne partijske konference. Znova smo ugotavlja-
li, da ni kaj čistiti v KLO, OF in KZ, ker v njih pri nas ni protiljudskih
elementov, vsaj odkriti jih ne znamo. Jožeta smo zadolžili za agit-
prop, Franja pa za organizacijske zadeve. Na okrajnem komiteju sem
zvedel, da ho organizacijsko-inštruktorska uprava C"K KPS v ptujski
okraj zopet poslala komisijo, ki bo imela čez 10 članov. Ti bodo po
skupinah obiskali vse organizacije v okraju. Bodo baje zelo tečni, za-
to se moramo dobro pripraviti. Dogovorili smo se o delitvi dela in o
tem, kako bomo članom komisij poročali, ko bodo prišli v našo orga-
nizacijo. Ne smemo se pokazati v slabi luči.
17. in 18. 12. 1948 (petek in sotiota)
Oba dneva sem bil v Ptuju na partijskem seminarju za sekretarje
OPO. Poslušali smo predavanja predvsem o marksizmu-leninizmu.
Osnova j^ bila Stalinova knj.iga, ki seje »motil samo v oceni razmer v
JuposlavijH pa še to-žardf napačnih informacij njegovih agentov, sicer
pa je -največja avtocitaiai pn razvijanju marksizma in leninizma-. Ton
mu priznava ves svet.« Bo že res, če celo naši tako pravijo. Posebej
smo si morali zapomniti zakone dialektičnega materializma, ki so
podlaga vsemu. Precej novih pojmov, vendar se mi je počasi začelo
svitati, kaj pomeni revolucionarni preskok iz obstoječega v novo sta-
nje. Vse gradivo smo podrobneje premlevali v krožkih še po večerji.
Posebno težko je bilo razumeti, da je komunizem, brezrazredna
družba, v kateri bo vsak prejemal po svojih potrebah in dajal po svo-
jih sposobnostih, najvišji cilj človeštva. Nadaljnjih ciljev več ni! Pre-
pričani smo bili, da bomo ta cilj dosegli še za življenja naše generaci-
je. Toda kako spraviti to v sklad z dialektike, če je po zakonih narave,
človeške družbe in mišljenja vse v nenehnem gibanju, medsebojni po-
vezanosti, konfliktih in preskokih iz količine v kakovost. Ali v komu-
nizmu ne bodo več veljali ti zakoni? Pravega odgovora na ta vpraša-
nja nismo dobili. Vodja krožka Ivan Mauzer, sekretar agitpropa, je
pot v komunizem tolmačil z vzponom na goro. Cilj je — doseči vrh,
kako bo zgoraj, pa bomo videli, ko bomo prispeli do tja.
Drugo področje, ki je burilo našo domišljijo, je bilo vprašanje
lastnine. Definicijo, kaj je osebna in kaj zasebna lastnina, smo slišali.
Zasebna lastnina je tisto, kar omogoča dohodek brez dela in izkoriš-
čanje drugih, zato je v komunizmu ne sme več biti. Obstajala bo samo
osebna lastnina, ki bo vsakemu služila le za zadovoljevanje osebnih
potreb, vse drugo pa bo skupna lastnina, last vseh. Sekretar iz gimna-
zije je vprašal predavatelja, kaj je znanje, ali je to osebna ali zasebna
lastnina. Z njim lahko izkoriščaš druge, ne moreš pa znanja zaseči z
zakonom o nacionalizaciji. Predavatelj je menil, da takih primerov v
komunizmu ne bo. Kajti takrat bo ideološka zavest vsakega na taki vi-
šini, da ne bo nihče izrabljal svojega znanja za izkoriščanje soljudi,
ampak bo zavestno svoje znanje — vsak po svojih sposobnostih —
dajal na razpolago za razvoj skupnosti.
Sekretar komiteja Zoran Žagarje prikazal politični položaj v ob-
čini. Pri tem je povedal, da je bila te dni v Gerečji vasi odkrita in li-
kvidirana križarska banda. Precej ljudi je že zaprtih, pri drugih pa
vlada velika zaskrbljenost. Na druge vasi in na ves okraj pa je to poli-
tično dobro vplivalo. Po njegovem bo treba okoli tri četrtine ljudi iz
vasi izseliti. S tem bomo dokončno onemogočili vsako podpiranje
bande v okraju . . . Poskušal sem zvedeti podrobnosti od sekretarja iz
Slovenje vasi, pa je rekel, da ne ve nič več kot drugi, ker se ljudje izo-
gibajo te vasi in je sploh sumljivo, če se kdo zanima za podrobnosti.
Veliko smo na seminarju govorili o Informbiroju, zlasti o kampa-
nji, ki jo proti KPJ in naši domovini izvajajo države ljudske demokra-
cije in nekatere KP v svetu, ki niso na oblasti in doma praktično dosti
ne pomeniio. ,     . . . ,     .      .
Nada!je^anje prihodnjič
TEDNIK ~     deceinber 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 5
V tej veliki množici na policah se najde marsikaj — tudi kakšna dobra
igrača. (Posnetek: M. Ozmec.)
Kakovost svetovnega imena — kocke Lego in Duplo — v brezcarinski
prodajalni. (Posnetek: M. Ozmec.)
Dobra igrača, kje si
Težko je biti dedek Mraz. Zla-
sti okrog novega leta, ko bi mo-
ral otroke razveseliti s čim prije-
tnim, vzgojnim, koristnim, pou-
čnim, varnim, zanimivim, kratko-
časnim, trajnim . . . Vse to na-
mreč mora upoštevati vsak, ki
svojim otrokom kupuje igrače.
In najti predmet, ki bi v sebi
združeval vse te lastnosti, ni lah-
ko. Ali pa tudi je: vse te lastnosti
imata dobra mama in oče. Toda
časa nimata, zato mora dedek
Mraz prinesti nadomestke.
Kakovost igrač spremlja po-
sebna komisija in vse, kar je do-
brega, označi s posebnimi znaki
(dobra igrača, zlata zibka . . .).
Težava je z naslednjim korakom,
ki bi morale igrače priti na pro-
dajne police. Ko smo se v petek
oglasili pri Veri Slodnjak, vodji
otroškega oddelka Mercatorjeve
Blagovnice, so pravkar prejeli
novo pošiljko. Ugotovili so, daje
več kot polovica igrač črtanih s
seznama, torej jih ne bo moč do-
biti. Sicer pa se trgovci z igrača-
mi seznanijo vsako leto konec
avgusta, ko zanje pripravijo po-
sebno razstavo. Tam vidijo mar-
sikaj, tudi precej dobrih, a imajo
pozneje težave, ko jih želijo na-
ročiti za prodajo. Jeza potrošni-
kov, ki želijo boljše igrače, torej
ne leti na pravi naslov, ko povejo
kakšno ostrejšo v trgovini.
Veliko igrač izdelajo zasebni-
ki, če ste kdaj hodili na celjske
sejme, ste bili gotovo navdušeni.
Toda tudi njihovi izdelki redko
pridejo na prodajne police, saj
jih raje prodajo v vrtce. In tisto, s
čimer se igrajo naši malčki v
vzgojnovarstvenem zavodu, je
res kalcovostno. »Če ne bi bilo,«
nam je povedala ravnateljica Bo-
žena Bratuž, »bi nas otroci kma-
lu izdali, saj se z nekakovostno
igračo ne bi želeli igrati.«
Pri vzgojiteljicah, ki jim je
igranje poklic, smo se tudi naj-
prej pozanimali, kaj je dobra
igrača, in tam smo izvedeli za vse
pogoje, ki smo jih našteli v začet-
ku. Pa tudi to, česa naj ne kupu-
jemo. Odsvetujejo nam različne
elektronske avtomobilčke, ker z
njimi starši preveč gnjavimo
otroke. Saj veste: dragi so, občut-
ljivi, otroci bi se z njimi igrali, pa
pri tem niso najnežnejši, konec
koncev pa nobena igrača ni pri
hiši zato, da bi jo gledali (kot
smo včasih prelestne italijanske
punčke na zakonski postelji svo-
jih staršev), in posledice so kma-
lu tu: prekrasni avtomobilček je
fuč.
V trgovinah smo izvedeli tudi
nekaj, kar bo spravilo v grozo
psihologe in mirovnike: otroci
želijo pištole. Ali se ob tem sploh
čudimo? Spomnimo se samo na
množično puškarjenje po televi-
ziji, ki v otroku vzbudi skomine,
da bi bil tudi on heroj. Za to pa
potrebuje pripomočke. »Pu, mr-
tev si!« smo se drli v mojih mla-
dih letih. Danes vzklik Pu! ni več
potreben, ker ga opravi namesto
agresorja prekrasen izdelek to-
.varne teinte.
Pa vse le ni tako tragično. Se
zmeraj se najde na policah kar
Igramo se z dobrimi igračami in lepo nam je. (Posnetek: M. Ozmec.)
nekaj dobrih igrač. Različne koc-
ke, družabne igre, ljubkovalne
igrače za najmlajše, kar nekaj le-
senih igračk, vozički ... Le izbir-
čni moramo biti, pa čeprav mor-
da kakega trgovca spravimo v
slabo voljo, ko želimo, da nam
škatlo s skrivnostno vsebino od-
pre, ker se pač želimo prepričati,
da ne kupujemo mačka v žaklju.
In previdnost je potrebna, kajti
lahko se opečemo. Samo droben
primer: med mladimi je zelo pri-
ljubljen Monopolv. Lahko ga ku-
pite, toda nekateri imajo navodi-
la v srbohrvaščini. Te pa učenci
začetnih razredov osemletke ne
obvladajo najbolje. Ali pa vidite
lepo leseno igračko, pa ugotovi-
te, da bi potrebovali močnega
pomočnika, če bi jo želeli sesta-
viti. Opazite medvedka (ki je še
zmeraj številka ena med ljubko-
valnimi igračami), potem pa vidi-
te, da so oči sumljivo narahlo
pritrjene, da je smrček iz čudno
nagubane plastike . . .
Saj pravim, ni lahko biti dedek
Mraz.
Pa še na nekaj ne pozabite:
najboljša stvar se dobi v brezca-
rinski prodajalni. To sta sistema
Duplo (za mlajše) in Lego (za
manj mlajše). Svetovni imeni,
svetovna kakovost, žal pa tudi
svetovne cene. Težave v zvezi z
nakupom (saj veste, devize) pa
boste že nekako prebrodili. Sa-
mo, prosim vas, nikar ne pridite
domov samo s prospektom brez
kock. Strašanske težave boste
imeli, ko boste poskušali svctje-
mu nadebudnežu pojasniti, da
nimate pravega denarja.
In še za konec: zelo lepe lese-
ne igračke delajo tudi v Zavodu
dr. Marijana Borštnarja. Žal jih
je za letos zmanjkalo, ko pa jih
bodo spet imeli, jih bodo ponu-
dili največjima prodajalcema
igrač v Ptuju — Mercatorju in
Jasminu.
Pa veliko uspeha, ko boste na-
kupovali za dedka Mraza. In
spomnite se nasveta vzgojiteljic:
ne preveč igrač. Najboljša sta še
zmeraj oče in mama.
Jože Šmigoc
TEMEUNA ORGANIZACIJA ZAŠČITA DELOVNE ORGANIZACIJE MIP
Sedaj še Marc Aurel
V Zaščiti je zaposlenih okrog 270
delavcev, pretežno žensk. Proizvajajo
usnjena in tekstilna osebna zaščitna
sredstva ter modno konfekcijo. Ta ko-
lektiv pa se trudi tudi pri delu za tuje-
ga partnerja. Tako že nekaj let uspe-
šno šivajo kopalne plašče za zahod-
nonemško firmo Vossen. Na mesec za
to svetovno znano tekstilno firmo za-
šijejo okrog dvajset tisoč plaščev. Do
novembra letos so jih zašili blizu 150
tisoč. Letos so imeli nekaj težav, ker
ni bilo dela,"zato so v obratu YU-2,
kjer šivajo za tujega partnerja, zašili
tudi blizu dvajset tisoč delovnih plaš-
čev.
Sodelovanje s tujim partnerjem jim
je prineslo dragocene delovne izkuš-
nje, predvsem pa jih je utrdilo v kako-
vosti, kar je prvi pogoj za uveljavitev
na tujem trgu. Letos v polletju so
podpisali novo pogodbo za delo s tu-
jim partnerjem, tokrat z Marcom Au-
relom. Zanj šivajo ženska krila in hla-
če. Povprečna cena za delo je med 9
in 10 zahodnonemških mark. Mese-
čna proizvodnja se suče od dva do tri
tisoč izdelkov. V glavnem gre za buti-
čne izdelke, saj so serije zelo majhne
— največ do petsto izdelkov. Za zdaj
vedo. da bodo za Marc Aurela šivali
do drugega četrtletja prihodnjega le-
ta. Do takrat pa je sklenjena tudi po-
godba s firmo Vossen. Zanimivo je,
da se pripravljajo tudi na podpis ko-
operacijske pogodbe z že omenjeno
firmo. Odkupili naj bi del njihovih
zmogljivosti in jih prodajali na doma-
čem trgu. Sedanja zakonodaja na-
mreč to možnost že dovoljuje.
Za dodatni izvozni posel so se v
Zaščiti odločili predvsem zaradi
zmanjšanega povpraševanja na do-
mačem trgu in da zaposleni ne bi bili
brez dela. Marc Aurel poslovno sode-
luje z devetimi jugoslovanskimi tek-
stilci.
Del proizvodnih zmogljivosti mod-
ne konfekcije pa kljub vsemu še dela
za domačega kupca. Te izdelke pro-
dajajo v zagrebški Nami, v ljubljanski
Modni hiši in drugih trgovskih hišah
Mercatorja.
MG
Nekaj denarja
za letošnjo sušo
škoda zaradi letošnje suše je bila v
kmetijstvu ogromna. \ ptujski občini
kar dobrih 15 odstotkov družbenega
proizvoda. V občino so že prispela so-
lidarnostna sredstva v višini dveh od-
stotkov ocenjene škode: 24 odstotkov
gre za delno kritje škode v družbe-
nem, 76 odstotkov pa za škodo v za-
sebnem kmetijstvu. Kmetijska zadru-
ga Ptuj je prejela 305 milijonov dinar-
jev in jih mora razdeliti zasebnim
kmetovalcem na celotnem območju
občine — skoraj pet tisoč sedemsto
upravičencem.
Dosedanji obračun škode je bil
opravljen na osnovi zbirnikov škode
na vseh kmetijskih kulturah, sedaj pa
je potrebno ugotoviti deleže sredstev,
ki pripadajo posameznim oškodovan-
cem. Sezname pripravljajo pospeše-
valci zadruge in komisije za oceno
škode po krajevnih skupnostih. Upra-
vičenci bodo lahko sredstva porabili
v naslednjih tednih za nabavo repro-
dukcijskega materiala, tudi okoli 500
ton koruze, ki jim jo je zadruga že iz-
dala.
V skupnem znesku gre sicer za pre-
cej velika sredstva, dobrih trideset
starih milijard, glede na število udele-
žencev pa bodo posamezniki prejeli
največ do nekaj deset tisočakov.  JB
FRANC KOVI
NASVETI
Ker je do novega leta le še nekaj dni, se sedaj mrzlično pripra-
vljamo na razne nakupe daril in si »razbijamo« glavo, kam bomo od-
šli na praznovanje novega leta oziroma kje in s kom bomo preživeli
silvestrsko noč, najdaljšo v letu. In tu nekaj nasvetov, kako lahko než-
nejši spol v tem času prihrani nekaj dinarjev. Ce ne, pa se vsaj spomni
na življenje naših babic, ko ni bilo mogoče dobiti najrazličnejših ličil
ter se tako urediti za praznične dni.
Domač parfum. Glicerin ima lastnost, da se navzame duha cvetk,
ki jih namočiš v njem. Ce imaš cvetke namočene nekaj dni in izvleček
precediš, imaš dober parfum.
Kako narediš kolinsko vodo? kolinsko (kolonjsko) vodo poceni
narediš, če zmešaš 2 dela rožmarinovega olja, 5 delov lavendljevega
ali špajkovega, 12 delov limoninovega olja z 2000 deli koncentrirane-
ga vinskega cveta in 2000 deli vode. Zmes dobro zmešaj ter precedi.
Godna je za uporabo. Lavendljevo olje je boljše od špajkovega.
Nogavice najbolje opereš, ako jih položiš v vročo vodo (ne vrelo).
Ce so zelo umazane, vlij v vodo žlico salmijaka, pusti jih deset minut,
nakar jih ožmi in položi zopet v čisto vročo vodo in tako še enkrat.
Brez posebnega pranja postanejo nogavice popolnoma čiste in ohra-
nijo barvo.
Snaženje zlatega in srebrnega nakita z dragimi kamni. Vzemi v
skodelico drobnega žaganja, ga dobro razgrej na štedilniku ali kakem
drugem plamenu. V vročega daj uhane, prstane ali kaj drugega, kar
hočeš očistiti, in nalahno drgni z vročim žaganjem, potem pa očisti s
l«rtačico. Mokro umivanje dragih kamnov, kakor diamantov, briljan-
tov itd., škoduje čistemu blesku.
Na kortcu želitn prav vsem veliko prijetnih trenutkov v pričakovanju
novega leta 1989. ZB
Prva prodajna razstava
umetnin v Ptuju
v torek je Pokrajinski muzej
Ptuj v paviljonu Dušana Kvedra
odprl prvo prodajno razstavo
umetnin \ Ptuju. Tako lahko za-
se ali pa za darilo kupite slike,
grafike, kipe in keramične izdel-
ke priznanih umetnikov, med
drugim dela: Mihe Maleša, Bog-
dana Borčiča, Albina Lugariča,
Viktorja Gojkoviča, Borisa Žo-
harja, Marjana Gumilarja, San-
dija Cerveka ...
Umetnine si lahko ogledate in
kupite vsak'dan" od 9. dd 12. in'
od 16. do 19. ure, v soboto in ne-
deljo pa od 9. do 12. ure. Organi-
zatorji pravijo, da so cene do-
stopne. N. V.
V vrtu
Listje z dreves in grmičevja je odpadlo, veter raznaša po našem
okolju odpadni papir, plastiko in drugo navlako, kar vse onesnažuje
okolje. Dokler ne bo zapadel sneg, ki bo s svojo odejo prekril to ne-
všečnost, moramo vrtniki redno skrbeti, da sproti čistimo okolje in ta-
ko prispevamo svoj delež k urejenosti. Res, da takšen klic nam vrtni-
kom ne zveni nič kaj prijetno, pa naj ne bo tudi preveč nadležen, saj
če se ozremo po okolju in javnih zelenicah, žal moramo priznati, da je
klic k urejenosti potreben.
Košnjo trate smo za letos že zdavnaj končali, pa tudi druga opra-
vila so opravljena. Orodje in stroji, ki smo jih pri vrtnih opravilih
uporabljali, morajo biti hranjeni, očiščeni in zaščiteni pred rjo. Ostan-
ki zmečkane trave, pomešani z blatom, na ohišju motorne kosilnice
naredijo plesnivo plast, ki z izrazito agresivnimi kislinami, ki jih trava
izloča, že v enem letu oziroma v eni sezoni pločevino tako nagrizejo,
da stroj v naslednji sezoni ni več sposoben za varno obratovanje.
Stroje in orodje še pred zimo dobro operemo, očistimo in posušimo,
namažemo ter obrišemo z mastno krpo. Opravimo potrebna popravi-
la. Škropilnice moramo dobro oprati, iz posode in črpalke pa odstra-
niti vodo, da ne bi prišlo do zmrzali in lomov.
Pred močnejšim mrazom preglejmo, ali je vodna napeljava v vrtu
zaprta in cevi izpraznjene, da ne bo škode zaradi zmrzali. Izpraznimo
tudi posode za vodo, jih pokrijemo ali obrnimo, da se vanje ne bi na-
tekale padavine. Ce so nam ostala tekoča škropiva pesticidov, ki smo
jih med letom uporabljali za varstvo rastlin, jih moramo zaščititi pred
zmrzaljo. Ce tekoče škropivo zmrzne, se mu fizikalne lastnosti bistve-
no spremene, tako da postane neuporabno ali za rastline celo škodlji-
vo. Hranimo ga v toplem prostoru; hranjenje pa mora biti varno, da
do njega ne pridejo otroci, domače živali in da ne bo prišlo v stik s
hrano. Biti mora v originalni embalaži, vidno označeno kot strup in
zaklenjeno.
Preden zapade več snega, je koristno po vrtu potrositi rudninsko
mešano gnojilo nitrofoskal. Za vrt je najprimernejši mešani sadjarski
oziroma vinogradniški nitrofoskal, ki vsebuje precej kalija in fosforja,
mikroelementa bor in magnezij ter malo dušika. Za vrt do 10 arov bo
dovoljšnja vreča (50 kg) tega gnojila; potresemo ga vsevprek po trati,
trajnicah, k sadnemu drevju in na gredice za zelenjavo. Najkoristneje
ga je potrositi po nizkem južnem snegu, da se dobro raztopi in čim-
prej dospe do korenin. Trošenje gnojil ob deblo sadnega drevja je ne-
smotrno, ker so korenine drevnin in grmičevja razvite širše od dreve-
sne krošnje, zato trosimo gnojila v širšem kolobarju.
V SADNEM VRTU se je v letošnji jeseni vegetacija močno zav-
lekla, zato je zlasti pri pečkarjih še nekaj listja na drevju. Ce menimo,
da so drevesa ogrožena zaradi loma, opravimo tako imenovano grobo
rez, s katero bomo drevesno krošnjo ali grm toliko razredčili, da ne
bo prišlo do prevelikega kopičenja snega na vejah, zlasti v njihovih
rogovilah.
V OKRASNEM VRTU je zadnji čas, da pospravimo korenine
krizantem in gomolje dalij, če tega nismo utegnili prej. Ce pa jih ne
nameravamo spraviti, jih lahko pustimo v zemlji, le da jih zaščitimo z
debelo plastjo komposta, vanj pa vložimo plast dračja, listja ali smre-
kovih vej, kar lahko opravim samo, ko zemlja ne zmrzuje.
V ZELENJAVNEM VRTU so vrtnine, ki smo jih zaščitili pred
mrazom s folijo ali zastirko, prave vabe za miši. Nastavimo jim strup,
vendar tako, da ne bodo prišle do njega ptice. V cev nasujemo strup
in jo potisnemo pod folijo ali zastirko.
Korenine radiča obvarujemo pred gnitjem, če jih poškropimo z
0,2-odstotnim orthocidom. Orthocid je fungicid, ki ni strupen in
škodljiv človeškemu zdravju.
Miran Glušič, ing. agr.
Težave v Agrotransportu
v delovni organizaciji Agrotransport Ptuj se že nekaj časa spopa-
dajo z velikimi težavami, ki so delno tudi zaradi slabega vodenja. Za-
radi tega je pred kratkim direktor delovne organizacije dal ostavko in
je delavski svet problem začasno rešil z imenovanjem vršilca dolžno-
sti direktorja. S tem problemi niso odpravljeni. Izvršni svet SO Ptuj je
ocenil stanje v delovni organizaciji in sklenil predlagati predsedstvu
SO Ptuj, da se v tej delovni organizaciji uvede ukrep družbenega var-
stva.
Predsedstvo SO Ptuj je na seji 13. decembra obravnavalo to po-
budo in sklenilo, da se predlog za ukrep družbenega varstva v DO
Agrotransport Ptuj uvrsti na dnevni red seje zbora združenega dela v
januarju 1989, ker ocenjuje, da so izpolnjeni pogoji za tak ukrep.
FF
Zimovanje na Boču
v Planinskem društvu Ptuj pripravljajo za te počitnice zimovanje
v planinski koči na bližnjem Boču. Tabor bo v prvem tednu počitnic
(od 23. do 28. januarja). Namenjen je predvsem osnovnošolski mladi-
ni. Prijave zbirajo v Planinskem društvu do 10. januarja vsak torek in
petek od 16. do 18. ure.
Cena šestih penzionov in dnevnih kart znaša 220 tisoč dinarjev.
Ta znesek je mogoče poravnati v dveh delih: prvega do 10. januarja,
drugega pa pred odhodom na zimovanje.
V planinskem društvu vabijo vse ljubitelje zimskih užitkov, da se
prijavijo. Hkrati s smučanjem bodo tam pripravili tudi vrsto preda-
vanj o hoji v zimskih razmerah in predavanja, na katerih bodo s po-
močjo diapozitivov predstavili planinski svet in doživetja v njem.
d. 1.
Neposredni nadzor cen
je še potreben
Izvršni svet SO Ptuj je z odredbo podaljšal ukrepe neposredne
kontrole cen za osnovne komunalne storitve, stanarine in najemnine
do 20. maja 1989. Za podaljšanje se je izvršni svet odločil, ker ugota-
vlja, da se okoliščine, zaradi katerih so bili doslej uvedeni ukrepi ne-
posrednega nadzora cen, niso bistveno spremenile. Gre predvsem za
vpliv cen teh storitev na življenjske stroške ljudi in na gospodarski
položaj drugih področij, gre pa tudi za monopolni položaj teh stori-
tev, saj uporabniki nimajo bistvenega vpliva na oblikovanje cen in ni-
majo možnosti izbire opravljanja teh storitev pri drugih izvajalcih. Za
komunalne storitve in stanarine tudi velja, da se zbirajo na poseben
način; to velja tudi za dodeljevanje in uporabo sredstev. To narekuje
potrebo, da se še naprej zagotovi vpliv pristojnih organov na obliko-
vanje cen v teh dejavnostih.
Predlog obvestila o podaljšanju ukrepov neposredne kontrole
cen je izvršni svet predložil v potrditev delegatom zborov skupščine
občine Ptuj.
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
22. december 1988 —
TEDNIK
POGOVOR Z DR. CIRILOM KORPARJEM - PREDSTOJNIKOM SLUŽBE SPLOŠNE MEDICINE ^///jj^
Zdravnik in bo/nilc si ne zaupata...
Služba splošne medicine je v os-
novnem zdravstvenem varstvu naj-
bolj »na udaru«. V ptujski občini
skrbi za 41.500 prebivalcev, če od-
štejemo tisto populacijo, ki uvelja-
vlja zdravstveno varstvo v obra-
tnih ambulantah in v dispanzerju
za borce. Glede na število prebi-
valcev in normative, sprejete v Ob-
činski zdravstveni skupnosti Ptuj.
bi morali imeti osemnajst ekip
zdravnikov splošne medicine. V
prejšnjem letu je to delo opravilo
13.5 ekipe. Zasedba je torej le
JD-Qd§tptna. Ce pa upoštevamo
Prihodnost ptujskega zdrav-
stva? »Vidim jo v dobrem med-
sebojnem strokovnem sodelo-
vanju med bolnišnično in zu-
najbolnišnično dejavnostjo, pa
tudi v izdatnejših sredstvih za
našo dejavnost, saj smo v re-
puliki po izdatkih oziroma po-
rabi za prebivalca na dnu le-
stvice — predzadnji! Brez po-
trebnih sredstev za pokrivanje
potreb prebivalcev do zdrav-
stvenega varstva, brez zadost-
nih kadrov, brez reševanja tudi
stanovanjskih problamov teh
kadrov ne vidim nujnega na-
predka. «
normative za to srednjeročno ob-
dobje, se ta odstotek še zniža, saj
je treba upoštevati dejstvo, da bi
morali imeti enega zdravnika na
1350 prebivalcev v osnovnem
zdravstvenem varstvu.
Primerjava z republiko tudi po-
ve, da je ena ekipa v splošni am-
bulantni dejavnosti pregledala ozi-
roma imela osem tisoč pregledov.
v ptujski občini pa znaša povprečje
okrog deset tisoč. V nekaterih am-
bulantah pa imajo v enem letu tu-
di do enajst tisoč pregledov. Če te
podatke seštejemo in pregledamo,
bomo kar hitro prišli do podatka,
da so naši zdravniki v splošnih
ambulantah v primerjavi s povpre-
čnimi slovenskimi tudi do petind-
vajset odstotkov bolj obremenjeni.
To je le ena stran medalje v
splošni medicini, je na začetku
pogovora povedal dr. Ciril Kor-
par. Druga je pretirano admini-
striranje. »Trdim, da je v naših
ambulantah vsaj 30 odstotkov
dela, ki nikomur ne koristi in je
produkt zdravstvenopolitične bi-
rokracije. Z racionalizacijo le-te
bi lahko dobili denar in čas za
redno delo z bolnikom.
Ob takem delu, upoštevaje po-
datke o obremenjenosti, je le
kratek korak do nezadovoljstva.
To občutimo zdravniki, to obču-
tijo bolniki. V svetu so zdravniki
manj obremenjeni. Na svetov-
nem kongresu zdravnikov splo-
šne medicine leta 1986 so pove-
dali, da naj bi na dan zdravniki
pregledali okrog petnajst bolni-
kov.
K vzrokom za veliko odhaja-
nje zdravnikov iz splošne medici-
ne je poleg velike obremenitve,
nepotrebne in odvečne admini-
stracije potrebno prišteti še posa-
mično odgovornost za ukrepe pri
bolnikih. Ob tem pa je opravlje-
no delo pogosto tudi uradno raz-
vrednoteno.
V obdobju splošne krize, v ka-
teri smo sedaj, pa vedno pogo-
steje tudi v zdravstvu prihaja do
»kratkih stikov«. Zaradi tega
zdravniki bežijo v druge dejav-
nosti, kjer je teh negativnih de-
javnosti veliko manj.
V takih okoliščinah bolniki iz-
gubljajo svojega zdravnika. Priče
smo resnične krize odnosov na
ravni zdravstveni delavci — bol-
niki. Skrb za bolnika ni zagovoti-
la pristnega osebnega odnosa
med zdravnikom in bolnikom,
kar je ponekod osnova dela
zdravnika splošne medicine, zla-
sti še tam, kjer opravlja delo dru-
žinskega zdravnika in tako skrbi
za zdravje cele družine. Speciali-
sti so slednjemu le svetovalci ob
drugem strokovnem delu na tem
področju.
Menim, da v delu zdravstva,
kjer se zdravniki nenehno menju-
jejo. bolnik ni resnično iskren pri
posredovanju zdravstvenih stisk in
težav, kijih ima. Tako ni zaneslji-
vega sodelovanja pri jemanju
zdravil, zato tudi ni večjega za-
dovoljstva s tem zdravstvom in
tako ne more biti racionalno v
pravem pomenu besede. Stalnost
zdravnika je tista značilnost služ-
be splošne medicine, ki bi jo mo-
rali vedno bolj upoštevati oziro-
ma si zanjo prizadevati.«
Splošna ambulantna dejavnost
ima po veljavni resoluciji prednost
v osnovem zdravstvenem varstvu.
Delež sredstev, ki je bil še 1978.
leta 50 proti 50 med osnovnim
zdravstvenim varstvom in speciali-
stično in bolnišnično dejavnostjo,
je po najnovejših podatkih 40 pro-
ti 60 v korist specialistične. Pome-
ni, da so opredelitve za osnovno
zdravstveno dejavnost le gora pa-
pirja in da se bolnišnična dejav-
nost razvija bolj kot osnovna
zdravstvena dejavnost.
Kaj lahko pri tem naredite
zdravniki?
»Lahko samo opozarjamo, na-
redimo pa malo. Te probleme
naj razreši pozitivna zakonoda-
ja.«
V osnovnem zdravstvenem
varstvu je, kot že rečeno, najob-
sežnejša služba splošne medici-
ne, ob tem pa je njena funkcija
tudi zdravljenje na domu in
zdravstvena nega na domu.
»Zdravljenje in nega na domu
ne dosegata želenih rezultatov
predvsem zaradi materialnih te-
žav in kadrovskega primanjklja-
ja.
Na področju preventive bomo
letos uspešno končali preventi-
vne preglede 40 let starih obča-
nov; lani smo pričeli pregledova-
ti vse, rojene v letu 1947, letos
bomo torej pregledali letnik 48
prihodnje leto pa pridejo na vr-
sto vsi, ki so se rodili leta 1949.
Namen teh pregledov je pred-
vsem odkriti tiste dejavnike tve-
ganja, ki človeku sedaj še ne
povzročajo težav, zato jih tudi ne
zaznava, že jutri pa je lahko dru-
gače. S tem lahko bistveno vpli-
vamo na kakovost življenja v
poznejšem obdobju. Zato tudi
priporočamo, da se vabljeni teh
pregledov zagotovo udeležijo.«
OBČANI SO ZDRAVSTVENO
DOVOLJ PROSVETUENI, NI-
SO PA ZDRAVSTVENO
VZGOJENI
»Med občani in zdravniki, ki
delajo na področju neprekinje-
nega zdravstvenega varstva, še
vedno nismo uspeli vzpostaviti
primernega sodelovanja. Zakon
nalaga, da moramo zdravniki v
času dežurstva ne delovnem me-
stu opraviti storitve nujne medi-
cinske pomoči, vseh drugih stori-
tev, ki bi jih občan mogel in mo-
ral opraviti v redni ambulanti —
tudi v otroškem in šolskem di-
spanzerju — pa zdravnik v de-
žurni ambulanti ne bi opravljal.
V zadnjih letih se v dežurni
službi srečujemo z nenormalnimi
razmerami. V povprečju imamo
vsak dan v letu 35 obiskov, od te-
ga jih je le dobra četrtina upravi-
čenih. Niso redki primeri, ko pa-
cient pove, da čez dan ni imel ča-
sa, pa si je prišel v dežurno am-
bulanto meriti pritisk! Včasih
imamo v dežurni ambulatni tudi
do 120 pacientov, zlasti ob nede-
ljah in državnih praznikih. Zara-
di nepotrebnih pregledov in
obremenitve včasih ni ustrezno
pregledan tisti, ki je tega resni-
čno potreben.«
UKREPI ZA RACIONALIZA-
CIJO PORABE ZDRAVSTVE-
NEGA DINARJA
»Splošna družbena kriza je za-
jela tudi zdravstvo. V tem kriz-
nem času preveč poudarjamo eti-
ko, četudi bi jo morali upoštevati
tudi na drugih področjih. Jasno
je, da moramo iskati ravnotežje
med etiko in ekonomsko logiko
in tudi imamo to pravico. Zato
se zdravstveni delavci tudi ne
moremo identificirati z ukrepi, ki
smo jim priče. Trdim, da so krat-
koročni, neusklajeni, aktivistični,
nepremišljeni in pomenijo na eni
strani resne omejitve pravic upo-
rabnikov, na drugi strani pa re-
sne motnje za delo v zdravstvu.
Za spreminjanje sistema
zdravstvenega varstva potrebuje-
mo dalj časa in ne mesec ali dva,
kot je praksa pri nas. V tujini se
na takšne spremembe pripravlja-
jo več let.
Najbolj pereče vprašanje je
participacija in jo upravičeno
kritiziramo. Moti pri delu v am-
bulanti, zato jo je potrebno iz nje
izločiti. Slabo vpliva na sodelo-
vanje med zdravstvenimi delavci
in bolniki. Škoduje tudi terapevt-
skemu procesu — odvrača neka-
tere bolnike od pravočasnega ko-
riščenja zdravstvenega varstva.
Opazujemo že toliko izjem in
oprostitev, da je ekonomska
stran prav malo pomembna. Po-
jasniti želimo še to, da participa-
cija ne gre v žepe zdravstvenih
delavcev, kar moramo pogosto
poslušati. Za zbrano participaci-
jo se zmanjša delež, ki ga zdrav-
Zdravniki splošne medicine
in izpopolnjevanje. »Zdravniki
splošne medicine, kar je v tuji-
ni že uveljavljeno načelo, naj
bi imeli prednost pri opravlja-
nju specializacije iz splošne
medicine. Vsaj polovica sploš-
nih zdravnikov naj bi bila spe-
cialistov. Tako bi zdravnik po
končani specializaciji ostal
zvest populaciji, ki mu je bila
zaupana že prej. V okviru svo-
jega delovnega časa pa naj bi
imel tudi čas za strokovno iz-
popolnjevanje. V danih razme-
rah je žal to nemogoče.«
stvene temeljne organizacije do-
bimo od zdravstvenih skupnosti.
Zdravniki in drugi zdravstveni
delavci nismo proti soudeležbi pri
pokrivanju manjkajočih sredstev
za zdravstvo, vendar je to potreb-
no urediti drugače, na manj boleč
način.«
Majda Goznik
Spremembe zakona o zdravstvenem varstvu. »Kar zadeva splo-
šne spremembe, smo mnenja, da bi morali zdravniki sodelovati
predvsem tam. kjer gre za reševanje strokovnih vprašanj, ki bodo
dobile mesto v spremenjenem zakonu. Razmišljamo, da bi tudi os-
novno zdravstveno varstvo morali urediti tako kot specialistično in
hospitalno. Slovenija po definiciji Svetovne zdravstvene organizaci-
je komaj zadosti velikost regije, zato je še kako nujno, da racionali-
ziramo zdravstveno zavarovanje, prav tako pa tudi zdravstveno var-
stvo. Tu zlasti mislim na dosledno delitev dela med zdravstvenimi
delovnimi organizacijami na eni strani ter racionalno organizacijo
samoupravnih interesnih skupnosti za zdravstvo na drugi.
JANKO BOHAK, SODNIK NA ŠAHOVSKI OUMPIADI V SOLUNU
i
Šah — moj prosti čas
»Ves svoj prosti čas že od mla-
dih let posvečam šahu,« pravi
Janko Bohak. ki ga je v šahovski
klub pripeljal sošolec že davnega
leta 1950. V zadnjih letih najraje
sodi, ima pa naslov mojstrskega
kandidata in je mednarodni moj-
ster v dopisnem šahu.
O svojem šahu govori bolj ma-
lo, čeprav mu posveča ves svoj
prosti čas, in četudi ga poznate
Janko Bohak med igro
dolgo, boste mislili, da nima no-
benega hobija, saj le redko spre-
govori kaj o šahu . . . No, da,
kakšno anekdoto, šalo, kakšno
zanimivost iz krajev, ki jih je obi-
skal kot šahist, to že še pove, am-
pak takole mimogrede, da sploh
ne opazite, da je povezano s ša-
hom.
Kako je začel soditi? Pravi, da
je to prišlo kar samo po sebi, ko
je l,eta 195.5 posfaKtehnični vodja
šahovskega kluba. Seveda takrat
sodniška organizacija še ni bila
tako organizirana kot danes, ni-
so še podeljevali naslova sodnik.
To je prišlo leta 1985: takrat je
dobil naslov republiškega sodni-
ka, 1979 zveznega in 1981 med-
narodnega sodnika.
Kaj zahteva od sodnika šah,
kako postaneš sodnik Fide, med-
narodne šahovske organizacije,
kakšne pogoje moraš izpolniti?
Zahteva se praksa, pojasnjuje
Janko Bohak, objektivnost, ne-
kaj časa moraš biti republiški
sodnik, sledi seminar z izpitom
za zveznega sodnika, posebna
zahteva pa je seveda znanje tujih
jezikov, iviednarodne sodnike
predlaga Šahovska zveza Jugo-
slavije na kongresu svetovne ša-
hovske organizacije in ta jih tudi
imenuje. V Jugoslaviji je okrog
70 mednarodnih sodnikov, ven-
dar je žktivhiH le.polovica. Jan-
ko Bohak je najaktivnejši sloven-
ski sodnik, je tudi predsednik
odbora sodnikov pri Šahovski
zvezi Jugoslavije.
Na olimpiado v Solun je iz Ju-
goslavije odpotovalo p^t sodrii-
Nekatera tekmovanja, kjer je
bil Janko Bohak glavni sod-
nik: Mednarodni šahovski fe-
stival Bled od leta 1982 do
1988; Mednarodni šahovski
turnir Maribor 1977. 1978.
1980. 1985: VII. memorial dr.
Milana Vidmarja Portorož —
Ljubljana 1987:poljinale član-
skega šahovskega prvenstva
Jugoslavije Radenci 1984;
dvoboj za naslov mladinskega
prvaka Jugoslavije Ptuj 1980;
ekipno šahovsko tekmovanje
Alpe-Adria Portorož 1988.
kov. Janku Bohaku je bila to že
druga šahovska olimpiada, ki se
je je udeležil kot sodnik: leta
1986 je bil v Dubaju. Sojenje na
olimpiadi je zelo naporno, tudi
sedem ur koncentracije in bud-
nega spremljanja partij na dan,
poleg tega je v rokah sodnika še
vodenje vse statistike o partiji,
zapisovanje potez v zadnjih pe-
tih minutah ... če pa si glavni
sodnik, potem moraš preveriti
tudi to, ali je dvorana v redu, ka-
ko pada na šahovnice svetloba,
so figure pravilno nastavljenje,
pognati in ustaviti ure . . . Šahov-
ska pravila so zelo, zelo natan-
čna.
Na katerih tekmovanjih je
Janku Bohaku lažje soditi? »Na
olimpiadi je lažje,« pravi. »Ka-
dar sodiš v klubu, tekmovalce
pravzaprav šele iičiš pravil . . .
Na mednarodnih tekmovanjih in
olimpiadi sodiš profesionalcem.'
Dvoboj Danska—DDR
Sporov je manj, odgovornost pa
mnogo večja; vsaka napaka je
škandal . . .«
Za olimpiado v Solunu pravi,
da so bili vsi dvoboji, ki jim je
sodil, enako zahtevni in težki, pa
vendar bi med štirinajstimi izpo-
stavil dvoboj med SSSR in Ar-
gentino, pa še dvoboje Madžar-
ska—Španija, Bolgarija —Indo-
nezija, Anglija —Romunija, ZR
Nemčija —Poljska, Bolgarija—
ZR Nemčija in CSSR-Islandi-
Dvoboj SSSR — Argentina, v ospredju Kasparov in Karpov
Sodnik dvobojev: ;
27. šahovska olimpiada Du-\
hai 1986 : 28. .šahovska olim-
piada Solun 1988.
ja. V teh dvobojih je šlo za meda-
lje in takrat je obremenitev seve-
da večja.
Kot sodniku mu je bilo najte-
žje leta 1975 na slovenskem ša-
hovskem prvenstvu, ko je prija-
telj in klubski tovariš Janez Pod-
krajšek prekoračil čas in on kot
sodnik je moral objaviti, da je iz-
gubil partijo. Najteže pa mu je
soditi na zveznem ekipnem ša-
hovskem tekmovanju; tudi se-
dem ur na dan je treba spremljati
dvoboje, če seveda ni prekinje-
nih partij.
Za Jugoslovane pravi, da smo
na olimpiadi v Solunu dosegli
pričakovane rezultate, moški me-
sto niže in ženske mesto više. V
Ptuju igramo kakovosten čas in
smo trenutno četrta ekipa v Slo-
veniji; letos smo bili tretji na
ekipnem šahovskem prvenstvu
Slovenije.
Kolikokrat sede sam za šahov-
nico, ni povedal, sploh pa se je
izogibal tega, da bi kaj več pove-
dal o sebi, o Janku Bohaku brez
črno belih figur. Res, da naju je
pri pogovoru preganjal čas, pa
vseeno sem prepričana, da se kaj
dosti od šahovnice ne bi oddalji-
la. Pa nič zato. Tega, da se mu ži-
vljenje vrti pravzaprav bolj ali
manj le okrog šaha, ni mogel pri-
kriti, da mu ni žal časa zanj, tudi
ne, da se prerodi, ko sede k ša-
hovnici sam ali pa ga spremlja
od strani kot sodnik, tudi tega ni
mogel prikriti . . . Niti enkrat
samkrat ni omenil, koliko časa
mu pravzaprav vzame ta njegov
šah, ali da bi dal vsaj slutiti, da
Priznanja:
zlata plaketa Šahovskega
društva Ptuj 1985: srebrna
plaketa Šahovske zveze Slove-
nije 1987: srebrna značka
Stanka Bloudka in še mnoga
druga. •
ga veliko ni doma . . . Čutiti pa je
bilo ljubezen do črno-belih figur,
voljo za danes in jutri, ki ju še
naprej opredeljuje šahovnica, in
težko, nemogoče si je predsta-
vljati Janka Bohaka brez šahov-
nice.
In čeprav nama ob pogovoru
črno-bele figure niso delale druž-
be, je bil najin pogovor kot ša-
hovske poteze; daje bil šah mat
zame, pa tako ni potrebno zapi-
sati .. .
NaV
Šahisti Spuhlje vabijo
'^kti^nosti šahovske sekcije tudi ob novem letu ne pojenjujejo. Nas-
protno, vedno /nova najdejo primerno obliko tekmovanja, na katero
>ie odzove veliko ljubiteljev šaha, sa> so člani sekcije i/ Spuhlje /nani
kot dobri gostitelji. Tokrat so se odločili, da organizirajo 1. novoletni
nagradni hiiropoteztii turnir, in sicer v soboto. 24. decembra, ob 15.
Dr. Ciril Korpar: »Za spreminjanje sistema zdravstvenega varstva po-
trebujemo dalj časa ...« (Posnetek: Martin Ozmec)
uri v gasilskem domu Spuhlja. Za prve tri so pripravili pokale, /a pr-
vih pet pa bogate praktične nagrade.
Odločili so se. da bo v bodoče ta turnir postal tradicionalen.
Ljubitelji šaha. 24. decembra v čim večjem številu vabljeni v Spuh-
Ijo! ' Silva Hazlag
TEDNIK - 22. december 1988
KULTURA IN IZORAŽEVANJE ^ 7
110 LET PIHALNEGA ORKESTRA PTUJ
Tudi po godbi se mesto pozna
Mesto, ki nekaj da nase, je že
v preteklosti imelo godho in tudi
danes ni drugače. Sicer pa, si
lahko predstavljate kakšno pro-
slavo ali drug podoben dogodek
brez godbe, brez zvoka pihal,
bobna, še posebej ko zaigrajo ko-
račnico, in če človek ob takih tre-
nutkih stoji, ga zamika, da bi za-
korakal po taktu. Ali pa prvo-
majska budnica in še in še do-
godkov, ki jim je dala poseben
ton prav godba na pihala . . .
Ptuj, ki se s svojimi mestnimi
pravicami približuje 20()0-letnici,
pa se lahko pohvali tudi z godbo
na pihala, ki letos slavi častitljiv
jubilej — 110 let. Res veliki jubi-
lej, tradicija, katere začetki sega-
jo tja v 18. stoletje. Misel o pihal-
nem orkestru se je porodila leta
1862, ko je Ptuj dobil čitalnico.
Takrat je pričela delati godba na-
rodne straže — garde. Leta 1851
se je preimenovala v mestno
godbo, leta 1878 pa je bilo usta-
novljeno glasbeno društvo Musi-
kverein. Ta letnica se šteje za roj-
stno letnico ptujske godbe in
sovpada tudi z ustanovitvijo
glasbene šole, v okrilju katere je
godba delovala.
Danes so ptujski godbeniki
društvo pri Zvezi kulturnih orga-
nizacij. 31 fantov in deklet, ki
redno dvakrat na teden prihajajo
na vaje, fantov in deklet, ki ljubi-
jo muziko, ki radi igrajo v orke-
stru, ki si želijo nekaj več kot
igrati koračnice in žalostinske.
Godbeniki, ki jim ni žal truda in
časa za zahtevnejše skladbe, god-
beniki, ki se ne ustrašijo tekmo-
vanja z drugimi, ampak že vrsto
let uspešno tekmujejo v drugi te-
žavnostni stopnji tekmovanja pi-
halnih orkestrov Slovenije, ki ga
organizira Zveza kulturnih orga-
nizacij Slovenije. Godbeniki, ki
imajo že celo vrsto priznanj, di-
plom, plaket ... In čeprav je
aplavz po nastopu najdragoce-
nejše priznanje za trud, vendar
ne morejo, da ne bi povedali, da
sta jim najljubši priznanji OF in
oljenka Kulturne skupnosti obči-
ne Ptuj.
Pihalni orkester je razmeroma
mlad, povprečna starost je okrog
enaintrideset let, s tem da ima
najstarejši godbenik nekaj male-
ga čez petdeset in najmlajši šele
15 let. Skrb za mlade je še poseb-
na skrb pihalnega orkestra. Tu
jim je v veliko pomoč Glasbena
(Foto: Langerholc)
šola Karola Pahorja, ki učence
usmerja in jih zatem izobražuje
za potrebe pihalnega orkestra,
katerega člani pa so tudi profe-
sorji glasbene šole. Mladim po-
magajo tudi tako, da jim plačuje-
jo šolnino. Seveda si želijo na
tem področju narediti mnogo
več, pa se tako kot mnogokje in
danes vse pogosteje ustavi vse
pri denarju. Saj ne da bi stokali,
kako denarja ni . . .; je pa ga pre-
malo, še posebej če upoštevamo,
da ima kar 90 odstotkov godbe-
nikov svoje instrumente. Koliko
pa stane danes dober instrument
in da ga vedno tudi ni dobiti do-
ma, je seveda druga zgodba . . .
Orkester že več kot dvajset let
vodi prof. Anton Horvat. Orke-
ster sodeluje z drugimi godbami
sirom po Sloveniji, v starih do-
brih časih so si lahko privoščili
še kakšen obisk pri godbenikih v
Avstriji; izredno dobro pa že vr-
sto let sodelujejo z našimi pobra-
tenimi občinami.
Tradicija, živa že 110 let, za-
služi našo posebno pozornost in
priznanje, čeprav je težko pisati
o glasbi, o zvoku, ki ga iz svojih
instrumentov izvabljajo godbeni-
ki, vsak zase in vendar v sozvoč-
ju vseh, ki jim je glasba blizu, ki
jih je glasba povezala v družino,
ki ima včasih dobre, drugič spet
slabe trenutke, v družino, kjer je
kdaj pa kdaj čutiti napetost, ki
pa ob prvem taktu popusti in
ostane samo misel: zaigrati bo-
lje, zaigrati najbolje . . .
Tudi godba na pihala je imela
in bo imela svoje dobre in slabe
čase. Mnogokrat je zanje odgo-
vorno tudi okolje, v katerem živi-
jo in delajo. Četudi so ljubitelj-
sko društvo, pa od njih zahteva-
mo profesionalnost, prisotnost
na številnih prireditvah, ob tem
pa pozabljamo, da je tudi za lju-
biteljsko dejavnost potreben de-
nar. Pri godbi je že tako, da je za
njeno delo potrebno nekaj več
kot zgolj dobra volja in pripra-
vljenost porabiti prosti čas za va-
je; potrebni so namreč tudi vse
predragi instrumenti, obleka, če
že ne kaj drugega. Godba na pi-
hala je ponos vsakega mesta in
včasih so bili nedeljski dopol-
dnevi rezervirani za mestno god-
bo, ki je igrala v mestnem parku.
Žal se je danes marsikaj spreme-
nilo, a po godbi se mesto še zme-
raj pozna . . .
NaV
Na otroka le
skozi ocene?!
Pravzaprav se lahko Tadeji za-
hvalim za tole razmišljanje in
ključne misli. Tadeja je svetlola-
sa I3-letnica, srednje dobra
učenka, takšna torej, kot je veči-
na naših osnovnošolskih otrok.
V večini primerov je njeno sode-
lovanje pri pouku primerno, de-
lovne navade primerne, prav ta-
ko pa se tudi Tadeja kot večina
njenih sošolcev in sošolk kdaj pa
kdaj opraviči zaradi neopravlje-
ne domače naloge ipd. In tudi
ona včasih poskusi srečo z upa-
njem, da tega in tega dne ne bo
vprašana. Zato si privošči pote-
panje pri prijateljici ali kako dru-
gače preživi nešolski del dneva.
Oni dan, ko sem jo poklicala,
sem takoj ugotovila, da ni pri-
pravljena. Ni je izdala le rdečica,
temveč dejstvo, da je pritavala
pred tablo, čeprav sva od prve
ure zmenjeni, da sme odgovarjati
v klopi in sede, ker jo odgovarja-
nje pred tablo zmede in se ni
sposobna tako zbrati kot v klopi.
Tokrat dvakrat ni šlo: prvič,
ker se je zavedala, da je vprašana
pred tablo, in drugič, ker se je
hkrati zavedala, da ni pripravlje-
na. Večino vprašanj je premolča-
la, le nekajkrat je zamomljala,
nerazumljivo in napačno. Pri
zadnjem vprašanju jo je že dušil
cmok v grlu. Preizkusila sem nje-
no kritičnost in vprašala: »Kaj
misliš, Tadeja, za koliko si zna-
la?« Kot da je komaj čakala na
takšno vprašanje, je hlastnila:
»Danes nisem dovolj znala.«
Zdelo se je, kot da ji je breme
padlo iz ust in napetost z obraza.
Prvikrat ta dan me je pogledala v
oči. Kasneje sem opazila, da si
skrivoma briše solze. Nič ji ni-
sem dejala, saj v takih primerih
človeka le še bolj sili na jok. Ko
je zvonilo, sem stopila do nje.
»Zakaj jočeš, če sama veš, da
je bilo znanje nezadovoljivo?«
»Bojim se, kaj bo rekla mama.«
Da, Tadeji se moram zahvaliti
za razmišljanje, kajti potem so se
mi vsiljevala različna vprašanja,
porojena zaradi opisane situaci-
je, zaradi stiske, ki sem jo opazi-
la vsepovsod: v Tadejini drži, v
Tadejinem glasu, v Tadejinih ro-
kah in prstih, v Tadejinih
očeh . . .
Strašno, koliko in kakšno sti-
sko doživlja naš otrok zaradi sla-
be ocene. Ni čudno, če se toliko
naših otrok zaradi nezadostne
ocene zateče k najhujšemu azilu-
smrti oz. samomoru. Solze, ki jih
je točila Tadeja, so najiskrenejši
izdajalec človekove žalosti ali sti-
ske, a so na nek način tudi odre-
šitev. Razjokala se je, ker je do-
bila nezadostno oceno in ker se
je bala, kaj bo doma, čeprav
vem, da ji bo njena mama le oči-
tala, ker se ni (dovolj) učila in da
ne bo uporabila nobene fizične
kazni, kar mnogi roditelji še po-
čno zaradi otrokovih slabih
učnih rezultatov.
Težko je, pa vendar si moram
priznati, da jaz sama spravljam v
stisko marsikaterega učenca. Žal
je res tako. A takšen je moj po-
klic, njegova zahteva, pravila, če-
prav me še tako peče vest. Učite-
ljevo delo si je namreč nemogoče
predstavljati brez ocenjevanja,
brez ocen, obojih — slabih in do-
brih. In dokler bo moral učitelj
ocenjevati različno znanje razli-
čnih učencev, bodo učitelji neho-
te spravljali mnoge učence, ki ne
bodo dokazali znanja, v večje ali
manjše stiske. Pravilnik o ocenje-
vanju ima že mnogo rojstnih dni,
zdi se, da ostaja večno mlad, zdi
se, da ne bo nikoli nikoli ostarel,
čeprav se naše šolstvo skuša po-
mladiti, posodabljati. In ocenje-
vanje bo najbrž zadnje, kar bi šo-
li vzeli, čeprav z vseh pedagoških
vetrov tulijo, kako ravnati s krh-
ko otroško psiho in jo razumeti.
Lahko se učitelju ukaže, da
mora otroke tudi vzgajati, a ko
učitelj zapiše nezadostno oceno,
učenca ne vzgaja k učenju, tem-
več morda celo k odporu do uče-
nja, k mržnji do vzgojiteljev, k tr-
mi, saj je nezadostna ocena naj-
boljši dokaz, da je učitelj učenca
kaznoval, ne pa »nagradil« nje-
govo znanje.
Ce bi več vzgojiteljev tako raz-
mišljalo, bi morda celo dosegli
šolo brez ocen, pa bi se lahko
brez skrbi sklicevali ne le na
vpliv na otrokovo psiho, temveč
tudi na izraz, ki ga zelo radi sliši-
mo, čeprav v praksi redko ures-
ničujemo: sodobna šola. Seveda
je izraz sodobna šola relativen,
vsekakor pa mnogo in marsikaj
obetajoč. In zakaj ne bi obetal
tudi šole brez ocen?
SONJA VOTOLEN
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (365)
Imena držav
Telefon, radio, televizija in le-
talo so svet naredili majhen. V
nekaj urah ali vsaj v nekaj dneh
lahko prideš na najbolj oddalje-
ni konec (če nimaš težav zaradi
potnega lista) ali pa tja pošlješ
svoje sporočilo. Prav tako pa se-
veda prihajajo ljudje in sporočila
iz tistih krajev k nam. Tako so
tudi po slovenskih časopisnih ru-
brikah in radijskih programih
postala že čisto vsakdanja imena
ljudi, krajev in držav, za katere
še včeraj nismo vedeli, da sploh
obstajajo. Ker ta imena prihajajo
iz tujih, slovenščini neredko zelo
oddaljenih jezikov, se postavlja
vprašanje, kako naj jih izgovarja-
mo in zapisujemo. Pri odločanju
o tem nas usmerjata dve silnici:
želja po ohranitvi izvirne podobe
imena (da se zagotovi istost in
prepreči nesporazum) in želja po
prilagoditvi domačim govornim
in pisnim navadam (da se olajša
sporazumevanje znotraj naše je-
zikovne skupnosti). Kateri silnici
bomo v posameznem primeru
sledili, je odvisno od vrste lastne-
ga imena (osebno, zemljepisno,
stvarno), od jezika oziroma pisa-
ve, iz katere prihaja (latinična,
nelatinična), od morebitne zako-
reninjenosti (uveljavljenosti)
imena v slovenskem kulturnem
izročilu in sodobni zavesti in od
drugih okoliščin. Znova pa je
treba poudariti, da je odločanje
o tem, kako se bomo Slovenci
sporazumevali znotraj svoje jezi-
kovne skupnosti, suverena pravi-
ca slovenskega naroda. O tem,
kako bomo npr. pisali kitajska
imena, ne bi smel odločati niti
zvezni zavod za statistiko niti ki-
tajsko veleposlaništvo v Beogra-
du. Nihče ne sme brez pooblasti-
la ustreznih slovenskih organov
podpisovati meddržavnih dogo-
vorov in priporočil o standardi-
zaciji zemljepisnih imen ipd.
Tokrat si oglejmo nekaj slo-
venskih pravil o zapisovanju
imen držav in podobnih zemlje-
pisno-političnih tvorb. Iz sloven-
skega izročila izhaja še danes
ustrezno načelno stališče, da
imena držav in večjih zemljepis-
nih območij (celin, polotokov,
otokov, gorstev, morij, jezer, rek
idr.) zapisujemo po slovensko, tj.
s petindvajsetimi latiničnimi čr-
kami, ki imajo enako glasovno
vrednost kakor v domačih last-
nih in občnih imenih (npr. Alži-
rija, Fidži, Jukatan, Pireneji, At-
lantik, Titikaka, Misisipi, Tem-
za). Poleg tega upoštevamo dvo-
je dodatnih pravil: a) imena z
občnoimenskimi sestavinami
prevajamo, npr. Združene države
Amerike, Zelenortsko otočje. Za-
hodna Sahara, Južna Koreja; b)
svojilne pridevnike iz imen in
priimkov kot sestavine zemlje-
pisnih imen ohranjamo v tujem
zapisu, npr. Coocovo otočje,
Magellanov prehod (pri vrstnih
pridevnikih so pravila drugačna,
zato je treba pisati npr. Savdska
Arabija, ne pa Saudska Arabija).
Ta pravila veljajo tudi za zapiso-
vanje imen bolj eksotičnih ali pa
čisto novih držav, zato naj opom-
nimo na nekaj najpogostnejših
primerov nepotrebnega omaho-
vanja pri pisnem podomačeva-
nju: Niue, Guam, Tokelau —
prav je Nive, Gvam, Tokelav
(prim. Gvajana, Nikaragva, Boc-
vana, Avstralija); Texas, Daho-
mey, Svvazi — prav Teksas, Da-
homej, Svazi/Svazija (ne pa Svva-
ziland; prim. Thailand — Taj-
ska); Sri Lanka, Bangla desh —
prav Šrilanka, Bangladeš (prim.
Hongkong, Beludžistan, Taj-
van); Saint Lucia — prav Sveta
Lucija (prim. Sveta Helena); Zai-
re, Martinique, Guadeloupe —
Zair, Martinik, Gvadelup.
Nekateri so preveč obotavljivi,
kadar je treba iz teh imen tvoriti
pridevnike ali pa imena prebival-
cev. Zavore so odveč, vse gre ka-
kor pri domačih imenih, npr.
Martinik — martiniški, Martini-
čani; Tokelav — tokelavski, To-
kelavci; Teksas — teksaški, Tek-
sačani; Svazi(ja) — svazijski,
Svazijci.
KATJA ŠPUROVA
VRTEC V JERUZALEMU
Kronika nekega učlovečenja
Nikoli se mi ni bolj pošastno razkrila stanovanjska stiska teh lju-
di, teh staršev, ki morajo največkrat spati s svojimi otroki v istem pro-
storu, celo na isti postelji z njimi . . .
Zato se zdaj gledamo, pogovarjamo, in one ne vedo, kar vem jaz,
in jaz ne vem, kar vedo one . . .
V Knjigi spominov beremo čedalje več priznanj našemu vzgojnemu
delu. Nič nimamo proti temu. Z otroki se igramo, jim širimo obzorje,
se veselimo vsakega zamudnika, ki pride na novo, jim vsak dan pove-
mo pravljico, preden na zasilnih ležalnih stolih utonejo v spanje, še
preden je pravljica končana. Tedaj je uro, dve v našem domu tišina.
Takrat lahko postorimo kaj takega, kar nima nobene zveze z vzgojnim
delom: s pasto za čevlje premažemo zasilno omaro, ki so nam jo pri-
peljali s posestva in je preveč grda, da bi jo lahko kam postavili, in tu-
di neprijetno diši, ker so imeli v njej gnojila; stečemo po vodo; sešije-
mo par novih copatk; razparamo kakšno svojo obleko, da bi iz nje
najslabše oblečenemu otroku ukrojile oblekico; strežemo s prigriz-
kom in s pijačo očetom, ki so v zgodnjem jutru prišli s sekirami in ža-
gami in dan ali dva prizadevno žagajo in cepijo drva za naše peči —
in sta med njimi, med najbolj glasnimi, tudi Antoličev in Fras . . .
In smo že sredi priprav za dedka Mraza.
Na vsem lepem — leteča kontrola!
Prepustim otroke Mirki in Danici in s tovarišico iz Ljubljane se-
deva v mojo pisarno. Vse naše zvezke in knjige zložim pred njo. Do-
kler ni prišla v Dom Mirka in nam prinesla nekaj več zvezkov, smo
med naše priprave vpisovali v zvezke tudi izdatke za meso, zelenja-
vo .. .
Tovarišica molče in skrbno lista po zvezkih, se včasih namršči,
včasih prizanesljivo nasmehne in me zvedavo pogleda. Včasih tudi
kaj reče — kakšno skopo besedo.
Nazadnje vse skupaj odloži, vstane in molče stopi po sobi. Pa
znova sede, me pogleda, da se počutim kot pred sodnico, in potrka po
mizi:
»Premalo ideološkea dela vidim tu notri, tovarišica . . . Saj veste,
da mi danes drugače vzgajamo.«
Zažene zvezek po mizi, da pade na tla. Sklonim se in ga pobe-
rem. Obe vstaneva. Stojiva si nasproti in se gledava, kakor sva se vča-
sih gledali z materjo katerega izmed naših otrolc. Vsaka s svojega brer
ga, nerazumljivi druga drugi.
30. nadaljevanje
»Za otroke ne znam kuhati politike,« zavrnem očitek. »Dovolite
mi, da tudi jaz nekaj vem o domoljubni vzgoji. Tu imamo otroke vini-
čarjev, če tega ne veste ... To niso otroci mestnih izobražencev ... mi
tu še petrolejke nimamo, še sveča je redkost po viničarijah. Za delo v
takšnih razmerah je težko dajati predpise . . .«
Znova sedeva in skušava najti skupen jezik. »Z družbeno vzgojo
smo morali začeti v zelo majhnem obsegu, ker so nas otroci težko ra-
zumeli; nekatere moramo šele učiti govoriti. Mamica ima danes sesta-
nek ... Mi cicibani še nimamo sestankov. Lahko pa nabiramo zdra-
vilna zelišča, skrbimo za snago okoli hiše v vrtcu imamo svojega
načelnika za red . . .«
»Ne bi rajši rekli Did'.'« mi poočita. »Danes opuščamo zastarele,
malomeščanske nazive.«
Preslišim jo:
»Seznanjamo se z Veliko in Malo domovino. Otroci poznajo
imena največjih rek in glavnih mest . . . Marsikateri naših otrok je tu-
kaj prvič videl milo. Trsov list je bil njegovi prvi robček . . .«
Ko si ob slovesu stisneva roke, prizna:
»Veliko se moramo še učiti . . .«
Iz njenega glasu zazveni toplina.
Zdaj, ko pričakujemo dedka Mraza, smo še posebej pozorni na
to, da govorimo pravilno svoj materni jezik. Za pirožleka že vemo, da
je njegovo pravo ime netopir. Kolo poznajo, pravijo mu »pecikl«;
zdaj opozarjajo drug drugega :•
»Totemi se reče Av^M.Totg je ne pisker, kaj ne, mamica?«
Matere pa se jezijo:
»Zaj še te gučati nemo več znali . . . kak me je osramotila pred
dohtorom! Kak pa veli ti govoriš'!«
Otroci pa so začeli in ne bodo odnehali. Opustili bodo spake-
dranke iz tujih jezikov in tudi materam vsilili pravilno besedo; težje
bo z babicami in dedki . . .
Preveč smo še revni, da bi si lahko omislili drugačnega dedka
Mraza. Otroci so pripravili svoje koške in zjutraj našli v njih skromna
darilca, ki jih je prispevalo posestvo. Otrokom smo rekli, da bo mami-
ca šla v mesto po dedka Mraza.
Našli so mi kučmo in ohlapen plašč, s košem na rami in s palico
v roki sem potrkala na vrata igralnice. Otroci so negibno obsedeli na
tleh in se zastrmeli v mojo belo brado. Z rokavicami na rokah jim de-
lim dobrote iz koša: orehe in jabolka . . .
Z novim letom pa je drugače. Vsaka domačija, kjer so otroci, mo-
ra dobiti novoletno darilo. Nesemo ga tudi kmetu, ki doslej še ni na-
šel poti do našega Doma, pa ima majhno deklico. Trije pari oči nas
neljubeznivo premerijo: gospodinjine, kmetove in dedove.
Danica položi na mizo darilo in se obrne h gospodinji:
»Otroka imate, pri nas pa je bil dedek Mraz in je za novoletno jel-
ko pustil tole za vašega otroka.«
»Kakšni je te toti dedek Mraz?« se gospodinja omehča.
Dedek zmajuje z glavo in namesto njega pove sin:
»Same novotarije . . .« pa vseeno postavi na mizo liter pijače.
Led je torej prebit, spomladi bomo dobili tudi njegovega otroka . . .
Zapadel je visok sneg, veter je čez noč nanesel globoke žamete.
Vznemirjeno se sprašujemo:
»Bodo danes prišli otroci?«
Jutro je mrzlo, še zmeraj sneži. Pogledujemo skoz okna proti vi-
ničarijam: v snegu ni še nobene gazi. Danica prva presenečeno vzklik-
ne:
»Poglejte! . . . Tamle . . . Gredo!«
Črne pike se premikajo v snegu. Počasi se večajo in približujejo.
Obe hkrati vzklikneva:
»Nesejo jih!«
Res, starši so zavili otroke v temne plede in volnene rute, naložili
so jih v koše, si jih oprtali in gredo z njimi skozi žamete! Dolgo si ote-
pajo sneg ob vezni prag in spuščajo otroke v toplo vežo. Opravičujejo
Nadaljevanje prihodnjič
8 - NAŠI DOPISNIKI
22. december 1988 - TEDNIK
Ansambel Rž in kaseto
Srečen božič
Ansambla Rž Iz Kranja vsaj
Ptujčanom in okoličanom zago-
tovo ni treba posebej podrobneje
predstavljati. Kdo od ljubiteljev
narodnozabavnih viž se ne
spomni nastopa na FDZG v Ptu-
ju '82 pred šestimi leti, ko so
godci in pevci dobesedno prese-
netili in osvojili avditorij mino-
ritskega samostana v l^tuju!
Za Tednik je o delu narodno-
zabavnega ansambla Rž iz Kra-
nja posebej spregovoril vodja an-
sambla Marjan Ogrin.
— Ansambel Rž ima najkrajše
ime, to pa kljub temu dosti pove.
»Pred šestimi leti smo si nade-
li malce nenavadno ime; krajše-
ga, a da bi toliko povedalo, si za-
gotovo ne more nihče več. Kroji-
ti smo si dali obleke, ki so spomi-
njale na mlatiče, barvo žita —
vse skupaj pa smo zabelili s svo-
jo glasbo, ki je predvsem melodi-
čna. Skušamo jo izvajati čimbolj
muzikalno, s posebnim poudar-
kom na značilnem pevskem ter-
cetu, ki ga ljudje zelo radi poslu-
šajo. Prav v muzikalnosti je vsa
umetnost, kjer pa so mojstri
Avseniki, zato jih občudujemo,
čeprav jih v svoji glasbi ne kopi-
ramo . . . Poskušamo s svojim sti-
lom in zvokom.«
— Predstavite nam zasedbo
Rži.
»Da nas bodo bralci spoznali
tudi po obrazih, ne samo po glas-
bi, člane navajam po objavljeni
sliki: kitarist Franc Kejžar z Jese-
nic, klarinetist Slavko Lenarčič iz
Ljubljane, bas kitarist in barito-
nist Alojz Krajnčan iz Kranja,
harmonikar Ivo Belšak iz Cer-
kelj, trobentar Marjan Ogrin iz
Kranja ter vokalni tercei Romana
Krajnčan iz Kranja, Andreja Ča-
mernik z Vrhnike ter Darko
Ogrin iz Kranja. Smo uigrani in
enakih nazorov v glasbi, ki jo iz-
vajamo, zato melodije čutimo
enako. Ob tem je potrebno do-
volj vaj, igranja in nastopov,
odrekanja, pridnosti in samodi-
scipline, da uresničujemo zadane
cilje.«
— Od začetka do danes ste se
strmo vzpenjali v slovenski doma-
či zabavni glasbi in utrdili v njej.
»Svojo glasbeno pot smo zače-
li prav v Ptuju. Skladbi sta bili
valček Ob Zbiljskem jezeru in
polka Danes na vasi. Prav prije-
tni so spomini, kako lepo, z nav-
dušenjem so nas sprejeli poslu-
šalci, strokovna komisija in ta-
krat tudi že ansambli. Osvojili
smo zlat orfej, nagrado občinstva
in Korenovo plaketo za pevski
dosežek; to so tisto leto podelili
prvič.
Na festivalu v Števerjanu smo
poleg nagrad prejeli še trofejo za
najboljšo skladbo — valček Ko
pade mrak . . . Sledilo je snema-
nje prve gramofonske plošče in
kasete, samostojne polurne tele-
vizijske oddaje, večkrat smo bili
gostje radijske oddaje Koncert iz
naših krajev, sodelovali smo na
avstrijski televiziji v oddaji Senik
godcev in začeli igrati v živo na
raznih prireditvah, pa tudi nekaj
samostojnih koncertov smo pri-
pravili, da bi nas občinstvo bolje
spoznalo. Uspeli smo, čeprav so
nam nekateri prerokovali, da
smo muha enodnevnica. Muhe
enodnevnice delajo predvsem ra-
zni zastopniki in kvazi strokov-
njaki, ki s pretirano reklamo for-
sirajo nekatere ansamble, le-ti pa
potem ne upravičijo takega napi-
hovanja in zvezda hitro ugaša«
— Značilni zven se je z leti raz-
vil, spremenil . . .
»Dokler so temeljni instru-
menti in isti glasovi v ansamblu,
se zven in barva ne spremenita,
razvija pa se vsak posameznik in
s tem tudi skupina. To je nujno,
saj samo en ali dva odlična posa-
meznika v ansamblu ne moreta
igrati za vse druge, pravi rezultat
lahko da samo celotna ekipa.
Moč je v slogi - torej v instru-
mentih, ritmu, glasovih, vse to pa
v složnem muziciranju ... In po-
tem se nekateri čudijo, da jih
kljub forsiranju občinstvo ne
sprejema, kot bi si želeli . . .«
— Posneli ste tri velike plošče
in kasete — tri žetve; ena največ-
jih uspešnic pa je še vedno Jaka,
lojtro brž!
»Vse tri plošče in kasete oz.
žetve so bile dobro sprejete. Tre-
tja žetev je izšla pred letom dni,
na njej pa je dvanajst skladb: ob
Jaki velikokrat v čestitkah poslu-
šalcev še skladba Abraham. Sko-
raj polovico melodij radio ni
vzel za svoj arhiv, češ da so bese-
dila preveč lahkotna. Zanimivo
pa je, da so se prav sodelavci na
televiziji odločili za oddajo pre-
težno s temi melodijami. Gre za
vsebino iz zakonskega življenja v
skladbah Copata sem jaz. Življe-
nje nas uči ipd., potem je >prepo-
vedana< polka Slovenci smo ga-
silci, ki preprosto pove, da je
vsak gasilec rad doma in čaka v
pripravljenosti na gašenje, če pa
ni pravega ognja, pa v gostilni
gasi žejo . . . Eden najlepših valč-
kov Lažnik je tudi v »radijskem
bunkerju«, še posebno pa je ne-
razumljivo dejstvo, da je tam pri-
stala polka Zjutraj pa domov, ki
jo harmonikar Ivo Belšak izvaja
v starem slovenskem slogu in rit-
mu, v kakršnem so plesali naši
pradedje. V čestitkah pa se ob
skladbi Srečanje z Abrahamom
vrstita še melodiji Najina obletni-
ca in Sinko moj, zaspi, ki je bila
letos kar tri mesece na večno
drugem mestu v radijski oddaji
Lojtrca domačih '88. Omenil bi
še viže Polka za rekreacijo. Ob
slovesu, Pod Karavankami in Po-
tepuhi.«
— Tv oddaja Rži je bila odme-
vna po svojem drugačnem, izvir-
nem pristopu. Kako ste se je loti-
li?
»Oddaje gledamo in postale
so zares zelo enolične. V večini
primerov se ansambli posedejo
za mizo kot na sestanku hišnega
sveta ali pa kot na šolski uri v
glasbeni šoli. Nam so sicer pre-
pustili izbor glasbe, vezno bese-
dilo oddaje, ki smo jo tudi sami
vodili, in bili smo precej naravni,
ta!d, kot v resnici smo oz. kot da
ne bi bilo snemanja. Ker je bila
drugačna, so tudi v uredništvu
TV Ljubljana prejeli veliko pi-
sem gledalcev in vsi so napisali
precej laskave ocene.«
— Prinašate vedrino, vsekakor
je nastop paša za oči in ušesa. Ka-
ko to, da vas ni na Lojtrci doma-
čih. Alpskem večeru itd.?
»Sodelovali smo na prvi Lojtr-
ci domačih v Mariboru, ko smo
se v Tmale uvrstili z Jako (lojtro
brž). Z Jako Šraufcigarjem —
Vinkom Šimekom smo z lojtrce
izginili tudi mi, niso nas dosti
uvrščali na te >kline<; letos je bi-
la na visokem 2. mestu skladba
Sinko moj, zaspi — kar tri mese-
ce, saj so jo poslušalci lepo spre-
jeli ... O Lojtrci pa precej dvo-
mim, ker se mi zdi, da ansambli
poskrbijo za svojo uvrstitev in je
to bolj tekmovanje med ansam-
bli in ne glasovanje poslušalcev.
Tako je največkrat prvi tisti, ki se
poslušalce >igra< sam . . .?! Kar
se večera na Bledu tiče, pa sta iz-
bor ansamblov in organizacija
predvsem zasebna, zato bo kak-
šen konkurenčni ali pa celo bolj-
ši ansambel težko uvrščen ... To
pa ni samo moje mnenje.«
— Nastopov imate kar dosti.
»Sezono smo pričeli s priredit-
vijo Rž iz ljubezni do turizma na
Šobcu, poletni veselični utrip pa
sklenili z Dnevom zabave in ve-
selja v Gaju na Brniku. Imeli
smo vrsto koncertov in igranja
po Sloveniji, tridesetkrat pa smo
bili tudi v tujini. Nekaj pogodb
imamo sklenjenih tudi za pol-
drugo leto vnaprej.«
— Kaj menite o razmerah v do-
mači narodnozaba>ni glasbi?
»Moti me preveč stvari na tem
področju, npr. radio nekatere an-
samble    vsiljuje    poslušalcem.
prav tako na domači lestvici in
tako manipulira. Veliko se vrti
posnetkov, ki v radijsko diskote-
ko ne sodijo, zato tudi tovrstna
glasba ne dobi prave vrednosti.
Z lokalnimi radijskimi postajami
pa lepo sodelujemo!«
— Kaj pa festivali, konkretno
Ptuj?
»Vsekakor je ptujski festival v
skoraj dve^ desetletjih naredil
največ dob ga tej glasbi. Tam se
sliši nove ansamble in tiste, ki že
leta potrjujejo svojo kakovost.
Vsako leto je tudi prek 30 novih
skladb, od teh pa zagotovo nekaj
zelo dobrih. Skratka ansam-
ble to vzpodbuja k ustvarjalno-
sti, ki jo obenem merijo stroko-
vna komisija in zares veliko šte-
vilo privržencev domače zabavne
glasbe. Bistvo je vedno doseže-
no, čeprav pa bi se tudi tu lahko
še kaj dopolnilo. Ansambel Rž
» ... Igramo vam ves ljubi dan, če treba je, še pozno v noč, saj prav zato
veselo bo, ansambel Rž iz Kranja smo ...,« igrajo in pojejo člani kranj-
ske Rži (-dp).
letos ni nastopil, za jubilejni 20.
festival pa nameravamo. Priredi-
teljem predlagamo tudi zanimivo
nagrado (denarno ali spominsko
— to ni bistveno), ki bi jo mi po-
delili skupini, ki je od preteklega
festivala pred letom do nasled-
njega naredila največji napredek
(npr. pri smučanju dajemo pou-
darek le prvi skupini, medtem ko
tistega, ki se je v eni sezoni po-
maknil z 99. na 20. mesto, skoraj
ne opazimo, naredil pa je skoraj
nemogoče). Mogoče bi se bolje
obnesla delitev v dve skupini: na
tiste ansamble, ki se še poteguje-
jo za bronasto, srebrno in zlato
odličje, in pa one, ki so »zlati«
bili že večkrat. Slednji bi morali
imeti le revialni del, kjer bi se
potegovali za najlepšo melodijo
in umetniški vtis. S tem bi bil ve-
čer kvaliteten, za nove ansamble
bi bilo več prostora in dobra sti-
mulacija, da bi čimprej lahko na-
stopili v omenjenem revialnem
delu. Ce se prireditveni odbor ne
pomlajuje, bi bilo dobro vsako
leto pred razpisom sklicati ne-
kakšen sestanek predstavnikov
udeležencev, ki bi za nekatere
popestritve in izboljšave lahko
dali dosti tehtnih predlogov.«
— Ali imate zastopnika, ki an-
samblu pomaga pri uresničevanju
številnih nalog?
»Agencije in društva z nami
skoraj ne sodelujejo. Niti enega
igranja nimamo prek Harmonije
Maribor ali Modrine Kranj, prek
ljubljanske poslovalnice Lire pa
bolj skromno. Kličejo pa nas z
društva Simfonija Nova Gorica,
a le občasno, da zvedo ceno, ki
jim je v pomoč za druge. Priredi-
telji se v večini obračajo na nas
in obratno, medtem ko zastopni-
ka nimamo. Smo edini ansam-
bel, ki ima za celo predsedstvo,
protizastopnikov (nekatere an-
samble skupaj z zaposlenimi v
agencijah!), zanimivo pa bi bilo
ugotoviti, kdo je >predsednik<'.'!«
— Skoraj za konec pa smo pri-
hranili vprašanje o najnovejšem
projektu Rži, četrti kaseti z naslo-
vom SREČEN BOŽIČ?
»Zadnje čase se veliko ansam-
blov odloča za snemanje kaset in
plošč z versko tematiko. Tudi mi
smo šli v tej smeri na začetku le-
tošnje jeseni, vendar v tem smi-
slu, da nekaj sami prispevamo k
prazničnemu božičnemu vzdu-
šju. Nihče še ni napisal za an-
samble tovrstnih svojih, namen-
skih skladb, zato smo šli še korak
dalje.
Tradicija živi, družinsko praz-
novanje smo uglasbili v štirih po-
vsem no\ ih melodijah, ki sem jih
skomponiral, besedila pa je napi-
sal tekstopisec prof. Ivan Sivec in
so simbolična: Zvonovi zvonijo.
Božič, naš družinski praznik, V
srcih naših in Na svidenje ob
praznikih. Sicer pa smo tudi z
aranžmaji poskrbeli za bolj dina-
mično kaseto in tudi s samimi
zvrstmi; tako je Ave Maria po-
vsem klasična glasba (solo tro-
benta), zabavna Pesem bolečine
je posneta prvič z narodnozabav-
nim ansamblom in pevskim ter-
cetom z bogatim aranžmajem.
Ko sem jo napisal, jo je za radij-
ski arhiv pred leti posnela skupi-
na 12. nadstropje in pevec Oliver
Antauer. Cerkveno tradicionalne
so tri skladbe: Sveta noč. Prišla
je noč in Glej zvezdice božje. V to
zvrst sodi tudi melodija Najina
zvezda, ki pa je ob priredbi cer
kvene pesmi razširjena z dodat-
kom posebej napisanega Sivče-
vega besedila, ki ga na posnetku
pripovedujem. Temo pa naj vsak
po svoje razume, ker je večna-
menska. Kaseta je precej široko
zasnovana; poleg narodnozabav-
nega kvinteta smo uporabili tudi
orgle, violine, pevski tercet, otro-
ški zborček osnovne šole Stopiče
pri Novem mestu. Zanimiva je
za širši krog ljudi, saj so skladbe
za vse starostne strukture.«
— In vprašanje za konec pogo-
vora: načrte in želje vsakdo nerad
izda zato, da je presenečenje po-
tem toliko večje. Pa kljub temu —
kakšne so želje in načrti kranjskih
muzikantov, zbranih v ansamblu
Rž?
»Da bi ohranili tisto, kar smo
dosegli, in nadaljevali s tako vo-
ljo, kakor smo igrali prvih šest
let. Da bi nas prireditelji toliko
vabili, poslušalci pa bili še na-
prej tako zadovoljni z našimi na-
stopi in glasbo. Sedaj se pripra-
vljamo za snemanje drugega pro-
jekta za avstrijsko firmo Tyrolis,
četrto žetev pa bomo izdali spo-
mladi 1989. Silvestrovali bomo v
športni dvorani na Vrhniki.«
DRAGO PAPLER
Kmečko vprašanje \
Star je šestdeset let in je kmet. Vse življenje dela na kmetiji. Nekoč ni le de- ■
lal, temveč garal. V rosnih letih je kot otrok preživljal »prosti« čas na njivah, j
travnikih, v hlevu, kot mladenič je dograjeval in izpopolnjeval kmetijo, ki sta \
mu jo zapustila roditelja, potlej je kot moški z družino vlekel kmetijo v boljša j
jutra in delal, delal, delal... i
Odkar so si kmetje uveljavili pravico do kmečke pokojnine, plačuje v ta na- j
men, da bi imel »svoj dinar za priboljšek« na stara leta. Toda ko so mu izraču-1
nali, kolikšna bo njegova kmečka pokojnina, je moral nehati misliti o kakšnem !
priboljšku v pravem pomenu besede, kajti tisti jurji ne bodo dovolj niti za kruh ]
za vse dni v mesecu. \
Ko začne človek tuhtati o tej stvari, ga pograbi kaj vem kaj: jeza, groza, i
srd, nejevernost? Nekaj, čemur se čudi. kar ga bega, jezi, kar daje čutiti krivico, i
kar sili boriti se za boljše, pravičnejše, čeprav takoj veš, da si povsem neoboro-
žen. Potem ti je le še hudo, ker ne moreš nič izboljšati, nič pomagati.
Kmetje so doslej res vpili »glas vpijočega v puščavi«, bili so neslišni, pre- ■
malo slišni in prav je, da se jih vsaj zadnje čase zavedamo, čeprav se nas večina :
ne zaveda, da jemo njihovo delo, njihove žulje, da bi bili vsi razen njih lačni, če .
bi tudi oni štrajkali tako kot tisoče delavcev. Vsakdo zna reči, kako je kmetu le-
po, ker mu ni treba v službo, malokdo pa prizna, da kmet tudi tedaj dela, ko se
delavec vrne iz službe. Vsakdo zna reči, da kmet dandanes (toliko) ne dela, ker i
ima stroje, malokdo pa ve, koliko je kmet moral delati, da si je stroje sploh mo- I
gel kupiti. Delavci imajo zelo ugodne možnosti nakupa raznih stvari, kmet bolj j
omejene. Delavec je vsepovsod zaščiten, kmet je vsepovsod na prepihu. V boju i
za svoje pravice ostaja premnogokrat sam, žal tudi še premnogokrat osramočen, i
zasmehovan. Kmetu ne kroji značaja lepa obleka in uglajena govorica, zato bo- i
li, ko ga sodijo po načelu: obleka dela človeka. j
i
Kmečka pokojnina pa ni nič drugega kot norčevanje iz kmečkega človeka, j
Tudi kmet je delavec, toda njegova pokojnina je osmešena pred drugimi pokoj- j
ninami. Tu država prav nič ne dokazuje spoštovanja do kmeta ter njegovega I
truda zanjo in za množice.
SONJA VOTOLEN
Naše delo je uspešno
Organizacija Rdečega križa postaja iz leta v leto vse pomembnejši dejavnik
na različnih področjih družbenega življenja in pred njo so postavljene vedno
večje naloge.
K veliki družini RK seje priključila naša KS 10. maja 1983. leta. Sedaj šte-
je naša organizacija že prek 430 članov, in zajema ulice v naselju bratov Reš,
večji del Krčevine in Štuke. Razveseljivo je dejstvo, da seje vanjo vključilo veli-
ko mladih in lahko trdimo, da so zelo aktivni.
Naše opravljeno delo:
— pridobili smo številno članstvo, z veseljem vključujem nove
— bili smo pobudnik proslav in na njih izvajali tudi program. Program
smo prispevali tudi ob srečanju starejših krajanov v naši KS in ob svetovnem
dnevu zdravja tudi v Domu upokojencev Ptuj.
— sodelujemo z vrtcem v naši KS in z OŠ Olge Meglic
— s koledarji RK čestitamo našim krajanom ob novem letu
— izdelali smo čestitke (ob novem letu in dnevu žensk)
— zbirali smo solidarnostna sredstva (suša, toča, potres, plaz)
— sodelovali smo v akciji zbiranja oblačil v mesecu maju
— udeležili smo se seminarjev, ki jih je organiziral OORK Ptuj
— skupno z družbenopolitičnimi organizacijami smo skrbeli za lepši videz
okolja.
Ko analiziramo svoje delo in ugotavljamo, da je bilo uspešno, se prav pri-
srčno zahvaljujemo vsem krajanom za razumevanje in njihove prispevke. Ob
koncu naj zaželim v imenu organizacije RK in v svojem imenu zdravo in mirno
leto 1989.
Mimica Korpar,
predsednica RK
Razgibajmo življenje tudi v Ptuju
Komisija za množičnost pri
ZTKO Ptuj, ki je bila izvoljena v
zadnjem trimesečju leta 1987, je
že takrat sestavila koledar oziro-
ma program množičnih aktivno-
sti za leto 1988. Program je teme-
ljil na raznih športno-rekreativ-
nih prireditvah, na katere bi lah-
ko prišlo staro in mlado in tako
razgibalo svoje življenje v skupni
akciji ZTKO Slovenije. Priredi-
tve in tekmovanja so organizirali
klubi in društva pod polcrovitelj-
stvom ZTKO Ptuj in so bili lepo
obiskani, kajti na njih se je re-
kreiralo vse leto prek 2000 ljudi
različnih starosti. Vendar Ptujča-
ni še niso spoznali, kaj pomeni
zdravo   življenje   pod   geslom
SONCE-VODA ZRAK
SVOBODA, in si v letu 1989 or-
ganizatorji športno-rekreativnih
prireditev želijo, da bi se jih ude-
ležilo vedno več Ptuičanov. Pri-
jatelji rekreacije, prebudite se in
se nam pridružite.
Komisija za množičnost pri
ZTKO Ptuj je v novembru na
svoji redni seji sprejela tudi pro-
gram množičnih rekreativnih pri-
reditev za leto 1989.
REKREACIJSKA AKTIVNOST
V LETU 1989
V zimskih mesecih bo v špor-
tni dvorani Mladika potekala li-
ga v malem nogometu za vetera-
ne, 1-krat tedensko bo rekreacij-
ska vadba za nežnejši spol, pri
tem pa ne bomo pozabili na
smučarje; če bo sneg, bo 2-krat
tedensko vadba teka na smučeh.
V pomladnih mesecih bodo mo-
ški sodelovali v odbojkarski ligi,
vsi skupaj pa bomo v pomladnih
in jesenskih mesecih tekli v nara-
vi ter tako pridobivali nove moči
za delovni teden.
PROGRAM MNOŽIČNIH AK-
CIJ V LETU 1989
Januar:
— v času šolskih počitnic bo
pptekalo rekreacijsko tekmova-
nje v smučarskem teku in množi-
čnem družinskem veleslalomu,
seveda če nam ne bo zagodla zi-
ma (organizatorja: SK Ptuj in
OS Videm);
2 1. — novoletni turnir v ma-
lem nogometu (ZTKO);
3. 1. — turnir v malem nogo-
metu bratskih občin (ZTKO).
Februar:
11.2. -   odbojkarski turnir za
moške (TVD Partizan Kidriče-
vo).
Marec:
5. 3. —.odbojkarski turnir za
ženske (OŠ Ivan Spolenak)
April:
22. 4. — množični družinski
pohod po haloški poti (Planin-
sko društvo F*tuj);
15. 4. — množično tekmovanje
s kolesi BMX (KK Ptuj).
Maj:
12. 5. — trimsko streljanje z
zračno puško (OSZ Ptuj).
Junij:
2.-4. 6. — odprto prvenstvo
Ptuja v tenisu (TK Ptuj").
Julij:
17. 7. — regata v deskanju
(BD Ranča Ptuj);
29., 30. 7.     prvenstvo Ptuja v
malem  nojgometu v počastitev
praznika občine (ZTK(j).
Avgust:
12. 8. — trimsko plavanje (Pla-
valni klub Ptuj);
26. 8. — trimsko kolesarjenje
Vsi na kolo za zdravo telo (ŠD
Turnišče).
September:
9. 9. — kolesarski maraton
(KK Ptuj).
Oktober:
10. 10. — jesenski kros za vse
kategorije (ZTKO Ptuj).
November:
4. II. -- turnir_ veteranov v
malem nogometu (ŠD Haidina);
29. II. - množično tekmova-
nje v keglanju (Kegljaški klub
Ptuj).
December:
16. 12. - odbojkarski turnir v
Počastitev praznika JLA (TVD
artizan   Kidričevo  —  sekcija
Kungota);
22. 12. — strelsko tekmovanje
v počastitev praznika JLA (OSZ
Ptuj).
POBUDE KLUBOV
V letu 1989 naj bi organizirali
s pomočjo klubov še naslednje
množične     športno-rekreativne
akcije:
Triatlon:
plavanje, kolesarjenje in tek v
sodelovanju s Turističnim dru-
štvom v okviru Ptujske noči (PK,
K K in A K Ptuj).
Mali rekreacijski maraton, v ka-
terem bi Ptujčani ter vsi, ki se bo-
do udeležili maratona, tekli sku-
paj s ptujskih olimpijcem Mir-
kom Vindišem (AK Ptuj).
Etapno kolesarjenje:
udeleženci bi kolesarili iz vasi
v vas po Dravskem in Ptujskem
polju ter Halozah in Slovenskih
goricah (KK Ptuj).
Kot lahko preoerete, so mno-
žične akcije pestro sestavljene in
načrtovane tako, da bi se jih lah-
ko udeležilo večje število delov-
nih ljudi in občanov občine Ptuj,
torej bo za vsakega sedanjega in
bodočega rekreativca dovolj re-
kreacijskih športnih prireditev in
tekmovanj.
Ptujčani, udeležite se navede-
nih aiccij in prireditev ter tako
prispevajte svoj delež k akciji
RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE,
kajti le tako bomo postali špor-
ten narod.
ZB
Srečanje upokojencev
TOZD Delta Ptuj
Ob koncu poslovnega leta je že tradicija, da se upokojenci — ne-
kdanji sodelavci srečamo na zboru upokojencev.
Letošnja udeležba je bila nepričakovano skoraj 100%, kar nam
da slutiti, da še niso popustile stare vezi s kolektivom in bodo ostale
trajne.
Direktor TOZD Delta je v pozdravnem govoru na kratko orisal
poslovanje kolektiva v tem letu. Močna infiacija tare tudi naš kole-
ktiv. Fizično smo plan sicer dosegli, finančno pa smo na repu. Priza-
devamo si, da v prihodnjem letu povečamo izvoz za 20 %. Več bo tre-
ba vlagati v posodobitev in vzdrževanje opreme. Osnovno načelo je:
nekdo dobi, nekdo izgubi. Pred nami je reorganizacija proizvodnje.
Naj velja sklep: Kar bo, pa bo! In z optimizmom je dodal: Boljše bo!
Zaželel je vsem srečno in veselo novo leto 1989, veliko zdravja in
osebne sreče.
Predsednica sekcije je podarila direktorju in Mimici Magdič sim-
bolično darilo — šopek cvetja kot znak priznaiiia za njihovo delo.
Srečanje je popestril ženski pevski znor iz Rogoznice z venčkom
narodnih pesmi, kar je še polepšalo razpoloženje upokoiencev.
Maks Bračič
TEDNIK - 22. december 1988
IZ NAŠIH KRAJEV — 9
Zoreč demantiral favorite
Prizadevno vodstvo Kegljaškega
kluba Drava Ptuj se je tudi letos izka-
zalo z organizacijo odličnega keglja-
škega prvenstva. Tudi tokrat je tek-
movanje potekalo v konkurenci žen-
skih in moških ekip in posameznikov
v pravem športnem vzdušju. Sodniška
ekipa na čelu s Šerugom ni bila dele-
žna nobene negativne kritike. Še en-
krat moramo omeniti naše edino in
dotrajano dvostezno kegljišče Drava.
V tedenskem neprekinjenem tekmo-
vanju se je samo enkrat ustavilo. Edi-
ni vzdrževalec, ki ga imamo v Ruju je
napako kmalu odpravil in omogočil,
da dobimo posamezne in ekipne pr-
vake.
Ob podeljevanju pokalov in pri-
znanj je bilo slišati, da lahko ptujske
kegljače primerjamo z vrhunskimi
smučarji: favoriti vedno ostanejo
praznih rok. Najboljši ptujski kegljači
so ostali v ozadju z izjemo Planjška,
ki je osvojil drugo mesto v konkuren-
ci posameznikov. Vse napovedi favo-
rita je demantiral Alojz Zoreč in os-
vojil prvo mesto. Nepričakovani pr-
vaki so vedno prijetno presenečenje.
Tudi v ženski konkurenci presenečajo
zelo dobri rezultati.
Prvakinja Marija Kozoderc jo je
»zasolila« marsikateremu nasprotni-
ku močnejšega spola. Ekipno so že
nekaj let brez konkurence kegljači
TGA. Nastopilo je 23 moških in 10
ženskih ekip.
Rezultati:
Posamezno —moški: 1. Alojz Zoreč
408, 2. Ignac Plajnšek 406, 3. Danilo
Colnarič 404.
Ekipno: TGA 1 1544, TGA I-
1513, EK -Merkur   1509.
Posamezno ženske: Marija Kozo-
derc 190, Lojzka CJrabner 186, Andre-
ja Krničar 174.
Ekipno: Obrtno združenje 499,
TGA  474, EKK Merkur-455.
Tudi letošnje prvenstvo je pokaza-
lo, kako priljubljen šport je kegljanje.
Edino ptujsko dvostezno kegljišče
»prenaša« 21 krožkov, letna prven-
stva, sindikalna in praznična tekmo-
vanja. Največja želja kegljačev je, da
bi še dolgo vzdržalo. Ko ni sredstev
ostaja upanje. Kegljači ga imajo.
S. Vičar
Marija Kozoderc in Alojz Zoreč.
Oj, mladost ti moja
Ko človeku v ušesih zazvenijo verzi pesmi Zabučale gore, pomisli, kako hi-
tro bežijo leta. Še včeraj smo kratkohlačniki trgali šolske klopi, danes pa ...
Tudi na to so verjetno mislili vsi, ki so se v soboto, 17. decembra, zbrali v
dvorani bifeja Emeršič. Bili so to sošolci, rojeni leta 1928, generacija, ki je šola-
nje pričela v letih pred vojno, pa jim je šolanje vdor okupatorja temeljito spre-
menil. Tudi po vojni v zanosu dela za šolanje ni bilo dovolj časa, pa čeprav si
ga je marsikdo želel.
Sobotno srečanje je bilo polno spominov: na otroštvo, na prve šolske ljube-
zni, na težka, a lepa mladostna leta ... Pozdravil jih je predsednik sveta kraje-
vne skupnosti Videm Franc Koderman, na skupno trganje šolskih klopi pa jih
je spomnil sošolec Anton Tušek. Nekoč jih je bilo več kot štirideset, življenje pa
jih je razteplo po vseh koncih Slovenije. Tudi v tujino. Zbralo se jih je nekaj čez
dvajset. Drugi niso mogli priti ali pa jih ni več med nami.
Še veliko skupnih srečanj, drugi šestdesetletniki. -lože Smigoc
Še pred kratkim smo trgali šolske klopi, danes smo že dedki in babi-
ce...
\f spomin Ignacu Purgu
v nedeljo. 18. decembra, je veliko
število prebivalcev krajevne .skupnosti
Videm in drugih pospremilo k zadnje-
mu počitku na videmskem pokopališču
Ignaca Purga, vsa povojna leta aktiv-
nega družbenopolitičnega delavca, či-
gar spomin ho .še dolgo živ pri vseh.
Ignac Purg se je rodil 1913. leta v
ugledni kmečki družini v Zgornji Pri-
stavi. Tam je tudi preživel otroška in
mladostna leta ob svoji materi in oči-
mu. Po odsluženem vojaškem roku se je
zaposlil v Ljubljani, v rojstni kraj pa se
je vrnil po osvoboditvi. Vključil se je v
povojno družbenopolitično življenje in
hd tajnik krajevnega ljudskega odbora
v Zgornji Pristavi. Leta 1947 se je za-
poslil kot matičar v Podlehniku. nada-
ljeval delo Doleni. nazadnje pa v Vid-
mu. Videm je postal tudi njegovo novo
življenjsko okolje in na krajevni skup-
nosti je bil zaposlen v.se do upokojitve.
Veliko je ljudi, ki .w se nanj obračali
v vsakodnevnih stiskah in težavah in
rad jim je pomagal. Ne samo kot del
svojega poklica, njegova pomoč je bila
človeška. In prav zato je bil pri ljudeh
spoštovan. Spoštovanje pa se ne da do-
seči z lepimi, velikimi besedami, pač pa
z delom, z vztrajnostjo.
Za svoje delo je tovariš Ignac prejel
več priznanj: srebrni znak Osvobodilne
fronte, plaketo občine Ptuj in red dela s
srebrnim vencem. Največje priznanje
zanj pa je bil ugled, ki ga je užival v
svojem okolju.
S spoštovanjem .smo se vsi, ki smo ga
pospremili k zadnjemu počitku, spom-
nili nanj in na njegovo delo ter mu za-
želeh: Naj vam bo lahka slovenska
zemlja, ki ste jo pomagali preoblikova-
ti.
Jože Šmigoc
Ne sekajte smrečic
Bliža se božič, za njim novo leto, prihod dedka Mraza, priprava
novoletnih daril in pričakovanje najdaljše (ali najkrajše?) noči v letu,
kajti novoletna noč je razdeljena na dva dela: prvi je v letu, ki se po-
slavlja, drugi pa že v znamenju novega 1989. leta. ki je, kot nam napo-
veduje naša vlada z Mikuličem na čelu in partijo, zavito v polno ne-
znank, zlasti kar se tiče našega gospodarstva in sploh inflacije.
Kar malce sem se oddaljil od svojega namena: želel bi res da
tako rekoč že minuto pred dvanajsto zapisati nekaj o vsakoletnem
uničevanju (sekanju) smrečic, ki so običajno v najbujnejši rasti in
imajo tudi najlepše izoblikovane krošnje, pa so potem namenjene za \
novoletni ali že za božični okras v domovih. Pa ne samo v domovih:
vidimo jih celo v izložbah trgovin; k sreči ne povsod.
Težko je namreč izračunati, koliko škode se s tem napravi v na-
ših gozdovih. In prepričan sem, da tedaj, ko se nekdo odloči, da gre v
gozd, zanj lastništvo niti ni pomembno; poseka eno, dve, tri smrečice,
jih potem odnese domov in se niti prav ne zaveda ali se noče zaveda-
ti, da je s tem povzročil gozdu nepopravljivo škodo. Nihče se ne
spomni, da so v večini primerov morali te smrečice vzgojiti gozdarji v
drevesnicah, da so zanje skrbeli kot skrbi pridna gospodinja za zele-
njavo v vrtu. Sadike so potem iz drevesnice prepeljali v gozd jih pod
strokovnim vodstvom posadili v zemljo, in ko si je sadika pošteno
opomogla, pade pod sekiro ljudi, ki pač mislijo, da morajo imeti do-
ma ob novem letu z utripajočimi lučkami in še s čim okrašeno drevo. '•
In kmalu po novem letu ga odvržejo /a bližnjo ograjo . . .
Menim, da bi ljudje z malce spretnosti lahko svoj dom okrasili
tudi samo z nekaj vejicami in bi prav tako dosegli namen, drevo pa
pustili, da doraste, kajti vemo, da danes povzročajo našim gozdovom
ogromno škode že strupeni plini tovarn, kurilnic in ne nazadnje tudi
izpušni plini iz naših avtomobilov, da o škodi, ki jo našim gozdovom,
zlasti mladim, povzročata veter, sneg niti ne izgubljamo besed, kajti
proti tem vremenskim pojavom smo povsem nemočni. Lahko pa z
malce zavesti, da je gozd naše naravno bogastvo, da njegove proizvo-
de potrebujemo vse od rojstva do smrti, vsako leto obvarujemo na sto
tisoče mladih drevesc, če jih pustimo, da rastejo in nam poleg lesa da-
jejo še marsikaj, kar je prav tako potrebno za naš obstoj.
F. H.
Prednovoletno srečanje
v Belem križu
Iz krajevne skupnosti Borisa Ziherla nam organizator številnih
izletov in družabnih srečanj Rudi Košir sporoča, da bodo tudi tokrat
ob slovesu starega leta pripravili za vse iz ptujskih KS, še posebej pa
za udeležence dosedanjih srečanj prednovoletni družabni večer pod
parolo: Spoznajmo se, lepše in lažje nam bo!
Prireditev bo v petek, 30. decembra 1988, ob 18. uri v restavraciji
Beli križ v Ptuju. Vstopnice po 45.000 dinarjev so še na voljo v prosto-
rih KS Borisa Ziherla (tel: 773-362) ter v restavraciji Beli križ. Poleg
obilne večerje z aperitivom in sladico bodo za ta denar obiskovalci
uživali še ob glasbi ansambla Munda, prejeli pa bodo tudi voščilnico
in pijačo.
-OM
ne^^^^^^^^v^^^^d^^^e
pomagajo. Pa ne samo ob ele-
mentarnih in drugih nesrečah,
tudi ob spravljanju poljskih pri-
delkov se pokaže njihova pripra-
vljenost pomagati sočloveku.
Mnogokrat jih vidimo na polju
pobirati krompir, spravljati koru-
zo, peso . . . Kmetje so njihove
nesebične pomoči veseli, zaveda-
jo se, da tudi v miru potrebuje-
mo vojake.
Kljub miru pa se morajo naši
vojaki vedno bolj usposabljati,
saj nihče ne ve, kdaj lahko nasto-
pi nova vojna, zato se ravnamo
po Titovih besedah: »Delajmo,
kot da bo sto let mir, toda pripra-,
vljajmo se, kakor da bo vojna že
jutri. »Ena izmed poglavitnih na-'
log naše vojske je, da čuva naše ]
meje pod geslom: »Tujega noče-j
mo, svojega ne damo.« ■
v današnjem času, ko se de- j
monstracije in stavke kar vrstijo ^
po naši domovini in smo vsak 1
dan priče novim nemirom, se
sprašujem, kako so se mogli ne-
koč razumeti borci iz vseh kon-
cev Jugoslavije, jih je res združe-
vala le želja po svobodi. Ali so
bili ljudje nekdaj bolj svobodo-
ljubni kot danes? Sprašujem se,
čemu Srbi, Črnogorci in drugi
stavkajo. So mar prepričani, da
bodo tako svojim družinam pri-
skrbeli kruha? Se zgodovina po-
navlja? Bo potrebna nova vojna,
da bo v Jugoslaviji steklo vse,
kot je potrebno? In še mnogo je
izrečenih in neizrečenih vpra-
šanj, ki se tičejo Kosova. Menim,
da stavke niso potrebne in da se
lahko nesporazumi rešijo tudi na
miren način — brez vojne, ki
pušča strahotne posledice.
Tako ima naša dežela vedno
več nasprotnikov doma in v sve-
tu. Je to potrebno?
Naši politiki pa samo govorijo
in govorijo. Demonstranti jim
očitno ne verjamejo, vendar sami
ne počno nič drugega, kot govo-
ričijo. Se nismo ničesar naučili iz
zgodovine? Žal moramo tudi ob
prazniku naše armade razmišljati
o tem. Želimo, da ostane naša
domovina še v naprej socialisti-
čna, neuvrščena dežela, dežela
enakopravnih narodov in narod-
nosti.
•  ■ Mateja Muršec,
OS Maksa Braciča,
Cirkulane
odpravili na obisk v Banja Luko
k vojaku Robiju.
Nisem ga videla že dva mese-
ca in v spominu mi je ostal mlad
fant, ki se še zmeraj podi za žo-
go.
Nad njegovim vojaškim vide-
zom sem bila močno preseneče-
na. Videti je bil veliko bolj odra-
sel, miren. Morda pa sem dobila
takšen vtis zaradi njegove unifor-
me. S čepico na glavi, izpod ka-
tere je bilo videti kratko pristri-
žene lase, in s sivozelenim su-
knjičem, ki mu je odlično prista-
jal, je bil videti kakor general.
Pridružili so se nam še drugi vo-
jaki, Robijevi prijatelji. Bili so z
vseh koncev in krajev naše do-
movine.
Robi nas je popeljal po vojaš-
nici, svojem novem domu. Stopi-
li smo v prostore, kjer vladajo di-
sciplina, red in čistoča. Vsepo-
vsod je bilo vse pospravljeno.
Razkazal nam je še telovadnice,
strelišča, jedilnice in druge pro-
store.
Ko je bil pripravnik, je veliko-
krat pomival posodo, lupil krom-
pir in ribal hodnike. Sedaj pa je
velikokrat na straži ali pa vozi
velike tovornjake.
Sprva mu je bilo zelo težko
vstajati zgodaj zjutraj, pospraviti \
posteljo v dveh minutah in tudi i
hrana mu ni bila všeč. Vendar se '
je privadil in je kar ponosen na ;
to, da je vojak.
Kmalu je bil večer in Robija in
njegove prijatelje so klicale dolž- ,
nosti. Tudi mi smo se odpravili '•
na dolgo pot proti domu. V mi- '■-
slih sem bila še zmeraj pri Robi-
ju in z njim na straži.
Služenje vojaškega roka je za
fante pomembna prelomnica v
življenju. Z vojaščino se poslovi-
jo od otroštva.
Andreja Lužnik, 7. c,
OŠ Toneta Žnidariča-l
OB PRAZNIKL JLA
Vsako leto 22. decembra praz-
nujemo dan JLA. To je praznik,
ko se spomnimo mladih fantov,
ki sestavljajo našo armado. Urijo
se v vojašnicah, da bi postali čim
boljši vojaki, da bi lahko kadar-
koli hrabro branili našo domovi-
no. Da, zelo smo ponosni nanje,
še bolj pa so oni ponosni sami
nase, ko pogledajo po svojih ra-
menih, kjer se vrstijo svetlikajoče
zvezde. Te zvezde pa niso na vsa-
ki rarrii, temveč samo na ramenih
zares pogumnih fantov, ki hoče-
jo biti več kot saifiovojaki.Ti. ki
imajo veliko oznak na ramenih,
i.lJJi .....i l^^PTW^TgpifWW^
gljeno sedimo v šolskih klopeh
in si poskušamo zapomniti razla-
ge tovariša, mi, ki hočemo biti
čim boljši pionirji in uresničevati
besede tovariša Tita. Da, kako
lepo je živeti v svobodi. Kako
ponosno se fantje urijo v vojake,
kako veselo pionirji hodimo v
šole! Tako brezskrbni pa smo
lahko zato, ker vemo, da nas bo
v vsakem primeru branila arma-
da.
Vrnimo se v mislih 45 let na-
zaj, v čas strahovite 2. svetovne'
vojne. Kakšna je bila naša arma-
da takrat? V boju proti premo-
čnem sovražniku s sodobnim
orožjem so se bojevali naši dedki
in pradedki s slabimi puškami,
lahko rečemo, da so se proti faši-
stom bojevali tudi z golimi roka-
mi. Toda uspeli so, ker so bili
pogumni borci in je bila želja po
svobodi v njihovem srcu tako
močna, da niso mogli dati domo-
vine hladnokrvnemu sovražniku.
Borili so se za to, kar mi uživamo
— za svobodo. Za svobodo, ki je
tisočeri niso več ne dočakali in
ne videli. Kaj jim lahko damo v
zahvalo? Nič drugega ne more-
mo dati kot iz srca izrečeno bese-
do HVALA. Hvala za svobodo,
ki ste nam jo dali, hvala za vse,
kar ste storili za našo domovino,
v kateri sedaj živimo.
Želim si, da bi te borce ohrani-
li v najlepšem spominu, saj si za-
služijo, da se jih večno spominja-
mo. Za svobodo so darovali veli-
ke žrtve, vendar so jih dali z ve-
seljem, saj so vedeli, da so daro-
vali svoje življenje za svobodo, v
kateri sedaj brez skrbi živimo mi.
Vem, da bi tudi fantje, ki sedaj
sestavljajo našo armado, prav ta-
ko hrabro branili domovino, kot
so jo naši dedki in drugi borci.
Močno upam, da ne bo treba, da
ne bo 3. svetovne vojne, da ne bo
še enega hladnokrvnega preliva-
nja krvi.
Darja Petrovič. 7. a,
OŠ Videm pri Ptuju
KAJ JE NAJLEPŠE?
Najlepše Je biti
v sovohodni domovini,
kjer se otroci veselo igrajo,
kjer ptički veselo pojo
in letajo po čistem zraku,
kjer gozd Je ozelenel.
Najlepše je. kjer ni orožja
in vlada mir.
Tam otroci lahko veselo pojo
o svoji mirni domovini.
Toinaž Prav^lič. 5. a,
OŠ Ivana Spolenaka
Ko sem slišal bratovo ime, sdri '
vztrepetal od ponosa. Sledil je
svečan mimohod. Najlepše so
korakli oficirji kopenske vojske,
mornarjem se je poznalo morje,
piloti pa so mi bili najbolj všeč.
Le redkokatero oko številnih
obiskovalcev je ostalo suho. Tu-
di moj stari stric je bil ves navdu-
šen in hvaležen, da smo mu omo-
gočili to doživetje.
Po svečanosti smo se skupaj
odpravili na ogled mesta. Zvečer
smo se polni lepih vtisov odpe-
ljali proti Ptuju.
Miha Ribič, 7. a,
OŠ Toneta Žnidariča
Pot na VeliKe bloke ni dolgo
trajala. Prišel sem do vojašnice
in se javil dežurnemu. Opazil
sem tudi druge novince. Vsi smo
bili prestrašeni in izgubljeni.
Najprej so nas slekli, civilno
obleko smo morali oddati, saj so
jo poslali domov. Temeljito so
nas pregledali, cepili proti vsemu
mogočemu in nemogočemu. Na-
zadnje so nas ostrigli skoraj do
kože. Nekateri so se upirali stri-
ženju, ampak nič ni pomagalo,
kar se mora, se mora.
Prve tedne sem imel domoto-
žje. Redno sem pisal domov, da
me ni pobralo od žalosti. Cez ne-
kaj časa sem se navadil. Hrano
so kuhali v velikih kotlih in je bi-
la slaba. Spomnim se, kako je bi-
nje. Moj najboljši prijatelj je bil
član vojaškega ansambla, imeli
pa smo tudi športno društvo.
Jaz sem bil merilec v topovski
enoti, dva pa sta prinašala streli-
vo. Na našem topu smo bili res
dobro moštvo.
Na demonstraciji topa smo s
1000 metrov zadeli 1,5 cm široko
palico. Tam je bilo veliko oficir-
jev in funkcionarjev. Vsi so pri-
čakovali od nas najboljše. Moral
sem presneto natančno pomeriti,
preden sem dal znak za ogenj.
Počilo je in se zakadilo. Ko se je
dim dvignil, smo videli, da palice
ni več. Zadetek v polno! Vsi so
nam ploskali in bili smo zelo po-
nosni. Za nagrado smo dobili de-
set dni dopusta.
Po šestih mesecih so prispeli
novi rekruti — »fazani« - in
prepoznal sem sebe pred šestimi
mesec. __
Tudi mi smo jih zbadali zaradi
hrane in vojaškega življenja. S
prijatelji smo postali nerazdru-
žljivi in slovo je bilo dosti težje
kot slovo od doma. Obljubili
smo si, da si bomo pisali in se
obiskovali.
Vlak je prispel na domačo po-
stajo. Bil sem kar žalosten, da ni-
sem več med prijatelji. Ce bi bil
še enkrat star 20 let, bi šel z
veseljem še enkrat v vojsko!«
Robi Kukovec, 8. a,
OŠ Toneta Žnidariča
Mojca Lešnik, 6. b, OŠ Toneta Žnidariča.
NEKOC, ŽE DAVNO, ZDAJ KOT PRAVLJICA ZVENI,
SO ŠLI JUNAKI V NOČ ZA LEPŠE DNI
Nekoč, ko je bila moja babica prav tako mlado in razigrano de-
kle, kot sem zdaj jaz. je tod vihrala strašna vojna. Večkrat se vprašuje-
mo: »Cemu vojna?«
Ali je vojna zato, da pomori nedolžne otroke, sad moža in žene,
ki ljubita svojega otroka z vsem srcem? Ali pa je morda vojna zato, da
pomorijo starše otrok in ti postanejo sirote? Je morda vojna zato, ker
se drugi narodi hočejo polastiti naše zemlje, naše domovine, za katero
so mnogi dali svoja življenja?
Vojna, beseda, ob kateri marsikoga zaboli srce. O vojni slišimo
vsak dan in o njenih neštetih žrtvah tudi. Ko je v našo domovino pri-;
korakal sovražnik, so naši ljudje takoj ukrepali. Vzeli so puške ter z ;
njimi odšli v gozdove branit svoje ljudi, svojo zemljo. Veliko ljudi je ■
padalo v upanju po lepši prihodnosti. Marsikateri partizan je, preden !
je umrl, pomislil na svoje otroke in ženo. Mislil je, kako mu gruča bo- j
sonogih in razkuštranih otrok prihaja naproti ob prihodu domov, a se j
z njimi nikoli več ni srečal. Mnogo mladih kurirjev je padlo, čeprav bi |
lahko živeli še danes. Ponosno so umrli za svoj narod, za svojo domo- ■
vino. Ženo je objemal krik bolečine, ko je izvedela, da je njen mož, s
katerim sta se zvesto ljubila in vzgajala svoje otroke, mrtev.
Tudi danes smo vsi ljudje in naši mladi vojaki, ki služijo domovi-
ni, pripravljeni dati svoje življenje za našo domovino, saj imamo
zgled v naših prednikih, ki so dali svoje življenje pred mnogimi leti. ■
Brigita Horvat,
8. b, OŠ Vidern pri Ptuju,
ZAKAJ?
Z babico sediva v kotu in za-
mišljeni strmiva nekam daleč,
daleč ..., ko mi kakor strela z
jasnega uide beseda: vojna.
Ce je ne bi bilo, bi poznala
dedka, o katerem do sedmega le-
ta nisem vedela ničesar. Poznala
bi strica in teto, ki jima je zemlja
že med vojno postlala svojo po-
steljo. Mogoče še koga, za kate-
rega še do sedaj ne vem ničesar.
Toda zakaj? Tako se je, se in
se bo spraševalo na milijone lju-
di. ZAKAJ?
Se mar ljudje ne znajo pogo- !
voriti z besedo, ampak le z orož- j
jem? Nekje sem slišala, da se
človek od živali loči po razumu.
Torej tisti, ki je vojno začel, ni
imel razuma? Ni razumel ljudi,
ki jim je uničil družino?
Srečni smo in srečni bodo vsi
otroci, ki imajo mir, ki jih nihče
ne preganja. Da, lahko smo sre-
čni! '   , .
Nataša^Muršec,
„. , OS KJdričevo
10 - IZ NAŠIH KRAJEV
22. december 1988 —
TEDNIK
Skupščina AK Ptuj
Člani AK Ptuj so se 5. decem-
bra zbrali na letni skupščini in
ocenili delo, ki so ga opravili v
tekmovalni sezoni 1988. Ne bom
se razpisal o rezultatih, saj so
vam verjetno dobro poznani.
V razpravah je večina hotela
vedeti, ali so bili cilji pravilno
zastavljeni in ali smo maksimal-
no izrabili možnosti, ali rezultati
potrjujejo cilje, ki smo si jih za-
stavili. Na vsa \d vprašanja so
odgovarjali trenerji in predsed-
nik Atletskega kluba Ptuj. Ta je
med drugim povedal, da so atleti
že v začetku delovanja kluba ter
na zadnji skupščini sprejeli dva
osnovna cilja, in sicer:
1. F\ipularizirali atletiko v
ptujskem okolišu in doseči mno-
žičnost ter na ta način dosegati
tudi vzgojne cilje med mladino.
Zavedajo se, da je atletika osno-
va vsem drugim dejavnostim, če-
prav nekateri to neradi priznava-
jo. Po drugi strani pa ima tudi iz-
redno pozitivne vzgojne učinke,
saj je za dosego rezultatov po-
trebno ogromno truda, to pa
vpliva na oblikovanje človeka,
učenca, delavca in prijatelja.
2. V okviru možnosti dosegati
čimboljše rezultate v okviru re-
publike in države, pa tudi neka-
tere rezultate v mednarodnih
okvirih.
Tem ciljem smo se približali,
čeprav ni narejeno vse, kar smo
si želeli. Razmere so se v zadnjih
letih sicer izboljšale, a lahko
ugotavljamo ogromno motečih
faktorjev. Ne gre predvsem za fi-
nančno politiko, čeprav vemo,
da se vse vrti v okviru omejenih
možnostih. Lahko pa trdimo, da
se še premalo razmišlja o tem, da
je potrebno v teh okvirih doseči
maksimalne rezultate. Ali to po-
čnemo? Mislim, da ne. O nekate-
rih težavah v okviru športne poli-
tike v občini se bomo morali do-
govoriti. Tudi ZTKO bi morala
biti organizacija, v okviru katere
bi v strokovnih službah dobivali
vso pomoč, predvsem zaradi te-
ga, ker se v klubih dela le ama-
tersko. Predlagali smo že več re-
""odrekanja, pridnosti in samodi-
scipline, da uresničujemo zadane
cilje.«
— Od začetka do danes ste se
strmo vzpenjali v slovenski doma-
či zabavni glasbi in utrdili v njej.
»Svojo glasbeno pot smo zače-
li prav v Ptuju. Skladbi sta bili
valček Ob Zbiljskem jezeru in
polka Danes na vasi. Prav prije-
tni so spomini, kako lepo, z nav-
dušenjem so nas sprejeli poslu-
šalci, strokovna komisija in ta-
krat tudi že ansambli. Osvojili
smo zlat orfej, nagrado občinstva
in Korenovo plaketo za pevski
dosežek; to so tisto leto podelili
prvič.
Na festivalu v Števerjanu smo
poleg nagrad prejeli še trofejo za
najboljšo skladbo — valček Ko
pade mrak . . . Sledilo je snema-
nje prve gramofonske plošče in
kasete, samostojne polurne tele-
vizijske oddaje, večkrat smo bili
gostje radijske oddaje Koncert iz
naših krajev, sodelovali smo na
avstrijski televiziji v oddaji Senik
godcev in začeli igrati v živo na
raznih prireditvah, pa tudi nekaj
samostojnih koncertov smo pri-
pravili, da bi nas občinstvo bolje
spoznalo. Uspeli smo, čeprav so
nam nekateri prerokovali, da
smo muha enodnevnica. Muhe
enodnevnice delajo predvsem ra-
zni zastopniki in kvazi strokov-
njaki, ki s pretirano reklamo for-
sirajo nekatere ansamble, le-ti pa
potem ne upravičijo takega napi-
hovanja in zvezda hitro ugaša.«
— Značilni zven se je z leti raz-
vil, spremenil . . .
»Dokler so temeljni instru-
menti in isti glasovi v ansamblu,
se zven in barva ne spremenita,
razvija pa se vsak posameznik in
s tem tudi skupina. To je nujno,
saj samo en ali dva odlična posa-
meznika v ansamblu ne moreta
igrati za vse druge, pravi rezultat
lahko da samo celotna ekipa.
Moč je v slogi — torej v instru-
mentih, ritmu, glasovih, vse to pa
v složnem muziciranju ... In po-
tem se nekateri čudijo, da jih
kljub forsiranju občinstvo ne
sprejema, kot bi si želeli . . .«
- Posneli ste tri velike plošče
in kasete — tri žetve; ena največ-
jih uspešnic pa je še vedno Jaka.
lojtro brž!
»Vse tri plošče in kasete oz.
žetve so bile dobro sprejete. Tre-
tja žetev je izšla pred letom dni,
na njej pa je dvanajst skladb: ob
Jaki velikokrat v čestitkah poslu-
šalcev še skladba Abraham. Sko-
šitev, vendar neuspešno. Proble-
matično je tudi to, da ni primer-
nih objektov za vadbo, zato tudi
ne moremo prirejati tekmovanj,
ki bi v večji meri populizirala at-
letiko med mladimi in drugimi
občani. Ce pa se ozremo nekaj
let, predvsem na zadnjo tekmo-
valno sezono, ugotavljamo, da so
rezultati razveseljivi, saj smo do-
segli lepo število republiških re-
kordov, prvih mest. Imamo per-
spektivne mlade športnike, ki
imajo pred seboj lepe rezultate,
imamo trenerje, ki so pripravlje-
ni delati, se izobraževali; le na
takšen način se lahko dosegajo
rezultati.
Seveda ne smemo pozabiti
omeniti tudi ptujskega olimpijca
Mirka Vindiša, saj je dosegel re-
zultate, ki so pomembni v med-
narodnem merilu. Mirko Vindiš
in drugi atleti, ki so dosegli prva
mesta v Sloveniji in zelo vidna
mesta v državi, so bili člani re-
prezentance Slovenije ali Jugo-
slavije. Tudi trenerji in vodstvo
kluba so prispevali k temu, da at-
letski klub Ptuj ni več neznan
klub iz manjšega mesta, ampak
spada med pomembnejšo v Slo-
veniji in Jugoslaviji.
Neskromno lahko ugotovimo,
da smo tudi mi prispevali delček
k temu, da se ime našega Ptuja
večkrat pojavlja v sredstvih in-
formiranja in se na ta način po-
pularizira.
Ptujski šahisti o svojem
nastopu na republiškem
prvenstvu
že v prejšnji številki smo na kratko
poročali o nastopu ptujskih šahistov
na 42. republiškem ekipnem prven-
stvu, na katerem so osvojili 3. mesto.
Republiško ekipno prvenstvo ter po-
kal maršala Tita sta prav gotovo tek-
movanji, od katerih ekipe pričakujejo
največ in jima podredijo tudi vse pri-
prave. Prav zmaga na republiškem pr-
venstvu pred S leti je ptujske šahiste
pripeljala med zvezne drugoligaše.
kjer so nalo uspešno nastopali tri se-
zone, in verjetno bo sčasoma ekipa
ponovno dozorela za tak podvig. Le-
tos je bilo to težko doseči, saj je eden
od standardnih igralcev Janko Ikihak
prav v tistem času sodil bolje na ša-
hovski olimpiadi v Solunu. Janez
Podkrajšek je bil prisoten le kratek
čas. pa tudi nekateri drugi niso bili
vse dni prvenstva. Prav Janko in Ja-
nez sta gotovo igralca, ki s svojo ruti-
no in znanjem lažje prenašata psihi-
čne napore od nekaterih mlajših.
Če bi ocenili nastop posameznikov
na letošnjem prvenstvu bi lahko v ce-
loti dali oceno zadovoljivo. Posebej
to velja za članski del. ki je tokrat
igral neprimerno boljše kot zadnja tri
leta. Morda sta nekoliko manj od pri-
čakovanega dosegla MM Danilo Po-
lajžer. ki je sicer iz 8 partij zbral 4.5
točk. ter FM Rado Brglez. ki je zbral
4 točke iz 8 partij. Dokaj solidno so
igrali Albin Žganec (3 iz 4). Ivo Mi-
hevc (5 iz S) ter Martin Majcenovič (2
iz 5). Zelo dobro pa je igral Milan §e-
ruga. ki je i/ 6 partij zbral 4 točke in
je bil najboljši igralec prvenstva na 5.
deski. Pri Marku Podvršniku je bilo
čutiti nekoliko preveč treme in je pri-
kazal prav gotovo manj od svojih
zmožnosti (2,5 iz 7). Eno partijo je
igral tudi Janez Podkrajšek in remizi-
ral. eno pa tudi Boris Žlender ter je
zmagal.
Nekoliko slabše od prejšnjih let so
igrali mladinci in članice, čeprav ludi
tu rezultati niso bili v celoti gledano
tako slabi. Tatjana Vaupotič-Košan-
ski je iz 6 partij zbrala 3,5 točk. Narci-
sa Mihevc 5 iz 7, Anita Ličina 1,5 iz 3,
Tomo Viher 2 iz 3. Miloš Ličina 3 iz 6
in Marko Tratar 4.5 iz 7; bil je hkrati
najboljši igralec prvenstva na prvi
mladinski deski. Ob svojih starejših
kolegih sta se kalila tudi Matjaž
Plajnšek in Sašo Prelog. ki sicer to-
krat nista nastopila, v bodoče pa bo
potrebno na njiju računati skupaj s še
nekaterimi mlajšimi (Gole).
Že pred odhodom na republiško
prvenstvo je bilo jasno, da bo glavni
konkurent ptujskim šahistom za prvo
mesto Iskra iz- Ljubljane; to se je ob
koncu potrdilo. Ptujski šahisti so po-
novno izgubili proti stalno neugodne-
mu nasprotniku - ekipi Žalca, s poz-
nejšim zmagovalcem pa so igrali neo-
dločeno 5:5 in si tako praktično že za-
gotovili 2. mesto, saj so v nadaljeva-
nju nastopili proti nekoliko slabšim
nasprotnikom. Prav prepričanje, daje
2. mesto že -canesljivo, jih je nekoliko
uspavalo in tako so po nepotrebnem
izgubili zadnji dvoboj z zadnjeuvršče-
no ekipo iz Novega mesta ter ob kon-
cu osvojili 3. mesto. To ni neuspeh,
vsekakor pa si takega spodrsljaja sko-
raj ne bi smeli privoščiti, če v nasled-
njih dveh letih resno računajo na vr-
nitev med zvezne drugoligaše. Ob
strokovnem delu z mladimi in z res-
nim pristopom vseh članov ekipe do
igre se za razvoj šaha v Ptuju ni bati.
Silva Razlag
mladi 1989. Silvestrovali bomo v
športni dvorani na Vrhniki.«
DRAGO PAPLER
Olga Meglic je zmagovalec
pri starejših pionirjih
Občinskega prvenstva v košarki za starejše pionirje, organizirala
sta ga Zveza telesnokulturnih organizacij in Košarkarski klub Ptuj, se
je udeležilo devet ekip iz osnovnih šol: Cirkovc, Majšperka, Olge Me-
glic, Franca Osojnika, Kidričevega, Dornave, Gorišnice, Podlehnika
in Toneta Žnidariča.
V predtekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati:
SKUPINA A: Olga Meglic   Majšperk 35:25, Olga Meglič:Dor-
nava 29:14 in Majšperk   Dornava 2.5:21.
SKUPINA B: Cjrkovce Gorišnica 14:11. Tone Žnidarič:Cir-
kovce 19:13 in Tone Žnidarič:Gorišnica 31:6.
SKUPINA C: Franc Osojnik Podlehnik 25:6. Kidričevo-Pod-
lehnik 30:12 in Franc Osojnik   Kidričevo 28:20.
V finalni del tekmovanja so se uvrstili: OŠ Olga Meglic, Franc
Osojnik in Tone Znidarič. Doseženi pa so bili naslednji rezultati: To-
ne Znidarič Franc Osojnik 31:27, Olga Meglic Tone Znidarič
27:18 in Olga Meglic   Franc Osojnik 40:14.
Ekipa OŠ Olge Meglic je zasluženo osvojila prvo mesto in s tem
naslov občinskega prvaka za sezono 1988/89. Največ košarkarskega
znanja so v ekipi zmagovalca pokazali: Tomaž Ciglar, najboljši stre-
lec ekipe, Vogrinec in Fridl. Za ekipo so še nastopali: Robert Belšak,
Petrovič, Brodnjak, Veršič, Ceh, Kustor. Aleš Belšak, Marin in Kozel.
MG
Novoletni turnir v malem nogometu
ZTKO I*tuj organizira tradicionalni novoletni turnir v malem no-,
gometu, ki bo v športni dvorani Mladika v Ptuju v ponedeljek 2. janu-j
arja 1989, ob 9.00 uri. Prijave ekip sprejemajo vse do pričetka turnir-i
ja. Ob tem naprošajo ekipe, da se prijavijo vsaj uro pred turnirjem, da i
bodo lahko pričeli točno.
Na turnirju bodo nagrajene najboljše ekipe, prav tako pa ne bo-
do pozabili na najboljšega strelca in vratarja turnirja.
Torej ljubitelji malega nogometa ter Ptujčani, pridite v ponede-
ljek v športno dvorano Mladika in prispevajte svoj delež k uspešni iz-
vedbi tega tradicionalnega turnirja.
Na koncu pa ZTKO želi vsem športnikom, delavcem na šport-j
nem področju in občanom Ptuja uspešno in veselo novo leto 1989.
......________.....ZRi
leto 1989.
Mimica Korpar,
predsednica RK
Hitropotezno prvenstvo
vse bolj zanimivo
Na zadnjem hitropoteznem turnirju, I 1. v ciklusu tekmovanj za leio 1988.
je zmagal Igor lljaž z 9 točkami, drugi je bil Rado IJrglez 8, 3. do 5. Ivo Hihevc,
Milan Seruga in Alojz Reberc s 6 točkami. 6. do 7. Jože Čič in Tomaž Žmauc
po 3. itd.
V skupnem seštevku je še naprej v vodstvu Marko Podvršnik s 123 točka-
mi. 2. Rado Brglez 108.5. 3. Ivo Mihevc 93. 4. Janko Bohak 89.5. 5. Milan Seru-
ga 62 itd.
Do konca sta ostala še dva turnirja. Prvi je bil v petek. 16. i 2.. tradicionalni
novoletni pa v ponedeljek. 2. januarju 1989. ob 9. uri v prostorih društva v Mur-
šičevi ulici, ko bo tudi razglasitev zmagovalca novoletnega turnirju s podelitvijo j
nagrad ter razglasitev skupnega zmagovalca v hitropoteznem šahu za leto I9Š81
s podelitvijo pokalov ter nagrad.
Vabljeni v čim včejem številu!
letos kar tri mesece na večno
drugem mestu v radijski oddaji
Lojtrca domačih "88. Omenil bi
še viže Polka za rekreacijo. Ob
slovesu, Pod Karavankami in Po-
tepuhi.«
— Tv oddaja Rži je bila odme-
vna po svojem drugačnem, izvir-
nem pristopu. Kako ste se Je loti-
li?
»Oddaje gledamo in postale
so zares zelo enolične. V večini
primerov se ansambli posedejo
za mizo kot na sestanku hišnega
sveta ali pa kot na šolski uri v
glasbeni šoli. Nam so sicer pre-
pustili izbor glasbe, vezno bese-
dilo oddaje, ki smo jo tudi sami
vodili, in bili smo precej naravni,
talci, kot v resnici smo oz. kot da
ne bi bilo snemanja. Ker je bila
drugačna, so tudi v uredništvu
TV Ljubljana prejeli veliko pi-
sem gledalcev in vsi so napisali
precej laskave ocene.«
— Prinašate vedrino, vsekakor
je nastop paša za oči in ušesa. Ka-
ko to, da vas ni na Lojtrci doma-
čih. Alpskem večeru itd.?
»Sodelovali smo na prvi Lojtr-
ci domačih v Mariboru, ko smo
se v finale uvrstili z Jako (lojtro
brž). Z Jako Šraufcigarjem —
Vinkom Šimekom smo z lojtrce
izginili tudi mi, niso nas dosti
uvrščali na te >kline<; letos je bi-
la na visokem 2. mestu skladba
Sinko moj, zaspi — kar tri mese-
ce, saj so jo poslušalci lepo spre-
jeli ... O Lojtrci pa precej dvo-
mim, ker se mi zdi, da ansambli
poskrbijo za svojo uvrstitev in je
to bolj tekmovanje med ansam-
bli in ne glasovanje poslušalcev.
Tako je največkrat prvi tisti, ki se
poslušalce >igra< sam . . .?! Kar
se večera na Bledu tiče, pa sta iz-
bor ansamblov in organizacija
predvsem zasebna, zato bo kak-
šen konkurenčni ali pa celo bolj-
ši ansambel težko uvrščen ... To
pa ni samo moje mnenje.«
— Nastopov imate kar dosti.
»Sezono smo pričeli s priredit-
vijo Rž iz ljubezni do turizma na
Šobcu, poletni veselični utrip pa
sklenili z Dnevom zabave in ve-
selja v Gaju na Brniku. Imeli
smo vrsto koncertov in igranja
po Sloveniji, tridesetkrat pa smo
bili tudi v tujini. Nekaj pogodb
imamo sklenjenih tudi za pol-
drugo leto vnaprej.«
— Kaj menite o razmerah v do-
mači narodnozabavni glasbi?
»Moti me preveč stvari na tem
področju, npr. radio nekatere an-
samble    vsiljuje    poslušalcem.
Silva Razlag
teijem predlagamo tudi zanimivo
nagrado (denarno ali spominsko
— to ni bistveno), ki bi jo mi po-
delili skupini, ki je od preteklega
festivala pred letom do nasled-
njega naredila največji napredek
(npr. pri smučanju dajemo pou-
darek le prvi skupini, medtem ko
tistega, ki se je v eni sezoni po-
maknil z 99. na 20. mesto, skoraj
ne opazimo, naredil pa je skoraj
nemogoče). Mogoče bi se bolje
obnesla delitev v dve skupini: na
tiste ansamble, ki se še poteguje-
jo za bronasto, srebrno in zlato
odličje, in pa one, ki so »zlati«
bili že večkrat. Slednji bi morali
imeti le revialni del, kjer bi se
potegovali za najlepšo melodijo
in umetniški vtis. S tem bi bil ve-
čer kvaliteten, za nove ansamble
bi bilo več prostora in dobra sti-
mulacija, da bi čimprej lahko na-
stopili v omenjenem revialnem
delu. Ce se prireditveni odbor ne
pomlajuje, bi bilo dobro vsako
leto pred razpisom sklicati ne-
kakšen sestanek predstavnikov
udeležencev, ki bi za nekatere
popestritve in izboljšave lahko
dali dosti tehtnih predlogov.«
— Ali imate zastopnika, ki an-
samblu pomaga pri uresničevanju
številnih nalog?
»Agencije in društva z nami
skoraj ne sodelujejo. Niti enega
igranja nimamo prek Harmonije
Maribor ali Modrine Kranj, prek
ljubljanske poslovalnice Lire pa
bolj skromno. Kličejo pa nas z
društva Simfonija Nova Gorica,
a le občasno, da zvedo ceno, ki ,
jim je v pomoč za druge. Priredi-
telji se v večini obračajo na nas
in obratno, medtem ko zastopni-
ka nimamo. Smo edini ansam-
bel, ki ima za celo predsedstvo,
protizastopnikov (nekatere an-
samble skupaj z zaposlenimi v
agencijah!), zanimivo pa bi bilo
ugotoviti, kdo je >predsednik< ?!«
— Skoraj za konec pa smo pri-
hranili vprašanje o najnovejšem
projektu Rži, četrti kaseti z naslo-
vom SREČEN BOŽIČ?
»Zadnje čase se veliko ansam-
blov odloča za snemanje kaset in
plošč z versko tematiko. Tudi mi
smo šli v tej smeri na začetku le-
tošnje jeseni, vendar v tem smi-
slu, da nekaj sami prispevamo k
prazničnemu božičnemu vzdu-
šju. Nihče še ni napisal za an-
samble tovrstnih svojih, namen-
skih skladb, zato smo šli še korak
dalje.
Tradicija živi, družinsko praz-
novanje smo uglasbili v štirih po-
Razgibajmo življenje tudi v Ptuju
Komisija za množičnost pri
ZTKO Ptuj, ki je bila izvoljena v
zadnjem trimesečju leta 19187, je
že takrat sestavila koledar oziro-
ma program množičnih aktivno-
sti za leto 1988. Program je teme-
ljil na raznih športno-rekreativ-
nih prireditvah, na katere bi lah-
ko prišlo staro in tnlado in tako
razgibalo svoje življenje v skupni
akciji ZTKO Slovenije. Priredi-
tve in tekmovanja so organizirali
klubi in društva pod pokrovitelj-
stvom ZTKO Ptuj in so bili lepo
obiskani, kajti na njih se je re-
kreiralo vse leto prek 2000 ljudi
različnih starosti. Vendar Ptujča-
ni še niso spoznali, kaj pomeni
zdravo   življenje   pod   geslom
SONCE-VODA-ZRAK-
SVOBODA, in si v letu 1989 or-
ganizatorji športno-rekreativnih
prireditev želijo, da bi se jih ude-
ležilo vedno več Ptuičanov. Pri-
jatelji rekreacije, prebudite se in
se nam pridružite.
Komisija za množičnost pri
ZTKO Ptuj je v novembru na
svoji redni seji sprejela tudi pro-
gram množičnih rekreativnih pri-
reditev za leto 1989.
REKREACIJSKA AKTIVNOST
V LETU 1989
V zimskih mesecih bo v špor-
tni dvorani Mladika potekala li-
ga v malem nogometu za vetera-
ne, I-krat tedensko bo rekreacij-
ska vadba za nežnejši spol, pH
tem pa ne bomo pozaoili na
smučarje; če bo sneg, bo 2-krat
tedensko vadba teka na smučeh.
V pomladnih mesecih bodo mo-
ški sodelovali v odbojkarski ligi,
vsi skupaj pa bomo v pomladnih
in jesenskih mesecih tekli v nara-
vi ter tako pridobivali nove moči
za delovni teden.
PROGRAM IVINOŽIČNIH AK-
CIJ V LETU 1989
Januar:
— v času šolskih počitnic bo
potekalo rekreacijsko tekmova-
nje v smučarskem teku in množi-
čnem družinskem veleslalomu,
seveda če nam ne bo zagodla zi-
ma (organizatorja: SK Ptuj in i
OS Videm); 1
2 1. — novoletni turnir v ma-l
lem nogometu (ZTKO);
3. I. — turnir v malem nogo-j
metu bratskih občin (ZTKO). \
Februar:
11.2.   - odbojkarski turnir za
moške (TVD Partizan Kidriče-
vo).
Marec:
5. 3. — odbojkarski turnir za
ženske (OŠ Ivan Spolenak)
April:
22. 4. — množični družinski
pohod po haloški poti (Planin-
sko društvo Ptuj);
15.4.     množično tekmovanje
s kolesi BMX (KK Ptuj).
Maj:
12. 5. — trimsko streljanje z
zračno puško (OSZ Ptuj).
Junij:
2.-4. 6.      odprto prvenstvo
Ptuja v tenisu (TK Ptuj).
Julij:
I/. 7. — regata v deskanju
(BD Ranča Ptuj);
29., 30. 7.     prvenstvo Ptuja v
malem nojgometu v počastitev
praznika občine (ZTK(J).
Avgust:
12. 8. — trimsko plavanje (Pla-
valni klub Ptuj);
26. 8. — trimsko kolesarjenje
Vsi na kolo za zdravo telo (ŠD
Turnišče).
September:
9. 9. — kolesarski maraton
(KK Ptuj).
Oktober:
10. 10. — jesenski kros za vse
kategorije (ZTKO Ptuj).
November:
4. II. turnir_ veteranov v
malem nogometu {ŠD Haidina);
29. II. množično tekmova-
nje v keglanju (Kegljaški klub
Ptuj).
December:
16. 12. — odbojkarski turnir v
Počastitev praznika JLA (TVD
artizan   Kidričevo   —  sekcija
Kungota);
22. 12. — strelsko tekmovanje
v počastitev praznika JLA (OSZ
Ptuj).
POBUDE KLUBOV
V letu 1989 naj bi organizirali
s pomočjo klubov še naslednje
množične     športno-rekreativne
akcije:
Triatlon:
plavanje, kolesarjenje in tek v
sodelovanju s Turističnim dru-
štvom v okviru Ptujske noči (PK,
K K in A K Ruj).
Mali rekreacijski maraton, v ka-
terem bi Ptujčani ter vsi, ki se bo-
do udeležili maratona, tekli sku-
paj s ptujskih olimpijcem Mir-
kom Vindi.šem (AK Ptuj).
Etapno kolesarjenje:
udeleženci bi kolesarili iz vasi
v vas po Dravskem in Ptujskem
polju ter Halozah in Slovenskih
goricah (KK Ptuj).
Kot lahko preberete, so mno-
žične akcije pestro sestavljene in
načrtovane tako, da bi se jih lah-
ko udeležilo večje število delov-
nih ljudi in občanov občine Ptuj,
torej bo za vsakega sedanjega in
bodočega rekreativca dovolj re-
kreacijskih športnih prireditev in
tekmovanj.
Ptujčani, udeležite se navede-
nih akcij in prireditev ter tako
prispevajte svoj delež k akciji
RAZGIBAJMO ŽIVUENJE,
kajti le tako bomo postali špor-
ten narod.
ZB
Srečanje upokojencev
TOZD Delta Ptuj     I
Ob koncu poslovnega leta je že tradicija, da se upokojenci — ne-
kdanji sodela\ ci srečamo na zboru upokojencev.
Letošnja udeležba je bila nepričakovano skoraj 100%, kar nam
da slutiti, da še niso popustile stare vezi s kolektivom in bodo ostale
trajne.
Direktor TOZD Delta je v pozdravnem govoru na kratko orisal
poslovanje kolektiva v tem letu. Močna infiacija tare tudi naš kole-
ktiv. Fizično smo plan sicer dosegli, finančno pa smo na repu. Priza-
devamo si, da v prihodnjem letu povečamo izvoz za 20 %. Več bo tre-
ba vlagati v posodobitev in vzdrževanje opreme. Osnovno načelo je:
nekdo dobi, nekdo izgubi. Pred nami je reorganizacija proizvodnje.
Naj velja sklep: Kar bo, pa bo! In z optimizmom je dodal: Boljše bo!
Zaželel je vsem srečno in veselo novo leto 1989, veliko zdravja in
osebne sreče.
Predsednica sekcije je podarila direktorju in Mimici Magdič sim-
bolično darilo - šopek cvetja kot znak priznanja za njihovo delo.
Srečanje je popestril ženski pevski znor iz Rogoznice z venčkom
narodnih pesmi, kar je še polepšalo razpoloženje upokojencev.
Maks Bračič
TEDNIK - 22, december 1988
NAŠI DOPISNIKI - 11
PRAZNIK NAŠE ARMADE
Pred 47 leti, 22. decembra
1941. leta, je bila v majhnem bo-
sanskem mestecu Rudu ustano-
vljena prva proletarska brigada.
Sestavljali sojo borci iz krajev si-
rom naše domovine. Kljub razli-
čnim navadam in govorici so se
med seboj dobro razumeli, saj so
imeli skupen cilj - pregnati so-
vražnika iz naše dežele. Združe-
vala sta jih upanje in vera v svo-
bodo. Vse misli, sanje in nade so
jim bile skupne, vfi so mislili na
družino, ki je ostala nekje daleč.
Težki so bili trenutki, ko so se
poslavljali in zapuščali dom in
svojce, težki trenutki, ko so spre-
jemali sporočila, da njihovih
dragih ni več, da so dom požgali.
Vendar pa se borci niso vdali, še
tesneje so stisnili pesti in še z
večjim sovraštvom v srcu krenili
v boj, ki pa ni bil več le kratek
spopad in nato umik v varno za-
vetje gozdov. Bil je to zmagovit
boj. Vrstili so se juriši, kopičile
zmage.
Ljudje so vse bolj verjeli Titu
in njegovim tovarišem, niso se
pustili prevarati domačim in tu-
jim sovražnikom. Začeli so zbira-
ti sredstva za partizane. Tudi to
je bil eden pomembnih faktor-
jev, ki je prispeval k temu, da so
partizani na čelu s Titom in ko-
munisti 15. maja 1945 osvobodili
našo domovino.
Toda po končani vojni so se
pojavili novi problemi. Potrebno
je bilo obnoviti našo domovino,
saj je bila tako rekoč vsa v ruše-
vinah. Porušene so bile hiše, ce-
ste, železnice, mostovi . . . Tudi
tu so se izkazali vojaki, saj so
prav oni prispevali levji delež pri
obnovi naše domovine.
Podobne situacije, kot je bila
obnova porušene domovine, so
se ponovile večkrat. Potresi, po-
plave in požari so puščali za se-
boj razdejane domovine, uničene
ceste . ..
In spet so bili vojaki tisti, ki so
prvi priskočili na pomoč. Mnogi
so tvegali svoje življenje -za ne-
znanega človeka. Ta njihova de-
janja ne bodo nikjer opisana ne
ovekovečana s slavo, zanje ne
I bodo prejeli nobenih priznanj in
' ne medalj, pa vendar rade volje
pomagajo. Pa ne samo ob ele-
mentarnih in drugih nesrečah,
tudi ob spravljanju poljskih pri-
delkov se pokaže njihova pripra-
vljenost pomagati sočloveku.
Mnogokrat jih vidimo na polju
pobirati krompir, spravljati koru-
zo, peso . . . Kmetje so njihove
nesebične pomoči veseli, zaveda-
jo se, da tudi v miru potrebuje-
mo vojake.
Kljub miru pa se morajo naši
vojaki vedno bolj usposabljati,
saj nihče ne ve, kdaj lahko nasto-
pi nova vojna, zato se ravnamo
po Titovih besedah: »Delajmo,
kot da bo sto let mir, toda pripra-
vljajmo se, kakor da bo vojna že
jutri. »Ena izmed poglavitnih na-
log naše vojske je, da čuva naše
meje pod geslom: »Tujega noče-
mo, svojega ne damo.«
V današnjem času, ko se de-
monstracije in stavke kar vrstijo
po naši domovini in smo vsak
dan priče novim nemirom, se
sprašujem, kako so se mogli ne-
koč razumeti borci iz vseh kon-
cev Jugoslavije, jih je res združe-
vala le želja po svobodi. Ali so
bili ljudje nekdaj bolj svobodo-
ljubni kot danes? Sprašujem se,
čemu Srbi, Črnogorci in drugi
stavkajo. So mar prepričani, da
bodo tako svojim družinam pri-
skrbeli kruha? Se zgodovina po-
navlja? Bo potrebna nova vojna,
da bo v Jugoslaviji steklo vse,
kot je potrebno? In še mnogo je
izrečenih in neizrečenih vpra-
šanj, ki se tičejo Kosova. Menim,
da stavke niso potrebne in da se
lahko nesporazumi rešijo tudi na
miren način — brez vojne, ki
pušča strahotne posledice.
Tako ima naša dežela vedno
več nasprotnikov doma in v sve-
tu. Je to potrebno?
Naši politiki pa samo govorijo
in govorijo. Demonstranti jim
očitno ne verjamejo, vendar sami
ne počno nič drugega, kot govo-
ričijo. Se nismo ničesar naučili iz
zgodovine? Žal moramo tudi ob
prazniku naše armade razmišljati
o tem. Želimo, da ostane naša
domovina še v naprej socialisti-
čna, neuvrščena dežela, dežela
enakopravnih narodov in narod-
nosti.
•  • Mateja Muršec,
OŠ Maksa Braciča,'
Cirkulane
SLOVO
Vsako slovo je težko. Ce se po-
slavljaš, pomeni, da nekam greš.
Jaz sem si najbolj zapomnil
postavljanje svojega strica, ko je
odhajal k vojakom. Mama mu je
pripravila poslovilno večerjo, na
katero je povabil tudi svoje prija-
telje. Dolgo v noč so plesali in se
zabavali. Tako se je poslovil od
svojih prijateljev. Potem so mi-
nevali dnevi in prišel je zadnji
dan, ki ga je preživel doma, pre-
den je odšel daleč na služenje
vojaškega roka. Končno seje po-
slovil še od svojih staršev in so-
rodnikov. Slovo od doma je bilo
najtežje. Potem so prišli prijatelji
z okrašenimi avtomobili, s pri-
žganimi sirenami. Po vasi so pre-
vozili še en krog, preden so se
odpeljali na železniško postajo.
Od tam ga je vlak odpeljal daleč
v Beograd.
Takšno je bilo slovo mojega
strica. Čeprav je bil žalosten, ko
je odhajal, ima lepe spomine na
vojaške dni.
Tomaž Ferenčič, 7. a
OŠ Kidričevo
Mirjana Rodvajna, 6. b, OŠ Toneta Žnidariča.
OBISKALI SMO VOJAKA
Veliko fantov sedaj služi voja-
ščino. Nekateri gredo z veseljem,
drugim pa je misel na to težka.
Fantje gredo v tuje kraje in se
nam od tam oglašajo s pismi in
telefonskimi klici. Nekajkrat pri-
dejo celo na dopsut ali pa jih
obiščemo mi. Tako smo se mi
odpravili na obisk v Banja Luko
k vojaku Robiju.
Nisem ga videla že dva mese-
ca in v spominu mi je ostal mlad
fant, ki se še zmeraj podi za žo-
go.
Nad njegovim vojaškim vide-
zom sem bila močno preseneče-
na. Videti je bil veliko bolj odra-
sel, miren. Morda pa sem dobila
takšen vtis zaradi njegove unifor-
me. S čepico na glavi, izpod ka-
tere je bilo videti kratko pristri-
žene lase, in s sivozelenim su-
knjičem, ki mu je odlično prista-
jal, je bil videti kakor general.
Pridružili so se nam še drugi vo-
jaki, Robijevi prijatelji. Bili so z
vseh koncev in krajev naše do-
movine.
Robi nas je popeljal po vojaš-
nici, svojem novem domu. Stopi-
li smo v prostore, kjer vladajo di-
sciplina, red in čistoča. Vsepo-
vsod je bilo vse pospravljeno.
Razkazal nam je še telovadnice,
strelišča, jedilnice in druge pro-
store.
Ko je bil pripravnik, je veliko-
krat pomival posodo, lupil krom-
pir in ribal hodnike. Sedaj pa je
velikokrat na straži ali pa vozi
velike tovornjake.
Sprva mu je bilo zelo težko
vstajati zgodaj zjutraj, pospraviti
posteljo v dveh minutah in tudi
hrana mu ni bila všeč. Vendar se
je privadil in je kar ponosen na
to, da je vojak.
Kmalu je bil večer in Robija in
njegove prijatelje so klicale dolž-
nosti. Tudi mi smo se odpravili
na dolgo pot proti domu. V mi-
slih sem bila še zmeraj pri Robi-
ju in z njim na straži.
Služenje vojaškega roka je za
fante pomembna prelomnica v
življenju. Z vojaščino se poslovi-
jo od otroštva.
Andreja Lužnik, 7. c,
OŠ Toneta Žnidariča
\AŠI VOJAKI
Mlad vojak Je rojak,
domovino hrani, .se bori.
ljudem pomagat prihiti.
Vojak ima zlato srce
in je vedno dobre volje.
V poplavah, potresih
in požarih pomaga najbolje.
Zelo veseli smo.
kadar jih srečamo.
saj vemo. da nam domovino hranijo.
Mojca Mojzer.
Mateja Jev.šenak. 5. a. OŠ Kidričevo
OB PRAZNIKU JLA
Vsako leto 22. decembra praz-
nujemo dan JLA. To je praznik,
ko se spomnimo mladih fantov,
ki sestavljajo našo armado. Urijo
se v vojašnicah, da bi postali čim
boljši vojaki, da bi lahko kadar-
koli hrabro branili našo domovi-
no. Da, zelo smo ponosni nanje,
še bolj pa so oni ponosni sami
nase, ko pogledajo po svojih ra-
menih, kjer se vrstijo svetlikajoče
zvezde. Te zvezde pa niso na vsa-
ki rami,.temveč samo na ramenih
zares pogumnih fantov, ki hoče-
jo biti več kot samo vojaki. Ti, ki
imajo veliko oznak na ramenih.
so posvetili svoje življenje vojski
in sedaj oni urijo fante v juriake
jugoslovanske armade, kakor so
nekoč njih urili drugi. Za obram-
bo domovine se vadijo fantje tu-
di v zraku in na vodi.
Jugoslovanska armada niso sa-
mo vojaki v vojašnicah, piloti v
zraku in mornarji na morju. Ar-
mada smo tudi mi, mi, ki nebo-
gljeno sedimo v šolskih klopeh
in si poskušamo zapomniti razla-
ge tovariša, mi, ki hočemo biti
čim boljši pionirji in uresničevati
besede tovariša Tita. Da, kako
lepo je živeti v svobodi. Kako
ponosno se fantje urijo v vojake,
kako veselo pionirji hodimo v
šole! Tako brezskrbni pa smo
lahko zato, ker vemo, da nas bo
v vsakem primeru branila arma-
da.
Vrnimo se v mislih 45 let na-
zaj, v čas strahovite 2. svetovne
vojne. Kakšna je bila naša arma-
da takrat? V boju proti premo-
čnem  sovražniku  s  sodobnim
orožjem so se bojevali naši dedki
in pradedki s slabimi puškami,
lahko rečemo, da so se proti faši-
stom bojevali tudi z golimi roka-
mi. Toda uspeli so, ker so bili
pogumni borci in je bila želja po
svobodi v njihovem srcu tako
močna, da niso mogli dati domo-*
vine hladnokrvnemu sovražniku.
Borili so se za to. kar mi uživamo '
— za svobodo. Za svobodo, ki je i
tisočeri niso več ne dočakali in j
ne videli. Kaj jim lahko damo v j
zahvalo? Nič drugega ne more-j
mo dati kot iz srca izrečeno bese-
do HVALA. Hvala za svobodo,
ki ste nam jo dali, hvala za vse,
kar ste storili za našo domovino,
v kateri sedaj živimo.
Želim si, da bi te borce ohrani-
li v najlepšem spominu, saj si za-
služijo, da se jih večno spominja-
mo. Za svobodo so darovali veli-
ke žrtve, vendar so jih dali z ve-
seljem, saj so vedeli, da so daro-
vali svoje življenje za svobodo, v
kateri sedaj brez skrbi živimo mi.
Vem, da bi tudi fantje, ki sedaj
sestavljajo našo armado, prav ta-
ko hrabro branili domovino, kot
so jo naši dedki in drugi borci.
Močno upam, da ne bo treba, da
ne bo .3. svetovne vojne, da ne bo
še enega hladnokrvnega preliva-
nja krvi.
Darja Petrovič. 7. a,
OŠ Videm pri Ptuju
KAJ JE NAJLEPŠE?
Najlepše je hiti
v sovohodni domovini,
kjer se otroci veselo igrajo,
kjer ptički veselo pojo
in letajo po čistem zraku,
kjer gozd je ozelenel.
Najlepše je. kjer ni orožja
in vlada mir.
Tam otroci lahko veselo pojo
o svoji mirni domovini.
Tomaž Pravdič, 5. a,
OŠ Ivana Spolenaka^
MOJ BRAT JE POSTAL OFI-
CIR
Lansko leto je moj brat končal
vojaško akademijo v Beogradu.
Mamo in mene je povabil na
sklepno svečanost. Moj dedek si
je zelo želel dočakati dan, ko bo
njegov vnuk postal oficir. Ven-
dar mu je kruta smrt prekinila
sanje. Zato sva z mamo povabila
dedkovega brata. '
Odločili smo se potovati z leta-
lom. Zgodaj zjutraj smo se odpe-
ljali na mariborsko letališče. Le-
talo nas je še čakalo. To ni bil
moj prvi let, vendar sem se ga ze-
lo veselil. Je pa prvič letel moj
stari stric in je bil s 85 leti najsta-
rejši potnik v letalu. Po nemir-
nem letu smo se v slabi uri spu-
stili na beograjsko letališče.
Že sam prihod v Beograd se
mi je zdel nekam slavnosten. Se
lepše pa je bilo, ko smo prispeli
na Akademijo. Tam so mladi ofi-
cirji že čakali svojce. Bili so v
svečanih uniformah vseh treh ro-
dov vojske. Zelo so mi ugajali ti
postavni fantje. V množici sem
komaj našel svojega brata. Zdel
se mi je kar nekam večji kot obi-
čajno. Nisem mogel verjeti, daje
to res moj brat.
Kmalu se je na svečano okra-
šeni ploščadi začela slovesnost.
Fantje so stali po posameznih ro-
dovih. Bilo je zelo vroče, oni pa
so kot kipi stali na soncu. Za nas
pa so skrbeli fantje iz sanitetnih
enot, nam ponujali napitke in
pomagali starim ljudem, kijim je
od vznemirjenosti in vročine po-
stajalo slabo. Najprej smo poslu-
šali svečane govore, nato pa so
prebrali imena novih oficirjev.
Ko sem slišal bratovo ime, sem
vztrepetal od ponosa. Sledil je
svečan mimohod. Najlepše so
korakli oficirji kopenske vojske,
mornarjem se je poznalo morje,
piloti pa so mi bili najbolj všeč.
Le redkokatero oko številnih
obiskovalcev je ostalo suho. Tu-
di moj stari stric je bil ves navdu-
šen in hvaležen, da smo mu omo-
gočili to doživetje.
Po svečanosti smo se skupaj
odpravili na ogled mesta. Zvečer
smo se polni lepih vtisov odpe-
ljali proti Ptuju.
Miha Rjbič, 7. a,
OŠ Toneta Žnidariča
Mojca Lešnik, 6. b, OŠ Toneta Žnidariča.
NEKOČ, ŽE DAVNO, ZDAJ KOT PRAVUICA ZVENI,
SO ŠLI JUNAKI V NOČ ZA LEPŠE DNI
Nekoč, ko je bila moja babica prav tako mlado in razigrano de-
kle, kot sem zdaj jaz, je tod vihrala strašna vojna. Večkrat se vprašuje-
mo: »Cemu vojna?«
Ali je vojna zato, da pomori nedolžne otroke, sad moža in žene,
ki ljubita svojega otroka z vsem srcem? Ali pa je morda vojna zato, da
pomorijo starše otrok in ti postanejo sirote? Je morda vojna zato, ker
se drugi narodi hočejo polastiti naše zemlje, naše domovine, za katero
so mnogi dali svoja življenja?
Vojna, beseda, ob kateri marsikoga zaboli srce. O vojni slišimo
vsak dan in o njenih neštetih žrtvah tudi. Ko je v našo domovino pri-
korakal sovražnik, so naši ljudje takoj ukrepali. Vzeli so puške ter z
njimi odšli v gozdove branit svoje ljudi, svojo zemljo. Veliko ljudi je
padalo v upanju po lepši prihodnosti. Marsikateri partizan je, preden
je umrl, pomislil na svoje otroke in ženo. Mislil je, kako mu gruča bo-
sonogih in razkuštranih otrok prihaja naproti ob prihodu domov, a se
z njimi nikoli več ni srečal. Mnogo mladih kurirjev je padlo, čeprav bi
lahko živeli še danes. Ponosno so umrli za svoj narod, za svojo domo-
vino. Ženo je objemal krik bolečine, ko je izvedela, da je njen mož, s
katerim sta se zvesto ljubila in vzgajala svoje otroke, mrtev.
Tudi danes smo vsi ljudje in naši mladi vojaki, ki služijo domovi-
ni, pripravljeni dati svoje življenje za našo domovino, saj imamo
zgled v naših prednikih, ki so dali svoje življenje pred mnogimi leti.
Bngita Horvat,
8. b, OŠ Videm pri Ptuju
MOJ ATI VOJAK
»Daj, pripravi že te presnete
krožnike,« me je nestrpno opo-
zorila mama. Oh, ta nedeljska
kosila. Vse na mizi mora biti v
najlepšem redu, skrbno poravna-
no in čisto.
Sedli smo k mizi. Naenkrat za-
slišim po radiu staro dobro Lidi-
jo, ki gre k vojakom. Ati se pri
tem nasmehne in začne pripove-
dovati.
»Ko sem prišel iz službe, sem
zagledal na kavču mamo, kako
se joče. Zraven nje sem opazil
plavo kuverto. Bil je vojaški po-
ziv. Začel sem se poslavljati od
sorodnikov in vsak je vtaknil v
žep desetaka. Trije dnevi do od-
hoda so minili, kot bi pihnil.
Vlak se je počasi premikal s
postaje. >Sine, piši kaj in bodi
dober,< mi je mama zaklicala v
slovo.
Pot na Velike bloke ni dolgo
trajala. Prišel sem do vojašnice
in se javil dežurnemu. Opazil
sem tudi druge novince. Vsi smo
bili prestrašeni in izgubljeni.
Najprej so nas slekli, civilno
obleko smo morali oddati, saj so
jo poslali domov. Temeljito so
nas pregledali, cepili proti vsemu
mogočemu in nemogočemu. Na-
zadnje so nas ostrigli skoraj do
kože. Nekateri so se upirali stri-
ženju, ampak nič ni pomagalo,
kar se mora, se mora.
Prve tedne sem imel domoto-
žje. Redno sem pisal domov, da
me ni pobralo od žalosti. Cez ne-
kaj časa sem se navadil. Hrano
so kuhali v velikih kotlih in je bi-
la slaba. Spomnim se, kako je bi-
lo na terenu v Postojni, kjer so
kuhali za 30.000 vojakov. Kosilo
se je začelo ob 14. uri, končalo
pa bo 16. Ce je zmanjkalo, si do-
bil konzerve. Tako slabe hrane,
kot je bila tam, res še nisem je-
del. Najpogostejše jedi so bile:
makaroni po mornarsko, graho-
va marmelada, vojaška sarma,
zelje, repa, fižol, pa še slabše
stvari. Po nekaj dneh, ko je v
kantini zmanjkalo napolitank in
piva, smo ugotovili, da se da tudi
to jesti. Na začetku so nas stari
vojaki velikokrat zbadali s pe-
smijo: »Kada ču majko na veče-
ru tvoju, dosadilo mi je stajati u
stroju!«
Šolanje ali »obuka« je bila
znosna. Naučili smo se ravnati s
puškami in mitraljezi, uporablja-
ti mine, bombe, dekontaminacij-
ska sredstva. Imeli smo tudi dru-
ge predmete, npr. samoupravlja-
nje. Moj najboljši prijatelj je bil
član vojaškega ansambla, imeli
pa smo tudi športno društvo.
Jaz sem bil merilec v topovski
enoti, dva pa sta prinašala streli-
vo. Na našem topu smo bili res
dobro moštvo.
Na demonstraciji topa smo s
1000 metrov zadeli 1,5 cm široko
palico. Tam je bilo veliko oficir-
jev in funkcionarjev. Vsi so pri-
čakovali od nas najboljše. Moral
sem presneto natančno pomeriti,
preden sem dal znak za ogenj.
Počilo je in se zakadilo. Ko se je
dim dvignil, smo videli, da palice
ni več. Zadetek v polno! Vsi so
nam ploskali in bili smo zelo po-
nosni. Za nagrado smo dobili de-
set dni dopusta.
Po šestih mesecih so prispeli
novi rekruti — »fazani« - in
prepoznal sem sebe pred šestimi
mesec. __
Tudi mi smo jih zbadali zaradi
hrane in vojaškega življenja. S
prijatelji smo postali nerazdru-
žljivi in slovo je bilo dosti težje
kot slovo od doina. Obljubili
smo si, da si bomo pisali in se
obiskovali.
Vlak je prispel na domačo po-
stajo. Bil sem kar žalosten, da ni-
sem več med prijatelji. Ce bi bil
še enkrat star 20 let, bi šel z
veseljem še enkrat v vojsko!«
Robi Kukovec, 8. a,
OŠ Toneta Žnidariča
ZAKAJ?
Z babico sediva v kotu in za-
mišljeni strmiva nekam daleč,
daleč . . ., ko mi kakor strela z
jasnega uide beseda: vojna.
Ce je ne bi bilo, bi poznala
dedka, o katerem do sedmega le-
ta nisem vedela ničesar. Poznala
bi strica in teto, ki jima je zemlja
že med vojno postlala svojo po-
steljo. Mogoče še koga, za kate-
rega še do sedaj ne vem ničesar.
Toda zakaj? Tako se je, se in
se bo spraševalo na milijone lju-
di. ZAKAJ?
Se mar ljudje ne znajo pogo-
voriti z besedo, ampak le z orož-
jem? Nekje sem slišala, da se
človek od živali loči po razumu.
Torej tisti, ki je vojno začel, ni
imel razuma? Ni razumel ljudi,
ki jim je uničil družino?
Srečni smo in srečni bodo vsi
otroci, ki imajo mir, ki jih nihče
ne preganja. Da, lahko smo &re-,
čni! '    , ,
Nataša^Muršec,
SO DNEVI, KO SE SPOMNIMO STEZE,
POTI, KI ZDAJ JE ZGODOVINA
Steze. Veliko jih je okrog nas. Veliko pa je tudi takšnih, ki so ne-
koč bile, a jih je čas, človekov stalni spremljevalec, zakril. Vedno bo-
do ostale, čeprav bo zanje vedelo le drevje ob poti in ptice. In prav te
steze nosijo v sebi zaklad - del zgodovine. Velikokrat se sprehajamo
kje ob gozdu in mislimo na vsemogoče stvari. Sploh pa ne pomislimo, =
da je morda prav tukaj v hudi zimi hodila kolona partizanov z mrzli-1
mi rokami in z vročimi srci. Morda je prav tukaj kdo onemogel in j
zadnjič iztegnil roke v nebo. Ali pa je prav tod bežal majhen deček, ki'
je s svojim pogumom rešil življenje marsikateremu borcu za svobodo.
Ni mislil na mraz in na sneg, v katerega seje ugrezal. Pa tudi misel na
dom in toplo peč ga ni omamila. Ne. Misel na partizane in na domo-
vino in na ogenj, ki je v njegovem srcu gorel z visokim plamenom, mu
je velevala, naj ne postaja, in mu dajala moč.
Veliko je stvari, ki so se morda zgodile prav na tem mestu. Pa
vendar tu ne stoji noben spomenik z imeni ljudi, ki so bili polni pogu-
ma. Tu ni nobenega groba, cvetja, sveč. To tudi ni potrebno, saj že
mah in ptice povedo, da se je tukaj nekaj zgodilo. Zeleni mah je do-
volj lepo zelenje za grob in ptičja pesem je najlepša himna padlemu
vojaku. Njegov spomenik je košato drevo, ki bo vedno govorilo o nje-
govem pogumu. Svetle zvezde so najsvetlejše lučke - sveče brez vo-
ska. Sveče, ki gorijo vsako noč. Ta, ki mu je bil gozd dom, si dugega
ne bi mogel želeti. Ko bo pozimi pokrajino prekrila snežna odeja, se
bodo na njegovem grobu zalesketali biseri. Mati narava bo že poskr-
bela, da bo dobil plačilo za svoje življenje. Najlepše plačilo pa sta mir
in svoboda. Cilji, ki so si jih zastavili vsi naši predniki, so uresničeni.
Sedaj imamo svobodo, ki sojo naši dedje prislužili s svojimi življenji.
Niso se žrtvovali zase, žrtvovali so se za nas. Čeprav ni nikjer zapisa-
no, da so darovali življenje za svbodo, bodo ostali nepogrešljivi del
poti, ki ji pravimo zgodovin.i.
Marsikateri vojak bi bil danes presrečen, če bi lahko gledal svoje
vnuke, ki se brezbrižno igrajo in ga sprašujejo o svobodi. Gotovo bi
jim s ponosom rekel: »Svoboda je največje bogastvo. Je več vredna
kot zlato.« In v otroških očeh bi zablestel kup zlata, na katerem bi pi-
salo z velikimi črkami     SVOBODA. Ne izgubimo je!
Bliža se dan JLA in možje, ki so bili kot fantje partizani, bodo
lahko s ponosom rekli: »Tudi jaz sem del svobode, košček zgodovi-
ne.« Brigita Habjanič,
8. a, OŠ Videm pri Ptuju
12 - ZA KRATEK ČAS
22. december 1988 —
TEDNIK
Dober den! Pra>/aprav — dober večer, saj sen vam loto pismo pisa
v nedelo zvečer, glih te, gdo je moja Vlica gledala na televiziji tisti film
Ta provi gusar. Ja/ ali ne ven, so tisti tan na televiziji malo prismuknje-
ni ali pa sen jaz čista zmešani? (iledan, gledan, pa ne ven, /a kaj se gre.
Neje pravlica, pa tudi drgačik neje nikakšna zgodba. Neje miš in neje
ftič. \1eni se zdi, da je tota filmska zgodba lepi primer, kak se na gusar-
ski način penezi razmetovlejo, televizijski glodalci pa drogo naročnino
plačuvlemo.
Pa pustimo gusare pri miri, saj jih itak vsaki den srečamo v svojih
človeških vrstah. Kak sen van /e ovokrot pisa, se nam zdaj približovleta
Božiček in dedek Mraz. Letos bode božič dela prosti den za vse, ki v bo-
geca verjejo, pa tudi za tiste, ki so se z bogecon skregali in ga samo v
najhujših stiskah na pomoč zovejo.
Mija z Mico sma že Božiček! in dedeki Mrazi pismo napisala. Že-
lja je dosti, samo ke ste pre obodvo nelikvidna in samo oblube tolata
glih tak kak tisti, ki na kongresih in drugih sestankih in mlatitvah pro-
zne slame oblublajo, pa zlo malo potli uresničijo. Čez nekaj dni borna z
Mico koline mela. Cujdek bode daroval živleje za najino boj mesnato in
mastno prihodnost. Je pač tak na toten puklasten sveti, da morajo neka-
teri zato vmreti, da lehko drugi živimo.
Ker so pred nami zodnji dnevi v toten leti, bi jaz že zdaj izkorista pri-
ložnost in vsem povoša tisto, vse tisto, kaj si vsi najboj želite. Najpret se-
veda zdrovje, smrt visokim cenam, mir, tovarištvo in še marsikaj druge-
ga. Pa radi se imejte in ne pozobite, da lehko živimo bojše samo od boj-
šega dela. In seveda tudi od dobrega plačila za dobro delo. Te pa srečno.
Vas pozdrovla vaš LLJZEK.
TEDNIK - 22. december 1988
ŠPORT IN DRUŠTVA — 13
KOŠARKA
Elektra—
Ptuj 75:76
v zelo izenačenem in borbe-
nem srečanju do konca tekme so
F*tujčani v Šoštanju zasluženo
zmagali. S tem so si praktično že
zagotovili uvrstitev v končnico
prvenstva za uvrstitev v enotno
slovensko košarkarsko ligo.
Odločilen koš in s tem zmago
v zadnjih sekundah srečanja je
dosegel Cabrijan, največ košev
in najboljšo igro pa je prikazal
Robert Kotnik.
Koše so dosegli: Robert Ko-
tnik 29, Ploj 13, Marčič I 1, Šulič
II, Vlah 6, Cabrijan 3, Filipič 2
m Miran Kotnik I.
Lestvica v II. SKL - vzhod je
po H), kolu naslednja: Ptuj 19
točk, Šentjur 17, Elektra 16, Pol-
zela, Miklavž in Radgona 1.5, Po-
murje 13 in Slovenska Bistrica
K).
V soboto se bodo Ptujčani v
dvorani Center ob 17. uri pome-
rili z ekipo Polzele. MG
STRELSTVO
II. kolo
občinske
lige
Minulo nedeljo je bilo konča-
no 11. kolo v občinski ligi v stre-
ljanju s serijsko zračno puško v
sezoni 1988/89. Zmagali so zo-
pet favoriti. Razvrstitve pa so: 1.
MIP I - 1054 krogov, 2. Jože
Lacko - 1050, 3. Kidričevo -
1047, 4. Turnišče II 1043, 5.
Agis I - 1042, 6. Železničar —
1041, 7. Vitomarci L — 10004 in
8. Turnišče I - 1003 krogi.
Sledile pa so ekipe: Draženci,
Turnišče III, MIP II, Polenšak,
Kidričevo II, Železničar II, Dor-
nava I, Opekar I, Videm, Grad-
nje, Dornava II, Trnovska vas,
Juršinci, Opekar li. Trnovska
vas II, Agis II in Vitomarci II.
Posamezno sta bila najboljša
Branko Lenart (Žel.) in Tonči
Planine (J. Lacko), oba 270 kro-
gov.
Po II. kolu vodi ekipno MIP z
2113 krogi. Sledijo pa: Agis —
2085, Železničar - 2082, Kidri-
čevo - 2080, Turnišče II. -
2057 itd.
Posamezno vodi Tonči Pla-
nine (J. Lacko) s 538 krogi.
K. A.
Dva poraza
Petovie
članice namiznoteniškega klu-
ba Petovia so v nadaljevanju pr-
venstva v medrepubliški ligi ob
koncu minulega tedna dvakrat
nastopile doma, v dvorani Mla-
dika. Njihove nasprotnice so bile
močne in izkušene igralke reške-
ga Kvarnerja in zagrebške Indu-
strogradnje, druga in tretja ekipa
na lestvici, povrh pa zaradi po-
škodbe za domačinke ni igrala
Tanja Sinic.
V sobotnem srečanju so igral-
ke Kvarnerja hitro povedle s 5:0,
v nadaljevanju pa je Čerčetova
premagala Dragičevo in Miloše-
vičevo, Mlakarjeva Kureličevo,
Karničnikova pa je izgubila z
Grkiničevo. Končni rezultat je
bil tako 6:3 za Kvarner.
Nedeljsko srečanje z Industro-
gradnjo so Ptujčanke začele z
zmagama Čerčetove in Karnični-
kove, vendar so v nadaljevanju
vse partije izgubile in je tako go-
stujoča ekipa zmagala s 7:2.
Poraza sta pričakovana, ptuj-
ska ekipa pa bo točke, ki naj bi
zagotovile obstanek v ligi, mora-
la nabrati proti neposrednim tek-
micam (Našice, Rade Ličina in
Merkur). Možnosti so zelo veli-
ke. I. k.
Množični gimnastični nastop
Ob 80-letnici organiziranih
gimnastičnih aktivnosti v občini
Ptuj so minulo soboto, 17. de-
cembra, pripravili člani Gimna-
stičnega društva Ptuj zanimiv
množični gimnastični nastop.
Nastopilo je prek 260 mladih
gimnastov, ki so ob" pomoči in
žrtvovanju dvajsetih vaditeljev
prikazali prek 700 obiskovalcem
skoraj vse, kar so se naučili v mi-
nulem letu. In priznati je treba:
veliko je bilo tega. Svoje sposob-
nosti so pokazali na vseh orodjih
in poželi veliko aplavza. Vseka-
kor pa je bila prireditev dobro
pripravljena in predvsem izred-
no prisrčna . . . Eno najbolj mno-
žičnih športnih društev v ptujski
občini (prek 300 redno vadečih)
pa je z njo dokazalo, da se vrača-
jo stari dobri časi v disciplini, ki
je osnova vsem drugim športom
in zdravemu življenju nasploh.
OM
Tiidi na najzahtevnejših orodjih so mladi gimnasti prikazali prve vadbe-
ne elemente. ,^ ^   ».
(Foto: M. Ozmec.)
Drava izgubila z Železničarjem
v soboto opoldan smo si v
dvorani Center ogledali turnir v
okviru prvenstva v prvi republi-
ški ligi judoistov. Nastopile so tri
ekipe, in sicer mariborski Želez-
ničar, ljubljanska Šiška in doma-
ča Drava. Največ zanimanja je
veljalo dvoboju med Mariborča-
ni in Ptujčani. Tokrat so bili Ma-
riborčani nekoliko boljši in so
zmagali z 9:5 po borbenih in
35:20 po tehničnih točkah, lahko
pa bi bilo tudi obratno. V kate-
goriji do 60 kg je domačin Kre-
pek po visokem vodstvu ob kon-
cu izgubil s končnim prijemom
Založnika. Nato je Senekovič za-
nesljivo premagal Šenveterja,
Zorenč pa domačina Čuša. Na
6:2 za goste je z rahlo pomočjo
sodnika Brumca, ki je sodil sam
in mu napake ne gre jemati zlo-
namerno, povišal Kramar z zma-
go proti Vidoviču, nato pa je
odlični Peter Letonja v nekaj se-
kundah opravil z Mariborčanom
Reckom. Železničar si je zmago
zagotovil v kategoriji do 95 kg,
ko seje poškodoval domačin So-
lina in Hutlerju predal borbo. V
najtežji kategoriji sla se Mesaric
razšla z neodločenim izidom.
Ekipa Šiške je bila le za ogre-
vanje. Železničar jo je premagal
z 12:2 (50:5), Drava pa kar s 14:0
(70:0). Po štirih kolih imajo Ptuj-
čani šest točk, izgubljeni točki na
svojem tatamiju pa bodo morali
nadomestiti na enem prihodnjih
gostovanj.
1. kotar
Letonja je Recka spravil v obup.
(Foto: I. kotar.)
Iskra — najboljši pionirski atlet v SRS
Tudi letos so v prostorih SOZD-a ISKRA Lju-
bljana s proglasitvijo najboljših atletov po katego-
rijah uradno končali tekmovalno sezono 1988. Naj
mimogrede omenim, da je ISKRA generalni po-
krovitelj slovenske atletike.
Najboljša slovenska atleta v članski konkurenci
sta po anketi Atletske zveze Slovenije metalec
kopja Milan Stijepovič (TAM, Maribor) s I 17 gla-
sovi. Na drugo mesto seje uvrstil ptujski olimpijec
Mirko Vindiš z 98 glasovi. Pri članicah je prav ta-
ko zmagala metalka kopja — Kristina Jazbinšek
(Kovinotehna, Celje) — 89 glasov, pred Lopatiče-
vo (AK Brežice) — 85 glasov.
Pri starejših mladincih je največ glasov prejel
deseterobojec Matjaž Polak (Triglav, Kranj) —
131, na drugo mesto se je uvrstil Emberšič (TAM,
Maribor) s 122 glasovi. V konkurenci starejših
mladink je s 173 glasovi osvojila prvo mesto Bu-
kovčeva (Olimpija, Ljubljana) pred Dominčevo
(TAM, Maribor), ki jih je dobila 87. Med mlajšimi
mladinci je bil brez konkurence novogoriški ska-
kalec v višino Prijon s 170 glasovi pred Kramplom
(Triglav, Kranj) z 91. V isti kategoriji pri_ mladin-
kah je dobila največ glasov Lužarjeva (ŽAK) —
169 — pred Radmanovičevo (Kovinotehna, Celje)
- 85.
Pri pionirjih je premočno s 118 glasovi zmagal
sprinter Atletskega kluba Ptuj Matjaž Iskra pred
Miloševičem, ki jih je dobil »samo« 72. Pri pionir-
kah je bila s 143 glasovi prva Korenova (TAM,
Maribor) pred Gorjupovo (Olimpija, Ljubljana)
- 71.
Posebna priznanja so prejeli trenerji najboljših
atletov, med njimi tudi trener ptujskih tekmoval-
cev Ljubo Cucek.
L Z.
Uspešni pri članih in pionirjih
v soboto, 17. decembra, seje v
drugem kolu prve republiške lige
v judu članska ekipa Gorišnice v
gosteh pomerila z ekipama Bra-
nika iz Maribora in drugo ekipo
Iva Reje iz Celja. Srečanje je bilo
v Mariboru.
Najprej sta se pomerili ekipi
Branika in Iva Reje. Zmagala je
ekipa iz Celja z rezultatom 10:4.
po tehničnih točkah pa je bil re-
zultat 50:20. Tekmovanje se je
nadaljevalo z dvobojem ekip Go-
rišnica-Celje in ekipo Gorišnica-
Branik. Mlada ekipa Gorišnice
je premagala obe ekipi. Proti Ce-
lju je bil rezultat 9:5, po tehni-
čnih točkah 33:20, Branik pa so
premagali z rezultatom I 1:3, po
tehničnih točkah 53:10. V kate-
goriji do 60 kg je Petek najprej
premagal  Šekoranjo  iz  Gelja,
proti Braniku pa ni imel naspro-
tnika. Do 65 kg je tekmoval Ko-
stevc in izgubil od Kačičnika iz
Celja, nato pa gladko premagal
Mursedaja iz Branika. V katego-
riji do 71 kg sta tekmovala Mur-
šič in Bezjak. Muršič je gladko
opravil z Vivodom iz Branika.
Bezjak pa je s Selešem iz Celja
izgubil. V kategoriji 78 in 86 kg
sta tekmovala Gojčič in Miloše-
vič. Proti ekipi Iva Reje je Gojčič
premagal Mlinareviča, Miloševič
pa Pliberška. Proti ekipi Branika
je Miloševič izgubil od Bogdano-
va, Gojčič pa je premagal Rajha.
V kategoriji do 95 kg sta tekmo-
vala Tajhman in Marin. Marin se
je proti Portenšlagnu iz Branika
boril neodločeno, Tajhman pa je
proti Braniku tekmoval v katego-
riji do 95 kg in premagal Marku-
sa. Proti ekipi iz C elja je tekmo-
val do 95 kg in premagal Traner-
ja. V najtežji kategoriji — nad
95 kg — je tekmoval tudi Ploše-
njak in proti ekipi iz C elja izbo-
ril neodločen izid proti Šišmano-
viču.
V nedeljo, 18. decembra, pa je
bil tradicionalni novoletni turnir
za pionirje v Celju. Na njem se
je pomerilo 17 klubov s prek 200
tekmovalci, udeležila pa se ga je
tudi pionirska ekipa Gorišnice.
Mladi judoisti so se tudi letos
odlično uvrstili, saj so bili ekip-
no tretji. Prva je bila ekipa Bra-
nika z 21 točkami, drugi je bil
Bežigrad z 12, tretja pa Gorišni-
ca z 11 točkami.
Medalje so osvojili: Tadej Žni-
darič, ki je bil prvi, Damir Kokot
— drugo mesto, Andrej Geč,
Marko Petek in Tonček Plovše-
njak pa so osvojili tretje mesto.
^ MIRAN PFTFK
Drava druga v polfinalu
v četrtek, 15. decembra, popoldan je bil v dvo-
rani Onter kakovosten turnir v rokometu, eden
štirih polfinalnih turnirjev za republiško prvenstvo
mladincev. Nastopile so ekipe Aera Celja, Šošta-
nja in domače Drave. V prvem srečanju je okrog
300 pretežno mladih gledalcev videlo dobro sreča-
nje domačinov s Celjani. Ptujčani so se do polovi-
ce drugega polčasa držali res odlično, večji del vo-
dili, vendar niso zdržali in so tekmo izgubili z
18:24. Pokazali so zavidljivo tehnično znanje,
odločila pa je izkušenost in veliko boljša fizična
pripravljenost Celjanov, med katerimi štirje igralci
redno nastopajo v drugi zvezni članski ligi. V dru-
gem srečaiiju so Celjani na podoben način "stMi
odpor Šoštanja in zmagali z 19:15. V odločitvi o
drugem mestu so domačini po boljši igri v drugem
polčasu z 18:17 premagali Šoštanj, vmes pa vodili
že s štirimi zadetki. V finale, med štiri najboljše
slovenske ekipe, so se tako zasluženo uvrstili Ce-
ljani. Ce bodo igralci Aera Celja republiški prvaki,
saj so prvi favoriti, potem bo mlada ekipa Drave
peta v Sloveniji, kar je odličen dosežek.
Ekipo Drave sta pripravila in vodila Ivica Hru-
• pič in Alojz Klaneček, nastopili pa so Belič.
Kramberger. Mešl. Satler. Pucko, Djordjevič, Žu-
ran. lovrcc. CKtcfc Črnila. V^jda in Mfakar.
1. k.
Turnir
v odbojki
v nedeljo dopoldan je bil v
dvorani Center rekreacijski tur-
nir v odbojki v počastitev dneva
JLA in v okviru množične akcije
Razgibajmo življenje. Nastopilo
je devet ekip, zmagala pa je eki-
pa Pobrežja iz Maribora pred
ekipo ptujske vojne pošte in
Kungoto.
I. k
14 — ZA RAZVEDRILO
22. december 1988 - TEDNIK
TEDNIK -     december 1988
OGLASI IN OBJAVE - 15
DEDEK MRAZ V PTUJSKIH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
OD 26. DO 28. DECEMBRA
Novoletne pakete bo prejelo
1245 otrok
v skupnih službah krajevnih
skupnostih občine Ptuj so pove-
dali, da je za novoletne priredi-
tve otrok vse pripravljeno. Po-
datke pa imajo samo za ptujske
krajevne skupnosti, kjer bo de-
dek Mraz na priložnostnih slo-
vesnostih obdaril 1245 otrok od
drugega do sedmega leta staro-
sti. V primerjavi s prejšnjimi leti
bo voščil srečno novo leto 19X9
manj otrokom. Srečanja naj bi
bila prisrčna in nepozabna. V
programih se bodo tudi letos tru-
dili: Vzgojnovarstvena organiza-
cija, osnovne šole Olge Meglic,
Franca Osojnika, Ivana Spolena-
ka in Toneta Žnidariča.
V krajevni skupnosti Borisa
Ziherla bodo v avli Srednješol-
skega centra organizirali tri pred-
novoletne prireditve, in sicer 26.
decembra ob 16., 17. in IX. uri.
Novoletna darila bo prejelo 355
otrok. Tega dne bo dedek Mraz
obiskal tudi malčke v krajevnih
skupnostih Jožeta Potrča in To-
neta Žnidariča. V prvi bo stisnil
roko 121 otrokom, v drugi pa 36.
V krajevni skupnosti Toneta Žni-
dariča, ki je najmanjša ptujska
KS, živi tudi najmanj otrok v sta-
rosti od drugega do sedmega le-
ta.
Največ otrok pa bo dedek
Mraz obiskal v torek, 27. decem-
bra. Takrat bodo prireditve orga-
nizirali v petih ptujskih krajev-
nih skupnostih, in sicer v bratov
Reš, kjer je 175 otrok in bodo
pričeli obdarovanje ob 16. uri.
Prireditev bo v avli Srednješol-
skega centra. V Budini Brstje
bodo novoletno prireditev za
otroke pričeli ob 16.30 uri. V le-
po okrašenem domu krajanov
pričakujejo 67 otrok. V najstarej-
ši krajevni skupnosti glede na
starostno strukturo prebivalcev
Dušana Kvedra bodo 27. de-
cembra ob 16. uri v prostorih OŠ
Olge Meglic obdarili 157 otrok.
Otroci iz KS Olge Meglic bodo
imeli novoletno prireditev v pro-
storih OŠ Olge Meglic 27. de-
cembra ob IX. uri. Pričakujejo,
da bo prišlo vseh 37 otrok. Spuh-
Ijani bodo malčke obdarili 27.
decembra ob IX. uri v gasilskem
domu. Pripravili so 5X daril.
zadnji dan prednovoletnih
prireditev v ptujskih krajevnih
skupnostih pričakujejo dedka
Mraza v krajevnih skupnostih
Franca Osojnika, Ivana Spolena-
ka in Turnišče. Prireditev v KS
Ivana Spolenaka bo v domu kra-
janov ob 16. uri, povabili pa so
X4 otrok. V KS Franca Osojnika
bodo prireditev pričeli ob 17. uri
v prostorih OŠ, izročili pa bodo
sto paketov. Ob IX. uri pa bo še
prireditev v KS Turnišče, in sicer
v domu krajanov. Te prireditve
se bo udeležilo 59 otrok.
Podatkov o tem, kje bodo pri-
reditve v drugih krajevnih skup-
nostih ptujske občine, žal nismo
uspeli dobiti. V glavnem pa naj
bi bile od 26. decembra. Po po-
datkih Občinske zveze prijateljev
mladine bo letos dedek Mraz ob-
daril 4533 otrok v starosti od
drugega do sedmega leta.     MG
Sodelavci smo se srečali
NI vrag, da ob tolikšnem številu sodelavcev ne bi nekaj nastalo. (Posnetek: M. Ozmec.)
V petek, 16. decembra, smo se v kletnih prosto-
rih ptujskega hotela srečali poklicni in nepoklicni
delavci Tednika in radia Ptuj. Ob tej priložnosti
nas je obiskal ves občinski politični vrh od mla-
dine do partije. Hvaljli so nas in hvalili, da nam je
že postalo sumljivo. Šele ko smo na svoj račun sli-
sah nekaj bolj kniicnin ocsed, je z obrazov pokli-
cnih delavcev ptujskega obveščanja izginila skrb.
Berejo nas! Zato se bomo trudili še vnaprej, pokli-
cno in nepoklicno. Tisti, ki smo bili na srečanju, in
oni, ki so bili zadržani. Kajti Tednik in radio sta
skupno delo. jš
Dedek Mraz iz vrtca v krajevnih i
skupnostih in delovnih organizacijah
Od ponedeljka do četrtka prihodnji teden bo otroke v krajevnih
skupnostih in dveh delovnih organizacijah obiskal dedek Mraz iz vrt-
ca, ki bo zraven pripeljal tudi igralce. Otroci si bodo ponekod lahko
ogledali igrico Sneg za dedka Mraza, drugod Kuža Rihard, pa še Kdo
je rekel mijav. Zajček seje izgubil in Sneženi mož išče ženo, igrice, ki
so jih pripravile prizadevne vzgojiteljice Vzgojnovarstvene organiza-
cije Mirana Sagadina iz Ptuja.
V avli Srednješolskega centra bo 26. decembra za malčke iz kra-
jevne skupnosti Borisa Ziherla in v istem prostoru 27. decembra za
KS bratje Reš, oba dneva ob 16. uri. 27. decembra se bo dedek Mraz
mudil ob 13. uri v Kmetijskem kombinatu in v bolnišnici, ob 17. uri v
krajevni skupnosti Budina Brstje in ob IX. uri v gasilskem domu v
Spuhlji. V sredo 28. decembra, pa bo razveselil ob 9. uri otroke v pro-
storih enote vrtca v Dornavi, ob 10. uri v enoti vrtca v Gorišnici, ob
16. uri v domu krajanov otroke krajevne skupnosti Rogoznica in v do-
mu krajanov Majšperk, ob 17. uri tega dne pa bo na obisku v domu
krajanov Podvinci. V četrtek, 29. decembra, se bodo ob 12. uri v do-
mu krajanov z dedkom Mrazom srečali otroci krajevne skupnosti De-
strnik, ob 16. uri otroci krajevnih skupnosti Cirkulane in Markovci,
prvi v osnovni šoli in drugi v domu krajanov.
Malčkom želimo, da bi bilo srečanje z dedkom Mrazom kar naj-
bolj veselo, starše, da jih ne bi pozabili peljati na to srečanje, obojim
pa srečno novo leto 19X9! NaV
Jubilejni koncert
Pihalnega orkestra Ptuj
Ptujsko gledališče je bilo minuli ponedeljek polno do zadnjega
kotička, ko so ptujski godbeniki, članice in člani Pihalnega orkestra
Ptuj zaigrali ob svojem 1 lO-letnem jubileju. Godbenikom so sprego-
vorili predsednik skupščine občine Ptuj Gorazd Žmavc, predsednik
Združenja pihalnih orkestrov Slovenije Dušan Pečko in predsednik
Zveze kulturnih organizacij Ptuj Franc I ačen. ki jim je skupaj s tajni-
kom izročil najvišje priznanje Zveze kulturnih organizacij zlato
plaketo in nekaterim godbenikom za večletno sodelovanje Gallu-
sove značke. Zgodovino godbe in njen današnji utrip pa je opisal
predsednik orkestra Stanko Menoni.
Pihalni orkester vodi zadnjih dvajset let profesor Anton Horvat.
Kot gost je na koncertu sodeloval saksofonist Marjan Drevenšek.
Jubilejni koncert so omogočili: Komunala, gradbeništvo in pro-
met, Gradis-TOZD Gradnje Ptuj. Fmona Kmetijski kombinat, Av-
toprevozništvo Ptuj, Perutnina TOZD Tiskarna, Emona-Merkur,
Zveza kulturnih organizacij, občinska konferenca ZKS, pokrovitelj
koncerta pa je bil Občinski sindikalni svet Ptuj. N. V.
uedeK iviraz pred
l/lnhf»rr» mloflih
Program za otroke z obiskom dedka Mraza se bo pričel na novo-
letnem sejmu v ponedeljek, 26. 12., in bo trajal vključno do petka. V
ponedeljek bo prihod dedka Mraza naznanil ptujski pihalni orkester,
ki bo igral od 17. ure naprej. Nato se bodo predstavili učenci in učen-
ke osnovne šole Ivana Spolenaka s svojim programom. Dedek Mraz
pa bo prišel ob 18. uri. Tako bo potem vsak dan do petka. V torek bo-
do dedka Mraza spremljali učenci m učenke haidinske osnovne šole.
v sredo iz osnovne šole F. Osojnika. v četrtek učenci in učenke osno-
vne šole O. Meglic, v petek pa iz osnovne šole Videm pri Ptuju.
Vsak dan bodo v Klubu mladih od 16.30 do 19.30 vrteli risanke. Od
15. ure naprej pa bo pred klubom tudi mladinski novoletni radijski
program, ki ga bodo pripravljali člani centra za obveščanje pri OK
ZSMS Ptuj.
Za najmlajše bo torej zanimivo od ponedeljka naprej, prav tako
pa tudi za druge saj bo novoletni sejem v drugem tednu v polnem raz-
mahu.
Naj omenimo še, da so novoletne jelke okrasili učenci mestnih
osnovnih šol, ki so izdelali okraske iz folije in drugih materialov, d.
Ribiči in kultura
Člani ptujske ribiške družine
niso samo dobri ribiči in varstve-
niki narave, so tudi ljubitelji li-
kovne umetnosti. Še posebej, če
se z njo ukvarja kdo od njihovih
članov. Minuli teden so namreč
v svojih novih prostorih na Hr-
vatskem trgu odprli razstavo slik
Staneta Vičarja, ki je v ribiških
vrstah, pa tudi izven njih znan
tudi kot pesnik in ribiški novi-
nar. Če vas razstava zanima, si jo
lahko ogledate še do konca ted-
na.
Aktivni član ribiške družine in
umetnik Stane Vičar
Člani ribiškega predsedstva,
predsedniki pododborov in gost-
je so se prejšnji četrtek zbrali in
ocenili, kaj so s skupnimi močmi
naredili v iztekajočem se letu.
Predsednik skupščine Ribiške
družine Dimče Stojčevski je
omenil nekaj največjih uspehov,
med njimi skladišče s hišico ob
gojitvenem ribniku v Pacinju in
lasten vodovod, jašek za odlov
rib ter ureditev odtočnega kana-
la, ponovno aktiviranje ribnika v
Podlehniku, nov ribnik v Rogoz-
nici, nove prostore družine in ta-
ko dalje. Pohvalil je aktiven po-
dodbor Starše in adaptacijo ribi-
ške koče v gramoznici Tržeč, ki
bo služila ribičem in turistom.
Seveda je opozoril na težave,
ki spremljajo ribiče pri njihovem
delu. Med temi je v ospredju ma-
Priznanje enemu aktivnih članov Francu Dostalu.
lomaren odnos do narave in za-
strupljanje voda. Njihov pro-
blem je tudi v premajhni aktiv-
nosti pododborov, ki bodo mora-
li v prihodnje bolj prijeti za delo.
Čeprav je cilj ribiške družine
usposobiti čimveč ribnikov, ne
smejo pozabiti na odprte vode, v
katere bo tudi v prihodnje po-
trebno vlagati ribe iz gojitvenih
ribnikov.
Ob koncu se je predsednik za-
hvalil vsem aktivnim sodelavcem
v ribiških vrstah, najzaslužnejšim
pa podelil priznanja.
JB
V nedeljo
lutkovna
premiera
v kleti ptujskega gledališča bo
to nedeljo ob 11. uri premiera lu-
tkovne igrice Sinjemodri Peter.
Predstavo je pripravila lutkovna
skupina gledališča Delavskega
prosvetnega društva Svoboda
Ptuj. Predstavo so pripravili: Ti-
na Marinič, Valerija Ivanuša, Li-
dija Koltak, Nežka Rašl, Damja-
na Slejko, Jure Jakab, Zdenka
Slejko in Jaka Marinič. Lutke in
scena so delo Sava Doroviča,
glasba Borisa Roškerja, režija pa
Branke Bezeljak-Glazer.
Ponovitve predstave bodo še v
torek, 27., in v sredo, 28. decem-
bra, ob 18. uri.
N. V.
Misli
Ivana Cankarja
Ljudska in študijska knjižnica
je ob 70-letnici smrti Ivana Can-
karja pripravila razstavo. Pred-
stavljeni so odlomki pomemb-
nejših Cankarjevih idej in pah-
ljača mnenj o njem. Odprta bo
od 23. decembra do sredine ja-
nuarja.
E. J.
Novoletni koncert
Dunje Gunžer-Spruk
v viteški dvorani na ptujskem gradu bo v ponedeljek, 26. decem-
bra, novoletni koncert sopranistke Dunje Gunžer-Spruk s pianistom
Andrejem Jarcem. Ob 16. uri bo mladinski in ob 19.30 večerni kon-
cert. Spet bomo lahko prisluhnili zvonkemu glasu naše domačinke, ki
se vedno prijazno odzove povabilom za nastope pred domačo publi-
ko. N. V.
ČRNA KRONIKA
NEPREVIDNO V KRIŽIŠČE
Jože Horvat z Zgornje Hajdi-
ne se je v četrtek, 15. decembra,
peljal z osebnim avtomobilom iz
Ptuja proti domu. V križišču s
prednostno cesto ni ustavil in se
je zaletel v osebni avto, s katerim
seje po prednostni cesti pripeljal
Konstadin Jošič iz BiH. Jože
Horvat je bil hudo poškodovan
in so ga prepeljali v ptujsko bol-
nišnico.
Z OSEBNIM AVTOM V JA-
REK
V četrtek, 15. decembra, zju-
traj ob 6,30 se je po magistralni
cesti od Podlehnika proti Hajdi-
ni peljal z osebnim avtomobilom
Nikola Majstorič iz Bosanskega
Broda. Med vožnjo ga je na mo-
kri cesti zaneslo in je zapeljal v
jarek. Sam je ostal nepošfodo-
van, sopotnica Mara Kljajič pa
seje hudo poškodovala, medtem
ko je druga sopotnica Nada
Markov ič dobila le lažje poškod-
be.
V OVINKE GA JE ZANESLO
Prejšnji petek se je po cesti od
Čakovca proti Ormožu peljal z
osebnim avtomobilom Boris Ku-
rent iz Maribora. V Središču ob
Dravi ga je v ovinku zaneslo s
ceste. Pristal je v jarku in se pri
tem hudo ranil; prepeljali so ga
v ptujsko bolnišnico.
NEPREVIDNO ČEZ CESTO
Pri železniškem nadvozu na
Ptujski cesti v Mariboru je v pe-
tek, 16. decembra, ob 14,25 pre-
čkal cesto zunaj prehoda za peš-
ce Vladimir Pergar s Koga 78 v
občini Ormož. Pri tem ga je za-
del avtobus, ki ga je vozil Miri-
slav Ivančič. Pergar je bil hudo
poškodovan in so ga prepeljali v
mariborsko bolnišnico.
NEPREVIDNA LOVCA
Lovci iz Sobetincev na Ptuj-
skem polju so prejšnjo nedeljo
lovili v svojem lovišču. Lov se je
za dva lovca končal, preden sta
ga sploh začela. 46-letni J. K. je
nepravilno ravnal s puško in se
ustrelil v peto. 51-letnega A. F.
pa so šibre, ki so priletele iz pu-
ške nekega drugega lovca, ranile
po obrazu. Oba lovca so prepe-
ljali v ptujsko bolnišnico.
FF
Rodile so:
Martina Munda, Ormož, Vra-
zova 1 — Mateja; Olga Sire,
Stojnci 2/a ~ Roka; Marija
Cvetko, Cvetkovci 9/b — dečka;
Majda Cafuta, Tržeč 14 — Do-
minika; Jožica Selinšek, Janški
Vrh 60     deklico.
Poroke:
Branko Rojič, Žnidaričevo na-
brežje 7, in Lidija Osojnik, Žni-
daričevo nabrežje 7; Antun Te-
žak, Nadkrižovljan 74, in Jožica
Furjan, Goričak 42; Ljubomir
Gjerkeš, Ul. B. Kraigherja 1 1, in
iviarija Pihler, Ul. B. Kraigherja
II.
Lmrli so:
Marjan Hodnik, Maistrova 4,
roj. 1929, umrl II. dec. 1988;
Stanko Junger, Ziherlova pl. 9,
roj. 1923, umrl 17. dec. 1988;
Marija Jugovič, Gregorčičev dr.
1 1, roj. 1900, umrla IX. dec. 1988.
TEimiK
izdaja Zavod za časopisno
in radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ruj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec in
Nataša Vodušek ter novinar-
iektor Jože Šmigoc. Uredni-
štvo in uprava: Radio-Tednik,
telefon: (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 50.000 dinarjev, za tuji-
no 80.000 dinarjev. Žiroračun
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tiska ČGP Večer, tozd Mari-
borski tisk, Maribor. Na pod-
lagi zakona o obdavčevanju
proizvodov in storitev v pro-
metu je TEDNIK uvrščen med
proizvode, za katere se te-
meljni davek ne plačuje.