■o
-r<"> im
-t-■r-
Vonj po vinu in
čokoladi str. 37
Dopoldanski sprehod
po Evropi str. 36
RADIO CELJE
90,6 95,1 95,9 100,3
OVI TEDNI
шЛТЕОПт
VSAK ČETRTEK
NASA TEMA
Majski dnevi svobode	Kdaj čistilne naprave
V Topolšici so se pred dnevi zbrali tisti, ki so želeli proslaviti pomemben jubi-	namesto greznic? str. 12-13 lej, 70-letnico konca druge svetovne vojne. Govori so bili čustveni in vzneseni,
nihče pa ni mogel mimo delitve med Slovenci zaradi različnih pogledov na ta	AKTUALNO
usodni čas. Mladi si danes želijo drugačnih razprav, povezanih z njihovo pri- Pohvale za urgenco, hodnostjo, opozarjajo v rubriki Gostujoče mnenje, str. 26,27	graje Zel pravilnik t 23
CELJE
Se pri sanacijiCeljske kotline kaj premika? str. 6
ŠMARJE PRI JELŠAH
Zdravstveni dom še
vedno breg PAvigala str. 7
ROGAŠKA SLATINA
Kamin sreyyi zaščitenegaparke str. 8
Kulturni utrip na tri različne načine str. 11
PORTRET
Slovenka prižgala v Indiji luč upanja str. 29
({ Pepevnik po vrnitvi iz nemirnega Nepala str.28
Ljubiteljska kultura na piedestalu str. 14
KRONIKA
Foto: GrupA
Ne splača se tvegati brez požarne straže
str. 15
2
AKTUALNO
TATJANA CVIRN
UVODNIK
Greznice in nujna pomoč
Čez nekaj let takšna prigoda, kot se je spominjam iz otroštva, ne bo več mogoča. Med igro sem na obisku pri sorodnikih padla v greznico, ki jo je ravno takrat praznil stric. Na srečo jo je že skoraj izpraznil, sicer tega uvodnika danes verjetno ne bi brali...
Greznice naj bi bile po letu 2017 le še preteklost. Tako so si zamislili tisti, ki so pred leti pisali program čiščenja in odvajanja komunalnih odpadnih voda, seveda v skladu z direktivami Evrope. Na papirju je vse videti bolj enostavno, v praksi pa se pri nas običajno zalomi. Mnogi menijo, da imamo dovolj drugih okoljskih problemov, ki bi jih bilo pametno prej rešiti, nekaj skrbi pa zapisana uredba vendarle povzroča zlasti na podeželju. Spet se je izkazalo, da prinaša razpršena poselitev v Sloveniji samo težave in dodatne stroške, saj bo treba na kanalizacijo priključiti čim več oddaljenih zaselkov, kar zagotovo ne bo poceni. Kjer le ne bo šlo, bodo morali ljudje sami poskrbeti za čistilno napravo. Tisti, ki se gradnje šele lotevajo, bodo takšen poseg z dodatnimi stroški vključili v načrt, tam, kjer so doslej veselo polnili greznice ali kako drugače »po domače« reševali odpadne vode, pa se bodo morali povsem na novo organizirati. Sodobne rešitve seveda niso poceni, četudi občine ponujajo subvencije, zato nekateri intenzivno razmišljajo predvsem o tem, kako se vendarle izogniti obveznostim. Ali čakajo, kaj se bo zgodilo, in upajo, da bodo morda rok za takšen poseg premaknili še za nekaj let. Realno gledano se lahko zgodi prav to, saj so tudi v večini občin glasni, da je ovir preveč in da stvari niso dorečene, zato pritiskajo na ministrstvo za okolje, naj spremeni pogoje.
V teh dneh pritiskajo tudi na ministrico za zdravje. Potuje namreč po Sloveniji in posluša pripombe glede predloga o reorganizaciji nujne medicinske pomoči, pri čemer ne sliši pohval. Nekateri ji izročajo celo protestna pisma. Zgornjesavinj-čani so na primer ogorčeni, ker so prepričani, da bi predlog v sedanji obliki zanje pomenil slabšo zdravstveno oskrbo. Morda bi bilo tudi tu pametno počakati na vse spremembe, ki se še lahko zgodijo do leta 2019, ko naj bi začela veljati nova organizacija nujne pomoči. Menda bodo odslej tudi gasilci in ostali usposobljeni prostovoljci reševali življenja, sploh kje v odmaknjenih krajih, ko bodo minute odločilne. Še en primer torej, da bo tudi na tem področju treba računati predvsem nase, skrbeti za čim boljše zdravstveno stanje in v stiski poklicati dobrega soseda ali prijatelja, ki bo pomagal, ko nas bo zvilo. Vse ostalo bo zgolj splet srečnih okoliščin. Pa naj še kdo reče, da ni lepše, če živiš v mestu!
Lahko pa seveda brez težav priznamo, da nam kljub vsemu še vedno ni hudega, če se začnemo primerjati s kakšnimi daljnimi revnimi deželami. Nepal se nam zdi zadnje čase bliže, ko v pripovedih slovenskih popotnikov poslušamo o razdejanju po potresu. Ali Indija, ko beremo o šoli, ki jo je ustanovila Slovenka in pomeni upanje za tamkajšnje revne otroke. In to v zameno za le nekaj kilogramov starega papirja!
ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA
	#	#	#
13 1 25	12 I 18	11 1 20	10 1 23
ČETRTEK
11 I 24 12 26 12 26 13 23
ENERGETIKA CELJE
PREKLOPITE na PLIN
Tukaj se boste po novem, v kolikor boste morali v urgentni center, vpisovali.
Stavba kot se šika, pravilnik pa še vedno razburja
Župan Občine Nazarje Matej Pečovnik: »Ministrica, pridite kaj k nam!«
»Treba je pohvaliti vodstvo celjske bolnišnice, vidi se, da sta bila načrtovanje in gradnja urgentnega centra skrbna in z dolgoročnim pogledom, kar je bila v Slovenji do zdaj redkokdaj praksa,« je dejala ministrica za zdravje Mi-lojka Kolar Celarc, zatem ko si je ogledala prostore celjskega urgentnega centra. Ta naj bi začel delovati do konca letošnjega leta, v njem manjka le premična medicinska oprema.
Prostori novega urgentnega centra so izjemna pridobitev ne le za celo celjsko regijo, ampak tudi za zdravniško osebje. Pravzaprav prostori izgledajo, kot da se v njih delo že lahko začne. A se še ne more. Skupni razpis za opremo vseh urgentnih centrov je sicer že objavljen, a ker je razdeljen v sklope, je ministrica nekaj pogodb že podpisala, v nekaterih primerih pa je prišlo do revizije. Toda tako bolnišnice kot ministrstvo upajo, da bo dobava opreme pravočasna, saj brez nje urgentni centri namreč ne morejo začeti delovati.
Bravo, Celje
Ministrska ekipa je bila v torek nad prostori navdušena tudi zato, ker je vodstvo celjske bolnišnice projekt resnično dobro zastavilo in predvidelo, da bo po selitvi urgence v nove prostore v starem delu uredilo posebej
pediatrično urgenco, kar je novost. Prav tako je novost, da bodo v urgentnem centru svoje prostore za nujne primere imeli tudi urologi in ginekologi. Novi bodo tudi prostori, ki bodo namenjeni izključno pogovorom s svojci bolnikov, ki potrebujejo nujno pomoč. V novi stavbi so za namestitev opreme pripravljeni vsi prostori, od spre-jemnice, centralnega pulta, ambulant, opazovalnice, sob za izolacijo in higienizacijo do operacijske dvorane za urgentne primere. Prostor za pristajanje helikopterja za nujne primere je zaenkrat pri parkirišču bolnišnice, a je
tudi po naši regiji razleglo, zatem ko se je začelo govoriti o spremembah nujne pomoči in ko so bile spremembe že napisane na papirju, je marsikdo v Narodnem domu vendarle pričakoval še več ljudi. Vsega skupaj je bilo prisotnih približno 60 ljudi, kar je, če odštejemo številčno ekipo z ministrstva in iz celjske bolnišnice, dokaj malo za takšen projekt, ki je v regiji, ki šteje 33 občin, požel kar nekaj slabe volje. Kot smo že pretekli teden poročali, bosta na Celjskem dva satelitska (manjša, ves čas dostopna) urgentna centra v Velenju in Šmarju pri
in Mariboru, kjer bodo sprejemali klice nujne pomoči in na teren pošiljali reševalna vozila, ki bodo kraju klica najbližja. Zdaj naj bi v nekaterih reševalnih postajah klice sprejemale tudi medicinske sestre ali tudi zdravniki, ki so se različno odločali, kdaj na teren in kako. To naj bi bilo od uveljavitve pravilnika poenoteno, so dejali ob njegovi predstavitvi. Sicer pravilnik prinaša tudi spremembo sprejema bolnikov v urgentnem centru. Tako sprejem v ambulante ne bo več odvisen od tega, kdaj bo kdo prišel tja, ampak glede na stopnjo ogro-
Možne pobude oziroma dodatne predloge, kako osnutek izboljšati, lahko vsi ministrstvu pošljejo do 22. maja.
pristajališče zanj predvideno na strehi urgentnega centra.
Ni jih prišlo veliko
In medtem ko je bilo pri ogledu novega urgentnega centra bolj veselo in nasmejano, je vzdušje postalo zelo resno v celjskem Narodnem domu, kamor se je po ogledu odpravila ministrica. Tam se je srečala z ostalimi predstavniki lokalnih skupnosti in zdravstvenih domov. Tema: osnutek pravilnika o reorganizaciji nujne medicinske pomoči. Glede na jezo in razburjenje, ki se je
Jelšah. V večini občin naše regije bodo za nujne primere skrbela reševalna vozila (v nekaterih bo zdravnik, v nekaterih ne), v Šentjurju, Žalcu, Laškem, Mozirju in Slovenskih Konjicah bo delo zdravnikov organizirano v sklopu delovanja ambulante družinske medicine, ki vključuje izvajanje rednega programa in dežurstva.
Dispečerska centra
Novost, ki jo osnutek pravilnika prinaša, sta dis-pečerska centra v Ljubljani
ženosti. Kakšna bo stopnja ogroženosti, bo presodila višja medicinska sestra ob sprejemu. V praksi bo to izgledalo tako, da bodo bolnike s hudimi stanji zdravniki sprejeli v desetih minutah, ostali pa bodo lahko čakali tudi do štiri ure.
Satelit v Nazarje
Kljub temu da bodo pravilnik začeli uporabljati šele leta 2019, torej po začetku delovanja novih urgentnih centrov po Sloveniji, bo do takrat glede na vse odzive težko doseči, da se bodo
AKTUALNO / IZ NAŠIH KRAJEV
3
z njim vsi strinjali. »Gre samo za osnutek in ravno zato je v javni razpravi. Na terenu in ob obiskih regij se pogovarjamo zato, da ljudem na terenu razložimo, kakšen bo sistem nujne medicinske pomoči po novem. Predvideno je tudi posebno prehodno obdobje, saj gre za zelo občutljivo področje dela in vsega se ne da narediti čez noč. Na prvem mestu so bolniki, ki morajo imeti enake, pravočasne in kakovostne storitve,« je dejala ministrica, tik preden je od nazarskega župana v torek prejela posebno peticijo. Podpisali so jo svetniki vseh zgornjesavinjskih občinskih svetov, saj trdno menijo, da bo pravilnik, če bo sprejet v takšni obliki, za njihove občane pomenil slabšo zdravstveno oskrbo. »Naša želja je, da bi bil tudi v Nazarjah satelitski urgentni center. Menimo, da smo do tega upravičeni,« je dejal predsednik sveta ustanoviteljic javnega zavoda Zgornje-savinjski zdravstveni dom Nazarje, tamkajšnji župan Matej Pečovnik.
SIMONA ŠOLINIČ, BJ Foto: SHERPA
»Pa naj pride ekipa!«
Zelo kritični so v Zgornji Savinjski dolini do 7. člena osnutka pravilnika o organizaciji nujne medicinske pomoči, kjer je naveden sprejemljiv dostopni čas. V dolini so tako večinoma izven 20-minutne dostopnosti, saj je najbližji satelitski urgentni center v Velenju. Od tam je mogoče priti v tem času samo do najbližjega Mozirja. Od nujne medicinske pomoči je najbolj oddaljeno Solčavsko, od koder je že do Nazarij približno trideset kilometrov večji del slabe ceste. S Solčavskega bi tako morali k dežurnemu zdravniku v Velenje ali Celje. Zdravstveni domovi bi lahko imeli osemurno dežurstvo, vendar v Zgornji Savinjski dolini pripominjajo, da to ne pomeni več neprekinjenega zdravstvenega varstva. »Delali bomo postopno. Če bo treba, se bomo še pogovarjali, res pa je, da se je treba pogovarjati strokovno in z argumenti in ne zavajati ljudi na obrobju, da bodo dobili slabšo pomoč. To ni res, sicer ne bi investirali 80 milijonov v gradnjo urgentnih
centrov in v vso opremo,« je dejala ministrica. Pečovnik jo je ob predaji peticije tudi povabil, naj pride pogledat Zgornjo Savinjsko dolino, a mu je ministrica odvrnila, da je dan enostavno prekratek, če bi želela opraviti vse te obiske. »Kasneje zagotovo. Ta pravilnik je živa zadeva, zato bomo pozorno analizirali delo po njegovi uveljavitvi in se bomo najverjetneje, že po šestih mesecih prakse ponovno srečali in videli, ali je treba kaj spremeniti,« je dejala. A ji Pečovnik ni ostal dolžan: »Vem, da ste zelo zasedeni. Potem pa vabim vašo delovno skupino, naj pride k nam in sede z nami za skupno mizo. Upam, da se bo res dalo kaj spremeniti, čeprav si želimo, da bi do sprememb prišlo že zdaj in ne šele takrat, ko bo pravilnik že v veljavi.« Sicer ne tako ostro, ampak kljub temu z negodovanjem osnutek pravilnika sprejemajo tudi v ostalih občinah na Celjskem, kjer vidijo v takšni reorganizaciji za obrobje mest samo - korak nazaj.
Direktor Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc in strokovni direktor bolnišnice Franc Vindišar (desno) sta ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc in njeni uradniški ekipi z zgrajenim urgentnim centrom »dokazala«, da v Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Ljubljana.
NA KRATKO
Lani veliko naložb
PODČETRTEK - Svetniki so potrdili zaključni račun proračuna občine za lani. Prihodki v zaključnem računu proračuna znašajo približno 6,6 milijona evrov. Odhodki so za približno 31 tisoč evrov nižji.
Proračunsko leto 2014 je bilo izredno naložbeno naravnano, saj investicijski odhodki predstavljajo 63 odstotkov celotnega
Kupca ni bilo
ŠMARJE PRI JELŠAH - Zemljišča okrog dvorca Jelšingrad tudi po torkovi dražbi še niso dobila novega lastnika. Nakup ni premamil nikogar, kljub temu da je občina ceno za 21 hektarjev zemljišča znižala za 15 odstotkov.
Vodja oddelka za gospodarstvo v šmarski občinski upravi mag. Zinka Berk je povedala,
proračuna, pravijo v občini. Med največjimi naložbami sta rekonstrukcija lokalne ceste Virštanj-Loka v višini približno 540 tisoč evrov in energetska obnova osnovne šole v višini 860 tisoč evrov. Gradnja kanalizacije in čistilne naprave Sedlarjevo je stala približno 370 tisoč evrov.
JP
da lahko občina zemljišča odslej zainteresiranemu kupcu proda z neposredno pogodbo. Berkova je še dodala, da bo treba ceno zemljišč, katerih izklicna cena je bila zdaj 1,8 milijona evrov, v prihodnje najverjetneje še znižati za 15 odstotkov. Vendar je opozorila, da zniževanje v nedogled ne bo možno.
TV
Sodelujejo z Zvezdnim mestom
SLOVENSKE KONJICE - Župan Miran Gorinšek in župan Zvezdnega mesta Va-leri Ivanovich Tokarev sta pred kratkim v Zvezdnem mestu v Rusiji podpisala listino o sodelovanju. Mesto v bližini Moskve je bilo skoraj štiri desetletja rezervirano zgolj za ruske kozmonavte in njihove družine. Tam so nekoč sovjetski inženirji snovali skrivni vesoljski program.
Zdaj se mesto ponaša s sodobnim centrom za usposabljanje kozmonavtov. Sodelovanje med Zvezdnim mestom in Slovenskimi Konjicami se je začelo leta 2013, ko so člani
Spomin na zmago
ŠTORE - Ob 70-letnici zmage nad nacizmom so domači veterani organizirali skupen obisk grobov in spominskih obeležij iz časa druge svetovne vojne.
Najprej so se zbrali pred partizansko Ocvir-kovo domačijo v Kompolah, kjer je družina med drugo svetovno vojno izgubila štiri člane. Od tam so se odpravili na Javornik, kjer so obiskali grobova padlega ruskega vojaka in padlega borca Bračičeve brigade. V tej vasi so
konjiškega plavalnega kluba prvič obiskali Zvezdno mesto. Namen takratnega obiska je bil potop oseb z invalidnostjo in njihovih spremljevalcev v hidrolaboratoriju, v katerem se kozmonavti urijo za delo v vesolju. Člani konjiškega plavalnega kluba so bili prvi turisti, ki so se potopili v to »sveto vodo«. Sodelovanje med mestoma se je okrepilo z obiskom predstavnikov Zvezdnega mesta na 7. festivalu podvodnega filma in fotografije Sprehodi pod morjem januarja letos v Slovenskih Konjicah.
JP
obiskali tudi spominsko obeležje, ki spominja na ustanovitev Prve celjske čete. Na bližnji Svetini so se poklonili še ob grobnici padlih borcev in aktivistov ter obiskali grob Alme Karlin. Ob grobovih in obeležjih so položili cvetje in prižgali sveče. Na pomen zmage nad nacizmom so opozorili župan Miran Jurkošek ter predstavnika veteranov Srečko Križanec in ruskega veleposlaništva Andrej Mjastnikov.
BJ
Občinski gozdovi komunali?
GORNJI GRAD - Iz javnega komunalnega podjetja občini predlagajo, da naj jim podeli koncesijo za gospodarjenje z občinskimi gozdovi. V občinski lasti je namreč devet hektarjev gozdov. Tako so predlagali v planu poslovanja za leto 2015, ki ga je občinski svet potrdil na svoji zadnji seji.
Na področju oskrbe z vodo želijo letos z denarjem proračuna opraviti posodobitve na več vodovodnih omrežjih. Med drugim naj bi zamenjali primarni vod na Kočkem polju, kjer se okvare ponavljajo. Na področju čiščenja komunalnih voda opozarjajo na posodobitev gornjegrajske čistilne naprave, saj so se po zaprtju odlagališča pojavile velike količine redkega blata. Tako za letos predlagajo proučitev možnosti za uporabo blata v kmetijske namene ali poskusno obratovanje naprave za dodajanje bio pospeševalcev čiščenja, ki bi količino odvečnega blata zmanjšali. Druga možnost je lastna naprava za dehidracijo blata, ki bi stala 60 tisoč evrov. V nasprotnem primeru se bodo dragi prevozi redkega blata in njegova draga obdelava, ki jo opravljajo v Mozirju,
poznali pri višjih zneskih položnic občanov. Na področju upravljanja pokopališč
in mrliških vežic letos višjih cen ne pričakujejo.
BJ
9
glasbena Sol* LAŠKO -RADEČE
Šolska pot 5,1433 RADEČE Tel.; (03) 56 87 004,56 88 138 E-poštar BS.lasko-radece@ffuest.arnes.si Splet: www.Ksradece.si
j V srcu г glasbo
VPIS V GLASBENO ŠOLO ZA ŠOLSKO LETO 2015/2016
PROGRAMI:
4 PLESNA PRIPRAVNICA L, II,, III., letniki rojstva 2009, 2008, 2007 4 SODOBNI PLES, leto rojstva 2006 in starejši i PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA, leto rojstva 2010 I GLASBENA PRIPRAVNICA, leto rojstva 2009
PROGRAM GLASBA - INSTRUMENTALNI POUK
{priporočljiva starost: od 7 let dalje): I GODALA: ViOLINA, VIOLA, VIOLONČELO, KONTRABAS i KLAVIRSKA HARMONIKA, DIATONIČNA HARMONIKA
i KLAVIR
PIHALA: FLAVTA, SAKSOFON, KLARINET I TROBILA: TROBENTA, POZAVNA, ROG, TUBA 4 TOLKALA 4 KITARA
INFORMATIVNA DNEVA ZA STARŠE: I ENOTA LAŠKO, torek, 19. 5. 2015, ob 17.00 4 ENOTA RADEČE, sreda, 20. 5. 2015, ob 17.00
SPREJEMNI PREIZKUS ZA INSTRUMENTALNI POUK IN VPIS K OSTALIM PROGRAMOM BO V OBEH ENOTAH:
I V ČETRTEK, 28. 5. 2015, ob 17.00 in i V PETEK, 29. 5. 2015, Ob 17.00
Več informacij na spletni strani www.gsradece.si Vabljeni
4
GOSPODARSTVO
V Steklarni Rogaška bodo odslej delali za finske lastnike.
Steklarna dobila novega lastnika
Spremembe ne bodo pretresle tovarne, so prepričani v Rogaški Slatini
Ameriški zasebni sklad KPS Capital Partners je skupino Waterfood Wedgwood Royal Doulton (WWRD), v kateri je od decembra 2013 tudi Steklarna Rogaška, prodal finski družbi Fiskars. Finci bodo po pogodbi, ki so jo s predstavniki sklada podpisali 10. maja, za britansko-irsko skupino WWRD plačali 406 milijonov evrov. Posel, ki ga mora odobriti še ameriški urad za varstvo konkurence, naj bi zaključili do poletja. Steklarna bo torej kmalu postala del še večjega sistema, saj bo skupina Fiskars po združitvi z WWRD zaposlovala 8.600 ljudi v 35 državah.
Skupina WWRD, ki zdru- blagovnih znamk za dom žuje več podjetij za proizvo- in visok življenjski slog, je dnjo in prodajo prestižnih pred letom in pol steklarno
rešila pred bankrotom. Že ob prihodu v Rogaško Slatino so novi lastniki napovedali, da bodo proizvodnjo ohranili in jo tudi povečali. Obljubo so držali, saj so lani postavili novo talilno peč za kristal, vredno 1,5 milijona evrov, za letos pa so napovedali novo peč za kristalinsko steklo in nov obrat za kislinsko polira-nje. Naložbi sta skupaj vredni 3,3 milijona evrov. Tako
kot posodabljanje proizvodnje je pomembno tudi to, da je WWRD ohranil število zaposlenih, saj jih v steklarni še vedno dela toliko kot jih ob nakupu, to je 870.
Prevzem je bil pričakovan
Kaj bodo skupini WWRD in s tem tudi Steklarni Rogaška prinesli finski lastniki, še ni znano. Iz Fiskarsa so za zdaj
sporočili le, da bo njihov prvi korak postavitev nove vodstvene skupine, ki bo začrtala novo poslovno strategijo združenega sistema. Vodstvo steklarne lastniških sprememb ne komentira. Predsednik svobodnega sindikata v podjetju Stjepan Križnik je dejal, da je takšen prevzem v svetovnem gospodarstvu nekaj povsem normalnega. Že ko je ameriški sklad KPS Capital Partners pred letom in pol vstopil v podjetje, je bilo jasno, da se ukvarja z naložbami, da kupuje deleže in jih tudi prodaja, zato je bil takšen korak pričakovan. Križnik je ocenil, da je imel sindikat v skupini WWRD dobrega sogovornika, kako bo v prihodnje, pa še ne želi napovedovati. »Morali bomo sesti skupaj, se spoznati, pogovoriti. Vsak nov obraz prinese nekaj novega, delavci spremembe lastništva zdaj ne občutijo, kako bo naprej, pa bomo še izvedeli.« Ker je steklarna del velike skupine WWRD, ki v tovarnah v 15 državah zaposluje 3.800 ljudi, se v sindikatu ne bojijo, da podjetja ne bi uspešno poslovala naprej.
Več sodelovanja z lokalnim okoljem
V Občini Rogaška Slatina o spremembi lastništva Steklarne Rogaška v ponedeljek še niso bili obveščeni. Župan Branko Kidrič je zadovoljen, da je skupina WWRD doslej ohranila število zaposlenih v slatinski steklarni in da podjetje posluje stabilno, čeprav zadnji lastniki z lokalnim
okoljem niso bili tako povezani, kot je za steklarno veljalo v preteklosti. »Predvsem, kar se sponzoriranja društev in klubov tiče, društva so po meni znanih informacijah imela tudi težave, ko so prosila za izdelke za srečelove,« je povedal Kidrič. Dejal je, da bi si na lokalni ravni želeli sodelovanja med steklarno in slatinskimi hotelirji, vendar ni prepričan, če so kakšen takšen projekt tudi uresničili.
Lani v steklarni dobiček
Fiskars je staro finsko podjetje, ki se je razvilo v vodilnega svetovnega ponudnika izdelkov za dom, vrtove in zunanjo ureditev. V dvajsetih državah zaposluje 4.800 ljudi. Lani je ustvarilo 768 milijonov evrov prihodka in več kot 62 milijonov evrov čistega dobička. WWRD je v zadnjem poslovnem letu, ki se je končalo 1. aprila, imel 401 milijon evrov prihodka in milijon evrov čistega dobička. Kolikšen je bil v teh številkah delež Steklarne Rogaška, ni znano, saj v družbi podatkov o poslovanju ne razkrivajo. Zadnji znani podatki so za leto 2013, ko je steklarna imela 31 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in zaradi čiščenja bilanc skoraj 11 milijonov evrov čiste izgube. Po neuradnih informacijah naj bi lani družba ustvarila dobiček in občutno povečala prihodke od prodaje.
JANJA INTIHAR
TINA VENGUST Foto: SHERPA
Cetis o dobičku, Unior o izgubi
Med družbami na Celjskem, ki so že sklicale letne seje skupščine, sta tudi Cetis in Unior. Delničarji Cetisa, ki se bodo sestali 8. junija, bodo odločali o nekaterih spremembah statuta in o dobičku. Če bo sprejet predlog uprave, bo bilančni dobiček Cetisa, ki znaša približno 150 tisoč evrov, ostal nerazporejen.
Delničarji Cetisa, med katerimi ima največji, 64-od-stotni delež družba MSIN, večji lastniki so še Slovenski državni holding, Kapitalska družba in Kovinoplastika Lož, so se januarja letos že sestali na izredni seji. Sklic seje sta zahtevala Slovenski državni holding in Kapitalska družba, na njej pa so sprejeli sklep, da bo posebna revizijska družba preverila ozadja nekaterih poslov Cetisa. Gre za prodajo delnic Hita Cetis-Grafu, nakup te družbe in tudi nakup delnic Embalažno grafičnega podjetja iz Škofje Loke.
Dividende le s soglasjem bank
Za razliko od delničarjev Cetisa bodo delničarji Unior-ja, ki se bodo zbrali 10. junija, odločali o bilančni izgubi. Zaradi lanskega čistega dobička v višini 2,2 milijona evrov se je stara izguba zreškega podjetja nekoliko znižala, a je še
vedno zelo visoka in znaša malo več kot 23 milijonov evrov. Uprava in nadzorni svet zato predlagata, da lanskega dobička ne bi razdelili delničarjem. A tudi sicer, pravijo v Uniorju, jih k temu zavezuje generalna pogodbo o finančnem prestrukturiranju, ki so jo julija leta 2013 sklenili z dvanajstimi bankami upnicami. V pogodbi namreč piše, da lahko podjetje izplača dobiček le s soglasjem bank upnic. To pomeni, da Unior za izplačilo dividend vse do konca leta 2019 potrebuje predhodno soglasje bank upnic. Kot je znano, mora Unior do leta 2019 prepoloviti svoj dolg, ki je ob podpisu dogovora o finančnem prestrukturiranju znašal 142 milijonov evrov.	JI
Bo šempetrski Aero kmalu spet delal?
Zanimanje za šempetrski obrat Aera je očitno precejšnje, saj je upraviteljica Alenka Gril le približno mesec po stečaju podjetja že objavila vabilo k dajanju ponudb za njegov najem.
Aero je v Šempetru imel proizvodnjo dveh svojih najpomembnejših programov - odlepljivih izdelkov in samolepilnih trakov. Stečajna upraviteljica pričakuje, da bo za najem 41 tisoč kvadratnih metrov velikega zemljišča in 16 tisoč kvadratnih metrov proizvodnih prostorov skupaj z opremo na mesec dobila najmanj 30 tisoč evrov.
JI
Največja prodajalna še čaka
Eno leto po stečaju se je začela prodaja lokalov, ki jih je celjsko podjetje Borovo Trade imelo po Sloveniji. Na prvi javni dražbi je stečajnemu upravitelju Urošu Jutražu uspelo prodati dva od sedmih lokalov, in sicer v Tolminu in Mozirju. Kupec je Delavska hranilnica.
Uroš Jutraž pravi, da bo dal na dražbo ali bo upora-
preostalih pet trgovin ponovno poskušal prodati še pred počitnicami. Ali jih bo spet
bil kakšen drug način prodaje, predvsem pa, kolikšna bo nova izklicna cena, bo kot največja upnica odločila Družba za upravljanje terjatev bank. Od petih trgovin so na celjskem območju še tri. Največja med njimi, za katero je bila na prvi dražbi postavljena tudi najvišja izklicna cena, je na Glavnem trgu v Celju. Kljub temu da gre za dobro lokacijo, zanimanja za nakup ni bilo. Morebitni kupci očitno čakajo na znižanje cene. Stečajni upravitelj v Celju prodaja še manjši lokal v Celeiaparku, na prodaj pa je tudi prostor, ki ga je Borovo Trade imel v Rogaški Slatini.
JI
Klasje največji upnik Toming Consultinga
Upniki velenjske družbe Toming Consulting, ki je v lasti Tomaža Ročnika in je veliko prispevala k propadu celjskega Klasja, so prijavili za skoraj 43 milijonov evrov terjatev. Prisilni upravitelj Gregor Bele jih je priznal za malo več kot 39 milijonov evrov.
Kar 32 milijonov evrov terjatev je nezavarovanih, zanje pa Ročnik v načrtu finančnega prestrukturiranja predlaga le 6-odstotno poplačilo v petih letih ali pretvorbo v lastniške deleže. Najvišjo terjatev je med 74 upniki prijavilo Klasje. Skupaj z obrestmi znaša 4,7 milijona evrov, vendar večina terjatve ni zavarovana, torej bi bilo v primeru potrjene prisilne poravnave njeno poplačilo zelo skromno. Prav na poplačilu te terjatve, za katero so lani, ko Toming Consulting še ni bil v prisilni poravnavi, predstavniki Klasja trdili, da je v celoti zavarovana, je slonela uspešnost izvedbe prisilne poravnave celjskega podjetja. Kot je znano, je Klasje pred kratkim že končalo v stečaju.
Večje terjatve do velenjskega podjetja so prijavili še Pro-banka, Banka Celje in Faktor Banka ter celjska družba Tuš Nepremičnine.
JI
Sip lani slabše od načrtov
V šempetrskem Sipu niso povsem zadovoljni z lanskimi poslovnimi rezultati, saj krepko zaostajajo za načrti. Prodali so za približno 17 milijonov evrov kmetijskih strojev in rezervnih delov zanje, kar je le 5 odstotkov več kot v letu 2013.
Vzrok za slabšo prodajo od načrtovane je deloma še vedno v recesiji na nekaterih trgih, zlasti na Balkanu in v državah bivše Sovjetske zveze, ter v zmanjšanju subvencij za kmetijstvo v državah srednje Evrope.
Sip več kot tri četrtine prihodkov ustvari z izvozom, večinoma v države Ecvropske unije. Lani je najvišjo rast prodaje zabeležil na Norveškem, v Avstriji, Nemčiji, Italiji ter na Japonskem in v Avstraliji. Za letos v Sipu, ki zaposluje malo več kot 220 ljudi, načrtujejo povečanje prodajnih prihodkov na približno 18 milijonov evrov, računajo tudi, da bodo imeli 700 tisoč evrov čistega dobička.
JI
GOSPODARSTVO
5
Zdrav življenjski slog sodoben način
Predstavili novo izpeljanko mobilne in računalniške aplikacije 24alife
na
Razvojni center infor-macijsko-komunikacijskih tehnologij Savinja Žalec, katerega ustanovitelj je žalsko računalniško podjetje Mikropis, je v ponedeljek v svojih prostorih v središču Žalca predstavil novo izpeljanko mobilne in računalniške aplikacije 24alife. Tokrat gre za aplikacijo, prilagojeno potrebam, zahtevam in željam starostnikov.
Mobilna in računalniška aplikacija 24alife posameznika spodbuja pri oblikovanju zdravega življenjskega sloga z nasveti s področja medicine, prehrane, športa in psihologije. S praktičnimi napotki in orodji za spremlja-
V Mikropisu je redno zaposlenih približno sto ljudi, od tega je več kot polovica univerzitetno izobraženega kadra.
Novaw fasada.
Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje.

NATUR STANOVANJSKI KREDIT
> ugodnejše obrestne mere za Natur stanovanjske kredite • možnost do 20 % gotovinskega koriščenja
I) banka celje
www.banka-celje.si
nje napredka uporabniku ponuja priporočila za redno rekreacijo, zdravo prehrano, merjenje zdravstvenega stanja in obvladovanje stresa.
Aplikacija je bila do zdaj prilagojena uporabi v fitnes centrih (24alife Fitness), hotelih (24alife Hotels) in podjetjih (24alife Corporate). Zadnja v nizu izpeljank, ki so jo oblikovali strokovnjaki iz Žalca na področju zagotavljanja zdravega življenjskega sloga, je namenjena starostnikom (24alife Senior). Ker gre v tem primeru za populacijo, ki ni tako vešča modernih komunikacijskih orodij, so v projekt vključili tudi televizijo, na kateri lahko starostniki namesto
na pametnih telefonih spremljajo priporočljive vaje, ki jim izboljšajo življenje.
Odskočna deska sodelovanje z IBM
Uspešno žalsko računalniško podjetje Mikropis, ki se v osnovi ukvarja z računalniškimi rešitvami za trgovske in gostinske informacijske sisteme, je v drugi polovici 80. let ustanovil Janez Uplaznik iz Vrbja, ki se je z osnovami računalništva seznanil med službovanjem v Hmezadu, kjer je bil zaposlen približno devet let. Za samostojno pot se je odločil v času nastajanja poslovnih računalnikov, njegovo podjetje pa se je prvih deset let ukvarjalo predvsem
s prodajo in servisiranjem računalnikov ter z izdelavo programske opreme za trgovino in proizvodnjo. Prva prelomnica v delovanju je bilo leto 1998, ko se je Uplaznik odločil za sodelovanje s svetovno znanim računalniškim podjetjem IBM iz Združenih držav Amerike. Partnerstvo mu je odprlo vrata na ameriški trg, kjer je Mikropis prisoten še danes.
Rojstvo 24alifa povsem spontano
Drugo večjo prelomnico v delovanju je prineslo leto 2006, ko se je z IBM in Mer-catorjem lotil projekta samopostrežnih blagajn, ki je bil prvi na svetu, v katerem je bila aplikacija poslovnega partnerja integrirana z vso opremo samopostrežne blagajne. Uplaznik je zaposlene za požrtvovalno in prizadevno delo po uspešno končanem projektu nagradil z oddihom. Vodili so ga zdravnik, terapevt in športni trener. In prav to je bil povsem spontan začetek projekta 24alife, ki je nato prerasel v eno večjih tovrstnih dejavnosti, v katero se je vključila celo svetovno znana ameriška Mayo klinika, kar je dalo projektu še večjo težo.
Izvažati znanje in ne ljudi
Savinjsko podjetje na ta način na eni strani v Slovenijo prinaša tuje znanje s
Janez Uplaznik je ustanovitelj in direktor podjetja Mikropis, ki je ustanovitelj Razvojnega centra informacijsko-komunikacijskih tehnologij Savinja Žalec, pod okriljem katerega nastaja aplikacija 24alife.
področja medicine, psihologije, športa in prehrane. Na drugi strani velik slovenski produkt v obliki računalniške in mobilne aplikacije 24alife ponuja Američanom, ki se vedno bolj zavedajo, da je zdravje njihovo največje bogastvo. Cilj Žalčanov je, da bi tovrstno aplikacijo karse-da približali tudi slovenskim uporabnikom, ki v primerjavi z Američani še nekoliko manj posegajo po različnih »smart« pripomočkih.
Danes je v Mikropisu in z njim povezanih podjetjih redno zaposlenih približno sto ljudi, od tega je več kot polovica visoko kvalificiranega kadra. »Če bomo projekt 24alife uspeli dovolj uveljaviti v svetu, bo to v Sloveniji zagotovilo nova delovna mesta za univerzitetno izobražene ljudi, ki danes zaradi pomanjkanja dela bežijo v tujino. Pomembno je namreč, da Slovenija končno začne izvažali znanje in ne ljudi,« ob koncu še dodaja Uplaznik.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
O dokapitalizaciji 25. maja
Za pokrivanje izgub iz preteklih let v Premogovniku Velenje najprej zmanjšanje osnovnega kapitala
Renesansa obiska domačih gostov
V Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ), ki ima sedež v Celju in združuje vsa večja zdravilišča v državi, večina pa jih je v Savinjski regiji, ugotavljajo, da se je v prvih štirih mesecih zelo povečal obisk domačih gostov.
Bilo jih je kar za 13,6 odstotka več kot v prvih štirih mesecih lani, za več kot 8 odstotkov pa se je povečalo tudi število nočitev. V Termah Dobrna so v tem obdobju število nočitev povečali za 26 odstotkov, v Termah Olimia so ob porastu domačih gostov za 15 odstotkov povečali nočitve tujih gostov, še posebej iz Avstrije, Hrvaške in Srbije. V Termah Zreče je število domačih nočitev na ravni lanskega leta, tujih pa je več za 3 odstotke, največjo porast pa beležijo na nemškem, ruskem in avstrijskem trgu. Iztok Altbauer, direktor SSNZ, je ob teh podatkih povedal, da gre za pravo malo renesanso obiska domačih gostov, kar je tudi dober obet za glavno poletno sezono.	RG
V Premogovniku Velenje so za 25. maj sklicali dolgo pričakovano skupščino, ki bo pomembno vplivala na nadaljnji razvoj družbe. Premogovnik je v stanju insolventnosti, saj je izguba že presegla polovico osnovnega kapitala, podjetje se že dlje časa sooča z likvidnostnimi težavami.
Poleg tega je družba v procesu poslovnega in finančnega prestrukturiranja, s katerim naj bi bila premogovniku zagotovljena stabilna prihodnost.
Na skupščini bodo delničarji najprej odločali o zmanjšanju osnovnega kapitala za pokrivanje izgube minulega poslovnega leta in iz preteklih let. Zaradi 33 milijonov evrov lanske izgube, skoraj 40 milijonov evrov iz preteklih let in približno 39 milijonov evrov, ki jih bodo prenesli v kapitalske rezerve, se bo osnovni kapital Premogovnika Velenje s 113 milijonov evrov zmanjšal na malo manj kot 3 milijone evrov. Če bo sprejet ta sklep, bodo delničarji v nadaljevanju skupščine
Največji delničarji Premogovnika Velenje
HSE	77,73 %
Radenska 7,09 % MP Naložbe 6,88 % NFD Holding 3,15% Towra SA. Lux. 2,00 % Ostali delničarji 2,22 % Mali delničarji 0,65 %
glasovali o dokapitalizaciji družbe v višini malo več kot 71 milijonov evrov. Ta bo izpeljana s stvarnimi in z denarnimi vložki.
Vir: Premogovnik Velenje (lastniška struktura na dan 31. 12. 2014 - iz zadnjega javno objavljenega letnega poročila).
Največje breme za HSE
Do dokapitalizacije s stvarnimi vložki bo upravičen samo največji lastnik Holding slovenskih elektrarn (HSE), ki bo 16 milijonov evrov terjatev do premogovnika pretvoril v nove delnice PV. Vložek v višini 21 milijonov bo prenesen v strojni in elektro opremi. Drugi del dokapitalizacije v predvideni višini 34 milijonov evrov bo izveden z denarnimi vložki, v njej bodo lahko sodelovali tudi ostali delničarji.
Poleg tega se bodo delničarji na skupščini družbe seznanili tudi s poročilom posebne revizije poslovanja v Skupini Premogovnik Velenje, na podlagi njenih izsledkov pa bodo odločali tudi o vložitvi odškodninskih tožb pri vodenju posameznih poslov družbe.	RG
CELJE - Pred več kot dvema mesecema so zaradi suma nepravilnosti ustavili dela pri gradnji protipoplavnih nasipov na reki Hudinji. Analiza je sum nepravilnosti potrdila, ministrstvo odgovorov in natančnih načrtov, kako naprej, še nima.
V začetku marca so na enem od delovišč gradnje protipoplavnih nasipov na breži-ni reke Hudinje zaradi suma, da bi lahko bila odložena zemljina onesnažena, dela ustavili. Ministrstvo za okolje in prostor je kot investitor projekta protipoplavnih ukrepov naročilo ponovno, podrobnejšo analizo zemljine, ki jo je na tem delu izvajalec, celjsko podjetje Nivo Eko, izkopaval in jo uporabil za gradnjo protipoplavnega nasipa na drugi delu porečja. Pristojna ministrica Irena Majcen je ob nedavnem obisku v Celju oznanila, da so izsledki analize končno znani.
Odpadke predelati, ne uporabiti
»Analizirana zemljina je opredeljena kot nenevaren odpadek s povišano vsebnostjo kovin. Kar pomeni, da bo treba te nenevar-
Se pri sanaciji Celjske kotline premika?
Na uvodnem sestanku delovne skupine za celovito sanacijo Celjske kotline še nič novega - MOP bo začelo pripravljati predpise
Delavci podjetja Nivo Eko, ki gradi protipoplavne nasipe v Celju, se še niso vrnili na sporno delovišče ob strugi reke Hudinje. Nihče od odgovornih ne zna napovedati, kdaj bodo lahko nadaljevali urejanje tega dela brežine. Če se bodo želeli vodilni pri projektu izogniti zapletom pri črpanju evropskega denarja, bo treba pohiteti.
Analiza potrdila sum
Nevarno zemljino uporabljali kot gradbeni material - Delovni stroji na porečju Hudinje še stojijo
ne odpadke predelati in ne uporabiti kot gradbeni material za gradnjo protipoplavnih nasipov,« je težko pričakovane rezultate analize razkrila ministrica za okolje in prostor. Kot je še pojasnila, je zdaj naloga ministrstva ta, da uskladijo načrt odlaganja odpadkov v postopku gradbenega dovoljenja, ki ga bodo morali, če bo treba, tudi dopolniti. Nato se bodo dela lahko začela.
Kako bodo ravnali na območju že zgrajenih nasipov, kjer je bila uporabljena, za gradnjo neprimerna in s kovinami zasičena zemljina, ministrica še ni razkrila. A so z ministrstva sporočili, da bo morebitno predelavo zemljine, plačal onesnaževalec oziroma lastnik zemljišča. Kar pomeni, da bosta stroške morebitne predelave krila bodisi podjetje Nivo Eko bodisi celjska občina.
Za zdaj neznan ostaja tudi datum začetka nadaljevanja del na spornem območju, enako tudi datum dokončanja celotnega projekta. Čas, ki ga ima ministrstvo za to na voljo, se počasi izteka, a o tem, da bi bili vprašljivi evropski milijoni, ne govori nihče.
LK
Foto: SHERPA
CELJE - Konec prejšnjega tedna se je prvič sestala delovna skupina za sanacijo Celjske kotline, ki jo je ministrica za okolje in prostor Irena Majcen ustanovila konec aprila. V njej sodeluje 25 strokovnjakov. Ti se bodo najprej lotili priprave predpisov, ki bodo opredelili potek in način sanacije. Koliko bo treba zanjo odšteti, na ministrstvu še ne morejo oceniti. Prav tako se še vedno ne ve, kdo bo sanacijo plačal.
Uvodno srečanje vseh članov delovne skupine, ki bo v naslednjih mesecih skušala najti najustreznejše načine in poti celovite sanacije Celjske kotline ter pripravila ustrezne pravne podlage za njen začetek, še ni prineslo odgovorov na vprašanja kdaj, kdo, kako in za koliko denarja. Kot je po srečanju povedala ministrica Irena Majcen, bodo delali na dveh področjih. Del strokovnjakov se bo lotil problematike onesnaženosti tal, drugi se bodo posvetili prostorskemu načrtovanju oziroma izvedbi ukrepov v okviru prostorskega načrta.
Spet na začetku
Čeprav je bilo na temo sanacije Celjske kotline sprejetih in pripravljenih že kar precej dokumentov, pravnih in strokovnih podlag, se bo aprila ustanovljena skupina ponovno ustavila pri tem. Ministrica je potrdila, da je bilo že leta 2013 vse pripravljeno, a se je zadeva pri sprejemanju uredbe ustavila. »Vendar ustrezna strokovno podprta in glede na podatke izvedbena uredba o tleh še ni sprejeta. Sedanja namreč obravnava samo tla, ki so namenjena kmetijski proizvodnji, zato je za pripravo gradiva treba sprejeti takšno, ki bo zajela tudi kakovost tal v urbanih območjih. Prav tako še niso sprejete nove uredbe o industrijskih emisijah,« je pojasnila ministrica. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) bo predpise pripravilo do konca leta.
Zakon za sanacijo
Celjski župan Bojan Šrot je vesel, da je bila skupina ustanovljena in je začela delati. Verjame, da bodo izbrani strokovnjaki pripravili ustrezne podlage za sprejem zakona, ki bo urejal okoljsko problematiko Celjske kotline. »Že pred leti smo poudarjali, da je rešitev z nižjimi predpisi, kot
Dela na Stari cinkarni pri koncu
Rok za sanacijo območja Stare cinkarne, ki sicer ni predmet obravnave nove delovne skupine, se bo iztekel sredi meseca. Če bi šentjurski Stonex, ki je avgusta lani začel sanacijo, ugotovil, da zaradi višje sile pogodbenih del ne bo izvedel v roku, bi bil dolžan celjsko občino kot naročnico zaprositi za morebitno podaljšanje roka. Sicer pa je od več kot 13.500 kubičnih metrov zemljine Stonex predelal približno 10 tisoč kubičnih metrov.
Delovno skupino poleg predstavnikov MOP in Agencije RS za okolje sestavljajo tudi župan MO Celje in predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Zavoda za gradbeništvo Slovenije, Razvojnega centra Planiranje, Instituta Jožefa Stefana, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL, Biotehniške fakultete UL, Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter Inštituta za okolje in prostor iz Celja.
so zakonski, neustrezna. Z zakonom je poleg načina sanacije možno predvideti tudi finančne vire,« je željo po zakonski ureditvi problema pojasnil Šrot.
Denar iz Evrope
Za razliko od ministrstva imajo v Celju vsaj nekoliko bolje razdelano sliko črpanja sredstev, ki jih bodo za sanacijo potrebovali. »Mestna občina bo za to okoljsko sanacijo namenila nekaj lastnih sredstev, predvsem pa računamo na denar Evropske unije. V tej finančni perspektivi je za vzhodno kohezijsko regijo za sanacijo starih industrijskih območij oziroma degradiranih okolij predvidenih približno 80 milijonov evrov,« je bil jasen celjski župan, ki je v preteklosti že
večkrat opozoril, da občina takšnega finančnega bremena pri sanaciji širšega območja ne bo zmogla sama. V Celju pričakujejo pomoč države, a ministrica za zdaj o denarju še ne želi govoriti. »O denarju bomo govorili takrat, ko bomo vedeli, koliko bodo ukrepi stali. Po Zakonu o varstvu okolja mora sredstva za sanacijo zagotoviti povzročitelj,« je zakonski zapis odločno zagovarjala ministrica. In če povzročitelja ni mogoče najti? »Potem je plačnik sanacije lastnik zemljišča. V celjskem primeru je veliko manjših lastnikov, ki sanacije ne morejo plačati. V tem primeru denar zagotovi država, čemur sledi sodni postopek proti lastnikom,« je pojasnila.
LEA KOMERIČKI
Po napovedih celjskega župana bi lahko celovito sanacijo Celjske kotline, ki ne zajema zgolj območij Mestne občine Celje, temveč tudi ozemlja sosednjih občin, začeli do konca prihodnjega leta. Kot pravi, je pomembno predvsem to, da se ljudi v tem vmesnem obdobju opozarja in natančno obvešča o morebitnih nevarnostih, ki bi jim lahko pretile.
Dvigalo bi potrebovali že včeraj
Ljudje na vozičkih in drugi gibalno ovirani pridejo le s težavo v prvo nadstropje šmarske zdravstvene postaje
ŠMARJE PRI JELŠAH -Ljudje na vozičkih in drugi gibalo ovirani imajo še vedno težave z dostopom v prvo nadstropje Zdravstvene postaje Šmarje pri Jelšah. Občinski svet se o nujnem dvigalu pogovarja že vrsto let, tudi občinske službe so prošnjo že večkrat naslovile na vodstvo javnega zavoda Zdravstveni dom (ZD) Šmarje pri Jelšah. Tam odgovarjajo, da se bo z dvigalom v nadstropje mogoče peljati še letos.
Zdravstvena postaja Šmarje pri Jelšah ima tri etaže. V kletne prostore in v pritličje je možen neposreden dostop, medtem ko do nadstropja pridemo le po stopnišču. V nadstropju v okviru javnega zavoda opravljajo laboratorijske storitve in zdravstvene storitve v eni ambulanti družinske medicine. Tam imata svoji ambulanti tudi dva zasebna zobozdravnika - koncesionarja.
Direktorica ZD Šmarje pri Jelšah Irena Nunčič je povedala, da so zaposleni v zavodu delo prilagodili tako, da za gibalno ovirane osebe laboratorijske storitve oziroma pregled pri zdravniku opravijo v pritličju zdravstvene postaje. Do ambulant zasebnih zobozdravnikov pa gibalno oviranim osebam priskočijo na pomoč zaposleni iz reševalne službe, kadar jih ljudje za pomoč prosijo.
Obnova bo temeljitejša
O tem, da je gradnja dvigala v šmarski zdravstveni postaji nujna, so se doslej že večkrat pogovarjali občinski svetniki. Pred marčevsko sejo so o tem govorili že pred letom. Vršilka dolžnosti tajnice občinske uprave Zlatka Pilko je povedala, da
Celovita obnova šmarske zdravstvene postaje je po besedah Irene Nunčič organizacijsko in finančno zahteven projekt. Uresničitev posameznih delov prenove bo prilagojena finančnim zmožnostim zavoda, dokončna ureditev prostorov dežurne službe pa tudi novi mreži službe nujne medicinske pomoči.
»Dvigalo bo umeščeno v zgradbo zdravstvene postaje, dostop do njega bo sprva možen skozi prvi vhod, po načrtovani celoviti prenovi pa tudi po novem notranjem veznem hodniku. Ta bo povezoval celotno pritličje z osrednjim glavnim vhodom v zdravstveno postajo. Ta povezanost ciljev prenove zdravstvene postaje je bila hkrati temeljni razlog, da dvigala nismo zgradili že lani,« je povedala Irena Nunčič.
so občinske službe direktorico zdravstvenega doma večkrat pozvale, naj gradnjo dvigala vključi v načrte zavoda. Pobudo za gradnjo dvigala naj bi med drugim dal tudi šmarski dom upokojencev.
In zakaj ZD Šmarje pri Jelšah doslej še ni zgradil dvigala, kljub temu da je imel po poročilu o finančnem poslovanju konec leta 2014 skoraj 231 tisoč evrov presežka in približno 309 tisoč evrov neporabljenih virov za vla-
ganje? Direktorica odgovarja, da je gradnja dvigala predvidena kot del širše prenove zdravstvene postaje.
Notranji vezni hodnik
V okviru širše prenove bi v pritličju postaje po besedah Irene Nunčič zgradili notranji vezni hodnik, ki bi gibalno oviranim osebam iz vseh ambulant v pritličju zdravstvene postaje omogočil notranji dostop do dvigala in s tem neovirano giba-
»Moj sin ima multiplo sklerozo. Njegova zobozdravnica je v prvem nadstropju šmarske zdravstvene postaje. Zaradi nedostopnosti bomo morali poiskati zdravnika, kjer bo dostop omogočen. Glede na to, da je v nadstropju še laboratorij, ki ga obiskujejo tudi starejši ljudje, je dvigalo res nujno.« Tako je v svojem pismu zapisala občanka Šmarja pri Jelšah in odgovorne pozvala, naj zdravstveni dom z gradnjo dvigala čim prej reši problem dostopnosti.
Iz letnega poročila Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, ki zdravstveno dejavnost opravlja v občinah Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Bistrica ob Sotli, Podčetrtek in Kozje, je razvidno, da je imel lani skoraj 4,5 milijona evrov prihodkov in skoraj 4,4 milijona evrov odhodkov. Ta javni zavod je imel konec leta 2014 približno 230 tisoč evrov presežka in približno 300 tisoč evrov za vlaganja.
nje po stavbi. Prav tako bi po zaslugi omenjenega hodnika vsi uporabniki zdravstvenih storitev imeli notranji dostop do nadstropja postaje. V sklopu prenove sta načrtovani še dokončna ureditev prostorov dežurne službe in delna preureditev prostorov uprave zdravstvenega doma.
Načrti že pripravljeni
Irena Nunčič je še povedala, da je vodstvo zdra-
vstvenega doma lani že poskrbelo za pripravo idejnih rešitev projekta širše prenove šmarske zdravstvene postaje in pridobilo prve ocene stroškov. Idejne rešitve projekta je konec lanskega leta predstavilo vodstvu šmarske občine. To se je strinjalo, da bo dvigalo zgrajeno že v letošnjem letu, in sicer iz neporabljenih najemnin, ki so jih v zdravstveni postaji zbrali v minulih letih.
Projektna dokumentacija za celovito prenovo postaje in uresničitev prvega dela obnove, vključno z gradnjo dvigala, je tako že vključena v investicijski načrt zdravstvenega doma za letos. Direktorica ZD Šmarje pri Jelšah je pojasnila, da naj bi po splošni oceni naložba v dvigalo znašala malo več kot 30 tisoč evrov.
TINA VENGUST Foto: arhiv NT (GrupA)
»Odgovori >do konca leta ali prihodnje leto so nesprejemljivi, dvigalo bi moralo biti na voljo že danes. Denar je in je bil tudi lani, zato ne vem, zakaj dvigala še vedno ni,« je na zadnji seji občinskega sveta poudaril podžupan šmarske občine David Stupica.
NA KRATKO
Ponosni na Rosensteina
REČICA OB SAVINJI - Po veliki zmagi na kolesarski dirki okoli Slovenije je bil v ponedeljek sprejem za kolesarja Erika Rosensteina. Zmagal je na 1.250 kilometrov dolgi progi ultramaratonske kolesarske dirke DOS-RAS Extrem.
Rečiški občan Rosenstein je to razdaljo premagal v manj kot dveh dneh, vozil je 26,36 kilometra na uro. Na celotni progi je vodil od začetka do konca. Ponedeljkov sprejem, ki ga je pripravila občina, je bil na športnem igrišču. Rosensteina so na igrišče pripeljali na starinskem kolesu, kjer sta ponos Rečičanov na njegov uspeh poudarila župan Vinko Jeraj in predsednik ŠD Siniša Todorovič. O uspehu in dirki se je z Rosensteinom pogovarjala novinarka Urška Selišnik, s petjem pa ga je počastila skupina Rečiški pobi.
BJ
Vinar leta iz Globoč
VOJNIK - Na prireditvi Praznik vina, salam in kruha so podelili priznanja letošnjega ocenjevanja vin in salam. Na zadnje ocenjevanje Vinogradniško-vinarskega društva občine Vojnik so vinogradniki prinesli 101 vzorec vin, od teh je bilo 14 vzorcev izločenih.
Skupna ocena ocenjenih vzorcev znaša 17,94, kar je za vinogradnikom nenaklonjeno leto razmeroma ugodna ocena. Vinar leta je postal Miran Kovač iz Globoč, ki je dal oceniti več kot tri vzorce vin. Vinograd ima na Dednem Vrhu, za svoja vina pa je prejel povprečno oceno 18,23. Priznanje šampion rednih trgatev za najvišje ocenjeno vino zadnjega letnika je prejel Anton Karmuzel s Proseniškega, ki ima vinograd na območju Dramelj. Vinogradnikom so podelili še več priznanj, za najlepše urejen vinograd ga je prejel Franci Bezovšek, ki ga ima v Malih Dolah, in za najlepšo brajdo najstarejši član društva, Silvo Kroflič iz Malih Dol. Med salamami je prejel najvišjo oceno izdelek Klemna Lipovška iz Jankove. Po prireditvi, ki jo je obiskalo 400 ljudi, je bila pokušina ocenjenega vina, salam in domačega kruha.	BJ
Največ za ceste
KOZJE - Svetniki so na zadnji redni seji v prvi obravnavi potrdili odlok o zaključnem računu proračuna občine za lani. Prihodki v zaključnem računu proračuna znašajo skoraj 7,2 milijona evrov in odhodki 7, 8 milijonov evrov.
V občini so večino projektov, ki so jih zastavili v prejšnjem letu, tudi izvedli, pravi županja Milenca Krajnc. Med večjimi projekti izpostavlja dela na cestah na območju Zagorja, Buč in Osredka pri Podsredi. Projekti so bili vredni približno dva milijona evrov. V prejšnjem letu so zgradili tudi Večnamenski center Kozje, v sodelovanju z okoliškimi občinami pa so uresničili tudi projekt vodooskrbe.
JP
Umetniška desetletka
LAŠKO - Domače likovno društvo, ki letos obeležuje deseto obletnico, je minuli torek v razstavišču Kulturnega centra Laško odprlo 13. območno razstavo Naj bo življenje barvita poezija plesoče glasbe.
Na pregledni razstavi so na ogled dela, ki so nastala v programskem obdobju 2014/15. Nanašajo se na poezijo, ples in glasbo, s čimer se dotikajo pojma ljubiteljske kulture. Avtorji se predstavljajo v različnih tehnikah, v akrilu, akvarelu in olju na platnu. Laški likovniki se bodo 23. maja predstavili tudi v okviru vseslovenske prireditve Teden ljubiteljske kulture na vrtu Savinje, svojo okroglo obletnico pa bodo slavnostno obeležili oktobra v Kulturnem centru Laško.
TV
O preteklosti društev
DOBRNA - V kraju je začel delovati študijski krožek Dobrna v času naših dedov, ki deluje pod okriljem Ljudske univerze Celje.
V krožku, ki ga kot mentor vodi Franci Pusar, so se odločili, da bodo raziskali zgodovino dobrnskih društev. Ugotavljajo, da je o nekaterih več podatkov, na primer o gasilskem, in o nekaterih manj, zato jih morajo poiskati. Na Dobrni je tako med drugim delovala tudi gledališka skupina. Člani krožka bodo podatke zbirali z anketiranjem občanov, med drugim si bodo pomagali z arhivi, s šolsko in z župnijsko kroniko.
BJ
Kamin sredi zaščitenega parka
Postavitev je po mnenju stroke nesprejemljiva
V celjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so povedali, da lastnik zemljišča, podjetje Zdravilišče Rogaška, pred postavitvijo kamina ni zaprosil za soglasje. Slednjega seveda tudi ne bi dobil. Postavitev kamina v območju parka je s kulturnovarstvenega stališča namreč nesprejemljiva.
ROGAŠKA SLATINA - Kamin za peko v središču zdraviliškega parka, na zemljišču v lasti družbe Zdravilišče Rogaška, je pritegnil precej pogledov občanov. Na celjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so jasni, da kamin v park ne sodi. Celoten zdraviliški kompleks Rogaška Slatina ima namreč posebno kulturno, zgodovinsko in estetsko vrednost, zaradi česar je razglašen za naselbinski kulturni spomenik.
Obiskovalci lahko ob sprehodu po Zdraviliškem parku občudujejo stavbe iz obdobja secesije in klasicizma, uživajo v zeleni odeji, cvetočih gredicah in drevoredih. Od konca aprila pa marsikoga v oči zbode betonski kamin.
Vodja oddelka za okolje in prostor v Občini Rogaška Slatina Tomaž Streho-vec je povedal, da je občina stopila v stik z družbo Zdravilišče Rogaška, ki je lastnica zemljišča, na katerem stoji kamin. »Takšne stvari ne sodijo v zdraviliški
park iz časa klasicizma, postmoderniz-ma. Ker je kamin postavljen na zasebnem zemljišču, niti občina niti zavod za varstvo kulturne dediščine tja ne moreta poseči. Še naprej si bomo prizadevali za kulturen pogovor z lastnikom,« je dejal.
Zahtevajo odstranitev
V celjski območni enoti zavoda za varstvo kulturno dediščine pojasnjujejo, da je postavitev kamina v območju parka s kulturnovarstvenega stališča nesprejemljiva. Zato je treba kamin nemudoma odstraniti. Zavod bo tako v skladu z zakonodajo lastniku zemljišča odredil odstranitev neprimerne gradnje z območja kulturnega spomenika.
Za park po Odloku o razglasitvi zdraviliškega kompleksa Rogaška Slatina za naselbinski spomenik sicer velja varstveni režim II. stopnje. Dovoljene dejavnosti morajo biti v skladu s spomeniško vlogo območja, poglavitni razvojni usmeritvi morata biti nadaljnje
ohranjanje in vzdrževanje historične zdraviliške vloge varovanega območja, pri vseh posegih na območju spomenika pa je treba upoštevati pogoje ter soglasja pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Zavili so se v molk
Kakšni vzgibi so Zdravilišče Rogaška vodili pri postavitvi kamina in če ga namerava podjetje odstraniti, smo želeli vprašati direktorja družbe. V času našega poizvedovanja je bil službeno odsoten, odzval se ni niti na vprašanja, ki smo jih poslali po elektronski pošti.
V zavodu upajo na razumevanje lastnika zemljišča, da kamin v park ne sodi, medtem ko kaznovanje kršiteljev ni v njihovi pristojnosti. S tistimi, ki mnenja stroke ne spoštujejo, se namreč ukvarja Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije.
TINA VENGUST Foto: TV
Dobrodelnost na ogled
S prispevki in z donacijami do mobilnega ultrazvoka
CELJE - Minulo soboto so toplo majsko sonce za svojo predstavitev izkoristili dobrodelni klubi, ki delujejo v regiji. Svojo dejavnost, poslanstvo in projekte so družno predstavili na drugi dobrodelni tržnici.
Po uspešni lanski premieri so letošnjo skupno predstavitev še nadgradili. V soboto so tako tlakovali pot skupne akcije zbiranja denarja za nakup mobilnega ultrazvoka za nov urgentni blok celjske bolnišnice. »Hkrati smo sledili tudi svojemu
osnovnemu namenu, da se vsi humanitarni klubi enkrat na leto združimo in skupaj predstavimo javnosti svojo bogato dejavnost ter načine zbiranja denarja, s katerimi pomagamo različnim ciljnim skupinam,« je idejo o tržnici povzela vodja projekta Marijana Kolenko.
Svoje izdelke so na pobudo in vabilo Rotary kluba Celje mimoidočim ponudili še Rotary klub Barbara Celjska, Lions klub Mozaik Celje, Soroptimist klub Celje in Rotaract klub Celje.
Čeprav bodo vsi dobrodelni klubi, ki so se predstavili na dobrodelni tržnici sodelovali v veliki dobrodelni akciji, ne bodo pozabili na in lastne projekte.
Pomoč jih potrebuje vse več
Glede na vsesplošno stanje v državi, pomoč dobrodelnih organizacij potrebuje vsak dan več ljudi. Društva in klubi, ki tem posameznikom ali skupinam pomagajo, pa imajo temu primerno vsak dan na razpolago manj
denarja. Čeprav si v vseh klubih želijo, da njihova dejavnost ne bi bila nujna za pomoč pri osnovnem preživetju in bi lahko skrbeli za nadstandard, je resničnost žal povsem drugačna. Kljub temu da se morajo danes za zbiranje denarja precej bolj potruditi kot pred leti, jim, kot pravi predsednik Rotary kluba Celje Franjo Rozman, energije in idej kako pomagati pomoči potrebnim ne manjka.
LK
Foto: SHERPA
Prizadevajo si za ...
Franjo Rozman, Rotary club Celje: »Rdeča nit oziroma stalnica pri nas je pomoč Društvu za cerebralno paralizo Sonček, s katerim sodelujemo že vse od začetka, 18 let. Vsako leto k temu dodamo kup drobnih akcij, kot so na primer štipendije nadarjenim dijakom, pomagamo tistim, ki se ob naravnih nesrečah znajdejo v težavah in številnim drugim.«
Katja Esih, Lions klub Celje Mozaik: »Čeprav je v osnovi lionizem namenjen gluhim in naglušnim ter slepim in slabovidnim, je naša glavna usmeritev v zadnjih letih delovanja pomoč socialno ogroženim družinam. V zadnjih dveh letih smo prodrle predvsem s projektom Viški hrane, ko smo vsak večer po trgovskih centrih zbirale hrano pred potekom roka uporabe in jo nato razvozile tistim, ki si je v trgovini žal niso mogli kupiti. Projekt, ki se je v celoti razvil in ga sedaj vodi javni zavod Socio, oskrbuje 140 družin.«
Tomaž Fludernik, Rotary klub Barbara Celjska: »Pomagati skušamo predvsem mladim nadarjenim kadrom, ki bodo najprej skozi proces šolanja in nato poklicno kariero spet nekaj prispevali in vrnili v družbo. S tem namenom smo letos pripravili tudi razpis Nagrada za odličnost Barbare Celjske.«
Marina Tavčar Krajnc, Soroptimist klub Celje: »Za svoje humanitarno delovanje iščemo področja, ki so bolj povezana z ženskami. Tako smo bolj vključene v področja zdravstva, socialnega dela, izobraževanja, vzgoje, nege itd. V zadnjem letu smo uspešno zaključile dva projekta, in sicer zbiranje denarja za nakup oblačil za bolnice in novorojenčke na ginekološko- porodniškem oddelku Splošne bolnišnice Celje in zbiranje denarja za nadaljnje šolanje nadarjene mlade glasbenice.«
Člani Rotaract kluba Celje so dokaz, da mladi danes niso apatični in brezbrižni. V klubu, ki je sicer podmladek rotary kluba, a deluje povsem samostojno se združujejo mladi, stari od 18 do 30 let, ki jih druži ideja o boljšem svetu. V tem letu je na čelu kluba Karmer Gracer (na sliki v sredini), ki pravi: »Čeprav smo aktivni na številnih področjih, se obračamo predvsem k nadarjenim in aktivnim mladim, ki živijo v težkih socialnih razmerah.«
Razstava Rotary znamke sveta
VELENJE - V Muzeju Premogovništva Slovenije je na ogled razstava Rotary znamke sveta avtorja Toneta Petka, filatelista iz Celja.
Kot je povedal Stojan Špegel, predsednik Rotary kluba Velenje in vodja muzeja premogovništva, sta z avtorjem najprej preigravala zamisel o postavitvi razstave znamk na temo rudarstva. A ker letos Rotary klub Velenje praznuje deset let delovanja, je padla odločitev o postavitvi razstave s temo Rotary znamke sveta. Razstavo so sicer uradno odprli že v soboto v hotelu Paka v Velenju, potem pa jo prenesli v muzej premogovništva. Ogledati si je mogoče približno 140 znamk z vsega sveta. Med njimi so tudi znamke iz lokalnega okolja, saj na razstavi prikazujejo tudi filatelistični svet Velenja, spomnili pa so se tudi časa začetka izdajanja znamk na svetu. Kot je še povedal Špegel, gre po razpoložljivih podatkih za prvo razstavo na temo Rotary znamk v svetu. Razstava bo na ogled do 7. septembra.
RG
novi tednik
Št. 19, 14. maj 2015
Učenje za vse življenje
Ob 20. Tednu vseživljenjskega učenja bo v Celju prvič Parada učenja
Robot Nao odgovarja na vprašanja in poslušno sledi ukazom, izrečenim v angleščini, »najraje« pa zapleše.
CELJE - Andragoški center Slovenije kot krovni organizator vseslovenske promocije učenja in izobraževanja pripravlja med 15. in 22. majem že 20. Teden vseživljenjskega učenja. Nacionalna koordinatorica Zvonka Pangerc Pahernik poudarja, da je promocija znanja in učenja za razvoj družbe zelo pomembna. Da se tega v Sloveniji vse bolj zavedamo, pa kaže odziv sodelujočih partnerjev.
Ob 20-letnici velja spomniti, da je leta 1996 v projektu
sodelovalo 74 partnerjev, ki so skupaj pripravili približno 500 različnih prireditev. Lani se je število partnerjev povzpelo že na 1.500, število dogodkov na 12 tisoč, letos pa bosta obe številki preseženi. Osrednji cilj TVU je ljudem približati znanje in jih vzpodbuditi, da postane učenje sestavni del njihovega vsakdana vse življenje.
Parada učenja kot festival
V množici dogodkov, ki jih v času TVU različni or-
ganizatorji pripravljajo v številnih krajih po Sloveniji, je osrednja prireditev Parada učenja. Pripravljajo jo v sedmih slovenskih mestih, prvič pa jo bo v sredo, 20. maja, gostilo tudi Celje. Čeprav organizacijo tega dogodka običajno prevzemajo ljudske univerze, je Andragoški center Slovenije za nosilca priprav v knežjem mestu izbral Šolski center Celje. Kot poudarja direktor centra Igor Dosedla, to ne preseneča, saj je center izobraževalna ustanova, ki na Celjskem posre-
duje znanje največji skupini ljudi; tako srednješolcem kot tudi odraslim. Poleg tega je bil ŠC Celje zadnjih pet let tematski koordinator TVU za slovenske srednje šole.
»Parada učenja je zasnovana kot zabavni dogodek, saj želimo tudi s tem pokazati, da učenje ni nekaj neprijetnega, ampak je lahko užitek,« pravi Zvonka Pangerc Pahernik, ena od koordinato-ric celjske Parade učenja Andreja Jelen Mernik pa dodaja, da je bilo za predstavitev na festivalskem dogajanju v Celju izjemno veliko zanimanja med vzgojno-izobra-ževalnimi zavodi, društvi in podjetji. V končnem izboru je tako ostalo 43 izvajalcev s skupaj 600 nastopajočimi, ki bodo v sredo med 10. in 17. uro znanje skušali približati ljudem v mestnem središču.
Zvezde učenja z robotom
Parado učenja so v Celju preimenovali v Zvezde
CELJE - Minuli konec tedna je bilo knežje mesto v znamenju kulinaričnih dobrot in glasbe dalmatinskega otoka Paga. Pod skupnim imenom Zvoki in okusi s Paga se je Celjan-kam in Celjanom predstavila ta med Slovenci izjemno priljubljena turistična de-stinacija.
Celjani in okoličani so do zadnjega kotička napolnili Krekov trg. Zdi se, da so želeli vsi tisti, ki med prvomajskimi prazniki niso imeli možnosti za skok na obalo, okusiti vsaj delček tistega, kar ponujajo obalna mesta. Dogodka so se poleg gostujočega župana udeležili tudi župani občin Pag, Novalja, Kolan in Povljana, ki so predstavili ponudbo prihajajočega poletja. Knežje mesto se bo na Pagu predstavilo tretji septembrski konec tedna.
LK
Foto: SHERPA
učenja, na prireditev pa bo v mestu v prihodnjih dneh vabila tudi v celjsko zvezdo odeta maskota. A za največjo zvezdo se je bo verjetno izkazal kar šolski robot Nao, ki so ga kot četrtega takšnega robota v Sloveniji v ŠC kupili decembra lani. Uporabljajo ga pri pouku, zanj pa skrbijo v Srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, kjer so mu ob nekaj serijskih aplikacijah sprogramirali še prav posebno prikupno slovensko povabilo vsem, naj se v sredo udeležijo Zvezd učenja. Na trgu pred Me-
stnim kinom Metropol ter na Krekovem trgu se bodo posamezni izvajalci predstavljali na odrih in tudi na stojnicah, a ne le s promocijskim materialom, pač pa bodo meščane v različnih delavnicah in ustvarjalnicah skušali naučiti tudi kaj novega. Kot pojasnjuje ravnatelj Mojmir Klovar, bo za to skrbel tudi robot Nao. In če nič drugega, bo marsikoga razveselil s svojim gangnam style plesom, priklanjanjem, spretnim vstajanjem s tal ali fotografiranjem na ukaz.
IVANA STAMEJČIČ
Zadišalo je po morju
Gostje s Paga so številne obiskovalce navdušili s pesmijo in plesom.
NA KRATKO
Izmenjevali semena in sadike
ZREČE - Društvo zeliščarjev Smetlika Zreče je minulo nedeljo na železniški postaji pri starem muzejskem vlaku v Zrečah organiziralo zaključno izmenjavo domačih semen in sadik.
Ob izmenjavi sadik in semen je pripravilo tudi delavnico, na kateri so izdelovali domače repelente in tinkture iz divje ščetice za odpravljanje težav z boreliozo. V društvu so prisotnim pojasnili tudi, kako z enakim namenom uporabiti posušeno korenino japonskega dresnika.	JP
Izredna seja v tekmi s časom
DOBJE - Svetniki so se v ponedeljek zbrali na drugi izredni seji v tem mandatu. Na dnevnem redu pa so bila zgolj imenovanja različnih odborov in komisij občinskega sveta. Pripombe opozicije so se nanašale na način sklica seje in opozarjale na zlorabo instituta izredne seje. Župan se je branil, da je časovni zamika zakuhala prav opozicija.
Na prejšnjih sejah predsednikov nekaterih odborov in sveta za preventivo in varnost v prometu niso mogli imenovati prav zaradi pomisleka Natalije Plemenitaš Fuchs, da je lahko ob utečenem načinu glasovanja kateri od kandidatov v nasprotju interesov. Na mnenje protikorupcijske komisije so čakali skoraj dva meseca. Očitek, da vsebina ni bila vredna
Svet Centra za socialno delo Žalec na podlagi 25. člena Statuta Centra za socialno delo Žalec in sklepa 4. seje Sveta Centra za socialno delo Žalec, z dne 5. 5. 2015,
razpisuje prosto delovno mesto
direktorja/direktorice
Centra za socialno delo Žalec
Za direktorja/direktorico je po določilih 34. in 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 45l/94, Oldč US: U-I-104/92, 8/96, 18/98, Odl. US: U-I-34/98, 36/00-zpdzc, 127/06-ZJZP), 56. in 57. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS št. 114/06 -ZUTPG, 3/07 - UPB2, 23/07 - popr., 41/07 - popr., 122/07 Odl. US: U-I 11/07-45, 5/08 - ZUTPG in 73/08 - ZUTPG, 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS in 57/12) in 24. člena Statuta Centra za socialno delo Žalec, lahko imenovan/-a kandidat/-ka, ki poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, izpolnjuje tudi naslednje pogoje:
-	visoka strokovna ali univerzitetna izobrazba iz 69. člena Zakona o socialnem varstvu,
-	5 let delovnih izkušenj,
-	opravljen strokovni izpit po Zakonu o socialnem varstvu,
-	opravljen program za vodenje socialno varstvenega zavoda, ki ga določi Socialna zbornica Slovenije v soglasju s Strokovnim svetom Republike Slovenije za splošno izobraževanje. Če nima opravljenega programa za vodenje, ga mora opraviti najkasneje v enem letu od začetka opravljanja nalog direktorja.
Ali
-	višja strokovna izobrazba iz 69. člena Zakona o socialnem varstvu,
-	20 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih na področju socialnega varstva,
-	opravljen strokovni izpit po Zakonu o socialnem varstvu,
-	opravljen program za vodenje socialno varstvenega zavoda, ki ga določi Socialna zbornica Slovenije v soglasju s Strokovnim svetom Republike Slovenije za splošno izobraževanje. Če nima opravljenega programa za vodenje, ga mora opraviti najkasneje v enem letu od začetka opravljanja nalog direktorja.
Od kandidatov se pričakuje, da svetu predstavijo program dela oz. vizijo dela Centra za socialno delo Žalec. Izbrani kandidat/-ka bo sklenil/-a delovno razmerje za določen čas 5 let, in sicer za obdobje imenovanja. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z vsemi dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom v zaprti kuverti na naslov: Center za socialno delo Žalec, Mestni trg 5, 3310 Žalec z oznako »Prijava na razpis za direktorja - ne odpiraj« Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku.
Svet Centra za socialno delo Žalec
sklica izredne seje, je župan Franc Leskovšek zavrnil, češ da bi sejo lahko pojmovali tudi kot nadaljevanje prejšnje. »Ti postopki so bili namreč nujni, da bomo v prihodnjih tednih lahko sprejeli proračun in zagotovili nemoteno delovanje občine.« Natalija Plemenitaš Fuchs pa je ostala nepopustljiva. »Izredna seja je namenjena nujnim izrednim okoliščinam. To, da sta župan in občinska uprava v časovni stiski, pač ne sodi v to kategorijo. Kako bo župan varuh zakonitosti v občini, če pa sistematično krši poslovnik,« je bila ostra.
StO
Z 8. vlakom
prijateljstva v Novi Sad
ŠMARTNO OB PAKI - Minuli konec tedna je ob slovesnostih ob dnevu zmage približno 70 udeležencev iz Savinjske in Šaleške doline v organizaciji Turističnega društva Šmartno ob Paki z vlakom prijateljstva obiskalo Novi Sad.
Gre za tradicionalni projekt, ki so ga letos izpeljali osmič. Med udeleženci so bili tudi člani MoPZ Franca Klančnika in župan Janko Kopušar. V Novem Sadu so se udeleženci vlaka prijateljstva srečali s člani društva Kredarica, ki je največje slovensko društvo v Srbiji, saj ima več kot tisoč članov, ter podpredsednikom slovenske vlade in kmetijskim ministrom Dejanom Židanom, ki se je takrat mudil v Novem Sadu. Privrženci vlaka prijateljstva, ki vse poti opravijo z vlakom s pomočjo Slovenskih železnic, v zadnjih letih obiskujejo države in mesta ob reki Donavi (lani Dunaj, pred tem Budimpešta, Beograd, Bratislava), obiskali so tudi že Prago, Berlin, Sarajevo ...	RG
Pevski zbor, ki deluje pod okriljem društva Livra, vodi pa ga Katja Florjančič,je pretekli konec tedna nastopil na območni reviji pevskih zborov v Žalcu. Pol eg kla sične zborovske l itiratur e veliko pozorn ost namenja tudi lahkotnim sodobnim skladbam.
Prva predstava otroške gledališke skupine Mali oder je bila Žogica Novica v režiji Frenka Železnika. Pripravili so tudi predstavi Dedkove skrbi in Krasen cirkus. Ker so mladi gleOaiiščniii zdaj odrasli že v mladostnike, namerava društvo Livra jeseni delovati z novimi, mlajšimičlani.
Kulturni utrip na tri raz ličon e načine
Člani vranske Livre predani predvsem gledališki in glasbeni produkciji
Ljubiteljska kultura je gonilo in pomemben dejavnik pri obstoju in razvoju vsake družbe, nikakršna izjema nista niti Spodnja Savinjska dolina in občina Vransko. Kljub temu da je na Vranskem registriranih osem športnih društev in le tri kulturna, to še ne pomeni, kot opozarjajo njihovi člani, da je kulturna dejavnost v njihovi občini slabo razvita.
V Kulturnem društvu Vransko, Folklornem društvu Vransko in literarnem društvu Livra skupaj deluje 120 članov. Najdaljšo tradicijo delovanja, več kot 150-letno, ima kulturno društvo, katerega člani so že tradicionalno v prvi vrsti usmerjeni v prepevanje. In prav zaradi tega so pred leti ljubitelji drugih zvrsti kul-
turnega ustvarjanja ustanovili še folklorno skupino in literarno društvo Livra, ki je v prvih letih obstoja temeljilo predvsem na literarnem delovanju, v zadnjem obdobju pa se njegovi člani v prvi vrsti usmerjajo v gledališko dejavnost.
Obudili so ga z gledališčem
Livro je leta 2004 ustanovil vsestranski kulturnik Tomaž Mahkovic in s tem na Vranskem ustvaril živahno literarno dogajanje, ki je po njegovi odselitvi na Primorsko zamrlo. Društvo so ponovno obudili leta 2011, ko je njegovo vodenje prevzel Frenk Železnik, dolgoletni član KUD Zarja Trnovlje. Predan ljubiteljski gledališč-nik je v društvo vnesel novo
vsebino, predvsem gledališko obarvano. Pod njegovim okriljem sta poleg literarnega odseka začeli delovati tako otroška kot odrasla gledališka skupina, katerima se je kasneje pridružila še glasbena sekcija.
Prvi gledališki projekt pod vodstvom Železnika je bila že leta 2009 uspešna otroška gledališka predstava Žogica Nogica v izvedbi osnovnošolcev. Nekaj let zatem so moči združili tudi odrasli gledališčniki, ki so na oder postavili predstavo Prst avtorja Mihe Mazzini-ja. Zaradi zahtevne vsebine predstave in nekoliko težje prenosne scene, ki je bila sicer čudovita, je igra doživela manj ponovitev, kot smo sicer vajeni pri ljubiteljskih gledaliških projektih.
V zadnjih dveh letih je v okviru Livre ie posebej dejaven zb or, v katerega se je povaim spontano za potrebe gledališkega dela pri predstavi Prot zdaužilo malo več kit dvajsetljubi-teljev petja z Vranskkgan ki |ih vodi Katja Fl orjančič. Nedavno so pripraoili letni konceri in se pretekli konec iedna udeležili območne re-aije pevskih zborov v Žalcu.
Za kulturo manj, za špost več
Direktorica vranskega zavoda za kulturo, turizem in špozt Suzana Felicijan, ki je obenom tudi tajnica dauštva Livra, pravi, da sit Vranšani v prvi vrsti željni vedrih gledaliških predstav, kar je nedavno petrdila tudi anketa, ki so jo posredovali
Občina Vransko ni številkah	
Površina km2	53
Število prebivalcev	2.6^
Število moških	1.294
Število žensk	1j365
Naravni prirast	-7
Skupni prirast	33
Število delovno aktiv/kili prebivalcev (po previvališču) 999	
Število zaposlenih oset	51t
Številosamozaposlenih oseb	181
Števila registrirani! brezposelnih oseb	12П
Število podjetij	153
Vir: Podatki Statističnega urada RS za leto 2012
občanom in taka pri dob ili njihova mnenja, kakšne predstave naj testavljajo njihov zdai že tradicionalni gledališki abonma.
Novih gledaliških projektov člani Livre tako zaradi časovnih kst finančnih omejitev ne pripravljajo letno. Predsednik društva Frenk Železnik, ki j v obenem tudi vodia predstav in r ežiser te r aktiven čl an Amaterskega gledališča Vr-bje, se trudi, da noae produkcije javnosti predstavijo vsaj na nekaj let.
Občina je letos vsem občinskim društvom zaradi varčevanja namenila 10 odstotkov manj denarja. Kulturna društva so skupaj prejela 7 tisoč evrov - od tega Livra 2 .300 evrov - in š po rtna druš tva 35 tisoč ivrov. Razkorak me d prvimi On drugimi je mogoče po besedah župana Franca Suznika pripisati predvsem visokim stroškom prijavnin v š portnih ligah in plačilu sod nikov.
ŠPELA OŽIR Foto: arhiv druStva
PRIPRAVITE SI DRVA SAMI! HITRO IN ENOSTAVNO, S CEPILNIKI DRV IN KROŽNIMI ŽAGAMI LANCMAN™
KROŽNE ZAGE LANCMAN™ HIDRAVLIČNE CEPILNIKI DRV LANCMAN™ POVEZOVALNIH DRV LANCMAN™
OBIŠČITE NAŠO SPLETNO STRAN: www.lancman.si
Zahtevajte brezplačen katalog: 03/700 15 03
■ i
Rezervacije: GSM: 031 777 646
VRANSKO PRAZNUJE
11
Žal mu je, da je prisluhnil podjetnikom
Ob občinskem prazniku, ki ga Vransko praznuje v spomin na vsesplošno veselje Vranšanov, ko so 14. maja 1868 izvedeli, da je avstrijska vlada Vransko povzdignila v deželni knežji trg z vsemi pravicami, smo se o dogajanju v lokalni skupnosti pogovarjali z županom Francem Sušnikom, ki občino vodi vse od njene ustanovitve.
»Občani, ki so mi na zadnjih volitvah podelili že peti mandat, so v tem času prepoznali, da se zavzemam za transparentno delovanje občine. Smo ena redkih lokalnih skupnosti, ki že več kot desetletje javno objavlja prav vse zapisnike in sklepe občinskega sveta. Veliko sem postoril tudi na področju novih delovnih mest. Za zaslugo si štejem vzpostavitev avtocestne vzdrževalne baze na Vranskem, kjer je 70 delovnih mest, odprtje poslovne cone v Čepljah in doma za starejše občane, ki je danes prerasel v pravo socialno središče, ki nenazadnje prav tako zagotavlja 35 delovnih mest,« Sušnik odgovarja na vprašanje, zakaj se mu je kot na čelu občine
Franc Sušnik Občino Vransko, ki praznuje občinski praznik v spomin na pridobitev trških pravic maja leta 1868, vodi že vse od njenega nastanka.
uspelo obdržati tako dolgo.
Če bi lahko zavrteli čas nazaj in še enkrat sprejeli katero od odločitev pri vodenju občine v teh letih, bi se morda pri kakšni stvari odločili drugače?
Žal mi je, da sem pred več kot desetletjem prisluhnil klubu podjetnikov in omogočil vzpostavitev obrtno-sta-novanjske cone v Brodeh. Ko je občina v njej zagotovila 24 zemljišč za obrtno
in stanovanjsko gradnjo, so se vsi podjetniki, ki so bili prej neverjetno glasni in so zahtevali mesta za tovrstno gradnjo, poskrili. »Silom prilike« so v coni zrasli še danes nedokončani Sončni vrtovi, za katerimi se skrivata Gra-dis in Grep. Poleg tega mi je zelo žal, da nisem uspel v letih 2006 in 2007 prepričati državne birokracije, da bi občini dovolila zgraditi nov most čez Bolsko, ki bi vodil do poligona za varno vožnjo. Morala se je zgoditi tragedija, da nam je zdaj končno uspelo pridobiti soglasje za gradnjo mostu.
Nedokončane večstano-vanjske zgradbe v Brodeh, imenovane Sončni vrtovi, nedvomno kazijo podobo občine. Kaj je po vašem mnenju v tem primeru rešitev?
To bi morali vprašati koga iz Ljubljane. Ugotovili smo, da je na teh zemljiščih in na delno zgrajenih zgradbah hipoteka na račun športnega centra Stožice. Podpiramo prizadevanja manjšinskega lastnika Sončnih vrtov, podjetja Monsun, da bi projekt razdelili v naravi in dokončali začeto gradnjo, približno
»Za oddajo vrtičkov v središču Vranskega smo se odločili, ker smo želeli pomagati občanom, ki nimajo Franc Sušnik Občino Vransko vodi že peti mandat možnosti, da bi si
sami lahko pridelali nekaj hrane. Gredice, ki so velike približno sto kvadratnih metrov, ima trenutno v najemu trinajst posameznikov.«
50 stanovanj. Zaradi novih ugotovitev geologov projekt, kot so ga načrtovali, tako ali tako ni izvedljiv. Ker so o tej temi že imeli razgovore, sem prepričan, da bi se začelo kmalu obračati na bolje.
Zaostrene gospodarske razmere v Spodnji Savinjski dolini je pred dvema letoma poslabšal še stečaj Kiva, ki je bil po Indeju v zadnjih letih na območju vaše občine drugo večje podjetje s črnim koncem. Kako ocenjujete trenutno dogajanje v Kivu v stečaju?
Priča smo nerazumno dolgim insolventnim postopkom tako v nekdanjem podjetju Kiv kot v Indeju. Glede na dosedanje razpletanje nisem optimističen oziroma ne verjamem, da se bodo stvari kmalu začele obračati na bolje. Stečajni upravitelj Kiva uspešno odganja vse potencialne najemnike in kupce, formalno pa ima prostore v najemu Avtoodpad Feštajn oziroma Global avto iz Izlak. Visokotehnološko proizvodnjo je tako zamenjala prodaja čevljev.
Na Vranskem trenutno primanjkuje približno 150 delovnih mest. Odstotek
brezposelnih v vaši občini bi se lahko krepko zmanjšal, če bi se napovedi o gradnji logističnega centra Lidl na območju vaše občine uresničile. Kako kaže?
Po mojih zadnjih informacijah so se predstavniki investitorja sestali z vsemi lastniki zemljišč, na katerih naj bi gradili logistični center. Kolikor mi je znano, so jih prav vsi pripravljeni prodati, kar je pozitiven znak. Logistični center naj bi bil vzhodno od poligona varne vožnje, graditi pa naj
bi ga začeli naslednje leto. Upam, da se bodo napovedi uresničile.
ŠPELA OŽIR Foto: GrupA
Podelili bodo občinska priznanja
Letošnja slavnostna seja bo jutri (v petek) ob 19. uri v tamkajšnji športni dvorani. Na njej bodo podelili občinska priznanja.
Jožef Semprimožnik bo prejel grb za vseživljenjsko delo na družbenem in komunalnem področju. Plakete bodo prejeli Pavelca Rode Zalokar za večletno predano delo na področju primarnega zdravstva, Ljubica Centrih Četina za večletno predano delo na področju primarnega zdravstva in Čebelarsko društvo Vransko ob 70-letnici delovanja. Letošnji dobitniki priznanj bodo Štefka Ocvirk za delovanje na družbenem in društvenem področju, Lucijan Zalokar za izjemne športne dosežke in Sandi Slapnik za vzorno opravljanje zimske službe.
Dobrodošli pri nas!
AMZS Center varne vožnje na Vranskem
Na čudoviti lokaciji na obrobju Vranskega od septembra 2008 deluje AMZS Center varne vožnje. Gre za najsodobnejši center za izvajanje vadbe varne vožnje v Sloveniji in enega najbolje opremljenih centrov v tem delu Evrope.
Oprema na posameznih vadbenih površinah omogoča simulacijo različnih voznih razmer in izvajanje različnih vaj, skozi katere vas popeljejo naši vrhunsko usposobljeni in izkušeni inštruktorji. V AMZS Centru varne vožnje imamo izdelane posebne programe varne vožnje za voznice in voznike motornih koles, osebnih in tovornih vozil ter avtobusov. Programi vadbe so razdeljeni na osnovne in nadaljevalne tečaje, različnim ciljnim skupinam voznikov pa so na voljo tudi posebni in strokovni programi (več na cvv.amzs.si). Cilj vseh programov je vedno enak: pravočasno predvideti nevarno situacijo in jo obvladati.
Trije programi
V naši ponudbi so trije zakonsko predpisani programi. Program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo (izbris kazenskih točk) je namenjen vsem, ki so dosegli 4 in niso presegli 17 kazenskih točk. Po opravljenem programu se vozniku iz evidence izbrišejo 4 kazenske točke, posameznik pa se ga lahko udeleži enkrat v obdobju treh let. Program morajo opraviti tudi kandidati, ki jih na program napoti pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti ali sodišče.
Program pridobitve temeljne kvalifikacije za voznike tovornih vozil in avtobusov je namenjen vsem poklicnim voznikom, ki opravljajo javne komercialne prevoze potnikov z vozili nad 9 sedeži ter javne komercialne prevoze blaga z vozili nad 3.500 kg največje dovoljene mase. Omenjena skupina voznikov mora namreč za opravljanje svojega poklica pridobiti temeljno kvalifikacijo (kodo 95); kandidati, ki so opravili prvi tečaj rednega usposabljanja, morajo le-tega ponovno opravljati vsakih pet let v obsegu 35 ur ali vsako leto v trajanju najmanj 7 ur.
Zakonsko predpisan je tudi obvezen program dodatnega usposabljanja za voznike začetnike. Program ni enak navadnemu tečaju varne vožnje, temveč je prilagojen novim voznikom in namenjen spoznavanju kritičnih razmer v nadzorovanem in varnem okolju, kjer se lahko naučijo pravilnih odzivov in ukrepov, še preden bodo s kritično situacijo soočeni v vsakdanjem prometu. Priložnost za učenje pri nas lahko dobijo prav vsi vozniki. Pregovor, da nehamo napredovati takrat, ko se nehamo učiti, velja tudi pri vožnji.
Promocijsko besedilo
12
NAŠA TEMA
Če se ljudje ne bodo mogli priključiti na kanalizacijo in večje čistilne naprave, bodo morali do konca leta 2017 tudi v najbolj oddaljenih zaselkih poskrbeti za male čistine naprave ali nepretočne greznice. Tako predvideva program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, za katerega pa mnogi dvomijo, da bo lahko izpeljan v načrtovanem roku. Zbrali smo nekaj podatkov in razmislekov o tej temi.
m ■ ■ V	V	■
Nie vec greznic
Do konca leta 2017 bodo morala imeti vsa gospodinjstva, ki ne bodo priključena na javni kanalizacijski sistem, svojo lastno malo komunalno čistilno napravo (MKČN) ali nepretočne greznice. To določa uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
Iz omenjene uredbe je razvidno sledeče: če območje poselitve ni opremljeno z javno kanalizacijo, morajo lastniki stavb za odpadno komunalno vodo, ki nastaja v stavbi, sami na svoje stroške zagotoviti čiščenje v mali komunalni čistilni napravi ali
zbiranje v nepretočni greznici najpozneje do 31. decembra 2015, če je obstoječa stavba na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju. Če obstoječa stavba ni na zgoraj navedenih območjih, je ta rok do 31. decembra 2017. Do teh rokov lahko lastniki stavb uporabljajo za čiščenje komunalne odpadne vode obstoječe greznice.
Za prekrškarje visoke globe
Na ministrstvo za okolje in prostor smo naslovili vprašanje, kakšne kazni čakajo
lastnike stavb, ki ne bodo pravočasno vgradili malih komunalnih čistilnih naprav oziroma nepretočnih greznic. Kot so nam odgovorili, uredba za fizično osebo, ki odvaja odpadno vodo na nedovoljen način ali v vode, v katere je odvajanje odpadnih voda prepovedano, predpisuje za prekršek globo od 400 do 1.000 evrov. Toliko znaša tudi globa, če oseba ne zagotovi priklopa na javno kanalizacijo na območju, ki je z njo opremljeno. Uredba za lastnika stavbe, ki je fizična oseba, predpisuje globo od 300 do 1.200 evrov, če iz stavbe odvaja komunalno ali industrijsko odpadno vodo
ali mešanico obeh v greznico ali te odpadne vode v greznici obdeluje.
Ministrstvo skrivnostno glede sprememb
Na vprašanje, ali se obetajo kakšne spremembe na področju predpisov, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih vod, so nam na ministrstvu odgovorili, da je v pripravi no-velacija predpisov. »Kakšne rešitve konkretno so predvidene, bo širši javnosti znano ob predložitvi dokumenta v javno obravnavo. Dokument je trenutno v internem usklajevanju na ministrstvu. Predvidevamo, da bo v javno obravnavo posredovan še pred poletjem,« pojasnjujejo na ministrstvu.
JERICA POTOČNIK
Način izvajanja javne službe po stavbah
Z ministrstva za okolje in prostor so nam posredovali razpoložljive podatke o številu hiš glede na način ureditve odvajanja in čiščenja. Podatki so iz baze informacijskega sistema javnih služb varstva okolja, ki jo vodijo na ministrstvu in kamor izvajalci javnih služb posredujejo podatke o izvajanju javne službe.
Način izvajanja javne službe
Število stavb
Vir: MOP
*Podatki so za leto 2012; MOP zbira podatke po hišah, pri čemer na primer število hiš z greznicami ni nujno enako številu greznic (dve hiši imata lahko skupno greznico).
priključitev na kanalizacijo	194.930
pretočne greznice	198.060
nepretočne greznice	25.128
mala čistilna naprava	23.895
neposredni izpust v vodno telo	5.511
uporaba v kmetijstvu	279
neznano/ni podatka	23.895
Strošek:
V Spodnji Savinjski dolini imajo malo čistilno napravo približno trije odstotki gospodinjstev
Javno komunalno podjetje Žalec je v petek v sodelovanju z Občino Žalec na parkirišču pred domom II. slovenskega tabora pripravilo sejem malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN), ki jih bodo do konca leta 2017 morala imeti vsa gospodinjstva na območjih, kjer zaradi razpršenosti gradnje ne bodo zgrajeni javni kanalizacijski sistemi.
Direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek pravi, da se je podjetje odločilo za organizacijo sejma zato, da so se lahko prebivalci Spodje Savinjske doline pri prodajalcih neposredno pozanimali o lastnostih, cenah, plačilnih pogojih in vrstah malih komunalnih čistilnih naprav. »JKP Žalec in občine nismo pooblaščeni, da bi svojim uporabnikom dajali kakršnekoli nasvete pri njihovem nakupu, ker bi to pomenilo kršenje konku-
renčnih klavzul.« Zakonjšek prihodnjim uporabnikom priporoča, naj se odločijo za tisto čistilno napravo, ki izpolnjuje evropske certifikate in bo na podlagi tega po vgradnji dobila pozitivno oceno obratovanja, medtem ko se o načinu čiščenja ne želi opredeljevati, saj vsaka naprava, ki ima okoljski certifikat, izpolnjuje naravovarstvene zahteve.
V pomoč so jim subvencije
Gospodinjstva bodo morala za MKČN in njihovo vgradnjo odšteti od tri do pet tisoč evrov, odvisno od vrste naprave in pogojev vgradnje. Da bi si jih lahko privoščilo čim več ljudi, so nekatere občine občanom priskočile na pomoč s subvencijo. V Spodnji Savinjski dolini sta do zdaj po informacijah Zakonjška to storili dve občini. Občina Žalec je v proračunu zagotovila 50 ti-
Šentjur:
velik zalogaj še čaka
V občini bi morali do leta 2017 vgraditi 2.600 malih čistilnih naprav. A toliko so jih doslej zgolj na ravni celotne države. V Šentjurju so jih doslej našteli 72. Kot pravi direktor javnega komunalnega podjetja Šentjur Igor Gorjup, je težava tudi v tem, da so stvari kljub bližajočemu se roku še vedno precej nedorečene.
Male čistilne naprave večinoma vgrajujejo pri novogradnjah. A če imamo pred očmi neko staro domačijo, v kateri na primer živi upokojenec z minimalno pokojnino, je zamenjava stare greznice z moderno MKČN praktično misija nemogoče. S tem pred očmi malokdo sploh verjame, da je zastavljen cilj uresničljiv. »Velike čistilne naprave v mestih in strnjenih naseljih je treba urediti do konca tega leta. To je zaveza Evropi in tu na odlog ne moremo računati. Glede na to, da je urejanje zasebnih odplak do leta 2017 nacionalna zaveza, pa bi bilo rok verjetno možno podaljšati. V vsakem primeru bi bilo prav, da bi zastavljene cilje dosegali in stanje na tem področju uredili,« je prepričan Gorjup.
Ustrezne triprekatne greznice?
Pri mali čistilni napravi ni problematična samo cena. Nekaj tisoč evrov investicijskih stroškov namreč hišnega gospodarja še zdaleč ne odreši grezničnih skrbi. »Čistilne naprave so raz-
Zahteve direktive verjetno neuresničljive
V	Skupnosti občin Slovenije (SOS) so na težave na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda opozarjali že v preteklih letih, reševanja te problematike pa so se z ministrstvom za okolje in prostor lotili v preteklem letu in decembra 2014 že izvedli nekaj usklajevalnih sestankov. Kot ugotavljajo, se težave nanašajo predvsem na odvajanje in čiščenje odpadne vode z območij poselitve s skupno obremenitvijo, manjšo od 2 tisoč populacijskih enot (PE).
V	skladu z evropsko direktivo sprejet operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode zahteva, da se do konca leta 2017 (na ob-
močjih s posebnimi zahtevami do konca leta 2015) ustrezno uredita odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda na območju celotne Slovenije.
Veliki stroški za občine
V nasprotju z gosto naseljenimi območji so strokovne zahteve operativnega programa na redko poseljenih slovenskih območjih po mnenju SOS praktično neizvedljive. Zgraditi je namreč treba večje število malih čistilnih naprav z zmogljivostjo pod 2 tisoč PE ali dolge kanalizacijske vode do centralnih čistilnih naprav. Prav tako je v vseh naseljih, ki so priključena na čistilno na-
Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode določa območja poselitve (aglomeracije), na katerih morajo občine urediti kanalizacijske sisteme in čistilne naprave. Na območjih poselitve, ki niso predvidena, da se jih opremi z javno kanalizacijo za odpadno komunalno vodo, morajo lastniki objektov na svoje stroške urediti čiščenje v mali komunalni čistilni napravi ali zgraditi nepretočno greznico ter njeno vsebino odvažati na ustrezno čistilno napravo. Uredba o emisiji pri odvajanju vode iz malih komunalnih čistilnih naprav določa, da se med male čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ne štejejo večprekatne greznice, ki so nalogo čiščenja odpadne vode iz tovrstnih objektov opravljale v preteklosti. Na gosto naseljenih območjih so vsi uporabniki povezani na čistilne naprave z več kot 10 tisoč PE, kar predstavlja relativno nizke stroške gradnje in obratovanja sistemov.
pravo z zmogljivostjo, manjšo od 2 tisoč PE, treba graditi ločene sisteme kanalizacije, saj se na takšne čistilne naprave
ne sme dovajati meteorne vode. To za občine predstavlja velike stroške, nujne za gradnjo infrastrukture, za
prebivalce pa velike zneske za plačilo obratovanja sistemov.
Evropskega denarja manj
Občine so cilje iz operativnega programa čiščenja in odvajanja odpadnih komunalnih voda večinoma uresničevale s pomočjo sredstev EU. V SOS ocenjujejo, da bo pri financiranju tovrstnih projektov prišlo do težav, saj v operativnem programu za obdobje do leta 2020 za te namene ni predvideno skoraj nič denarja. Zaradi izpolnjevanja obveznih in prenesenih nalog v proračunih občin ostane le majhen del proračunskih sredstev za izvedbo investicij. A tudi te je mogoče izvesti le z zadolževanjem, saj gre za večmilijonske naložbe.
ROBERT GORJANC
Bodo rok p
Še vedno ni povsem jasno, ali bo leto 2017 res skrajni rok, ko bodo morala vsa gospodinjstva, ki niso priključena na javno kanalizacijo, obstoječe nepretočne greznice, kjer se zbira odpadna komunalna voda, zamenjati z MKČN.
Da je zmeda med ljudmi še večja, so v javnosti zaokrožile govorice, da naj bi se zakonodaja na tem področju spremenila, roki za gradnjo pa naj bi se podaljšali. Žal teh informacij tudi tisti, ki delujejo na tem področju, ne morejo potrditi. A tudi zavrniti ne.
Predlogi v predalu
Slovensko društvo za zaščito voda, Zbornica komunalnega
NAŠA TEMA
13
od tri do pet tisoč evrov
Kakšna čistilna naprava je najprimernejša za gospodinjstvo, je odvisno od primera do primera. Med najpogostejše sodijo rastlinske in pasivne. Življenjska doba malih komunalnih čistilnih naprav naj bi bila ob primernem vzdrževanju od 20 do 30 let.
Na območju celotne Spodnje Savinjske doline bo moralo male komunalne čistilne naprave do konca leta 2017 imeti od sedem do osem tisoč gospodinjstev, trenutno jih je za to poskrbelo že 174, kar predstavlja približno tri odstotke. Kaj bo pomenilo, če gospodinjstvo do predvidenega roka ne bo zagotovilo ustrezne opreme, Zakonjšku zaenkrat še ni znano. »V primeru, da jih posamezniki ne bi imeli, bi teoretično morali za to plačati kazen, a ne vem, kako se bo v teh primerih glede na splošne težke ekonomske razmere odločala država.«
soč evrov in Občina Braslovče sedem tisoč evrov. Glede na obstoječe pravilnike lahko gospodinjstvo prejme največ tisoč evrov. Lokalne skupnosti želijo s subvencijami stroške čistilnih naprav kolikor se da izenačiti s stroški komunalnih prispevkov, ki se po dolini razlikujejo od občine do občine in znašajo od 600 do 3 tisoč evrov, odvisno od tega, kako velika sta gradbeno zemljišče in zgradba. »Prav je, da občine
subvencionirajo nakup malih komunalnih čistilnih naprav, saj tudi občani, ki jih ne bodo dosegli kanalizacijski sistemi, vsa ta leta prav tako plačujejo okoljsko dajatev v celoti. Na osnovi te se gradi kanalizacija v dolini,« je jasen Zakonjšek.
Vsaka ni primerna za vsakega
Na sejmu se je predstavilo 18 različnih ponudnikov malih komunalnih čistilnih naprav, ki jih poznamo več vrst, od pasivnih do pretočnih. Pri njihovem nakupu je treba upoštevati različne dejavnike. »Še posebej je pomembno, da uporabnik izbere ravno prav veliko. Če je premajhna ali prevelika, ne deluje pravilno,« je pojasnil Jožef Ba-laško, ponudnik čistilnih naprav iz Prekmurja, ki svoje kupce tudi vedno opozarja, naj uporabljajo karseda malo čistilnih sredstev z antibak-terijskimi učinki, saj lahko z njimi uničijo bakterije, ki so čistilke onesnažene vode.
Vsaka mala komunala čistilna naprava ni primerna za vsako gospodinjstvo, pa je obiskovalce sejma opozar-
jal Andrej Brilej iz šentjurskega podjetja Ekoprojekti. »Ko nas stranka povpraša,
kakšno napravo naj izbere, ji svetujemo in jo obiščemo na domu, kjer se seznanimo
z njenimi bivalnimi navadami. Na podlagi tega ji nato predlagamo, kakšna čistilna
bi bila najprimernejša za gospodinjstvo.« ŠPELA OŽIR, foto: SHERPA
Igor Gorjup na številna vprašanja uporabnikov še nima jasnih odgovorov.
lične in če proizvajalec na primer zahteva praznjenje gošče enkrat ali celo dvakrat letno, je to precejšen strošek. Ob tem je treba skrbeti za tehnično delovanje, stane tudi elektrika, skratka vse skupaj dolgoročno ni poceni,« dileme pojasnjuje Gorjup. V javnosti so vedno pogostejše pobude - zrasle predvsem na zelnikih nekaterih županov - da bi tudi triprekante greznice dobile status čistilne naprave. O takšnih predlogih Gorjup dvomi, ker so brez strokovnih podlag. Hkrati poudarja, da lahko dobro vzdrževana triprekatna greznica svojo nalogo opravlja bolje kot zanemarjena mala čistilna naprava. Glede na nedorečenost zadev pa si enostavno ne upa prepričevati občanov o nujnosti kakršnihkoli ukrepov. Po drugi strani se lahko zgodi, da bo diktat ostal v veljavi, v množičnem navalu pred iztekom roka pa se bodo ljudje v časovni stiski soočali tako s prezasedenostjo izvajalcev kot z izgubo morebitnih subvencij, ki so na občinski ravni povsod omejene.
StO
Foto: arhiv NT (SHERPA)
V Šentjurju so lani junija objavili javni razpis, s katerim so posamezniki lahko pridobili 500 evrov subvencije za napravo. Na voljo je bilo 40 subvencij, na razpis je prispelo 24 prijav. Od teh jih je razpisne pogoje izpolnjevalo 18, 14 so ji že vgradili. Še v tem mesecu bodo objavili 20 tisoč evrov vreden razpis za novih 40 naprav. V letu 2016 bodo s 40 tisoč evri sofinancirali 80 naprav.
V občini bodo morali občani poskrbeti za približno štiristo malih čistilnih naprav, zaenkrat jih je postavljenih približno sto.
»Ljudje se dobro zavedajo, da so pomembne,« ugotavlja direktor Komunale Gornji Grad Zdenko Purnat. Tudi dobro seznanjeni so, da jih država zahteva, vendar je težava pomanjkanje denarja, še posebej tam, kjer je v eni stanovanjski hiši ena sama oseba z nizko pokojnino. V Gornjem Gradu bo občina letos za sofinanciranje malih čistilnih naprav namenila 70 tisoč evrov. Na javni razpis za sofinanciranje je letos prejela prvih 12 vlog lastnikov hiš. Vloge občanov bo sprejemala vse do konca avgusta, odpirala jih bo vsak mesec.
Upravičenec lahko prejme toliko denarja, kolikor je v preteklosti plačal takse zaradi odvajanja odpadnih voda. K temu mu prištejejo še po 250 evrov za vsako stalno prijavljeno osebo gospodinjstva. Med pogoji je tudi, da mora imeti upravičenec poravnane vse finančne obveznosti do občine in njenega komunalnega podjetja. Občina Gornji Grad je tako lani sofinancirala male čistilne naprave 38 upravičencem. Prvi razpis je objavila leta 2012, ko je to možnost izkoristilo 18 upravičencev, predlani jih je bilo 29.
BJ
Občina je objavila razpis za subvencioniranje nakupa in gradenj malih komunalnih čistilnih naprav. Do subvencije bodo upravičeni tisti, ki živijo na območjih, kjer ni javnega kanalizacijskega omrežja. V občini je takšnih gospodinjstev malo več kot 400.
Občina je za subvencioniranje nakupa in gradenj malih komunalnih čistilnih naprav v letošnjem proračunu in v proračunu za prihodnje leto predvidela 15 tisoč evrov. Župan Martin Mikolič meni, da bo denarja dovolj, da si bodo občani, ki se za čistilne naprave že zanimajo, lahko uredili ustrezno čiščenje odpadnih voda. Da bo nakup za gospodinjstva še ugodnejši, bo možno malo komunalno čistilno napravo najverjetneje kupiti tudi pri javnem podjetju OKP Rogaška Slatina, kjer po besedah rogaškega župana razmišljajo tudi o tem, da bodo občanom omogočili obročno odplačevanje.
TV
»odaljšali?
gospodarstva pri GZS, Društvo vodarjev Slovenije in Skupnost občin Slovenije so novembra lani pripravili javni posvet na temo malih mKčN, ki so se ga udeležili tudi predstavniki komunalnih podjetij in ministrstva. Na podlagi pogovorov so spisali številne predloge, s katerimi bi lahko ministrstvo zakonodajo prilagodilo dejanskemu stanju. Žal pa so ti obležali v enem od številnih ministrskih predalov. Čas pa teče.
Predloge so strokovnjaki pripravili na podlagi poročila Agencije za okolje (Arso), iz katerega je razvidno, da se stanje vodotokov pri nas izboljšuje. In prav stanje vodo-
Mestna občina Celje nakup in vgradnjo malih čistilnih komunalnih naprav na območjih, kjer ni predvidena gradnja kanalizacije, subvencionira že vse od leta 2007. Do danes so v namen ta namen razdelili 70 tisoč evrov. Največ zanimanja je bilo prva štiri leta. Lani je začelo zanimanje za tovrstne subvencije ponovno naraščati. V letošnjem proračunu je za subvencioniranje malih čistilnih naprav predvidenih 10 tisoč evrov.
Med prihodnjimi uporabniki
tokov bi moralo biti, kot menijo predlagatelji sprememb, osnova za pripravo zakonodaje, ki bi urejala to področje.
Ker so vse stvari še zelo nedorečene, je težko predvideti tudi inšpekcijske aktivnosti, je dejal sogovornik, ki ne želi biti imenovan, se pa poklicno
vsakodnevno srečuje s to tematiko. Čeprav je sam zelo ekološko usmerjen, je prepričan, da imamo v Sloveniji veliko večje ekološke probleme, kot so greznice, zato nekoliko bolj mila zakonodaja stanja na terenu zagotovo ne bi poslabšala.
LEA KOMERIČKI
Zakonca Turk iz Migojnic, občina Žalec: »Konec leta 2017, ko bomo morali imeti vgrajeno čistilno napravo, se hitro približuje, zato sva se odločila, da si tovrstno komunalno opremo ogledava na sejmu. Zdaj imava še dve leti, da se na podlagi informacij, ki so nama jih posredovali ponudniki, odločiva, katera čistilna naprava bi bila najprimernejša za najin primer. Ponudniki so naju opozorili na dodatne stroške, ki nastanejo s servisiranjem in na katere moramo biti pri nakupu še posebej pozorni. Obisk sejma nama je zaradi tega zelo koristil.«
Zakonca Tkalec iz Migojnic, občina Žalec: »Ker živiva na območju, kjer ne bo kanalizacijskega sistema, bova morala kupiti MKČN. Na sejmu sva si ogleda precej različnih naprav in se že odločila za eno. Prepričal naju je predvsem čas njene postavitve. Nakup bo precejšen strošek. Občina nam bo pomagala s subvencijo v višini tisoč evrov, prav tako bomo občani lahko za nakup najeli ugodno posojilo.«
ŠO
Foto: SHERPA
14
KULTURA
Ljubiteljska kultura ponovno na piedestalu
Začenja se Teden ljubiteljske kulture - Ob tej priložnosti bo živahno tudi na Celjskem
Slovenija se bo s Tednom ljubiteljske kulture, ki se bo začel jutri in končal naslednjo nedeljo, letos že drugič pridružila evropskim državam, ki se vsako leto poklonijo kulturnim ustvarjalcem in opozorijo na pomen, kakovost in množičnost ljubiteljske kulture v sodobni družbi. Ob tej priložnosti se bodo pod motom Naj se vidi tudi v naši regiji zvrstile številne prireditve.
JSKD, območna izpostava Celje, in Zveza kulturnih društev Celje bosta v sodelovanju s tamkajšnjimi društvi pripravila več kot 30 prireditev, od glasbenih do gledaliških. Nič manj aktivni ne bodo tudi v drugih delih naše regije.
V manjših mestih, med katere sodi tudi Celje, večina
kulture temelji na ljubiteljski dejavnosti, kar še zdaleč ne pomeni, da je kulturno življenje slabše razvito, saj se lahko marsikatero ljubiteljsko društvo kosa s profesionalnim. Pod okriljem celjskega javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki bdi nad tovrstnim društvenim dogajanjem v občinah Celje, Štore, Vojnik in Dobrna, deluje več kot 50 kulturnih društev z več kot 2 tisoč člani, med katerimi je še vedno največ pevcev.
Med uspešnejše kulturnike na ravni države v knežjem mestu zagotovo sodijo plesalci sodobnega plesa, za kar imajo zasluge Plesni forum Celje, Harlekin - društvo za umetnost plesa in Kulturno umetniško društvo Igen. Nič manj niso v širšem okolju uveljavljeni celjski ljubitelj-
Bere jih vse več
Letošnji bralni projekt Savinjčani beremo, ki se je začel 20. novembra, na dan slovenskih splošnih knjižnic, je končan. Medobčinska splošna knjižnica Žalec je ob tej priložnosti v ponedeljek zvečer v domu II. slovenskega tabora pripravila zaključno prireditev, ki se je je udeležilo več kot deset slovenskih avtorjev knjig, ki so jih letos brali Spodnjesavinjčani.
Projekt je žalska knjižnica pripravila že osmo leto zapored. »Navdušena sem, ker število bralcev, ki sodelujejo z nami, iz leta v leto narašča. Prvo leto jih je bralo 90, letos že več kot 250, kar dokazuje, da je projekt še vedno v obdobju rasti,« je zadovoljna direktorica knjižnice Jolanda Železnik. Vključeni v projekt so tudi letos lahko izbirali z obsežnega priporočenega seznama literature, na katerem so bile knjige različnih zvrsti, založb in avtorjev. Tokrat so posebno pozornost namenili predvsem slovenskim piscem, nad katerimi so bili bralci glede na vsebino njihovih zapisov o prebranem gradivu, navdušeni.
ŠO
ski gledališčniki. Še posebej uspešni so člani Kulturno--umetniškega društva Zarja Trnovlje, ki so svojimi gledališkimi projekti že večkrat uspeli prepričati državne selektorje in so se uvrstili na državno Linhartovo srečanje gledaliških skupin.
Želijo si boljšo kulturno dvorano
»Največja težava je motivirati novo nastala društva, saj morajo ta delovati vsaj tri leta, da se lahko prijavijo na občinski razpis za sofinanciranje društev in s tem pridobijo denar,« poudarja vodja izpostave celjskega javnega sklada za kulturne dejavnosti Tomaž Črnej, ki si prizadeva, da bi se to le spremenilo. Zadnja leta se državna in občinska finančna sredstva, namenjena ljubiteljski kulturi, vedno bolj krčijo. Celjskemu javnemu skladu za kulturne dejavnosti, kateremu se je proračun v zadnjih nekaj letih zmanjšal za približno 25 odstotkov, tako ne preostane drugega, kot da varčuje na vsakem koraku.
Ljubiteljski kulturniki lahko v Celju svoje produkcije predstavljajo v različnih
Pod okriljem celjske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti deluje več kot 50 kulturnih društev z več kot dva tisoč člani.
dvoranah, ki po besedah Črneja na žalost niso dovolj dobro tehnično podprte. Med vsemi je najprimernejše SLG Celje, v katerem so vsi pogoji za izvedbo povprečne prireditve, a zaradi
njegove neprestane zasedenosti kulturniki v njem težko pridobijo prost termin. Črneja žalosti, da so v okoliških občinah v kulturnih dvornih veliko boljši pogoji za nastopanje, kar nenaza-
dnje nakazuje, da je skrajni čas, da tudi Celjani zavihajo rokave in tehnično nadgradijo katerega od celjskih kulturnih prostorov.
ŠPELA OŽIR Foto: TOMAŽ ČRNEJ
Vse Kajuhove pesmi v novi
knjigi Knjižnica Velenje izdala vse doslej znane pesmi šoštanjskega
poeta
V Vili Bianca v Velenju je bila predstavitev knjige Kajuh Zbrane pesmi, v kateri so prvič objavljene vse doslej znane pesmi Karla Destovnika - Kajuha.
»Motiv za izdajo knjige bi lahko bila tudi obletnica rojstva, smrti ..., vendar smo njen izid zastavili tako, da je izšla ob 70-letnici konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom in nacizmom,« je povedal urednik knjige Vlado Vrbič. Kot je še dodal, so kot založniki iskali povezavo tudi s prvo izdajo
leta 1944, ki je bila posvečena »triletnici začetka sveta domovinske vojne« kot je pisalo v tisti prvi izdaji Ka-juhovih pesmi.
Tudi še
neobjavljene
pesmi
Doslej je bilo največ Kaju-hovih pesmi, 127, objavljenih v knjigi Emila Cesarja, ki je eden največjih poznavalcev šoštanjskega pesnika. »V Kajuhovi rokopisni zapuščini, ki jo hranimo v naši knjižnici, smo našli še 16 pesmi,
V zvezi s Kajuhom Knjižnica Velenje načrtuje še en velik projekt - vse pesmi in drugo dostopno gradivo o njem namerava objaviti tudi na spletu. Gre za obsežen projekt, ki naj bi ga izpeljali v dveh, treh letih, kot je še povedal Vlado Vrbič, direktor Knjižnice Velenje.
tako da je vseh pesmi, zbranih v tej novi knjigi, 151,« je še povedal Vlado Vrbič. Knjiga je zasnovana kronološko, Kajuhove pesmi so razvrstili v tri obdobja: pred okupacijo, med njo in odhodom v partizane ter na najkrajše obdobje, v katerem Kajuh
skoraj ni več ustvarjal. »Gre vsaj za dve temeljni sporočili v Kajuhovih pesmih: borba proti socialnim krivicam in borba za svobodo,« je ob izdaji knjige Kajuh Zbrane pesmi še povedal urednik knjige Vlado Vrbič.
ROBERT GORJANC
Prihaja plesni konec tedna
Plesni forum Celje bo konec tedna v počastitev 29. aprila, svetovnega dneva plesa pripravil Korpus, tridnevni festival sodobnega plesa, na katerem se s svojimi avtorskimi koreografijami predstavijo predvsem mlajše generacije plesalcev in ko-reografov iz vse države.
Dogajanje se bo začelo jutri, ko bo ekipa Plesnega foruma Celje pripravila prvega od treh večerov sodobnega plesa. Najprej se bodo plesalci Plesnega foruma Celje, Harlekina - društva za umetnost plesa, mariborske Plesne izbe in kranjskega Quleniuma pred-
stavili z avtorskimi plesnimi miniaturami z letošnjega tekmovanja Opus 1, drugi del pa bo zaznamoval preplet avtorskih koreografij plesalcev iz Celja, Ljubljane, Kranja, Velenja in Maribora.
Sobotni večer bo v Plesnem forumu Celje prinesel avtorski plesni projekt z naslovom Izgubljena avtorice Urše Rupnik. Kot pripadnica tako imenovane slovenske izgubljene generacije se v njem ukvarja s problematiko individualne ženske, njene vloge in položaja v družbi, ko se v svojih zgodnjih tridesetih še vedno osamosvaja od primarne družine.
Še posebej pestro bo v nedeljo, ko se bodo ljubitelji sodobnega plesa dopoldne lahko udeležili plesnih delavnic pod vodstvom uspešnega slovenskega plesalca z zavidljivo mednarodno kariero Tadeja Brdni-ka, ki je po rodu iz Slovenskih Konjic, in enega vodilnih slovenskih koreografov Braneta Potočana, ki je po rodu iz Hrastnika. Dogajanje se bo končalo v nedeljo zvečer, ko se bo Brane Potočan predstavil z avtorskim plesnim projektom Območje za pešce.
ŠO
KRONIKA
15
Izvajalci del ali podjetniki začnejo ponavadi požar gasiti sami, če ta izbruhne in če ni požarne straže ali gasilcev. Dogaja pa se tudi, da se gašenja lotijo napačno in poskušajo požar pogasiti tako, da s tem povzročijo samo še večjo škodo oziroma se požar samo še dodatno »razprši«.
Požarna straža, ki prepreči požar, stane nekaj deset evrov. Škoda, ki lahko nastane, če požarne straže ni, pa znaša tudi več sto tisoč evrov. So tudi primeri, kjer doseže milijon evrov.
Podjetniki, ne splača se tvegati
Vedno poskrbite za požarno stražo - Ta je tudi zakonsko predpisana
Majhno delo, velika škoda
Požarno stražo opravljajo gasilci v času izvajanja del, lahko so prostovoljni ali poklicni, ki lahko pravočasno preprečijo, da se ogenj razvije v neverjetne razsežnosti. »Na žalost se dogaja, da majhna napaka, majhno vzdrževalno delo, ali gre to za brušenje, varjenje ali kaj podobnega, lahko povzroči veliko škodo. Praviloma se takšni požari hitro razširijo in zajamejo tudi prostore, kjer so v podjetjih skladiščeni še drugi izdelki. Tudi za gašenje, ne samo za preiskovanje, so takšni požari zahtevni,« pojasnjuje Vogrinc. V tujini, kjer se ognjeni zublji razplamtijo, in so tudi podjetja večja, se zgodi, da gašenje traja celo več dni. Tudi preiskava ni lahka. Načeloma kriminalisti v tovrstnih primerih hitro odkrijejo središče začetka gorenja, nato pa morajo temeljito zbrati podatke o tem, kaj se je na tem delu dogajalo, kakšna so bila dela in kdo jih je opravljal. Vsak tak podatek je za preiskavo pomemben. Sicer z ogledom pogorišča policisti ne morejo takoj začeti tudi zaradi vročine na kraju oziroma možnosti, da bi ponovno zagorelo ali morda zaradi kakšnih predmetov in nevarnih stvari tudi eksplodiralo. Največkrat ogled opravijo dan po požaru, lahko tudi dva dni kasneje, izurjeno kriminalistično oko namreč dokazov ne spregleda niti kasneje.
Malomarni?
37. člen Zakona RS o varstvu pred požarom natančno govori o tako imenovani požarni straži. Le-to mora organizirati vsak, ki pretaka količine nad 5 kubičnih metrov lahko vnetljivih snovi in gorljivih plinov ter kdor vari, uporablja odprt plamen ali orodje, ki pri uporabi proizvaja iskre, v prostoru, ki je nevaren za požar in ni posebej prilagojen za ta opravila. Določba velja tudi za prireditelje javnega shoda ali prireditve, na kateri je nevarnost, da izbruhne požar ali pride do eksplozije in za vse lokalne skupnosti, lastnike oziroma upravljavce gozda ali drugega zemljišča, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v naravnem okolju.
Za požarno stražo mora torej poskrbeti izvajalec del, saj točno ve, kakšne nevarnosti prinaša delo zanj in za okolico, za požarno varnost v svojem podjetju pa je odgovoren lastnik. Gasilci opravljajo požarno stražo tako dolgo, dokler obstaja možnost, da bi nek delovni proces zanetil požar. »Stroški požarne straže niso visoki, pravzaprav so zanemarljivi v primerjavi s škodo, ki nastane po tako velikem požaru,« pravi direktor celjskih poklicnih gasilcev Janko Požežnik.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (SHERPA)
V zadnjem letu sta bila na Celjskem najmanj dva vidnejša požara v podjetjih, kjer je ogenj izbruhnil pri varjenja. Prvi je bil lani septembra v Alpeksu, kjer so kriminalisti nato zaradi povzročitve splošne nevarnosti tudi ovadili eno osebo, zadnji pa pretekli teden v Lokrovcu. Tudi tam so policisti eno osebo ovadili zaradi istega kaznivega dejanja kot v Alpeksu. Tovrstni požari praviloma nastanejo zaradi manjših vzdrževalnih del, povzročijo pa ogromno škodo.
Kako nevarna je lahko is- lu, na katerega je redkokdo kra, ki vzplamti pri opravi- pozoren, sta več kot očitno
pokazala ta dva primera. »Ljudje pogosto zanemarijo vidik požarne varnosti ravno pri manjših vzdrževalnih delih,« pravi vodja oddelka za splošno kriminaliteto na Policijski upravi Celje Milan Vogrinc. Izkušnje in statistika kažejo, da pri takšnih delih izvajalci ali pa naroč-
niki na splošno enostavno ne pazijo dovolj na požarno varnost, torej na ustrezno zaščito pri izvajanju del. Način in potek izvajanja se mora točno določiti v pogodbah med naročnikom, torej podjetjem, in med izvajalcem del, in se nato dosledno upoštevati.
Padel iz vozila in umrl
Četrta smrtna nesreča na Celjskem
V nesreči, ki se je minuli četrtek zjutraj zgodila na avtocesti pri počivališču Zima v smeri Celja, je umrl voznik romunskega mini avtobusa. Ta je zapeljal s cestišča in se prevrnil v jarek. Zaradi posledic trčenja je voznik umrl na kraju nesreče, osem ljudi pa je bilo poškodovanih.
Do prometne nesreče je prišlo, ker 41-letni voznik ni vozil po sredini prometnega pasu. Zapeljal je s ceste, nato pa z desnim delom vozila najprej trčil v prometni znak, nato pa še v jekleno zaščitno kovinsko ograjo in v betonski temelj. 41-letnik je dobil usodne poškodbe, ko je padel iz vozila. Dve sopotnici sta dobili hude poškodbe, pet pa lažje. Romunski voznik je letos četrta smrtna žrtev na območju Policijske uprave Celje. Lani v enakem obdobju je v nesrečah na našem območju umrlo osem ljudi.
Istega dne pa je na avtocesti med Šempetrom in Arjo vasjo zagorelo še tovorno vozilo. Do požara je prišlo, ker je na vozilu počila pnevmatika, česar pa voznik ni opazil. Prišlo je do pregretja in v nadaljevanju do požara. V požaru ni bil nihče poškodovan, promet pa je bil nekaj časa oviran.
SŠol
Vroča kri na postaji
Policisti so morali v noči na torek posredovati na železniški postaji v Celju, kjer je 48-leti moški kršil javni red in mir. Kljub opozorilom in ukazom policistov se ni umiril, zato so ga pridržali. Zoper njega bodo izdali tudi plačilni nalog.
Ne spreglejte jih
V	tem tednu se je na Celjskem zgodilo več prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi motoristi ali kolesarji. Najmanj štirje so se pri tem huje poškodovali. Dve nesreči sta bili v Mozirju in Šentjurju.
V	Mozirju je 20-letni motorist vozil po sredini vozišča in trčil v voznico avtomobila, ki je v ovinku pripeljala nasproti. 20-letnik se je pri padcu huje poškodoval. Enako tudi 40-letna kolesarka, je v Ulici Leona Dobrotinška v Šentjurju padla zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča padla. Hudo se je te dni poškodoval še 28-letni motorist. Ta je zaradi neprilagojene hitrosti padel med vožnji na lokalni cesti Topole-Rogaška Slatina. Število prometnih nesreč s kolesarji in motoristi se sicer v zadnjih letih znižuje, kar smo že poročali, v zadnjem času pa narašča predvsem število hujših poškodb, ki v teh nesrečah nastanejo.
Zasula ga je zemlja
Sredi preteklega tedna se je v Marija Gradcu pri Laškem zgodila delovna nesreča. Pri izkopu kanalizacijskega jarka je delavca zasula zemlja.
Na kraju so mu prvo pomoč nudili laški reševalci, ki so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Delavec je bil hudo poškodovan. Delovna nesreča pa se je v začetku tega tedna zgodila še v Železarni Štore. Poškodoval se je en delavec, vendar hudih poškodb ni dobili. Okoliščine nesreče preverjajo tudi policisti. Ti so o dogodku obvestili še delovnega inšpektorja.
Odpeljal priklopnik
V	torek so lastniki policiji prijavili tatvino lahkega priklopnika. Tega je v Kocbekovi ulici v Celju neznanec ukradel izpred vhoda v stanovanjsko hišo. Priklopnik je imel registrske številke MB RA-821, na vozilu pa je bila nameščena siva ponjava, na zadnjem delu pa napis Neptun. Lastnik je oškodovan za okoli 1.400 evrov. Policisti storilca še niso našli.
Družba Istrabenz plini, plini in plinske tehnologije, d. o. o., Sermin 8a, 6000 Koper, objavlja dve prosti delovni mesti v Celju, na sedežu poslovne enote Plinarniška 1, 3000 Celje, za določen čas 12 mesecev, za polni delovni čas s poskusnim delom.
1.	POLNILEC II
(2-mesečno poskusno delo)
Pogoji IV. stopnja izobrazbe tehnične smeri,
eno leto delovnih izkušenj pri podobnem delu,
izpit za polnilca tehničnih plinov (pogoj je zaželen, izbrani kandidat
ga lahko izpolni pozneje),
dober sluh in voh ter sposobnost dvigovanja težjih bremen,
vozniški izpit B-kategorije,
poznavanje programskih orodij na osnovni ravni.
Naloge Priprava, pregled, skladiščenje in izločanje jeklenk; manipulacije z jeklenkami v postopku polnjenja v skladu s predpisanimi postopki ter v skladu z navodili; polnjenje jeklenk UNP in tehničnih plinov pod nadzorom; prevzem in predaja blaga, pretakanje UNP in UPZ; zagotavljanje urejenosti delovnega okolja; dela v skladu z navodili iz varstva pri delu in požarnega varstva; vzdrževalna, instalacijska, montažna in servisna dela na plinskih napravah; vodi evidence in zapise in podobno.
2.	TEHNOLOG II
(3-mesečno poskusno delo)
Pogoji VI. ali V. stopnja izobrazbe strojne ali druge tehnične smeri, poznavanje programskih orodij na osnovni ravni, dve leti delovnih izkušenj pri podobnem delu, vozniški izpit B-kategorije, znanje angleškega jezika.
Naloge vodenje, koordinacija, planiranje in strokovni nadzor storitev na objektih in omrežju; vodenje obratovanja postrojev in naprav ter kontrola plinskega sistema; pregled tehnične dokumentacije, posredovanje pogojev, pridobivanje soglasij in dovoljenj; prevzem objektov; skrb za stroške; urejanje zadev z lastniki zemljišč; skrb za arhiv in kataster; skrb za prenos plina; strokovni nadzor priključkov in napeljav in podobno.
Vabimo vas, da pošljete pisno prijavo z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev do vključno 22. maja 2015 po pošti na naslov: Istrabenz plini d. o. o., Plinarniška ulica 1, 3000 Celje, s pripisom »razpis«. V prijavi navedite podatke za stik (telefonska številka, elektronski naslov). Prijav na kateri koli elektronski naslov ne sprejemamo.
16
ŠPORT
Na morje! Po pokal ...
Pred finalom pokala NZS poraz v Mariboru in zmaga proti Kalcerju
Lestvica 1. SNL
Vse se je zaključilo v mejah pričakovanj. V Ljudskem vrtu je Celje predalo orožje praktično že pred derbijem, v Areni Petrol pa je še četrtič v tej sezoni ugnalo ekipo Kalcerja -znova z muko in s pomočjo golov Benjamina Verbiča.
Tisti, ki niso prežeti v vijoličastimi mislimi, so od obračuna vodilnih ekip pričakovali kar precej. Toda »grofje« so doživeli prvi poraz v gosteh po 18 tekmah v vseh tekmovanjih. Bili so nemočni proti
Slovenska nogometna reprezentanca do 17 let je tudi tretjo tekmo na evropskem prvenstvu v Bolgariji izgubila z 1:0, po Češki in Nemčiji še z Belgijo. Znova je v Burgasu v naši izbrani vrsti igral Celjan Janez Pišek. Slovenija se je od prvenstva poslovila brez osvojene točke in brez doseženega gola.
MARIBOR	33 22 6 5	70:31	72
CELJE	33 18 10 5	53:26	64
DOMŽALE	33 19 5 9	46:21	62
OLIMPIJA	33 16 10 7	52:27	58
ZAVRČ	33 14 4 15	33:46	46
RUDAR	33 11 10 12	39:38	43
LUKA KOPER	33 12 3 18	35:53	39
GORICA	33 9 7 17	34:51	34
KRKA	33 7 7 19	31:45	28
KALCER	33 4 4 25	21:76	16
Novica dneva je prišla iz pisarne NZS. Namestnik disciplinskega sodnika Roman Rogelj je po tekmah 33. kroga 1. SNL izrekel kazni. Celjski branilec Ramon Soria je v soboto na tekmi s Kalcerjem prejel rdeči karton, ko je kot zadnji mož nepravilno oviral gostujočega napadalca. Toda v nasprotju s pričakovanji bo Španec prisilno počival zgolj na eni tekmi. Izpustil bo sobotni obračun v Ljubljani z Olimpijo, nanj pa bo lahko trener računal v finalu pokala v Kopru.
silnemu Mariboru. Bojazljivi
Prvi gol so Celjani prejeli po podaji s kota, ko Šulerju ni bilo treba udariti žoge z glavo, lahko jo je z nogo. Za drugi in četrti gol je Volaš odpihnil Sorio, nato Jakoliča, pa
ANKETA
Celje mora prvo doseči gol
Pred finalom pokala Nogometne zveze Slovenije smo za mnenje o razpletu vprašali nekaj rednih obiskovalcev Arene Petrol.
Dani Napast: »Če bodo naši igralci dosegli prvi gol, imajo možnosti za zmago. Če bodo prvi zadeli Koprčani, bo nato težko prebiti njihovo obrambo pod Vano-lijevim vodstvom. Sezona je bila odlična. Če ne bi imeli težav s poškodbami, bi se resno borili za naslov z Mariborom. Tako pa smo točke izgubljali v Novi Gorici, Novem mestu, z Rudarjem ... Zagotovo bom v sredo odpotoval v Koper.«
Branko Stiefel: »Celjani so v tej sezoni prikazali nekaj odličnih partij. Znali so se tudi reševati iz izgubljenih položajev. Nekaj preobratov jim je uspelo. Glede na kakovost ekipe sploh ne dvomim glede osvojitve pokala. V Koper bom potoval v avtobusu s Florijani. Tudi če mi ne bi omogočili organiziranega potovanja, bi se že kako pripeljal na Bonifiki. Gre za enkratno priložnost sedanje generacije. Moram pa poudariti, da me še vedno skrbi obisk Arene Petrol in navijanje.«
Roman Grobelnik: »Koper bo kot gostitelj imel določeno prednost, toda Celje ima krasno priložnost za osvojitev pokala. Imamo odlično ekipo in pričakujem uspeh. V Koper se bom zagotovo odpravil. Sezona je bila za Celje odlična, ena izmed najboljših v zgodovini kluba. Ni čudno, moštvo je zelo dobro.«
še z roko je igral, toda trener gostiteljev se je na novinarski konferenci po blesteči zmagi obregnil predvsem ob celjsko enajstmetrovko; resnici na ljubo je bila presoja Skomine napačna. Tako je Ivan Lendrić rutinirano premagal Handa-novića in znižal zaostanek na 2:1, toda le nekaj minut kasneje je Ibraimi mojstrsko izvedel prosti strel preko živega zidu. Zmaga domačih bi bila lahko višja, pa tudi celjski zaostanek nižji. Ne boli poraz, peče neodločnost, bojazljivost. Celo spoštovanje, ki so ga prvi zasledovalci izkazali državnim prvakom. Zakaj? Kje so bila drseča posredovanja, trdi dvoboji, pronicljivost v napadalnih akcijah? Brez glavnih vezistov Blaža Vrhovca in Danijela Miškića je bil že remi iluzija.
Za Evropo!
Bitka za naslov je bila s celjskega stališča izgubljena, boj za evropsko tekmovanje pa se je nadaljeval. Celjani bodo doma igrali še z Gorico, v gosteh pa z Olimpijo in Rudarjem. Vmes bo pokalni finale 20. maja v Kopru (20.30). Trener Simon Rožman bo zelo vesel, če
V soboto je drugi celjski nogometni klub, Mali šampion, slavil svojo 20. obletnico delovanja. Na uradni otvoritvi turnirja sta spregovorila lastnik Jani Žilnik in županov pooblaščenec Marko Zidanšek. Simbolno so turnir odprli predstavniki treh generacij, Ivan Hribernik, Rok Baskera in Maj Pirc. Prvo mesto so na turnirju selekcij U13 osvojili dečki HNK Rijeka pred Domžalami, Donatellom, Šampionom in Mariborom.
bo le eden izmed treh pr-vokategornikov tedaj zdrav, Vrhovec, Krajcer ali Ahmedi. Kalcer je padel brez njih. Gostje so se izjemno upirali, čeprav se bodo preselili v 2. ligo. Očitno so želeli pomagati Domžalam. To je bila že 18. celjska zmaga, s katero so povišali rekordno točkovno zbirko na 64 točk. Dva gola je dal odlični Benjamin Ver-bič, odločilnega pa Danijel Miškić po podaji Jona Špor-na. Še enkrat: če bodo Celjani zmagali v finalu pokala, potem bo tudi četrto mesto v prvenstvu vodilo v evropsko tekmovanje, sicer ob prvem in drugem le še tretje.
Celjski nogometaši so bili nemočni in anemični v Mariboru.
Zadržati uvodni nalet
Beni Verbič je delil avto-grame otrokom. Nato se je trenutno drugi strelec 1. SNL, ki je prekinil 495 minut dolg strelski post, ozrl proti finalu pokala: »Čeprav so pred nami Stožice, nam misli uhajajo v Koper. Gostitelji bodo najbrž igrali zaprto.« Vsi upamo, da bo Verbič igral na Bonifiki. Tudi če ne bo, bi ga razumeli. Govorice, da je imel obljubljen delež od odškodnine (Dancev), smo preverili in držijo. Obljubljena mu je bila desetina. Ni je še dobil, naj-
brž je tudi ne bo. V Areni Petrol mesečno prejema borih 850 evrov . »Pričakujemo, da bodo Koprčani igrali bolj napadalno kot doslej. Znova bodo nevarni med prekinitvami. V uvodnih 15 minutah nas bodo na vse možne načine skušali zadržati na naši polovici. Mi bomo z ustrezno taktiko zadržali njihov nalet. Naši fizična priprava, mladost in energija bodo odločili zmagovalca v končnici obračuna,« je napovedal Simon Rožman.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Klub NK Celje s pomočjo turistične agencije organizirana ogled finalne tekme na Bonifiki. Zanimanje presega pričakovanja, vsaj šest avtobusov bo krenilo na Obalo. Kot kaže, bodo celjski navijači v sredo preglasili koprske.
Nogometašice Rudarja Škal iz Velenja so znova državne podprvakinje. Za vodilnimi Beltinčankami so zaostale za devet točk. Najboljši slovenski ženski ekipi se bosta ob zaključku sezone pomerili še v finalu pokala NZS v Kopru.
Aljoša Borko: »Imamo veliko boljšo ekipo od koprske, zato pričakujem osvojitev pokala. Primorci imajo malce manj izkušeno ekipo, kar je lahko odločilnega pomena. Koper bo igral obrambno, tudi pred svojimi gledalci. Upam, da mi bo uspelo priti na Obalo.«
NA KRATKO
Še daleč od norme
Lincoln: Atletinja celjskega Kladivarja Maruša Černjul je zmagala na mitingu v ameriški zvezni državi Nebraska. Na študentski tekmi je v skoku v višino preskočila 184 centimetrov. Norma za nastop na SP znaša 10 cm več. Černjulova je pozimi izpolnila normo za dvoransko EP v Pragi, kamor pa zaradi študijskih obveznosti v ZDA ni odpotovala.
V slabem stanju
Berlin: Rokometno Velenje je sinoči trepetalo med drugim obračunom polfinala državnega prvenstva v Mariboru. Gorenje je namreč prvo tekmo v Rdeči dvorani izgubilo. Trener Gregor Cvijič je moral sinoči na parket poslati poškodovanega Staša Skubeta, vprašanje pa je, v kakšnem stanju bo konec tega tedna v Berlinu na zaključnem turnirju pokala EHF.
Celjanke najboljše
Ljubljana: Žalske rokometašice so za razliko od velenjskih zelo zadovoljne z žrebom v slovenskem pokalu. V Kočevju se bodo namreč v polfinalu pomerile s Koprčankami, Ve-lenjčanke pa bo čakala bržkone previsoka ovira, ljubljanski Krim. Zaključni turnir bo v soboto in nedeljo. Celjanke so po pokalnem izpadu (Velenje) najboljše na Celjskem v DP, četrte. Žalčanke so šeste, Velenjčanke osme.
Po diamante
Celje: Atletinja celjskega Kladivarja Martina Ratej bo danes odpotovala na Kitajsko. V Šanghaju bo namreč nastopila na tekmi diamantne lige v metu kopja. Preostale tekme bodo še v Eugeneu, Oslu, Parizu, Londonu, Stockholmu in Zürichu, glavni cilj sezone pa je nastop na svetovnem prvenstvu v Pekingu. Finale ženskega meta kopja bo 30. avgusta. V ekipi, ki skrbi za Ratejevo, ni več dodatnega trenerja Jožeta Kopitarja ter Braneta Skubica, ki je skrbel za psihološko pripravo. Že jeseni ga je nadomestila Tanja Kajtna. Za odnose z javnostmi zdaj skrbi Špela Hus, bivša članica Kladivarja, ki je tekmovala v suvanju krogle. Želja 33-letne Martine Ratej je zagotovo odličje na velikem tekmovanju.
Vukoviču nov rekord
Domžale: Na Atletskem pokalu Slovenije za mlajše mladince in mladinke sta dva Kladivarjeva atleta dosegla državna rekorda v kategoriji pionirjev do 16 let. Jan Vukovič je v teku na 800 metrov izboljšal svoj državni rekord (1:55,58), Gregor Grahovac pa je z rezultatom 22,37 popravil skoraj 27 let star državni rekord v teku na 200 metrov.
Brus da, Srabotnik ne
Tacen: Zaključile so se izbirne tekme za sestavo slalomske reprezentance. Med najboljšo kajakaško trojico se je znova uspelo uvrstiti Celjanu Simonu Brusu, ki je blestel na sobotni preizkušnji in za seboj pustil svetovna asa Molmentija in Kauzerja. Na tekmi za točke ICF je bil Brusov klubski kolega iz celjskega Nivoja Martin Srabotnik odličen tretji, a mu to žal ni zadostovalo za mesto v članski reprezentanci v svetovnem pokalu. (DŠ)
ŠPORT
17
Slatinčani in Šentjurčani korak do finala
Oba trenerja zmerna optimista


Včeraj se je s prvima tekmama začel polfinale končnice državnega prvenstva za košarkarje. Celjsko območje zastopata dve ekipi, Rogaška in Tajfun. Prva ima v boju na dve zmagi za nasprotnika domžalski Helios, drugi državno prvakinjo Krko. Po že številnih letošnjih presenečenjih zagotovo ni izključen finale Tajfun - Rogaška. To pa bi bilo nekaj izjemnega ...
Slatinčani - vodi jih Damjan Novakovič - so se prvič v zgodovini kluba uvrstili v polfinale.
Četrtfinalni boj z grosupeljskim Grosbasketom je bil pester. Dve zmagi doma, v gosteh poraz. Vaši zmagi sta bili prepričljivi. Zakaj je
prišlo do tretje tekme?
V Rogaški Slatini smo dvakrat potrdili tisto, kar smo naredili ob koncu lige za prvaka, ko smo si zagotovili končno tretje mesto in s tem prednost domačega igrišča. Grosupeljčani, ki so bili vsem neugodni, so zelo dobri. Nekaj tekem so nesrečno izgubili. Proti nam so bili povsem razbremenjeni. Mi smo vseeno vpisali dve prepričljivi zmagi, ki sta bili ključni za uvrstitev v polfinale.
Zdi se, da ste dobro formo ujeli v pravem trenutku, ob koncu lige za prvaka in pred ključnimi izločilnimi tekmami, mar ne?
Stvari potekajo po idealni poti. Ekipa je zdrava. Dobro pripravljena tako fizično
Damjan Novakovič
kot psihično. Ko smo se pripravljali na te pomembne tekme, smo v polfinalu pričakovali Uniona Olimpijo. Nekako smo se že pripravljali na Ljubljančane, vendar so izpadli. Helios zagotovo ni nič slabši, pokazal je, da je celo boljši od njih, zato nas čaka ogorčen boj. Ne bo lahko.
Vas je kateri rezultat v četrtfinalu presenetil?
Zagotovo je bil za vse
presenetljiv izpad Olimpije. Preostalo sem več ali manj pričakoval.
Vi zagotovo še niste rekli zadnje besede. Kako preko Domžalčanov do izjemnega uspeha, uvrstitve v finale?
Helios ima kvaliteto, izkušnje. V Rogaški Slatini nikomur ni lahko zmagati, četudi vodi za 20 točk. Enako pa velja, da je izjemno težko, ko gostuješ v Domžalah. Domžalčani sicer nimajo šib-
kih točk, na vseh pozicijah so dobro pokriti. Favorita ni, jasno pa je, da si želimo v finale, a enostavno seveda nikakor ne bo. Načrt imamo. Težko ga je narediti, potem na igrišču še težje izpeljati.
Finale Rogaška - Tajfun?
O tem smo se v šali in pa tudi malce zares že pogovarjali. Vrhunsko bi bilo, a daleč je še do tega ...
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Panorama
NOGOMET
1.	SL, 33. krog: Celje - Radomlje 3:2 (1:0); Verbič (21, 59, Miškić (78); Barukčić (54, 74), Krka - Rudar 2:0 (l:0), Zavrč - Maribor 1:3 (0:0), Domžale - Koper 3:0 (3:0), Gorica - Olimpija 1:2 (1:1).
2.	SL, 24. krog: Tolmin
-	Dravinja 2:0 (2:0), Triglav - Šmartno 3:0 (2:0). Vrstni red: Krško 46, Dob 45, Aluminij 44, Triglav 37, Ankaran 36, Tolmin, Veržej 35, Šenčur 29, Dravinja 22, Šmartno 8.
3.	SL - sever, 22. krog: Mons Claudius - Šentjur 3:2 (2:1), Šmarje - Korotan 2:3 (0:2), Radlje - Šampion 2:0 (1:0). Vrstni red: Maribor B 55, Drava 52, Šmarje, Podvinci 36, Dravograd 33, Šampion, Fužinar, Šentjur 30, Radlje, Korotan, Mons Claudius 29, Lenart 27, Bistrica, Malečnik 10.
MNZ, MČL Celje, 15. krog: Vransko - Šoštanj 2:6 (1:4), Kozje - Brežice 0:3 (0:0), Žalec - Rogaška 3:2 (2:0), Mozirje - Vojnik 7:0 (1:0), Zreče
-	Kovinar 3:0 (1:0). Vrstni red: Brežice 39, Zreče 37, Žalec 32, Mozirje 27, Šoštanj, Kovinar 24, Kozje 15, Rogaška 13, Vojnik 9, Vransko 0.
ROKOMET
1. SL, 1. tekmi polfinala: Celje Pivovarna Laško - Trimo 35:20 (18:11); Janc 8, Mi-klavčič, Slišković 4; Potočnik 3, Gorenje - Maribor 28:29 (13:15); Šoštarič 8, Cehte 5, S. Burić 3; Sok 8. (MiK)
Športni koledar
Petek, 15. 5.
KOŠARKA
1. SL, 2. tekma polfinala, Domžale: Helios Suns - Rogaška (18).
3. SL - sever, 23. krog: Maribor B - Šmarje (17.30).
Sobota, 16. 5.
NOGOMET
1.	SL, 34. krog, Ljubljana: Olimpija - Celje (16), Velenje: Rudar - Gorica (18).
2.	SL, 25. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Ankaran (17).
3.	SL - sever, 23. krog: Bistrica - Mons Claudius, Šentjur - Lenart (17).
MNZ, MČL Celje, 16. krog: Šoštanj - Zreče, Kovinar - Mozirje, Vojnik - Žalec, Rogaška - Kozje, Brežice -Vransko (17).
ROKOMET
Pokal EHF, polfinale: Füchse Berlin - Gorenje (17.30).
KOŠARKA
1. SL, 2. tekma polfinala, Šentjur: Tajfun - Krka (19).
Nedelja, 17. 5.
NOGOMET
2.	SL, 25. krog: Šmartno 1928 - Veržej (17).
3.	SL - sever, 23. krog, Celje: Šampion - Fužinar (17).
Drugi tekmi sta na sporedu jutri (Domžale: Helios - Rogaška, 18.00) in v soboto (Šentjur: Tajfun - Krka, 19.00), morebitni tretji pa v ponedeljek.
Trener Dejan Mihevc tako zaupa Dragiši Drobnjaku, da mu včasih prepusti tudi načrtovanje akcije.
Slavje v Hruševcu
V Šentjurju so se gostitelji po zmagi z 59:50 in izidu 2:0 v zmagah po petih letih znova uvrstili v polfinale. Gledalci so torej videli le 109 točk. Obračun se je zaradi prenosa TVS začel že ob 18. uri in sonce je v zadnji četrtini celo oviralo igralce, usoda je hotela, da prav goste. Zaradi nenavadnega termina med delavnikom je ponovitev največjega uspeha Tajfuna videlo najmanj gledalcev v tej sezoni.
Predsednika kluba na tekmi ni bilo, v znamenitem »vipu« dvorane v Hruševcu pa je nazdravljal bivši predsednik kluba Peter La-pornik. Odlično vino iz njegove kleti je bilo tokrat zanj celo malce kislo - zavedal se je, da na naslednji tekmi ne bo vse tako veselo kot tokrat. V Hruševec bo namreč pripotovala Krka z njegovim sinom Luko. Toda njemu bo najlažje - ne glede na to, kdo bo zmagal, se bo veselil .
Boj za vsako žogo
Trener Tajfuna Dejan Mihevc je zelo suveren že celotno sezono: »Če se ozrem nanjo, lahko rečem, da je fenomenalna. Veseli me naša stabilnost. Ko je bilo za nas najbolj pomembno, smo zmagovali. Tokrat je šlo za zelo >fizično< tekmo. Na agresiven obračun smo bili pripravljeni. Posledica je bilo veliko zgrešenih metov. To je sestavni del tovrstnih tekem.« Domačin je tudi Milan Sebič: »Odločili sta naša daljša klop in večja želja po zmagi. Prepričan sem, da še nismo rekli zadnje besede.« Ključni mož Mihevčeve zasedbe je izkušeni Dragiša Drobnjak: »Ko smo izvedeli, da
se bomo soočili z Laščani, sem soigralcem dopovedoval, naj pozabijo na vse, kar se je dogajalo v tej sezoni. Nista pomembni taktika in poznavanje tekmecev, le želja. Napredoval bo tisti, ki si bo to bolj želel. Torej tisti, ki se bo vrgel za vsako žogo. In to se je zgodilo. Tudi pred nizom s Krko sem dejal, da moramo prikazati enormno borbenost.«
Usodni poškodbi
Za košarkarje laškega Zlatoroga je sezona končana. V njej se je nabralo dosti svetlih trenutkov. Bilo bi jih še več, če poškodba ne bi zaustavila Gorana Juraka in če ne bi bilo treba pred vsako tekmo Bojanu Jovanoviču lajšati bolečin v kolku z »blokado«. Tekmovalno leto je ocenil trener Predrag Milović: »Jurak nam je ogromno pomenil s svojo energijo. Zelo izkušen je, pravi >fajter<. Kar smo storili z domala šestimi igralci, je zame celo podvig. Uvrstili smo se v finale pokala KZS in bili med najboljšo četverico po ligaškem delu. Tajfun nas je povsem zasluženo izločil. Dokazal je, da ima boljše moštvo s skoraj enajstimi igralci v rotaciji. Svojim igralcem ničesar ne očitam. Dokler so bili pri močeh, so se upirali, po poškodbi Jovanoviča pa možnosti za uspeh ni bilo več.« Kako bo v prihodnje? »Pogodbo imam še za vsaj eno leto. Vodstvo kluba načrtuje sestavo bolj atletske ekipe. Vesel sem, da smo ponudili možnost mlademu Nejcu Bariču. Napredoval je Frano Marasović, toda kot tujec bi moral doprinesti več. Vadili bomo do konca junija. Mlajše igralce bomo zbrali že 20. julija.«
DEAN ŠUSTER, foto: SHERPA
Laško v boj za evropsko in svetovno prvenstvo
V dvorani Tri lilije se je s sklepno slovesnostjo končal že 12. Thermana Open, v svetu športa eden največjih nami-znoteniških turnirjev za športnike invalide. Tekmovalo je 413 igralk in igralcev iz 50 držav, tudi iz Iraka, Kazahstana in Kolumbije.
Tako kot so organizatorji napovedovali, je v Laško prišlo tudi deset aktualnih svetovnih prvakinj in prvakov z lanskega SP v Pekingu. Na turnirju se je s peterico predstavila tudi Slovenija. Med posamezniki se je izkazal izkušeni Bojan Lukežič, ki se je prebil med 16 najboljših, v ekipnem delu pa so se Luka Trtnik, Primož Kancler in Lukežič uvrstili v četrtfinale. »Naši so igrali po svojih zmožnostih. Veliko bo še treba delati, je pa napredek pri določenih že lepo viden,« je nastope domačih tekmovalcev komentiral selektor Slovenije Damijan Lazar in spregovoril o največjih dveh željah za prihodnost. »V Laškem si želimo gostiti tako evropsko kot tudi svetovno prvenstvo v namiznem tenisu za športnike invalide v letih 2017 in 2018. Zavedamo se, da bo treba vložiti veliko truda, a naredili bomo vse, kar je v naši moči.«
Največ pozornosti je bil deležen 41-letni Egipčan Ibrahim Hamato, ki je prvič nastopil na katerem od turnirjev v Evropi. Rok nima, lopar drži z usti oziroma z zobmi. Na svoji športni poti se lahko pohvalil z dvema srebrnima medaljama na kontinentalnih prvenstvih Afrike.
MITJA KNEZ Foto: DRAGO PERKO
Ibrahim Hamato igra bos, saj si s prsti pomaga pri začetnem udarcu.
18
VSI NAŠI MOJSTRI
RAZMIŠLJATE O PRliNOVI, 1ХШ1Ш Јлтгтттт AU ODLIČNI STORITVI?
Preberite ahtualm -ponudbo 1\a $>i -privoščite najboljše!
Ključna prava ideja
Svetovanje ob preoblikovanju življenjskega prostora
»Arhitektura je umetnost oblikovanja prostora, je svet v malem, ki ne pozna meja. Menim, da je povezovanje notranjega in zunanjega sveta, oblikovanje glede na funkcionalnost, udobnost, estetskost in energetsko učinkovitost umetnost,« pravi Erna Terno-všek Kolar, ki je študij arhitekture, ki je kombinacija tehničnega znanja in umetnosti oziroma oblikovanja, unovčila za podjetniško idejo. Svoje znanje, poglede in vizije bo pokazala tudi v praksi in hkrati približala arhitekturno področje širši ciljni skupini.
Podjetje Ingso biro se ukvarja z arhitekturnim projektiranjem, s svetovanjem in z oblikovanjem. Naročnikom želi prihraniti skrbi, čas in energijo, zato namesto njih poskrbi za ustrezne rešitve pri prenovi ali rekonstrukciji objektov, stanovanj, pri dozidavi, prenovi hiš, novogradnjah. V podjetju poskrbijo za celostno podobo projektiranja za notranjost - interjer in zunanjost - eksterjern ter okolico, za projektno dokumentacijo, energetske sanacije, prenovo zapuščenih lokalov v središču mesta, svetovanje mladim pri nakupu in opremi stanovanja in jim tako s pravo idejo in ino-vativnim pristopom preoblikujejo ali na novo oblikujejo njihov življenjski prostor. Storitev bo temeljila na celostnem paketu, od idejne zasnove do prikaza končne podobe - vizualizacije.
Za trajnostni razvoj
Erna Ternovšek Kolar pravi, da bo izkoristila tudi znanje s
področja grafičnega oblikovanja, in sicer za izdelavo celostnih grafičnih podob, pripravo tiskovin in dizajna za osebno in poslovno rabo. »Ker sem že od mladosti vpletena v svet dekoracije in aranžerstva, bom nadaljevala družinsko tradicijo in tako nudila tudi izdelave vabil, dekoracije in cvetja za posebne priložnosti, kot so poroke, birme, poslovni dogodki,« še pravi Erna, ki ji izziv predstavlja ponovna uporaba oziroma prenova obstoječega stavbnega fonda - na primer ogromnih stanovanjskih hiš, zidanih za več generacij - namesto gradnje vedno novih naselij sredi zelenih oaz.
Svoje izkušnje želi v prvi vrsti deliti z mladimi, ki se prvič soočajo s stanovanjsko problematiko. Vedno več mladih je brezposelnih in tako finančno odvisnih, a imajo željo po lastnem domu. Med vrstniki opaža, da se jih večina odloča za prenovo oziroma dozidavo hiše pri starših, le redki si lahko privoščijo lastno stanovanje. Zato želi, da bi čim bolje izkoristili dano kvadraturo, upoštevali funkcionalnost in pravilen izbor materialov, hkrati pa upoštevati lastne želje in združili udobje, lepoto in uporabnost.
Nižji stroški po prenovi
Svoje znanje in izkušnje bo Erna z veseljem nudila tudi lastnikom starejših potratnih nepremičnin, ki potrebujejo energetsko prenovo. Pri tem opozarja zlasti na potrebo po menjavi stavbnega pohištva in izboljšanju stavbnega ovo-
ja. »Na tem mestu lahko omenim, da je smiselno izdelati tudi barvno študijo za fasado in s tem upoštevati smiselno vkomponiranje v podeželsko ali mestno okolje,« pravi Erna.
Manj referenc, več prilagajanja
Glede na to, da je na trgu velika konkurenca, zase vidi prednost predvsem v pestrosti ponudbe, fleksibilnosti in upoštevanju okoljskega vrednotenja načrtovane prenove stanovanjskih stavb, ki se odraža predvsem v uporabi okolju prijaznih gradbenih materialov in tehnologij. Želi upoštevati lokalne materiale in ohranjati kulturno identiteto ter jo združiti s pridihom modernega. Tako bo novo v kontekstu s starim, hkrati pa ne bo posnemalo starega, ampak bo staro sprejelo novo in bo novo spoštovalo staro.
»Mladi, ki se podajamo na svojo poslovno pot, imamo nekoliko manj referenc in tudi slog arhitekture še ni povsem določen, zato se lažje prilagodimo specifičnim zahtevam in potrebam posameznika kot uveljavljeni arhitekturni biroji, ki delajo že v svojem prepoznavnem slogu,« pojasnjuje Erna in dodaja, da je pri arhitekturnem svetovanju treba prepoznati želje in potrebe naročnikov, pomembni so njihov življenjski slog, navade, njihov stil. Ključen je individualen pogovor z vsakim naročnikom, narediti je treba njegovo osebnostno analizo potreb, želja in navad.
Promocijsko besedilo
Če iščete nove ideje za prenovo stanovanja, hiše ali poslovnega prostora, si želite novo sanjsko hišo oziroma potrebujete neskončno mero idej, ki bodo vaše sanje ponesle v realnost, boste dobrodošli v Ingso biroju. Zagotavljajo vam celostno arhitekturno projektiranje (od ideje do končne podobe), svetovanje ter oblikovanje tiskovin za osebno in poslovno rabo. Ingso biro je neskončna mera idej!
CZ!	Ü	
"T r—H en		!
ПШТ	t -Jr. 1__	
i M \ l		
Erna Ternovšek Kolar je dosegljiva na telefonski številki 031 234 816. Najdete jo na Facebooku, lahko ji tudi pišite na ingsobiro@gmail.com.
BsTRoaePLHSTiiiL
PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN:
gsm:
041741094
uuuuuj.strojeplastLka.sL
asfalt kovač d.o.o., Planina pri Sevnici 47 a, зггб Planina pri Sevnici
ASFALT
+386 3 7491 031 +386 3 7481 03S A8FALT.K0VAC@3I0L.NET
CENJENE STRANKE V OPTIKI TERŽAN VAM NUDIMO:
-	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV POSEBNOST
-	LASTEN FARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
<Ptikk
MARJAN TERŽAN, s.p. Mariborska 54 p.p. 1013,3102 CELJE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
* 10% popust * ob nakupu
У^ -je RoreRcijskih in sončnih očal
SMLjflCl ШУ1Г FLlkCA
Td.: 031 m 021
\Jl. M. Grweniroidi 1, Nov» ven, $000 Cdjt
www.sivil^^^.15^-?.

DELOVNI ČAS: fon. - pet.: oi l do-Murt.; sob:, od l do-13. urt
Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
PRI UREDITVI OROBOI/,DELO BREZPLAČNO!
v
m	m	LACU	11	R	U П	Ш	im
X -		1 Z vami		že 20 LET.			
ШЕ
IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC
. HSTtL&CUE VERHOVŠEK d.o.o. Piožinska vas 34/d, Štora, gsm: 041 682 907
Kupon za 25 EVROV
Pri naročilu storitev nad 500 evrov
AVTOMEHANIKA
-	PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED
-	SERVIS VOZIL - VULKANIZACIJA Bojan Kovač, s.p.
-	POPRAVILO IN ZAMENJAVA CestavDebro 1,3270Laško
IZPUŠNIH SISTEMOV	пз? 734 26 61
HITRO KVAUIblNlT
П11 . 11КППМШ
11 K'1'14
MULCI
^OPBALN-CA
SSt: 1ШШ1ШШ
ce želite oglaševati v rubriki vsi v^aii mojstri, ^ohlilite os±
MALI OGLASI / INFORMACIJE
19
www.vb-sentj ur.si
V ambulanti se vsakodnevno izvajajo:	ШиШ
' zdravstveni in laboratorijski pregledi živali - preventivna cepljenja psov in mačk ' rtg slikanja skeleta in kolkov ' kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali ' diagnostika notranjih organov in ostale storitve.	DELO NA TERENU!
Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija
GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E-mail:
veterinar5tvo.sentjur@5iol.net
NOVO!
VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)!
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
MOTOR čoper, letnik 2001, ugodno prodam zaradi bolezni. Telefon 5716-735, 041 425-454.
MOTOKULTIVATOR Muta ali Bcs kupim.
Telefon 051 681-856. š 8i VINOGRADNIŠKI traktor, od letnika 1995 naprej, kupim. Telefon 070 411-349.
Š 81
MOTOKULTIVATOR, mulčar, koso, traktor, prikolico in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 1164
1121
ШШШ
POSEST
astrologinja jasnovidnost BIOTERAPQE
PRODAM
STROJI
PRODAM
KOSILNICO Bcs, dobro ohranjeno, kosa 127, bencin, normalna kolesa, prodam. Telefon 041 428-317. 1653 PRIKOLICO in nekaj priključkov za traktor TV 418-423 prodam. Telefon 051 239107.
1140
KUPIM
TRAKTOR, lahko je Agt, Tomo Vinkovič, Imt, Ursus, Deutz, Štore ali Univerzal, kupim. Telefon 031 851-485. p
лштш
g astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega opareteije
STANOVANJSKO hišo, potrebno obnove in zemljišče v velikosti 6.735 m2, oboje se nahaja v Šmartem v Rožni dolini, št. energetske izkaznice 2015-4-3-14890, prodam. Telefon 041 898-986. 1025 NA mirni, čudoviti razgledni točki je naprodaj 28 let stara, potresno varno grajena 3-etažna hiša, v velikosti 12 * 10 m (gostinsko-stanovanjski objekt), št. energetske izkaznice 2015-70-1048030, za skoraj polovično ceno. Telefon 041 290-834.	Š 73 NA lepi, sončni legi prodam gradbeno parcelo, komunalno opremljeno, z dovoljenjem. Telefon 041 6 8 9-748.
1128
V ŠENTVIDU pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 157 m2 stanovanjske površine, cela podkletena in obnovljena, zemljišče 839 m2, velik vrt, primerno tudi za večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam. Telefon 041 560-539. 1116 MANJŠE zemljišče, primerno za vikend ali počitniško hišico prodam. Telefon (03) 5793-337.	Š 80
Poroke
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Katarina PERCiC in Luka CESAR, oba iz Loke pri Žusmu.
Mozirje
Poročili so se: Mateja ROCNIK iz Zavodenj in Robert REMENIH s Skomarja, Mateja JEREB iz Rovt in Mitja HVALA iz Gore.
Smrti
Celje
Umrli so: Stanislava ZA-KOŠEK iz Šentjurja, 88 let, Marija VENIŠNIK iz Velenja, 85 let, Antonija ŠTRAVS iz Velenja, 56 let, Jožef ARBEITER iz Šempetra v Savinjski dolini, 83 let, Jožef KAJTNA iz Rimskih Toplic, 94 let, Alojz ZAJC iz Laškega, 81 let, Ivan ŠTOPFER iz Žalca, 82 let, Gabrijela DOLŽAN iz Petrove, 70 let, Alojz KRAJNC iz Ljubnega ob Savinji, 78 let, Dejana STEVANOVIĆ iz Velenja, 37 let, Franc ŽGANK iz Nove Cerkve, 54 let, Ivan GOLEŽ iz Celja, 87 let, Ivana KASTELIC iz Celja, 79 let,
Angela DOLER iz Šmartnega v Rožni dolini, 84 let, Ivan TURNIŠKI iz Celja, 84 let, Marija MONFREDA iz Žalca, 76 let, Ana GUTTMAN iz Laškega, 86 let, Ljudmila BABIC iz Šempetra v Savinjski dolini, 77 let, Ana CAFUTA iz Celja, 68 let.
Šentjur pri Celju
Umrl je: Franc MOČNIK iz Vrbnega, 65 let
Žalec
Umrli so: Nada GABER-ŠEK iz Dobriča, 69 let, Ljudmila JUG iz Prekope, 83 let, Franc ŠTORMAN iz Podloga, 94 let, Eugen FON iz Žalca, 93 let, Lilijana LUKMAN iz Pernovega, 83 let.
Mozirje
Umrl je: Anton LEVER iz Šmartnega ob Dreti, 65 let.
Velenje
Umrli so: Stanislav NA-VODNIK iz Velenja, 82 let, Valentin SELIŠNIK iz Šmar-tnega ob Paki, 86 let, Janez VOLER iz Luč, 79 let, Pavel BAHČ iz Velenja, 80 let, Franc SLOKAN iz Pariželj, 71 let, Marija SKUTNIK iz Velenja, 86 let, Jožef BEVC iz Šentjurja, 88 let, Karolina PRETNER iz Braslovč, 69 let.
NA sončni legi prodamo starejšo hišo, 17 km iz Celja. Št. energetske izkaznice 2015-108-34-7467. Telefon 031 609533.
1150
GRADBENO parcelo nad mestnim parkom - ravnina, z izdelano projektno dokumentacijo, ugodno prodam. Telefon 031 460-840.	p
ŽALEC, okolica. Stavbno zemljišče v k. o. 978 - Studence, 1.653 m2, podrobnejša namenska raba: površine podeželskega naselja, na katerem stoji nesta-novanjska stavba - gospodarsko-bivalni objekt, uporabne površine 48 m2, v spodnji in zgornji etaži so tudi prostori za skladiščenje in drugo namembnost približno 100 m2, priključki: elektrika, voda ob parceli, prodava za 59.900 EUR. Telefon 041 708-198. n DOBRNA, Klanc. Prodam mešani gozd; 26.464 m2 po ceni 9.500 EUR. Prodam tudi stanovanjsko hišo z gospodarskima poslopjema; 873 m2 dvorišča ter 1.647 m2 pašnika, cena 36.500 EUR. Telefon 041 708-198.	n
CELJE, Teharje, Slance. Prodamo starejšo stanovanjsko hišo (Slance 12, Teharje), približno 1.300 m2 delno stavbnega in delno kmetijskega zemljišča, za
67.000 EUR. Stavba ima izdano energetsko izkaznico št. 2015-145-16214551. Telefon 041 708-198. n
LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo (Plazovje 13, 3270 Laško), grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, po skupni ceni 99.900 EUR. Izdelan je izkaz energijskih lastnosti stavbe. Telefon 041 708-198.
	ri tednik	
radiocelje		
CLINIC »360 SL
HERBICID Vodotopni koncentrat (SL). „	Vsebuje:
gf Glifosat (čista a.s.): 360 g/l (30,8 %w/w) Glifosat v obliki IPA soli (tehnična a.s.): 486 g/l (41,5 %w/w)
Pakiranje: 11 in 201
www.cinkarna.si
DODATNO MOČILO
Clinic®360 SL ima dodano močilo, ki preprečuje odtekanje kapljic iz listov poškropljenih rastlin (manjša površinska napetost).
NIŽJI ODMERKI
Dodatek močila mehča vodo, veže Ca2+ in Mg2+ ione (vodni kamen); tako ne pride do vezave dela glifosata na vodni kamen.
^ Herbicid s sistemičnim delovanjem zatira enoletne in večletne ozkolistne in širokolistne plevele.
^ Uporablja se po vzniku plevela, ko je plevel v fazi aktivne rasti (višina 10 - 30 cm).
AGRO NASVETI:
031 504 512 (Nande Osojnik) 051 367 008 (Vili Kurnik)
CINKARNA
Zastopa in prodaja za Slovenijo.
I\
Nufarm
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
ISTRABENZ PLINI
PLINSKE PECI
^^ popravila ^^ letni pregledi ^^ prodaja
Pooblaščeni serviser za:
^junkers ÜVaillant OImmergas Unical
Istrabenz plini d. o. o. PE vzhodna Slovenija
Plinarniška 1 3000 Celje
03 426 47 20
alenka.humar@istrabenzplini.si
STANOVANJE
PRODAM
NA Ponikvi (Šentjur) prodamo opremljeno in dobro ohranjeno dvoinpolsobno stanovanje v velikosti 60 m2, zgrajeno 1976, obnovljeno 2007, št. energetske izkaznice 2015-61-100-7147. Cena po dogovoru. Telefon 041 351-788.1077
V UMAGU prodam stanovanje, 44 m2, klimatizirano in opremljeno, je v bližini plaže in mesta. Cena 75.000 EUR. Telefon 030 360-112. 1115
CELJE, Otok. Dvoinpolsobno stanovanje, 63 m2, opremljeno, številka energetske izkaznice 2015-95-126-13731, prodamo za 68.000 EUR. Telefon 041 901-949.	p
ODDAM
APARTMA v Savudriji oddam. Telefon 041 424-086.	p
SOBE, popolno opremljene, svoj TV, internet, skupna kuhinja z vso opremo in kopalnica, oddamo v najem po ugodni ceni. Uredimo tudi subvencijo stanovanja. Lokacija Lopata pri Celju. Telefon 051 379-031, 041 763-800, (03) 5471-244.	p
STANOVANJE za eno osebo ali par in stanovanje za družino oddam. Telefon 070 418-525.	1124
AKUSTIKA
PRODAM
NOVO otroško harmoniko Hohner prodam za 270 EUR. Telefon 5414-227.1165
V nebesih sem doma, tam Jezus krono da, tam je moj pravi dom, tam večno srečen bom. (A. M. Slomšek)
ZAHVALA
Od nas se je poslovil in odšel h Gospodu
FRANC RAJH
iz Tevč pri Laškem (31. 3. 1932 - 28. 4. 2015)
S hvaležnostjo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam stisnili roko, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter ga v tako velikem številu
pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodoma Iztoku Hanžiču ter Mihi Hermanu za opravljen cerkveni obred in darovano sveto mašo, pevcem za lepo petje, govorniku gospodu Slavku Saj-tlu za besede slovesa, trobentaču za odigrano Tišino ter vsem, ki ste bili v teh težkih trenutkih z nami.
Žalujoči: žena Marija in otroci z družinami
PRODAM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
KOKOŠI nesnice - jarkice, rjave, bele, črne, grahaste, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 041 710-113.	p
JARKICE, rjave, pred nesnostjo, cepljene, vam preko celega leta nudi Kmetijska zadruga Laško. Telefon 041 375-677.n PUJSKE, cepljene, težke od 30 do 60 kg, mesni tip, prodam. Možnost dostave. Telefon 041 655-528. 1072 PRAŠIČE, težke od 120 do 150 kg, mesni tip, prodam. Cena 1,50 EUR/kg. Možnost dostave. Telefon 041 455-732.
1072
PURANE, stare 6 tednov, za nadaljnjo rejo, mešano, prodam. Dobava okrog 20. 5. 2015. Za informacije in naročila pokličite na telefon 041 551-187. p TELIČKO simentalko prodam. Telefon 031 642-502.	1110
DVE kozi z mladiči, mešana pasma, ugodno prodam. Telefon 5708-106.1108 BIKA, ls/lim, starega 20 mesecev, pašnega, primernega za pripust in dva bikca, težka 160 do 170 kg, prodam. Telefon 041 794-301.	p
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070.	p
BIKCA simentalca, telico limuzin, težka 170 kg, prodam po 600 EUR/eden. Telefon 5778-813.	1131
Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Za dar tvojega nasmeha, za dar tvojega potrpljenja, za vztrajno ljubezen - hvala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka, praded-ka, svaka in strica
RUDIJA ARČANA
z Ljubečne, Šmiklavž 1
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili njegov spomin, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence, sveče in za sv. maše. Hvala za pisno in ustno izraženo sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku Alojzu Kostanjšku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo, govornici ge. Ivici Kos za ganljive besede slovesa, pevcem MPZ KD Anton Bezenšek Frankolovo za sočutno odpete pesmi ob njegovem grobu in pri maši
zadušnici ter godbeniku za odigrano žalostinko. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat hvala.
Žalujoči njegovi najdražji
OSLICO, staro 9 mesecev, prijazno, »car-tljiva«, Savinjska, prodam. Telefon 051 616-356.	1157
KRAVO simentalko, za zakol, prodam. Telefon 041 809-162.
1145
astro center
TELICE do 400 kg prodam. Telefon 031 501-430.	1149
TELICO simentalko, v 9. mesecu brejosti, prodam. Telefon (03) 5799-140.1153 BELE očiščene piščance, domača reja, prodam. Telefon 031 787-009.1154 TELIČKO simentalko, staro tri mesece in pol, prodam. Telefon 041 318-144.
2002
TELICO simentalko, 270 kg, prodam za 650 EUR. Telefon 070 419-631. 1159
KUPIM
зшешшјј® aiTB
p®i®»[T 090
mkup moMt 080 www0m$
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 295 GOVEDO brez številke, do 350 kg, kupim.
Telefon 041 721-057. 1111 DEBELE, suhe krave in telice in za dopita-nje, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.	Š 66
79	m tednik	
radiocelje		60
LET
novi tednik
www.novitednik.com
Naročam Novi tednik za 6 mesecev in prejmem brisačo Novega tednika.
Naročam Novi tednik za 12 mesecev in prejmem veliko kopalno brisačo Novega tednika.
Ime in priimek: Naslov: Kraj:
E-poštni naslov: Datum rojstva:
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje, j1
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.	Дц
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanja uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Telefonska številka
379
—I \M\AI\M
novi tednik
www.novitednik.com
Med vsemi naročniki bomo na rojstni dan Novega tednika, 2. junija, izžrebali:
naročnika, ki bo prejel vikend paket s polpenzionom v Celjskem domu v Baški
tri naročnike, ki bodo prejeli vikend najem apartmaja Celeia na Golteh
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Po novih hodim zdaj poteh, nevidnih, neslišnih,
a vedno ob vas, in od tam po svojih najboljših močeh brisala bom solze v vaših očeh.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube mame, babice in prababice
LJUDMILE JEZOVŠEK
iz Popovičeve ulice 40 v Celju (14. 9. 1930 - 30. 4. 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili
na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste zanjo skrbeli in vsem, ki ste ji s svojimi obiski lepšali dneve v Domu starejših sv. Jožefa v Celju.
Žalujoči vsi njeni
Ko večerna zarja izgine s svetlim soncem za goro, vse na zemlji zame mine, ko se vrnem tja v nebo ...
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustil in odšel med svetle zvezde naš dragi oče, stari oče, brat in stric
KONRAD KUGLER
iz Zavrha 10
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja ter
darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala dr. Andreju Kravosu za zdravljenje in pomoč, gospe Dragici iz Doma Nine Pokorn, župniku gospodu Janku Cigali, cerkvenim pevcem in pevcem
skupine Žarek. Hvala domačim pogrebcem, govornici, JKP Žalec in pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti do groba.
Žalujoči njegovi domači
PRODAM
KORUZO, tritikalo in krmni krompir prodam. Telefon 041 742-334. 1118 BALE, okrogle, posušene približno 80 % in pšenico tritikalo, prodam. Telefon 031 811-895.	1986
VINO, kakovostno, žlahtnih sort, okolica Virštanja, možna dostava, prodam. Telefon 041 407-130. 1164 SENO in otavo v rinfuzi ugodno prodam. Telefon 041 518-421, (03) 5799-192.
1167
OSTALO
Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega.
V SPOMIN
Mineva leto dni od smrti drage
NEŽIKE PLANINŠEK
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečo.
Vsi njeni
Ni te več na pragu, ni te več v hiši, tvoj glas in tvoja pesem nikjer se več ne sliši. Saj vemo, da mora vsak oditi,
a zate zdaj še ni bil čas, premalo sreče dano je bilo užiti ti z vsemi, ki si ljubil nas. Življenje kratko nam le malo daje, a jemlje vedno, kar imamo mi najraje.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega sina, moža, očeta, brata, dedija in pradedija
JOŽETA KOPRIVNIKA
iz Lokovine pri Dobrni (9. 2. 1942 - 1. 5. 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami. Hvala za podarjeno cvetje, sveče in sv. maše ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Zahvaljujemo se za ustno in pisno izraženo sožalje, celotnemu zdravstvenemu osebju, praporščakom, govorniku gospodu Milanu Reberniku za spoštljive in sočutne besede slovesa, moškemu pevskemu zboru Dobrna, kvartetu trobil in pogrebni službi Usar. Iskrena hvala gospodu župniku Milanu Strmšku in prostovoljnemu gasilskemu društvu Dobrna za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala tudi vsem tistim, ki ste nam kakor koli pomagali in stali ob strani in vas nismo posebej imenovali.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745.	1014 TELIČKO, staro 6 mesecev in 10 dni, si-mentalko in traktor Imt 533 prodam. Telefon 031 840-282. 1074 ELEKTRO motor, enofazni, 1.430 obratov, za 80 EUR in cisterno, nerjavečo, 300 l, prodam za 100 EUR. Telefon 041 736229. 1100 VINO jurka, izabela, 100 l in dve sobni kolesi ugodno prodam. Telefon 5461567, 070 272-659. 1126
NOVO mizo, štiri tapecirane stole, univerzalni sesalec na paro z likalnikom, nov, neuporabljen, radio z gramofonom, omaro za perilo, višina 1,30 m, ugodno prodam. Telefon 548-3849, 031 729-910.	1106
INVALIDSKI skuter, akumulatorski, močnejši, kot nov, v garanciji,10 km/h, ugodno prodam. Dostava na dom. Telefon 041 517-900.	p
POZLAČEN jedilni pribor Solingen, 72 kosov, prodam za 350 EUR. Telefon 5414-227.	1165
PRODAM
DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346.	p UMETNIŠKE slike različnih avtorjev ugodno prodam. Telefon 041 474-615.
951
SVETOVNO dobra bukova drva, na paleti, prodam za 105 EUR. Telefon 041 242405.	p BUKOVA in brezova metrska drva, možen razrez in dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316. p
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2015 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Uredništvo NT&RC
MERCEDES 190 E, letnik 1994, reg. do
3.	1. 2016, čoln Selyeor, motor Tomos
4,	golf II diesel, letnik 1992, reg. do 3. 4. 2016, prodam. Telefon 041 355853, po 19. uri.	1132
2.000 l, skoraj novo nemško cisterno za kurilno olje ali za vodo za zalivanje za 80 EUR in nov oljni gorilec prodam za 150 EUR. Za komplet popust. Telefon 070 645-115.	1156
PORAVNALKO Mio standard in dober kis ugodno prodam. Telefon 051 780-137.
1166
PREDSETVENIK, obračalne pluge, 12 col, koruzo v zrnju, rotacijsko kosilnico Sip 165 prodam. Telefon 041 882-325.
Š 78
POTREBUJEM
PRIBLIŽNO 150 m2 strešne kritine potrebujem. Telefon 041 763-893. 1123
ODDAM
Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč je .
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice
MIJE IVANC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili
na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo njeni osebni zdravnici dr. Nataliji Koren, patronažni službi Zdravstvenega doma Celje, negovalkam centra za pomoč na domu in fizioterapevtu gospodu Gregorju. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Ropotar.
Eva, Sonja in Mojca z družino
Kakor tiho in skromno si živela, tako tiho si od nas odšla.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in tete
MARIJE DEŽELAK
iz Debra 2 pri Laškem (20. 7. 1927 - 5. 5. 2015)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izkazano pomoč in podporo. Hvala za sočutne besede ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala kolektivu Trubarjevega doma Loka pri Zidanem Mostu, ki so lepo skrbeli zanjo v času njene bolezni. Hvala gospodoma župnikoma, pevcem, govornici, trobentaču in pogrebni
službi Komunale Laško za lepo opravljen obred. Vsem skupaj ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
ZAPOSLITEV
BAR Pišek na Lopati 17 išče študentko za delo v Baru Pišek. Vse zainteresirane vabimo, da pokličete po telefonu 041 945-118.	n
KOŠNJO zastonj oddam. Vsi zainteresirani naj pokličejo po telefonu (03) 5824611, 030 252-407.	n
PODJETNIK iz okolice Domžal, nekadilec, vaditelj rekreacije želi spoznati simpatično žensko za lepe trenutke v dvoje in prijateljstvo. Telefon 031 595-834. p
Zenitna posredovalnica
ZAUPANJE
ponudbe iz vse države, različnih starosti
031 836 378
www.zau.si
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n IŠČEM žensko za gospodinjsko pomoč. Hrana in stanovanje brezplačno. Telefon 5824-728.	1109 KLESANJE in obnova črk na spomeniku. Telefon 041 759-876. Dapis, s. p., Bezovje 14 a, 3230 Šentjur. 1129
n
L 123
n
22
RADIO, KI GA BERETE / VODNIK
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 14. maj ■ NEDELJA, 17. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
PETEK, 15. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SOBOTA, 16. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Tomaž Črnej, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PONEDELJEK, 18. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Tomaž Črnej, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
TOREK, 19. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
SREDA, 20. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo
OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
20 vročih Radia Celje
	TUJA LESTVICA	
1.	HOLD MY HAND -	
	JESSIE GLYNNE	(5)
2.	RULE THE WORLD - WALK	
	OFF THE EARTH	(3)
3.	BIG GIRLS CRY - SIA	(2)
4.	SEASONS - OLLY MURS	(4)
5.	FIRESTONE - KYGO FEAT.	
	CONRAD SEWELL	(2)
6.	BLOODSTREAM - ED SHEERAN (5)	
7. KING - YEARS & YEARS		(4)
8.	SEE YOU AGAIN - WIZ	
	KHALIFA FEAT. CHARLIE PUTH (1)	
9.	OVERLOAD - LIFE OF DILLON	(3)
10.	SHIP TO WRECK - FLORENCE +	
	THE MACHINE	(1)
	DOMAČA LESTVICA	
1.	KOZLAM - DAN D	(5)
2.	GOZDNA VILA - HULAHOOP	(6)
3.	TO JE TO - ELI FEAT. ZLATKO M	.(2)
4.	LJUBI ME - LUCY FEAT.	
	DARE KAURIČ	(5)
5. NI SREČE BREZ RNR -		
	ŠANK ROCK	(3)
6.	MUSICUS - MIT	(4)
7. ISTANBUL - NEOMI		(3)
8.	MAŠKERADA - NULA KELVINA	(1)
9.	JULIJA - SAN DI EGO	(2)
10.	LAJF JE MOJ - RAMUS FT.	
	NIKA ZORJAN	(1)
	PREDLOGA ZA TUJO	
	LESTVICO:	
	CHEERLEADER - OMI	
	TROUBLE - IGGY AZALEA FEAT.	
	JENNIFER HUDSON	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO:	
	V SRCE -COVERLOVER	
	VIKEND ZVEZDA - DREAMON	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
Po slovensko s Katrco
1.	Vikend: Sin
2.	Prleški kvintet: Ne nosi mi rdečih rož
3.	Ognjeni muzikanti: Našel te bom
4.	Kvintet do jutra: V naši družbi
5.	Golte: Poleti lastovka
KINO
CINEPLE
Spored od 14. 5. do 20. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Brezčasna Adaline - drama, romantični
od četrtka do srede: 18.00, 20.15 Hitri in drzni 7 - akcijski od četrtka do srede: 17.40, 20.30 Maščevalci: Ultronova doba -akcijski, pustolovski od četrtka do sreda: 17.20, 20.10 Maščevalci: Ultronova doba -
akcijski, pustolovski, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.20, 21.10 sobota, nedelja: 15.10, 18.20, 21.10
Odklikana - grozljivka, triler petek, sobota: 22.40 Pobesneli Max: Cesta besa -
pustolovski, akcijski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 18.35, 21.00 sobota, nedelja: 13.45, 16.10, 18.35, 21.00
Pobesneli Max: Cesta besa -
pustolovski, akcijski, 3D četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 17.30, 20.00 petek: 17.30, 20.00, 22.30 sobota: 15.00, 17.30, 20.00, 22.30 nedelja: 15.00, 17.30, 20.00 Prava nota 2 - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.10, 20.20 petek: 16.00, 18.10, 20.20, 22.25 sobota: 13.50, 16.00, 18.10, 20.20, 22.25
nedelja: 13.50, 16.00, 18.10, 20.20
Spuži na suhem - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.20 sobota, nedelja: 15.20, 17.20 Spuži na suhem - animirani, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20 sobota, nedelja: 14.20, 16.20 Vroči pregon - komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda:15.30, 19.20, 21.15 sobota, nedelja: 13.40, 15.30, 19.20, 21.15
Zvončica in legenda o Nikoli-zveri - animirani, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50 sobota, nedelja: 14.10, 15.50
ČETRTEK
20.00 Cena slave - drama PETEK in NEDELJA 19.00 in 21.00 Cena slave - drama
SREDA
20.00 Človeški kapital - drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Zvončica in legenda o Nikolizveri - animirani, pustolovski
19.00 Beli Bog - drama
20.00 Prava nota 2 - glasbena
komedija
SOBOTA
18.00 Zvončica in legenda o Nikolizveri - animirani, pustolovski
18.15 Selma - zgodovinska biografska drama
20.00 Prava nota 2 - glasbena komedija
20.30 Beli Bog - drama NEDELJA
16.00 Zvončica in legenda o Nikolizveri - animirani, pustolovski
16.30 Beli Bog - drama
18.00 Prava nota 2 - glasbena
komedija
19.00 Piran/Pirano - zgodovinska drama
20.15 Selma - zgodovinska biografska drama PONEDELJEK
18.00 Brezčasna Adaline - romantična drama 20.00 Gorčilo, si me prišel pogledat - komedija
radiocelje
PRIREDITVE
ČETRTEK, 14. 5.
17.00 Pokrajinski muzej Celje
Alma M. Karlin: Poti
javno vodstvo po razstavi
17.00 Krajevna knjižnica Ponikva
Po pravljici diši
pravljična ura s Tino
18.00 Glasbena šola Velenje
Tris orkestrov
koncert pihalnih orkestrov GŠ Velenje
19.00 Dom sv. Jožefa Celje Soška fronta
predava zgodovinar mag. Renato Podberšič
19.00 Vila Bianca Velenje_
Prekratka urica Slovenstva
s Cirilom Zlobcem se bo pogovarjal Ivo Stropnik
19.30 Glasbena šola Velenje Duo AccoPiano koncert 20.00 Špital za prjatle Celje
Četrtek je dan za jam 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Slovenska muska od A do Ž
komedija Špas teatra
PETEK, 15. 5.
9.30 SLG Celje_
Astrid Lindgren: Pika Nogavička
izven abonmaja
12.00 in 14.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Pika poka pod goro
revija ljudskih pesmi, plesov in običajev
12.30 do 14.00 Mestno središče
Celje_
Street fokus: Celje skozi objektiv Celjanov
fotografi na mestnih ulicah z analognimi fotoaparati
16.15 SLG Celje_
Jacqueline Wilson: Skrivnosti
izven abonmaja
17.00 Osnovna šola Prebold
Naj nam pesem pove
zaključna prireditev pesniškega natečaja; gost: Andrej Rozman Roza
17.00 Velenjski grad
Obisk Hermana Lisjaka
razstava ter zabavne ustvarjalne delavnice 18.00 Dom kulture Svoboda Griže
Franc Kadivnik
odprtje likovne razstave
18.00 Travnik pri Domu kulture Velenje
Prireditev ob mednarodnem dnevu družin
19.00 Stari trg Slovenske Konjice
Godba na pihala Slovenske Konjice
promenadni koncert
19.00 Večnamenski dom Rimske Toplice
Koncert rimskih ljudskih pevcev in godcev z gosti
19.30 Thermana Park Laško
Straussov ples s skupino The Moonlighting Orchestra 20.00 Galerija Plevnik -Kronkovska Celje
Fokus v prerezu razstava v ospredje postavlja presek delovanja fotografov mlajše generacije
20.00 Hiša piva Celje_
Moby Dick koncert rock skupine 20.30 Amfiteater na velenjski promenadi
Jazzo
odprtje jazz festivala
21.00 Celjski mladinski center
Mesec mladih: Kei Geld für lrlkesen
nastop mladih in obetavnih punk skupin
21.00 Ob Velenjskem jezeru
Mega koncertni vikend
Ivan Zak & Učiteljice & Djomla KS
SOBOTA, 16. 5.
9.00 Športni center Žalec
Razpnimo jadra - 3,2,1 ... štart
športni dogodek 10.00 Celjski mladinski center
Bodi znanstvenik
delavnica s Tinom in ogled predstave 11.00 do 19.00 Stari grad Celje
Živa zgodovina
predstavitev viteškega tabora, spretnosti lokostrelstva, iskanje grofovih cekinov, delavnice...
16.00 Center starejših - Hiša generacij Laško
Revitan - revitalizator vode
predava Igor Sajovic 17.00 SLG Celje_
Izgubljene ljubezni
abonma Sobota popoldanski in izven
19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje
Srečevanja / Begegnungen
koncert ob 70. obletnici konca II. svetovne vojne; sodelujeta: Cerkveni pevski zbor Anras (Avstrija) in Vokalni sekstet Hiše kulture Celje 19.00 Kulturno-gasilski dom Gorica pri Slivnici
Jubilejni koncert pevskih zborov
19.00 Velenjski grad
Pesem pod arkadami
revija malih vokalnih skupin Šaleške doline
19.30 Dom krajanov Zagrad
Prevare
komedija dramske skupine KD bratov Dobrotinšek Škofja vas
20.00 Dom krajanov Tabor
Mešani pevski zbor Tabor
pomladni koncert
20.00 Osnovna šola Ljubečna
Vokalno-instrumentalna skupina 5+band
koncert dalmatinske glasbe posvečen Vinku Coceju
20.00 Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur
Ustavi se za hip
koncert skupine Sekstakord 20.00 Špital za prjatle Celje Kavarniški večer
gost: Borut Petrovič Vernikov
20.30 Celjski mladinski center
Služkinji
Gledališče pod zvezdami; gledališka predstava 20.00 do 22.00 Celjski dom
Etno festival Đurđevak
tradicionalno srečanje folklornih skupin srbskih KD v Sloveniji in iz tujine ter celjske folklorne skupine ob praznovanju srbskega narodnega praznika
21.00 Mestni kino Metropol Džjezz do it!
Vasko Atanasovski trio
21.00 Ob Velenjskem jezeru
Mega koncertni vikend
Neda Ukraden & Lidija Badrič & DJ Ney
NEDELJA, 17. 5.
10.00 Velenjski grad_
Mladi muzealci - Pomlad na Kavčnikovi domačiji
nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke od 4. do 10. leta
VODNIK
23
11.00 do 18.00 Stari grad Celje Živa zgodovina
delavnici za otroke pripravljata Vesna Golner in Bojana Komplet; kostumirano vodenje ob 19.00 uri
11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
11.00 Citycenter Celje
Ime čarobnega drevesa
pravljična urica v otroškem parku Džungla
17.00 Kulturni center Laško
Srečanje tamburašev in mandolinistov Slovenije
18.00 Dom krajanov Grobelno Vesna poje
nastopajo: Rajske strune in Šentviških pet
19.00 Dom sv. Jožefa Celje Večer v atriju: Moški komorni zbor Celje
koncertni ciklus
PONEDELJEK, 18. 5.
17.00 Velenjski grad
Šaleška dolina 1941-1945
strokovno vodenje po razstavi avtorja Damijana Kljajiča
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Tu in tam čez mejo
predstavitev knjige Božidarja Brezinščaka Bagole
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Kitajska
potopisno predavanje Urške Trotovšek
19.00 Prireditveni prostor na Šlandrovem trgu Žalec Folklorna skupina Galicija
nastop ob Tednu ljubiteljske kulture
19.19 Knjižnica Velenje Bele stopinje 1
predstavitev literarnega zbornika
TOREK, 19. 5.
17.00 Kulturni dom Ponikva Ups, jaz sem pa zelen
lutkovna predstava učencev OŠ Šmarje pri Jelšah
19.00 Šlandrov trg Žalec
Veteranska godba Žalec
promenadni koncert ob Tednu ljubiteljske kulture
19.00 Knjižnica Laško
Recital poezije
v izvedbi učencev OŠ Primoža Trubarja Laško
19.00 Občina Šentjur_
Utrinki Južne Amerike
potopisno predavanje Vinka Skaleta
19.30 Celjski dom_
Koncertni abonma: Ansambel Rogov HoRORn
ansambel sestavljajo najuspešnejši študentje Akademije za glasbo v Ljubljani
SREDA, 20. 5.
10.00 in 18.00 Kulturni center Laško
V plesnem vrtincu
regijska revija plesnih skupin
16.00 Dom sv. Jožefa Celje Dan odprtih vrat
17.00 Celjski dom
OSREDNJA
Knjižnica Celje
M DOGODKOV
TTIN 22. MAJEM
»
SOBOTA, LIKOVNE DELA^K^^H BANANE IN !6- maj, GRUŠKE HRUŠKE
od loj ure Delavnice izvajata I Ianallees Pavline ter Gruša Erjavec
JIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
Iaj7 .pravljica pri Mišku Knjižku^ . uri Pripoveduje pravljičarka МојсЈк^
PETEK,
22 naj, Odprtje 11. študijske razstave likovnih izdelkov ^^^^J^ldijakov Umetniške gimnazije-likovne smeri
V primHt dežja boKogflQek v Levstikovi dvorani
druženju ob ljudskih običajev ob mlačvi žita na stare načine sledi burka Janeza Jalna: Sladoled; v izvedbi mladih iz župnije
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po poti usode
predstavitev knjige Branka Zupanca
19.00 Splošna knjižnica Slovenske Konjice
Zablode postsocializma
predava dr. Vesna Vuk Godina 19.00 Dom kulture Velenje Diaspora*
plesno-glasbena predstava
20.00 Cerkev sv. Martina Velenje
Šaleški akademski pevski zbor
koncert
Teden ljubiteljske kulture
PETEK, 15. 5.
18.00 Stari trg Slovenske Konjice Godba na pihala Slovenske Konjice
promenadni koncert
19.00 Kristalna dvorana GH Rogaška
Revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin
19.30 Plesni forum Celje
Večer sodobnega plesa
I. del - Opus po Opusu; II. del - Prepletanja
SOBOTA, 16. 5.
10.30 Mestno jedro Celje
zGodbe v maju: Godbe na pihala
na različnih lokacijah mestnega središča
12.00 Mestno središče Celja KUD Galiarda Celje
plesni nastop in delavnica
19.30 Celjska kulturnica
Celjsko pevsko društvo
koncert
NEDELJA, 17. 5.
10.00 do 13.15 Plesni forum Celje
Plesne delavnice
pod vodstvom Tadeja Brdnika in Braneta Potočana
19.30 Plesni forum Celje Območje za pešce
avtorski projekt Braneta Potočana
PONEDELJEK, 18. 5.
11.00 Galerija Nika Ignjatiča
Celje_
Likovna dela učencev OŠ Glazija
odprtje razstave
19.00 Celjska kulturnica
Odprti sestanek Društva fotografov Svit
pogovor s fotografi
TOREK, 19. 5.
18.00 OŠ Lava_
Likovna dela učencev z likovno skupino Prijatelji
odprtje razstave
18.00 Celjska kulturnica
Kulturnica z Ljudmilo Conradi
18.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Ob praznovanju 65-letnice GŠ Slovenske Konjice
koncert
19.00 Pri Vodnem stolpu Celje Tamburaška sekcija KUD Ljubečna
koncert
17.00 Celjska kulturnica Krojaček Hlaček
predstava mlajše lutkovne skupine OŠ Petrovče
19.30 Plesni forum Celje Izgubljena
avtorski plesni projekt Urše Rupnik
19.00 Na stopnicah Celjskega doma
Pevke in pevci MeKPZ Orfej
javna vaja 19.30 Kajak kanu klub, Špica
Tako so plesale naše babice in dedki
Celjska folklorna skupina; javna vaja
SREDA, 20. 5.
16.00 Ploščad pred Mestnim kinom Metropol
Parada učenja: branje svojih del v okviru TVU
Pojem in igram
območna revija pevskih in glasbenih skupin vrtcev
17.00 Celjska kulturnica
Obuti maček
lutkovna predstava Škratkovo lutkovno gledališče Celje
19.30 Narodni dom Celje
Celjski portreti
koncert šansonov MeKPZ Orfej z Jano Kvas
19.30 Krekov trg Celje
Parada učenja
plesni nastop KD Celjske folklorne skupine
Mednarodni dan muzejev
SOBOTA, 16. 5.
9.00 do 17.00 Muzej Laško Dan odprtih vrat
PONEDELJEK, 18. 5.
9.00 do 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Mednarodni muzejski dan; vstop prost
9.00 do 17.00 Savinova hiša Žalec Prost ogled Savinove hiše za posameznike, za skupine -50 %
9.00 do 17.00 Ekomuzej Žalec
Prost ogled Ekomuzeja za posameznike, za skupine -50 %
10.00 do 18.00 Pokrajinski muzej
Celje_
Brezplačen ogled zbirk Pokrajinskega muzeja v Stari grofiji in Knežjem dvoru
10.00 do 18.00 Velenjski grad, Hiša mineralov in Muzej usnjarstva
Dan odprtih vrat
16.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija
Kulturnozgodovinska zbirka s Celjskim stropom
brezplačen voden ogled
17.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvorec
Grofje Celjski
brezplačno javno vodstvo po razstavi
17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Predstavitev Unesca in knjige Moja Hirošima
z ustvarjalnico izdelovanja origamijev; vstop prost
Društva vabijo
ČETRTEK, 14. 5.
17.00 Celjski dom_
Zdravnik zdravi, narava ozdravi, II. del. Novosti pri zdravljenju z zelišči
predstavitev nove knjige Jožeta Majesa; Društvo zeliščarjev Ginko
PETEK, 15. 5.
17.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Krišnov večer
19.00 Športna dvorana Vransko
Razstava ročnih del
SOBOTA, 16. 5.
8.00 do 10.00 Pred kinom Metropol Celje Zelemenjava
menjava: semena, sadike, spomladanski pridelki, knjige in orodje, posode, lončki...
9.00 Ploščad pri Osrednji knjižnici Celje cART
sejem unikatnih in ročnih izdelkov
17.00 Okrepčevalnica Puncer
Celje_
Ekološka domača čistila
predava Maja Rožanc Mihevc
18.00 Športno igrišče Vrbje Slavnostni prevzem gasilskega vozila
ter veselica z ansamblom Veseli svatje
19.00 Župnijska cerkev Sv. Lovrenca v Podčetrtku Cerkveni MePZ KD Zvon iz Podčetrtka
Dobrodelne prireditve
NEDELJA, 17. 5.
10.00 Špica Celje_
Tečem, da pomagam
tek z zabavnim druženjem; izkupiček za pomoč in delovanje združenj slepih in slabovidnih, gluhih in naglušnih ter invalidov z gibalnimi motnjami
PONEDELJEK, 18. 5.
18.00 Celjski dom_
Ohranimo Slovenijo, pomagajmo Indiji
dobrodelni koncert I. gimn. v Celju za šolo v Indiji
SREDA, 20. 5.
20.00 Osnovna šola Polzela
Dobrosrčni gong
s prostovoljnimi prispevki bomo pomagali Borisu Rovšniku in Branku Kočevarju
Razstave
Krekov trg Celje: razstava Tu smo doma; Celje na geografskih zemljevidih in kartah iz zbirk Zgodovinskega arhiva Celje, do
30. 5.
Likovni salon Celje: razstava Uroša Abrama: Požrešnost, do 7. 6.
Galerija železarskega muzeja Teharje: razstava Darka Kovače-viča, Pogled skozi okno, do 31. 5.
Osrednja knjižnica Celje: razstava članic krožka ročna dela: Dobre oči, veselje in smeh, to je naš uspeh, do 21. 5.
Galerija AQ Celje: razstava Gorana Bertoka, Družinski album, do 5. 6.
Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava grafik Tipkopisi, Jaka Bonča, do 31. 5.
Galerija Plevnik - Kron-kowska Celje: Fokus v prerezu: Andrej Lamut, Katra Petriček in Bojan Mijatovič, do 23. 5.
Stari grad Celje, Stolp nad Pelikanovo potjo: Zvočna instalacija Gašperja Piana Svetlikanje prekletih / Flickering of the Damned; do preklica
Mestna galerija Rogaška Slatina: slikarska razstava Andreje Valenčak, do 22. 5.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: razstava Intra -inter Urške Mazej, do 22. 5.
Velenjski grad: razstava slik in skulptur Klavdija Tutte Mediteranski svetilniki in plovila, do 6. 6.
tradicionalni majski koncert z gosti
NEDELJA, 17. 5.
8.00 do 17.00 Lapidarij pri
Osrednji knjižnici Celje Urbani gladiator Celje
16.00 Pred spominskim obeležjem padlim v Zavrhu
Miting domoljubja
ob Galiških dnevih in ob 70-letnici zmage nad fašizmom
PONEDELJEK, 18. 5.
10.00 do 18.00 Podeželska tržnica Žalec
20 utrinkov za 20 let
otvoritev TVU v Žalcu
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
V. d. odg. ur.: Tatjana Cvirn
Namestnica v. d. odg. ur.: Ivana Stamejčič
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Vengust E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Jerica Potočnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Kdo najlepši v deželi Šaleški je tej
V Topolšici ob krajevnem prazniku tekmovanje za naj petelina
Najboljši umetniški vtis na obiskovalce je naredil dolgorepi petelin pasme onagadori. Takšnih z ekstremno dolgimi repi, od 10 do 15 metrov, je največ na Japonskem.
V okviru praznika Krajevne skupnosti Topolši-ca, ki ga obeležujejo prav ob dnevu zmage, je bilo v zdraviliškem parku prvo tekmovanje za najlepšega petelina. Tekmovanje sta pripravila domače Turistično društvo Topolšica podeželje in društvo gojiteljev malih živali iz Velenja.
Tekmovanja se je domislila Petra Lipičnik, predsednica KS in TD v Topolšici, ki upa, da bo postalo tradicionalno. »Ljudje še premalo poznajo raznolikost pasmi kokoši in petelinov ter perutnine nasploh. Doma imam tri čudovite peteline in zdelo se mi je, da bi to lahko bilo zanimivo tekmovanje, kakršnega mislim, da še ni v Sloveniji,« je predstavila svojo zamisel.
Po »sistemu Evrovizije«
Glede na udeležbo je šlo ne le za najlepšega petelina v Topolšici, marveč za kar najlepšega petelina Šaleške doline. Na tekmovanje so lastniki prijavili 23 petelinov, od tega je bilo 13 pasemskih (dva od teh »neobročkana«, kar pomeni brez oznake o iz-
Petra Lipičnik, predsednica KS in TD v Topolšici, ki je pobudnica tekmovanja za najlepšega petelina, upa, da bo to postalo tradicionalno. (Foto: GrupA)
voru) in deset kmečkih oziroma domačih petelinov iz Topolšice. Večino pasemskih petelinov so prijavili člani velenjskega društva gojiteljev malih živali.
O zmagovalcu ni odločala strokovna komisija, marveč obiskovalci. Za pomoč pri izbiri je Džoni Kočivnik, predsednik društva gojiteljev malih živali (DGMŽ), obiskovalcem predstavil standarde in kriterije, po
katerih ocenjujejo peteline na razstavah in mednarodnih tekmovanjih. »Za vsako pasmo je predpisano, kakšni morajo biti oblika in tip živali, barva oči in kljuna, podbradka, priuhkov, grebena, uperjenost glave, vratu, barva kril, trebuha, hrbta, nog, koliko peres je v repu in krilu ...«
Na svetu sicer poznamo od 700 do 800 pasmi kokoši oziroma petelinov, pri nas pa jih je približno 200. Kot je še povedal Kočivnik, bo letos velika evropska razstava v Metzu v Franciji, kjer pričakujejo udeležbo od 50 do 60 tisoč živali. »Tudi na tekmovanju v Topolšici so obiskovalci lahko spoznali pestro zasedbo petelinov, bojevniške in okrasne, majhne in velike, umirjene in divje,« je še pojasnil Kočivnik.
Najlepši dolgorepi onagadori
Obiskovalci so navkljub predstavljenim kriterijem na koncu odločili o tem, kakšen umetniški vtis so petelini naredili nanje. Čeprav so bili vsi lepi in so glasno kikirikali, jih je
najbolj prepričal petelin pasme onagadori lastnika Boštjana Skornška iz DGMŽ Velenje. Od dvesto oddanih glasovnic obiskovalcev jih je dolgorepi lepotec prejel 49. »To je čisto posebna pasma, zato sem tudi pričakoval takšen razplet. Pasma ima poseben gen, zaradi katerega ta petelin repa nikoli ne odvrže. Dokler živi, mu rep raste ves čas, meter do meter in pol na leto. Če je petelin star deset let, ima lahko od 10 do 15 metrov dolg rep. Takšne je mogoče povsem enostavno najti na Japonskem, pri nas pa jih ni, naši onagadoriji imajo rep od dveh do treh metrov,« je najlepšega pa-semskega petelina na vasi opisal Džoni Kočivnik.
Med lastniki domačih, kmečkih petelinov iz Topol-šice je največ glasov obiskovalcev prejel petelin Mirana Goltnika, sledil je domači lepotec Cvetke Delopst, »bronasto medaljo« pa sta si delila petelina lastnikov Franca Vodovnika in Alema Verhovnika.
ROBERT GORJANC Foto: TD Topolšica podeželje
Varnost na piknikih
stran 44
Zgodbe s Celjskega
-Št. 19 <2f 14. 5. 2015 -
V službo s kolesom?
stran 45
ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE
Ni izraza, ki bi opisal ta občutek sreče
Takrat 15-letna Anica Podlesnik se je 9. maja 1945 vračala iz zdravilišča proti vasi Topolšica, ko je iz bližnje hiše stopil gospodar in zaklical: »Otroci, zdaj je neka tuja radijska postaja povedala, da je vojne konec, Nemci so dokončno kapitulirali.«
Tako se danes 84-letna upokojena učiteljica spominja prvih trenutkov osvoboditve in zavedanja, da so nemške sile dokončno poražene. Kot je še povedala naša sogovornica, ki izhaja iz skromne mlinarske družine, v kateri je odraščala ob starejših sestrah, so se prebivalci Topolšice po novici o koncu vojne znašli na sosednjem hribu, kjer je že bilo vse pripravljeno za kres. »Potem smo ob kresu ostali do jutranje zarje, prepevali smo in bili neizmerno srečni. Mislim, da slovenščina nima izraza, ki bi opisal srečo ob zavedanju, da je vojne konec,« se tudi danes nadvse čustveno tega zgodovinskega dogodka spominja Anica Podlesnik.
Ko se je že delal dan, je iz ravenske strani prihajala partizanska četa, na čelu katere je bil komandant 4. operativne cone na konju, za njim so bili partizani. »In kadarkoli slišim refren pesmi >brigade s hribov so se vsule kakor plaz<, vidim tisto kolono z 9. maja 1945.« Partizani so prevzeli stavbo zdravilišča, kamor so potem pripeljali ranjence iz partizanskih bolnišnic.
Nemška vojska se je sicer v Topolšici naselila šele leta 1944, prej je tam imela le občasne akcije v boju s partizani, takrat so tudi zasedli stavbo državnega zdravilišča pljučnih bolnikov in ga spremenili v vojaško bolnišnico.
Anica Podlesnik je pri svojih 84 letih vedrega duha in še vedno vsestransko aktivna, dogodkov iz vojnega časa pa se spominja, kot bi se zgodili včeraj.
Spomini Anice Podlesnik na konec druge svetovne vojne v Topolšici
Skrivnosten podpis kapitulacije
Da bo delna kapitulacija nemške vojske podpisana v njihovem kraju, v Topolšici, ljudem pravzaprav ni bilo znano. Anica se spominja, da so vse moške, ki so sploh še bili v kraju, mobilizirali za stražo. »Potem je eden od njih prišel domov, češ da imajo eno čudno >šaržo<, ki jo morajo stražiti. Čez nekaj dni smo izvedeli, da je general Löhr kljub tisti čudni straži pobegnil,« kar malo v smehu pove Anica Podlesnik.
Naša sogovornica se spomni tudi, kako so dolino preplavili begunci z juga, ki so hoteli čez mejo na Koroško. »Pot proti Hudi luknji in proti Zavodnjam je bila zaprta, begunce so usmerjali proti Topol-šici, ker je bila to slepa cesta, saj ni bilo izhoda nikamor. Takrat smo bili bolj pozorni na tiste ljudi, da se nam ne bi kaj zgodilo, kot na to, da bi se kaj dogajalo s podpisom kapitulacije v Topolšici.«
Anica Podlesnik je vojno preživljala in doživljala kot del zelo narodno zavedne družine. »Mamine sorodnike so odpeljali v delovno taborišče v Nemčijo. Tudi naša družina je čakala, kdaj nas bodo selili, a nas potem niso, ker nam niso mogli nič vzeti in zasesti. Sicer pa je bilo hudo,« s trpkostjo govori o času vojne vihre.
Nevarna kurirska opravila
Kot šolarka je opravljala kurirske posle. Spominja se, kako se je nekoč s kolesom peljala proti Pesju. Na poti tja ni bilo nobene straže,
a ko se je vračala, so že postavili zapornico. »Vsakega, ki je prišel mimo, so pregledali. V cekarju iz rafije sem imela debelo kuverto. Če bi jo dobili, najbrž ne bi bilo dobro,« domneva Anica.
Napravljena z dvema kitkama in čisto obupana je stala pred nemškima vojakoma, ki sta gledala drug drugega. Sekunde so bile dolge kot večnost. Potem je eden pokimal in drugi dvignil zapornico. »Sploh se več ne spomnim, kako sem se odpeljala s kolesom. Vem, da sem potem odšla v Šoštanj na pošto, kjer me je poštna uradnica, ker mi ni mogla napisati na listek, peljala ven na stranišče in mi tam povedala, koliko je nemških vojakov v Šoštanju. To sporočilo sem potem odnesla v Topolšico, kjer sta bili močna terenska organizacija in obveščevalna služba,« o svoji srhljivi kurirski preizkušnji pripoveduje sogovornica.
Ves čas do konca vojne je preživela v Topolšici. Spominja se tudi, ko je nekoč šla k sosedu po mleko, da je mimo nje švignila krogla, zato je imela osmojene lase. »Vedno smo bili v nevarnosti,« še pristavi.
Živeti za naprej, ne za nazaj
Ob govoru predsednika države jo vprašam, kako gleda na delitve med Slovenci o tem usodnem času: »Vem samo to, da leta 1945, ko je bilo vojne konec, nismo gledali, kdo je levi in kdo je desni, ampak smo bili vsi le narodnozavedni Slovenci. Danes žal to nismo več. Krivice so se dogajale na eni in drugi strani. Pozabiti se jih ne da, morali pa bi jih spraviti v prtljago in živeti za naprej, ne za nazaj.« Tako o pogledu na preteklost in prihodnost razmišlja še vedno čila in vedra Anica Podlesnik, ki se je po vojni preselila v Velenje. Ves čas je bila predana učiteljskemu poklicu, danes pa je še vedno aktivna v društvih in pridno neguje tudi družabne vezi.
ROBERT GORJANC Foto: GrupA
fflaei
Navdušite nas s p©t©pis©nU
Lfaše рпњџеиНе. pniča/ш/ето rta ddünonhhem nohlouu fcdnihnfnr.tl da uHLlučno 30. junija 2015.
w. optimist, si
Tudi letos vas vabimo, da nam pošljete zanimivo potopisno reportažo s katerega od vaših potepanj po domovini ali svetu in se tako potegujete za eno od privlačnih nagrad. Letos bodo kovček prejeli prvi trije avtorji, ki bodo zbrali največ glasov bralcev. Nagrada čaka tudi enega od bralcev, ki bo glasoval v akciji.
Več o akciji preberite na naši FB-strani in na www.novitednik.com.
nagrada udlk houččk nagrada ишт?- т±\к nouteh- ||j nagrada
majhen houteh
Nagrada za glasovalca: denarnica
26
GOSTUJOČE MNENJE
Mladi in obletnica
Razmišljanja mladih debaterjev o tem, ali sta obdobje druge svetovne vojne in povojno dogajanje na Slovenskem dovolj dobro predstavljena
»Družbene razprave so vsekakor dobrodošle, vendar si ne želimo politiziranih razprav, ki bi vodile v manipulacijo in delitev naroda.«
Ob 70-letnici konca druge svetovne vojne smo k sodelovanju povabili mlade. Izbrali smo dva srednješolska debatna kluba, in sicer s I. gimnazije v Celju in z Gimnazije Celje - Center. K razmišljanju in pripravi razprave smo jih spodbudili s trditvijo: »Obdobje druge svetovne vojne in povojno dogajanja na slovenskih tleh sta v srednješolskih učbenikih dobro predstavljena. Mladi o tem času dovolj izvemo v šoli, zato je za nas širša družbena razprava nepotrebna.«
Sicer veljavna debatna je debaterji pripravili skupno trditev podpirajo, kot tudi pravila smo skupaj nekoliko besedilo in v njem zajeli tako seveda tiste, ki ji oporekajo. prilagodili, tako da so po tri- argumente, ki postavljeno Danes objavljamo razpravo,
ki so jo pripravile članice De-batnega kluba I. gimnazije v Celju Evelin Einspieler, Nadja Ogrinc in Ana Bezo-všek, v prihodnji številki bo sledila še razprava njihovih vrstnikov z Gimnazije Celje - Center.
Uredništvo
Zgodovino zgodovinarjem
Šola ima veliko vlogo pri oblikovanju osebnosti nas odraščajočih. Je ustanova, v kateri prihajamo v stik tudi z zgodovinsko pomembnimi tematikami, in če so te dobro predstavljene, lahko vplivajo na večje zanimanje učencev. Menimo, da sta obdobje druge svetovne vojne in povojno dogajanje na slovenskih tleh v srednješolskih zgodovinskih učbenikih večinoma dobro predstavljena.
Avtorja učbenika za četrti letnik gimnazij sta prof. dr. Aleš Gabrič in dr. Mateja Režek. Sta priznana strokovnjaka s področja zgodovine, vendar obstajajo tudi drugačne interpretacije polpretekle zgodovine. Učbenik si prizadeva biti objektiven, tematiko obravnava iz več vidikov in ni politično opredeljen. Ker nismo zgodovinarji, nimamo druge izbire, kot da se zanesemo na stroko. Ne glede na to, da zgodovino praviloma pišejo zmagovalci, se nam zdi vsebina učbenika primerna, ker avtorja ne izkrivljata osnovnih zgodovinskih dejstev.
Ana Bezovšek, Nadja Ogrinc in Evelin Einspieler
Letošnje maturantke, ki imajo prav v teh dneh veliko dela s pripravami na maturite-tne preizkuse, so v šoli aktivne na različnih področjih. Zato jih v zadrego spravi vprašanje, ali imajo kakšen še posebej ljub predmet in kaj jim najbolj »leži«. »Vse smo navdušene tako nad naravoslovjem kot tudi nad družboslovjem,« se hitro znajdejo in tudi tako nakažejo, kaj jih je vodilo v deba-tni krožek. Prav ta namreč ponuja odlično priložnost, da dijaki razširjajo svoje znanje
na različnih področjih. Pripravljajo se za turnirje in razpravljajo o zastavljenih trditvah z različnih področij. »Zanimivo je zlasti zato, ker moramo na stvari pogledati z dveh strani in se pripraviti, da znamo obe enako dobro zagovarjati. S tem spoznavamo, da nobena stvar ni enoplastna, ampak da se vedno najde tudi prepričljiv drugi del,« še opisujejo bistvo debatiranja, ki v sebi nosi tudi veliko elementov vzgoje za strpnost in sožitje med ljudmi.
»Pri zgodovinskem učbeniku zagovarjamo obsežno vsebino, vendar menimo, da bi z začetnimi povzetki navdušili širšo populacijo. Volkovi, lačni zgodovine, bi bili tako siti, manj zainteresirani kozlički pa bi ostali celi.«
Šibka točka: nepreglednost
Pomanjkljivost učbenika smo dijakinje opazile pri njegovi didaktični zasnovi. Zdi se nam, da so bistveni podatki premalo izpostavljeni, da je snov nepregledno podana in da ni predstavljena dovolj selektivno. Kako naj bo potem zgodovina med
Muzej novejše zgodovine Celje, vas vabi na MEDNARODNI MUZEJSKI DAN.
V ta namen brezplačno odpiramo svoja vrata in vam ponujamo naslednji program:
Sobota, 16. 5. 2015
Ob 10. uri
Projekt Odprti depoji_2: Zbirka Westen-Emo (sodelovanje MnZC in Mestnega marketinga MOC) Lokacija: Prešernova ulica 15, 3000 Celje
GD
odprti depoji
Ponedeljek, 18. 5. 2015
Ob 17. uri Ob 18. uri
Predstavitev UNESCA in knjige MOJA HIROŠIMA Ustvarjalnica: Izdelovanje origamijev -шјћ/ћ
dijaki priljubljena, če jih že učbenik odvrne od branja? Iz lastnih izkušenj vemo, da se je najtežje začeti učiti, zato mora biti gradivo vabljivo.
Predlagamo, da bi pri nastajanju učbenika upoštevali mnenja dijakov in profesorjev, ki se z njim vsakodnevno soočajo in so se primorani prebijati skozi morje podatkov. Z izpostavljenostjo zgodovinsko pomembnih mejnikov bi dijakom olajšali učenje in jih pritegnili k branju. Tudi dijaki, ki jim zgodovina ne predstavlja alfe in omege, bi na ta način lažje usvojili osnove te vede. Zgodovinskega duha nekaterih dijakov pa ne želimo prikrajšati za zanimivosti in podrobnejši vpogled v preteklo dogajanje, saj si ravno ti nadebudneži od pouka največ obetajo. Navsezadnje so med njimi novi pisci zgodovine.
Krepitev narodne zavesti
Skupna zgodovina slovenske države se je začela pisati ne tako davnega leta 1991, ko je bila ustanovljena Republika Slovenija. Seveda je naš narod obstajal že veliko prej. Pomembna je vsa zgodovina, od naselitve prvih Slovanov na to ozemlje do krepitve nacionalne zavesti, ki je vodila v boj za združitev v skupno državo. Pri tem je ključnega pomena obdobje 19. in 20. stoletja, zato menimo, da širše družbene razprave na to temo vsekakor niso nepomembne. V tem času smo sprejeli bistvene družbene odločitve, znali smo odrea-girati v pravem trenutku in smo tako oblikovali temelje, na katerih danes stoji naša država. Zavedati se moramo dejanj prednikov, ki jim je z veliko mero truda in volje, predvsem pa močne želje in narodne zavesti uspelo ustvariti državo, v kateri živimo danes.
S širšimi družbenimi razpravami bi zagotovili, da se pomembni zgodovinski dogodki ne bi pozabili. V primerjavi z nekaterimi drugimi narodi, ki so na svojo nacionalnost ponosni, se zdi, da delujemo kot čreda ovac brez pastirja. Organizirane družbene razprave bi pripomogle h krepitvi narodne zavesti, ki je med nami skoraj ni več. Spodbudile bi povezovanje ljudi, učinkovitejše sodelovanje in vplivale na večje politično udejstvo-vanje Slovencev.
Pomemben vpogled v preteklost
Menimo, da bi morali začeti iskanje lastnega kompasa že v šolah in še dodatno poudariti pomen tega obdobja slovenske zgodovine, ki se ga mladi vse manj zavedajo. Na mladih svet stoji, čeprav na prvi pogled ni videti tako, ker je vse več mladih izobražencev brez dela. Kljub negotovi prihodnosti smo prepričane, da imamo Slovenci vse razloge, da smo na svojo preteklost ponosni. Že kot ptički moramo dobiti
vpogled v preteklo dogajanje, da bomo v prihodnosti lažje izoblikovali lastno stališče, si utrdili samozavest in ponosno poleteli v objem lastne države, ki mora prej ali slej zlesti na zeleno vejo.
Odpiranje pandorine skrinjice
Družbene razprave so vsekakor dobrodošle, vendar si ne želimo politiziranih razprav, ki bi vodile v manipulacijo in delitev naroda. Tudi v učbenikih je zelo malo zapisanega o povojnih zločinih, ki še vedno razdvajajo narod in preprečujejo spravo. Veliko stvari je še zakritih, shranjenih v arhivih ali neznanih. A pri odpiranju pandorine skrinjice moramo biti pazljivi. Tema 20. stoletja se namreč velikokrat zlorablja za politične interese in pod-žiganje družbenih nasprotij. Spodbujajo jih tudi tisti zgodovinarji, ki servilno služijo dnevni politiki. To nikakor ni učinkovit način reševanja obstoječih državnih problemov, zato bi se morali razprav lotiti konstruktivneje.
Prihodnost odvisna od nas
Zagotovo je ustanovitev samostojne in neodvisne sodobne države pomenila novo, veliko priložnost in upanje za skupno ustvarjanje močno želene boljše prihodnosti. Zato je treba temelje graditi že v mladosti. Ključna pri tem je tudi šola. Če je gradivo, iz katerega se učimo, smiselno in dobro predstavljeno, je s tem že narejen prvi korak v pravo smer. Pri razumevanju snovi je pomembna tudi njena dobra interpretacija. Pri tem imajo poglavitno vlogo profesorji, ki lahko s svojo razlago vplivajo na mišljenje in interese mladih. Zavedamo se, da jo na naši gimnaziji odlično opravljajo, za kar smo jim zelo hvaležni. Ne glede na to je pomembno, da vsak začne pri sebi in se vpraša, kaj lahko sam naredi za boljši jutri, namesto da čaka, kaj bosta zanj naredili družba in država.
»Vprimerjavi z nekaterimi drugimi narodi, ki so na svojo nacionalnost ponosni, se zdi, da delujemo kot čreda ovac brez pastirja.«
NE PREZRITE
O obdelavi druge svetovne vojne in povojnega dogajanja v srednješolskih učbenikih bodo razmišljali dijaki Gimnazije Celje - Center.
V prihodnji številki Novega tednika
REPORTAŽA
27
Topolšica, kraj slavnega imena v zgodovini
Slovesnost ob 70-letnici podpisa delne nemške kapitulacije in konca druge svetovne vojne
V drugi svetovni vojni poražene nemške okupacijske enote so brezpogojno kapitulacijo pred zavezniškimi silami podpisale v petih mestih: Reimsu, Lüneburgu, Berlinu, Caserti in Topolšici. S tem se je majhen zdraviliški kraj 9. maja 1945 vpisal na zemljevid svetovne zgodovine. »Na to moramo biti ponosni vsi v naši domovini, Topolšica je zato slaven kraj,« je v začetku svojega govora povedal Borut Pahor, predsednik države, ki je bil osrednji govornik na slovesnosti v Topolšici.
Zdi se, kot da se je s tem državne proslave ob spomi-
nenapovedano odzval na besede uvodnega govornika, gostitelja Darka Meniha, župana Občine Šoštanj. Ta je dejal, da se v Topolšici vedno počutijo malo zapostavljene, ker pri njih še ni bilo osrednje
nu na zgodovinski dogodek - podpis kapitulacije - in dan zmage. »S tem, ko se je prireditve udeležil predsednik države, ima naša slovesnost vsaj državni pridih,« je še povedal Darko Menih.
Zakaj v Topolšici ni državne proslave?
Če kdaj, je bila tokrat, ob že 70-letnici spomina na konec druge svetovne vojne, prava priložnost za to, da bi bila Topolšica gostiteljica državne proslave. Le zakaj bi pri nas ob takšnih priložnostih moral vselej vladati duh »ljubljano-centrizma«? Tudi letos je bila osrednja državna proslava v glavnem mestu, v Križankah. To, da so sovražne sile v To-polšici podpisale kapitulacijo za celotno jugovzhodno Evro-
po, okrogla obletnica in vselej množičen obisk na slovesnosti v Topolšici, so argumenti, da bi zdraviliški kraj, ki se je zapisal v zgodovino, letos res lahko gostil osrednjo državno proslavo ob dnevu zmage.
A je zato Muzej Velenje poskrbel, da je častitljiva obletnica dneva zmage imela še slovesnejši videz. Prav minulo soboto so v Topolšici odprli prenovljeno spominsko sobo, posvečeno podpisu delne kapitulacije nemških armadnih enot skupine E. »Zaradi do-
godkov iz maja 1945, je Topolšica tudi kraj, ki bi moral biti označen na vsakem zemljevidu slovenske narodne zgodovine. Zaradi veličine dogodkov je Topolšica tudi kraj, ki je lahko utemeljeno vir našega ponosa in samozavesti,« je v svojem govoru povedala Mojca Ževart, direktorica Muzeja Velenje.
Po nevihti posijalo sonce
Počastitev dneva zmage v Topolšici je predstavljala dogodek, poln čustev in simbolike. Na njem so odmevale domoljubne in borbene pesmi Bratje, le k soncu, svobodi, Domovina naša je svobodna, Pesem o svobodi v izvedbi Moškega pevskega zbora Ravne in Mešanega pevskega zbora Svoboda. In med prireditvijo je po kratki nevihti, kako simbolično, na prizorišču spet posijalo sonce. Ne, tega res ni moglo biti v scenariju prireditve, tega organizatorji niso mogli naročiti, kot najbrž Pahor ni mogel vedeti, kaj bo Menih povedal o zapostavljenosti Topolšice.
Vzneseno o zmagi nad nacizmom ...
Na proslavi so donele velike besede o pomenu osvoboditve izpod jarma okupatorja, zmage nad fašizmom in nacizmom. »Z osvoboditvijo, svojo besedo, kulturo, puško in pogumom, smo Slovenci dočakali konec druge svetovne vojne kot suveren svoboden narod. Brez tega ne bi
mogli čez pol stoletja uresničiti sna o samostojni državi,« je med drugim v svojem govoru še povedal predsednik države Borut Pahor.
In če je takšna slovesnost v Topolšici, potem si jo je seveda težko zamisliti brez Karla Destovnika - Kajuha, pesnika upora in svobode, najljubšega pesnika Bojana Kontiča, župana Mestne občine Velenje, ki je na prireditvi kot eden od soorganizatorjev slovesnosti govoril kot predsednik Zveze združenj borcev za enote NOB Velenje. Zato je bilo njegov nastop najbrž še bolj čustven, ko je opozoril tudi s pogledom v prihodnost: »Fašizem in nacizem sta bila leta 1945 poražena, a nista bila uničena, še vedno sta prisotna in vedno bolj dvigata glavo.«
... in zamišljeno o delitvah
Vsi govorci, Menih, Kontič in Pahor, v svojih govorih niso mogli mimo delitev in različnih pogledov na dogodke iz naše polpretekle zgodovine in mimo vedno aktualnih besed o spravi ob takšnih priložnostih. Predsednik države je temu vprašanju namenil večji del svojega govora, v katerem je ob tej občutljivi temi med drugim povedal, »da se nikoli več ne sme zgoditi, če bi Slovenci prišli v situacijo, ko bi morali znova braniti svojo neodvisnost in suverenost, da ne bi bili tako enotni, kot smo bili ob zmagi leta 1991«.
ROBERT GORJANC Foto: GrupA
Spominske slovesnosti v Topolšici se vedno udeleži veliko ljudi, ob letošnjem jubileju pa je bil obisk še večji.
Borut Pahor: Sovraštvo se mora končati
»Z matematično natančnostjo ni mogoče potegniti resnice med dvema pogledoma na polpreteklo zgodovino. Nikoli se ne bomo vsi strinjali o tem, kaj se je zgodilo pred petinsedemdesetimi leti in kasneje. Najprej pa lahko brez sovražnega govora obujamo svoj pogled na polpreteklo zgodovino v duhu strpnosti in sožitja. V teh dneh tudi sicer pogosto obiskujem prireditve in ljudi, ki praznujejo ali se z žalostjo spominjajo polpretekle zgodovine. Tisto, kar tričetrt stoletja kasneje še vedno zares pridobi gromek aplavz pri ljudeh, ki pridejo poslušat govornike, ni, kar govornik poudari v prid tiste resnice, ki jo zastopajo ljudje, ki so navzoči. Ampak je tisto, ko navadno s srdom spregovori proti tistim, ki jih ni, in proti njihovi resnici. To sovraštvo se v naši domovini mora končati. Zato smo odgovorni mi, kot starši svojih otrok, mi jih ne smemo zastrupljati s srditim in sovražnim govorom.«
Minuli konec tedna je Topolšico prevevalo praznično vzdušje. Ob slovesnosti ob 70-letnici konca druge svetovne vojne je Muzej Velenje odprl prenovljeno spominsko sobo, posvečeno podpisu delne kapitulacije nemških enot armadne skupine E. 9. maj je hkrati tudi praznik Krajevne skupnosti Topolšica.
28
PORTRET
V idiličnih vasicah je potres povzročil pravo razdejanje. Domovi tisočih so se spremenili v kupe kamenja.
»Na moji poti je bilo veliko točk, kjer je bilo vse v najlepšem redu, ponekod pa je bilo v času potresa smrtno nevarno. Sila je podirala drevesa, padali so veliki kamniti bloki. Ponekod je pot odneslo nekaj sto višinskih metrov v dolino. Imel sem srečo. Ko sem bil v predelih, kjer je bilo zaradi kamenja ali plazov tvegano hoditi, sem dvakrat zmolil in prosil vsa božanstva, naj bodo tla nekaj minut pri miru.«
Ko se je tresla zemlja, je ohranil mirno kri
Jernej Pepevnik po vrnitvi iz razdejanega Nepala: »Upam, da ljudje na katastrofo in prizadete ne bodo prehitro pozabili«
Jerneja od nekdaj privlačijo vzhodnjaški svet oziroma dežele, kot so Nepal, Indija, Tibet ... Šentjurčan, sin alpinista Aca Pepevni-ka, je bil že kot deček priča posnetkom, fotografijam in pripovedovanjem o tamkajšnji pokrajini. Tokrat ga je v Nepal zvabila želja, da bi videl najvišje gore sveta. Želel je uživati v prelepi naravi in si spočiti misli. Kljub katastrofalnem potresu je osvojil svoj cilj in državo zapustil z zavedanjem, da se prav nič v življenju ne zgodi brez razloga.
Ker so njegovim kolegom, ljubiteljem gora, načrti padli vodo, se je na popotovanje podal sam. Datum odhoda se je hitro približeval, zato ni imel časa za podrobno načrtovanje poti. Po prvih zamislih se je želel podati v Langtang, mesto blizu epicentra potresa, nato se je odločil drugače. Izbral je treking proti vasi Gokya, od koder pogled sega proti gori Cho oyu, šesti najvišji gori na svetu, in proti Everestu, Lhotseju, Ama Dablanu, Ma-kaluju in drugim vrhovom. Ker je potoval sam, se je gibal precej hitro. Zato je v času bivanja v Nepalu opravil tudi treking proti bazi Everesta.
Preteča nevarnost
Ko so se stresla tla, se je zavedal, da se je zgodilo nekaj hudega. Bil je uro hoda od vasice Namche Bazaar.
Prehodil je že nekaj visečih mostov, čakalo ga je še prečkanje zadnjega med njimi. Po potresnem sunku je mislil le na to, da mora priti do vasice in se čim prej javiti domačim. Kmalu zatem so sledili popo-tresni sunki, ko se je Jernej
la že pred najmočnejšim sunkom. Med hojo se mu je korak zdel nenavadno lahek, kot da bi se nekako odbijal od površine. Kmalu se je sogovornik ustavil na mestu in razmišljal o tem, v katero smer naj nadaljuje
»Po potresu sem bil precej na preži, saj sem hodil po predelih, kjer ob popotresnih sunkih najverjetneje ne bi bilo najbolj varno. Kadarkoli je potegnil veter ali ko sem slišal druge naravne zvoke, sem preveril, kaj je nad mano in kaj pod mano. Sicer mi samemu ni bilo težko nadaljevati pot, bi mi pa družba prav prišla ob večerih, da bi imel s kom deliti svojo izkušnjo,« je svoja doživetja opisal Jernej Pepevnik.
zavedal, da nevarnosti še ni konec. »Takrat me je šele začelo skrbeti, kako bo ponoči, koliko se bodo tla še tresla, kako dolgo bo to trajalo.«
Neskončne pol minute
Ko se ozira nazaj, se mu zdi, da so se tla premika-
pot. Takrat se mu je zdelo, da se mu močno tresejo kolena, ugibal je, kaj je vzrok za to. Tam se je zadržal kar nekaj časa.
Ob glavnem potresnem sunku je slišal bobnenje, skale so padale po pobočjih. »Zaradi megle nisem mogel natančno oceniti, kje se to
dogaja. Zanašal sem se na svoj sluh. Slišal sem krike turistov, nosačev, domačinov ... Slednji so s tuljenjem drug drugega opozarjali na nevarnost. Vse skupaj je trajalo približno 30 sekund,« opisuje. Strah ga je bilo, da bi pobočje, kjer je stal, zgr-melo v dolino. Zato se je odločil za vzpon. Ker ni vedel, če so nad njim skale, je ves čas čutil precej negotovosti.
Srečna naključja
Marsikdo verjame, da naključij ni in da se prav vsaka stvar zgodi z razlogom. Jernej se sprašuje, kako bi se stvari razpletle, če ga življenje ne bi vodilo po svoje. Če se na razpotju ne bi tako zamislil, bi bil v času potresa najverjetneje na visečem mostu, ki se močno ziba že ob manjši obremenitvi. Če bi prečkal most, bi ga korak vodil po poti, nad katero je bila množica velikih skal, in bi bil znova izpostavljen nevarnostim. Tudi čakanje na račun v gostišču najverjetneje ni bilo zaman, čeprav je bil že kar malo nejevoljen, ko je natakarja večkrat prosil, da bi rad poravnal plačilo. Ne-palec pa ga je le gledal v oči in se ni zganil ... Morda je tudi pivo Everest, ki si ga je kupil za srečno pot, dodalo del srečnega uroka. Majhni dogodki so se sestavili v celoto in mu pomagali, da ni bil tam, kjer ne bi smel biti.
Tole ni kakšen sodoben čudež arhitekture, temveč še ena od posledic silovite naravne nesreče.
Jernej Pepevnik meni, da je vsaka pomoč Nepalu dobrodošla. Najbolj ga skrbi, da bi ljudje na razsežnost te narave nesreče enostavno pozabili. Opozarja, da se lahko katastrofalne razmere še poslabšajo zaradi razvoja morebitnih bolezni, približuje se tudi deževno obdobje. Sam je domačinom poskušal pomagati tako, da je tam trošil denar, marsikomu je v roko stisnil nekaj dolarjev in vsak je bil za dar zelo hvaležen. Možnost pomoči vidi v tem, da bi ljudje jeseni, ko vabijo odprave in trekingi, obiskali to državo in pomagali, da bo tja prišel denar. Tudi sam se želi v Nepal vrniti, naslednjič morda kot član odprave na enega od osemtisočakov.
Poškodovane vasice
Trekingaši, alpinisti in drugi turisti so se dan po potresu večinoma odločili za odhod v dolino. Vendar letališče v Lukli ni bilo odprto, tako da je ljudem ostalo zgolj čakanje. Jernej je pot nadaljeval kljub potresu. Precejšnjo škodo je opazil v vasicah Khumjung in Kunde. Kljub temu da so bile manjše vasice povsem porušene, je uspel najti prenočišča. Tega, da na voljo ne bi imel vode ali hrane, na srečo ni doživel. Otežena je bila le komunikacija s preostalim svetom.
Domačini so si sprva pomagali med seboj, kmalu pa so jim na pomoč prihiteli reševalci. Nad pobočjem so ves čas letali helikopterji. Jernej se je ponudil, da bi nesel poškodovano žensko ali da bi pomagal čistiti kamenje okrog porušene hiše, vendar so domačini presodili, da ga ne potrebujejo. Ob vrnitvi v Namche Bazaar čez nekaj dni je tam vladala slaba energija. Nekateri so bili panični, drugi prestrašeni, tretji otopeli, zato se je od tam čim prej umaknil.
Preizkušnja noči
Kljub temu da je imel povratni let rezerviran za 15.
maj, je po uspešnem dogovoru s potovalno agencijo domov prihitel približno teden prej. Po prihodu v Katmandu mu je bilo namreč jasno, da ni primeren čas za oglede templjev in znamenitosti. Turistov je bilo le malo, bilo je ogromno prahu, iz misli si ni mogel izbiti žalostnih usod domačinov. Mnogi so pod ruševinami iskali svoje bližnje.
Ko potegne črto, se zave, da se mu potovanje v Nepal v času potresa zagotovo ni zgodilo brez razloga. Izkušnja ga je obogatila, mu dala potrditev, da so njegovi odzivi pravilni. Najbolj težko mu je bilo prvo noč po naravni nesreči. »Bilo me je strah, nisem vedel, kaj bo prineslo jutro. Pomislil sem, če se bo vse začelo rušiti ravno v trenutku, ko bom zatisnil oči. Razmišljal sem o vseh možnih razpletih. Tudi o tem, da bi se lahko zgodilo, da morda ne bi mogel več domov in kako bi to prenesli moji najdražji. Med ljudmi so krožila različna predvidevanja o tem, kaj vse se še lahko zgodi« pojasnjuje. Vendar je hvaležen, da je, ko je bilo najtežje, ohranil trezno glavo in mirno kri.
TINA VENGUST Foto: osebni arhiv
PORTRET
29
olje
V Luč upanja lahko prilije vsak od nas
Z Mojco Gayen, ustanoviteljico šole v Indiji, o tem, kaj pomenita vsak kilogram starega papirja in vsak nov šolski zvezek
Nekaj deset kilometrov južno od Kolkate - po materi Tereziji nam bolj znane Kalkute - leži vasica Piali. V njej je od leta 2008 šola Piali Ashar Alo, kar pomeni Luč upanja. Ker je za mnoge otroke, ki živijo v za nas povsem nepredstavljivih razmerah, to v resnici edina luč upanja. O tem, kako je v družbi otrok, ki imajo samo enega starša ali so celo sirote, ki živijo v kolibah iz blata, ne poznajo igrač in pred vstopom v šolo še nikoli niso v rokah držali knjige ali barvice, smo se pogovarjali z ustanoviteljico šole Mojco Gayen.
V Indiji mnogo otrok nima nobenih pravih možnosti. Če ne hodijo v šolo, gospodinjijo doma, skrbijo za mlajše otroke, opravljajo priložnostna dela ali se brez cilja in prihodnosti potikajo naokrog. »Tam je vse, res vse popolnoma drugače. Nič ni samoumevno, tudi šolanje in socialna pomoč ne. Za vse se je treba pošteno potruditi. Otroštvo je povsem odvisno od okolja. Tako imamo na eni strani otroke, ki spijo na železniških postajah, in na drugi tudi takšne, ki imajo vsega dovolj in preveč,« pove Mojca Gayen. Gorenjka iz Po-dreče pri Mavčičah se je pred
Mojca poskuša rodno Slovenijo obiskati vsaj enkrat na leto. Kot pravi, so bili najtežji začetki. Odtlej je vsako leto nekoliko lažje, čeprav nekateri izzivi takšnega življenja vedno ostanejo. »Mislim, da se je moral prav vsak od nas nekoliko spremeniti in prilagoditi, če smo želeli ostati povezani kot družina. Kljub temu da večkrat pogreša družino in prijatelje, domače okolje z domačo hrano in domačim jezikom, naravo in čisto okolje, v svoje življenjsko poslanstvo ne dvomi.
nekaj leti preselila v Indijo in z možem ustanovila šolo za najrevnejše in najbolj prikrajšane otroke Piali Ashar Alo.
Kot prostovoljka v Afriko in Indijo
Mojca je po izobrazbi psihologinja in kot pravi, je želja,
»Naprej me ženejo v prvi vrsti otroci. Njihovo veselje, pozitivnost. To je res izjemen vir energije in zaupanja v življenje. Veliko mi pomaga tudi vera. Želim si, da bi ena od deklic prišla študirat v Evropo. Želim si, da bi poleg šole lahko odprli še kliniko. Želim si, da bi otrokom ponudili vedno bolj kakovostno poučevanje in tudi interesne dejavnosti. Morda si še najbolj želim tega, da bi te naše deklice videla izobražene, zaposlene, s pomembno vlogo v družini, samozavestne, da se bodo znale postaviti zase in da bodo ponosne na to, kaj so postale in kaj so dosegle.«
da bi pomagala ljudem, v njej tlela že od nekdaj. »Pritegnile so me zgodbe o naših misijonarjih. A se mi je zdelo povsem nemogoče, da bi lahko kdaj stopila na to pot. Po naravi sem namreč plašna in težko se pohvalim s pogumom, ko gre za nove in nepreizkušene poti.« A ob priložnosti se je kot prostovoljka vseeno priključila projektu osvešča-nja o virusu HIV in aidsu v Bocvani v Afriki. »To je bila zame zelo intenzivna izkušnja, zelo osebna. Ko sem se vrnila v Slovenijo, sem iskala možnosti, da bi nekaj podobnega lahko delala tudi v Indiji. Našla sem šolo za revne deklice, kjer sem spoznala Anupa. Zaljubila sva se, se poročila in tako sem ostala v Indiji,« svojo zgodbo na hitro zaokroži Mojca. A njena pot seveda še zdaleč ni bila tako enostavna.
Družbi največ doprinesejo izobražene ženske. Vsako dodatno leto šolanja jim omogoči od deset do dvajset odstotkov več dohodka, ki ga skoraj v celoti vložijo v svoje družine. Vsako leto šolanja za pet do deset odstotkov zniža umrljivost otrok. Izobražene ženske se poročajo z izobraženimi moškimi, so se sposobne upreti nasilju, rodijo manj otrok, ki jim lahko omogočijo izobrazbo. Pozitiven vpliv se tako prenaša in pomnoži v širšem družbenem okolju.
Živ zgled boljše prihodnosti
Anup je po poklicu avto-mehanik. Tudi sam izhaja iz revne družine. Življenje mu je spremenila prav možnost šolanja. Kot majhnega dečka so ga namreč poslali v internat, ki so ga vodili krščanski misijonarji. Poklic avtomehanika je izbral predvsem zato, ker mu je omogočil hitro pot do kosa kruha zase in za svojo družino. S trdim delom od jutra do večera je zaslužil dovolj, da je do izobrazbe pomagal tudi sestri in bratu. Kasneje se je prav zaradi tega posvetil delovanju osnovne šole za deklice iz revnih družin. »Anupa sem spoznala v šoli, kjer sem delala kot prostovoljka. Za življenje v Indiji sva se v prvi vrsti odločala zato, ker je imel on tam zaposlitev, medtem ko mene v Sloveniji ni nič vezalo. Hkrati sva si želela, da bi skupaj ustvarila nek projekt, s katerim bi lahko pomagala revnim otrokom, predvsem deklicam,« pripoveduje Mojca. Anup je prav tako kot ona zdaj z vsem srcem in neizčrpno motivacijo predan šoli Piali Ashar Alo. In ker otroci vedo, da je sam izkusil veliko tega, kar doživljajo sami, je zanje svetel zgled in živ dokaz, kako se da spustiti svetlobo v svoje življenje.
Šola, ki bo drugačna in odprta
Indija je posebna dežela. Hrupna, onesnažena in pre-natrpana. A vendar se je Mojci priljubila. »Delo je ustrezalo mojemu notranjemu duhu.
Vtis je bil verjetno tako pozitiven tudi zato, ker me je kmalu srečala ljubezen. Vendar si
V ponedeljek, 18. maja, ob 18. uri bosta v Celjskem domu dobrodelni koncert in zaključek akcije Ohranimo Slovenijo, pomagajmo Indiji. Prireditev, ki jo programsko pripravlja I. gimnazija v Celju, bo kot časni gost obiskal tudi predsednik države Borut Pahor. V okoljsko-dobro-delni akciji, kjer osnovno-in srednješolci zbirajo star papir, so doslej zbrali že 27 tisoč evrov. Cena vstopnic za tokratni koncert je osem evrov za odrasle in pet za učence, dijake in študente. Ves denar od zbranih vstopnic je namenjen zgolj za šolo Piali Ashar Alo.
kljub temu nisem mislila, da bom tudi ostala.« Ko se je ideja o ustanovitvi šole dokončno izoblikovala, Mojca ni po-mišljala niti za trenutek več. »Začeli smo zelo skromno. V majhnih najetih prostorih smo lahko sprejeli le približno deset otrok. Vendar pri delu želiva ostati samostojna, četudi se morava prilagoditi takšnim in drugačnim omejitvam.« V večjih nevladnih organizacijah ju je vedno znova zmotilo ne preveč pregledno delovanje in tudi nekateri pristopi se jima niso zdeli najboljši. Ko so njuna prizadevanja začeli podpirati v Sloveniji, je postalo lažje. »S pomočjo akcije gospe Romane Jordan sva uspela kupiti parcelo in ob pomoči nemške fundacije smo začeli graditi novo šolo. Preselili smo se lani. Čeprav še vedno zidamo, so že zdaj pogoji neprimerljivo boljši kot na začetku,« je optimistična Gayenova.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: TAMARA BIZJAK
Šolo Piali Ashar Alo obiskuje več kot sto otrok, starih od 5 do 13 let. Spremljajo in podpirajo jih tudi kasneje, ko se po osmem razredu vpišejo v državno šolo. Otroci dobijo dva obroka dnevno - zajtrk in kosilo - ter medicinsko oskrbo in mesečni paket z osnovnimi higienskimi potrebščinami. Vsak otrok dobi tudi svojo uniformo in vse šolske potrebščine.
»Neskončno sem hvaležna našim botrom. Nekateri nas podpirajo že vse od takrat, ko je redkokdo vedel za naša prizadevanja. Hvaležna sem tudi humanitarnemu društvu Luč upanja, ki mi pomaga s promocijo in z zbiranjem sredstev. Predvsem si želim, da bi ljudje vedeli, da je na svetu veliko dobrih projektov in veliko dobrih ljudi, ki brez njihove podpore ne morejo narediti veliko. Pomemben je vsak prispevek, tudi finančni, enako sta dobrodošli tudi vsaka dobra misel ali spodbuda.«
30
REPORTAŽA
Nekdaj na igrišču, danes za računalnikom
Sproščeno, zabavno in poučno - Urbani sprehod 2015
Ena ključnih prednosti bivanja v urbanih območjih je možnost interakcij, možnost srečevanja. Najbolj primerni prostori za srečanja so prav naselja, mesta, ulice ali poti. V okviru vsakoletnih urbanih sprehodov so se udeleženci tokrat sprehodili po celjski soseski Lava in iskali prostore druženja ter ugotavljali, kako so nastali in kako sta se njihov pomen in uporaba skozi čas spreminjala.
Celje se je letos že četrtič pridružilo globalni akciji urbanih sprehodov, ki jih pod imenom Jane's Walk posamezniki in organizacije po vsem svetu prirejajo v začetku maja. Z njimi obeležujejo spomin na ideje laične urba-nistke Jane Jacobs, ki se je zavzemala za ureditev mest po meri pešcev. Organizator celjskega sprehoda Zavod za prostor Savinjske regije Metro - RS je želel letos s sistematičnim sprehodom ozaveščati o pomenu mest in povezovanju prebivalcev ter kakovostno grajenih in oblikovanih javnih prostorih na Lavi.
Premalo druženja
Na letošnjem sprehodu so sprehajalci z vodjema, celjskima urbanistoma Mojco in Gorazdom Furmanom Omanom, iskali aktivne prostore druženja in ugotavljali, kako so nastali, kdaj jih uporabljajo, kako zanje skrbijo in kako bi jih bilo mogoče izboljšati in narediti še bolj privlačne. Sprehajalci, ki so se zbrali na ploščadi pred trgovino, pošto in lekarno, so med sprehodom po igriščih, kjer se je nekdaj trlo otrok, obujali spomine na druženje pred več desetletji. Hitro so ugotovili, da je podoba soseske danes povsem drugačna, kot je bila v 70. letih, ko je podobno kot ostale soseske v Celju nastala. Skupna ugotovitev je bila, da je druženja vedno manj.
Igrišč dovolj, a so prazna
Na sprehodu se je izkazalo, da igrišč sicer ni malo, a so nekatera stara in dotrajana. Nekatera igrišča so praktično enaka kot pred 30 leti, le igrala so uničena ali jih sploh ni več, ugotavlja Gorazd Furman Oman, ki se sprašuje: »Ali ni potrebe po novih igra-lih ali ni želje, da bi to nekdo uredil?« Eden od razlogov za takšno stanje in prazna igrišča vidi Furman Oman tudi v tem, da odrasli otrok ne spustijo več na igrišče, ob številnih obšolskih dejavnostih pa jim zmanjka časa in energije za prosto igro. »Tako so tudi igrišča vedno bolj prazna, dejstvo pa je, da se tudi odrasli v javnem prostoru ne družimo dovolj,« je povzel skupne ugotovitve. K temu je,
Takole so udeleženci letošnjega četrtega urbanega sprehoda krenili na pot odkrivanja prostorov druženja na Lavi. Med pogovorom in ob izmenjavi mnenj ter izkušenj so ugotovili, da prostore ustvarjajo ljudje, ki jim s svojo prisotnostjo in aktivnostjo vdahnejo življenje. Res pa je, da bi ponekod kakšna spodbuda v obliki posodobitve prišla še kako prav.
Udeleženci sprehoda so podali tudi konkreten predlog, kako z zelo drobno intervencijo narediti druženje na Lavi še prijetnejše. Gre za postavitve košev za pasje iztrebke z vrečkami, prednostno okrog vrtca, kjer poteka pešpot, ob kateri je prav zaradi odsotnosti takšnih košev preveč pasjih iztrebkov za nemoteno sprehajanje. Nadzor nad pobiranjem ob postavitvi ustreznih košev bi zagotovo še dodatno pripomogel k uporabi prostorov druženja na Lavi.
kot še meni naš sogovornik, veliko prispevala tudi urbanistična stroka, ki je prepletena z birokratskimi in varnostnimi zahtevami. »Zdi se, da smo sovražnik sami sebi, saj smo si ta pravila in omejitve postavili sami,« pravi.
Pomembna vzgoja gibanja
Čeprav v družbi nekako prevladuje misel, da so otroci na podeželju vendarle nekoliko bolj vpeti v naravno okolje in da je mestna mladina tista, ki večino časa »visi« na računalnikih in telefonih, je po mnenju vzgojiteljic v Vrtcu Lava, ki sta se prav tako
priključili sprehodu, ta delež enakovreden. »Vsem otrokom manjka gibanje. Za to smo krivi predvsem odrasli, ki bi morali skrbeti za takšno vzgojo otrok. Kajti oblika druženja in socialnega razvoja mladega človeka je >na ulici< povsem drugačna, kot za stenami stanovanj,« sta prepričani Milena Kosmač in Majda Krpan.
Prostore druženja ustvarjajo ljudje
Kljub temu so udeleženci urbanega sprehoda na Lavi še našli kotičke, kjer se posamezniki in skupine vsakodnevno družijo. »Nekateri prostori
Jane Jacobs (1917-2006) je večino svojih proniclji-vih kritik uličnega življenja, odtujenega urbanističnega načrtovanja in arhitekture objavila v časopisih in arhitekturnih revijah v New Yorku. Besedila, v katerih je kritizirala strokovno aroganco urbanistov in arhitektov ter jim kritično oporekala razumevanje človekovega merila in vsakdanjih potreb, je povzela v knjigi Umiranje in življenje velikih ameriških mest, s katero je pred petdesetimi leti postavila temelje sodobnemu razumevanju mest in verjetno napisala eno najbolj vplivnih knjig v zgodovini urbanističnega planiranja, čeprav ni imela urbanistične ali arhitekturne izobrazbe.
druženja nastajajo spontano, za ureditve drugih je pobudo dala celo skupnost stanovalcev sama, rezultat je živahno manjše otroško igrišče. Nekateri prostori druženja morda potrebujejo obnovo, nekaterim manjka vsebina, nekateri pa živijo zaradi dodatne gostinske ponudbe. Ugotovili smo, da prostore druženja ustvarjamo ljudje s svojo navzočnostjo in tudi odgovornostjo do javnih prostorov. Mestna oblast pa je tista, ki naj zazna potrebe v prostoru in morda vsaj z majhno pomočjo izboljša kakovost prostora, v katerem se bomo tako še raje družili,« je ob koncu sprehoda povedala Mojca.
Jane's Walk so posebni, sistematični sprehodi, ki so namenjeni ustvarjanju dialoga med prebivalci in akterji posameznih sosesk. Žal se sprehajalcem tokrat niso pridružili nekateri pomembni akterji, ki tako ali drugače aktivno oblikujejo življenje v soseski in bdijo nad razvojem tega dela mesta.
LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA
Na takšnem igrišču se je pred 20 ali 30 leti trlo otrok. Igral, ki so bila primerna tudi za nekoliko starejše otroke, je bilo precej več. Na njih je bila gneča. Tudi zelenica je bila urejena in trava pokošena. Z oken so vsake toliko pokukale mame, ki so preverile, ali je z njihovimi »mulci« vse v redu. Ko je sonce počasi zahajalo, se je slišalo z oken in balkonov: »Miha, Luka, Ana, Petra ..., domov! Večerja je na mizi.« Danes so ti prizori povsod, ne le na Lavi ali v Celju, prej redka izjema kot pravilo.
Na večnamenskem igrišču, kjer so se včasih fantje podili za žogo, se otroci danes igrajo precej bolj individualno. So pa pokazali in dokazali, da še vedno obvladajo igre, ki so preživele že generacije.
Druženje na javnih površinah znotraj naselij je v časih, ko se vsak vse bolj drži zase, vsekakor zelo dobrodošlo. Včasih za to ne potrebujemo veliko. Le kakšen kvadratni meter zelenice, stol in nekaj pijače. Čeprav bi morali tovrstna srečanja povsod spodbujati, je res, da ta ne smejo motiti drugih.
REPORTAŽA
31
Učenje drug od drugega
V Šmarju pri Jelšah so pripravili letno srečanje slovenskih študijskih krožkov - V dobro skupnosti in za osebnostno rast
»Največ se naučimo drug od drugega,« poudarja dr. Nevenka Bogataj, razisko-valno-razvojna sodelavka Andragoškega centra Slovenije. To je povedala na letnem srečanju slovenskih študijskih krožkov, katerih delo usklajuje andragoški center. Takšni krožki so vse od Prekmurja do Pirana in povsod so priljubljeni. To je bilo mogoče opaziti tudi na letnem srečanju članov krožkov, ki je bilo letos v Šmarju pri Jelšah.
»Ljudje delujejo v dobro skupnosti. Tako raziskujejo stare običaje ali iščejo poti, kako bi svojo lokalno skupnost bolje promovirali,« pravi o študijskih krožkih Jana Turk Šulc iz Knjižnice Šmarje pri Jelšah, ki je bila gostiteljica letošnjega slovenskega srečanja. »Obenem se sami izobražujejo, kot je to na primer med bralnimi študijskimi krožki ali med ročnimi deli,« dodaja.
Radi prepevajo
V zgornji dvorani šmarske-ga kulturnega doma so se v petek vrstili nastopi predvsem tistih študijskih krožkov iz različnih slovenskih pokrajin,
Del ekipe iz knjižnice v Šmarju pri Jelšah, ki je pripravila letošnje letno srečanje slovenskih študijskih krožkov.
ki se posvečajo prepevanju. Iz naših krajev so različne ljudske in druge pesmi prepevali člani Savinjskih upov iz Žalca, Etnološkega društva Hmeljarska vas iz Šempetra v Savinjski dolini, Društva Panorama s Solčavskega, združenih študijskih krožkov Šmarja pri Jelšah in Šentjurja ...
Študijske krožke iz Bistrice ob Sotli je posebej predstavil rok glasbenik Andrej Čer-nelč in opozoril na veliko pripadnost glasbi v tem kra-
Študijski krožek je za udeležence brezplačen, vodi ga mentor, programe izvajajo v okviru organizacije, ki sredstva za delovanje krožka ob izpolnjevanju določenih pogojev lahko pridobi od ministrstva za šolstvo in šport. Andragoški center vodi in razvija projekt, usposablja vodje in mentorje in jih izpopolnjuje, spremlja delovanje krožkov na terenu in uveljavlja njihove rezultate tudi v tujini.
ju. Skupin, ki se v tem kraju posvečajo različnim zvrstem glasbe, od ljudske do roka, ne manjka. Med bistriškimi študijskimi krožki, ki jih pripravlja mladinsko društvo, so bili krožek o konoplji, krožek izdelovanja pletarskih izdelkov, krožek o lesnem plinu in fotografski krožek.
Zdravje in osebnostna rast
Ena od predstavitev študijskih krožkov je bila namenjena njihovem delovanju v okviru podjetja Invel iz Velenja. V tem izobraževalnem podjetju izvajajo študijske krožke že 22 let. »V zadnjem času je največje zanimanje za digitalno opismenjevanje. Največ krožkov je s področja zdravja in osebnostne rasti, kamor spada tudi
Pesem nas druži od zibelke do groba, pravijo pojoče članice Etnološkega društva Hmeljarska vas iz Šempetra v Savinjski dolini.
digitalno opismenjevanje,« je povedala Snježana Lekić iz Invela. Najstarejši udeleženec nosi več kot osem križev. »Zanimanja je več kot možnosti izvajanja. Na čakalni listi čaka na vključitev že petintrideset oseb,« je povedala direktorica Invela dr. Selma Filipančič. V tem tednu se je začel krožek za mlade brezposelne, njihova povprečna starost je 22 let.
Prizadevni Šmarčani
V Šmarju pri Jelšah, v kraju številnih študijskih krožkov, ki delujejo v okviru tamkajšnje knjižnice, se je v petek zbralo približno 250 udeležencev iz različnih krajev Slovenije. To, da so organizacijo zaupali Šmarčanom, seveda ne čudi. Vrsto let že deluje bralni študijski krožek, imajo glasbeni, kuharski, turistični, zeliščarski in plesni krožek, krožek za ročna dela ... V pletarskem krožku pletejo različne košare in peharje, »ceje« in podobne izdelke. Srečujejo se vsako sredo dopoldne v kulturnem domu. »Smo nezaposleni, večinoma upokojenci, in tako preživljamo prosti čas,« je napol v šali povedal član krožka Štefan Novak. »To je moj konjiček, poleg tega cenim druženje. Prav tako ohranjamo moči,« je povedal drugi krožkar Jože Novak.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Ti izdelki nastajajo v okviru pletarskega študijskega krožka iz Šmarja pri Jelšah, katerega člani se srečujejo vsako sredo dopoldne. Dobre volje ne manjka.
Pesem s Solčavskega je predstavilo tamkajšnje Društvo Panorama.
»Mentorji udeležence učijo leteti, uživati življenje,« pravi dr. Bogatajeva iz Andragoškega centra Slovenije. Ti morajo biti usposobljeni, imeti morajo licenco andra-goškega centra. Zanje pripravljajo izobraževanja na temo, kako lažje in bolje voditi ter kako najti boljše vsebine. Na petkovem strokovnem srečanju mentorjev v Šmarju pri Jelšah so tako razpravljali na temo, kako se lahko s pomočjo študijskega krožka zaposlimo in ustvarimo svoje delovno mesto. Prišlo je kar petdeset mentorjev.
Združena študijska krožka iz Šmarja pri Jelšah in Šentjurja sta prepevala ob zvokih citer.
Savinjski upi, ki delujejo v okviru žalske ljudske univerze, so pokazali, kaj znajo.
32
PORTRET
Raje na tekmovanjih kot pri pouku
Pri astronomiji je dal vetra tudi Rusom - Svoje talente razvija pri številnih predmetih
»Šola mi ne dela težav, precej mi pomaga to, da si snov hitro zapomnim. Vsem predmetom se ne morem posvečati tako izdatno, kot se tekmovalnim. Na astronomskih tekmovanjih rešujem predvsem teoretične naloge, seveda pa s pomočjo teleskopa rad pogledam v vesolje, čeprav nisem član nobenega astronomskega društva.«
Prvi na mednarodnem sanktpeterburškem tekmovanju v astronomiji, državni prvak v matematiki, tretji na državnem tekmovanju v fiziki ... To so le nekateri uspehi dijaka I. gimnazije v Celju Davida Opaliča iz Šmarja pri Jelšah. Najstarejši sin v družini s petimi otroki prisega na razmišljanje s svojo glavo in dokazuje, da se trdo delo obrestuje.
David pravi, da ga naravoslovje zanima že od malih nog. Še posebej rad se posveča zahtevnim nalogam in preizkuša meje svojega znanja. »Ker se mi je snov v osnovni šoli zdela enostavna, mi je bilo všeč, da sem izvedel še kaj, kar je imelo predznak >težje<. To je bilo ponavadi tudi najbolj zanimivo,« opisuje. In zakaj prav naravoslovje? To mu je k srcu priraslo zato, ker mu ponuja številne izzive, ki jih je treba
rešiti. Do odgovorov prideš tako, da poslušaš sebe in da razmišljaš s svojo glavo. Še zdaleč ni dovolj, da se snov le naučiš, poudarja sogovornik.
»Zicleder« za tekmovanja
Že v Osnovni šoli Šmarje pri Jelšah so ga učiteljice spodbujale k tekmovanjem in ga nanje pripravljale v okviru dodatnega pouka. Preskok med osnovno in srednjo stopnjo je precej občuten. David pravi, da gre zdaj bolj zares. Če je prej tekmoval pri več predmetih, se je zdaj posvetil predvsem matematiki, fiziki in astronomiji - vedam, ki se precej povezujejo.
Glede na osvojene rezultate bi pričakovali, da za zvezki in knjigami preživlja cele popoldneve. Vendar pravi, da še zdaleč ni tako. Zanj so izjemno dragocene priprave v
»Pri astronomiji me zanimajo lepe slike, nekoliko nenavadne ideje. Všeč mi je, da je pri tej vedi nasploh mnogo abstraktnega - ne moreš natančno vedeti, kako stvari stojijo, veliko je predvidevanja. Čeprav obstajajo neke znane predpostavke, ta znanost ni popolnoma raziskana, ves čas se spreminja in razvija. In prav to je najbolj zanimivo,« pravi uspešen dijak David Opalič.
Nova znanja
Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje.
S^KREDIT ZA ŠTUDIJ
^ Za nova doživetja v času študija ^ Nižje obrestne mere, daljše odplačilne dobe! w Preverite pogoje v najbližji poslovalnici!
I) banka celje
www.banka-celje.si
Z Davidom Opaličem smo se dobili tik po prvomajskih počitnicah. Te je izkoristil za »pobeg« na morje. »Vmes sem moral rešiti eno najogo in jo poslati v Ljubljano, sicer pa cele počitnice nisem delal za šolo,« je povedal uspešen tekmovalec. Čeprav se posveča predvsem matematiki, fiziki in astronomiji, se ne brani tudi sodelovanja na tekmovanjih pri drugih predmetih, na primer pri kemiji.
šoli, ko svoj urnik podaljša in ima tudi sedmo ali osmo uro ter poglablja matematiko ali fiziko. Tisto, kar ga najbolj pritegne, nato raziskuje še doma. Pred tekmovanji bolj zaviha rokave in učenju posveti tudi cel dan. Takrat se ne pridruži sošolcem pri pouku, zamujeno nadoknadi kasneje.
Brez stresa ne gre
Medtem ko preverjanje znanja na nižjih ravneh zahteva pravilne odgovore na zastavljena vprašanja, so na višji ravni naloge drugačne. Včasih je treba rešiti čisto malo, vendar je pot do tja lahko mučna in zapletena, pravi srednješolec.
»Raje sem na tekmovanju kot v šoli,« odgovarja na vprašanje, če so tekmovanja zanj naporna. Sicer pred takšnimi preverjanji znanja čuti nekaj stresa, po glavi se mu podijo
misli, kako mu bo šlo. Sotek-movalce zdaj že pozna, ve, kdo je dober na katerem področju. V primerjavi z osnovnošolskimi tekmovanji je krog tekmecev precej manjši. Z njimi sklepa poznanstva in se v želji po dobrih rezultatih še zdaleč ne zapira v svoj svet. Kot pravi, je druženje z razmišljujočimi mladimi lahko le pozitivno.
Kako zaide sonce na Manhattnu?
Kot eden najboljših mladih astronomov v državi se je letos pomeril na mednarodnem astrofizikalnem tekmovanju v organizaciji Šole astronomije Sankt Peterburg. Tekmovanja, ki je v Rusiji državno, se je udeležilo več tisoč dijakov iz približno desetih držav. Naj-
boljši udeleženci slovenskega državnega tekmovanja so se pridružili tekmovanju v izbirnem krogu. 13 se jih je uvrstilo v finalni krog, kjer so svoje znanje preverili v mednarodni zasedbi 150 tekmovalcev. David je v svoji kategoriji osvojil prvo nagrado.
Pri nalogah so morali tekmovalci pošteno napeti možgane in poskušati najti odgovor na izzive, kot je na primer naslednji. Na Man-hattnu se občasno zgodi, da sončni zahod osvetli točno določene ulice, ki ležijo pravokotno druga na drugo. Kolikokrat na leto se to zgodi?
Tre naravoslovne orehe
Priprave na tekmovanja, ko učenju posveča več časa kot njegovi sovrstniki, za Davida niso nekaj mukotrpnega. Ponavadi ob tem najde dovolj časa za priljubljene dejavnosti
»Sošolci me imajo za pametnega, opazijo moje dosežke. Pogosto me prosijo, če jim lahko razložim kakšno snov in jim pojasnim, kako priti do rešitve.«
in za to, da počne, kar želi. Rad se druži s prijatelji, bere, igra nogomet in košarko ali računalniške igre. Včasih pride tudi dan, ko je njegov urnik res tako natrpan, da za »znanstveno rast« porabi ves svoj prosti čas.
Motivacijo mu dajejo predvsem lastna vedoželjnost, radovednost in dober občutek, ko s pomočjo razmišljanja stre še en trd oreh. Osvojeni naslovi so mu predvsem v osebno zadovoljstvo, zagotovo pa niso slaba popotnica za nadaljnjo akademsko pot, čeprav o študiju še ne razmišlja. Kot pravi, ima ima za to odločitev še dovolj časa, najverjetneje pa bo tudi sicer njegovo življenje krojilo naravoslovje.
TINA VENGUST Foto: SHERPA
Po letošnjih počitnicah ga s peterico mladih uspešnih dijakov čaka sodelovanje na srednjeevropski olimpijadi iz matematike. Letos bodo naloge reševali na domačem terenu, v Sloveniji. Na evropsko olimpijado se sicer uvrstijo dijaki od prvega do tretjega letnika, zato je Davidov preboj že sam po sebi velik uspeh. Za las se mu je izmuznila uvrstitev na mednarodno matematično olimpijado, ki bo letos na Tajskem.
AKCIJA
33
MATURANTKA
Foto: Nataša Müller Oblikovanje: Andreja Balja
Ш1
r i
, F
Zmagovalca
1.
kroga glasovanja sta
Patricij Halužan
in I
Gregor I Frece '
(1
Doslej smo v uredništvu prejeli že dve učiteljski podpori, in sicer sta razrednika svojih sto glasov dala Anji Pertinač in Žanu Šumigi.
Ostali štirje razredniki lahko to možnost še izkoristijo do konca meseca!
Glavna nagrada
za zmagovalca letošnje akcije
Anja Pertinač
in
Klemen Peganc
Zmagovale 3.
kroga glasovanja
Tjaša Žerjav
in
„ žan Sumiga
Šest finalistov za končno zmago
V akciji Naj maturantka in naj maturant bralci letos že četrtič izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Tokrat bo naša medijska hiša v sodelovanju z modno oblikovalko Jolando Thaler, trgovino Kavalir v Celju in Hair centrom Darja poskrbela za stilsko preobrazbo obeh zmagovalcev.
Kar tri mesec je trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale. Januarja smo maturantske razrede povabili, naj izberejo svoja predstavnika, ki jih bo-
sta zastopala v tekmovanju. Februarja smo začeli objavljati fotografije prvih kandidatov skupaj s kuponi za glasovanje. Akcija se je nadaljevala še marca in aprila in tako smo dobili šest finalistov.
Za končno zmago se potegujejo:
- Patricija Halužan in Gregor Frece iz Šolskega centra Šentjur (zmagovalca februarja) - Anja Pertinač iz Gimnazije Lava in Klemen Peganc iz I. gimnazije v Celju (zmagovalca marca) - Tjaša Žerjav in Žan Šumiga iz Gimnazije Celje - Center (zmagovalca aprila)
Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta zbrala največ glasov, bosta zmagovalca letošnje akcije Naj maturantka in naj maturant!
H3D
HA IR CENTER DARJA
Naj maturantko bo oblekla modna oblikovalka Jolanda Thaler.

Naj maturanta bodo od nog do glave uredili v trgovini Kavalir v Celju.
Za ličenje in pričesko obeh bodo poskrbeli v Hair centru Darja v Celju.
Učitelji lahko pomagajo
Tudi v finalnem delu lahko kandidatom pomagajo učitelji. Izbranemu kandidatu lahko dodelijo dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Razredniki nam morajo to sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji
Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko.
Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.
Kuponi za glasovanje v finalu so maja ZLATE barve. Pri štetju ne bomo upoštevali kuponov iz dosedanjega glasovanja v februarju, marcu in aprilu.
Glasovalec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.

/i
i v r
PO
Glasujem ZA naj maturanta /naj maturantko
pod zaporedno številko: ime in priimek:......................................................
Podatki o osebi, ki je glasovala:
ime in priimek.......................................................................................................
naslov..............................................................................................................................
kontaktni telefon/e-pošta........................................................................
Ali ste naročnik Novega tednika? □ DA DNE
K
34	SLEDI CASA	St. 19,14. maj 2015
Usodni začetki novembra
V Zgornji Savinjski dolini je, v zadnjih desetletjih, že trikrat poplavljalo v začetku novembra
Zgornja Savinjska dolina je alpski del našega območja, z zanimivi kraji in zanimivimi ljudmi. Da je nekakšna država zase, bi na primer rekli Kozjanci iz nekoliko drugačnega, subpanonskega sveta. Novi tednik in njegovi predhodniki iz Zgornje Savinjske doline že sedem desetletij prinašajo novice ter reportaže o dogajanju v teh krajih in med ljudmi. Lepo dolino so hudo prizadele in uničevale poplave, dogajalo se je še marsikaj. Iz sedmih desetletij našega časopisa smo vam pripravili nekaj utrinkov iz Zgornje Savinjske doline.
BRANE JERANKO
Bila so prva leta po drugi svetovni vojni. Težka leta, ko je vsega primanjkovalo, ljudje pa so bili zadovoljni z vsem. Savinjski vestnik, predhodnik današnjega Novega tednika, je takrat izhajal na štirih straneh. Bil je tako čas velikega navdušenja nad obnovo porušene domovine kot tudi tihega razočaranja nekaterih, ki jim nove politične ideje niso bile všeč. Na naslovnicah Savinjskega vestnika so bili naslovi kot: Z demokratizacijo in decentralizacijo državne uprave smo uresničili Marxovo načelo tovarne - delavcem, Pripravimo se temeljito na volitve v okrajni ljudski odbor, Frontovci so na prvem zboru sklenili, da bodo še bolj pospešili socialistično graditev na vasi, Zakaj ni mleka v Mozirju ...
Zakaj ni mleka v Mozirju? Kriv naj bi bil ljudski odbor, ki je dopustil, da je 16 kmetov namesto mleka oddajalo maslo in so si tako pomagali pri krmljenju prašičev. Tudi v zadrugi so se pojavile nepravilnosti, saj ni oddajala zadostnih količin mleka zato, ker so ga njeni člani jemali preveč. »Čas bi bil, da se mozirska ljudska inšpekcija predrami in začne z delom,« je zapisano na prvi strani Savinjskega vestnika iz leta 1951.
V mozirski občini bodo dvignili proizvodnjo za 17%
obilnAl ljudski odbor v Mozirju le < pred dnevi iprejrt obftnikl dmllKTil plan in prorafun i.i Leto IflS*. V njen prnlvklrvaln d v li pmiivodnje v ln-(tuitrill ter delna tvtfcanje prometa V trgovini In lostinslvu. Le obrtjil*ka ln kmetijska proizvodnja bosta ostali tati kot liml Lete, bodi) poveCall celotno proizvodnjo sedemnajst odilotkov. Povedali bodo proizvodnjo leine In kern itne Industrije, bi jo bo samo LIP dvignil i.i devetindvajset odstotkov.
Sei le olefins preteino kmeti Iskean inaCaJa. namera v» Jo skrbeli predvsem za tlvinorr o kl ie tu rolo močno ГН-viln. Leti» bodo UboltJall kak ovo« L U№tne£u <«menjevan]s ter bodo »kr-beU nabavo bolite plemenske ilvl-ne. 7. tleiom kmetijskih indrue ln posestev, ki so ie dticdai preeei prlpo-moile k llboljtanju kmetijstva. nameravajo dose« v Bill dotok pridelkov na it* utodustvo je jxrteg kinetljftra n»jvatne>ia pa nosa obtlne. Ijetos bodo uoveiali plan seinje v zasebnih к<и»о-vth ta devet odstotkov. oben en pa bodo poskrbeli za izbolliante t0!™!»!" varstva nozdnv ter za popravilo goad-nlh komunikacij 11 sreUiev okrajnega iklada-
Da bodo uboljiall stanje v treovlnl, bodo morali poskrbeti z» nova skla-diita 7a kmetijske pridelke ter za n-'wJtianje odkupa, v okviru obtlne so i tin trgovska podjetja i Šestimi p«ao-vaJniL-omi ditnvneBa sektorja in dvanajstimi po^nvalnleaml kmetljiltlh n-dnif.
Tudi Koelinatvo ln turizem sla ie moino izboljšala, vendar primanjkuje primernih gostinskih obratov in tujskih sob. Precej slabe so tudi nekatere ceste. ki vodijo v turistične kraje. Največ sredstev bodo Letos porabili za ll-bt>l'Sanje prehrane v gosUifrih. ki W dobro obiskana ln M dograditev runih Iihlsfcnmi
Povojne razmere po drugi svetovni vojni so se sčasoma izboljšale, ljudem je bilo že nekoliko lažje. Občinski ljudski odbor Mozirja je tako leta 1956 sprejel odločitev, da bodo v občini proizvodnjo dvignili za 17 odstotkov. Odločil se je, da bodo v pretežno kmetijski občini skrbeli predvsem za živinorejo, ki je tam »zelo močno razvita«, je poročal Celjski tednik, predhodnik Novega tednika. Tudi o obujanju turizma so razmišljali ter ugotavljali, da primanjkuje primernih gostinskih obratov in tujskih sob. »Precej slabe so tudi nekatere ceste, ki vodijo v turistične kraje,« je časopis poročal leta 1956. Kot da bi brali poročilo iz leta 2015 ...
tem pa bodo иием prednost preavier
Reka Savinja prinaša Zgornji Savinjski dolini tako dobro kot zelo slabo. Katastrofalne poplave ji ne prizanašajo. V zadnjih desetletjih so bile v tej dolini ter širše po Sloveniji večje poplave leta 1990, 2000 ter 2012.
V Zgornji Savinjski dolini je bilo leta 1990 - zaradi poplave in plazov - uničenih trideset hiš. Kar sto petdeset ljudi je tako za vedno ostalo brez svojih domov. Še več, okoli petsto hiš je bilo hudo poškodovanih, zato so morali začasno izseliti kar dva tisoč občanov. Na območju Luč je prišlo
celo do smrtne žrtve. Da uničenih cest niti ne omenjamo.
Poplavno gorje se je vrnilo že čez točno eno desetletje, leta 2000, in to spet v začetku novembra. »Okoli pol milijona kubičnih metrov naplavlje-nih skal, kamenja in lesa, sedem porušenih mostov, na več mestih spodjede-na regionalna cesta, povsem zbrisane povezave do okoliških kmetov - to je le groba ocena stanja, ki ga je vztrajno deževje povzročilo na Solčavskem in v Lučah.« Tako je poročal Novi tednik takoj po poplavi leta 2000, ko je poplavljalo stanovanjske hiše in gospo-
darska poslopja. Solčava je bila nekaj časa od sveta povsem odrezana.
In spet je bil začetek novembra, tokrat leta 2012. Na Rečici ob Savinji so pritoki Savinje poplavili okoli štiristo stanovanjskih hiš, v Mozirju dvesto, v Nazarjah je voda poleg hiš zalila kulturni dom, v Lučah je bila voda v osemdesetih hišah, na Ljubnem ob Savinji v petdesetih ... Škoda je bila spet velika, ljudje so doživeli veliko gorja. Spet so bile uničene ceste, na Ljubnem je eno gospodarsko poslopje celo odneslo, pretrgalo je vodovod, nastali so zemeljski plazovi .
Novi tednik veliko poroča o ljudeh in njihovih veselih dogodkih ter tudi o tragedijah. Tudi o tako redkih nesrečnih dogodkih, kot je bil tisti, ko je lovec ustrelil lovca. Bila je nedelja popoldan, leta 2005, ko so lovci nad
Gornjim Gradom organizirano lovili divje prašiče. V tistih krajih so kmetovalcem povzročili veliko škode. In ko je 63-letni lovec opazil, da se v grmovju nekaj premika, je prehitro streljal. Zaslišal se je človeški krik,
saj je bil zadet v trebuh drug lovec, ki naj bi čez nekaj dni praznoval 40. rojstni dan. Reševalci, ki so prišli iz Mozirja, so se hitro odzvali, vendar je ustreljeni lovec vseeno umrl.
S^IÄB	SLEDI CASA/PODLISTEK	35
Na denarju svet stoji, še posebej v kapitalizmu. V zadnjih kriznih letih, ko so iz gospodarskega sveta prihajale predvsem slabe novice, je bila svetla točka poslovanje nazarske družbe BSH Hišni aparati. Tako je Novi tednik leta 2010 poročal, da v tej družbi kljub splošnim kriznim časom ne tarnajo. Seveda za tarnanje ni bilo razloga, saj so poslovno leto 2009 zaključili celo s petodstotno rastjo. No, časi so res čudni in težave so se pojavile šele lani, proti koncu svetovne gospodarske krize, zaradi politične krize v Ukrajini in Rusiji. Nazarska družba, veliki zaposlovalec z okoli tisoč zaposlenimi, je tako morala začeti odpuščati ...
V tem letu mineva 70 let zmage nad nacizmom, ki je Slovencem povzročil veliko gorja. Tudi med ukradenimi otroki jih je bilo veliko iz Zgornje Savinjske doline. Gre za otroke, ki so jih nacisti leta 1942 odvzeli staršem, ki so imeli povezave s partizansko vojsko. Zbirno taborišče je bilo v stavbi I. osnovne šole v Celju, od koder so matere odpeljali v koncentracijsko taborišče. Od leta 1961 se ti otroci sestajajo in leta 2001 je Novi tednik opisoval življenjsko zgodbo njihovega takratnega predsednika Janeza Štiglica, sedanjega člana občinskega sveta Nazarij. Štiglica so komaj štiri leta starega v domači Bočni vzeli materi ter ga poslali v Nemčijo.
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
#
amra
www.kamra.si
Razvoj Godbe na pihala Slovenske Konjice
Godbena dejavnost v Slovenskih Konjicah obstaja že več kot petinosemdeset let z nekaj kratkimi prekinitvami. Sprva sta delovali dve konkurenčni godbi, so-kolska in cerkvena, ki sta se leta 1936 zlili v eno - Katoliško izobraževalno godbo. Ta je igrala na pomembnejših prireditvah v kraju, na pogrebih, porokah, novih mašah in drugod.
Obdobje med obema vojnama
Po pripovedovanju in zapisih se je godbena dejavnost v Slovenskih Konjicah začela leta 1928, ko je bila na pobudo in s finančno pomočjo premožnih Ko-njičanov ustanovljena prva godba na pihala, imenovana Dravinja. Godbeniki so nakupili glasbila (menda na Češkem) in začeli vaditi že leta 1926, vendar so se domačinom predstavili šele na velikonočnem koncertu leta 1928. Njen prvi predsednik je bil Ciril Vrhovšek, prvi dirigent Jože Metelko in za njim Franc Markeš.
Dve leti kasneje je Kultur-no-izobraževalno društvo Slovenske Konjice pod vodstvom arhidiakona Franca Tovornika ustanovilo še godbo na pihala kulturno-iz-obraževalnega društva. Med godbama je prišlo do ostre konkurence. Obe sta pridno vadili in nastopali doma in drugod. Iz tega obdobja je ohranjena fotografija godbe na pihala kulturno-izobra-ževalnega društva, posneta na novi maši v okolici Frama.
Godba na pihala Dravinja je zaradi pomanjkanja denarja leta 1936 prenehala delovati. Glasbeno dejavnost je nadaljevala godba kulturno izobraževalnega društva, v katero so se vključili tudi nekateri člani godbe Dravinja. To godbo so strokovno vodili dirigenti Ludvik Sosič, prof. Mirko Močan, Tone Knap, Edvard Turk in Tone Brak.
Vojno in povojno obdobje
Medvojno obdobje za godbo ni bilo lahko, kljub temu da je obstajala, naj ne bi nastopala. Vodil jo je kapelnik Vili Klampfer. Po pripovedovanju je nekaj članov godbe glasbila v času, ko je obstajala nevarnost, da jih bodo izgubili, skrilo pri krojaču Alojzu Kovšetu.
Po osvoboditvi je godba razpadla. Kazalo je, da bodo glasbila pripadla vojaški godbi. Vendar se je takrat za godbo močno zavzel domačin Ludvik Go-renjak, ki je bil tudi njen prvi povojni kapelnik, in godba je ponovno zažive-
Godba kulturno-izobraževalnega društva pred svojim domom
Konjiška sokolska godba skozi Stari trg
la. Vanjo so se vključili mnogi mladi godbeniki, polni zanosa, ki jih ni motilo, da uporabljajo stara glasbila in da so brez uniform. Vadili so v stari Alfi, stavbi, ki je stala na mestu današnje tržnice, po vojni je bila porušena. Godba je tako ponovno osta-
la brez svojih prostorov, kar je njeno delovanje otežilo. Selila se je iz prostora v prostor, denarja je bilo vedno manj, a tudi kapelniki so se kar naprej menjavali. V tem času so godbo vodili Franc Rozman, Franc Poznič, nato ponovno Vili Klamp-
fer, Alojz Mlakar in priznan glasbenik Ivan Karat.
ANA MILIČEVIČ, Splošna knjižnica Slov. Konjice Foto: Godba na pihala Slovenske Konjice
se nadaljuje
36
FOTOREPORTAŽA
Učenci Osnovne šole Frana Roša Celje so imeli čast in težko nalogo hkrati, da so v pisani druščini evropskih držav predstavljali našo domovino. Čeprav so bili izziva veseli, so se morali nanj še posebej pripraviti, saj Slovenijo vsi najbolje poznajo. »Ali vsaj mislijo, da jo,« v smehu doda Špela, ki so jo sošolci določili za šolsko predstavnico.
Države in posebnosti, po katerih so znane po vsem svetu, se da predstaviti na različne načine. Nekateri so se odločili za slikovite modne dodatke.
V dopoldnevu obhodili Evropo
Od Madrida preko Pariza do Berlina, od mediteranskega temperamenta do severnjaške preudarnosti - Ples, glasba, znamenitosti in kulinarika
Učenci Osnovne šole Ljubečna so v tem šolskem letu spoznavali evropsko kulturno dediščino. Na zaključni prireditvi so predstavili izdelke, ki so nastajali pod njihovimi prsti in s pomočjo mentorjev. Tako so mimoidočim pokazali in tudi podelili kakšen spominek. Petošolci so v okviru gospodinjskega pouka spekli okusne piškote, s katerimi so se lahko posladkali vsi, ki so postali pri njih.
Pisani odtenki, raznoliki zvoki in omamni okusi Evrope so minuli petek obarvali in preplavili celjski Krekov trg. Osnovnošolci, dijaki in vrtčevski otroci so s pisanimi in okrašenimi stojnicami sestavili Evropsko vas. Evropo v malem, ki so jo lahko obiskovalci obhodili in spoznali v enem dopoldnevu.
Vseslovenski projekt Evropska vas je po številu sodelujočih največji projekt v Sloveniji in poteka v devetih regijah. V celjski regiji, kjer je projekt letos koordinirala Osnovna šola Frana Roša Celje na čelu z ravnateljico Mojco Kolin, je sodelovalo 22 osnovnih in sedem srednjih šol. Predstavili so se tudi otroci iz vrtca Zarja in celjski mladinski center. Čeprav je projekt vsako leto zasnovan na enakih temeljih in načelih, je iz leta v leto drugačen, je prepričana Kolinova. »Drugačni so otroci in vsaka generacija ustvari povsem nov, svoj pogled na Evropo in njene značilnosti.« Vsem generacijam otrok je skupna ljubezen do drugačnega načina učenja in raziskovanja. »Mladi so odprti in dovzetni za vse, kar je drugačno. Predvsem za drugačno delo, da le ne gre za klasičen pouk. Moram priznati, da so učitelji iznajdljivi in znajo mlade primerno motivirati včasih tudi za dodatno delo. Glede
na odzive mentorjev lahko povem, da mladi pri tovrstnih projektih z veseljem sodelujejo,« še pove sogovornica.
Dvigniti zavest o lastni identiteti
»Z Evropsko vasjo želimo spodbuditi medkulturno razumevanje, strpnost, solidarnost, spoznavanje drugih narodov in držav v Evropski uniji in hkrati povečati zavedanje lastne kulturne identitete,« pravi področna koordinatorica
likovni umetnosti,« je prepričana Mojca Kolin. In s tem, ko mladi spoznavajo raznolikost in evropsko multikulturnost, odkrivajo tudi lepote lastne domovine.
Glasba, ples in kulinarika
S postanki ob pisanih in domiselno okrašenih stojnicah, kjer so mladi predstavili svoja odkritja, so s pomočjo izdelkov in okušanjem kulinaričnih dobrot lahko tudi obiskovalci
Mojca Kolin: »Osnovni cilj ni samo spoznati državo v faktografskem smislu, ampak spoznati njene drugačnosti in raznolikosti. S tem, ko spoznamo drugačnost, jo tudi lažje sprejemamo. Gre za učenje strpnosti, odprtosti in razumevanja. Hkrati, ko spoznavamo druge kulture, znamo ceniti, vrednotiti in umestiti tudi svojo.«
Evropske vasi. Gre namreč za celoletno delo, kjer učenci in dijaki pri različnih predmetih spoznavajo značilnosti posamezne države. »Vsebine in posebnosti neke države lahko vključimo v predmetnike tako pri zgodovini, geografiji, matematiki, tujem jeziku ali
brez pretiranih logističnih zapletov potovali po stari celini. Mladi so jih s predstavitvijo in z nastopi na odru popeljali po poteh zgodovinske, kulturne, etnografske in geografske raznolikosti držav.
LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA
Dijakinje I. gimnazije v Celju so raziskovale in odkrivale skrivnosti grških bogov. V šoli so prav njim posvetili celotno razstavo. V središču knežjega mesta je namesto božanstev spregovorila kulinarika. Dekleta dobro vedo, s čim je najbolje »pocrkljati« mimoidoče.
FOTOREPORTAŽA
37
Privabil jih je vonj po vinu in čokoladi
Podčetrtek je bil minulo soboto prizorišče 1. Festivala vina in čokolade. Vonj po vinu in čokoladi je v večnamenski center zvabil približno 2.500 obiskovalcev. Na stojnicah se je predstavilo 50 ponudnikov vina, čokolade in domačih dobrot tako s Kozjanskega in iz Obsotelja kot tudi iz drugih koncev Slovenije.
Osrednjo točko festivala je predstavljal izbor županovega vina. Strokovna komisija, člana katere sta bila tudi župan Peter Misja in gospodarski minister ter domačin Zdravko Počival-šek, je za zmagovalca razglasila vinarja Edija Kolarja s Pilštanja. Kot je povedal Boštjan Misja, predstavnik organizatorjev in direktor
Lokalne turistične organizacije Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, je festival presegel vsa pričakovanja. Odziv ponudnikov in obiskovalcev je bil pozitiven, zato organizatorji že snujejo drugi festival, ki bo v Podčetrtku maja prihodnje leto.
JERICA POTOČNIK Foto: SHERPA

Uroš Kolar iz Spodnje Ponkvice je promoviral predvsem sladka in polsladka vina iz sort rumeni muškat in sauvignon. Predstavil je tudi unikatno vino z gozdnimi jagodami Vragolino Rosso. Ta še posebej »paše» k čokoladi, je poudaril Kolar.
Na festivalu so se predstavili tudi vinarji s Kozjanskega in iz Obsotelja. Jože Mramor iz Kozjega se je predstavil s kakovostnimi vini. Kot je povedal, doma pridelujejo bela in rdeča zvrstna vina ter od sortnih vin modro frankinjo, rumeni muškat in cabernet sauvigno. Virštanjsko-kozjansko območje je sicer najbolj znano po modri frankinji. Mramor je bil nad organizacijo festivala navdušen. Podobno kot drugi ponudniki si želi, da bi postal tradicionalen.
Obiskovalci navdušeni
Naključne mimoidoče na festivalu smo povprašali, zakaj so prišli na festival in kako ocenjujejo ponudbo. Večino vprašanih je na festival »prignala« radovednost. Pohval na račun organizacije in ponudbe ni manjkalo.
Marko Jurak, Podčetrtek: »Radovednost me je prignala, sploh ker je to prvi takšen festival pri nas. Nad ponudbo sem pozitivno presenečen. Je raznolika in pestra, res super. Moje najljubše vino je traminec. Kozjansko in Obsotelje imata veliko različnih sort vina in tudi dobra so.«
Gregor Mastnak, Šentjur, in Janja Koprivc, Šentjanž: »Na
festival sva prišla, ker ona obožuje čokolado, jaz pa vino. Na Dolenjskem imava 350 trt in sva prišla poskusit, kakšno vino pridelujejo drugod. S ponudbo sva zadovoljna, imajo marsikaj, res pa je, da je skoraj več čokoladnic kot vin.«
Jurij Stritih, Domžale: »Na festival me je povabila znanka. A tudi drugače sem navdušen nad čokolado in vinom. Ponudba je zelo dobra. Malo se pokriva s festivalom, ki je bil pred kratkim v Radovljici. Je pa res, da so tam predstavili le čokolado, tu je pa tudi vino. Čokolada in vino vsekakor gresta skupaj.«
Predvsem nežnejši spol se je z veseljem in radovednostjo ustavljal ob stojnicah, obloženih s čokoladnimi dobrotami. Marsikatera obiskovalka si je zaželela čokoladne salonarje, okrašene s sladkornimi kroglicami, ali malo drugačno, čokoladno pico. Nad slednjo so bili navdušeni tudi otroci. Na festivalu se je sicer predstavilo približno 15 čokoladnic iz celotne Slovenije. Osrednje mesto na festivalu je zasedla domača čokoladnica iz Olimja. Njen lastnik in direktor Urban Videtič je predstavil tudi novost - pralineje z »ganache« kremo (gladka krema iz smetane in čokolade).
V okviru festivala je bil tudi izbor za županovo vino. Strokovna komisija je največ točk podelila vinu Edija Kolarja s Pilštanja. Gre za belo zvrst virštanjčan iz sort rumeni muškat, sauvignon in laški rizling. Občina Podčetrtek bo zmagovalno vino uporabljala za protokolarna darila. (Foto: JP)
Društvo Debra Slovenija je v okviru festivala organiziralo dobrodelni tek Prehodi kilometer v mojih čevljih, in sicer za pomoč bolnikom z bulozno epidermolizo. Dobrodelne prireditve se je udeležilo več kot dvesto pohodnikov in tekačev. Zbrali so približno 2.200 evrov. Celoten izkupiček bo namenjen za nego bolnikov, tako imenovanih Metuljev hrabrega srca. Častna gostja dobrodelne prireditve je bila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Obiskovalce je razveseli tudi član skupine MI2 Jernej Dirnbek.
38
PODLISTEK / V SPOMIN
ALBUM S CELJSKEGA
V spomin
Osebje v gostilni Pri angelu v Prešernovi ulici 20 v Celju (ok. leta 1930), foto Martini. V sredini s šopkom v naročju je Alojzija Lipnik (por. Savodnik, 1923 vdova, 1933 por. Beneš), omica Herberta Savodnika, publicista in prevajalca ter nekdanjega novinarja pri Celjskem tedniku in Delu. Za njo stoji njegov oče Alojz Savodnik, takrat mesarski pomočnik v domači mesariji. Ob Alojziji Savodnik sta njena otroka; takrat desetletna Deja Savodnik, Herbertova teta, in šestletni Andi Savodnik, Herbertov stric.
Kje so tiste gostilne ...
Ob Prothasijevem dvorcu sta bili nekoč gostilni Kantu-šer in Pri angelu. V slednji so se poleg Celjanov zbirali tudi vojaki iz bližnje vojašnice. Na tem mestu je bila gostilna že od leta 1800, ko je bil la-
stnik poslopja Franc Mežnar. Po prvi svetovni vojni sta posest od zakoncev Leskovšek kupila Andrej in Alojzija Savodnik, ki sta gospodarila skupaj do Andrejeve smrti. Nato je sama v mesariji in
gostilni gospodarila Alojzija do okupacije, ko so posest v korist »rajha« zasegli Nemci. Po osvoboditvi je leta 1946 Okrajno sodišče v Celju posest vrnilo Alojziji Beneš (roj. Lipnik). Leta 1949 je MLO Celje zemljišče dodelil celjskim javnim nasadom. Poslopja so bila v bombnem napadu 14. februarja 1945 porušena.
Prispeval: Herbert Savodnik (Mozirje)
Uporabljen vir tudi: Stare celjske gostilne / Tatjana Kač in Vladimir Šlibar, Celje, 2002
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03-42617-36 (Srečko Maček).
Medijski pokrovitelj: Novi tednik
Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. stoletja
V spomin
Emil Andrej Lenarčič
V nedeljo, 26. aprila, je v 74. letu življenja metronom srca odmeril zadnji takt Emilu Lenarčiču, ki mu je bila v zibel položena ljubezen do glasbe in petja tako močno, da je vse življenje sledil glasbeni muzi. Ta ga je vodila na številne koncertne odre po vsej Sloveniji, izven meja in celo onstran oceana.
Bil je mestni otrok, ki je imel vse, kar ga je v prvih letih življenja bolj ali manj mikalo, na dosegu roke. Vzporedno z osnovno šolo je v glasbeni šoli obiskoval oddelek za pozavno in violino, ne da bi vedel, da mu bo prav glasbena izobrazba nekoč dajala kruh, šolanje pa je nadaljeval na učiteljišču v Celju. V mladostni vnemi je osnoval svojo glasbeno skupino -Dixiland Band. Z njo je v poletnih mesecih zabaval goste hotela Evropa v Celju
in v letni kavarni zdravilišča na Dobrni. Zasedbi je uspelo najti hvaležno občinstvo tudi v letoviščih ob morju.
Po končanem učiteljišču, leta 1962, je bil, takrat še z dekretom, poslan na prvo službeno mesto v Slovenj Gradec. Že pol leta kasneje je bil prav zaradi glasbene izobrazbe premeščen v Celje, saj je učiteljev glasbe kronično primanjkovalo. Osnovne šole na Polulah, Hudinji, Ljubeč-ni so bile postaje njegovega pedagoškega udejstvovanja. Krajši čas, nekaj mesecev, je opravljal delo tajnika Krajevne skupnosti Dolgo polje, nato ga je znova pritegnilo delo z mladimi.
Povsod, kjer je učiteljeval, se je potrjeval kot odličen zborovodja otroških in mladinskih zborov in z njimi dosegal zavidljive uspehe na občinskih revijah, republiških in mednarodnih pevskih festivalih v Zagorju in Celju. Bil je nepogrešljiv pri organizaciji Mednarodnega mladinskega pevskega festivala v Celju. Iz leta v leto je iskal sponzorje in donatorje, da je svoj zbor vodil na intenzivne vaje pred tekmovalnimi nastopi. Med kolegicami v zbornici je imel izjemne podpornice, pravil jim je zborovske mame, ki so bile redne spremljevalke na intenzivnih vajah in so skrbele, da so bili mladi pevci dobro oskrbljeni, pevske vaje pa uspešne.
A delo z mladimi ni povsem zadovoljilo pevskega duha glasbenega zanesenjaka. Kar na hitro se je znašel med odraslimi pevskimi zbori, ki so delovali v posameznih kulturno-umetniških društvih na Celjskem. Med temi ima posebno mesto Oktet Jurija Dalmatina iz Bo-štanja; z njim je bil v gosteh pri slovenskih izseljencih v Kanadi, leta 2000 pa v Vatikanu na avdienci pri papežu Janezu Pavlu II. Dlje časa
je vodil zbor v Zagradu, nadomeščal zborovodje v celjski regiji, svoje zbo-rovodstvo pa zaključil pri delu s pevskim zborom iz Štor. Prav pevce tega zbora je izbral za žalostno, a častno nalogo, da mu zapojo v slovo, ko bo odšel s tega sveta.
Namerno sem s seznama zborov pod Emilovim vodstvom izvzela Moški pevski zbor KUD Dobrna, ker upam trditi, da ima med vsemi naštetimi posebno mesto, enako kot ima posebno mesto v življenju Lenarčičevih Dobrna. Skoraj štiri desetletja ni bilo v občini Dobrna večje ali manjše prireditve, kjer ne bi sodeloval moški pevski zbor pod Emilovim vodstvom, v tujini je nastopal na promocijah Term Dobrna, imel redne mesečne koncerte za zdraviliške goste, s pesmijo je požlahtnil zadnje slovo umrlih občanov in ob prvih nedeljah v župnijski cerkvi s petjem sooblikoval bogoslužje. Več kot dovolj razlogov, da je Emil Lenarčič dobil naziv častnega občana občine Dobrna.
HERTA ROŠER
Maksimilijan Jezernik
Na lep sončen dan, 23. aprila 2015, smo se na rodni Ponikvi poslovili od apostolskega protonotar-ja, častnega prelata msgr. ddr. Maksimilijana Jezer-nika.
Rodil se je 22. februarja 1922 na Gornji Ponikvi pri Žalcu v trdni kmečki družini Kresnikovih, kot se je reklo po domače. Pri 12 letih je šel v semenišče in na klasično gimnazijo v Maribor. Tam je ostal sedem let, zaradi vojne pa je moral zadnji, osmi letnik in maturo opraviti v Ljubljani.
Po maturi se je odločil za bogoslovje. Zaradi vojnih razmer je še z nekaterimi mariborskimi bogoslovci leta 1942 odšel na študij v Rim. Bil je odličen študent, kar se je kmalu pokazalo v njegovi bleščeči akademski karieri: leta 1949 je opravil licenco iz teologije, leta 1951 doktorat iz filozofije, leta 1954 doktorat iz misiologije in leta 1958 na državni rimski univerzi še doktorat iz civilnega prava. V duhovnika je bil v zavodu Propaganda Fide v Rimu posvečen 17. aprila 1949.
Takoj po študiju je Maksimilijan Jezernik postal profesor na univerzi Propaganda Fide in podrav-natelj zavoda. Hkrati pa je postal tudi tajnik »Adoratio Quotidiana sacerdo-atlis«. Leta 1966 je postal rektor zavoda Propaganda Fide in leta 1974 še tajnik univerze Urbaniana.
Ves čas svojega duhovniškega delovanja v Rimu je dr. Jezernik imel stike s slovenskimi izseljenci; zbiral jih je, zanje maševal in med njimi krepil narodno zavest. Kot slovenski domoljub si je prizadeval, da bi bili Slovenci enakopravni drugim narodom, ki so imeli v večnem mestu svoje narodne študijske zavode. Med rojaki po svetu je dobil donatorje in z njihovo pomočjo v Rimu kupil hišo ter jo preuredil v zavod Slovenik. Leta 1965 je tako postal rektor Slovenika. Dosegel je, da je Slovenik postal papeški zavod z vsem pravicami, ki sledijo iz tega naslova. Za umetniško ureditev zavoda je Jezernik pridobil razne slovenske umetnike, ki so s svojimi umetninami zavodu dali pridih domače Slovenije. Slovenik je postal svetla oaza do-
movine v večnem mestu, kjer so našli zatočišče tudi mnogi slovenski romarji. Rektor Slovenika je dr. Jezernik ostal vse do leta 2001. Leta 1969 je dobil še naziv častnega prelata (Prelato d'onore). Že leta 1964je postal častni kanonik ljubljanskega stolnega kapitlja.
Narodno zavest pokojnega dr. Jezernika kaže dejstvo, da ni hotel sprejeti italijanskega državljanstva. Tudi na potni list, da bi lahko obiskoval domovino, je moral čakati zelo dolgo. Končno so mu izdali srbski potni list, a ga je zavrnil in zahteval slovenskega. Po osamosvojitvi Slovenije je pisal žalski občini in prosil za novega in ustregli so mu. Tako je lahko dr. Jezernik vsako leto za letne počitnice prihajal na rodno Ponikvo, kjer so mu domači pripravili tudi skromno stanovanje, da je lahko v miru preživljal dopust.
Leta 1983 je papež Janez Pavel II. potrdil imenovanje Maksimilijana Jezernika za tajnika rimskega odbora sv. Cirila in Metoda. Isto leto je bil imenovan za generalnega postulatorja v postopku za razglasitev božjega služabnika Antona Martina Slomška, kar je Kongregacija za zadeve svetnikov potrdila 13. 10. 1983. S tem se je začelo novo obdobje delovanja pokojnega prelata. Z vsem žarom se je zavzel za prevajanje gradiva o škofu Slomšku v italijanščino in za pripravo gradiva za njegovo beatifikacijo. Za vsestransko prizadevanje na pastoralnem področju je dr. Maksimilijan Jezernik leta 1999 dobil častni naziv apostolskega proto-notarja.
V naslednjih letih se je vedno bolj začenjala javljati bolezen, ki ga je 23. novembra 2012 pripeljala v Dom sv. Jožefa v Celju, kjer se je po letih težkih preizkušenj v torek, 21. aprila 2015, končalo njegovo zemeljsko življenje.
JK
AKCIJA
39
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA
Ženska zmaga
Saj ne, da bi bila naša akcija Do polnega vozička brez mošnjička tekmovanje, a zneskom nakupa le sledimo. Kaj vse se da narediti v treh minutah, kdo je boljši, moški ali ženske, nakup s seznamom ali brez - scenarijev za najboljši nakup je še in še.
Nežika Gradič iz Spodnje Rečice pri Laškem se s tem niti ni posebej obremenjevala. Naročnica Novega tednika je predvsem dokazala, da nikoli ne vrže puške v koruzo. Akcijo namreč spremlja že vsa leta, kupone je pošiljala vsak teden, ves čas ima seznam, ki ga je vmes malo dopolnjevala, in uspeh ni izostal. Držala je obljubo, da ne bo preveč brezglavega tekanja sem in tja, in je res dobro vodila Simono in Danico po Planetu Tuš. Odlična poznavalka mesnih izdelkov in oddelka delikatese je nakupovanje zaokro-
žila s sladkimi pregrehami in z zamrznjenimi izdelki. Ko smo že upali na dodatno minuto nakupovanja ali kakšnega jokerja, se je Martinovih prstov, ki so žrebali med tremi kuvertami, prijela tista prazna. Žalosti zaradi vsebine kuverte vseeno ni bilo, kvečjemu veselje nad opravljenim nakupom in na koncu vriskanje - za 235,19 evra upravičeno. Za bogato vsebino vozička se prav tako ni treba bati, Gradičeva je že razmišljala, da bo treba naredit kakšno »fešto«, saj res ne bo mogoče vsega pospraviti v shrambo. Nekaj bo zagotovo za hčeri, za vnučka, za bližnje, ki se bodo zdaj z veseljem povabili na kakšno malico, in še bo ostalo. Tudi za kakšen sendvič za na pot, saj z možem zelo rada potujeta.
NL
Ob kavici in torti se bo Nežika Gradič vedno spomnila odličnega nakupa v Planetu Tuš, ko je nabrala za več kot 230 evrov dobrot. (Foto: SHERPA)
»Vse to je nakupila v samo treh minutah?« Martin kar ni mogel verjeti. (Foto: BO)			
79	novi tednik	radiocelje	66
Modri telefon
Hrupni sosedi
Bralko, ki je najemnica stanovanja, zanima, kaj naj stori. Motijo jo namreč razmere v sosednjem stanovanju. S sosedom je že več let v sporu. Vrata sosednjega stanovanja zapirajo kljub opozorilom hrupno, poslušati mora lajež dveh psov in prepiranje zanjo spornih stanovalcev.
Iz družbe Nepremičnine Celje odgovarjajo: »Iz vprašanja vaše bralke ne moremo razbrati, ali je njen sosed lastnik stanovanja ali najemnik. V primeru, da je sosed najemnik stanovanja, je obnašanje, kot ga opisuje bralka, lahko krivdni odpovedni razlog po 103. členu Stanovanjskega zakona (lastnik lahko odpove najemno pogodbo zaradi krivdnih razlogov med drugim tudi, »če najemnik oziroma osebe, ki z njim stanujejo, z načinom uporabe pogosto grobo kršijo temeljna pravila sosedskega sožitja, določenega s hišnim redom, ali z načinom uporabe huje motijo druge stanovalce pri njihovi mirni uporabi stanovanja. Ta člen zakona lahko uporabi le lastnik stanovanja zoper svojega najemnika tako, da ga najprej pisno opozori na kršitve in mu da primeren rok,
da jih odpravi. V primeru, če najemnik tega ne stori, lahko zoper njega vloži tožbo za odpoved najemnega razmerja.
V primeru, da gre za lastnika stanovanja, se lahko zoper njega vloži izključitve-na tožba. To je v primeru, če grobo krši temeljna pravila sosedskega sožitja ali svoje dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih ali hišni red tako, da je skupnost z njim nevzdržna. Sklep o vložitvi tožbe lahko sprejmejo etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev skupnih delov, pogoj je, da je bil kršilec prej opominjan. Tožbo vloži upravnik.«
Neurejenost podvoza
Bralca moti neurejenost območja podvoza na Mariborski cesti v Celju. Po njegovih opažanjih so po kotih smeti, tudi sledi uriniranja, pri stopnicah je že vsaj deset dni kupček človeške nesnage. Opaža, da čistilni avtomobil zapelje skozi predor, medtem ko bolj skriti kotički ostanejo nepočiščeni.
Helena Kojnik, predstavnica za odnose z javnostmi v Simbiu Celje, odgovarja: »Delavci Simbia redno čistijo javne površine v mestu, strojno in ročno. Na pobudo vašega bralca smo podhod na Mari-
borski cesti interventno očistili. Odslej bomo na nesnago na tej lokaciji bolj pozorni in jo bomo odstranjevali.«
Nesklepčni stanovalci
Bralec (navedel je svoje osebne podatke) omenja sestanke stanovalcev, ki jih sklicuje Stanovanjsko podjetje Konjice. Omenja,
da je bilo na prvem sestanku manj kot 50 odstotkov stanovalcev, zato so bili nesklepčni. Po nekaj dneh je prišlo do novega sestanka in so sprejeli sklepe, čeprav je bilo prisotnih le »nekaj malega stanovalcev«. Zanima ga, če je to dovoljeno oziroma zakonito.
Direktor Stanovanjskega podjetja Konjice Tomaž Rih-
taršič odgovarja: »Zbor etažnih lastnikov veljavno odloča, če je na zboru prisotna takšna večina, ki se v skladu z določbami Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št.: 69/2003, 57/2008) zahteva za odločanje. Če odločanje ni možno, ker na zboru ni prisotna potrebna večina, lahko zbor z večino prisotnih etažnih lastnikov po
neomejen obisk fitnesa skupinske vadbe funkcionalna dvorana
TOPFIT
www.top-fit.si
solastniških deležih sklene, da naj upravnik v roku največ 14 dni skliče ponovljeno zasedanje zbora.
V konkretnem primeru na zboru etažnih lastnikov, ki je bil sklican za 17. marca 2015, ni bilo zadostne večine etažnih lastnikov za sprejemanje odločitev, zato je upravnik ravnal, kot je zapisano zgoraj, in sklical ponovljeno zasedanje zbora. Etažni lastniki na ponovljenem zasedanju zbora odločajo o predlogih sklepov, ki so navedeni na vabilu za sklic in se nanašajo na redno upravljanje z večino prisotnih etažnih lastnikov po solastniških deležih. Tako sprejeti sklepi so veljavno sprejeti in zavezujejo vse etažne lastnike stavbe. Ravnanje upravnika je bilo torej v konkretnem primeru, glede na zapisane določbe veljavne zakonodaje, zakonito.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
40
BRALCI POROČEVALCI
Poklon nastopajočih po predstavi
Diaspora
*
Sprejemanje drugačnosti v očeh mladih iz ŠC Velenje in GŠ Gvido
Plesno-glasbeni projekt Diaspora*, ki sta ga pripravila ŠC Velenje in GŠ Gvido, na nevsiljiv in poučen način prikazuje, kako v današnjem svetu, ko je preseljevanje narodov nekaj povsem običajnega, a hkrati tudi spornega, sprejemati drugačnost posameznika in narodov, s katerimi sobivamo. Naslednja predstava bo 20. maja ob 19. uri v Domu kulture Velenje Diaspora* je zgodba o fantu Nataši, s katero ob prebiranju Kamalu, ki na železniški po- pisem (kar je malo nostalgič-staji zaradi zapuščenega kovč- no, saj jih mladi danes zaradi ka nehote pristopi k Slovenki novih tehnoloških pripomoč-
kov ne pišejo več) spoznavata trpljenje, odrekanja, čustva ljudi, ki so se zaradi takšnih ali drugačnih razlogov morali umakniti iz svoje države in zdaj živijo v diaspori. Življenja ljudi iz pisem so prikazana z odličnimi koreografijami in izjemno kostumografijo. Zgodba Kamala in Nataše se razvija iz
povsem nedolžnega spogledovanja do težjih situacij, ko spoznata, da sta si različna in da se počutita nesprejeto, ker zaradi drugačnega pogleda na situacije v pismih in zaradi vmešavanja staršev ne razumeta več drug drugega. Spoznata, da se bosta morala na svoji poti spopasti s številnimi preprekami in tabuji, če bosta želela, da njuna mlada ljubezen preživi.
Glasba v živo
Posebnost predstave je glasbena skupina, ki igra v živo. To so večinoma učitelji GŠ Gvido: klaviaturist in vodja GŠ Tomaž Pačnik, bobnar Mar-
ko Berzelak (član ansambla Spev), kitarista Jure Repar in Andrej Prezelj. Na odru se jim pridruži kar 36 mladih dijakov in učencev, ki so z mentorji ŠC Velenje Mašo Kolšek, Karmen Mikek, Petrom Rozmanom, Bojano Urbanc, Ksenijo Veniger in Tomažem Pačnikom iz GŠ Gvido štiri mesece intenzivno ustvarjali.
Odlika predstave je v močnem in poučnem koncu. Predstava Diaspora* je že osma po vrsti, ki jo je pripravil ŠC Velenje. Ta je lani začel sodelovati z Glasbeno šolo Gvido pri prav tako uspešnem projektu Jukebox.app, ki je presenetil
gledalce z iskrivostjo, dobrimi glasbenimi in plesnimi vložki, predvsem pa zabavno zgodbo. Namen Jukeboxa.app je bil zabavati gledalce, z Diasporo* pa jih želijo tudi poučiti. Sodelujoči se strinjajo, da je tematika pereča in da so bili negotovi, ali bo predstava gledalcem sploh všeč. Po šestih uspešnih predstavah so njihove bojazni odveč in v prihodnjih mesecih jih čakajo številne ponovitve. Prvi dve bosta maja v Domu kulture Velenje. In še namig: nikakor ne spreglejte Diaspore*! Ta plesno-glasbeno predstava vas bo navdušila.
BOJANA URBANC
33 od 48 dijakov I. gimnazije, ki so prejeli srebrno priznanje v matematiki. Na državno tekmovanje se jih je od teh 48 uvrstilo 13.
Fantastičen uspeh v matematiki
Dijaki I. gimnazije v Celju so na državnem tekmovanju iz matematike dosegli enega najboljših rezultatov v Slo- Mihael Rajh (3. ^1-11!^ >ki
S I. gimnazije tako prihajata dva državna prvaka: David Opalič (1. letnik) in
veniji, saj so od podeljenih 21 osvojili kar 5 nagrad in 12 zlatih priznanj. Poleg nagrajenih dijakov so se še štirje uvrstili med prvih deset.
sta prejela prvo nagrado. Državna podprvakinja je Klara
Nosan (4. letnik), ki je prejela 2. nagrado, v istem tednu pa je osvojila tudi pohvalo na Evropski dekliški matematični olimpijadi. Na 3. mesto se je uvrstil Tim Zaveršek (1. letnik), ki je prav tako prejel 2. nagrado. Šesti je bil Jan Škruba (1. letnik), ki je prejel 3. nagrado. Med prvih deset so se uvrstili še Nina Kovačič (7. mesto), David Horvat, Timen Stepišnik Perdih (oba 8. mesto) in Klara Drofenik (9. mesto), ki se je prav tako udeležila Evropske dekliške matematične olimpijade.
Na državnem tekmovanju, ki je bilo 18. aprila na Gimnaziji Kranj, je sodelovalo 13 kajuhovcev. Naši dijaki sicer že tradicionalno od začetka novega tisočletja posegajo po najvišjih stopničkah v matematiki. Do zdaj so zbrali že 50 nagrad, od leta 2005 do danes pa imamo vsako leto vsaj enega državnega prvaka.
NP, foto: JPZ
Setveni koledar
Čas za presajanje je od 20. maja od 16. ure do 31. maja.	
14. ČE	list do 14. ure,-------
15. PE	-------, od 16. ure list
16. SO	list do 8. ure, od 9. do 14.ure plod, od 15. ure cvet
17. NE	
	plod
18. PO	korenina, mlaj ob 7. uri
	
19. TO	korenina
20. SR	korenina do 15. ure, od 16. ure cvet; začetek presajanja ob 16. uri
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
Uspeh pihalcev
Učenci Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur so se udeležili mednarodnega tekmovanja pihalcev v Požarevcu v Srbiji in poželi velik uspeh.
Aprila so naši pihalci dosegli odlične rezultate, in sicer pod mentorskim vodstvom Diane Štih flavtistka Zoja Ojsteršek 1. nagrado, pod mentorstvom Nataše Aškerc klarinetistka Tina Stojan 1. nagrado, pod mentorstvom Matjaža Vodiška prav tako 1. nagrado klarinetista Matija Lakner in Sebastjan Robič, 2. nagrado pa Ambrož Leban. Za klavirsko spremljavo klarinetistov je poskrbela pianistka Larysa Ko-cherova. Za odlične dosežke, ki so jih mladi pihalci pod strokovnim vodenjem mentorjev priigrali, jim Glasbena šola skladateljev Ipavcev iskreno čestita.
SIMONA ZDOLŠEK
Uspešni mladi pihalci
BRALCI POROČEVALCI
41
Saditev sadnega drevja na območju vrtičkov v Žalcu
Drevo za lepši jutri
Svetovni dan zemlje (22. april) v Občini Žalec že tradicionalno obeležujemo s sajenjem dreves, s čimer želimo opozoriti na pomen drevja za omilitev podnebnih sprememb in zagotavljanje prijetnejšega življenjskega okolja.
Tudi letos smo prejeli številne pobude krajevnih skupnosti, Mestne skupnosti
Žalec, turističnih in športnih društev, vrtcev in osnovnih šol. Občina Žalec je letos nabavila 58 sadik drevja, od tega tudi 21 sadnih, za kar smo skupaj s stroški za nakup količkov in zemlje namenili približno 2.400 evrov. Sajenje je potekalo v tednu med 15 in 22. aprilom. Drevesa so sadili pobudniki, pri večjih zasaditvah (javne po-
vršine v naseljih) pa je dela izvedla enota za urejanje javnih površin pri JKP Žalec.
22. aprila 2015 ob 10. uri je bila osrednja prireditev v Šempetru pred rimsko ne-kropolo, kjer je Turistično društvo Šempeter v sodelovanju z vrtcem, osnovno šolo in s KS Šempeter simbolno posadilo drevo.
MARJANA KOPITAR
Zelemenjava v Laškem
V soboto, 25. aprila, je bila v okviru Hortikulturnega društva Laško prva Zelemenjava, kjer so ljubiteljski vrtnarji menjali semena in sadike zelenjadnic, zelišč ter tudi okrasnih rastlin.
Zelemenjavo prirejajo v mnogih krajih po Sloveniji. Cilj organizatorjev je, da na solidaren in zabaven način povežemo vse navdušence dobrot in lepot z domačega vrta ter to navdušenje
raztrosimo tudi med ostale someščane in sovaščane. To se je izkazalo za dobro gesto v Laškem, saj je dogodek obiskalo veliko menjalcev in mimoidočih, ki so lahko pokramljali tudi z novo predsednico horti-kulturnega društva Metodo Benedek, ki je v društvo prinesla mnogo novih idej. Kot organizatorka Zelemenjave zagotavljam, da tokratna ni bila edina, saj bo takšen do-
godek možno obiskati dva-do trikrat letno, prehodno pa bodo zainteresirani o tem obveščeni na FB-strani HD Laško in v ostalih medijih. Zaradi velikega zanimanja bodo menjalci, ki se prve Zelemenjave niso mogli udeležiti, imeli to možnost že 16. maja na Reki pri Laškem v sklopu permakulturne delavnice, ki se bo začela ob 9.30. Vabljeni!
MARTA SLAPŠAK
Čistilna akcija uspela
Zaradi slabega vremena pred štirinajstimi dnevi je Krajevna skupnost Podkraj pri Velenju prestavila čistilno akcijo na petek, 24. april. Zbrali so se ob l6. uri pred toplotno postajo, v kateri ima KS Podkraj prostor za sestanke in srečanja.
Predsednik Sveta KS Jože Drobež je na kratko predstavil lokacijo in potek akcije. Skupino prostovoljcev, med
njimi je bilo več članov sveta krajevne skupnosti, je napotil na zahodno stran Podkraja, na cesto od pokopališča proti An-
dražu, Staremu trgu in Tajni. Ob križišču so parkirali svoja vozila, dobili vreče in rokavice in pridružila se jim je še ena skupina prostovoljcev, tako da se je z nesnago pod cesto spopadlo kar 25 krajanov. Na čelu je bil predsednik in s Samom Korelcem sta kmalu iz glo-
beli spravila televizijski sprejemnik, jeklenko in še nekaj »biserov«. Med njimi se je našel celo visok ženski škorenj brez para. Že nekaj let nazaj je bilo na tem odcepu cest in pod njim mogoče opaziti steklenice določene vrste belega vina. Poleg steklenic so prevladovale tudi plastenke in pločevinke piva. Nekdo se je tudi z njimi poigral in jih povil in vrnil v originalno embalažo.
Pobrani odpadki so v vrečah čakali na odvoz.
»Da, res je neverjetno, kaj vse smo našli. Prav na tem koncu. Lahko rečem, da je akcija dobro uspela, in če bo treba, jo bomo naslednje leto ponovili. Skupno smo napolnili 32
vreč,« je povedal Jože Drobež. Takšna akcija je tudi primerna za druženje in medsebojno spoznavanje krajanov. Kraj se namreč zelo hitro širi.
HINKO JERČIČ
M umov it

Humovit
www.cinkarna.si
42
BRALCI POROČEVALCI
Zgornjesavinjskim bralcem sta spregovorila Vesna Milek in Boris Cavazza.
Zaključek bralne značke za odrasle
Zgornjesavinjčani s knjigo v roki že desetletje - Pred knjižničarji zdaj izziv ustvarjanja novega poglavja skupnega branja
Med najpomembnejše naloge Osrednje knjižnice Mozirje spadata razvijanje in utrjevanje bralne kulture, torej spodbujanje branja. V ta namen knjižničarji izvajajo različne dejavnosti, najbolj odmevna med njihovimi člani pa je zagotovo bralna značka za odrasle, poimenovana Zgornjesavinjčani s knjigo v roki.
Letošnji zaključek najve- je v sv/oje vrste; p rivabil že čjega bralnega projekta, ki več kot sto navdušenih bral-
cev iz vseh občin Zgornje Savinjske doline, je bil še toliko bolj slovesen, saj se je končala jubilejna, 10. bralna značka za odrasle.
Podelitev priznanj vsem sodelujočim bralcem je bila v torek, 21. aprila, v prosto-
rih Galerije Mozirje. S tem dogodkom so se knjižničarji poklonili mednarodnemu dnevu knjige, ki ga po vsem svetu obeležujejo 23. aprila, ter hkrati praznovanju Občine Mozirje, ki je bilo v drugi polovici aprila. Naj-
večji poklon so si zaslužili zvesti bralci, člani Osrednje knjižnice Mozirje, ki že leta zaupajo izboru knjižničarjev in knjige z veseljem prebirajo do zaključne prireditve.
Za nagrado zanimiva gosta
Njim v čast je knjižnica na podelitev priznanj povabila dva ugledna gosta, ki vsak po svoje zelo uspešno delujeta v slovenskem kulturnem prostoru. To sta Vesna Mi-lek, slovenska pisateljica in publicistka ter avtorica biografskega romana Cavazza, in priznan slovenski gledališki ter filmski igralec Boris Cavazza. Pogovoru z njima, ki ga je vodila knjižničarka Vladka Planovšek, je v povsem polni galeriji prisluhnilo več kot sto zbranih. Gosta sta zelo sproščeno spregovorila o nastanku biografskega romana, njegov glavni protagonist Boris Cavazza pa je na večeru pripovedoval tudi o tistih izkušnjah na svoji razburkani življenjski poti, ki v knjigi niso zapisane. Stik med gostoma in občinstvom je bil pristen, poln čustev, zato navdušujoč aplavz ob koncu pogovora ni bil presenečenje. Literarno srečanje z omenjenima gostoma je bilo prava pika na i vsem zaključkom bralne značke v minulem desetletju, ko so v mozirski knjižnici prav tako gostili zanimive in v slovenskem prostoru cenjene ter prepoznavne kulturne ustvarjalce.
Bralci s tradicijo
Zbrane na prireditvi je pozdravil tudi župan Ivan Suhoveršnik, več o projektu bralne značke za odrasle pa je povedal namestnik direktorice Roman Mežnar. V nagovoru je izpostavil, da je knjižnica Mozirje ena od slovenskih knjižnic z najdaljšo tradicijo bralne značke za odrasle. Ta se je v Zgornji Savinjski dolini pred desetletjem začela na pobudo ljubenskih ljubiteljev dobrega branja, predvsem z veliko angažiranostjo Lenke Kralj. Zgornjesavinjčani pridno berejo v vseh sedmih krajevnih knjižnicah. Njihovo število nenehno narašča, po začetnih šestih bralcih so jih letos zabeležili 109, ki so prebrali vsaj osem knjig s predlaganega seznama. Bralci knjige izbirajo s seznama 30 predlogov. Prebrati morajo sedem leposlovnih del in eno pesniško zbirko. Skoraj polovica sodelujočih prebere več od zahtevanega, kar nekaj bralcev pa skoraj vse knjige s seznama. Glede na njihove odzive, zapisane v bralnih mapicah, knjižničarji z veseljem ugotavljajo, da so sodelujoči zadovoljni z izborom naslovov.
Pred Osrednjo knjižnico Mozirje je zdaj izziv ustvarjanja novega, še boljšega poglavja bralne značke za odrasle, v katerem bodo, tako je obljubil Mežnar ob koncu svojega nagovora, postavljali nove mejnike.
TATIANA GOLOB
Močan aplavz v Škof j i vas i
Sredi aprila je dramska skupina Kulturnega društva bratov Dobrotinšek Škof/a vas premierno postavila na oder komedijo Prevare. Avtorica Anica Močivnik s Prevalj na Koroškem si je prišla ogledat predstavo in je biln s prikazanim zelo zadovoljna.
Režija je bila kot po navadi tudi tokrat v rokah domačina Vinka Sentočni-ka. Kot vedno je tudi tokrat svoje deto opravü odhamo. Poleg režije je1 poskrbel tudi za sceno, pri čemer mu je bil v veliko pomoč Birman Shrestha, tudi član društva. Kmalu je v dvoran- zmanjkalo stolov, ki so ponavadi pripravljeni. Treba je bilo
poskrbeti še za dodatne sedeže. Tako je polna dvorana obiskovalcev z veseljem pričakovalo predstavo innismo bili razočarani, saj sta ce uro in pol razlegala prešeren smeh in mnogokrat vmes močan aplavz;. Dvanajstim igralcem so bilp vloge, kol; tpmu rečemo, pisane na kožo. Zanimive so bile pro-vare, ki so se veji čas vrstile, nato se je vse dobro Oteklo, seveda na smeš en ntčin. Končna ug otovitev je bila, da »prevare kar cvetijo« - v službi, na kmetiji, v politiki in celo meti zakonci.
Dramska skupina je več kot odlično oprazila svoje delo in v svojo kroniko bo spet lahko zapisala lep
Ustvarjalci komedije Prevare
uspeh. Pohvaliti je treba vse sodelujoče. Nekaj gostovanj
bodo imeli še v maju, nato bodo nadaljevali jeseni, ko
bodo gostovali in predstavo ponovili še doma. Veseli smo
in čestitamo vsem ter želimo še veliko uspehov.
FK
Kupon št. 4
Ime
Priimek
Naslov
Ate

Telefonska številka
Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom.
Izlet Zelenega vala
Prijavite se za letošnji izlet, ki bo 6. junija. Štirideset potnikov bomo izžrebali 20. maja v času oddaje Zeleni val. Ekskurzija v zeleno se bo začela
na pragu Savinjske doline, v vrtu zdravilnih in aromatičnih zelišč Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu, kjer je zelena karavana vsakole-
tni gost. Z vrečko dobrot za popotnico do Celjske koče nas bo letos obdarila Mlekarna Celeia, naša medijska hiša pa bo poskrbela še za nekaj presenečenj.
novi tednik I radiocelje [Sm
MLADI ZA MLADE
43
Mladi pevci na odru
Zapoj z menoj!
V četrtek, 23. aprila, je bila v dvorani POŠ Nova Cerkev tradicionalna pevska prireditev Zapoj z menoj, kjer smo peli pevci različnih pevskih zborov OŠ Vojnik in njenih podružnic.
Nastopili smo Mladinski pevski zbor OŠ Vojnik, Otroški pevski zbor OŠ Vojnik, zbor učencev prvega razreda in ženski pevski zbor zaposlenih v OŠ Vojnik, vsi pod vodstvom Emilije Kla-
dnik Sorčan, otroški pevski zbori POŠ Nova Cerkev pod vodstvom Sabine Penič, POŠ Socka pod vodstvom Suzana Jelenski in POŠ Šmartno v Rožni dolini pod vodstvom Vesne Kotnik. Ne-
kateri učenci smo se v Novo Cerkev pripeljali z avtobusom, drugi so prišli sami ali s starši. Ob 17.15 smo imeli še kratko vajo. Potem smo se oblekli v rdeče, rumene, zelene, oranžne ali vijoličaste
majice z napisom OŠ Vojnik. Ob 18. uri, ko so se vsi zbrali, se je začel nastop. Prireditev sta povezovali osmošolki Špela Gosnik in Evelina Pristovšek. Na prireditvi sta predstavnika društva Izvir iz Nove Cerkve in Turističnega društva Vojnik predala predsednici šolske skupnosti izkupiček, zbran s prodajo keramičnih izdelkov, ki so jih učenci z mentorji izdelali na delavnici prijaznosti v Sorževem mlinu.
Za konec smo se na odru zbrali vsi nastopajoči zbori, da smo zapeli pesmi Bila je huda mravljica in Mi se mamo radi. Domov smo odšli s starši ali z avtobusom. Bilo je lepo in komaj čakam, da bomo drugo leto spet zapeli.
MIA MARGUC, 7.a Foto: JURE VOVK
Pesem povezuje
Za pevci Mešanega mladinskega pevskega zbora Šolskega centra Celje je ponovno zelo uspešno leto, ki ga je zaključil tradicionalni letni koncert Pesem povezuje. Pevci so se predstavili pod vodstvom zborovodkinje Andreje Ocvirk in strokovnega sodelavca Boštjana Korošca v sredo, 22. aprila, v Narodnem domu. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička.
Pevci so najprej predstavili pesmi, ki so jih odpeli na mednarodnem tekmovanju v Španiji, kot so En ego campana (Jacobus Gallus), Non nobis, Domine (Rosephayne Powell) in Ne ouri, ne sejaj (prekmurska ljudska), pri kateri so kot solistke nastopile Julija Lubej, Jerneja Burger in Tadeja Čander. V drugem delu smo si lahko ogledali utrinke z božičnega koncerta z Nušo Derenda v Ljubljani in z mednarodnega tekmovanja v Španiji. Pevci so nas naprej popeljali s haitijsko pesmijo Fey Oh!, sledile so Raise your voices in še dve svetovno znani pesmi - Counting stars in All of me, ki ju je na klavirju spremljal Jure Jordan Koz-jak. Na koncu so nas presenetili še z zelo poskočnimi pesmimi, kot so Ženka mi v goste gre, Planinska in udarna Dajte, dajte. Poslovili so se od članov, ki končujejo srednjo šolo, in se jim zahvalili za štiriletno sodelovanje.
TJAŠA VERDEV, foto: JANI ROJNIK
Slikarka med prostovoljci
Končno smo dočakali maj, najlepši mesec v letu. Klub študentov občine Celje ga je pozdravil z odprtjem Meseca mladih, ki je v Celjski mladinski center privabil stoglavo množico.
Že ime pove, da je Mesec mladih projekt, ki ga KŠOC posveča vsem mladim in mladim po srcu. Za projekt so se odločili zato, ker bi radi vsaj malo oživeli mestno dogajanje. Mesec mladih se je začel 2. maja 2015 ob 20. uri z velikim stand up šovom. V Celje so prišli komiki kolektiva Ceh za smeh, ki so
poskrbeli, da so obiskovalce bolele tako trebušne kot tudi obrazne mišice.
Dušan Tomić (Dule) je obiskovalce v umirjenem nastopu odpeljal na krila domišljije. Nasmejal jih je s šalami na račun svoje neprilagojenosti, z besednimi igrami in celo oponašanjem slovenskih in tujih pevcev. Vasja Simić (Vasko) se je med svojim nastopom lotil izključno enovrstičnih šal, obiskovalci so se jim iskreno nasmejali, saj so bile prisrčno nenavadne in brutalno iskrene. Anton Pevc je obi-
skovalcem narisal nasmeh na obraz s primerjavo izse-ljeniškega piknika in škofjeloškega pasijona, z odbojkarskim humorjem in zgodbami s hrvaške obale.
KŠOC je bil z izvedbo projekta zelo zadovoljen, saj je dvorana pokala po šivih, šale so padale kot za stavo in tudi občinstvo je bilo več kot izjemno. Organizatorji upajo, da se bodo ljudje v tako velikem številu udeležili tudi ostalih dogodkov v sklopu Meseca mladih.
NINA PLANK Foto: ROK MLINAR
Prostovoljci III. osnovne šole Celje smo na obisk povabili slikarko Alico Javšnik. S slikarstvom se ukvarja že polnih 30 let, postavila je že približno 40 samostojnih razstav doma in v tujini. Kot donatorka sodeluje v številnih humanitarnih akcijah. Namen našega povabila je bil, da bi prenesla nekaj svoje modrosti in izkušenj s področja slikanja tudi na nas, mlajše slikarje.
Na začetku nam je pokazala nekaj svojih umetnin, ki jih je prinesla s seboj. Nato
smo jo lahko opazovali, kako slika na platno. Ob slikanju nam je pripovedovala o svojem življenju in delu ter nam razlagala pravila slikanja, na kaj moramo biti pozorni kot slikarji, in svoje poglede na slikanje. Z veseljem smo jo poslušali in spremljali njene poteze s čopičem. Ko smo jo opazovali, kako je sproščena pri svojem delu in kako je začel nastajati ljubek šopek v vazi, smo se tudi sami lotili slikanja. Pri delu nam je ves čas svetovala in nastale so čudovite slike.
S slikarko smo prostovoljci preživeli čudovito in sproščeno popoldne. Naučili smo se veliko novega o umetnosti in z njeno pomočjo spoznali nove tehnike slikanja. To srečanje nam je omogočilo, da smo združili ustvarjalnost z medgeneracijskim sodelovanjem, ki ga imamo še posebej radi. Naša mentorica Darja Bastl nam je obljubila, da to ne bo naše zadnje srečanje s slikarko. Prihodnjič bomo skupaj slikali v naravi. Komaj čakamo!
ANA KOVAČIČ, 5.a
Prostovoljci in slikarka pri skupnem ustvarjanju
44
ZA ZDRAVJE
Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com
Sonček, čevapčiči in dobra volja
Kaj pa varnost, ko se v teh toplih dneh ljudje radi družijo na piknikih?
Meso za piknike je priporočljivo kupovati zjutraj ali pozno popoldne.
Pomlad, ki s svojimi temperaturami na nek način že prehaja v poletje, je tudi čas piknikov oziroma druženj v naravi. Veseli trenutki niso tako sproščeni, če ni zraven kakšnega prigrizka ali tudi večjega zalogaja zunaj pripravljene hrane. Za piko na i se ob tem prileže še kakšen kozarec soka ali tudi - roko na srce - alkohola. Toda uživanje hrane na prostem zahteva svojo raven varnosti. Hrana je na toplem hitro pokvarljiva, kar za človekovo telo nima ravno prijetnih posledic.
Ker hrana na prostem pogosto pripravljamo in postrežemo v improviziranih pogojih, to prinaša več kot odlične pogoje tudi za razmnoževanje mikrorga-nizmov. Zato je število zastrupitev s hrano v toplejšim mesecih večje.
Naj bo v naravi čisto
Pripravljeno hrano na piknikih porabimo takoj oziroma vsaj v eni uri. Živila, ki nam ostanejo, moramo v eni uri shraniti v hladilnik ali zavreči. Če ne vemo, koliko časa je živilo stalo na zunanji temperaturi, ostanke raje zavržemo.
Pri pikniku moramo strogo ločevati pribor za pripravo hrane in pribor, ki ga uporabljamo za uživanje hrane.
shranjevanju živil. Eno najpomembnejših pravil za varnost hrane v naravi je, da jo vzdržujemo ali zelo vročo ali zelo hladno. Čas, ko so živila pri sobni temperaturi, mora biti čim krajši. Toda varnost piknika se začne že pri nabavi živil, ki nam pri prehranjevanju na pikniku polepšajo prosti čas. Že v trgovini moramo biti pozorni na datum uporabe živil. Živila, ki zahtevajo hladno shranjevanje, izberemo čisto na koncu nakupa in jih takoj shranimo v izolirne vrečke ali hladilne torbe. Surovo meso je dobro zaviti še v dodatno plastično vrečko,
saj s tem preprečimo onesnaženje okolice z mesnim sokom. Surovo meso, ribe, perutnino in jajca moramo že v nakupovalnem vozičku ločiti od ostalih živil. Doma moramo ta živila do toplotne obdelave takoj shraniti pri ustrezni temperaturi, in sicer ločeno. Velika nevarnost za zdravje je, če se na primer v hladilniku mesni sok surovega mesa izceja na ostala živila. Zato je treba živila shranjevati v embalaži ali pokritih posodah.
Ločevanje
Preden se piknik začne, moramo meso odtaliti. Pri tem je odtajevanje na kuhinjskem pultu pri sobni temperaturi nepravilno. Pravilno je, da živila odtalimo v hladilniku, mikrovalovni pečici ali pod mrzlo tekočo vodo. Zelenjavo in sadje moramo že doma temeljito očistiti in oprati, po možnosti tudi narezati, da imamo nato v naravi čim manj težav s tem, v nasprotnem primeru lahko živila izpostavimo nečistim delom. Med prevozom od kuhinje do kraja piknika morajo biti živila na hladnem. Idealne so hla-
Roke si moramo umiti vedno pred začetkom priprave mesa za peko, nato pa vsakokrat, ko pripravljamo različne vrste živil. Sproti moramo čistiti tudi vsak pribor in delovne površine, nato jih moramo obrisati s čisto kuhinjsko krpo.
Pribor, s katerim pripravljamo surovo meso in ga prelagamo, se ne sme uporabljati za odstranjevanje mesa s površine, kjer smo meso predhodno toplotno obdelovali. Ravno to je na piknikih mogoče pogosto opaziti in ravno to je pogosto razlog za različne okužbe. Enako velja za pladnje ali krožnike. Pečenega mesa ne smemo nikoli odlagati na pladenj, na katerem je bilo surovo meso. Tisti, ki surovo meso, ki je morda še kje krvavo, položi na žar in nato z istimi vilicami ali istim priborom pečeno meso z žara odstrani, tvega okužbo.

OSTEOPATSKA-K1ROPRAKT1ČN A AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM
dr. Vershinin Andrey
dr. osteopat1je, ortoped, revmatolog
TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262
WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERSININ.ANDREJ@GMAIL.COM
Na piknikih ni priporočljivo postreči sladic, ki vsebujejo kremo, saj so zaradi izpostavljenosti vročini hitro pokvarljive.
Ali je meso pečeno, lahko preverimo z nožem, s katerim meso prebodemo in ugotovimo, ali je sok že bister in ne več rožnat oziroma krvav. Največje tveganje predstavlja meso, ki je v sredini - ali ob kosti - še rožnato ali krvavo.
V torek je bil svetovni dan medicinskih sester, ki letos nosi slogan Medicinske sestre - moč za spremembe, cenovno učinkovita zdravstvena nega, izboljševanje zdravja in dobrega počutja. Ob tem je celjsko društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov podelilo svojim zaslužnim članom tudi posebna priznanja.
Srebrni znak (ki ga podeljujejo regijska društva) letos na Celjskem prejme medicinska sestra Brigita Rabuza. Posebno priznanje pa bodo letos podelili timu zdravstvene nege ginekološko porodniškega oddelka celjske bolnišnice. Zahvalo pa tokrat dobi Srednja zdravstvena šola Celje, ki celjskemu društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov nudi podporo pri izvajanju društvenih delavnic, ki so namenjene medsebojnemu usposabljanju.
Medicinske sestre so kot najštevilnejša poklicna skupina v zdravstvu usposobljene in pripravljene na izvedbo učinkovitih izboljšav pri zagotavljanju kakovostne, varne, etične zdravstvene oskrbe z manj stroški v dobro bolnikov in za zdravje ljudi nasploh. Pri tem so v društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov zaskrbljeni zaradi dogajanja v zdravstvu, saj menijo, da kljub njihovemu hitremu strokovnemu razvoju v družbi prevečkrat ostajajo neprepo-znani in niso dovolj cenjeni. Poslabšanje razmer v zadnjih letih v zdravstvu občuti predvsem ta poklicni profil zaposlenih, zato poudarjajo, da so na delovnih mestih izčrpani, saj medicinskih sestr, zdravstvenih tehnikov in babic primanjkuje. »Zaradi preobremenjenosti se urniki zaposlenih dostikrat ne izidejo več. Zato opozarjamo na nujno sprejetje kadrovskih normativov. Po izsledkih letošnje raziskave smo medicinske sestre najbolj obremenjene med zdravstvenimi delavci in rezultati kažejo na najvišjo stopnjo stresa prav pri naši poklicni skupini, kar je povezano z manj avtonomije pri delu, s slabšim ekonomskim položajem, s pomanjkanjem časa za zasebno življenje,« poudarjajo v društvu.
dilne torbe ali izolacijske vrečke. V hladilni torbi je za surovo meso priporočljiva temperatura do 5 stopinj Celzija. Vendar je pomembno, kako so živila zložena v hladilni torbi. Nepravilno je, če sta meso in zelenjava (ali po možnosti še pijača in gotove jedi) skupaj v eni hladilni torbi, ta živila morajo biti namreč ločena. In praviloma ves čas na hladnem do trenutka toplotne obdelave.
Delovna površina in prostor za pečenje morata biti v naravi čista, strokovnjaki pa vedno svetujejo, da moramo meso dobro prepeči, da so tudi v središču dosežene zadostne temperature. Preveč
zapečena ali celo pooglene-la zunanja površina mesa ni dokaz, da je meso v sredini dovolj pečeno. V zažgani in poogleneli površini nastajajo škodljive kemijske snovi, nekatere so tudi rakotvorne, zato jih obrežemo in zavrže-mo. Meso vedno popolnoma spečemo, nikoli le napol in z namenom, da ga bomo kasneje dopekli. Pečemo sproti. V primeru, da nam pečeno meso ostaja, ga vzdržujemo na toplem - na robu žara (nad 63 stopinj Celzija). Popolnoma enaka priporočila veljajo tudi za pripravo
NA KOLESIH
45
V službo s kolesom?
Kje in kaj se lahko Slovenci naučimo od tujih zgledov - Do kolesa za vožnjo v službo brez davka
Slovenija ni ravno najbolj kolesarsko razvita država. Po najboljše zglede se je treba ozreti v kolesarske velesile, kot so na primer Nizozemska, Danska ali Velika Britanija. Tudi na Irskem, v Nemčiji in Avstriji je veliko dobrih zgledov. Kolesarsko in gospodarsko manj razviti Slovenci se tam lahko še marsikaj naučimo.
Ko se mnogi ob lepih slovenskih jutrih po mestih prebijamo z avtomobili skozi prometne gneče, niti pomislimo ne, da bi lahko za pot v službo uporabili kolo. In nekateri imajo do delovnega mesta komaj nekaj ulic. Tudi država bi lahko storila več.
Olajšave za kolesarjenje na delo
V pregledu dobrih kolesarskih praks s področja varnega kolesarjenja po Evropi in spodbujanja, ki so ga pripravili v Javni agenciji RS za varnost prometa, je med drugim Irska. V tej državi oblast za kolesarjenje v službo nudi davčne olajšave. Delodajalec tako kupi za zaposlene kolesa in kolesarsko opremo, zaposleni vse to v obdobju do enega leta odplačujejo in so opravičeni plačila davka. Delojemalci morajo kolo uporabljati na celotni poti v službo ali vsaj do železniške postaje. O tem, da bodo kolo uporabljali za pot v službo, morajo podpisati izjavo. Podobno rešitev za kolesarski prevoz v službo imajo v sosednji Veliki Britaniji. Tudi tam so zaposleni pri nakupu kolesa lahko oproščeni davka. V podoben britanski program Bike2Work je vključenih približno deset tisoč podjetij.
Enega od programov kolesarjenja na delo poznajo še nekoliko bližje, v Berlinu. Tam je mestno komunalno podjetje začelo samo spodbujati kolesarjenje v službo. Tistim, ki so se v polletnem obdobju vsaj 30 dni (oziroma 60 dni) vozili vsaj del poti v službo s kolesom, so ponudili bonus za zdravje oziroma nagradno žrebanje za vrhunsko kolo. Udeležencem so posebej ponudili tudi

brezplačne tehnične preglede njihovih koles. Odziv je bil tolikšen, da so morali po mestu postaviti dodatna stojala za kolesa in pri nagrajevanju število kolesarskih dni na poti v službo precej povišati.
Zvezdniki na kolesih
V	Švici pripravljajo vsako leto SlowUps dneve, ko spodbujajo vožnjo brez motornega prometa in dajejo prednost kolesarjenju, rolkanju in rolanju. »Med »upočasnitvenimi« dogodki za en dan zaprejo 30 kilometrov cest za motorna vozila. Teh prireditev se udeležuje po pol milijona ljudi na leto.
V	Veliki Britaniji dodatno spodbujajo kolesarjenje v akciji Kolesarski vzorniki, kjer vključujejo popularne osebnosti. V tej državi je nasploh veliko spodbujanja kolesarjenja na različne načine. Tako je v programu ustvarjanja kolesarskih okrožij država financirala 13 okrožij Londona, kjer so nato ustvarjali svoje kolesarske akcijske načrte. Njihove izkušnje so nato uporabili
še v drugih okrožjih, med različnimi dejavnostmi pa so med drugim načrtovali kolesarske poti do delovnih mest in šol.
Kolesarjem prijazni
Velika Britanija je nasploh kolesarjem prijazna država. Med kampanjo Love London, go Dutch so si začeli prizadevati, da bi postale ulice Londona za kolesarje varnejše in privlačnejše. Tako kot so že na Nizozemskem. Peticijo s takšno zahtevo je podpisalo več deset tisoč ljudi. Pred zadnjimi lokalnimi volitvami se je tako pet vodilnih kandidatov zavezalo k vzpostavitvi boljše kolesarske infrastrukture v tem velemestu.
In še to: v Londonu so v desetih letih razdelili več milijonov brezplačnih kolesarskih zemljevidov za poti po mestu. Podoben dober primer je z Danske, kjer je v Kobenhavnu na voljo aplikacija za načrtovanje kolesarskih poti. Razvita je za različne platforme, kot so splet in pametni telefoni. Z Nizozemske je znan primer
mesta Eindhoven, kjer prejmejo novi prebivalci vrečko dobrodošlice. V njej je med drugim mestni zemljevid, kjer so označeni kolesarski objekti.
Nazaj na kolo za starejše
Veliko ljudi veliko ve, iz različnih kolesarjem najbolj naklonjenih držav poznamo
različne druge dobre zglede. Za večjo varnost kolesarjev uporabljajo v najrazvitejšem delu Evrope različne prometno tehnične ukrepe.
Med njimi so kolesarske dnevne luči, ki se polnijo z magnetno indukcijo, z magneti, ki so pritrjeni na špice. Na Danskem so izračunali, da dnevne kolesarske luči prispevajo k zmanjšanju števila prometnih nesreč kolesarjev kar za tretjino. Iz razvitejšega dela Evrope je prav tako trajnostni sistem LED-osvetlitve kolesarskih poti. LED-razsvetljava je vgrajena na robu kolesarske poti pred križiščem. Njene luči začnejo utripati, ko zaznajo kolesarja, in opozorijo na kolesarje tista vozila, ki zavijajo. Podobnih dobrih praks iz razvitejšega dela Evrope je na pretek. Tako ponekod gradijo kolesarske hitre ceste, ki povezujejo predmestja s središči mest. Iz Nemčije so znane tako imenovane kolesarske ulice (Fahrrad stras s en). Gre za ulice z zelo širokimi kolesarskimi stezami, kjer so avtomobili gostujoča oblika prometa.
BJ, foto: arhiv
NT (SHERPA)
GLASBENA SOLA CELJE
Slomškov trg 10, Celje, tel.: 03/492 57 30, www.glasbena-sola-celje.s
vabi k
VPISU
OZ. OPRAVLJANJU SPREJEMNIH PREIZKUSOV ZA VPIS V OSNOVNO STOPNJO GLASBENE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2015/2016 Sreda, 20. 5. 2015
od 14.00 do 20,00
Petek, 22. 5. 2015
od 9.00 do 11.00 in od 14.00 do 19.00
Sobota, 23. 5. 2015
od 9.00 do 11.30
Predhodna rezervacija termina na telefonski številki 03/ 492 57 30. Vpisujemo v naslednje programe:
■	Predšolska glasbena vzgoja: 5 let stari učenci,
•	Glasbena pripravnica: 6 let stari učenci.
•	Glasba (instrumentalni pouk): 7 let start učenci in več: violina, viola, violončelo, kontrabas; flavta, klarinet, saksofon, oboa, fagot; trobenta, rog, bariton, pozavna, tuba; tolkala; klavir, orgle; kitara, harfa; harmonika; petje; diatonična harmonika, citre, tamburica.
Število prostih mest bo odvisno od kadrovskih in prostorskih zmogljivosti.
•	Nadstandardni programi:
-	Elektronske klaviature (synthesizer): pouk poteka na OŠ Lava.
-	Bas kitara.
-	JAZZ program (saksofon, trobenta, pozavna, kitara, klavir, petje in tolkala).
Pogoj za vpis je opravljena nižja stopnja glasbene šole.
■	Plesna pripravnica:
-	6, 7 in 8 let stari otroci. Novi učenci dislociranih oddelkov v občinah Štore in Vojnik pridejo k vpisu v Glasbeno šolo Celje.
Dodatne informacije:
www.glasbena-sola-celje.si,glasbena.sola.celje@siol.net
Med izobraževanjem kolesarjev namenjajo v najrazvitejših državah precejšnjo pozornost starejšim kolesarjem. Tako v Gradcu v Avstriji pripravljajo treninge kolesarjenja za starejše, britanski projekt spodbuja starejše od 50 let k vrnitvi na kolesa, na Danskem pripravljajo za starejše prebivalce vodene kolesarske izlete. Poseben program vračanja starejših občanov na kolesa in njihovega usposabljanja poznajo tudi v Nemčiji, v Münchnu.
KS novi tednik
46
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Spraševali smo vas, za katero poletno akcijo smo povabili bralce k sodelovanju. Pravilen odgovor se glasi: Navdušite nas s potopisom. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Katarine Obran iz Celja, ki ji bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo.
NAGRADNO VPRA7ANJE
V spomin na katero leto praznuje svoj praznik Občina Vransko?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 19. maja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
ANEKDOTE
Moški
Moški je kot gnil zob. Dokler ga imaš, moti, ko ga izdrejo, boli, potem pa manjka.
Tašča
Mladenič navdušeno pove mami, da se bo poročil. »Za šalo bom domov pripeljal tri dekleta, ti pa poskušaj ugotoviti, katera je moja izbranka.« Mama se strinja in naslednji dan sin pripelje domov tri lepotice in jih posadi na kavč. Nekaj časa sproščeno kramljajo. Nato se sin obrne k mami in jo vpraša: »No, mami, s katero se bom poročil?«
Ona izstreli: »Rdečelaska na sredini.«
Sin vpraša: »To je neverjetno, kako si vedela?«
»Najbolj mi gre na živce,« odgovori mama.
Križanka
Mož rešuje križanko, žena ga opazuje čez ramo. Čez nekaj časa mu reče: »Tule si se pa zmotil. Veš, največji ptič ... Ne pride MOJ, ampak NOJ.«
Neprimerna vprašanja
Slovenec vpraša Američana: »Koliko zaslužiš?«
»Pet tisoč dolarjev mesečno.«
»In koliko porabiš za življenje?«
»Polovico.«
»In kaj potem narediš z ostalo polovico?«
»No, tega se pa pri nas ne sprašuje..«
»Koliko pa ti zaslužiš,« vpraša Američan Slovenca.
»Tisoč evrov mesečno.«
»In koliko porabiš za življenje?«
»Približno tisoč petsto evrov.«
»Kako? Kje pa nabaviš ostalo?
»No, tega se pa pri nas ne sprašuje!«
Nespečnost
»Nespečnosti se hitro rešim. Vedno štejem do tri in konec.«
»Samo do tri?«
»No, dobro, včasih do triintrideset .« Otroci
Otroci so naše največje bogastvo. Tudi letos pričakujemo dober izvoz .
Ko je bil v Rimu izvoljen za konzula meščan Vatinij, se je kmalu pokazalo, da mož ne bo kos svoji nalogi. Senat ga je res po nekaj tednih odstavil. Ob tej priložnosti je Cicero, rimski državnik in filozof, dejal: »V letu konzula Vatinija se je zgodilo veliko čudo. Tisto leto ni bilo ne jeseni ne zime ne pomladi.« Nek drug konzul pa je vladal samo šest ur. Cicero se je takrat pošalil: »Tako strogega konzula še nismo imeli. Za časa njegovega vladanja ni nihče ne obedoval ne večerjal ne spal.«
Anekdoto nam je poslala Marina Žužek z Dobrne.
Lahko
Zadnjič nam je naša zvesta bralka Anica Podgornik prinesla nekaj sladkih dobrot. Ene smo pojedli takoj, druge so še malo poležavale na mizi. Robert Gorjanc je očitno imel pomanjkanje sladkorja, zato tega ni mogel dolgo gledati. »Ali lahko odprem čokolado?« je vprašal na glas.
Dean Šuster: »Ja, samo ne je jesti!«
MODROSTI
Lepe besede tako malo stanejo, a so tako veliko vredne.
Življenje je eno veliko platno, na katerega je smiselno nanesti čim več barv. Le tako bo pisano in iskrivo. (Danny Kaye)
REŠITEV SUDOKU 150
3	5	2	6	7	1	8	9	4
9	4	1	2	5	8	3	7	6
6	8	7	9	3	4	1	5	2
1	2	8	4	6	9	7	3	5
7	9	4	5	2	3	6	8	1
5	3	6	8	1	7	2	4	9
2	1	3	7	9	5	4	6	8
4	6	5	3	8	2	9	1	7
8	7	9	1	4	6	5	2	3
V Novem tedniku
novice iz 33 občin
			1	4	2			9
							3	2
	6	5						
6					9		7	
1			2				4	
4			8	3	6		9	
	9					7		
	8	4				3		
			6	8	3			
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /
» . - - -.
Misija žar
Kaj je lepšega kot posedati na domačem vrtu, obsijanem s spomladanskim soncem, in vonjati dobrote z žara? Da je napočil tisti čas v letu, ko tovrstni prizori niso le del sanjarjenj, temveč povsem uresničljiva želja, me je že sredi aprila opomnil sosed, ko je iz kleti prinesel zaprašen žar, na katerem je nato ves konec tedna pridno obračal nabodala. Kljub temu da sva si s fantom tudi sama želela, da bi čimprej odprla sezono »ro-štiljanja«, dolgo nisva imela sreče z vremenom. Enkrat je deževalo, spet drugič preveč pihalo.
Ko sva le ujela primeren trenutek, je bilo treba najprej najti žar. »Kje točno je že?« sva se oba zamislila v en glas in se spogledala. »Mislim, da je v kleti poleg vrtnega pohištva,« sem v naslednjem trenutku odgovorila, a bila takoj zavrnjena. »Tam ga zagotovo ni, saj ga nisem videl, ko sem pospravljal smuči,« je bil jasen. Naposled sva ga le našla med božičnim okrasjem. Povsem zarjavelega in prašnega od oglja sva ga postavila na staro mesto. V mislih sem si že predstavljala, kako bodo čez slabo uro na njem dišali čevapči-či, čisto takšni, ki se nam smejejo na jumbo plakatih ob cestah in nas prepričujejo, da ne moremo brez njih. Naenkrat je moje sanjarjenje prekinil glasen pok. Obrnila sem se in videla, kako je na tleh brez ene noge pristal lani še povsem uporaben žar. Ko bi mu odletela le noga, to ne bi bila nobena katastrofa, a se mu je pri trčenju ob tla poškodovalo tudi dno.
Spomnila sem se, da smo nedavno v poštni nabiralnik prejeli reklamo ene večjih slovenskih trgovin s tehničnim blagom, v kateri ni bilo mogoče spregledati različnih vrst plinskih žarov. »Od nekdaj sem si želel imeti plinskega, ker je na njem peka preprostejša,« je med listanjem kataloga pripomnil fant. Sedla sva v avto in se odpeljala v trgovino. Že pri vhodu naju
je pozdravil eden od žarov, ki se nama je zdel primeren, a ko sva stopila bliže in preverila ceno, ki je bila natančno takšna kot višina moje plače, nama ni bil več tako močno všeč. Verjetno mi kot zapriseženi Savinjčanki ni treba posebej poudarjati, da so mi bili najbolj všeč tisti najcenejši, a sem le popustila, ko me je fant s številnimi argumenti prepričal, da najcenejše ni nujno najboljša rešitev.
Ko sva le izbrala enega, za katerega sva ocenila, da za svojo ceno ponuja največ, sva si oddahnila, saj sva bila prepričana, da je ves glavni napor že za nama. Doma je začuda že dišalo po pečenih čevapčičih. Najprej sva pomislila, da gre zopet za sosedovo maslo, a sva ugotovila, da diši z našega vrta. Zagledala sva naš stari žar, kako stoji na svojem mestu in kako se na njem na toploti, ki jo je oddajo oglje, pečejo čevapči-či. »Kako je to mogoče?« sva se oba začudila in začela hitro razlagati, kako bo po novem peka na žaru veliko hitrejša, lažja in nasploh preprostejša, ker bomo namesto oglja uporabljali plin. Ko sva izvedela, kako je oče preprosto popravil stojalo in z novo kovino zapolnil dno, sva se hitro lotila sestavljanja žara, saj sva želela čimprej dokazati, da je najin nakup, za katerega sva porabila pravo malo goro denarja, upravičen. Bolj kot sva sestavljala žar, manj je bilo sestavljenega. Navodila sva znala že skoraj na pamet, a nikakor ni šlo. Naposled smo le ugotovili, da je v škatli manjkal en del. Z nekaj iznajdljivosti smo ga nadomestili z doma izdelanim približkom in si že oddahnili, saj je bilo vse pripravljeno za peko, ko smo ugotovili, da je plinska jeklenka, ki je bila še pred kratkim polna, povsem prazna. Pa naj še kdo reče, da je peka na plinskem žaru tako zelo preprosta ... Lačni nismo ostali po zaslugi našega ljubega starega žara.
MARELA
Jupolova nagradna križanka
Izid žrebanja
Pri žrebanju smo upoštevali pravilne rešitve, ki smo jih v uredništvo prejeli do torka, 12. maja. Geslo iz obarvanih polj: Jupol Classic legendarna notranja barva.
1.	nagrado, 15-litrsko vedro JUPOL Classic, prejme: Renata Gorišek, Aškerčev trg 9, 3270 Laško.
2.	nagrado, 5-litrsko vedro JUPOL Classic, prejme: Danica Drolc, Jeronim 43, 3305 Vransko.
3.	nagrado, 2-litrsko vedro JUPOL Classic, prejme: Irena Vlahinič, Dobrova 2, 3000 Celje.
Izžrebanke lahko nagrade prevzamejo v oglasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje od 22. maja dalje.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
KrižanKe
a
ugamKe
AVTO Z NAJETIM VOZNIKOM
AMERIŠKI FILM (TOM CRUISE)
BOMBAŽNA TKANINA
OZNAKA GRČIJE
SRBSKA PEVKA NEDA
SPECIALIST ZA NEVRO-LOGJO
PREBIVALKE ASIRJE
NOGOMETNI SELEKTOR (MATJAŽ)
TUNOVO MESO
RENATO VUGRINEC
KDOR ODVAŽA SMETI
KDOR KOGA UVAJA
PEVEC JUERGENS
GOJENEC POLICIJSKE AKADEMIJE PREDOR
DEL ZOBA
STREŽAJ V UNIFORMI
100 + 1 - ?
OKLEPNO VOZILO
RADIJSKA NOVINARKA PETRIC
AVTO. OZN. SLOVENIJE
BIKOBOREC, KI ZABODE BIKA
FRANCOSKI IGRALEC DELON
NEKDANJI AMERIŠKI SMUČAR (PHIL)
NEKDANJI UGANDSKI PREDSEDNIK AMIN
LADJA ZA LOV NA KITE
14
PEVKA HORVAT
OTOK V OCEANIJI
PIJAČA STARIH SLOVANOV ZRAK (ANG.)
REŽISER POTOČNIK
VSE V REDU (ANG.)
13
PREROŠKO ZNAMENJE
PERSPEKTIVNA PROJEKCIJA
TATUM ONEAL
KUHINJSKA ZAČIMBA
GLAVNO MESTO JORDANIJE
USLOČEN STROP NEUGLAJEN ČLOVEK
VISOKOKA-LOR. GORIVO AMERIŠKO TABORIŠČE NA KUBI
ODMEREK MAMILA
PISATELJ FRANC KSAVER
SREDNJEŠOLEC
NASELJE S. OD ŠENTJURJA
LEV KREFT
IGRALEC VALIČ
OSEBNI ZAIMEK
PISATELJICA PEROCI
KAR SE ZAVRŽE
KAR JE VRISANO
OBTEŽILO (REDKO)
SAMO-VEZNICA
MREŽASTA TKANINA
VULKANSKI IZMEČEK
NASPROTJE DOBREGA
BESEDE, KI UROČIJO
OKROŽJE V GRČIJI
20. IN 18. ČRKA

Povsod z vami
KOŠČEVO ORODJE MESTO NA HVARU
AMERIŠKI
SKLADATELJ
(CHARLES)
AM. IGRALKA TURNER RAZGIBANOST
GORLJIV
PLIN KARIKATURIST (BORUT)
AMERIŠKA IGRALKA (IRENE)
SLABŠA VOLNENA ODEJA (NAR.)
NEKD. ŠVIC. SMUČAR KÄLIN
REŽISER KORUN
SLOVENSKA
REVIJA NEKD. NORV. SMUČAR KJUS
17
ESTONSKI PISATELJ LAHT
KRAJ PRI CELJU
15
OMERSA NIKOLAI
JA ZUNANJE ŽENSKO SPOLOVILO
JOHN LENNON
SIBIRSKA REKA
16
IGO GRUDEN PESNICA ŠKERL
IZDELOVANJE, POPRAVLJANJE SODOV
ČLAN KO-MANDITNE DRUŽBE
AMERIŠKA IGRALKA GARDNER
ORGAN ŽUŽELK
LATINSKI PREDLOG
AMERIŠKA REKA S SLAPOVI
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon za 8-krat mesečno obisk fitnesa Centra za zdravje in rekreacijo Top Fit v Celju
2.	nagrada: darilni bon za obisk fitnesa v Galactici, športnem in wellness centru v Velenju ter darilni bon, unovčljiv v Vrtnarstvu Zagozda v Celju
3.	nagrada: darilni bon za malico za dve osebi v Restavraciji Tuš Celje
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 19. maja 2015.
Rešitev nagradne križanke iz št. 18
Vodoravno: GLINA, SPOL, MALI OGLASI, AVAR, ROVER, JA, ORA, AKI, NBA, ANORAK, ZAOBLJUBO, MO, OE, LITVA, LIČNOST, NARASTEK, ERROL, OPERA, KIKA, POTAC, PIN, ONEMELOST, TI, ČETA, AKCENT, NŠ, EDO, MIT, RISBICA,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18						
PRVA
SLOVENSKA REVIJA
s kombinacijskimi
KRIŽANKAMI
Ona: Pri napredovanju vas sodelavci ne bodo ovirali, nasprotno, celo pomagali bodo, tako da boste prav prijetno presenečeni. Končno bo tudi vam padla sekira v med, zato sodelavcem izkažite svojo hvaležnost.
On: Lahko ste zadovoljni, saj boste z malo napora dosegli vse, kar je v tem trenutku dosegljivo pri vaših zmožnostih. In četudi si morda mislite, da vas nič več ne more presenetiti, boste le priznali, da ni tako.
Ona: Prišli boste v obdobje, ko boste kvasili takšne neumnosti, da nihče ne bo mogel ločiti, ali je to napuh ali le gola lahkovernost. Prevelika odkritost se vam lahko maščuje, zato raje popazite na besede.
On: Postavljeni boste pred pomembno odločitev, ki lahko v veliki meri odloči o vašem prihodnjem življenju. Posvetujte se s prijateljem, ki je bil pred kratkim tudi sam v podobnem položaju - znal vam bo pomagati.
1.Л.1 'J»,w,l
Ona: Nekdo vas bo zasipal z lepimi darili, a pazite, da vas ne bo preslepil z lepimi besedami, saj ni vse tako, kot izgleda. Globoko v sebi se boste še vedno spominjali podobne priložnosti, ki se je končala presneto slabo.
On: Prijateljica bo potrebovala pomoč. Pomagajte ji, zagotovo vam bo poplačala. Zdaj ste res v obdobju, ko vam gre vse kot po maslu, zato poskušajte to čimbolj izkoristiti. Predvsem na ljubezenskem področju...
Ona: V srce vam bo prišel nedvoumen namig, kar vas bo tako zmedlo, da še nekaj časa ne boste trezno mislili, ampak le medleli od skoraj bolečega hrepenenja. To je lahko varljivo, saj se lahko hitro zgodi, da boste razočarani.
On: Uspeli se boste postaviti zase in za svoje interese, s čimer boste pridobili odločilno prednost pred konkurenti. Časi omahovanja so nepreklicno za vami in videli boste, da ste povsem drugačna oseba.
DVOJČKA ** ■ STRELEC £
Ona: Srečali boste zanimivega človeka. Posvetite mu malo več časa, kot ga običajno namenjate naključnim znancem. To se vam bo izredno obrestovalo, zlasti na področju, ki je vaša tradicionalno slaba stran.
On: Prevelika poslovna vnema se vam lahko negativno obnese predvsem v ljubezni. Vzemite si malo časa tudi zase in za partnerko, kar bo znala ceniti. Nikar ne odnehajte na pol poti, saj vam je uspeh več kot zagotovljen.
Ona: Prijetno presenečenje bo prišlo od tam, od koder ga boste najmanj pričakovali. Obetajo se vam precejšnje spremembe v življenju, ki bo končno dobilo tisto energijo, ki jo potrebujete.
On: Rešitev iz zapletene ljubezenske situacije bo prišla dobesedno v zadnjem hipu in še to le s pomočjo sreče. Nikar predolgo ne razmišljajte, sprejmite ponujeno pomoč, ki jo več kot potrebujete.
ŠOV, TALENT, AKACIJA, TELESKOP, HENA, TNT, ČUTNI-CA, INTIMA, OGRCI, PES, SCENA, EREVANČANI, TESEN, JONES, NRAV.
Geslo: Pomlad v smehu.
Izid žrebanja
1.	nagrado, darilni bon za pedikuro v Salonu pedikure AN. NIKA v Celju, prejme: Petra Topole, Jagoče 9, 3270 Laško.
2.	nagrado, darilni bon za obisk fitnesa v Galactici, športnem in wellness centru v Velenju ter darilni bon, unovčljiv v Vrtnarstvu Zagozda v Celju, prejme: Jože Lamper, Griže 117, 3302 Griže.
3.	nagrado, bon za nedeljsko kosilo v Gostišču Hochkraut v Tremerjah, prejme: Vilko Cimerman, Ulica Franja Mal-gaja 33, 3230 Šentjur.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
Ona: S prijateljico se boste dogovorili o zadevi, ki vas muči že nekaj časa. Videli boste, da vam bo veliko lažje. Poleg tega se vam bodo odprle nove alternative, ki jih nekoč niste niti opazili.
On: Sprejeli boste zanimivo povabilo, od katerega si obetate veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Prijateljičina informacija vam bo docela razjasnila trenutno situacijo, ki nikakor ni slaba.
KOZOROG
Ona: Ne vihajte nosu nad ostalimi - tudi sami ste čisto navaden smrtnik, ki se v ničemer ne razlikuje od svoje okolice. Nikar ne bodite prevzetni, temveč se sprijaznite s tistim, kar držite v rokah.
On: Stari prijatelj vam bo zvesto stal ob strani in vam pomagal, da boste prebrodili nevarno področje, na katero ste zabredli. Izkažite mu hvaležnost in se mu skušajte oddolžiti. Ne pozabite, pravega prijatelja spoznamo v stiski.
Ona: Vse, česar se boste lotili, se bo razvijalo natančno po vaših najboljših predvidevanjih, zato vam bosta zrasla tako ugled v družbi kot tudi sa-mozaupanje. Očitno so težavni časi počasi za vami.
On: Prišel je čas, da se odločite o svojih potezah. Zavlačevanje bo le še poslabšalo vaš že tako slab položaj. Proti koncu tedna se vam obeta nenaja-vljen obisk, ki vam bo prinesel nenadejano rešitev problema.
DEVICA
Ona: Nikar ne računajte, da vam bo partner kar tako odpustil zadnji spodrsljaj, saj postaja zaradi vaše raz-tresenosti že rahlo nestrpen. Preveliko tveganje vam lahko prinese le izgubo, zato raje premislite.
On: Kljub dobrim in poštenim namenom boste morali upoštevati zakone ekonomike. Svet je pohlepen in brezobziren, zato v njem ni prostora za nežne in romantične duše, kot ste vi. A bo zato v ljubezni veliko bolje .
VODNAR
Ona: Sicer boste skušali poslušati dobronamerne nasvete, a vam trma ponovno ne bo pustila, da bi se uklonili. Proti koncu tedna se vam bo odprla nepričakovana alternativa, ki je doslej sploh niste opazili.
On: Presenečeno boste ugotovili, da se prijateljica zanima za vas precej bolj, kot se vam je to dozdevalo. Izkoristite ponujeno priložnost, saj se dobro zavedate, da tudi vi niste povsem nedovzetni za prijetno avanturo.
Ona: Napravite že enkrat tisto, na kar že dolgo napeljujete. Toda nikar ne obešajte tega na velik zvon. S partnerjem se boste na koncu vendarle uspeli sporazumeti in skleniti vsaj delen kompromis.
On: Dobra prijateljica vam bo zaupala, da ste ji noro všeč, in vas s tem povsem zmedla. Predvsem zato, ker je tudi v vašem srcu želja, da bi nekaj naredili, a še sami ne veste, ali si to tudi v resnici želite.
2
800^ 106 -?
3
18
DOMAČIN
5
9
4
6
8
ENIGMA
ZGLEDNIK
7
10
12
11
48
RUMENA STRAN
Da ne bo župan preveč borben ...
Srečko Meh, nekdanji velenjski župan in poslanec v DZ, se je pred začetkom spominske slovesnosti v Topolšici pomenkoval z direktorjem velenjske občinske uprave Iztokom Mo-rijem in njegovo soprogo ter z Mašo Kočevar (desno), predstavnico za odnose z javnostmi v velenjski občini. »Saj naš župan danes v svojem govoru ne bo preveč borben in oster in ne bo kaj preveč rekel?« se je ob dobrem razpoloženju vseh s kančkom zaskrbljenosti glasno vprašal Srečko Meh. Bojan Kontič, velenjski župan, kot govornik na proslavi v Topolšici namreč ni bil le v tej funkciji, marveč tudi kot predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Velenje.
RG, foto: GrupA
Gospodarski minister in domačin Zdravko Počivalšek si je dodobra ogledal ponudbo na 1. Festivalu vina in čokolade. Nekaj besed je spregovoril tudi z direktorjem in lastnikom čokoladnice iz Olimja Urošem Videtičem. Le kam mu je odtaval pogled? Mogoče je razmišljal, kaj vse ga še čaka. Kakšno uro kasneje je imel namreč zelo pomembno vlogo. Kot član strokovne komisije je moral oceniti vina, ki so se potegovala za prestižni naziv županovo vino 2015.
Čokolada in vino vsekakor gresta skupaj
Da gresta čokolada in vino z roko v roki, je dokazal 1. Festival vina in čokolade v Podčetrtku. Festival je uspel, organizatorji, ponudniki in obiskovalci so bili navdušeni. Eni nad čokolado, drugi nad vinom, tretji nad obojim, četrti nad čokoladnim vinom. V glavnem, vsega je bilo dovolj. Tudi uglednih ljudi ni manjkalo.
JP, foto: SHERPA
Lep stas in glas
Slovesnost ob 70-letnici podpisa delne nemške kapitulacije in konca druge svetovne vojne v Topolšici je minuli teden povezovala Maja Gorjup Zdovc (na fotografiji s sovoditeljem Markom Go-vekom. Maja je bila pred leti tudi del uredništva Novega tednika in Radia Celje, kjer so jo poznali predvsem poslušalci, saj je bil njen glas eden prepoznavnejših v radijskem etru. Nato se je podala v vo-diteljske vode, kjer jo danes poznajo predvsem po povezovanju številnih vidnejših prireditev na Celjskem.
SŠol, foto: Aleksander Kavčnik
Zmagovalcu izbora za županovo vino Ediju Kolarju s Pilštanja je »pohitela« čestitat tudi županja Občine Kozje Milenca Krajnc. Letos bo steklenice za županovo vino, ki je namenjeno za protokolarna darila Občine Podčetrtek, polnil vinar iz kozjanske občine. Zanimiv razplet. Je pa to za vse »dvomljivce« še en dokaz, da je izbor pošten in da člani komisije ne vedo, čigavo vino ocenjujejo. (Foto: JP)
Resni obrazi
V Topolšico so na proslavo prišli obiskovalci vseh barv in prepričanj. Tako smo opazili tudi upokojenega poslanca Jakoba Presečnika (levo) iz stranke SLS in celjskega svetnika Branka Verdeva iz stranke SD z ženo Metko Hojnik Verdev. Malo čudi le resnost vseh obrazov. Kot da nihče ni bil posebej zadovoljen s slišanim in videnim. Verjetno so se razvedrili, ko je bil na programu partizanski golaž.
NC, foto: GrupA
Jernej Dirnbek, član zasedbe MI2, je pokazal, da ima velik posluh tudi za tiste, ki potrebujejo pomoč. Tokrat je nastopil na dobrodelni prireditvi, kjer so zbirali denar za nego bolnikov z bulozno epidermolizo.