PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
:> —: r/j O O- 7? -O CD C X
o m m -s- x r~ y m x x
—	<z 1>
o o x z>
—	r~ t~
—	C 3> X X O X
i—ì L.
-••j
O
•-0
O'
rt-asfr",n' Cena 600 lir - Leto XLI. št. 58 (12.090)
Trst, sreda, 20. marca 1985
Srhljivi podatki o obračunu enotedenskih spopadov
V stopnjevanju iraško-iranske vojne desettisoči mrtvih na obeh straneh
Iraško letalstvo bombardira iranska mesta in zapira iranski zračni prostor
BAGDAD. TEHERAN — Na deset« soče mrtvih in ranjenih je tragični pbračun enotedenskega stopnjevanja iransko - iraške vojne, ki ji ni videti konca, kljub okrepljeni mednarodni diplomatski dejavnosti. Tako Bagdad kot Teheran vztrajata na svojih pozicijah in pogojih za začetek mirovnih Pogajanj. Teheran zahteva mednarodno obsodbo Iraka kot edinega agresorja in povračilo vojne škode, aja-tulahi pa ne skrivajo, da je njihov
glavni cilj strmoglavljenje »ateističnega režima Sadama Huseina«. Na take pogoje ne more seveda Irak pristati, zato stopnjuje totalno vojno in napade na civilne objekte v upanju, da bo sodu izbil dno, da se bo režim ajatulahov zamajal ob težkih izgubah na fronti in v Zaledju. Iran skuša vračati udarce z raketnimi napadi na Bagdad, s skoraj neprekinjenim topniškim bombardiranjem Basre in z o-fenzivami na južnem delu fronte.
Številke o žrtvah na obeh straneh so srhljive. Le delno so plod propagande generalštabov, saj so včeraj Irančani tujim dopisnikom omogočili pogled na klavnico vzhodno od mesteca El Azair v močvirju Hor el Ha-vaize. Sodeč po teh agencijskih vesteh, naj bi iranska ofenziva propadla. Bagdad obenem zatrjuje, da so v enem tednu ubili in ranili več kot 30 tisoč iranskih vojakov. Te vesti delno potrjujejo krogi iranskega odpora proti režimu, ki trdijo, da je režim v sedanji ofenzivi izgubil 25 tisoč moš, od katerih precejšnjo število mladoletnikov, sama ofenziva pa naj bi klavrno propadla. V Bagdadu zatrjujejo, da jim je šlo za nohte, da so Iranci prodrli vse do Tigrisa in že ogrožali cesto Bagdad - Basra. V ta namen naj bi Teheran poslal v boj kar osem divizij redne vojske in »pas-daranov« (varuhov revolucije). Iraški generalštab je poslal v spopad vso republikansko gardo z njenimi elitnimi oddelki, pet brigad od katerih tri oklopne in pet popolnih divizij. Letalstvo je nad močvirji ob Tigrisu izvedlo več kot 4.000 akcij.
V Teheranu seveda vse to zanikuje-
jo in poudarjajo, da je njihova ofenziva uspela. Sodeč po tonu komunikejev pa ni šlo vse kot so pričakovali. Izgube so bile bržkone srhljive, koristi pa malenkostne.
Prav iraško letalstvo nosi v teh u-rah glavno težo totalne vojne proti Iranu, saj je v bistvu skoraj neomajni gospodar iranskega zračnega prostora. Včeraj so bombardirali Bušer, Hamadan, Ardebil, Karand-e-Garb in Koramšar. Skoraj ni mesta, ki ga ne bi v teh dneh iraško letalstvo napadlo, da se panika med prebivalstvo bliskovito širi. Bagdad je včeraj proglasil ves iranski zračni prostor za vojno področje in pozval letalske družbe, naj prekinejo povezave z Iranom. Preden je to opozorilo stopilo v veljavo je včeraj iz Teherana odpotovalo še 1.500 tujih delavcev,
Iran skuša vrniti milo za drago, včeraj je že četrtič v zadnjem tednu raketa »zemlja - zemlja« zadela Bagdad, a kot kaže Teheran varčuje s temi raketami, ki jih je dobil od Sirije. Irak pa je kot kaže še kar zadovoljen. Po podpori Huseina in Mubaraka so ga včeraj podprle vse a-rabske zalivske države.
Enotna delegacija pri Garibaldiju DP in Natti
Danes dopoldne bo prva senatna komisija, ki se ukvarja z u-stavnimi vprašanji, sprejela e-notno slovensko delegacijo, s katero se bo razgovarjala o načelnih vprašanjih globalnega zaščitnega zakona. Enotna slovenska delegacija je vlogo glede zaslišanj izročila koordinatorju ožjega odbora komisije senatorju Garibaldiju med obiskom odbora v naši deželi, ko so zaslišali načelnike skupine in odbore treh pokrajin in dežele, niso pa zaslišali slovenskega predstavništva. Kasneje je prišlo do sestanka enotne delegacije z ministrom za stike z deželami Vizzinijem, z vodstvom PSI in v Beogradu s predsednikom zvezne konference SZDL Jugoslavije Rožičem.
Enotna slovenska delegacija se bo danes popoldne sestala z vodstvom DP, saj so demoproletar-ci pred kratkim vložili svoj zelo dober zakonski osnutek in nato bo imela sestanek z generalnim tajnikom KPI Natto.
Senatna komisija se bo v četrtek sestala z nasprotniki globalnega zaščitnega zakona iz Vidma, iz Gorice in iz Trsta.
V četrtek in petek brez dnevnikov
RIM — Včeraj se je sestalo vodstvo vsedržavnega sindikata novinarjev bi sklenilo oklicati stavko novinarjev, ki so zaposleni pri dnevnikih, tako da slednji ne bodo izšli jutri, 21. marca, in v petek, 22. marca. Zato ne bo izšel niti Primorski dnevnik. Novinarji RAl in zasebnih postaj pa bodo stavkali v četrtek, 21. marca, in v soboto, 23. marca. Gre za zadnja dva dni stavke v okviru petdnevnega paketa, za katerega se je vodstvo FNSI odločilo pred časom, da bi prisililo založnike, da končno sedejo za pogajalno mizo in da tako stečejo pogajanja za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe novinarjev, ki je zapadla že 31. decembra lani.
Danes se bo sestalo vodstvo sindUcalnhi organizacij tiskarjev, ki bo Proučilo trenutni položaj, tudi v luči izjabe^zgložnikov, da so pripravljeni 'ki nadaljevanje pogajanj za obnovitev delovne pogodbe tiskarskih delavcev.
Takse za prehod meje najbrž ne bo
LJUBLJANA — Vinko Hafner je v razgovoru s predsednikom jugoslovanske skupščine Dušanom Alimpičem sprožil tudi vprašanje uvajanja takse za prehod prek meje, kot enega izmed virov za pokrivanje tečajnih razlik.
Dušan Alimpič je odkrito priznal, da je o tem predlogu prvič slišal v Planici. Miran Potrč, vodja slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin skupščine Jugoslavije, pa je med drugim pojasnil, da so bila to zgolj razmišljanja posameznikov v zveznih upravnih organih, ki nikjer niso »dobila uradnega pečata« in o njih, kot tudi o drugih tovrstnih predlogih, ni smotrno razpravljati.
Kljub vsemu pa je, že zaradi Preventive, nekaj razpravljavcev opozorilo, da tovrstni ukrepi niso le v nasprotju z mednarodnimi konvencijami, ki jih je Jugoslavija sprejela, temveč tudi s temelji neuvrščene politike in dobrososedskih odnosov. Da o e-konomskih in političnih posledicah sploh ne govorimo, (dd)
V sporu o ceni denarja in vodenju vi {ul ne gospodarske politike
Craxi zmagal v polemiki z ministrom Gorio čeprav bankirji še zavračajo znižanje obresti
Vlada pripravlja osnutek o Slovencih
RIM — Minister za odnose z deželnimi upravami Vizzini je včeraj sporočil, da bo čimprej predložil vladi zakonski osnutek o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Ustrezni sklep je sprejel po srečanju z ministrskim predsednikom Craxijem. Pri tem je minister naglasil, da se je že posvetoval z enotno slovensko delegacijo, s političnimi silami in s predsednikom senatne komisije za ustavna vprašanja Garibaldijem, poročevalcem o zakonskih osnutkih, ki so jih že vložile stranke.
Vizzini je dejal, da je vzel na znanje rezultate obiska ožjega odbora senatne komisije v deželi Furlaniji - Julijski krajini in njegov sklep, da izvede vrsto avdicij. Minister (ki sicer odpotuje danes v ZDA) je zagotovil, da bo osebno sledil avdicijam v senatu, nakar bo predložil vladi svoj osnutek, pri čemer je poudaril, da ne gre za nobeno zamudo, ampak za spoštovanje postopka, ki je v pristojnosti parlamenta.
RIM — Spopad med predsednikom vlade Craxijem in zakladnim ministrom Gorio se je včeraj zaključil z zmago socialističnega voditelja. »Nisem imel namena polemizirati s Craxijem«, je izjavil Goria, ki se je moral umakniti iz polemike. »Politika vlade je samo ena«, je mrzlo pristavil sam ministrski predsednik. Toda za sedaj je združenje bankirjev blokiralo hipotezo o znižanju obrestne mere vsaj za pol odstotka : znižanje je sicer možno, pravi ABI, toda zelo počasno.
Jabolko spora je namreč cena denarja. Sedaj stane preveč, je bil izjavil Craxi v Veroni, kar zavira gospodarski razvoj in se morajo banke sprijazniti s preokretom. Toda ceno denarja lahko določa samo trg, mu je bil odvrnil minister Goria. V resnici, kot se je jasno pokazalo včeraj, se za polemiko o ceni denarja skrivajo pomembna politična vprašanja. V čigavih rokah mora biti vodstvo vladne gospodarske politike? In kakšne ukrepe je treba sprejeti, da se olajša dogovor med sindikati in delodajalci, tako da bi preprečili referendum?
Glede prvega vprašanja je bil Craxi nedvoumen in je imel pri tem ob strani najzvestejše zaveznike, liberalce in socialdemokrate. Zato je bil Goria prisiljen izdati uradno sporočilo z opra-
vičilom, da se . nikoli ni mislil postaviti proti vladni liniji, in s priznanjem osebne zagrenjenosti, da »se tudi pri tako delikatnih temah ne izgubljajo priložnosti, da se prikazujejo neosno-vane polemike«.
Kar zadeva drugo vprašanje ga morda pojasnjuje dejstvo, da so se Craxiju v prid sprožili vsi najvplivnejši sindikalni voditelji, od Lame in Del Turca do vodstva UEL. Znižanje cene denarja bi namreč moglo predstavljati dobro znamenje za podjetja in torej olajšati mirnejše vzdušje za pogajanja o ceni dela. Povsem naravno, da so republikanci nasprotnega mnenja : »Vsak preuranjen poseg na ceni denarja bi tvegal, da poslabša polažaj«, kot se bere v komunikeju ekonomskega urada PRI.
V zvezi z zadržanjem bankirjev je opaziti, da se ne marajo vpletati v politične spopade. Dnevnik Confindustrie nasprotno pravi, da je tokrat politična strumentalizacija prešla vse meje. Čeprav pravi ABI, da načelno soglaša s Craxi je-vimi napotki, zaključuje, da je za sedaj možna le kakšna manjša prilagoditev obresti. Ostaja pa politični incident za Gorio, ki morda ni razumel, da si je hotel predsednik vlade prilastiti zaslugo za čeprav majhno znižanje cene denarja.	R. G.
Danes in jutri črpalke zaprte v petek pa podražitev bencina
V Libanonu se je upor razširil na jug države
RIM — Danes in jutri bodo v vsej Italiji zaprte vse bencinske črpal-ob stavki 37.000 lastnikov, ki zahtevajo prilagoditev marze (sedaj na 1-310 Ih- dobivajo po 50 lir pri litru, medtem ko gre državi 885 m petrolejem družbam 395 lir). Delna zapora bo tudi pri črpalkah na avtocestah. ,. V petek pa se bo skoraj gotovo bencin super ponovno podražil za 10 llr in bo stal 1.320 lir liter.
Splošno nazadovanje dolarja v Evropi pada vrednost lire
\vs^
ra^le vGSopf zSaSoTo arST Maria jlc:| ffj dosegla rekordno vrednost 633,45 lire, avstrijski šiling 90,26 bre, britanski 11111 Pa 2373 lir.
BEJRUT — Proti vsem pričakovanjem se v Libanonu upor krščanskih oboroženih oddelkov širi, da je včeraj Džema jel zaprosil za sirsko pomoč, o kateri bo razpravljal že v prihodnjih urah, saj so že napovedali njegov odhod v Damask. Uporniški oddelki desničarske falange so po vsem sodeč osredotočili svoje napore na jugu države, ki je bil do nedavnega pod izraelsko okupacijo. Tu so se povezali z oddelki proizraelskega odpadniškega majorja Lahada in skušajo prevzeti nadzorstvo nad polovico Saide (Sidon). Vsi poskusi libanonske redne vojske, da bi zaustavila napredovanje upornikov so se izjalovili, vojska je očitno prešibka, da bi se lahko uspešno postavila po robu.
Podobno kot pred leti v Bejrutu, ko so izgnali vse muslimane iz vzhodnega dela mesta, poskušajo sedaj ponoviti isto zadevo krščanski uporniki v Saidi. Te načrte pa so tekoj obsodili vsi verski voditelji tega mesta vključno s krščanskim škofom. Položaj postaja torej eksploziven, saj uporniki že zahtevajo neke vrste konfederacijo med muslimanskim in krščanskim delom Libanona. Temu pa odkrito nasprotujejo muslimani in zmerne maronitske sile.
Evropski nogometni pokali
Le Juventus na varnem
Danes bodo igrali povratna četrtfinalna srečanja v treh evropskih klubskih nogometnih pokalih. Med drugim bodo zaposlene tri italijanske in ena jugoslovanska ekipa. V pokalu prvakov bo Juventus igral v Pragi proti Sparti. Turinčani, ki so v prvem srečanju zmagali s 3:0, bi se morali brez težav uvrstiti v polfinale. Pred težjo nalogo pa bosta ostala dva italijanska predstavnika. Roma bo v pokalu pokalnih prvakov igrala doma proti Bayemu iz Miinchna.
Tudi Intcerju se danes ne piše najbolje. Milansko moštvo je sicer v prvi tekmi doma zmagalo z 1:0, zelo vprašljivo pa je, če bosta danes lahko nastopila vratar Zenga in Rummenigge, ki sta se poškodovala na nedeljskem mestnem derbiju.
Kot edini jugoslovanski predstavnik pa bo danes v pokalu UEFA igral sarajevski Željezničar. Sarajevčani se bodo v Minsku spoprijeli z domačim moštvom Dinama, ki so ga v prvem srečanju premagali z 2:0.
Ljubitelji nogometa bodo tako danes zares prišli na svoj račun, tudi zato ker bodo vsa omenjena srečanja tudi neposredno po TV (italijanski in koprski).
NA 10. STRANI
Pravda: Pod pogojem, da so na to pripravljene tudi ZDA
Sovjetska zveza pripravljena izboljšati odnose z Ameriko
MOSKVA — »Sovjetska zveza je pripravljena stvarno ukrepati za izboljšanje odnosov z ZDA, če bo enaka pripravljenost prišla do izraza tudi na ameriški strani« je zapisala včeraj Pravda s pripombo, da bi iz-
Jeseni zopet iskanje nafte v Črni gori
TITOGRAD — Kotorski »Jugo-petrol« in »Naftagas« iz Novega Sada bosta letošnjo jesen nadaljevala intenzivno iskanje nafte v Črni gori.
Predstavniki obeh kolektivov so se pred nedavnim dogovorili, da bodo v zadnjem četrtletju začeli vrtati na polotoku Luštici in v zalivu Boke Kotorske ali pa nekje v ulcinjski občini, kjer so uvodna dela že končali, (dd)
boljšanje vzajemnih odnosov ugodno vplivalo na celotni mednarodni položaj in na prizadevanja za utrditev miru na svetu. Glasilo CK KP pa je dodalo, da ne bo SZ privolila v nikakršno koncesijo, ki bi utegnila o-groziti njeno varnost in varnost zavezniških držav.
Sklicujoč se na govor, ki ga je imel Gorbačov brž po izvolitvi na mesto pokojnega Čemenka, je Pravda nato objasnila, da odločna in dosledna politika Moskve zglajuje pot tvornim dogovorom, tako tudi v Ženevi, da pa je pri tem zelo mnogo odvisno od sogovornikov. S tem Pravda misli na Reaganov načrt o vesoljskem ščitu, ki ga označuje kot psevdopacifistično retoriko, s katero ZDA prikrivajo svojo politiko nasprotovanja omejitvi orožnega potenciala.
Oboroževalne tekme ne gre prenesti v vesolje, je še zapisala Pravda, kajti uresničitev programa »zvezdne vojne« bi oboroževalno tekmo še spodbudila, in to do takšne mere, da bi je ne bilo več mogoče nadzorovati.
Pravda se je obregnila tudi ob odločitev belgijske vlade, da dovoli namestitev ameriških raket »cruise« na lastnem ozemlju in jo označila kot
rezultat washingtonskega izsiljevanja pa tudi pritiskov iz tistih zahodnoevropskih držav, ki so evrorakete že prej sprejele. Oslanjajoč se na poročanje ameriške televizijske mreže CBS, po katerem so rakete v Belgiji že celo operativne, Pravda sklepa, da so izstrelke »cruise« pripeljali iz ZDA v Belgijo, preden bi za to zvedel sam bruseljski parlament.
ZDA se ne bojijo pobotanja med Sovjetsko zvezo in IRK
PEKING — Ameriški državni podtajnik za politične zadeve Michael Armacost se mudi v Ljudski republiki Kitajski, kjer je z zunanjim ministrom Xiufqianom in namestnikom predsednika vlade obravnaval najpomembnejše mednarodne probleme. Govor je bil med drugim o kampučijsko - vietnamski vojni,
O vesoljskem ščitu je Armacost novinarjem dejal, da pri Kitajcih ni naletelo na takšen interes kakor pri
Evropejcih, sicer pa je Armacost poudaril, da je v pogovorih prišla do izraza dokajšnja sorodnost stališč. 0 kampučijsko - vietnamskem spopadu je rekel, da ZDA podpirajo Sihanuko in nacionalistično gibanje Son Sanno, ni pa hotel razodeti washingtonskega stališča do morebitnega kitajskega vojaškega posega proti Vietnamcem', naglasil je le, da nima vtisa, da ja takšen poseg v vidiku. O odnosih SZ - LRK p>a je izjavil, da se ZDA nikakor ne bojijo njihovega izboljšanja.
V članku zahodnonemškega zunanjega ministra
ZRN za krepitev odnosov med Vzhodom in Zahodom
Od '23. marca bo imel tvoj denar
GORICI
večjo vrednost
BONN — Zahodnonemški zunanji minister Hans - Dietrich Genscher se je v podpisanem članku, ki je vzbudil v tukajšnjih političnih krogih veliko zanimanje, obrnil na supersili, naj uravnoteženo oblikujeta odnose med Vzhodom in Zahodom in naj pri tem upoštevata vsa področja. Evropske države pa je pozval, naj se same pobrigajo, da bodo upoštevani njihovi interesi.
Genscherjevi podpisani članki so se že uveljavili v primerih, kadar želi šef zahodnonemške diplomacije posebej poudariti zahodnonemško stališče do pomembnih mednarodnih vprašanj. Njegov članek so razdelili vsem veleposlaništvom v Bonnu. Zanimanje zanj je bilo tolikšno, da je francoski zunanji minister Dumas zahteval, naj mu nemudoma prevedejo Genscherjev članek.
Povod za članek je začetek pogajanj med supersilama v Ženevi in izvolitev Gorbačova za novega generalnega sekretarja sovjetske partije. Genscher ocenjuje ta dogodek kot ugodno znamenje in napoveduje, da bo že letos prišlo do srečanja med ameriškim in sovjetskim voditeljem. Po njegovem mnenju bi bil primerni o-kvir za vrhunsko srečanje proslava desetletnice podpisa helsinške sklepne listine 1. avgusta letos.
Najpomembnejše teze Genscherjeve ga članka, ki v veliki meri zadevajo ZDA. so tele:
—	Zahod mora tako voditi ženevska pogajanja v povezavi z jedrskim in vesoljskim oboroževanjem, da bosta ostali nedotaknjeni strateška enotnost severnoatlantske zveze in njena str a tegija prožnega odgovora, da se E-vropa ne bo tehnološko odtrgala od ZDA in da se ne bo zgodilo nič takega, kar bi omogočilo vojno v Evropi.
—	Ker mora natovska strategija pomeniti odgovor tudi na premoč Sovjetske zveze v Evropi v klasični o-borožitvi. je treba v procesu pogajanj poiskati poti do zmanjševanja nleravitotežja v klasični oborožitvi. V ta namen sta najprimernejši mesti dunajska konferenca za zmanjša-
nje oboroženih sil na Dunaju (MBFR). in stockholmska konferenca za evropsko varnost in razorožitev.
—	Vsi bi si morali prizadevati, da bi dosegli ravnotežje v odnosih med Vzhodom in Zahodom, kar zadeva udeležbo velesil in drugih udeleženk konference za varnost in sodelovanje v Evropi, povezavo med varnostnimi in političnimi vprašanji in kar zadeva odnose med ženevskimi in multilateralnimi pogajanji in naposled, kar zadeva vplivanje svetovnega razvoja na položaj v Evropi.
—	Nikogar ne bi smeli izključiti iz tega razvoja niti Poljske niti NDR. Evropejci sami bi morali poskrbeti, da bi novi razvoj zajel vse odnose med Vzhodom in Zahodom, da ne bi zaradi varnostne komponente trpelo politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje, pri čemer bi bilo mogoče razvijati nove oblike na področju tehnologije in varstva okolja. Srečanje v Helsinkih bi lahko uporabili v ta namen.
—	Vprašanju človekovih pravic — tudi glede na majsko srečanje v Ot-taivi — je treba še naprej pripisovati velik pomen. Toda besednim spopadom bi se morali izogibati, ker bolj škodujejo kot koristijo praktični politiki človekovih pravic.
—	Za države članice EGS je pomembno, da se zdaj še tesneje povežejo. V okviru zahodnoevropske zveze bi bilo treba poenotiti evropske varnostne interese.
—	Vzhodne pogodbe, podpisane v sedemdesetih letih, so po Genscherje-vih besedah za Bonn slej ko prej podlaga v odnosih med Vzhodom in Zahodom. Poročilo kanclerja Kohla o položaju nacije je v tem pogledu dokument dobre volje. Na tej podlagi je treba skupno odgovornost ZRN in NDR v smislu procesa krepitve varnosti in sodelovanja v Evropi čedalje bolj polniti z vsebino. Toda v nobenem trenutku ne bi smeli pozabiti na osrednji pomen dolgoročno zasnovanih odnosov s Sovjetsko zvezo.
BOŽIDAR PAHOR
V Jugoslaviji kmalu v obtoku kovanci z višjimi vrednostmi
Odprta bo
BEOGRAD — Da bi vzpostavili bolj sorazmerne odnose v gotovinskem plačevanju in zmanjšali stroške pri izdelavi kovancev, je ZIS pripravil osnutek sklepa o kovanju kovancev za dvajset, petdeset in sto dinarjev.
Veljavni kovanec za deset dinarjev je* že tako brez vrednosti, da niti približno ne izpolnjuje vloge, ki mu je bila namenjena pred osmimi leti, ko je prišel v obtok. Zaradi pomanjkanja kovancev za dvajset, petdeset in sto dinarjev je bilo treba tiskati ogromne količine papirnatega denarja, ki pa se hitro poškoduje in ga je treba umakniti iz prometa. To je veliko dela in zahteva določeno proceduro, ki je tudi zelo draga.
Pomanjkanje vrednejših kovancev je posebne težave povzročilo tudi v telefonskem prometu, kjer so se ceniki v minulih letih nenehno dvigali. Triminutni pogovor z eno od sosednjih držav je veljal vsaj dvajset kovancev po deset dinarjev, kar je povzročilo težave pri uporabljanju teh zvez, posebej v času turistične sezone.
Izdelava kovancev večjih vrednosti je utemeljena tudi z dejstvom, da je njihovo trajanje neomejeno, oziroma gre samo za enkraten strošek Narodne banke Jugoslavije, (dd)
Največja možnost prihranka
Izmenjava informacij in dogovori za nadaljnje sodelovanje med delegacijama medobčinskega sveta SZDL iz Kopra in SKGZ
Ezio Mestrovich novi direktor »La Voce del Popolo«
KOPER — V Kopru sta se včeraj sestali delegaciji medobčinskega sveta SZDL Koper in SKGZ iz Trsta in Gorice, da izmenjata informacijo o najbolj zanimivih vprašanjih in da se dogovore o nadaljnjem sodelovanju.
V uvodnem poročilu je predsednik obalne konference in medobčinskega sveta SZDL Milan Vatovec orisal osnovne naloge socialistične zveze, ki je v usklajevanju treh obalnih občin (Koper, Izola in Piran) in v okviru medobčinskega sveta tudi občine Sežana. Letos se predvsem ukvarjajo z dolgoročnim stabilizacijskim gospodarskim in družbenim načrtom in s perspektivami razvoja do konca stoletja, ki temelje na razvoju na višjih osnovah tehnologije in znanosti. V ospredju zanimanj družbenopolitičnih skupnosti je odnos do italijanske narodnostne skupnosti, kar tudi omogoča, da z večjim razumevanjem spremljajo napore Slovencev v Italiji za globalno zaščito. V kratkem bodo priredili več posvetovanj in to o aktualnih vprašanjih kulture v regiji in o sporazumih o obmejnem gospodarskem sodelovanju. Na primeren način bodo proslavili štirideseto obletnico osvoboditve, kot štirideset let miru, sožitja in razvoja in s tem tudi kot pomemben prispevek sodelovanja na tem področju živečih narodov.
Predsednik SKGZ Boris Race je predvsem podrobno orisal napore Slovencev v Italiji za globalno zaščito in zadnji razvoj s tem v zvezi. Tako je omenil razgovor enotne slovenske delegacije s predsednikom vlade Craxijem in obveze predsednika vlade izrečene v Beogradu. Sedaj poteka raz-
prava po dveh tirih: zakonski predlog pripravlja minister Vizzini, istočasno pa se z razpravo ukvarja tudi prva komisija za ustavna vprašanja senata, ki se bo danes sestala z enotno delegacijo. Predsednik Race je podrobno orisal razliko med zakonskimi osnutki levih grupacij in osnutkom KD, ki je izredno omejevalen in nesprejemljiv. Ostro je obsodil protislovenske akcije, ki jih zlasti vodi Lista za Trst in nacionalistično gonjo, ki ima negativne odmeve celo na levici, tako da obstajajo težave glede priprav za proslavo štiridesete obletnice osvoboditve. Podčrtal je pomen enotnosti vseh Slovencev in izrazito borbeno vzdušje pripadnikov slovenske manjšine, kot tudi aktivnost članic SKGZ, kar je dokaz vitalnosti in prizadevnosti manjšine.
V razpravi so bila obravnavana razna vprašanja in najprej politika sožitja, razni vidiki enotnega kulturnega prostora ter važna vloga in povezava z italijansko skupnostjo na Koprskem. Govor je bil o gospodarskih vprašanjih in povezovanju. Preživeli smo zelo težke čase, ko je prišlo celo do zapiranja meje in do negativnih gospodarskih tokov. Sedaj so znaki preobrata, ko se „ ponovno govori o skupnih vlaganjih, mešanih conah in delujejo mešane komisije, ki rešujejo razna odprta gospodarska vprašanja. Konkreten razgovor se je nanašal tudi na sredstva množičnega obveščanja, pri čemer je še zlasti prišel do izraza negativni položaj v Trstu zaradi nacionalistične redakcijske politike dnevnika »II Piccolo« in drugih okoliščin. V teh pogojih se je še okrepila vloga koprskega radia in televizije. Dogovorjeno je bilo, da bo v
kratkem na temo informiranja organizirala SZDL v Kopru skupni sestanek prizadetih medijev. Končno je treba še podčrtati željo predstavnika mladine za čim širše in čim bolj raznoliko sodelovanje mladine na obeh straneh meje, da se utrdi sožitje in medsebojno poznavanje.
Razgovor se je zaključil z ogledom »Luke Koper«, kjer je delegacijo SKGZ pozdravil ravnatelj Bruno Korelič, ki je tudi orisal izredno nagel gospodarski in tehnološki razvoj luke.
V delegaciji SZDL so bili: Milan Vatovec, predsednik Obalne konference SZDL in Medobčinskega sveta SZDL Koper, Gorazd Bertok, predsednik Občinske konference SZDL Koper, Marino Orlando, predsednik Občinske konference SZDL Izola, Marino Mahnič, sekretar Občinske konference SZDL Piran, Iva Hreščak - Vižin, predsednica Občinske konference SZDL Sežana, Drago Mislej, sekretar Obalne konference SZDL Koper, Miro Kocjan, predsednik sveta za informiranje pri MS SZDL Koper, Dušan Fortič, predsednik svata za mednarodno sodelovanje pri MS SZDL Koper, Manlio Vi-dovich, v.d. direktor Radia Koper Capodistria, Silvano Sau direktor TV Koper Capodistria in Slavko Vodopivec, predsednik Medobčinske gospodarske zbornice Koper. V delegaciji SKGZ so bili: Boris Race predsednik, Dušan Udovič tajnik, Edmund Košuta, predsednik odbora za šolstvo, Klavdij Palčič, predsednik odbora za kulturo, Darij Cu-pin, predsednik odbora za gospodarstvo, Suadam Kapič, predsednik komisije za stike in Bogo Samsa član izvršnega odbora.
REKA — Ezio Mestrovich je novi odgovorni urednik dnevnika italijanske narodnostne skupnosti iz Istre in z Reke »La Voce del popolo«. Imenoval ga je Delavski svet založniške hiše EDIT, ki dnevnik izdaja.
Mestrovich, ki je bil doslej odgovorni urednik revije »Panorama«, ima za seboj dolgo novinarsko pot; začel jo je pred več kot 20 leti prav v uredništvu dnevnika, najprej kot korektor, nato pa kot časnikar pri raznih rubrikah, največji doprinos pa je dal v sektorju kulture, ki ga je dolgo vodil predno je pred petimi leti prevzel vodstvo Panorame.
Poleg novinarske dejavnosti se je Mestrovich še posebej odlikoval pri svojem delu v družbenem in kulturnem življenju na Reki in celotnem območju. Za svoje dolgoletno novinarsko delo in za uspehe, ki jih je Mestrovich dosegel v družbenopolitičnem sektorju še posebej pa za trud v zvezi z vprašanji, ki so povezana z dejavnostjo italijanske narodnostne skupnosti, je prejel vrsto visokih priznanj.
Novemu direktorju italijanskega dnevnika »La Voce del popolo« naj gredo iskrene čestitke »Primorskega dnevnika«.
Deželni svet razpravljal o hudi ladjedelski krizi
Ob obletnici Kosovelovega rojstnega dne
Ekskurzija Slavističnega društva v Sežano in Tomaj
TRST —- Deželni svet F-JK je na včerajšnji seji odobril resolucijo s točnimi obvezami za deželno vlado v zvezi z nekaterimi problemi, ki so povezani s hudo krizo ladjedelskega sektorja v naši deželi.
Resolucija izhaja iz treh ugotovitev: osrednja vlada mora z največjo naglico izdati odloke za začetek del, ki so povezana z naročilom Micoperi ih izvajati protokol sporazuma, ki je bil podpisan novembra lani za razmah Pomorskega gospodarstva. Vse delo, ki je povezano z naročilom Micoperi Tora jo opraviti deželna podjetja, ah pa velik del osebja, ki bo opravljalo ta dela, mora prebivati v F-JK. Posebne gradnje je treba dodeliti tržaškemu Arzenalu, tržiškemu obratu pa zagotoviti načrtovanje in gradnjo pod-Tomic in velikih vojaških ladij.
Izhajajoč iz teh ugotovitev odobrena resolucija obvezuje deželno vlado, da mora nastopiti pri osrednji vladi, da bi IRI in njene finančne družbe spoštovale protokol sporazuma, ki je bil podpisan novembra lani.
Resolucijo, ki je bila odobrena soglasno (vzdržala se je le DP), je orisal predsednik odbora Biasutti, v razpravi pa so o tem problemu govorili še svetovalci Fragiacomo (PRI), Tassinari (LpT), Morelli (MSI), Carbone (PSI), Padovan (KPI), Berteli (PSDI) in Longo (KD).
TRST, SEŽANA, TOMAJ — V ponedeljek popoldne, na Kosovelov rojstni dan, je Slavistično društvo v Trstu priredilo poldnevno literarno ekskurzijo v Sežano in v Tomaj. Sicer maloštevilni profesorji slovenščine tržaških in goriških srednjih in višjih šol, ki so se izleta udeležili, so od ekskurzije odnesli močan vsebinski naboj in doživetij v Sežani in Tomaju ne bodo tako kmalu pozabili.
V spominski sobi Srečka Kosovela v Sežani, kjer je danes sedež Delavske univerze, in kjer je bil 18. marca 1904 rojen Kosovel, je udeležence ekskurzije sprejela Ana Godnik; s toplim in zavzetim nagovorom je predstavila pesnikovo oseb-
nost ter orisala namen spominske sobe. nato pa predvajala tri programe Kosovelovih pesmi, ki so jih recitirali sežanski študentje in nekateri priznani slovenski gledališki u-metniki. Programi so bogati tudi z glasbenim in fotografskim gradivom.
Tržaški in goriški slavisti so se nato podali v Tomaj, kjer so obiskali pesnikov grob in položili venec ter se v ganljivem intimnem vzdušju spontano zbrali v enominutni molk. Nakar se je skupina podala na Kosovelov dom, kjer jih je pričakala 87-letna pesnikova sestra Tončka in prav srečanje s Tončko Kosovelovo je bilo enkratno, neponovljivo doživetje. Tončka je kljub častitljivi starosti izredno mladost-
V nedeljo spominski pohod na Porezen
CERKNO — V spomin na tragične dogodke na Po-reznu v zadnji sovražnikovi ofenzivi proti enotam 9. korpusa NOVJ, 24. marca 1945. leta, bodo v nedeljo, 24. marca letos že desetič organizirali množični zimski spominski pohod borcev, planincev, mladine, pripadnikov JLA, teritorialne obrambe in ZRVS na 1632 Tetro v visoki vrh Porozna. ■
Predstavniki planinskega društva Cerkno, kra-levna organizacija zveze borcev NOV Cerkno ter mladina iz Cerkna so v sodelovanju s predstavniki borcev Gorenjskega vojnega področja, Kosovelove brigade in inženirskega bataljona 31". divizije že izdelali program letošnjega spominskega pohoda na Porozen. Ob jubileju je pokroviteljstvo nad pohodom prevzela delovna organizacija ETA Cerkno.
Organiziran odhod pohodnikov bo v nedeljo, 24. marra ob 7. uri iz Cerkna po poti »Kosovelove brigade«. Gb 11, uri bo spominska svečanost pri spomeniku na ^riiu Porazna, kjer se bodo udeleženci pohoda poklonili spominu na padle borce Kosovelove brigade in Gorenjskega vojnega področja. Dostop na vrh Porozna le kljub novi snežni odeji mogoč še po naslednjih poteh:
iz Železnikov preko Davče po poti »Inženirskega bataljona 31. divizije« in iz Jesenice »po dolgi poti«.
Organizatorji priporočajo, da se vsi pohodniki napotijo samo po omenjenih poteh, ker bodo samo te s previdno hojo in primemo zimsko opremo vame. Na vrhu Porozna je planinski dom »Andrej Žvan - Boris« pod snegom, tako da v njem ni možno bivanje, kljub temu bo pohodnikom pri planinski koči na voljo skodelica toplega čaja za okrepčilo, hrano pa naj prinesejo pohodniki v nahrbtniku.
Odbor za organizacijo pohoda na Porezen bo skladno s pravili spominskega zimskega vzpona za desetkratno udeležbo na pohodu letos prvič podelil posebno plaketo. Prejelo naj bi jo okrog 1000 pohodnikov, ki so že deset let zvesti obiskovalci Porozna. Za dvakratno udeležbo na pohodu pa pohodniki prejmejo bronasto značko, za štirikratno udeležbo srebrno in za šestkratno udeležbo zlato spominsko značko.
Lanskega spominskega pohoda na Porezen se je udeležilo več kot 4000 pohodnikov, zato organizatorji pričakujejo tudi v nedeljo številno udeležbo iz vse Slovenije in zamejstva.
SILVO KOVAČ
V PORDENONU
Danes in jutri vsedržavna skupščina delegatov FI0M-CGIL
PORDENON — Danes in jutri bo v Pordenonu vsedržavna skupščina vseh delegatov FIOM - CGIL skupine'Zanus-si. Glavni namen zasedanja je opredeliti stališče in določiti vlogo sindikata v novi fazi, v kateri se nahaja pordenonski obrat. Uvodno poročilo bo imel Ettore Ciancicco, član vsedržavnega tajništva FIOM - CGIL, zaključke pa bo povzel predstavnik vsedržavnega tajništva CGIL Antonio Pizzinato. V okviru zasedanja bo vsedržavna FIOM predlagala konkretne predloge za izvajanje procesa preosnove v obratu Zanussi, največjem italijanskem podjetju kuhinjskih strojev, nad katerim je pred nedavnim prevzela nadzorstvo švedska transnacionalna dražba Electrolux.
nega duha, prijetne komunikativnosti, veselega in radoživega značaja in je skupino skoraj dobro uro neprenehoma zasipala z dragocenimi pričevanji iz svojega življenja in življenja svojega brata Srečka, s katerim sta bila trdno povezana vse do njegove prerane smrti leta 1926. Poslušali smo jo, ne da bi trenili 7. očmi, bila pa je tako razživela, da se je bilo kar težko ločiti od nje. Skozi njeno sugestivno pripoved se nam je odpirala intimna podoba pesnika Srečka Kosovela in na trenutke je bilo vzdušje takšno, kot da komaj pričakujemo, kdaj bo vstopil v sobo in se nam pridružil v kramljanju. Duhovna obogatitev, ki sta jo v duše udeležencev ekskurzije zasejala Sežana in Tomaj, je sama od sebe sprožila željo, da bi se kmalu ponovno podali na podoben izlet, drugič mogoče na Goriško.
Kljub skromni udeležbi, je bila tokratna akcija Slavističnega društva v Trstu uspešna in tistemu, ki se je ni mogel (ali ni hotel) udeležiti, mu je resnično lahko žal...
VIDEM — Deželni odbornik za izseljenstvo Turello se bo v prihodnjih dneh podal v Avstralijo in obiskal izseljence iz naše dežele. Njegov obisk sodi v okvir priprav na tretjo deželno konferenco o izseljenstvu, ki bo 27., 23. in 29. septembra v Gradežu.
VIDEM — V Vili Manin v Passati anu bo v nedeljo, 24. marca, letni občni zbor furlanskega filološkega društva Società filologica friulana. Na tem letnem posvetu društva, ki šteje nad 5.000 članov, bodo predstavili nekaj publikacij v furlanskem jeziku, govorili pa bodo tudi o letošnjem delu. Spomladi bodo v Kamiji, v Forni Avoltri, priredili vsakoletni spomladanski praznik »Frae di primavere«.
(mw)
POTOVANJE PO DEŽELI BREZ MIRU
Dušan Jelinčič	14.
NAZARET
Nazaret je mesto gričev. Je prelepo in vredno v°je mitične svetopisemske časti. Je pa tudi naj večje ar&bsko mesto v Izraelu, seveda poleg starega Jeru-alema. Je arabsko mesto s svojim bazarjem, z ozkimi ®hinirni ulicami, s svojim živžavom in s svojimi glas-Uiii, revnimi, a vendar vedrimi in prijaznimi otroki. 5al smo ostali v Nazaretu, ki je vsekakor vreden ogle-ì a kot eno naj lepših mest na Bližnjem vzhodu, le ake štiri ure, ki smo jih zapravili, zdi se neverjet-stalnem iskanju pijače, oranžade, kokakole, gre-
i Okoli poldne smo spet stopili na avtobus, ki nas v nekaj urah popeljal na osrednji cilj našega po-
tovanja, v Jeruzalem. Na pot! Pokrajina do bližnjega mesta Bet Šean je tipično galilejska, pusta, mogočna in svetopisemska. Po tem mestu pelje cesta po dolini reke Jordana.
Ta dolina je nepopisna s svojimi naravnimi lepotami ter po vtisih, ki jih vzbuja. Vtisih, ki so lahko povezani s Svetim pismom, z arabsko-izraelsko vojno ali pa s sedanjim stanjem večne napetosti in vojne pripravljenosti.
Narava je to dolino obdarila s petimi barvami: s sivo, ki je barva prav na dnu doline, z modro, ki je barva reke, v tistih redkih odsekih, kjer jo sploh lahko zaznaš: z rumeno barvo peščene pokrajine, z rdečo barvo prsti doline tik ob reki ter s srebrno barvo sončnih odsevov vojaških karavel in postojank.
Sicer pa sem pozabil najbolj mrko, rjavo barvo že zarjavelih vojnih pregrad, bbdeče žice, opuščenih tankov, obstreljenih vojnih tovornjakov ter obmejnih križev, zarjavelih in zapuščenih. Koliko krvi je bilo tu prelite, odkar pomni zgodovina!
Ta mala zareza peska, prsti in vode je sedaj nema priča smrti in človeškega pustošenja, vendar pa so glasovi otrok, ki so začeli peti pesmi o Izraelu in Jeruzalemu, svetem mestu Jerušalaimu, še toliko bolj glasna priča o življenju, o bodočnosti, ki bo premagala strahove vojne in preteklosti.
Otroci so v avtobusu peli besede Jerušalaim, Je-rušalaim — Jeruzalem, Jeruzalem, šalom, šalom — mir, mir. Meja z Jordanijo, kateri smo sledili že nekaj ur, se je takoj oddaljila, kot da bi bila le težke sanje,
v vsej svoji veličini in večnosti pa se je pokazal... Jeruzalem.
V JERUZALEMU
Prikazali so se prvi naseljeni puščavski griči, hiše so bile vedno bolj pogoste, naposled pa se je pokazala Omarjeva mošeja v starem delu Jeruzalema, ki je tudi najbolj značilen objekt tega mesta, saj je videti od vsepovsod njeno mogočno zlato kupolo.
Seveda je prva stvar, ki smo jo ukrenili v mestu bila ta, da smo poiskali mladinski dom in se preskrbeli za spanje. Našli smo ga sicer izven mesta, v kraju Bait Vegan, vendar pa so avtobusne povezave s centrom odlične, tako da to ni bil noben problem.
Nazaret je najlepše in .najznačilnejše mesto v Galileji
Srečanje mentorjev bralnih značk na openski osnovni šoli
Na ponedeljkovi seji občinskega sveta odobrili proračun
Tristranska koalicija pozitivno ocenila delo devinsko-nabrežinske občinske uprave
Devinsko-nabrežinski občinski svet je v ponedeljek zvečer z glasovi komunistov, socialistov in Slovenske skupnosti odobril letošnji proračun in triletni načrt javnih del. Proti proračunu so se izrekli demokristjani in Lista za Trst, medtem ko se je svetovalec Liste za Devin Nabrežino vzdržal.
Proračun je uvodoma obrazložil pristojni odbornik Depangher, ki je podčrtal, da se je uprava spet znašla v hudi finančni stiski, iz katere trenutno ni videti izhoda, tudi zato, ker vlada ne kaže velikega razumevanja za težave manjših krajevnih uprav. Kljub temu je devinsko-nabrežinski občinski odbor vložil v ta proračun veliko truda, z upanjem, da ne bo sedanja kriza preveč bremenila občinske skupnosti. V petih let'h mandata občinskega sveta, je naglasil Depangher, je naša uprava investirala skoraj 10 milijard lir, kar predstavlja za relativno majhno občino, kot je devin-sko-nabrežinska, že spodbuden uspeh.
Depangherjevemu tehničnemu poročilu je sledila politična razprava. Načelnik komunistične skupine Širca je dejal, da občine že preveč let čakajo na korenito reformo javnih u-
prav, za težave, s katerimi se so*-očajo zlasti manjše uprave, pa nosi v prvi vrsti krivdo in odgovornost krščanska demokracija. Komunisti so mnenja, da je uprava dobro in smotrno izvajala zastavljene programe in napovedujejo, da se bo partija \ volilni kampanji zavzemala za potrditev sedanje tristrankarske koalicije.
Odbornik Brezigar je- poudaril, da je tudi Slovenska skupnost, kljub nekaterim težavam, ki so se pojavile v zadnjih letih, zadovoljna z delom odbora, čeprav bodo morali sedaj to dokončno presoditi volilci. Slovenska skupnost ne postavlja političnih hipotez za bodočnost, če bodo dani pogoji, pa mislijo še dalje sodelovati s komunisti in s socialisti pri vodenju občine. Brezigar je med uspehe sedanje uprave uvrstil varianto regulacijskega načrta, modernizacijo smetarske službe, novo kanalizacijo in novo javno razsvetljavo, s katero bodo pred koncem leta opremili vse vasi v občini.
V ponedeljkovo debato sta posegla tudi socialista Colja in Caldi. Oba sta podčrtala, da je uprava kljub nekaterim težavam skušala izvajati program, pri čemer gre pohvaliti tudi požrtvovalnost občinskih uslužbencev.
Tudi socialisti torej dobro ocenjujejo delo koalicije in zavračajo obtožbe na račun odbora, ki so jih na zasedanju izrekli demokristjani.
Z odobritvijo proračuna je devinsko - nabrežinski občinski svet dejansko sklenil svoj petletni politični mandat. Pred dokončnim razpustom se bo sestal še enkrat, da uredi zadnje u-pravne zadeve in da oceni ugovore in prizive k novemu regulacijskemu načrtu.
V petek, 15. marca, je bilo na Opčinah, v osnovni šoli France Bevk srečanje mentorjev bralnih značk za Tržaško. Srečanja se je udeležilo še kar zadovoljivo število šolnikov, ki se ukvarjajo s to hvalevredno pobudo po naših osnovnih in nižjih srednjih šolah.
Vodja bralnih značk za zamejstvo J. Zupan je prikazal razmah bralne značke v petindvajsetih letih njenega obstoja. Prešla je meje matične domovine, osvojili so jo šolarji v zamejstvu, zanjo se potegujejo otroci zdomcev po vsej Evropi.
Pisateljica B. Golobova je iz svoje lastne izkušnje znala marsikaj
svetovati o izbiri in branju dobre knjige med šolarji. Sama je namreč šolski inšpektor in dobro pozna o-troka.
Naša dobra znanka Branka Jurca pa je s svojo vedro in prisrčno besedo prikazale pisateljeve stike z mladimi bralci.
Svoje pozdrave je prinesla zbranim tudi sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije A. Žiberna. Prav njej gre vse priznanje, saj že nekaj let skrbi, da dobijo naši šolarji bralne značke.
Pred tem srečanjem so gostje obiskali tudi postajo Radia Trst A, kjer so v oddaji v živo ob prijetnem kramljanju obrazložili pomen bralne značke ter spregovorili o svojem delu in življenju v matični domovini.
Šolabusna služba v nabrežinski občini
Občina Devin-Nabrežina sporoča, da je danes, 20. marca, zaradi okvare na šolabusu z 28 prostori, začasno prekinjen prevoz otrok, ki o-biskujejo sledeče šole: srednja šola Igo Gruden, iz Sesljana v osnovno šolo v Nabrežini, slovenska in italijanska osnovna šola v Devinu, slovenski in italijanski otroški vrtec v Devinu, italijanska in slovenska osnovna šola v Sesljanu, šola s celodnevnim poukom v Ribiškem naselju, osnovni šoli v Cerovljah in Mav-hinjah.
NATEČAJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
»Primorski dnevnik« praznuje letos svojo štiridesetletnico, ki sovpada z obletnico Osvoboditve. Ob tej priložnosti želi proslaviti oba jubileja. Zato Primorski dnevnik razpisuje dva natečaja: likovni za učence osnovnih šol in dijake srednjih šol, za dijake višjih srednjih šol pa literarni natečaj. Natečaja sta na temo:
Ob štiridesetletnici osvoboditve in izhajanja Primorskega dnevnika, glasnika Slovencev v Italiji
Sožitje in naša prihodnost
Likovne izdelke, oziroma literarne prispevke, je treba dostaviti u-redništvu do 30. aprila. Izid natečaja bomo razglasili na svečani proslavi obletnice, najboljše prispevke bomo objavili v jubilejni številki dnevnika.
Statistični podatki kažejo na nazadovanje naše dežele
V ponedeljek zvečer v Soščevi hiši na Proseku
Vprašanji prostorov in koordinacije v ospredju rednega občnega zbora SKD Prosek - Kontovel
Podatki, ki jih je te dni objavil statistični urad tržaške trgovinske zbornice ponovno potrjujejo splošno družbeno - gospodarsko nazadovanje naše pokrajine. Edina pozitivna nota je znižanje števila brezposelnih (ki vseeno ostaja zelo visoko) in ur dopolnilne blagajne. Poglejmo nekaj demografskih podatkov: konec januarja je na ša pokrajina štela 274.415 prebivalcev (lani istega meseca 277.260), tržaška občina pa 243.396 (lani 246.090). V pokrajini je januarja bil saldo med rojenimi in umrlimi negativen, saj so se rodili 104 otroci, umrlo pa je 420 oseb. V enem mesecu je torej bilo 316 prebivalcev manj.
Na kmetijskem področju je januar pustil negativne posledice zaradi hudega mraza, ki je močno prizadel vrtnarstvo in nasade oljk. V industriji so zabeležili precejšnje znižanje proizvodnje, posebno dramatično je bilo stanje za podjetje Italcementi, kjer se je proizvodnja znižala, v primerjavi z lanskim januarjem, za 53,5 odst. V trgovinskem sektorju se je povečala prodaja tobaka in soli, močno pa se je skrčil ribolov. Januarja lani je namreč bilo na tržaškem ribjem trgu 1.926 stotov rib, letaš pa 1.668, toiej 13,4 odst. manj. Tudi na sadno - zelenjad-nem trgu so bili posli manj ugodni, saj so prodali za 11,5 odst. manj zelenjave in 8,3 odst. manj sadja.
Če je turizem pozitivna postavka, saj je januarja letos obiskalo tržaško pokrajino 33.050 domačih in tujih turistov (3,8 odst. več kot lani), se negativne številke spet prikažejo na pomorskem področju. Blagovni promet se je znižal za približno tri odstotke in to predvsem na račun prometa z nafto. Poglejmo tudi bančno dejavnost. Najpomembnejši bančni zavodi v pokrajini so takole ocenili januarske posle: za 35 odst. je bil obseg pologov in kreditov v primerjavi z lanskim januarjem nespremenjen, za eno tretjino se je znižal, za preostalo tretjino pa se zvišal. Posredovalni posli za izvoz v tujino so bili za polovico bank ugodni, za eno tretjino malo ugodni, povsem neugodni za preostale. Podobno se je dogajalo tudi pri uvoznih poslih.
Poglejmo še, kako je bilo z zaposlitveno ravnijo. 31. januarja letos je bilo v naši pokrajini zaposlenih 86.075 oseb, 570 manj kot istega meseca lani. Tudi v primerjavi z lanskim decembrom se je število zaposlenih znižalo, in sicer za 136 delovnih mest. Največ zaposlenih je v industriji (29.783; januarja lani 30.611), sledijo javne ustanove z 28.676 nameščenci in trgovski sektor, ki zaposluje 17.399 oseb. Kot smo napovedali v začetku, so podatki o brezposelnih pozitivni. Lani januarja je namreč bilo vpisanih na seznamih urada za zaposlovanje 7.338 oseb, letos pa 6.300. Januarja letos je bilo izkoriščenih 69.389 ur dopolnilne blagajne v industriji (lani 439.203), 23.598 v gradbenem sektorju (januarja lani 34.174), 24.268 (lani 12.856) pa v drugih sektorjih.
Kot zadnji še življenjski stroški: v primerjavi z januarjem lani so se zvi-
šali za 9,3 odst., z decembrom pa za 1 odstotek.
Upokojenci, pozor!
Poštna uprava sporoča, da bodo od danes dalje izplačevali mesečne pokojnine na novem sedežu v Ul. sv. Anastazija 10 in ne več v pritličju poštne palače na Trgu V. Veneto kot doslej. Novi urad bo odprt od ponedeljka do petka vsak dan od 8.10 do 13.20, ob sobotah pa od 8.10 do 11.20.
•	V petek, 22. t.m., ob 17. uri bo v socialnem centru v Sesljanu javna skupščina brezposelnih v devinsko -nabrežinski občini, ki jo prireja tržaška CGIL. Na skupščini bodo govorili predvsem o zadružništvu ter o novih možnostih zaposlovanja, ki jih ponuja. Svojo navzočnost so napovedali tudi predstavniki devinsko - na-brežinske občine*.
•	Jutri ob 9. uri se bo v konferenčni dvorani tržaške trgovinske zbornice v Ul. San Nicolò 5 pričel 2. področni sindikalni kongres upokojencev CISL. Svojo udeležbo je napovedalo 60 delegatov, ki bo zastopalo interese 3000 vpisanih članov. Ob tej priložnosti bodo izvolili novo pokrajinsko vodstvo in delegate, ki se bodo udeležili deželnega kongresa oz. kongresa področnega sindikalnega združenja.
Pomanjkanje primernih prostorov za kulturno udejstvovanje in vprašanje boljše koordinacije in sodelovanja na kulturnem področju sta bili osrednji točki, o katerih je bil govor na ponedeljkovem rednem občnem zboru Slovenskega kulturnega društva Prosek - Kontovel. Predvsem prvo vprašanje — pomanjkanje primerne dvorane za prireditve >— je živo prisotno v vaški skupnosti in pri odsekih, ki so vključeni v domače društvo. Doslej so si domačini pomagali z zasilnimi rešitvami (prireditve so zadnja leta potekale v dvorani kontovelske-ga Gospodarskega društva in, nazadnje, ob Prešernovi proslavi, v prostorih srednje šole Levstik), povsem na dlani pa je, da taki pogoji ne prispevajo k razvoju kulturnega delovanja v obeh vaseh, temveč ga le še hromijo.
Ob to vprašanje se je v svojem poročilu podrobno obregnil predsednik SKD Prosek - Kontovel Aleksij Timeus. »Že oktobra 1983 se je na širšem sestanku govorilo o odprtju dvorane domačega Kulturnega doma, ki naj bi bilo decembra istega leta. Minilo je leto in zopet so se po vasi razširile novice o otvorit-
vi. Novembra lani smo se sestali s predstavniki zadruge za Kulturni dom in zvedeli, da so že pripravili osnutek programa za otvoritveno slavnost: otvoritev naj bi bila že konec- istega meseca. Naslednji teden smo zopet imeli sestanek, da bi točno pripravili program otvoritve. Na žalost pa do te točke nismo prišli, saj se je vse končalo pri predlogu kulturnega društva, da bi se prej okvirno domenili za upravljanje Doma. Predstavniki Zadruge so trdili, da ni časa, da bomo za to poskrbeli po otvoritvi. Doslej pa Doma sploh nismo še odprli« je podčrtal Timeus.
V poznejši razpravi je predsednik Zadruge za Kulturni dom Milan Čuk ob pozdravu občnemu zboru pojasnil, da so dela v dvorani praktično končana, da pa še vedno čakajo na pregled nadzorne komisije, ki mora ugotoviti, ali dvorana u-streza vsem varnostnim predpisom. Dodal je še, da bo o tem vprašanju podrobno govor na bližnjem občnem zboru Zadruge, ki bo prihodnji mesec.
Tajnica društva Marina Grilanc je razčlenila delovanje društva ter pri tem ugotovila, da bi bilo treba u-
dejstvovanje popestriti z novimi idejami in prijemi ter tako v večji meri privabiti mladino k prireditvam.
Drugi pereč problem predstavlja pomanjkanje sodelovanja med odseki, ki delujejo v okviru društva. V tem pogledu bi bila potrebna večja koordinacija pobud, da se ne bi le -te prekrivale in žele tako manjšega uspeha.
Predstavniki posameznih odsekov (ženskega pevskega zbora, moškega pevskega zbora Vasilij Mirk, Amaterskega odra Jaka Štoka) so seznanili občni zbor z delovanjem odsekov in težavami, svoj pozdrav ^ Va so prinesli še predstavniki ŠD Kontovel, Godbenega društva Prosek predstavnica ZSKD Nadja Kriščak, ki je poudarila, da bi moralo društvo v bodoče posvetiti večjo pozor-nost vaditeljem in kadrom.
Ob koncu so bili v nov odbor i2' voljeni Neda Cijak, Josip Čuk, Marjan Versa, Igor Husu, Marina Grilanc, Savica Štoka, Alojz Kapun itl Aleks Timeus. člani odbora bodo na sestanku v torek, 26. marca, koop' tirali v odbor še druge predstavnike odsekov, da bi društvo združeval0 res vse kulturne dejavnosti obeh vasi.
Pogovor z dolinskim županom Edvinom Švabom
Sobotni pohod po »Stezi prijateljstva« bo pomenil uvod v proslave dolinske občine ob 40-letnici osvoboditve
Povsod so že v teku mrzlične priprave na le^ tošnje proslave 40-letnice osvoboditve in zmage nad nacifašizmom, ki se bodo začele v tem mesecu, nadaljevale pa ves april do 1. maja. Manifestacije in proslave bodo priredila razna društva, borčevske in druge napredne organizacije, pa tudi občinske uprave. Med občinami, ki so že do potankosti izdelale svoj načrt o proslavah v zvezi s to pomembno obletnico, je tudi dolinska občina, ki je načrt pripravila in ga tudi odobrila. Župan Edvin Švab je rad ugodil naši prošnji in nam povedal nekaj v zvezi s proslavami, o udeležbi domačih društev in organizacij pri njihovi izvedbi in tudi o tem, kako občutijo te proslave občani sami.
»Proslave v naši občini so pravzaprav že v teku. Občinska uprava je bila pravzaprav le povezovalec vseh dejavnosti za organizacijo proslav s tem, da smo, skupno s predstavniki društev, šol in vseh ostalih organizacij v občini, odobrili skupen program, ki predvideva veliko prireditev in upam tudi veliko zadoščenje za vse, ki želimo biti aktivni pri proslavljanju te pomembne obletnice. Tako so na naših šolah že v teku natečaji na temo »Mir - sožitje - delo«. Otroci, tako slovenskih, kot italijanskih šol, rišejo in pišejo na to temo. V soboto, 23. marca bomo imeli zopet odprto mejo ter bomo ob tej priložnosti poimenovali stezo, ki gre iz gornjega konca Boljunca do Beke v občini Sežana, Stezo prijateljstva. To bo važna pobuda,
ki bo dokaz dobrega medsebojnega sožitja med obema obmejnima občinama in bo seveda tudi najboljša podlaga za sporazum o prijateljstvu in sodelovanju z občino Sežana, ki ga bomo sklenili v mesecu avgustu.«
Zanimal nas je potek ostalih prireditev v sklopu praznovanja 40. obletnice osvoboditve.
»Za mesec april smo organizirali okroglo mizo na temo »Različnost - enakopravnost - sožitje«. Pri okrogli mizi bodo sodelovali predstavniki raznih znanstvenih inštitutov, med temi predstavniki inštituta italijanske narodnosne skupnosi iz Rovinja, predsavniki SLORI in drugi. Ko si bomo na tej o-krogli mizi razčistili pojme o tem, da smo sicer različni, a da moramo biti tudi enakopravni, bo prišlo vprašanje mirnega sožitja na dan samo od sebe. Od 25. do 28. aprila bo vrsta proslav, ki jih bomo povezali s štafeto, ki smo ji dali ime »Štafeta miru, svobode in sožitja«. Povezovala bo vse prijateljske in pobratene občine ter se bo začela 25. a-prila v prijateljskem Marzabottu, nadaljevala v Miljah, nato v Kopru, 27. aprila pa še v pobratenem Kočevju. 28. aprila zvečer bo v gledališču Prešeren svečana akademija, na kateri bodo sodelovali zbori iz Marzabotta, Benečije, italijanske manjšine iz Jugoslavije in seveda tudi naši zbori iz dolinske občine. V nedeljo, 28. bo pri osrednjem spomeniku padlim za svobodo v Dolini zaključna prireditev s prisotnostjo tudi vojaških enot, ki bodo
izkazale čast našim padlim. Mi smo na to slove®-nost povabili predstavnike vseh nekdanjih za vezni' ških sil. Upamo in želimo, da se bodo našemu va-bilu odzvali.«
Zanimalo nas je, v kolikšni meri so se pripr®' vam na te proslave pridružili občani sami.
»Kot sem že povedal, smo pri pripravah sode-lovali vsi: od občinske uprave do društev, slovenski in italijanski občani, saj gre za proslav; ljanje pomembne obletnice, ki ji želimo dati v nas* občini še poseben poudarek. Hočemo namreč P0. udariti, da je bil Trst osvobojen 1. maja 1$** s strani jugoslovanskih partizanskih enot. Zato bo-mo imeli na županstvu na predvečer maja bud nost, kar pomeni, da bomo četrt ure po polnoči-to se pravi v prvih minutah 1. maja položili veh; ce pod vse naše spomenike, ki stoje v vsaki va®1 naše občine. To bo naš prispevek in naš spornih na tiste, ki so dali svoje življenje, da lahko nh danes bolje živimo, kar nas pa tudi obvezuje, & se še naprej borimo za cilje, za katere so na®J najboljši sinovi in očetje dali svoje življenje. * tem želimo utrditi vse tiste vrednote, ki jih je no; sila v sebi narodnoosvobodilna borba, to je b°{ proti nacifašizmu, danes pa še posebno boj prh~ mračnjaštvu, ki bi nas hotelo pokopati, ko se ribi že naši predniki uprli tako ponosno, kakor 5® se in ko se ne bi tem mračnjaškim silam odloča® zoperstavljali tudi mi sami.«	N. L.
Več tisoč stavkajočih delavcev na Goldonijevem trgu
Sindikati zahtevajo novo politiko za področje pomorskega gospodarstva
»Vsedržavno stavko delavcev v pomorskem gospodarstvu, ki so jo e-notno oklicali sindikati, je dejansko hotela vlada s tem, da ni spoštovala protokola, ki so ga v palači Chigi podpisali decembra lani,« je na včerajšnji osrednji protestni manifestaciji na Goldonijevem trgu izjavil koordinator ladjedelniškega sektorja Pri UIL Giulio Lattanti, ki je govoril v imenu vsedržavne zveze CGIL -C1SL - UIL.
Delavci tržaškega pristanišča, ladjedelnice Sv. Marka, boljunske tovarne Velikih motorjev, uslužbenci Tržaškega Lloyda, predstavniki delavcev tržiške ladjedelnice, delavci °brata Isotta Fraschini in zaposleni Pri konzorcijskem transportnem podjetju ACT, so se z zbirališč v dveh Povorkah podali na Garibaldijev trg, °d koder so ob 9.30 skupaj krenili Po mestnih ulicah na Goldonijev trg, kjer je bila osrednja manifestacija. Riccardo Devescovi od tržaške CGIL je predstavil govornika Lattanti ja, ki je podrobno razčlenil motive včerajšnjega vsedržavnega dne protesta ki boja za novo politiko v pomorskem gospodarstvu. Trst se je tako pridružil drugim dvajsetim italijanskim mestom, v katerih so sindikati včeraj Priredili protestna zborovanja in na njih od vlade zahtevali izpolnitev sPrejetih obvez in posege pri državni Ustanovi IRI, oziroma njenih družbah Fincantieri in Finmare ter pri združenju zasebnih brodarjev, da se skupaj s sindikati dogovorijo za izbire in razvojne programe pristaniškega in brodarskega sektorja.
Ko je govoril o obveznostih rimske vlade, je Lattanti v prvi vrsti poudaril nujnost čimprejšnje izdaje zakonov o pomoči ladjedelništvu, ki naj hi omogočili pridobitev novih narodi in s tem polno zaposlitev delav-Cev v dopolnilni blagajni. Kljub te-Uiu, da Italijo z vseh strani obliva Uiorje, vlada ni poskrbela za načrt-n° politiko pomorskega gospodarstva r- je dejal Lattanti — ki edina lahko usmerja pristanišča na pot sanale in državno brodovje na pot razsoja. Po dvajsetih mesecih bojev delavci ne bodo dovolili, da bi sredstva, ki so bila namenjena ladjedelništvu, sPuhtela v prazno brez natančnega Programa, usmerjenega v prihodnost jn v prodor na tuja "tržišča. Sindika-u so pripravljeni odigrati svojo vlo-vendar ne v temi: zahtevajo sadijo obstoječega, pogajanja o no-Vem in načrtovanje razvoja v them samem zamahu. Minister za trgovsko
mornarico in vlada pa morata pri izpolnjevanju sprejetih obvez poskrbeti za novo pristaniško politiko s preseganjem prakse klasificiranja pristanišč in stihijskih vlaganj. Samo z u-streznimi izbirami za razvoj pomorskega gospodarstva, ki morajo biti povezane s splošnim transportnim načrtom, bomo dosegli ugodne rezultate za italijansko gospodarstvo nasploh, in še posebej za Trst in vso Julijsko krajino, je zaključil Lattanti.
Tržaška CGIL je s posebnim tiskovnim sporočilom ob včerajšnji stavki posebej naznanila odlašanje s predstavitvijo zakonskega odloka o javnem brodovju, zavlačevanje okoli zakonskega osnutka za reformo pristaniškega sistema, neupoštevanje pomorskega sektorja pri izdelavi sploš-
nega transportnega načrta ter neizpolnjevanje obvez, ki so jih sprejela državna podjetja ENEL, ENI, SNAM ter državne železnice v odnosu do pristanišč.
Če se je govor Giulia Lattarti ja pretežno sukal okoli vsedržavnih tem, je prišla krajevna problematika do izraza na velikih napisih in v sloganih, ki so jih po tržaških ulicah skandirali stavkajoči delavci. Nanašali so se na hudo krizo v tovarni Velikih motorjev, na razmere v ladjedelnici Sv. Marka in v tržaškem pristanišču, na nerešene probleme obrata Isotta Fraschini in na pojemajočo dejavnost brodarske družbe Lloyd Triestino, katere uslužbenci so z velikim napisom opozarjali, da se borijo za preživetje Trsta na morju.
Zanimivo predavanje v DSI
Slovenski delež pri nastanku terezijanskega dela Trsta
Društvo slovenskih izobražencev je v ponedeljek, skupno z združenjem Most, priredilo večer na temo »Kako je nastal terezijanski Trst«. Predaval je dr. Damjan Prelovšek, u-metnostni zgodovinar z ljubljanske akademije znanosti in umetnosti.
Formalno pravna ustanovitev Skupine 85
Skupina 85, ki je nastala z namenom, da bi vzpostavila drugačne, odprtejše in tvomejše odnose med italijansko in slovensko narodnostno skupnostjo v teh krajih, je od včeraj tudi formalno pravno ustanovljena. Predstavniki pripravljalnega odbora, imenovani na zadnjem srečanju skupine v Narodni in študijski knjižnici, so namreč včeraj podpisali pred notarjem Clarichem ustanovni akt. Skupina, ki bo na prihodnji skupščini izvolila svoje vodstvo, je vsekakor začela z delom, V prihodnjih mesecih bo nekaj srečanj, ki naj bi poglobila medsebojno poznavanje in prispevala k boljšemu razumevanju med obema tu živečima narodnostnima skup-nostima.
Slovensko deželno gospodarsko združenje pred delovnim obračunom zadnjih dveh let
V nedeljo ob 9. uri bo v tržaškem Kulturnem domu redni občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, na katerem se bodo po dveh •letih spet zbrali nosilci slovenskega gospodarstva v Italiji, da bi preverili rezultate svojega dela in zarisali načrte za bližnjo prihodnost. Za nami so občni zbori tržaških in goričkih sekcij, na katerih so slovenski obrtniki, trgovci na drobno, gostinci in tisti, ki se ukvarjajo z zunanjo trgovino, že podali svoje delovne obračune in sklenili nadaljevati po poti sindikalnega dozorevanja in združevanja moči. Nedeljski osrednji občni zbor mora zato še toliko bolj izraziti odločenost tako članov združenja, kot vse naše narodnostne skupnosti, da bomo še več pozornosti in moči posvetili utrjevanju in širjenju naših gospodarskih temeljev. Brez njih si namreč danes ni več mogoče predstavljati splošnega razvoja narodnostne skupnosti na kulturnem, športnem in predvsem socialnem področju: zagotavljanje delovnih mest za naše ljudi in zlasti za mlade generacije in skrb za njihovo socialno varnost postaja vse pomembnejša postavka v prizadevanjih za odvračanje nevarnosti asimilacije, saj je znano, da gre le ta vse prerada z roko v roki z revščino, prepuščenostjo samim sebi, nevednostjo in negotovostjo. Najzanesljivejša jamstva zoper take razmere lahko poiščemo prav v samostojnem gospodarskem razvoju, le ta pa je mimo objektivnih razlogov v največji meri odvisen od naše volje, od prepričanja v lastne sile in sposobnosti ter od združevanja, s katerim množimo in krepimo moč posameznikov. Slovensko deželno gospodarsko združenje je primer takega združenja, primer organizirane sindikalne dejavnosti nosilcev našega gospodarstva, tako njim samim v zaščito in korist, kot v dobrobit vse naše skupnosti.
SILVANO STAREC tajnik tržaške sekcije za trgovino na drobno
Tajnik tržaške sekcije SDGZ za trgovino na drobno SILVANO STAREC je v pogovoru pred nedeljskim občnim zborom združenja v prvi vrsti poudaril veliko učinkovitost njegovih uradov in visoko kvalitetno raven storitev, ki jih združenje nudi svojim članom. Izrazil je veliko pohvalo specializaciji in prizadevanjem uprave združenja, posdbno v zadnjem obdobju sprememb na področju davčne zakonodaje, in poudaril, da združenje svojim članom resnično pomaga pri izbiri knjigovodstva, jih uvaja v zapleten dvostavni sistem, medtem ko so na primer pri sorodni italijanski organizaciji odslovili vse, ki se niso odločili za forfetarni sistem knjigovodstva.
Ko smo ga povprašali o vprašanjih, ki jih bodo morali pri sekciji reševati v naslednji mandatni dobi, je na prvo mesto postavil skrb za številnejše zastopstvo pri oblastnih in predstavniških telesih na Tržaškem, medtem ko je znotraj sekcije poudaril potrebo po ustanovitvi nabavne zadruge, ki bi trgovcem prinesla velike olajšave.
Glede bližnjega občnega zbora SDGZ je Silvano Starec izrazil upanje, da bo to priložnost za poglobitev stikov med članstvom in vodstvom združenja, ki jih je bilo doslej po njegovem mnenju premalo. S pozivom k številni udeležbi pa je člane svoje sekcije pozval tudi k sodelovanju s konkretnimi pripombami in predlogi za prihodnje delo združenja.	V. B.
Ricmanjski teden je uspešno nadomestil nekdanje jožefovanje
. Kako se časi in navade spreminja-30 ■ Včeraj je bilo Jožefovo — torej praznik vseh Jožetov, Jožic, Pepetov j?. Pepc. Včasih na ta dan so bile lcrnanje premajhna vas, da bi spre-Jeia vse, ki so se želeli poveseliti, ?°doyati in si tudi privoščiti domačo Pljico, pršut in druge dobrote, ki ■ ° jih prodajali v domačih gostilnah ,n tydi na številnih stojnicah. Z vseh _rajev so prihajali na to Jožefova-Je- ki je bilo praznik za godovnike, «tudi za domačine in ostale. bi tanes legaj praznika, vsaj v tej o-■lfcz. ni več. Na nekdanje stare obi-,ale so se nanašali le včerajšnji cer-
sr»
manjski teden sta zaključila domači pevski zbor, pod vodstvom Draga Petarosa in domača dramska skupina z igro »Prvi april«, ki sta se s tem programom predstavila številnemu občinstvu že v nedeljo.
O prireditvi, o uspehu igre, o nastopu domačega pevskega zbora, bomo še poročali. Zaenkrat lahko, skupno s požrtvovalnimi in pridnimi organizatorji domačega društva Slavec, samo rečemo, da je letošnji Ricmanjski teden lepo uspel in da je treba po tej poti nadaljevati.
Otroški zbor Rdeča zvezda pred krstnim nastopom
Na slovesni otvoritvi športno-kul-turnega doma, ki bo v nedeljo ob 15.30 v Zgoniku, bo v kulturnem delu sporeda imel svoj krstni nastop pred. kratkim ustanovljeni domači otroški pevski zbor »Rdeča zvezda«. S požrtvovalno vzgojiteljico Maro Milič, ki uči otroke iz zgoniške občine pevske abecede, smo se pogovorili, kako poteka in napreduje ta dejavnost.
»Pobuda o ustanovitvi otroškega pevskega zbora je naletela na dokajšnje zanimanje in odziv je bil dober. Prijavilo se je 26 otrok, ki obi-
obredi v domači cerkvi, ki so je_ za mlade v dopoldanskih urah, je sledila slavnostna maša, na-
Pa popoldne še druga maša. barstilne 80 bile sicer tudi včeraj j. 1 obiskane, kot sicer, gostilničar-
, $0 dobr, niso
prodajali več vina in drugih °l. a slabo vreme, veter in mraz v bili najboljša reklama za izlet j sicer lepo in prijazno vasico. Po je bilo sinoči v kulturnem u vse polno domačinov, ki so
tcjzJ^otežili zaključne prireditve le-že' njeQa Ricmanjskega tedna, ki je tUr cfdrto leto zapovrstjo nekak kul-
u?ni
stek
izziv, oziroma dober nadome-zo nekdanja jožefovanja. Ric-
Mladi Miljčan umrl zaradi izpušnih plinov
Dr. Costantinides ja včeraj dopoldne izvršil obdukcijo 18-letnega Silvia Sassija iz Milj, ki so ga v nedeljo zvečer našli mrtvega v zaprti garaži. Izkazalo se je, da je Sassi podlegel zastrupitvi z ogljikovim monoksidom, t.j. z izpušnim plinom avtomobila. Vse kaže, da je nesrečni Sassi hotel preizkusiti delovanje filtra proti radiofrekvenčnim motnjam, ki ga je vgradil v mo tor. V delovni vnemi je pozabil na previdnost in omahnil v smrt.
Umrlega pod mostom še niso identificirali
Moški, čigar truplo so v ponedeljek našli pod mostom blizu tovarne VM, še vedno nima imena. Odvzem prstnih odtisov je bil brez haska, kajti pokazalo se je, da še ni imel opravka s policijo. Kot smo že poročali, niso preiskovalci na njem našli nobene rane, ki bi pričala o nasilni smrti. Danes bo sodni zdravnik Niccolini vsekakor izvedel obdukcijo, da bi ugotovil vzrok smrti.
skujejo osnovno šolo in zadnji letnik otroškega vrtca. Zaradi slabega vremena so se vaje pričele komaj v prvi polovici februarja in sedaj redno potekajo enkrat tedensko po eno uro.«
»Otroci radi prihajajo na vaje?«
»Po prvih izkušnjah lahko rečem, da otroci radi prihajajo in radi pojejo. Pripelje jih kar šolabus, domov pa jih odpeljejo starši. V glavnem so precej disciplinirani, da ni tako naporno pa se petje prepleta z raznimi igrami, tako da imam vtis, da se prijetno počutijo. Veliko je odvisno tudi od staršev, da otroke navdušijo in usmerjajo.«
»S kakšnim programom se boste predstavili v nedeljo?«
»Zapeli bomo pet otroških pesmic, da bo nastop popolnejši pa smo poskrbeli tudi za harmonikarsko spremljavo.«
B. S.
• V petek, 22. marca, se bo v kinodvorani Ariston pričel teden madžarskega filma, ki ga prirejata tržaška pokrajina in Cappella Underground ob sodelovanju zunanjega ministrstva in madžarske akademije V Rimu.
Dr. Prelovšek je najprej poudaril, da je svoje podatke o nastanku tržaškega mestnega središča zbral v ljubljanskih arhivih. Italijanske knjige, ki so izšle do sedaj, obravnavajo to vprašanje površno, ker se pisci sklicujejo predvsem na italijanske dokumente, ki so precej pomanjkljivi. Glavne podatke je mogoče dobiti na Dunaju ali v Gradcu, a vsi ti dokumenti so pisani v nemškem jeziku in poleg tega v gotici, ki je večina Italijanov očitno ne obvlada.
Predavatelj je najprej opozoril na osrednji problem: kdaj je nastal terezijanski Trst. Za začetek našega mesta velja leto 1.719, ko je cesar Karel VI. proglasil Trst za svobodno pristanišče. Manjkali pa so najosnovnejši pogoji, da bi to mesto moglo zacveteti kot pristanišče.
Drugo pomembno vprašanje je — po čigavem načrtu je Trst nastal. Predavatelj je pri tem poudaril, da pravzaprav ni bilo enotnega načrta, vsaj takega ne, ki bi že od vsega začetka jasno začrtal bodočo podobo Trsta. V glavnem je bilo to delo habsburškega uradništva. Za glavnega načrtovalca je precej časa veljal ing. Bonomo, vendar so ga nadrobnejše raziskave potisnile v ozadje. Pomembna osebnost' pri nastajanju Trsta pa je bil inženir slovenskega izvora Rakovec, ki ga do sedaj ni omenil nihče od italijanskih piscev, ki se ukvarjajo z nastankom Trsta. Rakovec je poskrbel za prvi načrt novega terezijanskega Trsta in se več kot dvajset let trudil, da bi te načrte uresničil, potem pa se je razočaran umaknil v Ljubljano.
Po smrti Karla VI. je bil pozidan le del ob današnji Borzi. Pod vlado njegove hčere Marije Terezije je Trst hitro napredoval. Stekle so uresničitve načtov za izsuševanje, zasipavanje solin, za urejevanje kanalizacij in napeljevanje pitne vode. V Trstu so se tako znatno povečale zazidavne površine. Treba je bilo pritegniti v nastajojoče mesto nove prebivalce in to je bilo mogoče le z obljubo davčnih in drugih olajšav. Tako so prišli v Trst prebivalci najrazličnejših narodnosti.
Načrtovanje Trsta je bilo torej skupinsko delo. Želja po zaslužku je pripeljala v to mesto veliko gradbenikov in arhitektov, ki pa so večkrat zamenjavali lepoto z urejenostjo in funkcionalnostjo, tako da v Trstu težko zasledimo značilnosti baroka, ki je cvetel v tistem času.
Ob zaključku predavanja je predavatelj še poudaril, da dajemo tudi v naših krogih premalo poudarka na osebnosti slovenske narodnosti, ki so prispevale k nastanku Trsta . . .
HJ
Tržaško združenje AGLI proti apartheidu
Vsedržavni odbor proti 'apartheidu v Južnoafriški republiki je oklical teden boja proti tej obliki rasne diskriminacije. Med številne pobude, s katerimi italijanski demokrati obsojajo to obliko kršenja človečanskih pravic, se je vključilo tudi tržaško združenje AGLI in že predlagalo pokrajinskim oblastem, naj podpišejo zadevni protestni dokument. Konec tedna bo tržaško združenje AGLI imelo v gosteh voditelja gibanja proti a-partheidu
Z izvijačem do plena
Prve pomladne sapice očitno močno vzburjajo nečedne strasti vlomilskih tolp, ki si ob koncu tedna takole mimogrede privoščijo tatinsko akcijo. Tehnika številnih vlomov, o katerih nenehno poročamo, je vedno e-naka: kovinski vzvod, včasih pa kar močnejši izvijač.
Tako je bilo tudi minuli konec tedna. Predvčerajšnjim okrog poldneva so agenti letečega oddelka pohiteli v urad GAU (Gruppo D’Azione Unitaria) na Trgu San Giovanni 6, kamor jih je poklical ekonom združenja 57-letni Silvio Daglat iz Ul. Locchi 12. Neznanci so izkoristili nedeljsko zaprtje in vdrli v pisarno, ročno premetali vse predale in naposled našli šop bankovcev v vrednosti 605.000 lir.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večnemu počitku našo drago sestro in teto
Zoro Marc
Posebna zahvala g. župniku in sosedom.
Svojci
Bazovica, 20. marca 1985
Na srednji šoli Ivan Cankar pri Sv. Jakobu : zimovanje, Prešernova proslava, pustovanje...
Kot vsako leto smo se tudi letos učenci nižje srednje šole Ivan Cankar udeležili zimovanja v Žabnicah. Sto pet nas je odpotovalo v žabnice v spremstvu nekaterih profesorjev in ravnatelja. Ker nas je bito veliko, smo bili razdeljeni na večjo skupino, ki je imela preskrbljeno prenočišče v slovenskem domu Mangart, ostali pa so prenočevali v bližnjem hotelu.
Dnevi so potekali hitro in zabavno. Smučali smo tri ure dnevno pod nadzorstvom smučarskih učiteljev. Večina teh učiteljev je poznala vse tri jezike, ki se tam govorijo: slovenščino, italijanščino in nemščino. Ko smo se vrnili s smučišč, smo pokosili v domu Mangart, kjer so nahranili vseh 105 učencev in profesorje. Po kosilu smo imeli na voljo dve uri počitka. Ker je v Žabnicah proga za smučarski tek in mnogo poti za lepe sprehode, smo izkoristili te priložnosti in se naužili svežega zraka s smučarskim tekom in s sprehodi. Sledil je pouk, nakar smo šli vsi v dom Mangart, kjer smo se igrali s kartami, nato pa povečerjali.
Kljub temu da smo se nasmučali in naužili svežega zraka, smo prišli v stik s tamkajšnjim prebivalstvom. Nekega večera nam je predaval član tamkajšnjega društva za zaščito divjih živali. Svoje predavanje je dopolnil s predvajanjem diapozitivov in s knji žicami o favni ob Trbižu, ki jih je podaril šoli. Zadnji večer smo priredili kratko Prešernovo proslavo, kasneje pa zabavne točke, med katere je spadalo tudi nagrajevanje in podeljevanje diplom smučarskih tečajev.
Ker na zimovanju ni bilo vseh učencev, smo priredili novo Prešernovo proslavo tudi v Trstu. Tu je bil program bolj pisan. Učenca iz drugega A in tretjega B razreda sta imela uvodno besedo, v kateri sta spomnila, da letos poteka 40-letnica osvoboditve- izpod naci-fašizma. Poudarila sta tudi občutenost tega boja predvsem na Koroškem in Primorskem. Njunim besedam je sledil izbor iz slovenske proze in poezije, v katerem je bil prikazan odnos naših besednih umetnikov do domovine, naroda in njegove besede za svobodo. Ta odnos je bil prikazan od Samove smrti do dneva, ko je narodu zasijala luč svobode. Del slovenskega boja proti nacifašizmu so prikazali učenci z uprizoritvijo Seliškar jeve povesti Deklica z junaškim srcem. Ob koncu naše prireditve so bili nagrajeni učenci tretjih razredov za najboljše spise o Prešernu.
Čeprav smo imeli veliko dela zaradi Prešernove proslave in je bito tudi mnogo odsotnih dijakov, smo v šolskih prostorih organizirali tudi pustovanje. Žal, smo nastopali le učenci 3. A razreda, ki smo uprizorili tri prizorčke, ki so bili sad naših domačih nalog. V teh prizorčkih smo prikazali naše vsakdanje razmere v zabavni luči: na avtobusu, pred poukom, na treningih. Četudi je bilo pustovanje kratko, smo se zabavali tako nastopajoči kot ostali dijaki in šolniki.
Alessia Rudež in Nada Čok iz IH. A razreda
Dolinski srednješolci zimovali v Žabnicah
...	soie Simon Gregor-
čič iz Doline in nekaj učencev osnovne šole iz Milj so se v tednu od 24. februarja do 2. marca udeležili uspešnega in prijetnega zimovanja v Kanalski dolini. Na zimovanje so šli samo učenci prvih raz redov dolinske šole in petega razreda miljske; stanovali so v slovenskem planinskem domu Mangart v Žabnicah, smučanje pa je potekalo pod vodstvom smučarske šole s Trbiža. Učenci in njihovi vzgojitelji so smučanju posvetili dopoldanske ure, popoldne pa so nekaj pozornosti posvetili učenju, veliko časa pa spoznavanju kraja, v katerem so zimovali in raznim drugim dejavnostim. Tako je prof. Erika Košuta prikazala diapozitive o vzponu na Kili-mandžaro; član krajevne gorske reševalne skupine Luciano Vuerich je dijake pobliže seznanil z Julijci in z reševanjem v gorah; dan pred odhodom pa je dolinske in miljske dijake obiskal predstavnik SLORI Salvatore Venosi, ki jim je v prostem nagovoru predstavil Kanalsko dolino in je v razgovor vpletél tudi mlade poslušalce.
V torek popoldne so se mladi smučarji podali tudi na krajši izlet z vrha Florjanke do planine pod Vi-šarjami, v petek pa v Ovčjo ves. Zadnji dan smučanja je bil posvečen tekmovanju. Dijaki so tekmovali v treh jakostnih skupinah, najboljši pa so prejeli nagrade. Nagrajevanju je še sledil družabni večer. V soboto so se učenci vrnili zdravi in zadovoljni domov, čeprav nekateri nekoliko bolj smrkavi od drugih — pač, gripa ni prizanesla niti mladim in razposajenim »zimovalcem«.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD J. Rapotec vabi v petek, 22. t. m., ob 20. uri na kulturni večer »Otroci nastopajo«. Sodelujeta : otroški pevski zbor KD F. Venturini pod vodstvom Suzane Žerjal in otroška dramska skupina KD J. Rapotec s ponovitvijo enodejanke »Kdor ne zna, naj bo doma«. Tekst in režija Geni Kozina. Vljudno vabljeni!
KD I. Cankar vabi v petek, 22. t. m., ob 20.30 v Cankarjevo dvorano, Ul. Mon-tecchi 6, na ogled igre J. Tavčarja PEKEL JE VENDAR PEKEL. Nastopa dramska skupina SKD Tabor.
KD I. Grbec - Skedenj priredi ob priliki praznovanja dneva žena v petek, 22. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih »Razstavo žensk ustvarjalk in nastop ŽPZ I. Grbec«.
Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da bo spored vaj v tekočem tednu sledeč: danes, 20. marca, ob 20.30 pevska vaja; v petek, 22. t. m., generalka s celotnim ansamblom TPPZ; v nedeljo, 24. t. m., ob 14.30 nastop v Lc-njerju. Priporočamo tečnost.
KD Primorsko - Mačkolje vabi člane in prijatelje na REDNI OBČNI ZBOR jutri, 21. t. m., ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljah.
Godbeno društvo Prosek priredi v petek, 22. t. m., ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku redni občni zbor.
SKD Barkovlje sklicuje danes, 20. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih redno odborovo sejo.
Društvo slovenskih upokojencev vabi na predvajanje filma o Tibetu - Aljoše Žerjala danes, 20. marca, ob 18. uri v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20.
SLOVENSKO WtU0» V TRSTU
Kulturni dom
A. T. LINHART
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
Komedija v dveh delih in petih slikah
Jutri, 21. t. m., ob 10.00 V petek, 22. t. m., ob 9.00
V soboto, 23. t. m. ob 11.15 in ob 20.00
gledališča
VERDI
Gledališče sporoča, da bodo zaradi velikega zanimanja za balet »Don Kihot«, ponovili predstavo danes, 20. marca, ob 11. uri za šole. Zainteresirane šole lahko dvignejo vstopnice pri blagajni gledališča.
Jutri, 21. marca, ob 20.30 bo v okviru »LETA GLASBE« na sporedu koncert. Dirigent Werner Seiss, tenorist Vincenzo Manno.
V	soboto, 23. t. m., ob 20.30 bo nastopila sopranistka Stella Doz. Na sporedu skladbe Beethovna, Mozarta in Musorg-skega.
ROSSETTI
23. in 24. t. m. ob 20.30 bo na sporedu glasbeni recital »Io se fossi Gaber«. Nastopa Giorgio Gaber. Za abonente 20-odst. popust. Prodaja vstopnic pri glavni blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA - Teatro CRISTALLO
Od danes, 20., do sobote, 23. t. m., ob 20.30: Nastop glasbene skupine GRUPPO DELLA ROCCA s predstavo »Siam tornati su una nuvola«.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	torek, 26. t. m., ob 19.30: Koncert rock skupine FIRE - ZRN.
Okrogla dvorana
V	nedeljo, 24. t. m., ob 20.30: M. Mikeln »Fraklova vrnitev«.
V	nedeljo, 24. t. m., ob 9. uri: okrogla miza o problemih in težnjah jugoslovanskega baleta.
Mala dvorana
Jutri, 21., in 26. marca ob 20. uri: trije filmi Ettoreja Scoto.
Srednja dvorana
Danes, 20. marca, ob 19. uri: Z diano 15.000 km čez Saharo. Predavanje Tomaža Kunaverja.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Jutri, 21. marca :	M. Frayn »Hrup
za odrom«. Skupna uprizoritev s Kulturnim domom »španski borci« Ljubljana. Gostovanje PDG v Ajdovščini ob 19.30.
koncerti
GLASBENA MATICA
Glasbena matica Trst vabi na nastop, ki bo jutri, 21. marca, ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29. SOCIETÀ’ DEI CONCERTI — TRŽAŠKO KONCERTNO DRUŠTVO V ponedeljek, 25. t. m., ob 20.30 v gledališču Rossetti bo nastopil pianist TA-MAS VASARY.
.STALNO
GLEDALIŠČE
razstave
V	umetnostni galeriji na Korzu Italia št. 9 bo od 22. t. m. razstavljala slikarka Adriana Scarizza. Otvoritev je ob
18.	uri.
V	TK galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavljata Milena Braniselj (skulpture) in Milena Gregorčič (slike).
V	galeriji »II Tribbio« je odprta razstava Livija Možine. Občinstvo si jo lahko ogleda ob delavnikih od 10.30 do
12.30	in od 17.30 do 19.30, v nedeljo od 11. do 13. ure in v ponedeljek od 17.30 do 19.30.
GLASBENA
MATICA
TRST
DRUŠTVO GLASBENIH PEDAGOGOV PRIMORSKE
SREČANJA '85
danes, 20. marca, ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Bo-Ijuncu
ZAKLJUČNA REVIJA
GLASBENIH ŠOL PRIMORSKE
v počastitev:
—	40-letnice osvoboditve
—	evropskega leta glasbe
Vabljeni!
SLOVENSKO ,5 STALNO _ v 'GLEDALIŠČE V TRSTU
Vljudno vas vabimo na posvet o kulturni politiki in prihodnosti Slovenskega stalnega gledališča v Trstu
KAKŠNO GLEDALIŠČE
Posvet bo v petek, 22. marca 1985, v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu in se bo začel ob 16. uri.
kino
Ariston 16.30 — 22.00 »Storia di un soldato«.
Eden 15.30 — 22.15 »Momenti erotici di Alice«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 18.00 — 22.15 »Lui è peggio di me«.
Excelsior 17.00 — 22.15 »Ghostbusters -Acchiappafantasmi«.
Nazionale Dvorana št. 1 15.40, 18.30 in
21.30	»Amadeus«. Za vsakogar. Dvorana št. 2 16.30 — 22.00 »Rombo di tuono«. Za vsakogar.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »L’aristocratica perversa«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.30 — 22.15 »Angel killer«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.30 — 22.15 »Un piedipiatti a Beverly Hills«.
Aurora 17.00 — 22.00 »Porno labbra bagnate di sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol Zaprto.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Possedute dal piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00. 18.00, 20.00 in 22.00 »La Traviata«. Režija: Franco Zeffirelli. Placido Domingo in Teresa Stratas.
Radio 15.30 — 21.30 »Delicious, le dolcezze del peccato«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.30 — 22.00 »Star 80«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
izleti
KD Primorsko - Mačkolje organizira izlet na Brione v nedeljo, 14. aprila. Prostih je še nekaj mest, zato pohitite. Vpisovanje sprejema Danica Smotlak, tel. 232-114.
čestitke
Danes praznuje v Prečniku svoj rojstni dan STANISLAV LEGIŠA. Za ta praznik mu želijo še mnogo srečnih in zdravja polnih let žena, hčeri in sin z družinami.
včeraj-danes
Danes, SREDA, 20. marca FELIKS
Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 18.17 — Dolžina dneva 12.09 — Luna vzide ob 6.09 in zatone ob 17.14.
Jutri, ČETRTEK, 21. marca BILKA
Vreme včeraj: temperatura zraka 9 stopinj, zračni tlak 1002 mb narašča, veter severovzhodnik 10 km na uro, vlaga 51-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 8,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA SE JE: Ilaria Colatoti.
UMRLI SO: 73-letni Bruno Brandolin, 66-letni Sergio Deluschin, 82-letni Guido Cerni, 86-letna Virginia Passador vd. Santarosa, 74-letna Nidia Magris, 78-letna Lucia Rocco, 88-letna Anna Stefani, 79-letna Lucia Zanier vd. Visno-vich, 79-letni Alberto Nolfo, 70-letni Guerrino Dri, 70-letna Paolina Frank por. Zucca, 60-letna Maria Žuli ani por. Pisani.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mira-marski drevored 117, Ul. Combi 19, Prosek, žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedale 8, Ul. deli’Istria 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
(od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Prosek, žavlje.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: t l. 200-121. Sesljan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA LiLzuKNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
Uprava občine Dolina - pripravljalni odbor vabi vinogradnike, ki nameravajo sodelovati na 29. občinski razstavi domačih vin, ki bo v Dolini od 4. do 7. maja 1985, naj se zglasijo v občinskih uradih, tudi telefonsko, od 22. do 30. marca.
KRUT - Krožek za rekreacijsko udejstvovanje na Tržaškem obvešča vse, ki so se prijavili za plavanje v Strunjanu, da ja odhod avtobusa jutri, 21. t. m., ob 14. uri s Trga Perugino.
Filatelistični klub Košir vabi vse člane in filateliste na zanimivo predavanje Janka Fili j a o »verigarjih« t.j. znamkah za Slovenijo. Predavanje s prikazom teh znamk bo danes, 20. t. m., ob
19.	uri na ssdežu kluba v Ul. sv. Frančiška 20.
SPD Trst prireja danes, 20. t. m., ob
20.	uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr., družabnost z udeleženci zamejske alpinistične odprave na Južno Anapurno. Alpinisti bodo predvajali diapozitive s plezanja v zadnjih dveh letih.
Zgoniška občinska uprava vabi občane in prijatelje iz sosednih krajev na otvoritev Športno-kulturnega doma v Zgoniku, ki bo v nedeljo, 24. t. m., ob 15.30.
mali oglasi
PRODAM fiat ritmo 60 CL, letnik ’78, v dobrem stanju. Tel. 040/280-885 od 19. do 21. ure.
IŠČEMO računovodjo z večletno prakso, tudi upokojenca, plača po dogovoru. Cunja, tel. 040/410-278.
IZGUBIL SE JE lovski pes, nemški ptičar sivo-rjave barve. Tel. 040/200-525.
HLEVSKI GNOJ prodaja kraški zadružni hlev. Tel. 040/200-848.
OSMICO je odprl Franc Colja, Sama-torca 21. Toči belo in črno vino.
ŽERJUL LOVRENC je odprl o srnico v Lonjerju. Toči belo iri črno vino.
OSMICO ima Ivan Antonič, Cerovlje 34. Toči črno in belo vino.
OSMICO so odprli pri Miliču v Zagradcu. Točijo belo vino in teran.
KUPIM mladega nemškega ovčarja z dolgo dlako, samca. Tel. 299-442 ob urah obedov.
FORD FIESTA SPORT 1100, oranžne barve, letnik ’80, v dobrem stanju, prodam za 4.300.000 lir. Tel. 912-741 ali 200-617.
KOCJANČIČ je v Prebenegu odprl os-mico. Toči belo in čmo vino.
PRODAM čoln fjord 3,80 m z volanom, motor crayser, 20 hp ter nov voziček v odličnem stanju. Tel. 040/227-112.
PRODAM ovčji gnoj. Tel. 040/213-526.
PRODAM Volkswagen maggiolone. Tel, št. 228-616.
OSMICO je odprl v Borštu Ljubo Pe-taros. Toči belo in čmo vino.
prispevki
V	spomin na Mirkota Žerjala darujeta Beta in Stana 10.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
V	spomin na Stanota Petarosa darujeta Stana in Franka 10.000 lir za PD Slovenec.
Ob 10. obletnici smrti Darija Starca daruje družina 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu in 20.000 lir za ŠD Konto vel.
V	spomin na pok. očeta Josipa daruje Zora Valentič por. Sfiligoj 30.000 lir za pevski zbor Slavec.
V	spomin na Alojzija Veršo darujeta žena Ada in hči 20.000 lir za vzdrževanje spomenika na Proseku.
V	počastitev spomina pok. Marjeta Škabarja daruje družina Malalan (Bari 88) 20.000 lir za Zadrugo Ban.
V	spomin na Andreja Pertota darujejo žena Šantina in sinova Cveto in Danilo z družinama 30.000 lir za spomenik padlim v NOB v Lonjerju.
Mirko in Amalija Kjuder darujeta
20.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lonjerju.
Namesto cvetja na grob pok. Antona Gombača darujeta Marija in Lovrenc Žerjul 20.000 lir za ŠD Adria.
Namesto cvetja na grob pok. Rože Pečar darujeta Danilo in Eda čač 10.000 lir za ŠD Adria.
Rinaldo čač daruje 20.000 lir za ŠD Adria.
Ob priliki dneva žena 8. marca darujejo žene iz Lonjerja in s Ratinare 40.000 lir za gradnjo novega Kulturnega doma v Lonjerju.
Namesto cvetja na grobove in v počastitev spominov Stanislava Košute, Oliviera Candottija, Pjerine Sulčič - Košute, Majde Sedmak - Bogateč, Nadala Pacchionija. Milivoja Pertota, Sergija Dolesa, Borisa Grgiča, Avgusta Rukina, Bruna Giulianija in Stanislava Petarosa daruje Dušan Košuta z družino 20.000 lir za pevski zbor Vesna iz Križa, 20.000 lir za ŠD Mladina - Križ, 20.000 lir za KD Vesna, 40.000 lir za VZPI-ANPI v Križu, 20.000 lir za vzdrževanje Doma A. Sirk - Križ, 20.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu, 100.000 lir za TPK Sirena, 20.000 lir za KD Slovan -Padriče, 20.000 lir za VZPI-ANPI v Nabrežini in 20.000 lir za VZPI-ANPI v Borštu.
Darko Žerjal daruje 16.000 lir za Zveza žena od Dom ja. V isti namen daruje Vera Kral 10.000 lir za Zvezo žena od Domja.
Ervina Kral daruje 15.000 lir za KD F. Venturini.
Ob deseti obletnici smrti dragega očeta Sergija Pečarja darujeta sin Radi z družino in hčerka Nevenka 50.000 to" za KD Lonjer - Katinara, 50.000 lir za ŠD Adria in 100.000 lir za Kulturni center v Lonjerju.
Ob 10. obletnici smrti Sergija Pečarja in svaka Želkota Čoka darujeta Bianka in Vilko Batič 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lonjerju.
V	spomin na Rožo Pečar darujeta Lovrenc in Marija Žerjul 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lonjerju.
Namesto cvetja na grob Marije Bri' ščik vd. Simič daruje Antonija Briščik (Briščiki 26) 10.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB iz BriščikoV.
Ob 4. obletnici smrti dragega moža Ferdinanda Križmana darujeta žena Ivanka in hčerka Irma 150.000 lir za prizadeto družino Marja Škabarja.
Ob 4. obletnici smrti nepozabnega brata Ferdinanda Križmana darujeta Stan0 in Karlo 100.000 lir za prizadeto družino Marja Škabarja.
V	spomin na Vikija Drnovška darujeta A. Bizjak in N. Ivančič 20.000 ln za sklad M. čuk.
Ob 4. obletnici smrti Ferdinanda Križmana daruje svakinja Zofija 20.000 lir za prizadeto družino Marja Škabarja.
Namesto cvetja na grob Staneta Petarosa daruje družina Corbatti 10.000 m za dekliški zbor Slovenec v Borštu.
menjalnica
19. 3 imi
Ameriški dolar Kanadski dolar . švicarski frank .
Danska krona . .
Norveška krona . švedska krona . .
Holandski fiorini .
Francoski frank .
Belgijski frank .
Funt šterling . .
Trski šterling . .
Nemška marka .
Avstrijski šiling .
Portugalski eskudo Japonski jen . .
Španska pezeta .
Avstralski dolar .
Grška drahma . .
Debeli dinar . .
Drobni dinar . .
iŠES
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A.
TRST - ULICA F.-FILZI 1Q -	C£?	61-dd6
2.070.-
1.490.-
742.-
174-
218.-
219.-
557.-
204.-
29.-
2.350.-
1.950.-
Potovalni urad »Aurara«
prireja naslednje izlete in potovanja:
od 1. do 8. aprila: PALMA DE MALLORCA (letalo). Cena 479.000 lir; od 24. aprila do 1. maja: RODOS (letalo). Cena od 523.000 lir dalje; od 25. do 28. aprila: BUDIMPEŠTA (avtobus). Cena 272.000 lir; od 25. do 28. aprila: ZADAR - ŠIBENIK - SPLIT (avtobus). Cena
189.0000	lir;
od 16. do 24. junija: KLASIČNA GRČIJA (letalo in avtobus). Cena
795.000	lir.
Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA v novih poslovnih prostorih v Ul. Milano 20. Tel. 60-261.
avtomobil in človek
Štiriperesna detelja Fordovih škorpijonov
Pri Fordu so že dalj časa napovedali veliko novost: stara granada naj bi šla v zasluženi pokoj (izdelali so je več kot milijon 700 tisoč primerkov), zamenjal pa jo bo čisto nov »scorpio«. Gre za veliko, prestižno limuzino, ki po svoji zunanjosti spominja tako na sierro kot na renault 25, ki pa je baje, kljub izdatnim meram (dolga je namreč 4,67 m, široka 1,76 m, tehta pa prazna od 1225 do 1340 kg, odvisno pač od različice), še kar varčen avto. 1800-kubični model porabi 14 od sto manj, kot je porabila Prva fiesta, ki so jo predstavili, tam nekje sredi sedemdesetih kit.
Poleg zunanje oblike je največja novost Fordovega »škorpijona« v zavornem sistemu : vse različice scor-pia imajo serijsko vgrajeno napravo ABS, ki preprečuje blokiranje koles in torej nezaželeno drsenje. Voznik, trdijo pri Fordu, ima vedno popolno nadzorstvo nad vozilom, pa naj bo cesta še tako spolzka. Gre za povsem elektronski sistem, z dvema mini-kompjuterjema, ki se stalno avtokon-trolitra. To je obenem prvič, da kaka hiša opremi vse različice kake serije s sistemom ABS.
Zunanjost scorpia je sad sodelovanja mod Fordom in italijanskim oblikovalcem Ghio, ki že vrsto let »oblači« najprestižnejše Bordo ve modele. Oblika je zelo aerodinamična in navsezadnje tudi dokaj prikupna. Odpravili so vse kar bi lahko bjlo aerodinamiki na poti, celo brisalce, ki so skriti v noke vrste »žepu« pod vetrobranom, pač pa sta tu dve veliki vzvratni zunanji ogledali, ki prav gotovo ne prispevata k zmanjšanju količnika zračnega upora. Svojevrstna
oblika zagotavlja veliko notranjo prostornost: prostora je dovolj za pet potnikov in tudi tistim na zadnjih sedežih se bo treba preveč stiskati. V najdražji različici je moč električno nastaviti ne samo prednje, temveč tudi zadnje sedeže.
Sicer pa je »škorpijon« na voljo za sedaj v štirih različnih verzijah. Predvsem je tu model CL z novim 1800-ku-bičnim motorjem, ki zmore 90 KM pri 5400 vrtljajih v minuti in največji navor 14,3 kpm pri 3500 vrtljajih; za tem sta dva dvolitrska modela, od katerih eden (z uplinjačem) zmore 105 KM, drugi pa z elektronskim vbrizgavanjem goriva (L-jetronic) 115 KM, in končno je tu tudi najmočnejši model 2,8-litrski šestvaljnik, prav tako z elektronskim vzbrizgavanjem (K-jetronic), ki pa zmore 150 KM in največjo hitrost 208 km na uro.
Vsi imajo petstopenjski menjalnik, za doplačilo pa štiristopenjsko avtomatiko, popolnoma elektronski vžig, šestvaljnik pa tudi servovolan, ki je pri ostalih različicah optional. V kratkem, se pravi tam nekje1 jeseni, bo na prodaj tudi različica s štirimi pogonskimi kolesi in druga z motorjem diesel.
Naj povemo še dve besedi o zmogljivostih: CL (90 KM) doseže najvišjo hitrost 179 km/h, dvolitrski različici dosegata 188 km/h oz. 193 km/h, šest-valjnika, kot smo rekli, 208 km/h. K porabi se bomo raje vrnili kdaj pozneje, saj so podatki, ki jih dajejo pri Fordu kar se da različni in ponekod tudi protislovni. Cena za sedaj še ni znana, najbrž pa bo nekoliko nižja od enakovrednih limuzin konkurence.
ti in morje
Kajutni izrivni čoln tržiškega obrata OMNIA
/z ' ■
Billi *
■jr---- j	j j
'PC - -~r;	: -J
nik kar je zelo smotrno, saj je zračenje zagotovljeno. Ob desnem boku pa je stranišče. V sili lahko sede jemo tudi v kajuti, v glavnem pa je tudi za to namenjen kokpit, nad katerim lahko namestimo streho, če kokpit obdamo s platnom, imamo tako dodatni bivalni prostor. Brez davka

.Tržiški obrat OMNIA ni samo uvoz-hk Kvamerplastikovih plovil, temveč ■udi sam proizvaja razne čolne. V davnem so to težki motorni izrivni 2°lni. Med raznimi modeli je nadvse 'toiimiv 6,80 metra dolg in 2,50 me-
lra širok kajutni izrivni čoln, ki je dodatni bivalni" prostor. Brez davka /cava izjema med tovrstnimi Italijan-	ryA ^ notranjega motorja stane čoln
s(dmi čolni. V bistvu so plastičnemu	n qon 000 lir. Dodati je treba, da
^biškemu čolnu z delno spremen je-	'	’ L'-	cnn
Si oblikami lošinjske pasere dodali kaiut0 in prostran kokpit. Ker je predli del kajute relativno nizek, bosta u dve osebi le spali, kar je navsezadnje čisto dovolj med poletno plov-P°’ ko dobršen del dneva preživimo v ckpitu. V zadnjem delu kajute takoj “ Vhodu iz kokpita je strop precej Sh da smo lahko vzravnani. Tu sta a desnem boku gorilnik in umival-
w.hbu.uuu iii-
samo vgrajena plastika tehta kar_600 kilogramov, popolnoma opremljen čoln pa 1.200 kilogramov, ze ta podatek nam zgovorno pove, da imamo res soliden čoln, ki bo z lahkoto kljuboval najslabšim vremenskim razmeram Če mu dodamo jadro m ga spremenimo v motorno jadrnico, bo nedvomno dopust zanimivejši m prijetnejši, saj bo jadro stabiliziralo plovbo.
radiotelevizija
ITALIJANSKA televizija
Prvi kanal
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto. . . Raffaella?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute. . .
14.05	Pronto. . . Raffaella?
14.15	□ mondo di Quark
14.55	Rim: Nogomet:
Roma - Bayern
16.45	čudovite dogodivščine profesorja Kitzela - risanka
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Topo Gigio in njegovi prijatelji
18.10	Dnevnik 1 - Kronike
Sever kliče Jug - Jug kliče Sever
18.40	D fiuto di Sherlock Holmes
18.50	Italia sera
19.35	Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	FBI oggi - TV film
21.25	□ grande sogno: Roberto Vecchioni
21.55	Dnevnik ,
22.10	Športna sreda
23.00	Linea diretta
23.45	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
11.55	Che fai mangi? - Oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - Knjige
13.30	Capitol - TV serija
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
Ljubljana
9.15	TV v šoli: Poštni nabiralnik, Starodavne civilizacije, Voda za Evropo
10.35	TV v šoli: Skadarsko jezero, Športni mozaik, Računalniška šola
12.30	Poročila
17.15	Teletekst
17.30	Poročila
17.35	Lovska zgodba - 1. del lutkovne nadaljevanke
17.50	Jurček - 3. del
18.25	Gorenjski obzornik
18.40	Računalništvo - Izobraževalna serija
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik I.
20.05	Dokumentarec meseca:
Tisoč in več
21.05	Film tedna:
Vsi predsednikovi možje
23.15	Dnevnik H.
Zagreb
8.45	Sokoli - otroška serija
9.15	TV v šoli
16.25	Centri za rehabilitacijo : Sokobanja
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria TV film
9.30	Balla con me - film
11.30	Tuttinfamiglia - kviz
12.10	Bis - kviz
12.45	II pranzo è servito - kviz
13.25	Sentieri - nadaljevanka
14.25	General Hospital TV film
15.25	Una vita da vivere - nadalj.
16.30	II selvaggio mondo degli animali - dokumentarec
17.00	Truck Driver - TV film
18.00	Webster - TV film
18.30	Help - tekmovanje
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	La prima notte di quiete -film
22.30	Nonsolomoda
23.30	Canale 5 News
00.30 Tutta la città ne parla - film
RETEQUATTRO
8.30	Vicini troppo vicini - TV film
8.50	Brillante - TV novela
9.40	Flamingo Road - TV film
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film
11.20	Samba d'amore - TV novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Brillante - TV novela
16.10	I giorni di Brian - TV film
17.05	Flamingo Road - TV film
18.00	Febbre d’amore - TV film
18.50	Samba d'amore - TV novela
19.25	M’ama non m’ama Tekmovanje
20.30	Maurizio Costanzo Show
23.30	La città degli angeli - nadalj. 00.30 La collera di Dio - film
ITALIA 1
8.30	La donna bionica - TV film
9.30	II siluro della morte - film
11.30	Sanford and Son - TV film
14.35	Tandem: aktualnosti in igre
15.15	Paroliamo - Nagradna igra
16.10	Šola in vzgoja
16.45	Nogomet: Sparta Praga - Juventus
18.15	Spaziolibero : programi pristopanja
18.30	Dnevnik 2 - Šport
18.40	Cuore e	batticuore -	TV	film
Meteo 2	-	Vremenske	napovedi
19.45	Dnevnik	2	- Poročila
20.20	Dnevnik	2	- Šport
20.30	Una breve vacanza - film Igrajo : Fiorinda Bolkan, Renato Salvatori, Daniel Quenaud
22.10	Politična tribuna
22.50	Dnevnik 2 - Večerne vesti
23.00	Antonio Petito, artista comico - 1. nadaljevanje
23.50	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
16.05	šola in vzgoja: Znak sožitja
16.35	Šola in vzgoja: Oddaja o Japonski
17.05	Galleria di Dadaumpa
18.15	L’orecchiocchdo - Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.35	Italijanski slikarji in kiparji
20.05	Šola in vzgoja: Valentina l’isola felice - 3. oddaja
20.30	Vestito per uccidere - film Igrajo: Michael Calne, Angie Didtinson, Nancy Alien
22.10	Delta - dokumentarna oddaja
23.00	Dnevnik 3
23.35	Sto mest Italije
Koper
14.15	Novice
14.20	Za uho in oko
15.00	TV nadaljevanka
16.45	George - TV film
17.20	Obnašanje živali - dokumentarec
17.55	Novice
18.00	Čas rugbyja - rubrika
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki:
TRST — Manifestacija pomorskih delavcev
NABREŽINA — Občinski svet TRST — Intervju z Marinom Košuto pred občnim zborom SDGZ TRST — Odprtje razstavne dejavnosti letovišč ar ske ustanove — George Segal
TRST — Revija »Pesem mladih« GORICA — Večer s tremi zamejskimi pesniki
TRST — Slovenski umetnici Milena Gregorčič in Milena Braniselj v TK galeriji
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče
19.50	Start - Kako in zakaj se premikamo
20.25	Košarka - jug. prvenstvo
22.00	Vse danes
22.10	Nogomet pokal UEFA
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Deejay Television
14.30	La famiglia Bradford
15.30	Sanford and Son - TV film
16.00	Bim Bum Barn
17.45	L’uomo da sei milioni di dollari - TV film
18.45	Charlie’s Angels - TV film
19.50	Lady Georgie - risanka
20.30	OK! Il prezzo è giusto
22.30	Cassie and Company - TV film
23.30	Šport
00.45 II prigioniero della miniera -film
TELEPADOVA
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Marna Linda - TV film
15.00	Lacrime di gioia - TV film
18.00	Bell e Sebastian - risanka
19.00	Candy Candy - risanka
19.30	Illusione d’amore - TV film
20.00	Marcia nuziale - TV film
20.30	Anche i ricchi piangono
21.00	Profumo di donna - film
23.00	Star Trek - TV film
24.00	I battellieri del Volga - film
TRIVENETA
12.15	Star Trek - risanka
12.45	Horoskop
13.00	Squadra speciale anticrimine
13.30	TV film
14.30	La carrozza d’oro - film
16.30	Star Trek - risanka
20.30	Le spie - TV film
21.30	Sqadra speciale anticrimine
23.00	Film
TELEFRIULI
15.20	L’ululato del lupo - film
18.30	Viaggio con l’avventura
19.00	Večerne vesti
19.30	Veronica, il volto dell’amore -
20.30	Turnir v briškoli
22.30	Nočne vesti
22.50	Športna oddaja
23.20	Barnaby Jones - TV film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
9.00	Dobro jutro po naše: Narodnoza-
bavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah :	Gospodarska problematika;
8.40	Slovenske popevke; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program : Glasbeni mozaik;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za 1. stopnjo o-snovne šole; 11.15 Glasbeni potpun;
11.30	Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri;
12.00	Sestanek ob 12.00: Liki iz naše preteklosti; 12.30 Glasbeni potpuri;
13.20	Srečanje oktetov Primorske: oktet »Škofije« in oktet »Javor« iz Pivke; 13.40 Glasbena priloga; 14,10 -
17.00	Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 Kocka na kocko. Pripravlja in vodi Roža Peric; 16.00 Od Milj do Devina; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 -
19.00	Zadnji sklop: Mi in glasba: letošnja revija »Primorska poje«; 18.00 »Poezija slovenskega zapada«; 18.30 Swing - time.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Otvoritev - glasba za dobro jutro;
6.05	Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasbena mladina; 14.00 V znamenju rocka; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Pogovor o...; 17.35 Kotiček za narodnozabavno glasbo; 18.00 Žaklju-ček
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15	12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.32 Dragi Luciano; 10.00_Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček,
10.35	Vstop prost; 11.30 Na prvi strani: 12.00 Glasba po željah; 12.45 Controluce; Popoldanski spored: Popevka tedna; 16.00 Kino danes; 16.32 Time music; 18.00 Doppio binario; 19.00 Prostor za jazz; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
6.00 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io 85; 10.30 Popevke; 11.10 Il dottor Arrowsmith - 13. nadalj.;
11.30	Musica per una storia - radijska nadaljevanka; 12.03 Via Asiago Tenda: 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master - glasba dan za dnem; 13.56 Turistična informacije; 15.03 Radio 1 za vsakogar: Habitat; 16.00 R Paginone -kulturne aktualnosti ; 17.30 Radio 1 -jazz 85; 18.00 Evropski objektiv; 18.30 Gli elisir del diavolo; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Urbs; 20.00 Mednarodni nogometni pokali ; 21.50 Glasbeni odmor;
22.00	Tvoj glas za lahko noč; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.45, 17.15, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Otroštvo: kako, zakaj...;
8.05	Napoved programov; 8.45 Matilde - radijska nadaljevanka; 9.10 Di-scogame; 10.00 Posebna oddaja Dnevnika 2; 10.30 Radio 2 - 3131 ; 12.10 in
14.00	Deželni programi; 12.45 Saj je samo igra; 15.00 Mednarodni nogometni pokali; 18.25 Glasbeni odmor; 18.32 Glasbena oddaja; 19.50 Capitol - kulturne aktualnosti; 19.57 Razprava petih; 20.45 Glasbena oddaja; 21.00 Radio 2 - jazz; 21.30 Radio 2 - 3131 -nočni spored; 22.20 Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program - glasba ; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture;
13.00	Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob
17.00,	glasba; 18.00 Zborovske pesmi Antona Lajovica in Trajka Prokopie-va; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Milana Križana; 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev; 20.35 Schumann s pianistom Lazarjem Bermanom; 21.05 Gaetano Donizetti: Odlomki iz opere »Don Pasquale«; 22.00 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jazz za vse.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
16.55	Nogomet
18.45	Ljudski običaji
19.30	Dnevnik
20.00	Športna sreda
ZASEBNE POSTAJE
Odobrena tudi letošnja proračuna
Uspešno lanskoletno poslovanje raznih mestnih služb in lekarne
Goriški občinski svetovalci se spoprijemajo z zadnjimi odprtimi vprašanji pred iztekom petletnega mandata. Sestali so se v ponedeljek, sestali se bodo še danes, v petek, potem pa še v ponedeljek in torek. V ponedeljek so odobrili proračuna in obračuna mestnega podjetja ter mestne lekarne, od danes dalje se bodo spoprijeli z letošnjim proračunom občinske uprave. Na vrsti pa imajo v prihodnjih dneh še nekatera vprašanja urbanističnega značaja ter tudi ureditev staleža občinskega osebja. Gre za zelo pomembna vprašanja zaradi katerih prihaja večkrat do polemik ne samo s strani opozicije, marveč tudi s strani prizadetih oseb ali skupin.
Kar se tiče osebja je v tem trenutku med uslužbenci občine precej nezadovoljstva. Sindikat CGIL - CISL - UIL je razdelil letak v katerem obtožuje odbor in seveda odbornika za osebje, da niso pravočasno uredili odprtih notranjih vprašanj, potem ko se s tem ukvarjajo že leto in pol. S tem v zvezi so delo odbornika Gentileja grajali nekateri svetovalci na ponedeljkovi seji občinskega sveta. Ta pa je odgovoril, da ima prav danes sestanek s sin dikatom in da bodo na tem sestanku skušali ugladiti nesoglasja. Fašistični sindikat CISNAL, v katerem je baje vpisanih kar precej uslužbencev, pa da je sporazum že odobril. Na vsak način pa bodo sveto-
valci o tem razpravljali še pred iztekom mandata, to je v prihodnjih dneh.
Največ časa ponedeljkove seje je bilo posvečeno preučitvi predlanskih obračunov in letošnjih proračunov mestnega podjetja ter mestne lekarne. Poročala sta predsednika upravnih odborov ter dveh mestnih ustanov.
Mestno podjetje za vodo, elektriko, metan in avtobuse izkazuje izgubo le v avtobusni službi. V vseh drugih treh službah že nekaj let ne beležijo primanjkljaja, kljub temu da so cene vodarine v Gorici znatno nižje kot v drugih občinah. K temu primore delno skoro 400 milijonski državni prispevek za kritje nakupne cene jugoslovanske vode iz Mrzleka. Pri avtobusni službi pa se je primanjkljaj letos povečal tudi zato, ker so cene vozovnic ostale enake predlanskim, stroški pa so se povečali. Od dežele prihaja letna dotacija nad 800 milijonov lir. To pa ne zadostuje, zato bo morala gori-ška občina iz svojega dati v kritje deficita nad 400 milijonov lir, petdeset več kot lani. Službo so izboljšali, kajti nabavili so šest novih avtobusov in tako sedaj bolj skrbijo za nekatere proge, še zlasti za povezavo mestnega središča s predmestjem Sv. Ane.
Upravitelji mestnega podjetja, ki so že pred leti začeli akcijo za obnovitev raznih naprav in metanovoda
ter vodovoda in dosegli v tem tudi precej uspeha, nameravajo s tem nadaljevati. Zaradi tega so občinsko upravo zaprosili, da bi ta najela posojila v višini nekaj milijard lir. S tem denarjem bi posodobili že dotrajane cevovode iz katerih je veliko izgub tako vode kot metana. Svetovalci so proračun odobrili z večino glasov, proti so bili le komunisti.
Spet z večino glasov, tokrat se jo vzdržal le liberalni svetovalec, so svetovalci odobrili tudi obračun ter proračun mestne lekarne v Štandre-žu. Ta se je lepo razvila, ima veliko število klientov in po upravičenih začetnih težavah nima sedaj primanjkljaja, prihaja celo do viškov. Zaradi naraščajočih najemnih stroškov je bil dan predlog, da oi občina odkupila prostor v katerem je lekarna.
STAVKA V BOLNIŠNICAH
Začasno prekinjen sprejem novih pacientov
Zaradi vsedržavne stavke zdravniškega osebja, bodo v tržiški bolnišnici od danes dalje prekinili sprejemanje novih pacientov. Ta oblika protesta bo predvidoma v veljavi do sobote. Zagotovljena je ustrezna zdravniška nega in sprejem pacientov v nujnih primerih.
14 mest v državni upravi za prevajalce slovenskega jezika
V	civilni upravi notranjega ministrstva so razpisali natečaj za sprejem v službo 224 u-službencev, ki poznajo tuje jezike. Na voljo je 52 mest z znanjem francoskega jezika, 73 mest z znanjem angleškega jezika, 57 mest z znanjem nemščine, 14 z znanjem španskega jezika (kastilijanščine). 14 mest z znanjem SLOVENSKEGA JEZIKA, 9 mest z znanjem ruščine in 5 mest z znanjem arabskega jezika.
V	kabinetnem uradu goriške prefekture, kamor smo se obrnili za pojasnila, in kamor naj se obrnejo vsi, ki jih stvar zanima, so nam povedali, da lahko na natečaju sodelujejo italijanski državljani, ki imajo diplomo lingvističnega liceja ali diplomo sorodne od države priznane šole.
Lahko pa imajo tudi univerzitetno diplomo iz tujih jezikov.
Ni znano, kako bodo upoštevali diplomo slovenskih šol. Natečaj bo namreč v Rimu, saj je vsedržavnega značaja. Na izpitu bodo morali udeleženci pisati prevod iz italijanskega v drug jezik, potem pa še napraviti ustni izpit.
Vsekakor je stvar za diplomante naših šol najbrž zanimiva. Zaradi tega naj se tisti, ki jih stvar zanima, obrnejo za pojasnila na kabinetni urad goriške prefekture. Seveda velja nasvet tudi za Tržačane, ki dobijo pojasnila na tržaški prefekturi. To pa naj napravijo čLm-prej, kajti zadnji rok za predložitev prošenj zapade 6. aprila 1985.
Senator Battello o zakonu proti nasilju nad ženskami
V senatu se v tem času bije borba za spremembo zakona o seksualnem nasilju. Prvotni osnutek zakona, kakršnega so zahtevala razna ženska združenja, je večina članov poslanske zbornice spremenila tako, da so bile mnoge zahteve žensk neuslišane. To je sprožilo val protestov v vsej Italiji, ženske niso z zakonom zadovoljne.
O tem je bil govor na razpra-
Prispevek za orgle cerkve na Travniku
Častitljive in stare orgle v cerkvi sv. Ignacija na Travniku bodo vendarle popravili. O tem je v Gorici že več časa precej govora in za obnovo so se zavzeli tako ljubitelji glasbe kot tudi župnija sv. Ignacija. Nabrali so že precej denarja, ki pa očitno ne zadostuje.
Na občini se je za stvar pozanimal svetovalec SSk dr. Andrej Bratuž, ki je svojčas postavil tozadevno vprašanje županu. Dr. Scorano je Bratužu odgovoril na zadnji seji občinskega sveta rekoč, da je občina namenila v sklad za obnovitev orgel v travniški cerkvi 10 milijonov lir in sicer zato ker menijo, da gre za dragocenost, ki služi vsemu mestu.
Povejmo še, da potrebuje cerkev sv. Ignacija na Travniku veliko popravil. Zaradi tega so tudi omejili prehod peščev na pločniku v Ulici Mameli. Za popravljalna dela cerkve, ki je s svojima zvonikoma eden izmed goriških simbolov, pa bi potrebovali velike vsote denarja. Pravijo, da bi bilo treba porabiti v ta namen več kot milijardo lir.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. F.Ili Rosselli 23, tel. 72-340.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 84-972.
Posvet o varstvu okolja ob spodnjem toku Soče
Geološka študija značilnosti terena Uresničevanje načrta rečnega parka
O geoloških značilnostih območja ob spodnjem toku Soče, o naplavinah in možnosti uporabe peska in gramoza, o nujnosti zavarovanja pod talnice, o načrtovanju in uresničevanju krajevnega parka ob Soči, o vlogi krajevnih ustanov je tekla beseda na posvetu, ki je bil v soboto v kraju Isola Morosini v občini Škocjan ob Soči, na pobudo dvanajstih občin goriške in videmske pokrajine. Te občine — Fiumicello, Gradišče, Foljan - Reddpuglia, Romans, Renke, Ruda, Zagraj, Škocjan, Šempeter, Štarancan, Turjak in Vileš — so se dogovorile tudi za pripravo študije o geoloških značilnostih področja s posebnim ozirom na možnosti in posledice izkoriščanja naplavin za potrebe gradbeništva. Prav ta študija, ki jo je izdelala skupina sodelavcev tržaške univerze pod vodstvom prof. F. Vaia, je bila osnova za kasnejšo razpravo o številnih vprašanjih takih ali drugačnih posegov v naravno okolje. V študiji so prikazane tudi smeri premikanja-
podtalnice. Težko bi bilo v nekaj kratkih stavkih strniti glavne ugotovitve, ki so navedene v omenjeni študiji, vendar je osnovno sporočilo in obenem priporočilo zelo preprosto: Soča v zadnjih desetletjih odlaga vse manj naplavin (zaradi hidroenergetskih objektov v njenem zgornjem toku), medtem ko je na odseku proti ustju vse pogostejši pojav erozije. Nesmiselno bi bilo zato še naprej nadaljevati z nenadzorovanim izkopavanjem in odvažanjem ogromnih količin peska in gramoza za potrebe gradbeništva. V študiji so označena tudi področja, kjer taka, seveda nadzorovana dejavnost, ne bi pomenila prevelike motnje obstoječega sistema.
Posveta so se udeležili tudi predstavniki pokrajinske uprave, funkcionarji deželnih odborništev za prostorsko načrtovanje in javna dela, strokovnjaki z različnih področij.
Tako je pokrajinski odbornik dr. -Bevilacqua točneje opredelil vlogo
krajevnih ustanov pri načrtovanju in izvajanju različnih posegov, ki tako ali drugače spreminjajo okolje, dr. Vasselli z deželnega odborništva za javna dela je razčlenil zelo zapleteno problematiko odvažanja, predelave in uničevanja odpadkov, prof. Mario Prestamburgo je skušal opredeliti kmetijsko politiko v preteklosti in sedanjosti na Tržiškem (pri vprašanju varstva okolja ne gre pozabiti vloge kmečkega prebivalstva). O uresničevanju krajevnega rečnega parka ob Soči je govoril arh. Roberto Barocchi, medtem ko je župan občine Šempeter, Adriano Cra-gnolin, govoril o predvidenih posledicah preobsežnih posegov v naravno okolje, zlasti kar zadeva črpanje ogromnih količin podtalnice. Posvet je vodil Amedeo Cosolo, župan občine Škocjan ob Soči. V popoldanskem delu posveta pa je bil govor še o zakonskih določilih, ki urejajo posege v okolje. O tem je govoril dr. Sergio Gorjan, pretor v Červinjanu.
Acciaierie Alto Adriatico kupila mešana družba
Pri reševanju dolgotrajne krize v tržiški valjarni Acciaierie Alto Adriatico je prišlo te dni končno do prve obsežnejše razjasnitve glede nadaljnje usode. Tovarno je na licitaciji kupila italijansko - španska družba, ki se je za investicijo zanimala že na začetku lanskega leta. Vprašanje lastništva je tako rešeno, v prihodnjih dneh pa se bo treba soočiti še z vrsto drugih, prav tako zelo pomembnih vprašanj. Konec meseca namreč definitivno poteče rok, do katerega je treba potrditi odločitev o ukrepih ra zmanjšanje proizvodnje jekla in ureditev proizvodnje, odločitev, ki daje pravico do posebne odškodnine Evropske gospodarske skupnosti.
O teh vprašanjih je tekla beseda na včerajšnji skupščini v podjetju, kjer so člani pokrajinskega tajništva sindikata kovinarjev (FLM) poročali o zadnjem razpletu ter o poteku ponedeljkovega sestanka v Vidmu, med deželnim odbornikom Francescuttom, sindikati in predstavniki novega lastnika ter sodnim upraviteljem podjetij iz nekdanje Maraldijeve skupine.
Kljub temu da je bilo vprašanje lastništva pozitivno rešeno, pa delavci še niso povsem brez skrbi. Opozarjajo namreč na dejstvo, da bo treba v zelo kratkem roku rešiti še vrsto vprašanj, preden bo proizvodnja v obnovljenem podjetju sploh stekla.
Delavci opozarjajo tudi na nujnost, da se čimprej reši postopek pri državnem zavodu za socialno skrbstvo in zagotovijo denarna nadomestila. Že tretji mesec so namreč brez slehernega denarnega prejemka.
Tako torej glede usode ene od bivših Maraldijevih tovarn v naši deželi, medtem ko je bila za drugo tovarno, to je za podjetje Salpa v Červinjanu, že pred kakšnim tednom najdena ustrezna rešitev. Tovarno je prevzelo podjetje Lombarda tudi iz Coma in zagotovilo polno proizvodnjo ter zaposlitev vseh delavcev.
Mali maraton
V priredbi društva Gruppo marciatori Gorizia ter pod pokroviteljstvom Goriške hranilnice, se bo v nedeljo, 24. t.m. na Goriškem odvijal 8. mali maraton »Città di Gorizia«. Start udeležencev je napovedan za 10. uro izpred stadiona na Rojcah, kjer bo tudi cilj. Ob 13. uri bodo razdelili priznanja. Proga je dolga 25 kilometrov in je povsem enaka lanski. Udeleženci bodo tekli iz Gorice skozi Faro, Gradišče, Zdravščine, Petovlje in Sovodnje ter skozi Štandrež. Tekmovanje je namenjeno amaterskim športnikom in športnicam. Prijave sprejemajo na sedežu društva GMG.
Veleblagovnice se širijo tudi v goriškem prostoru
Konec tedna bodo v Gorici na Verdijevem korzu, nasproti veleblagovnice Standa, prav tam, kjer je bila do nedavnega odprta trgovina Vittadel-lo (še prej pa Pitassi; ne smemo pozabiti, da je te prostore za sodobno trgovino uredil v začetku tega stoletja slovenski trgovec Josip Medved; to je bila prva sodobno urejena trgovina na goriškem korzu), odprli prenovljeno veleblagovnico podjetja Oviesse. To je družba, ki sodi v sklop večje družbe veleblagovnic Coin, ki ima svojo centralo v Benetkah, v Trstu in Vidmu pa tudi svoje podružnice.
V	novi veletrgovini, kjer bodo zaposlili vseh deset uslužbencev prejšnjega trgovca, bodo prodajali oblačila in blago za stanovanjsko opremo. Očitno se je družbi Coin goriški trg zdel zanimiv, saj je baje neka druga podrejena tvrdka te velike družbe kupila tudi nekdanjo trgovino oblačil Garbali na Korzu Italia. Tudi to nameravajo odpreti v kratkem času.
V	Standi pa so v zadnjem času, tudi zaradi zmanjšanega dotoka jugoslovanskih kupcev, skrčili število zaposlenih. Sedaj je v tej veleblagovnici 64 uslužbencev, od teh okrog dvajset part time. Zdi se, da nameravajo še skrčiti število zaposlenih, ko se bo kdo od tistih, ki so sedaj v službi, upokojil.
Smo v času veleblagovnic in super-
marketov tudi na polju prodaje živilskih potrebščin. Že delujočim samopostrežnim trgovinam v mestu in v neposredni okolici (Štandrež, Ločnik) se bo sedaj pridružila tudi večja samopostrežna trgovina v naselju Sv. Ane.
,^MSK°
"GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju
z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete
ANTON TOMAŽ LINHART
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
komedija v dveh delih (petih slikah)
Režija:	JOŽE BABIČ
v nedeljo, 24. marca, ob 16. uri — ABONMA RED À v ponedeljek, 25. 3., ob 20.30 — ABONMA RED B v torek, 26. marca, ob 20.30 — ABONMA RED C
vi, ki jo je goriška federacija KPI priredila prejšnji večer v mali dvorani Palače hotela. Govorila sta dr. Annamaria Luzzatto, ki je pravna svetovalka goriške zdravstvene posvetovalnice, ter sen. Nereo Battello. Medtem ko je dr. Luzzattova podrobno obrazložila položaj v Gorici, je sen. Battello orisal položaj v parlamentu.
Battello je dejal, da bo treba v senatu spremeniti v poslanski zbornici sprejete točke zakona, še zlasti tam kjer je treba zagotoviti pravico do seksualnosti mladoletnim. Treba bo tudi ugotoviti ali lahko sodna oblast nastopa proti nasilnežem tudi če prizadeta stranka ne vloži priziva in če se v proces kot prizadeta stran lahko vključijo tudi ženska združenja, seveda če to zahtevajo. V senatu se v teh dneh razprava odvija na zelo hiter način, je dejal sen. Battello.
Uvodnima poročiloma je sledila živahna razprava.
V	petek in soboto v Kulturnem domu
Tiskarski škrat nam je včeraj pošteno zagodel. V naslovi' članka, ki opozarja na športno zabavno prireditev, ki bo v petek, 22. marca, v telovadnici go-riškega Kulturnega doma, smo pomotoma napisali, da bo prireditev v soboto in ne v petek, kot bi bilo pravilno. Napako popravljamo, seveda pa opozarjamo, da je do petka še nekaj dni. Torej, kultumo-zabavna prireditev ZSŠDI, na kateri bo nastopilo osem skupin iz raznih krajev Goriške in ki jo bo povezoval Miko Trefalt, bo v telovadnici v Ulici Brass v petek zvečer.
V	mali dvorani Kulturnega doma pa bo naslednji večer, tokrat pravilno v soboto, 23. marca, občni zbor Slovenskega planinskega društva. Ob tej priložnosti bo tam nastopil tudi mešani pevski zbor Oton Župančič iz štandreža.
izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 24. t.m., avtobusni smučarski izlet v Amoldstein (Podklošter)-Odhod avtobusa ob 7. uri s Korna. ob 7.10 iz Štandreža, ob 7.15 iz Sovo; denj. Prijave: do 21. t.m. v trgovin* Bavcon.
kino
Gorica
VERDI Zaprto.
VITTORIA 17.30-22.00 »La porno bocca di Vivien«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »La storia infinita«.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
CQMUNALE 21.00 Koncert skupin6 »Melos quartet«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Beg iz El Dia-bla«.
DESKLE 20.00 »Človek s Srebrne reke«.
SVOBODA 19.30 »E.T. - Vesoljček«.
Iz besede v prostor
Obsedenost od lastne stvaritve
Tako, kot je posebna zgodba o Alamutu ali orlovskem gnezdu v gorah severnega Irana, tako je nenavadna tudi usoda avtorja Vladimira Bartola, umrlega leta 1967 ter z omenjenim romanom že tretjič navzočega na slovenskem knjižnem trgu: roman je leta 1938 prvič izšel pri založbi »Modra ptica« v Ljubljani — v letu 1958 je izhajal v nadaljevanjih v Primorskem dnevniku, istega leta pa je doživel v Trstu svojo drugo izdajo — da bi ob koncu leta 1984 izšel še tretjič, to pot kot skupni projekt mariborskih Obzorij in Lipe iz Kopra.
Vladimir Bartol se je rodil leta 1903 v Trstu, bil je sin poštnega uradnika in pisateljice Marice Nadlišek, v Ljubljani je diplomiral iz biologije in filozofije in ko se je v letih 1926/27 mudil na študijskem izpopolnjevanju v Parizu, ga je na temo Alamuta opozoril Josip Vidmar. In vse od tega časa pa do leta 1938, se pravi polnih 11 ali 12 let, se je avtor naravnost obsedeno ukvarjal z Alamutom, si ustvaril neprégledno zbirko zapiskov, ki jih lahko razdelimo v tiste pred izdom romana ter kasnejše, Ico se je zaradi predvsem negativnih kritik še vedno vsaj dnevniško ukvarjal s stvaritvijo, v katero je verjel z naravnost neuničljivo silo.
Zgodba se dogaja v Iranu leta 1092, osrednja oseba je Hasan lbn Saba, vrhovni poglavar mogočne sekte izmailcev, ki vzgaja svoje mlade učence po principu vere v opojni posmrtni raj; zaradi tega raja bodo njegovi vojščaki neustrašeno zrli smrti v oči, še več, naravnost želeli si bodo umreti. Med mladimi gojenci je tudi lbn Tahir, raj teh mladih fanatičnih vojščakov pa so voljna mlada dekleta, ki jih nalašč vzgajajo za predstavo: s hašišem omamljene mladeniče prenesejo v pre krasne vrtove, tam doživljajo čudovite ljubezenske noči, in ko jih z mamilom uspavane spet vrnejo v vojašnice, so mladeniči obeleženi z vizijo sreče po smrti. Skratka: enkratna manipulacija, posebne vrste sredstvo za vsakršni fanatizem, načrtno vodenje in usmerjanje ljudi v nerealno stremenje, okvirno pa preračunana verska in Politična strategija, ki naj napravi posameznika še volj-uejšega za izpolnjevanje državnih in državniških ukazov. Aluzije na vse vrste totalitarnih režimov so več kot na dlani — dovolj se je spomniti na dogodke pred drugo vojno — dovolj zgovorni motto obširnega romana je vrhovni izrek izmailcev: »Nič ni resnično, vse je dovoljeno« — sicer pa se roman z bogato filozofsko dokumentiranostjo poglablja v obširna, večnostna razmišljanja o življenju .in smrti, smislu in nesmislu, ljubezni in nasilju. Osrednji mladi junak, lbn Tahir, končno spregleda prevaro in pred njim je razpotje, ki ga Podi v hierarhiji navzgor: ne bo se spremenil v ma-
ščevalca nad prefinjenimi manipulatorji, ampak se bo poglobil kol izbranec v najvišje modrosti sveta, da bi končno poslal novi manipulator ali pa mislec, ki od strani spremlja in razume življenje.
Bartol namreč argumentirano razvija misel o izbrani,' maloštevilni eliti, ki vodi ljudske množice: slednje tiiso sposobne živeti brez sanj, idealov, prepričanja v lepšo prihodnost ali lepo in srečno smrt, zato je naloga izbranih, močnih ljudi — slednji lahko živijo brez slepil, saj so dovolj modri in hrabri — da si v izbranem času izmišljajo ustrezne sanje, ki bodo pomirile in zaposlile ljudi. Dejstvo je, pravzaprav dokaj nenavadno dejstvo, da je strokovna kritika roman ali odklonila ali pa preprosto prezrla, saj ga ni znala ali hotela uvrstiti v nobeno obstoječo kategorijo, enostavno zaradi razloga, ker Slovenci do tedaj filozofskega romana v glavnem ne poznamo. Reakcija avtorja na takšne nenavadne odzive je bila dovolj prizadeta in osebna, njegova navezanost na stvaritev mu ni dopuščala prave in osvobojene distance, verjetno pa se je takšnemu zadržanju pridružilo še nekaj ostrih neuspehov v prejšnjih letih — v mislih imamo leta 1932 izvedeno dramo »Lopez«, zaradi katere je Bartol za nekaj časa celo zapustil slovenski kulturni prostor, se preselil v Beograd in se čez nekaj časa opogumljen in okrepljen spet vrnil na svoja literarno prizorišče.
Po svoje je gotovo pretiraval s poglabljanjem analize lastnega dela, s t.im. »Alamutiano«, kot so naslovljene njegove dnevniške mape, ter izrekel prepričano definicijo, da »predstavlja Alamut tako popoln Genie-akkord, kot ga vsebujejo samo Hamlet, Don Kihot, Faust...« Po drugi strani je literarna zgodovina nedvomno napravila Bartolu veliko krivico in tako bi bil gotovo čas, da bi mu med drugim dandanes lahko priznali prodorno uvajanje filozofskega romana v slo vensko literaturo — torej zvrst, ki se niti do danes ni pretirano okrepila — medtem ko je v jugoslovanskem prostoru iz zadnjih desetletij izjemno znan in priznan roman Miše Selimoviča »Derviš in smrt«,.
Roman je tudi danes mogoče brati kot napeto kriminalko, napisan je privlačno in skorajda pustolovsko in tretja izdaja je nenazadnje lepa počastitev avtorja, ki je dal nekaj dragocenih kulturno aktivističnih let povojnemu času na Tržaškem. Končno pa nakazana miselna problematika tudi danes opozarja na nevarnost vsakršnega fanatizma, ki v zaključnih posledicah mnogo bolj kot njegovim prerokom škoduje ljudem, ki so takšnim vrstam slepila prisiljeni brezpogojno in za vsako ceno slediti.
JANEZ POVŠE
Drevi predstavitev znamk »verigarji«
Filatelistični klub Košir je pripravil za svoje člane in seveda tudi za vse slovenske filateliste danes zvečer zanimivo predavanje na temo prvih jugoslovanskih znamk iz leta 1919. Znamke so bile izdane za Slovenijo, a so veljale tudi za celotno področje Jugoslavije.
Te serije znamk imajo skupen naslov »verigarji« in so zaradi svojih posebnosti, zaradi bolj ali manj opaznih razlik med r sličnimi izdajami, zelo iskane in cenjene. O »verigarjih« pa obstaja na filatelističnem področju že prava veda, saj so na to temo izšli poleg številnih študij tudi dve zajetni in precej podrobni
knjigi.
Drevi bo v Gregorčičevi dvorani spregovoril o nastanku in razvoju tako imenovanih »verigarjev« znani primorski filatelist iz Nove Gorice Janko Fili in v ilustracijo bo prikazal nekaj teh zanimivih serij iz svoje zbirke.
Velika razstava v Zagrebu
Francosko slikarstvo
V Galeriji moderne umetnosti v Zagrebu so 14.3.1985 odprli veliko retrospektivno razstavo »Francosko slikarstvo 1960-1985«, ki pomeni reprezentativni izbor umetniških del, ki ponazarjajo najpomembnejša dogajanja v francoskem slikarstvu v zadnjih 25 letih.
Na razstavi, ki zajema najpomembnejše tokove moderne francoske umetnosti (npr. konceptualizem, skupina »Supports-Surfaces«, nova figuracija), je na ogled 93 umetniških del 27 izbranih avtorjev. Od pomembnejših avtorjev razstavljenih del omenimo. Ivesa Kleina, Jeana Tinguelyja, Oliviera Debréja itd. Zanimiv je bil potek nastajanja te razstave, ki prihaja iz Muzeja moderne umetnosti iz Strasbourga. Eksponate za razstavo so prispevali muzeji, skladi modeme umetnosti in privatni zbiratelji iz cele Francije. Pri tej razstavi velja omeniti, da le ta pomeni nadaljevanje v nizu, saj so v Zagrebu od leta 1952 do 1985 priredili vsakih pet let (v povprečju) po eno razstavo moderne francoske umetnosti.
Med drugimi je bila velikega pomena razstava leta 1973, »80 let francoskega slikarstva — od Bonnarda do Soulagesa«, ki je zajela pregled francoske umetnosti od postimpresionizma do leta 1957. Razen tega je velik odmev doživela tudi razstava francoske naivne umetnosti »Od Rousseauja do danes« (leta 1970) in pa samostojne razstave velikih umetnikov Marca Chagalla, Pabla Picassa, Victorja Vasarelyja, Ivesa Kleina, Marcela Du-champa. Mana Raya in drugih. Vse omenjene razstave pomenijo »kamenčke« v mozaiku modernega francoskega slikarstva, ki ga dopolnjuje sedaj aktualna razstava »Francosko slikarstvo 1960 - 1985«, ki bo v Zagrebu na ogled do prvih dni aprila.
SLAVKO GABERC
Pred retrospektivo madžarskega filma
Jugoslovanska kinematografija se deli po republikah, vsaka republika ima eno ali več producentskih hiš, celotna letna filmska produkcija igranih filmov pa ima svoj festival v Pulju. Madžarska kinematografija ima nekaj različnih in različno usmerjenih »studiov«, 20 distributerjev in svoj
Karoly Esperjes (v košu), nagrajen za najboljšo moško vlogo v filmu »Atrakcija«
festival v Budimpešti. Tudi letos so se torej filmski kritiki iz celega sveta srečali v madžarskem glavnem mestu, da b,i si ogledali uspešne in neuspešne filmo te države vzhodne Evrope, ki se lahko ponaša z najbolj umetniško filmsko produkcijo.
Potem ko so si v zadnjih letih madžarski filmi utrli pot v svet, ko so bili madžarski režiserji deležni važnih mednarodnih priznanj (Marta Meszaros v Cannesu, Istvan Szabo: Oscar z Mepjiistom itd.) se je žal letošnja globalna produkcija kvalitetno nekoliko poslabšala. Razlog za to pa lahko poiščemo v finančnih pro blemih, ki tarejo tudi še tako dobro vpeljano produkcijo, kot je madžarska.
Tiskovna konferenca, na kateri se običajno srečajo avtorji in tuji kritiki (o madžarskih kritikih ne duha ne sluha) je bila v tem pogledu zelo zanimiva. V letu 1984 so Madžari uresničili približno 20 celovečernih igranih filmov, od katerih so bili nekateri že sprejeti na mednarodne festivale (Benetke, Locamo). Za te projekte je imela celotna filmska produkcija na razpolago 4 milione dolarjev. Vscia seveda še zdaleč ne more kriti celotnih stroškov, zato pa so imeli producenti za letos še nekaj skritih prihrankov na razpolago. Ko teh ni več, ne preostaja drugega, vsaj tako zgleda, kot koprodukcija.
Prvi povod za koprodukcijo je torej slabo finančno stanje. Koprodukcije vnašajo tuje kapitale, obenem pa nedvomno izneverijo pristnost madžarskega filma. Tako smo le s težavo prebavili Yermo, sicer dobrih režiserjev Imre Gyòngyòssy in Barne Ka-bay. Tuji kapitali, tuje vzdušje (Španija v Budimpešti?), tuja nosilca glavnih vlog (Die Flambjerte Frau II) za film, ki ima v negativni lestvici pred sabo morda le neroden poizkus glasbene biografije skladatelja Kal-marja (Egy éldt muzsikaja — Glasba enega življenja). Kljub takemu ne najbolj razveseljivemu začetku, pa je teden madžarskega filma le imel na voljo nekaj dobrih del. Vidno je izstopal film Redi ezredes (Polkovnik Redi) Istvana Szaboja, ki se očivid-
no zelo dobro ujema. z avstrijskim igralcem Klausom Mario Brandauer-jem. Njegova interpretacija polkovnika - slabiča, žrtve lastnega pohlepa in žrtve propadanja habsburške monarhije, je bila spretno odigrana, steber, na katerem je slonela celotna filmska struktura. Polkovnik Redi je bil tudi zmagovalec letošnjega festivala, za nameček pa je bil izbran za Berlin. Nagrado za najboljšo režijo je dobil Laszlo Lugossy za Szirmok, viragok, koszouruk (Cvetni listi, cvetje, venci), film, v katerem smo lahko še enkrat videli analizo zgodovinskega obdobja, ki najbolj vznemirja madžarske filmske ustvarjalce: katastrofa izgubljene revolucije 1848. leta. Madžari, sužnji pod Turki, so se borili za svobodo in dosegli le status »sužnja« velike Avstro-Ogrske. O tem zgodovinskem momentu so interpretacije in pogledi najbolj različni in zelo pogosti.
Ob 40-letnici osvoboditve se Madžari, vsaj v filmu, niso masivno lotili vojne tematike. Spomin na vojne grozote smo zasledili v dokumentarcu Tarsasutazas (Organizirani izlet) o izletu bivših deportirancev v koncentracijska taborišča. Sicer pa so bili letošnji filmi bolj »družinskega« značaja. Konflikti med mlajšo generacijo in še mladimi starši, Egy Kicsit čn, egy kicsit te (Nekaj meni, nekaj tebi), ali pa preverjanje zakonske ljubezni Jatszani kell (Igra zares) so bili na dnevnem redu.
Omembe vreden je tudi televizijski film Voros grofno (Rdeča grofica), štiri ure zdolgočasenega pregleda spremembe političnega prepričanja šarmantne predstavnice (danes še živeče) aristokracije, ki se zavzame za ideale socializma.
V pozitivnem smislu pa velja omeniti film Uramisten (Atrakcija), prvenec Petra Gardoza. Inovativen scenarij o mladem cirkuškem umetniku, ki skuša izsiliti od starejšega mojstra trik neke posebno spektakularne točke. Za pestro interpretacijo sanjavega in trmastega bodočega na-
Klaus Maria Brandauer v filmu »Polkovnik Redi«
slednika velikega Houdinija je Karoly Esperjes dobil nagrado za najboljšega moškega igralca.
Teden madžarskega filma se je zaključil s posebnimi projekcijami nekaterih filmov letošnje produkcije, ki jih bomo uradno videli šele čez leto dni. (Po mnenju vseh najboljša filma letošnje Budimpešte). Za tržaško delegacijo v Budimpešti pa za letos še ni dovolj madžarskih filmov, glede na to, da bo v Trstu zadnji teden v marcu posvečen edinstveni retrospektivi in premieram madžarskih filmov. O tem pa bomo pisali kakor hitro bomo imeli dokončno izdelan koledar.
EVA FORNAZARIČ
Kaj (z)raste na našem glasbenem vrtičku
Zakaj nima harmonika mesta v resni glasbi ahko sklepamo iz Škerjančevih besed, vendar ahko njena »vsiljiva zadirčnost«, v sodobni biasbi dobi pozitiven pomen: postane namreč *a9resivnost«; tista agresivnost, ki jo nekateri sodobni skladatelji tako radi vnašajo v svoje skladbe. Zaključujem o harmoniki s tem: naj Se kar vsak zabava po svoje, vendar se mi zdi škoda, da zaprti svet harmonike uklepa nekatere zares talentirane glasbenike, ki bi si-£er lahko nekaj pomenili v slovenski zamejski esni glasbi.
. f'o tem Kratkem pregledu, »kaj raste na na-e?n glasbenem vrtičku«, se s pogledom uprtim bodočnost raje vprašajmo, kaj bi še lahko Qsl°. Samo od sebe se nam vsiljuje vprašanje, o-kaj Glasbena matica nima več svojega orke-r'1- Za orkester so predvsem potrebna go-7? Q: koliko violinistov je znala Glasbena ma-;.c? vzgojiti v svoji šoli? Ali je znala te v:o-n*ste tudi obdržati? Mislim, da ima Glasbena h^^ica štiri stalno nastavljene profesorje za u^ioniko. (Takratno vodstvo je zaradi neka-2 lehničnih sorodnosti primerjalo harmoniko -sv0rQlamiH). Če bi imela Glasbena matica /*!"* stalno nastavljene profesorje za godala če h-ne ®n violončelo), bi ti štirje glasbeniki, l0i, bili seveda izbrani po kriteriju kvalitete, , ko sestavili godalni kvartet. Tak godalni bi bil lahko osnova za manjši orke-in T‘ istočasno pa bi, s. sodelovanjem drugih s vnrnentov, nudil najrazličnejše možnosti za
komorno glasbo. Če so za nas sanje o simfoničnem orkestru le sanje, bi si lahko z večjim smislom za realnost želeli vsaj večji komorni ansambel. Primerov takih ansamblov je več, lahko pa bi se zgledovali kar po ljubljanskem ansamblu »S. Osterc«. Ker pa glasbeniki ne zrastejo kar čez noč, moramo začeti delati že danes, če hočemo imeti tak ansambel čez dvajset let.
Druga večja možnost, ki nam jo naše zamejske razmere dovoljujejo, je udejstvovanje v stari glasbi. Kdor kupuje plošče resne glasbe, lahko opazi, da je na trgu vedno več plošč »z originalnimi instrumenti«. Ta težnja je opazna tudi v koncertnem življenju. (Pred dnevi smo lahko poslušali v Tržiču Boccherinija v »originalni izvedbi« svetovno znanega ansambla za staro glasbo). Ker je delovanje na tem področju sorazmeroma še nekaj novega, lahko smotrno delo v tej smeri pripelje hitreje do vidnejših rezultatov. Tovrstno muziciranje zahteva manjše število glasbenikov in je tudi zato bolj primerno za naše zamejske razmere. Baročni orkester z 18 člani je že dokaj velik in reprezentativen. Prav tak orkester (»Evropski baročni orkester«) je ustanovil britanski odbor v okviru pobud za evropsko leto glasbe in to z mednarodno udeležbo (avdicije za italijanske glasbenike so bile v Milanu): Baročni orkester je pa lahko tudi dokaj manjši in tak (slovenski) orkester bi gotovo nekaj pomenil, tako v državnem merilu, kot v enotnem slo-
venskem kulturnem prostoru. Nekaj pobud v tem smislu je sicer Glasbena matica že povzela s svojo skupino Gallus Consort. (Omenim naj le koncert za videmsko koncertno društvo leta 1982, nastop ob razstavi Morassijevih izdelkov na Trbižu septembra 1984 in letošnji januarski nastop za Slovensko prosveto v Trstu, kjer smo praktično prikazali, kako naj bi »izgledal« slovenski baročni orkester). Vendar je Gallus Consort pri Glasbeni matici nekaka »manjšina v manjšini« in je vse njegovo delovanje (kot nekdaj pri orkestru Glasbene matice) odvisno od pobude posameznikov — pomoč ustanove kot take pa je nezadostna. In ne samo to: vsi vemo, da so manjšine včasih neprijetne, in kot uradni Trst večkrat zamolči slovensko prisotnost v mestu, tako uradna poročila Glasbene matice dosledno ignorirajo delovanje Oddelka za staro glasbo in koncertne skupine »Gallus Consort«. (Glej: Primorski dnevnik, 8. februarja 1985, »Konzul Mirošič obiskal šolo Glasbene matice«). In to kljub temu, da je Gallus Consort večkrat edini slovenski predstavnik na področju resne instrumentalne glasbe.
Kot vsako delo, ima tudi glasbeno delo nekje svoj začetek. Čeprav je glasbena vzgoja v Italiji pomanjkljiva, so se le z uvedbo glasbene vzgoje v nižji srednji šoli odprle nove možnosti v tej smeri. Učinkovitost take glasbene vzgoje (2 uri tedensko) pa je seveda odvisna od marsičesa. Najbrž še vedno velja,
da so v šoli nekateri predmeti »več vredni«, drugi pa »manj vredni«. Kdor v glasbi ni dobil sploh nobene vzgoje (brez ozira, kako visoko mesto zavzema, v »intelektualnem okolju«) in sam osebno ne čuti posebnega nagnjenja do glasbe, bo pač smatral, da je glasba nekaj nepotrebnega, oziroma nekaj nekoristnega. Tu bi se lahko navezali na tradicionalno pojmovanje glasbe med Slovenci: romantični godec vzbuja sicer našo simpatijo, ne more pa med ljudmi veljati kot »soliden« človek. Še danes lahko dobimo v vsakdanjem življenju ostanke takega mišljenja.
Če glasbena vzgoja ne uživa pravega spoštovanja, pa poglejmo, če si tako spoštovanje sploh zasluži. Ker je glasbena vzgoja v šoli nekaj sorazmerno novega, je problem že v tem, kje dobiti učno osebje za ta predmet. Mislim, da v veliki večini glasbeno vzgojo poučujejo diplomirane pianistke. Na konservatoriju so študirale klavir, mogoče so kasneje obiskovale kak dopolnilni tečaj; pri delu si potem pomagajo kot vejo in znajo. Njihova nespretnost in večkrat tudi neprizadevnost sta kar dobra snov za razne anekdote. (Bog ve, če je resnična tista o »profesorici« ki je, zaradi pomanjkanja kvalificiranih učnih kadrov, dobila službo še preden je doštudirala, a je potem prekinila s študijem »solfeggia«, ker je medtem ze dobila stalez).	MILOŠ PAHOR
(Se nadaljuje)
Tri italijanske in ena jugoslovanska ekipa danes v nogometnih pokalih
Juventus na varnem, ostalim bo trda predla
Ljubitelji nogometa bodo danes zares prišli na svoj račun ali bolje verjetno bodo presedeli pred TV ekrani kar devet ur. Kako to? Enostavno: od 15.00 dalje si bodo lahko ogledali tekmo Roma - Bayem, od 16.30 Spar-ta - Juventus, od 17.00 (po TV Koper) Dinamo Minsk - Željezničar in od
20.10	Koln - Mer.
Sicer pa začnimo kar z najbolj prestižnim tekmovanjem, s pokalom prvakov. Juventus, ki je v prvem srečanju doma premagal praško Sparto kar s 3:0, je seveda skoraj zanesljivo že polfinalist. Težko je namreč, da bi tako izkušeno moštvo, kot je tu-rinskio, zapravilo takšno prednost v Pragi.
Pokali po TV
ITALIJANSKA TV: Roma - Bayern (14.55, 2. spored) ; Sparta - Juventus (16.25, 1. spored) ; Koln - In ter (20.10, 1. spored). TV KOPER: Dinamo Minsk - Željezničar (17.00) ; Koln - In ter -(22.10).
Pred nedvomno težjo nalogo bo Roma v pokalu pokalnih prvakov. Rimljani so v prvem srečanju v Miinch-nu izgubili z 0:2. Zahodnonemška e-kipa ima v evropskih pokalih bogato tradicijo in rimskim nogometašem bi lahko uspel velik podvig, le ko bi vse moštvo igralo odlično. Erikssonova ekipa pa v tem času ni v najboljši formi. Sicer pa je pričakovati, da bodo danes Rimljani dali vse od sebe, saj jim v tej sezoni ostaja le možnost, da se izkažejo v tem pokalu.
V dokajšnjih težavah je tudi In ter v pokalu UEFA. Trener Castagner še vedno ne ve, če bo lahko danes poslal na igrišče ključna igralca, kot sta Rum merigge in vratar Zenga, ki sta se poškodovala na nedeljskem mestnem derbiju. Inter je sicer v prvem srečanju premagal moštvo Kolna z 1:0. To prednost pa bo zelo težko o~ hrariti proti nevarnim zahodnonem-škim nogometašem.
Brez ključnega igralca bo danes nastopil tudi sarajevski Željezničar. Zaradi dveh rumenih kartonov je na-
mreč disciplinska komisija UEFA izključila reprezentanta Baljiča. Za moštvo trenerja Osima se bo ta odsotnost še kako poznala, saj je bil prav Baljič v prvem srečanju v Sarajevu eden najzaslužnejših za zmago z 2:0, proti današnjemu nasprotniku, Dina-
mu iz Minska.
Sicer pa v taboru Željezničarja vlada zmeren optimizem. Sovjeti so sicer zelo nevarni in verjetno bodo začeli izredno napadalno. Sarajevčani pa bi jih lahko »kaznovali« v protinapadu.
Ob osvojitvi državnega naslova
Čestitke ŠK Kras
Ob osvojitvi državnega naslova e-kipnih prvakinj ŠK Kras prejema še naprej čestitke za velik podvig. Čestitke pa so poslali
•	TVD Partizan Moste Ljubljana
•	ŠD Dom Gorica
•	KD Kraški dom Repentabor
•	ŠZ Bor
•	ŠD Mladina
•	Planinci iz sosednjega Kopra
•	TT Senigallia
e OTKS Nova Gorica
•	Pokrajinski predsednik namiznoteniške zveze Adriano Piani
Tudi Marina Cergol na SP
RIM — Trener italijanske namiznoteniške reprezentance Huang Liang je objavil seznam igralcev in igralk, ki bodo branili barve Italije na svetovnem namiznoteniškem prvenstvu. Sklicani so bili: MOŠKI: Massimo Costantini, Giovanni Bisi, Silvio Pero, Alessio Silveri, Lorenzo Marinoni. ŽENSKE: Marina Cergol, Alessandra Busnardo, Giorgia Zampini, Lucia Vignola.
Tako danes v povratnih tekmah evropskih pokalov POKAL PRVAKOV
•	Sparla Praga (ČSSR) — JUVENTUS TURIN (It.)	(0:3)	danes
•	Liverpool (Anglija) — Austria Dunaj (Avstrija)	(1:1)	danes
•	Dnjepr (Sovjetska zveza) —Bordeaux (Francija)	(1:1)	danes
•	Panathinaikos (Grčija) — Goteborg (Švedska)	(1:0)	danes
POKAL POKALNIH PRVAKOV
•	ROMA (Italija) — Bayern Miinchen (Zah. Nemčija)	(0:2)	danes
•	Fortuna Sittard (Niz.) — Everton (Anglija)	(0:3)	danes
•	Dinamo Moskva (SZ) — Larissa (Grčija)	(0:0)	danes
•	Rapid Dunaj (Av.) — Dinamo Dresden (NDR)	(0:3)	danes
POKAL UEFA
•	Koln (Zah. Nemčija) — INTER (Italija)	(0:1) danes
•	Dinamo Minsk (SZ) — ŽELJEZNIČAR SARAJEVO (Jug.) (0:2) danes
•	Videoton (Madž.) — Manchester United (Anglija)	(0:1) danes
•	Real Madrid (Španija) — Tottenham (Anglija)	(1:0) danes
Jugoslovanska košarka: osmina finala »play-off«
Ljubljančani zasluženo četrtfinalisti
Vse je pripravljeno za to veliko športno prireditev
Trnovski maraton bo v nedeljo
Olimpija Smelt — Šibenka 87:77 (44:28)
OLIMPIJA SMELT LJUBLJANA: Tiringer 2, Blaznik, Zdovc 2, Kompara, Klajič, Subotič 14, Hauptman 2, Todorovič 2, Vilfan 26 (2:2), Rojko, Kotnik 15 (1:2), Kovačevič 24 (4:4).
ŠIBENKA ŠIBENIK: Livjarič, Ze-čevič, Žurič 2, Ljubojevič 12, An-droič 17 (6:9), Djurič 8 (2:3), Dam-janič, Furčič, Jablan 4, Šarič 15 (1:2), Prelevoič, Slavica 19 (1:4).
SODNIKA: Petrovič in Ninkov iz Beograda. PM: Olimpija 7:8; Šibenka 10:18. ON: Olimpija 22, šibenka 19. PON: Kotnik (24) in Todorovič (32). GLEDALCEV: 7.000.
LJUBLJANA — Pred velikim številom gledalcev je sinoči ljubljanska Olimpija Smelt tudi v drugem srečanju osmine finala »play-off« prema-
gala moštvo Šibenke in se je tako uvrstila v četrtfinale jugoslovanskega košarkarskega prvenstva. Ljubljančani so imeli z gosti le v začetku ndkaj težav, nakar so z odlično igro v obrambi in napadu povsem strli odpor gostov in zanesljiva zmaga je bila tu.
OSTALI SINOČNJI IZIDI: Sloga -Berač 101:83 (56:33); Rabotrički -Partizan 90:95 (53:42) ; Jugoplastika
-	Budučnost 101:89 (52:36). Poleg O-limpije Smelt se je v četrtfinale že uvrstil tudi beograjski Partizan. V soboto pa bosta še tretji tekmi: Borac
-	Sloga in Budučnost - Jugoplastika.
(nb)
Barceloni pokal
pokalnih prvakov
GRENOBLE — Špansko moštvo Barcelone je sinoči osvojilo letošnji
evropski košarkarski pokal pokalnih prvakov. V finalu je namreč premagalo sovjetsko ekipo Žalgirisa iz Kaunasa s 77:73 (51:35). Najboljša v vrstah Barcelone sta bila Sibilio (31 točk) in San Epifanio (18), v ekipi Žalgirisa pa Kurtinajtis (33) in Sa-bonis (14).
Zmaga E. Hess
PARK CITY (ZDA) — švicarska smučarka Erika Hess je včeraj osvojila slalom veljaven za svetovni pokal. Na drugo mesto se je uvrstila Francozinja Penine Pelen, na tretje pa Italijanka Maria Rosa Quarto.
VN San Marina
IMOLA — Včeraj so predstavili VN San Marina v formuli 1, ki bo na sporedu na dirkališču v Imoli 5. maja letos.
IDRIJA — Organizacijski komite 10. Trnovskega maratona iz Idrije je sprejel sklep, da bo zaradi ugodnih snežnih razmer na čmovrški planoti, kjer je zapadlo okrog pol metra snega v nedeljo, 24. marca, izvedel 10. Trnovski maraton, ki je bil letos zaradi pomanjkanja snega že dvakrat preložen.
Start udeležencev množično smučarsko tekaške prireditve, ki bo letos organizirana v počastitev 40. obletnice osvoboditve, bo v nedeljo ob 9. uri pred hotelom Bor v Črnem vrhu nad Idrijo.
V prijavnem roku se je za 10. Trnovski maraton že prijavilo okrog 900 tekačev iz Slovenije in zamejstva, vendar pa se bodo lahko vsi ljubitelji smučarskega teka za 10. Trnovski maraton, prijavili tudi na dan prireditve. Prireditelji bodo zato pred hotelom Bor v Črnem vrhu nad I-
drijo okrepili prijavno službo in zagotovili parkirne prostore za avtobuse in osebna vozila.
Organizatorji so bodo prizadevali kar najbolje pripraviti tekaške proge in urediti vse za dobro počutje tekačev, ki bodo ob letošnjem jubileju lahko nastopili na maratonu 42 km, malem maratonu 21 km, teku splošnega ljudskega odpora na 12 km, ter pionirskem teku na 8 km za pionirje in pionirke, rojene leta 1970 in mlajše ter na posebnem teku za udeležence borce narodnoosvobodilne borbe.
Organizator bo posredoval pojasnila v zvezi z razpisom in organizacijo 10. Trnovskega maratona od 21. marca dalje od 10. do 14. ure na telefonski številki 065/71000 in v hotelu Bor v črnem vrhu nad Idrijo na telefon 065/77013.
Silvo Kovač
Žico se zagovarja pred pravico [
ta teden oh odbojkarski mreži
Prihodnost kontovelske odbojke ni rožnata
VIDEM — Včeraj je namestnik državnega pravdnika v Vidmu Giancarlo Buonocore zaslišal slovitega nogometaša Žica v zvezi z domnevnim nedovoljenim ustvarjanjem kapitala na tujem.
Žico je zanikal vse obtožbe, češ da je bil za časa sklenitve svoje pogodbe z družbo Groupdng, ki naj bi izkoriščala 30 odstotkov njegovega zunanjega videza v propagandne namene, še vedno odvisen od brazilskega in ne italijanskega davkoplačevalne-ga sistema.
Hokej na ledu - skupina C: tesen poraz Jugoslavije
MEGEVE — V 4. kolu SP C skupine v hokeju na ledu je Jugoslavija tesno izgubila proti Franciji z 1:2 (0:1, 1:1, 0:0). »Domače sojenje« je balo usodno za Jugoslovane, ki pa imajo vse možnosti, do osvojijo drugo mesto in napredujejo v B skupino. OSTALI IZIDI: 4. KOLA: Romunija - Južna Koreja 18:5; Kitajska - Danska 6:1; Bolgarija - Španija 9:3. LESTVICA: Francija 7; Jugoslavija
in Romunija 6; Kitajska 5; Bolgarija in Danska 4; Španija in Južna Koreja 0.
Srednjeevropski nogometni pokal: Iskra zmagala
BUGOJNO — V 4. kolu srednjeevropskega nogometnega pokala je včeraj Iskra v Bugojnu premagala madžarsko moštvo Spartacusa iz Bekeš csaba s 4:0 (1:0). STREMA: Vra-bac 2 in Mirkovič, gostje so zakrivili še en avtogol. LESTVICA: Iskra 7; Banjik in Atalanta 3; Spartacus 1. Danes bo druga tekma 4. kola Banjik - Atalanta.
Nepričakovana zmaga Jarryda na Wilanderjem
BRUSELJ — Švedski teniški i-gralec Ander Jarryd je nepričakovano zmagal na teniškem dvoranskem prvenstvu v Bruslju. V finalu je namreč premagal rojaka Maxa Wi-landerja s 6:4, 3:6, 7:5. S to zmago je Jarryd zaslužil približno 84 milijonov lir.
V pregledu delovanja na področju mladinske odbojke na Tržaškem se bomo tokrat ustavili na Kontovelu. Če je za ostala društva značilno, da imajo težave s pomanjkanjem trenerskega kadra in zadostnega števila ur v telovadnici pa je ta problem pri Kontovelu še bolj pereč. Druga značilnost tega društva je ta, da celotno delovanje vodijo samo ženske, ki so obenem še aktivne igralke v prvi ekipi. Ena izmed njih je Jana Ban, igralka, odbornica in lahko rečemo »duša« kontovelske odbojke brez katere si te ekipe ne moremo predstavljati že vrsto let. Z njo smo se pogovorili o problemih in perspektivah te panoge pri njihovem društvu.
»Reči moram, da zanimanje za žensko odbojko pri nas ne upada in da imamo za prvo ekipo precej mladih deklet, ki dokaj redno vadijo pod vodstvom igralk prve ekipe Beti Pra-šelj in Tanje Gruden. Prva vodi eki-
po »under 15« in 1. divizije, kjer je nekaj tudi starejših igralk, Tanja Gruden pa vodi skupino deklet letnikov 72, 73 in 74. V obeh skupinah je 35 deklet, kar daja videz, da je z našo odbojko vse v najlepšem redu,« nam je za začetek povedala Banova.
•»Kaj morda ni tako?«
»Številčno smo res dokaj močni toda naši pogoji za vadbo so taki, da boljših rezultatov ne moremo pričakovati. Vadimo v nemogočih pogojih v društveni dvorani, kjer ni mogoče postaviti pravega odbojkarskega igrišča in smo tako že v začetku prikrajšani za vadbo nekaterih elementov, kar se vse odraža na rezultatih, ko ta dekleta začnejo s pravimi tekmami. Poleg tega pa tudi med ljudmi za odbojko ni praktično nobenega zanimanja, saj si ne moremo predstavljati, da bi v naš odbor pridobili kakšnega moškega, ker gredo vsi rajši h košarki. Tako vse breme sloni
na igralkah prve ekipe.«
»Kako pa je s trenerskim kadrom
»Tudi trenersko delo je na rame' nih igralk. Prvo ekipo vodi bivša i' gralka Nadja Rupel, ostali dve P3 kot sem že povedala Praši jeva h1 Grudnova. V vrstah igralk, ki so že prenehale z igranjem smo imeli nekaj vaditeljic, ki pa so se potem, ko so opustile aktivno igranje, povsem odtujile od društva in nanj popolnoma pozabile. Glede na to, da imajo Vjd* druga društva težave š trenerji, ne moremo računati, da bi lahko dobil1 koga od drugod in zato pravega izbo' da ne vidim. Edina rešitev za naS v tem- trenutku je ta, da aktivne i' gralke poprimemo za delo in skušamo kaj napraviti z lastnimi močmi, kar pa pomeni za vse še dodatno obrane-nitev in zato vsaj zame prihodnost kontovelske odbojke ni preveč rožnata.«
RADO GRUDEN
V Kulturnem, domu v Gorici
Športno-zabavni večer
Osem skupin z Goriškega se bo v petek zvečer pomerilo v telovadnici Kulturnega doma na športno zabavnem večeru, prireditvi, ki jo pripravlja teritorialni odbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Ne gre za prosto zabavo ali turnir v pravem smislu besede. Skupina fantov in deklet se bo pomerila v raznih spretnostnih igrah ob zvokih ansambla Potepuhi ter ob vodenju priznanega ljubljanskega televizijca Mita Trefalda,
Ob 20.30 se bodo tako med seboj pomerile skupine iz Doberdoba, Dola, Sovodenj, Štandreža, Gorice, Pevme - Oslavja, števerjana in z Vrha. Vsekakor zanimiva in svojevrstna pobuda, ki se tako pridružuje številnim prvenstvenim tekmam in prispeva k obogatitvi naše telesno - kulturne dejavnosti.
V skupini L 3. amaterske nogometne lige nastopajo štiri naše enajsterice. Medtem ko sta Primorje in Kras na spodnjem delu lestvice, je Mladost iz Doberdoba na samem vrhu, Primorec pa pod njim. Vendar pa se doberdob--ka ekipa nahaja v krizi, saj je dvakrat zaporedoma izgubila, na vrhu razpredelnice pa sta jo dosegla Fogliano in Fossalon. Primorec pa v zadnjem obdobju igra vse bolje, saj je med drugim pred kratkim z gladkim 4 proti 2 premagal prav Mladost (na sliki)
Primorec v formi, Mladost v lažji krizi
obvestila
ŠD MLADINA KRIŽ
SMUČARSKI ODSEK organizira v nedeljo, 24. t. m., avtobusni izlet in društveno tekmovanje veleslaloma v Kranjski gori. Tekmi sledi nagrajevanje in večerja. Vpisovanje še jutri, 21. t.m., v Domu A. Sirk v Križu. Vabljeni!
ATLETSKO DRUŠTVO BOR vabi dijake nižjih srednjih šol na odprto prvenstvo društva v krosu, ki bo v soboto, 23. t. m., s pričetkom ob 14.30 v Križu na gmajni pred vasjo (prihajajoč s Proseka).
TERITORIALNI ODBOR
ZSŠDI ZA GORIŠKO in uprava Kulturnega doma vabita na športno-zabavno srečanje, ki bo v telovadnici Kulturnega doma v petek, 22. marca, ob 20.30. Na sporedu bodo razne spretnostne preizkušnje z nastopom skupin z Goriškega. Večer bo vodil Mito Trefalt z ljubljanske televizije.
ATLETSKA ŠOLA ŠZ BOR obvešča, da so treningi vsak torek ob 16.30 in petek ob 18. uri na stadionu »1. maj«. Vabljeni so otroci 4. in 5. razreda osnovnih šol ter 1. razreda nižjih srednjih šol.
ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo seja glavnega odbor» športne šole jutri, v četrtek, 21. t.n>-> ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20.
MINIBASKET
TURNIR ZINI & ROSENWASSER
Breg — Servolana SOtZ1 (26:14)
BREG: Punis 12, Lovriha M. O, Virilo 4, Novak 2, Cah 6, P. Žerjal L J-Žerjal 6, Lovriha 2, Kralj 2, Salvi 1Z> Gerbino 2, Cah, Rosso 1.
Minikošarkarji Brega, ki nastopaj0 na turnirju »Zini & Rosenwasser« 80 se tokrat res izkazali. Gladko so PIT magali peterko Servolane. Le v prva1 dveh četrtinah sta si bili ekipi en3-' kovredni. V zadnjih dveh pa je prišla na dan boljša telesna pripravljeno^1 »plavih«. Pod odličnim vodstvom režj. serjev Punisa in Caha, so vsi osta3 zaigrali odločno in agresivno. Pol°“ obeh že omenjenih igralcev je treh omeniti še Salvija, Igorja Žerjala te Kralja. (Stojan)
naši košarkarji v raznih prvenstvih
Bor v »propagandi« na čelu lestvice
j naši nogometaši v mladinskih ligah \
Druga zaporedna zmaga Zarje
1. MOŠKA DIVIZIJA
SKUPINA B
IZIDI 6. KOLA: Lav. Porto - Bor B odložena:	La Talpa - Annamaria
51:60; Al Risparmio - Dopolavoro PT 67:66; Il Carso - La Perla 67:88.
LESTVICA: Lav. Porto, Perla in Annamaria 10, Bor B 6, La Talpa in Al Risparmio 4, Il Carso in Dop. PT 0.
SKUPINA C
Baloncesto — Breg 61:72 (23:26, 59:59)
BREG: Kapic 4 (2:2), Koren 5 (3:4); Zeriali 6 (4:6), Meneghetti 11 (1:2), Barut 2 (0:2), Race 18 (2:2), Sosič 72 (0:1), štrajn, Fabiani, Zobec 14 (2:4).
Brežani so tudi s skromnim Balon-cestom igrali zelo slabo tako v obrambi kot v napadu, zmagali pa so le, ko so utrujeni nasprotniki v podaljšku Povsem popustili. Naši košarkarji igrajo žal iz tekme v tekmo vedno manj zagrizeno, tako da postaja že vprašljivo, če je sploh uvrstitev v play-off 2a naše dosegljiva, kaj šele prestop v višjo ligo. (David Čok)
Radiograf - Kontovel B 78:57; Basket Trieste - Ferroviario C 76:61; Sa-•litas - Edilgest 87:65; Baloncesto -Breg 61:72.
LESTVICA: Radiograf 12, Breg in Sanitas 10, Edilgest 6, Baloncesto in Basket TS 4, Kontovel B 2, Ferroviario C 0.
SKUPINA D
Bor — Stefanel 63:89 (41:38)
BOR: Pregare 30 (4:6), Perčič 2 (0:4), Salvi 8 (2:5), Jogan (0:4), Vecchiet 9 (3:5), Smotlak (0:1), Parisi 2, Kovačič 4 (2:4), Žerjal.
PON: Smotlak (25), Pregare (30), Salvi (30), Kovačič (30), Vecchiet (31).
Ko bi sklepali po končnem izidu, daj bi bil Stefanel mnogo boljši cd borovcev. Ampak ni bilo tako. Po slabem začetku. (1:15, 11:25) so se borovci opogumili in dohiteli nasprotnika (35:35).
V	drugem polčasu pa sta sodnika, verjetno pod »vtisom« gostujočega, trenerja, krepko zdesetkala Borovo Postavo in poraz je bil neizbežen.
»Nismo si zaslužili tako visokega Poraza, saj smo se v prvem polčasu ePakovredno upirati Stefanelu. Sodčka pa sta nas oškodovala,« je po tekmi dejal Borov kapetan Adrijan Kovačič. (Vanja)
IZIDI 1. KOLA: Ferroviario A; Jadran 83:70, Ginnastica - Libertas 83:88; Ferroviario B - Alabarda 78:74; Kontovel A - Servolana odložena; Bor A -btefanel 63:89.
NA GORIŠKEM Bom — Grado 101:63 (31:34)
DOM: Košuta 14, Corsi 9, Battello, bociancig 19, Orzan 30, Rinelli, Roner, Komano 15, Komel 14, Čubrilo.
V	prvem kolu prvenstva so Domovi [Pladinci visoko slavili proti peterki ’.z Gradeža. Prvi polčas je bil izena-Cer> in moštvi sta se stalno izmenja-VaB v vodstvu. V drugem delu pa so $e »belo-rdeči« dobesedno razigrali in * agresivno obrambo in hitrimi protinapadi visoko premagali nasprotnika.
delnim rezultatom 70:29 so nasprotja povsem nadigrali. (MAR.CO.)
NARAŠČAJNIKI ferroviario — Kontovel Electronic Shop 78:60 (39:27)
KONTOVEL: p. Sterni 20, Kompare, p,- Sterni 2, Rupel 2 (0:2), Sedmak, ^ngerla 2, Dolhar 20 (2:4), Statis-
14 (0:1).
^udi Ferroviariu, ki je imel na lest-
vici 4 točke več, Kontovelci niso bili kos. Plavi so izredno slabo začeli, saj so že v 6. minuti domačini vodili 16:8. Zaradi zmedene igre naših v napadu in obrambi so domačini prednost do konca polčasa še povečali.
V	nadaljevanju se stanje na igrišču ni spremenilo. »Plavi« so sicer polovili precej odbitih žog pod košem, vendar v zaključevanju so bili precej netočni in tako je zmaga šla popolnoma zasluženo domačinom. (M. Rupel)
Libertas - Polet 94:60 (50:32)
POLET: Kocman 23 (0:2), Bevilacqua 22 (2:4), Ciani 8 (0:1), Boga-tee, Berdon 2, Fonda 2, Sardoč 1 (1:2), Sosič 2.
3 TOČKE: Kocman 5.
V	osmem povratnem kolu prvenstva naraščajnikov je Polet izgubil proti dobri ekipi Libertasa. Treba poudariti, da so poletovci odigrali eno boljših tekem prvenstva. Predvsem v prvem polčasu so bili enakovredni nasprotniku. Tu se je zlasti izkazal Bevilacqua s točnimi meti. Pohvalili bi celotno Poletovo ekipo, predvsem pa Bevilacquo in Ciani ja.
(Goran Kocman)
IZIDI 20. KOLA: Ricreatori - Inter-muggia 84:58; Ferroviario - Kontovel El. Shop 78:60; Libertas - Polet 94:60; Servolana - SGT 71:112; Don Bosco -Autosandra 87:70.
LESTVICA: Don Bosco in Autosandra 32, SGT 30, Servolana' 20, Ricreatori in Ferroviario 18, Libertas 16, Kontovel Electronic Shop 12, Intermug-gia 6, Polet 4, Bor 0.
DEČKI
Bor — Santos 87:40 (44:12)
BOR: Acerbi 2, Bole, Tonel (0:1), Race 12 (2:3), Krasna 17 (1:4), Ga-
BOR: - Krebel, Kalc, Gombač, Starc, Metan, Italiano, Kralj, Germani.
Pri borovcih je šepalo predvsem kritje, pa tudi sprejem ni bil najboljši Igra je bila slaba, tudi zato, ker so borovci podcenjevali nasprotnika, ki je res slab. (M.K.)
1. ŽENSKA DIVIZIJA Club Altura — Kontovel Electronic Shop 3:2 (15:10, 15:7, 8:15, 9:15, 15:6)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Štoka, Ukmar, Perini Laura in Tiziana, Rupel, Danieli, Prašelj, B rischia, Garbini, Bukavec.
Po prvih dveh izgubljenih setih, v katerih so domačinke slavile predvsem zaradi pristranskega sodnika in prekomerne športne sreče, so Kontovelke zbrale vse svoje moči ter s ponosno igro nadoknadile zaostanek. Sodnik pa je gostinje preveč oškodoval, da bi lahko upale v zmago. (Maja Štoka)
UNDER 15 - ŽENSKE Mossa — Dom Agorest 2:1 (13:15, 15:4, 15:3)
DOM AGOREST:	Nanut, Ožbolt,
Pintar, Lutman, Furlan, Moretti, Šfi ligoj, Princi, Rinelli, Peterin.
Proti prvoplasirani ekipi so Gori-čanko presenetile v prvem setu z dobro igro, nato pa je prišlo do drobnih nesporazumov med igralkami, kar so domačinke izkoristile in v nadaljevanju brez težav slavile. (D. Devetak)
spermi 17 (1:1), M. Pertot 2, B. Per-tot 13 (5:6), Cupin 10 (4:6), Bajc 15 (3:4).
Borovci so v doslej eni svojih boljših tekmah zasluženo in visoko premagali moštvo Santosa. Igrali so hitro v napadu, v obrambi pa so zadovoljili. Od posameznikov pa sta bila najboljša Krasna in Gašperini. (B. Vascotto)
IZIDI ZADNJEGA KOLA: Sokol -Ferroviario 44:99; Libertas - Alabarda 63:62; Ancifap - Libertas 36:100; Servolana - Ricreatori 68:77; Bor - Autosandra 87:40; Don Bosco - Ancifap 105:46.
LESTVICA: Don Bosco 30, Ricreatori 28, Libertas 24, Ferroviario 20, A-labarda 18, Servolana 16, Autosandra 6, Ancifap 4, Sokol 0.
PROPAGANDA
SKUPINA B
Bor — Servolana 46:43 (22:17)
BOR: Pregare, Legiša 2, Pavlica 4, Milone, Prelec, Gregari, Oberdan 15 (1:3), Bajc 2, Arena 4, Ažman 19 (9:13).
PM: Bor 10:16, Servolana 7:29.
Borovci so se oddolžili za poraz iz prvega dela in zasluženo premagali pr-vouvrščeno Sorvolano. »Plavi« so povedli že v 6. minuti in vodstvo ohranili do konca. Glavno orožje sta bila agresivna obramba in dober skok v napadu, kjer se je izkazal Ažman. Po-hvaliti pa je treba vse igralce za požrtvovalnost in zbranost v ključnih trenutkih. (L. Furlan)
IZIDI 8. KOLA: CUS - Ferroviario 12:86; Intermuggia - Libertas 24:79; Servolana - Bor 43:46.
LESTVICA: Bor in Servolana 14, Libertas 12, Ferroviario 10, Don Bosco B 4, Intermuggia in CUS 0.
Fincantieri — Dom Agorest 0:3 (3:15, 5:15, 8:15)
DOM AGOREST: Orel, Zavadlav, Mulič, Pled, Kocijančič, Humar, Primožič, Degrassi, Pahor, Grahek.
Igralke Dom Agoresta nadaljujejo z zmagami in tudi Fincantieri jim ni bil dorasel. Naše igralke so bile premočne, pokazale so dobro odbojkarsko znanje in brez težav premagale šibkega nasprotnika. (D. Devetak)
Sloga B — Kontovel Electronic Shop 2:0 (15:0; 15:0)
SLOGA B: Dmovšček, Filipovič, Guštin, Lupine, Maver, Milkovič, Miot, Sosič, Vidali.
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Bukavec, Colja, Garbini, Prašelj, Sardoč, Starc.
Razlika med ekipama v tem derbiju je bila več kot očitna, kar jasno kaže tudi izid. (INKA)
UNDER 15 MOŠKI Naš prapor - Val	0:2
(15:10, 15:6)
VAL: D. in A. Coceani, Vogrič, Grendene, Brescia, Gaeta, Šturm, Juretu, Petejan, Gulin, Volčič.
NAŠ PRAPOR:	Sfiligoj, Sošol,
Klanjšček, Mitja in Aleš Feri, Quel, Koršič.
Brici so se kar dobro upirali bolj uigranemu nasprotniku. Pri igralcih Našega prapora je zelo razvidno, da fantje malo igrajo, oziroma malo trenirajo, žal pa ne po lastni krivdi, ampak zaradi pomanjkanja prostorov. (B. M.)
NARAŠČAJNIKI
Zarja — Opicina 2:0 (2:0)
STRELCA: Zeugna (20) in Žagar (30).
ZARJA: Purič, Perosa, Ferluga, Kerstich, Leban, Škabar, Zeugna, Castelli, Kalc, žagar, Carli, Stein in Zerbo.
Prepričljiva zmaga združene ekipe Zarje proti bolje uvrščeni Opicini. Zarjani so pokazali v prvem polčasu napredek glede skupne igre, kar jim je prineslo takojšnje rezultate. V nadaljevanju so Openci igrali bolj zagrizeno in večkrat ogrozili Puriča. Nasprotno, so zarjani igrali nezadostno in ponavljale so se stare napake, med katerimi je najbolj vidna individualizem. (B. Primožič)
Maggesano - Vesna 3:0 (2:0)
VESNA : Martinuzzi, Bembi, Švab, Zarotti, Micheli, Kuzma, Fagin, Mondo, Tence, Sedmak, Bianchi.
Kriška Vesna je visoko izgubila z Miljčani, ki sicer niso b.ili kdove kako boljši od Križanov, le da so igrali bolj koncentrirano z manjšim številom napak. Križani zadnje čase igrajo preveč površno, brez zadostne koncentracije. Vesna se mora takega i-granja paziti, saj ji ne more prinesti pozitivnih rezultatov. Še posebno pazljivo bi morala igrati obramba, ki si vselej privošči preveč mastnih na-nak. Tudi tokrat je zadovoljivo zaigral Sedmak. (Andrej Kostnapfel)
Domio — Breg 5:1 (2:0)
STRELEC ZA BREG: Di Gennaro. BREG: Petronio. Boneta, Koren, Steržaj, Bandi, Olenik, Simonetti, Furlan, Sancin, Di Gennaro, Zeriali (Minetto).
Breg je kot običajno igral neborbeno proti močnejšemu moštvu. V našem moštvu je sicer nekaj dobrih igralcev, ostali pa bi morali svoje tehnične pomanjkljivosti nedoknadi-ti vsaj z večjo borbenostjo; kar se, žal, ne dogaja in tako je poraz neizbežen. (M. Švara)
IZIDI: Zarja - Opicina 2:0, Domio -Breg 5:1, Zaule - Olimpia 1:3, Roia-nese - Campanelle 2:1, Muggesana -Vesna 3:0.
LESTVICA: Muggesana 30, Olimpia 26, Domio 24, S. Luigi in CGS 21, Roianese 19, Vesna, Opicina in Zaule 14, Fortitudo in Zarja 13, Campanelle 10, Montebello 9, Breg 4.
NA GORIŠKEM
Sovodnje — Medea 0:1 (0:1)
SOVODNJE: Contin, Tomšič, Hmeljak, Černič, Berlot, Jarc, Argentin, Ferfolja, Lakovič, Gulin, Fajt.
Sovodenj« so srečanje proti Medeji začeli dokaj dobro in vse je kazalo, da bodo izbrisali slab vtis, ki so ga pustili na prejšnjih srečanjih. Toda gostje so povsem nepričakovano prešli v vodstvo, kar je otežkočilo delo domačinov. Kljub temu so ti nadaljevali z napadalno igro, ki pa ni prinesla zaželenega izenačenja.
Srečanje se je odvijalo na blatnem igrišču, tako da je bila groba igra na dnevnem redu. Zaradi tega je sodnik moral večkrat pokazati rumeni karton. (A.C.)
NAJMLAJŠI
SKUPINA A
Breg — Olimpia 0:2 (0:0)
BREG:	Cattar (Lisjak), Sancin,
Barut, Kraljič, Bevk, Starec, Glavi-na, Slavec, Paiani, Hervat, Mahnič (Zahar), Bandi.
Kljub porazu pa gre omeniti, da so naši fantje pokazali tehnični na-
predek, ob katerem ne manjka niti požrtvovalnosti, prj čemer bi morali še naprej vztrajati. Pohvalo tokrat zasluži vsa ekipa. (M. Švara)
IZIDI: S. Vito - Costalunga 2:2, Campanelle - C hi ar boia 3:1, Muggesana - Ponziana 0:1, Breg - Olimpia 0:2.
LESTVICA: S. Vito 30, S. Luigi A 24, Muggesana 23, Fortitudo 16, Ponziana in Costalunga 12, Olimpia in Campanelle 10, Chi ar boia 9, Breg 0.
SKUPINA B
Kras — Don Bosco 5:0 (2:0)
STRELCA ZA KRAS: Alan Škabar v 16., 22. min (iz 11-metrovke) in 51. min. Šuc v 45. min. in 55. min.
KRAS: Kralj, Tavčar, Mesar (Černe), Leone, Kavalič, Grgič (Ferluga), Grmek, Alan Škabar, šuc, Dragoni, Umek (12 Kočevar).
Proti skromnemu nasprotniku so Krašovci slavili izdatno zmago, ki bi bila verjetno še višja, če bi igral tudi Žagar. V prvi tekmi je namreč dosegel kar 5 golov. Sicer pa so bili naši fantje takrat v najboljši formi, trenutno pa preživljajo rahlo krizo, ker niso igrali skoraj dva meseca. Poleg tega pa so nekoliko demotivirani, odkar so izgubili stik z vrhom lestvice.
(B. Raubar)
IZIDI: Kras - Don Bosco 5:0, S. Luigi B - Portuale 0:4, S. Andrea -Opicina 0:4, CGS - Servola 7:0, Montebello - Triestina 0:2.
LESTVICA: Portuale 29, Opicina 25, Triestina 24, Montebello 22, Kras 19, CGS 14, S. Luigi B 12, S. Andrea 11, Don Bosco 4, Servola 0.
ZAČETNIKI
SKUPINA A
Zaule — Breg 2:1 (2:1)
STRELEC ZA BREG: R. Gombač.
BREG: Cah, Buzzi, Ota, Zupdn, M. Gombač, R. Gombač, Grilanc, Komar, Mauri (Švara), Kozina, Vižintin (Labiati).
Glavno vlogo v tem srečanju sta »odigrala« igrišče in sodnik. Teren je bil namreč neprimeren za igro, sodnik pa je grobo oškodoval naše moštvo. Kljub temu v Bregovem taboru ne bi bili smeli reagirati na njegove, čeprav nepravične odločitve, saj so s svojim početjem škodovali le sebi (en igralec Brega in sam trener sta bila izključena).
(M. Švara)
IZIDI : Fortitudo - Ponziana odložena, S. Vito - Domio 0:6, Costalunga - S. Sergio 0:1, Zaule - Breg 2:1.
LESTVICA: Ponziana 17, Domio 16, S. Luigi 15, Fortitudo in Zaule 11, Costalunga 9, Breg 5, S. Sergio 3, S. Vito 1.
SKUPINA C
Primorje — Campi Elisi 0:1
(0:1)
PRIMORJE: Blažon, Ukmar, Gher-bassi, Spadoni, M. Štoka, Trampuš, Princival, Prašelj, Tomasetig, Škabar, P. Štoka.
Kljub porazu so bili »rdeči - beli« v obeh polčasih enakovredni šibkim gostom, ki pa so dosegli zadetek, medtem ko je Primorje v drugem delu zamudilo dve res ugodni priložnosti za izenačenje. (H. W.)
IZIDI: CGS - Opicina 1:4, Roianese - Triestina 0:12, Primorje - Campi Elisi 0:1, Portuale - Supercaffè 1:0.
LESTVICA: Triestina 19, Portuale 15, Campi Elisi 12, CGS A in Opicina 11, S. Andrea 9, Supercaffè 8, Primorje 4, Roianese 3.
naše ekipe v odbojkarskih prvenstvih
Bor — ASSDI Suban 3:0 (15:8, 15:8, 15:2)
"V
Cej: »ŠD Dom je na dobri poti, da uresniči svoje cilje«
zJ>el.rsna kultura na Goriškem v k c*njih letih beleži nenehno rast, ta-g® da lahko rečemo, da smo ponekod a dosegli zares kakovostno raven. ® so športna društva izredno po-o Fhbna v stvarnosti naših vasi •tirna podeželja, so nenadomestljivi X samem mestu, kjer so številni ^jevalni faktorji toliko bolj pri-in agresivni. Zato je prav, da stu ^ton°kultumemu delu v me-Posveča posebna pozornost. O Sg ^JPrašanju in še o drugih smo#
si Pogovorili z arh. Jožetom Gejem, štv rPredscdnikom Športnega dru-
cer
^ Dom.
st?; nsk° Poletje ste v okviru dru-Pra opravili določene spremembe, 1inJčVsern kadrovskega značaja, z da bi popestrili delo te
to^dje mestne ° otekalo?« Vzrokov, da
skupine. Kako je odločili za
k °Kov, da smo se odločali za bi]	j® več. Prav gotovo pa je
Slavnih dejstvo, da smo se tla k , > kolikšni pomen ima teles-dltura za razvoj mladega člo-
veka in če pomislimo, da gre za slovenskega otroka, je potem slika mnogo jasnejša. Prepričan sem, da Gorica potrebuje močno društvo, ki bi skrbelo za ta vprašanja, in to društvo naj bo Dom. To pa je še bolj potrebno, odkar imamo v Gorici Kulturni dom, ki nam nudi vse pogoje, da našo dejavnost razvijemo. V odboru, ki smo ga sestavili, smo preučili razne možnosti, kako na najbolj učinkovit način uresničiti te težnje. Trenutno deluje v okviru Doma več avtonomnih sekcij. Tako imamo skupine za košarko, namizni tenis, orodno telovadbo, ritmiko, o-troško telovadbo in odbojko. Se: veda povsod ne gre tako, kot bi si želeli, toda povedati je treba, da se je položaj izboljšal in da smo na dobri poti, da se bodo naši prvi cilji uresničili.
Naša skrb je tudi, da v okviru društva pripravimo vse pogoje za razvoj rekreacijske dejavnosti v najširšem pomenu besede.«
»Omenil si Kulturni dom. Kaj po-
Mlade Domove gimnastičarke redno vadijo v Kulturnem domu.
meni ta objekt za ŠD Dom?«
»Nobenega dvoma ti, da so telovadni prostori Doma naša osnova za delo in razvoj. Potrebno pa je, da gremo še dlje in da v okviru tega objekta uspemo ustvariti tudi dru-
žabnost. Ne smemo namreč pozabiti na socialni trenutek, ki je ravno tako važen kot tekmovalni.«
»Povrnimo se k sedanji stvarnosti društva. Kako ocenjuješ delovanje skupin?«
»Prav gotovo je trenutno v špici ženska odbojka, ki je dosegla dokaj razveseljive rezultate. Sekcija šteje več kot 50 mladih deklet, kar je enkratno jamstvo za razvoj te panoge pri Domu. Glede namiznega tenisa lahko rečem, da imamo dobre perspektive za bodočnost. Sicer je tudi trenutni položaj dober in na tem mestu bi se rad zahvalil načelniku sekcije Marku Lutmanu za svojo prizadevnost. Kar zadeva predšolske telovadbe je številčnost zelo dobra, obenem moram povedati, da razpolagamo z izrednim strokovnim kadrom. Po delti krizi se tudi košarkarska dejavnost vzpenja in menim, da bo ponovno dosegla dobre uspehe.«
ŠD Dom se torej pripravlja na novo obdobje v svojem delovanju in Po tem, kar je povedal predsednik Cej, lahko pričakujemo, da bo to društvo postalo vodilno v telesno-kulturni stvarnosti na Goriškem.
RUDI PAVŠIČ
Naročnina-, mesečna 10000 lir - celoletna 120000 lir; prednaročnlna do 28. 2. 85 80.000 lir. V SFRJ številka 25 00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250 00. letno 2.500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000 00, letno nedeljski 800 00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43 000 lir. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih, povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - TU 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogomil Samsa
Izdaja L JzTT in tiskaj ™Trst
Člen Ulmske zveze Časopisnih zatalnAov F1EG
20. marca 1985
V začetku poletja naprodaj tudi v Italiji
Naltrexone: zdravilo ki odvaja od heroina
RIM — Ameriški raziskovalci so odkrili zdravilo proti heroinu: 70 odstotkov narkomanov, na katerih so ga preizkusili, je popolnoma ozdravelo in se aktivno vključilo v delovno in siceršnje družbeno razmerje. Zdravilo so poimenovali naltrexone in bo v začetku letošnjega poletja skoraj gotovo naprodaj tudi v Italiji.
Vest o tem je posredoval ravnatelj oddelka za klinično farmakologijo na politehniki v Modeni prof. Emilio Stemieri, ki jo skupaj z ravnateljem centra za toksikologijo v Firencah prof. Francescom Mann aioni jem že začel preizkušati naltrexone v Italiji. »To zdravilo pomeni prelomnico v boju proti uživanju mamil«, je rekel Stemieri, vendar pa pripomnil, da zdravilo samo nesrečniku ne pomaga iz zasvojenosti, če si tudi sam ne pomaga s trdno voljo.
Kako poteka zdravljenje? Prizadeti mora v zdravstveni dom, kjer farmakološka terapija traja vse dotlej, dokler mu iz seča ne izgine zadnja sled morfina; šele tedaj mu pričnejo dajati naltrexone, in to le sedem dni — 100 miligramov v ponedeljek, ravno toliko v sredo in 150 v p^tek. Potlej se pacient lahko vrne domov in terapijo sam nadaljuje, toda potrebna mu je psihološka opora družine, predvsem pa mora sam hoteti beg iz sanj, drugače bo zdravljenje zaman. V ZDA je naltrexone že v prodaji.
Dežele v številkah
RIM — Leta 1983 je bilo v Italiji 300.680 porok: največ parčkov se je vzelo v Kampaniji — 6,6 poroke na vsakih 1.000 prebivalcev, najmanj pa v Furlaniji-Julijski krajini — 4,1. To izhaja iz publikacije zavoda ISTAT »Dežele v številkah«, Id vsebuje še vrsto zanimivosti: po številu rojstev prvači Kampanija, na zadnjem mestu pa je Ligurija; največ mleka popijejo v bocenski pokrajini (106,8 litra na leto po osebi), najmanj avtomobilov imajo v Kalabriji (22 na 100 prebivalcev proti 49,3 v Dolini Aoste), največ mesa in vina porabijo v Markah, a največ kruha in rib na Siciliji. Pa še tole: za ogled javnih predstav in športnih tekem potroši vsak prebivalec Doline Aoste 59.513 lir na leto, v Bazilikati pa znaša ustrezni izdatek komaj 6.953 lir.
Kratke od tod in tam
□	SYDNEY — V Brisbanu, glavnem mestu Queenslanda, so klateški psi pa tudi varuški psi brez vrvice na dvoriščih in vrtovih predmestnih stanovanjskih hišic temeljito oklali marsikaterega pismonošo. Avstralska poštna uprava je zato sklenila vsej zadevi narediti konec: aprila bo priredila pravi posvet na vrhu s krajevnimi oblastmi pa tudi policijo ter mlekarnami in inštalaterskimi podjetji, katerih osebje jo je prav tako skupilo. Pse bo zastopala družba za zaščito živali.
□	SAN DIEGO — Ameriške oblasti so onesposobile široko razpredeno mrežo razpečevalcev kokaina: 59 oseb so aretirale, nadaljnjih 9 pa še iščejo. Kalifornijski državni pravdnik Nunez je objasnil, da je ta skupina vtihotapljala v ZDA 20 do 25 od sto vsega nezakonito uvoženega mamila. Kokain so nabavljali v Peruju in Boliviji, nato pa so ga prek zbirnih centrov razpečevali na vsem ameriškem ozemlju. Na pacifiški obali je tihotapstvo vodil Augustin Fernando Maurtua, na atlantski pa Jose Antonio Ledgard z bazo v Miamiju na Floridi.
□	QUITO — Na lsabeli, največjem otoku ekvadorskega vulkanskega otočja Galapagos, že 19 dni razsajajo siloviti požari, ki jih je povzročilo ognjeni-ško bruhanje. Vseh 644 prebivalcev je zaenkrat na varnem, toda rastlinstvu in živalstvu, ki sodita med redka neprecenljiva bogastva v svetovnem merilu, grozi popolno uničenje. Prav' zaradi redkosti in izjemnosti tako rastlinskih kot živalskih primerkov (legvani, ogromne želve itd.) je OZN že leta 1978 proglasila to območje za »naravno kulturno premoženje človeštva«.
Kaj je v ozadju bitke evropske industrije za »čisti« avtomobil?
BRUSELJ — Največje avtomobilske hiše v zahodni Evropi se borijo za dolgoročni nadzor na tržišču starega kontinenta in še pri tem spopadajo za »zadnji vlak« v ostri konkurenci z Japonsko in Združenimi državami Amerike. Očitno gre za zaščito človekovega okolja in ljudskega zdravja, ki ga ogroža industrija. Problem zadeva izdelovalce železnih konjičkov, močnih tru-stov iz Zahodne Nemčije, Francije, Italije in Velike Britanije. Bitka za »zadnji vlak«, pa skriva tudi krizo na evropskem avtomobilskem tržišču, kjer tudi letos prodaja ne bo dosegla tiste iz leta 1983.
Sedanja prednost nemške avtomobilske industrije na skupni evropski fronti ji še ne zagotavlja zmage. Bonn je sklenil, da bo postal »svobodni strelec«, če vsa celina ne bo sledila njegovi poti za »čisti« avtomobil. Bonska vlada je prisiljena stopati na to pot zaradi »zelenih«, ki napredujejo na parlamentarnih volitvah z negovanjem iluzije preprostih ljudi, češ da je v naravi mogoče vzpostaviti poprejšnje stanje ne glede na stotisoče dimnikov industrijskih obratov, iz katerih se valijo tone in tone za človeka nevarnih strupov.
Toda »zeleni« imajo popolnoma prav, ko trdijo, da so avtomobili največji »proizvajalci« kislega dežja, zaradi katerega se hitro krči zapadnoevropski gozdni sklad in se zaradi njih ob prometnicah povečuje število obolelih za pljučnim rakom.
Zaradi te nevarnosti je EGS sklenila uvesti proizvodnjo čistega bencina (brez svinca) že do leta 1989, sklep, ki so ga kasneje v nekaterih državah spremenili in anticipirali za tri leta.
Zaradi izvoza v ZDA si je zahodnonemška industrija zagotovila prednost pri raziskovanju in proizvodnji »čistih« avtomobilov. Tovarna AUDI - Volkswagen je že pričela poskusno vgrajevati katalizatorje v izpušne» lonce, kjer zgorijo vsi strupeni plini in od koder kot ostanek tega izgorevanja prihaja samo bel dim. Ob tej prednosti Bonn že sedaj zagotavlja, da bo do 1989. leta pošiljal na trg samo »čiste« avtomobile.
Francija in Italija, delno pa tudi Anglija, vidijo v Zahodni Nemčiji nevarnega tekmeca. Zaskrbljen je posebno Fiat, ki je spodnesel s prestola ameriški Ford in si zagotovil 13 odstotkov evropskega tržišča. Francoski Renault je s 6. »padel« na 12. mesto. Naravno je, da je tudi za te hiše rešitev »čisti« avtomobil.
Seveda pa vgraditev katalizatorja draži avtomobile. Zahodno; nemški industriji to ne dela preglavic, ker imajo njeni kupci globoke žepe in poldrugi milijon lir večji izdatek (približno toliko bi stal katalizator) ne bi bistveno spremenil cene avta. Francoski in italijanski cestni liliputanci bi se podražili tudi do 50 odstotkov in tudi poraba goriva bi se zvišala za 10 do 20 od sto. Tako dragi katalizatorji bi število kupcev zmanjšali na polovico.
Izhod iz tega položaja vidi italijanska in francoska avtomobilska industrija v »mršavih uplinjačih«. Le ti imajo to lastnost, da ob manjši uporabi goriva trošijo več kisika. Takšen uplinjač ne bi mazal prirode. Rešitev bi bila odgovor nemškemu kataliza; tor ju in vozilom na beincin brez svinca. Kdor bo v te j tekmi prvi prišel na cilj, b,o imel veliko prednost.
Toda edini in končni zmagovalec v tej tekmi bo edinole narava, ki se bo znebila enega dela kislega dežja. Če bi hoteli, da bi kisli dež popolnoma izginil, pa bi predvsem bili potrebni katalizatorji v industriji in elektrarnah. Doslej se ni še nihče opogumil in jih pričel izdelovati.
M. Muster:	v
CIKAGO
Kitajski vremenoslovci o letošnji ostri zimi
PEKING r— To zimo uvrščajo vremenoslovci mednarodnega slovesa nied dve ali tri najostrejše v našem stoletju. Botrovala pa sta ji, kakor zatrjujejo kitajski meteorologi, topla zračna vala, ki sta se ob koncu lanskega leta prerinila do severnega tečaja in izpodrinila tamkajšnje plasti mrzlega zraka. Te so se morale umakniti prek Atlantika in Pacifika proti jugu, razdelile pa so se na tri hladne, mase, ki so se zvalile nad večji del evropske in nad azijsko ter ameriško celino, kjer so povzročile hude snežne padavine.
V	Evropi sta tako oster mraz in snežna ujma prizadela nad dvajset držav, med njimi Avstrijo, Veliko Britanijo, Finsko, Francijo, Irsko, Italijo, Španijo in Jugoslavijo. Na evropskem severu je bila poprečna temperatura za 10 stopinj Celzija nižja kot običajno pozimi. V severni Finski ne pomnijo tako strupenega mraza že celih 120 let in živo srebro je v najhujših dneh padlo celo do minus 51,1 stopinje. Irsko je prekrila poprečno poldrugi meter debela snežna odeja. Mraz je pobral nad 300 človeških življenj, ptice in druge živali so stradale, kmetijstvo je utrpelo izredno škodo.
V	Severni Ameriki sto let niso imeli tako ostre zime in samo v januarju ji je podleglo blizu 200 oseb. Poljedelstvo je bilo hudo prizadeto in na sami Floridi je zmrzal napravila za poldrugo milijardo dolarjev škode na pomarančnih nasadih. Ujma se je na podoben način znesla nad Japonsko, Korejama in severno Kitajsko.
Medtem pa je bila temperatura na severnem tečaju in na območjih okoli njega za 6 do 13 stopinj Celzija višja kot po navadi. V nekaterih predelih Kanade se kar niso mogli načuditi nenavadno »toplemu« vremenu in v Sibiriji, za katero je značilna močna koncentracija mrzlega zraku, je toplomer kazal 2 do 4 stopinje Celzija več kakor se običajno dogaja v zimskem času.
Izoblikovanje omenjenih dveh mas mrzlega zraku nad Pacifikom in Atlantikom je po mnenju kitajskih vremenoslovcev tesno povezano z zvišanjem morske temperature za 0,5 do 1,5 stop. C, ki je segrelo zračne plasti nad oceanoma. Podoben pojav so zaznamovali v letih 1966 in 1967, ko je temperatura morja v ekvatorialnih predelih vzhodnega Tihega oceana bila neobičajno visoka.
Kot dodaten razlog za ostrino te zime navajajo kitajski meteorologi tudi še ublažitev jakosti sončnih žarkov, ki nastane tik pred ali tik po največji ali pa najmanjši aktivnosti sončnih peg.
Mraz ga ne stiska
Stockholm — Jutranje higiensko opravilo švedskega vo-jaka na zadnjih (zimskih) vojaških vajah. (Telefoto Ar)
Uspešna manipulacija človekovega jedilnika
DES PLAINES (ZDA) — Pred 30 leti (13. aprila 1985 bodo slavili obletnico) je čikaški poslovnež Kroc odprl prvi lokal, v katerem je prodajal samo polpete, odnosno pečene jedi okrogle oblike iz zmletega mesa, namočenega kruha in dodatkov (Slovar slovenskega knjižnega jezika). Prvi dan jih je prodal 2440. Od takrat si
je ustvaril pravi imperij. Po 2440 polpet sedaj proda vsakih 17 sekund, 24 ur na 24.
V tem času je podjetje McDonald v 36 državah odprlo 8.300 lokalov s 3.400 milijoni dolarjev letnega prihodka in 89 milijoni dolarjev čistega letnega zaslužka. Nadaljnji podatek go-
vori o 17 milijonih obiskovalcev n» dan, 140 polpetah prodanih na sekoO' do in enem novem lokalu, ki ga odprejo vsakih 18 ur.
Krocov jedilnik pa se ni ustavil Prl polpetah; obogatil se je še s cvr^ krompirjem in mlečnim frappčjem. 0° temle industrijskem jedilniku je zra' sla vrsta generacij.