Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemali velja: Za eolo loto predplaSan 15 gld., za pol lota 8 gld., za četrt lota
4 gld., za on mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljil: Za eolo loto 12 gld., za psi leta C> gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno Številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Seineniške ulico št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in volji tristopna petit-vrsta: 8 kr., čo se tiska enkrat; 12 kr. čo se tiska dvakrat; 15kr.,čoso tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cona primorno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nofrankovana pisma so no sprejemajo. Vredništvo je v Somoniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nodeljo in praznike, ob '/»6. uri popoludno.
Štev. SO.
V Ljubljani, v ponedeljek 18. aprila 1887.
Letni!*: XV.
Proti framasonstvu!
Še se spominjamo krasne okrožnice „IIumanum genus", ktero je slavni vladajoči Leon XIII. poslal leta 1884 vesoljnemu svetu. — V zgovorni besedi odkril je občinstvu prevelike nevarnosti framasonske družbe za človeštvo iu za katoličanstvo posebej. Naravna posledica te okrožnice je bila, da so nekteri možje začeli misliti na to, kako bi se dalo v okoin priti nevarnemu framasonstvu. — Najboljše bi bilo, ustanoviti društvo protiframasonsko, o kojem govori brošurica „Mauuel de la ligue anti-ma^on-nique". Ko so to knjižico predložili sv. Očetu, izrazili so se tako-le: »Izvrstna misel; treba je to po-dučenje razširiti na tisoče med ljudstvo. — Osnujejo naj se odbori, kteri bi skrbeli za razširjenje tacega društva". — Sv. oče so potem prečitali knjižico in poslali dotičnemu gospodu „breve", v kterem se kaj pohvalno izrečejo o tej nameri. — „Ker se dandanes strup te brezbožno zarote vjeda v vse kroge in družbe človeške, v družino in državo, posebno v izreji mladine veliko škodo nareja; zato srčno želimo, da bi vsi dobro misleči sklenili, z združeno močjo namene framasonstva pobijati in po pravem potu pravega borilca Kristusovega hoditi"
—	to so besede Leona XIII.
Ni dvomiti, da bodo vsi pravi katoličanje z veselim srcem pristopili k tej času primerni zvezi.
—	Se ve, da je pred vsem treba narod dobro poučiti o namenu zveze protiframasonske iu pa o pripomočkih, kterih se bode posluževala v dosego težke naloge. — In prav zgorej omenjena knjižica nam na kratko odgovori na vsa vprašanja o novi zvezi.
—	Pove nam, kaj da jo ta zveza, kak ji je namen, če je potrebna, času primerna itd.
Vsak ud protiframasonsko družbe bi se moral zavezati:
1.	Da ue postane nikoli član framasonske ali kake druge jednake skrivne družbe; ali pa, da takoj izstopi, če je bil do sedaj njeu ud.
2.	Da ne bode nikoli volil poslancev, koji so sami frainasoui ali pa tej družbi prijazni.
3.	Da ne bode naročal časnikov, kterim vrednik
je framason, ali pa, če razširja iu zagovarja državi in cerkvi nasprotna načela.
4.	Da bode skrbel, da prevzamejo vse te dolžnosti njegovi otroci.
5.	Delati na to, da k temu društvu pristopijo tudi njegovi delalci in hlapci, ali pa, da vsaj obljubijo, da nečejo nikoli postati framasoni.
6.	Da bodo udje tega društva z vsemi silami borili se proti vsem naporom framosouov, a posebno, da bodo pobijali brezversko šolo — nasprotno pa vsa društva katoliška zdatno podpirali.
Centralni komite naj vodi celo zvezo, a v posameznih deželah ustanove naj se lokalni komiteji.
Društveniki so trojne vrste. Prvi se zavežojo pismeno samo k spolnovanju prvo omenjene točke. Društveniki druge vrste so tisti, ki se pismeno zavežejo, da bodo spolnovali vseh šest toček. V tretjo vrsto spadajo člani, ki obljubijo, da bodo razširjali zvezo. Iz teh se bodo sestavljali odbori. Društveniki druge in tretje vrste podpirajo delo z malimi, letnimi doneski, o kterih predstojnik polaga račun. Dobri časuiki in spisi v smislu zveze so najbolje orožje proti framasonstvu. Priročna knjižica imenuje mnogo spisov, ki so vredni, da se razširijo. K zvezi pa morejo pristopiti ne le posamezne osebe, temveč tudi društva, družbe itd.
Leon XIII. so z apostolskim pogumem in pravo očetovsko skrbjo razkrili svetu skrivni strup, ki uničuje človeštvo. Ponovili so kazni, ktere so že njihovi predniki določili za skrivna društva iu družbe; naveli so tudi sredstva, s kterimi morejo škofje delati proti pogubi. V svoji okrožnici se obračajo skrbni vrhovni pastir s prošnjo do vseh vernih: „Proti krutemu iu strastnemu napadu braniti se moramo odločno; vsi dobromisleči naj se zbero v veliko zvezo z molitvijo in dejanjem. Vse prosimo, da soglasno in združeno delajo proti rastoči moči onih društev." S temi apostolskimi besedami so sv. oče goreče priporočili proti-framasonsko zvezo.
Politični pregled.
V L j u b 1 j an i, 18. aprila. Notranjo dežel«.
Poljski listi ne pripisujejo posebne važnosti mladočeskemu .shodu v Pragi. »Dziennik Polski" piše, da Mladočehi ravnajo jako nedosledno, ker se hočejo na eni strani držati slovanske politike, ua drugi pa ločiti se od svojih slovanskih zaveznikov. Taka politika more rušiti soglasje na desnici, ker so Poljaki že tako nezadovoljni. „Kurjer Lwow-ski" pravi, da bi mogla svobodnjaška stranka marsikaj doseči, ko bi no obožavala ruske avtokracije. „Gazeta Narodova" ne najde pravo zveze in doslednosti v govorih na shodu tor pristavi, da so levičarski časniki z veseljem pozdravljali mladočesko agitacijo. »Kurjer Poznanski" pripomni, da govorniki niso naravnost napadali Poljakov. »Reforma", ki se tudi poteguje za »politiko proste roke", ponatisnila je objavo kot narodni razglas.
O vspehih kvotnih deputacij, ki so posvetujejo na Dunaji, ne poizvemo ničesa posebnega, ker so seje tajne. »N. Pr. Pr." piše: »Ogerski pododsek bo dosledno tirjal, da se ne vračuni precipuum za vojaško granico. Pač pa bo ogerska deputacija pritrdila, da Ogerska v prihodnje plačuje k skupnim stroškom 31-4 odstotkov, ne pa 30, kakor je nasve-tovala v prvem nunciji." To so najbrž lo kombinacije imenovanega lista. Vojaška granica je združena z Ogersko, in po sedanjih vojaških organizacijah se no more zopet ponoviti stara naprava. Sploh pa avstrijska deputacija tudi nima te pravice, ker bi državni zbor moral prej s posebnim postavnim načrtom razveljaviti postavo iz leta 1871. Ako ogerska deputacija pripozna denarne pravice naše državne polovice, posvetovanje no bo imelo posebuih težav. Ker pa se posvetovanje nadaljuje, gotovo no bo brez-vspešno. Ena stranka se mora vdati. Levičarji bi radi, da bi so posvetovanje razbilo, kor upajo potem priti na krmilo. Sklepali pa so avstro-ogersko na-godbo že lota 1867 in 1878, in ne ravno v korist naše državne polovice. Tudi sedaj bi Madjarom vse dovolili, da le vržejo sedanje ministerstvo. Upamo, da se jim njihova želja no bo še izpolnila.
Lloydov parnik »Mars" je odpeljal 15. aprila zjutraj ob poluosmih iz Trsta v JPulj vse goste, ki so bili navzoči pri slovesnem krstu uove oklop-nice. Vreme je bilo lepo. V Pulji so jih vsprejeli pristaniški admiral, župan iu mnogi mornarski častniki. Ogledali so vse mornarsko zavode in poslopja.
LISTEK.
Boj z volkovi.
(Dogodba iz južnih Karpatov, prosto poslovenil y.)
Bilo je zadnje dni meseca avgusta 18 . . Kot nadlogar H.ške grajščine imel sem opravilo visoko v hribih. Spremljevalo me je več mladih tovarišev, ki so, ravno zapustivši akademijo, hoteli stopiti pri našem knezu v službo. So ve, da so takim služba kar tako iu za stalno ni podelila, če so tudi imeli izvrstna spričala. Naj je prosilca kako pismo še tako priporočalo, kako ugoden da je za gozdarski posel, naš knez ga ni z lepo sprejel. »Iz spričala vidim, kako delavni ste bili v šoli; sam pa so hočem prepričati, kako boste delavni v praktičnem službovanji. Ce vam bode moje spričalo tudi tako ugodno kot je šolsko, potem imate pri meni kmalu stalno logarsko službo." Tako je sprejemal naš knez logarjo v službo. Nam nadlogarjem pa jo bila častna naloga, za izpraznjeno logarsko mesto tega ali onega mladenča priporočiti. Velikrat se je svitli knez oziral na naše priporočilo,
velikrat jo pa tudi drugače vkrenil. Kaj hočemo? On je bil gospodar, on nam je dajal kruh, njegova beseda je bila odločilna.
Kakor sem že zgoraj omenil, imel sem poleti v veliki vročini opravek skoraj osem ur daleč v hribih. Da so se prihodnji logarji izvežbali v praktičnem poslovanji, zraven se tudi bolj natanko soznauili s kneževini posestvom, odločeno jo bilo, da me pet takih kandidatov spremlja. Lahko si toraj mislite, kako veselo da je bilo naše potovanje. Če jo na prostem polji šo tako veiika vročina, v temnem zaraščenem gozdu je le hladneje, in ker smo tudi zjutraj prav zgodaj od doma odšli, nismo čutili tisto soparice, ki človeku skoraj dihati no da. Naše torbo so bilo dobro preskrbljene z raznimi jedrni in pijačo. In čo si zraven šo mislite pet mladenčev, ki so ravno šolo zapustili, kterim šo rosno in težavno delo nikoli ni presedalo, ki skrbi za vsakdanji kruh še niti poznali niso, ki so tako rekoč živeli le od danes do jutri, vedno veseli, zmirom nagajivi in dovtipni, mi boste pritrdili, da je bilo naše potovanje zelo prijetno. Voselo petje, žvižganje in vriskanje odmevalo je neprenehoma po prostranem gozdu; marsiktera
žival se je vzbudila pri našem glasnem klicanji in smejanji, ter začudeno gledala, kaj neki vse to poni euj a.
Dospoli smo do gozdue koče. Tii so nas pričakovali trije možaki, ki so nam imeli pomagati nositi prtljago in ob enem tudi pot kazati do namenjenega kraja.
Dobro tri uro smo do tjo hodili; solnco jo začelo že malo pripekati, a trudni šo nismo bili. Enoglasno smo sklenili, da dva moža naj neseta po najkrajšem potu prtljago do gozdnega čuvaja na vrhu; mi pa hočemo po različnih potih in stezah priti na določeni kraj. Da ga no zgrešimo, vodil nas bode stari Jauko, saj je on za paznika v tem. gozdu že več let, toraj mu je tudi znaua vsaka stozica.
In zopet se je nadaljevalo veselo petje in vriskanje iu to tem bolj, ker smo nosili sedaj le vsak svojo puško, vse drugo, celo steklenice z dobrim slivovcem smo bili oddali nosačema.
Pa naj bo človek šo tako mlad, naj bo šo tako šaljivega in dovtipnega značaja, ga vendar veselost mine, kadar se ga polasti trud, glad in žeja. HodffiT^s
^Na vojnih ladijah »Novara", „l)on Juan" in »Gemse" vršile so se vaje s topovi in proti torpedovkam. Ob 7. uri zvečer je bil skupen obed v mornarski kazini. Baron Sterneck napil jo najprvo cesarju, mnogi poslanci so želeli avstrijskemu brodovju razvoj iu srečo.
Vnauje države.
Bolgarski minister vuaujih zadev in srbski agent sta 16. aprila podpisala konečno pogodbo gledo moje ob Bregovi. — Regenta Mutkurov in Stambulov došla sta v Plovdiv, kjer ostaneta čez prazuike. Bliža so Jurjevo 5. maja, ko so se ob turških časih navadno vršili neredi. Tudi letos morda ne bo brez nemira, ker se baje isti čas zbere sobranje. > „ Batni k", v Burgasi izhajajoč vladen list piše: »čas je žo, da naša vlada reši deželo iz ne-znosljivih in zamotanih razmor, v ktoro so jo pahnili nasprotniki prostosti in neodvisnosti. Sklicati mora narodno sobranje, da si olajša svojo težko nalogo. Po naših mislih bilo bi pravočasno in primerno, da sobranje imenuje Bolgarijo kraljestvo, da se Evropa vzdrami in reši bolgarsko vprašanje. Znano je, da so sosedne male države na Balkanu — Rumunija, Srbija in Grška — ravno v takih žalostnih časih in razmerah dosegle prostost kot neodvisne kraljevine. Upamo, da bo narod odobril ta korak vlade in sobranja. Treba pa je, da pritrdi tudi Turčija. Če naša vlada pridobi sultana in njegovo vlado, je za nas važneje nego milost Rusijo. Ko Bolgarija postauo kraljevina, morala se bo Evropa z nami pečati. Ker pa države niso edine, prepirale se bodo, kakor od 18. septembra 1885 do danes, iu konečno bodo potrdile „fait acoompli", kakor so potrdilo Rumunijo kot kraljeviuo." Kakor vidimo, prepira v Bolgariji ne bo še konec, in kdo vč, kaj še doživimo.
Dopisnik »Standardu" piše, da je bil knez Lobanov, ruski veleposlanik na Dunaji po svojem prihodu iz Peterburga pri KYilnokyju. Kaj sta so ravno pogovarjala državnika, ni prišlo vse na dan; gotovo pa je bil govor o napadih ua cara in o nasprotji med Giersom in Katkovom. ^Dopisnik trdi, da Lobanov ni prinesel posebnih naročil z Dunaja v Petorburg in tudi ne nazaj. Rusija ni sprevrgla svoje politike. Ko bi Avstrija hotla vzeti v roke vzhodno vprašanje, pridružila bi se ji Avstrija. Grof KaInoky pa je odvisen od Tisze in ogerskih državnikov, zato v tem oziru 110 stori nobenega koraka. Države so 110 bodo prej pečale z Bolgarijo, dokler jih no prisilijo novi dogodki.
Listi poročajo, da Rusija pošilja vojaška podkrepi jen ja na afgansko mejo. Angleži so hočejo v Afganistanu umikati Rusom, dokler si ne pridobe zaveznikov. Tudi llerata ne bodo branili, akoravno bi zadostovalo do 10.000 vojakov. V Mervu imajo Rusi napolnjeno svoje vojaško zaloge ter hočejo na vsak način dobiti dolino Murghab. To ozemlje hočejo Rusi obdelati, kjer bodo imeli žitnico za svojo armado v Aziji. Angleži so hočejo Rusom ustavljati še le ob črti Kandahar-Kabul. T11 gradč Angleži železnice in utrjujejo črto. Skoraj gotovo bodo Rusi v kratkem brez posebnega boja zasedli Herat, če res ga no bodo Angleži branili.
V Parizu se jo otvoril 16. aprila kongres astronomov. Minister Flourens in admiral Mouchy sta pozdravila zbrane astronome. Stuve, vodja observatorija v Pulkovi | redsoduje kongresu. — »Rep. francaiso" zahteva, da Francija pomnoži svojo armado proti Nemčiji. V Alzaciji in Loreni imajo Nemci zbranih 80.000 vojakov. Na francoski strani ima general Ferier lo 25.000 do 30.000 mož. »Monde" očita vojnemu ministru Boulangeru, da je armado zmanjšal za 10.000 mož, dočim jo jo Bismark pomnožil za 41.000 mož. Bismark mora biti hvaležen Boulangeru.
Italijanska garancijska postava je le na papirji, kar smo že večkrat trdili. Lansko leto so v Padovi 20. sept nekteri junaki javno raztrgali in sežgali papeževo podobo. Po postavi bi jih državna oblast morala kaznovati, a bili so oproščeni. V novem ministerstvu sedita Crispi in Zanardelli, znana
sovražnica cerkvi in papežu. Mogoče je, da bota uova ministra raztrgala tudi papir, na kterem je pisana garancijska postava. — Iz Rima se, poroča, da kardinal Vannutelli, nuncij ua Dunaji, v, kratkem postane papežev državni tajuik, msgr. Moeenni pa njegov naslednik na Dpnaji. Imenovanje uradno ui šo naznanjeno, zgodi se pa v kratkem. — »Avve-nire" poroča, da se tudi Italija ne bo rdeležila francoske razstave. — Vojno ministerstvo namerava nabrati prostovoljno armado, da jo pošlje v Masavo. — Danes se je sešla italijanska zbornica ter se bo posvetovala o budgetu. Opozicija sprva ne bo nasprotovala novi vladi, zato seje ravno ne bodo viharne. — Parnik »Venezia" je priplul 15. aprila v Suec.
Turčija se še vedno oborožuje, akoravno ima prazno državno blagajnico. Pri Kruppu jo naročila zopot topov za 4T> milijona frankov. Z Gruson-om sklopa pogodbo, da ji pošlje železnih oklepov za vojno ladijo, ktere iina v delu. Turčija zbira vso svojo žo onemoglo moči, da so vzdržuje šo v Evropi. Bili se bodo šo krvavi boji za prestolnico turškega carstva. V zadnjem trenutku bo šo vsplamtel turški fanatizem, da potem na večno zamre v Evropi. — Obravnave o Egiptu šo sedaj niso dokončano mod Turčijo in Anglijo. Sedaj izdeluje za sultana Artin oftondi novo poročilo.
Med Rudečim morjem in reko Atbaro nastala jo nova moharnedanska država. Več rodov je odpadlo od kalifa Abdalle v Kartnmn ter si izvolilo novega sultana, Muhamed-Abua. Ta stanuje v Ka-sali ter je izvolil dva poveljnika svoji armadi in pet deželnih namestnikov v novi državi. Armada šteje 8000 vojakov. Tako je dobilo Sudausko gibanje novo podobo.
Izvirni dopisi.
Iz Medvod, 14. aprila. Da od železniškega osobstva ni pričakovati kako vljudnosti, je sploh znano; a taka surovost, kakor je na Medvodenskem kolodvoru in po Rudolfovi železnici še marsikje, je pa vendar odveč. Vsled ošabnosti Medvodeuskega postajnega predstojnika in brezbrižnosti kondukter-skega nadzornika pahnjeni smo bili v Medvodah potovalci 13. aprila pri 7. jutraujskem vlaku v konjski voz (živinski hlev), dasiravno smo plačali vstopnice za II. in III. razred. Vsa pritožba ni pomagala nič; hočeš, ali pa ostani zadej, dasiravno si pošteno plačal. Naj bi vendar vodstvo oziroma takih nepristojnosti kaj storilo I	—r.
8 f S Krškega okraja, 17. aprila. (Zborovanje .Podagogičnoga društva" v Mokronogu na Dolenjske m.) V ta namen se je v jako okinčani Mokronoški šoli 14. t. m. zbralo dvanajst učiteljev in dve učiteljici (s Krškoga) in nekaj gostov. Predsednik društvu, g. G a b r š e k, zborovanje otvori ob 10. uri ter vse zbrane prisrčno pozdravi. Na to prebere društveni tajnik, gosp. R a v-nikar, zadnjega zborovanja zapisnik, ki se brez ugovora odobri.
O napakah pri vzgoji govoril je jako obširno g. Ravnikar. V uvodu navedel je zanimive zgodovinske podatke, tikajoč so splošne vzgoje. Ko jo ponehala tridesetletna vojska — povdarja poročevalec — je bilo šolstvo po srednji Evropi popolnoma poraženo. Tudi ljudstva so mnogo trpela, kajti grozovita vojska je zatrla vse, kar je bilo koristnega in dobrega. O pravi moralnosti takratne dobe uiti govoriti ne moremo. V teh slabih časih se pa oglasi
mož, veleuro in prvak pedagogi »seh časov ii» vseh narodov, J. A. Komenski. S svojimi izvrstnimi spisi uavdušiije vladarje in sploh vse vplivne može,, naj bi ti jeli resno premišljevati o zboij^nji vzgoje pri mladini. »Boljšo generacijo doseči je odi 11 o mogoče s pravo, in pobožno-vzgojo", je glavno pravilo Komenskega . . . Tudi današnji časi so resni — bolni! Od najnižjega do-najvišega, od kmeta do prvega gospoda, z besedo: »Vso podtika šoli iu učiteljstvu, da ta dva faktorja ne storita tega, kar se je od njiju pričakovalo. Sploh se misli, kakor da bi bili mi vzrok, da je šolska mladina od dne do dne bolj razposajena."
To priliko g. govornik porabi ter dokaže, da niti šola, niti nčiteljstvo 111 vzrok surovosti šoliske mladine, a m p a k d o m a č a h i š a ! Kaj pomaga, če v šoli dan ua dan pridigujeino iu deco napeljujemo k lepemu iu nravstvenemu vedenju — če pa vse to domača hiša pokvari. Res je, da dom in njega bližina provzročujeta, da je mladina čedalje bolj neotesana . . . Potem g. Ravnikar prebere nekaj listov, ki jih jo bil žo popred priobčil v »Sloven-čevem" podlistku, v kojih navaja splošne napake pri telesni in duševni vzgoji mladine v domači hiši.
G. Gebauer je govoril o »šolskem vrtu". Ta je povdarjal, da uajveče važnosti pri šolskem vrtu je drevesnica. Pri tej točki so je vnela živahna debata. Nekateri so bili teh misli, da bi »Pedagogično društvo" ustanovilo nekako drevesnico, iz ktere bi društveniki dobivali brezplačno ali pa za majhen denar potrebnih divjakov. Kaj določenega se o tej zadevi ni sklonilo, ker bodemo to stvar natančneje razmotravali pri občnem zboru.
»O domačih nalogah na kmetih" je govoril g. Gantar. O11 meni, da bi se domačo naloge na kmetih (pisanje s črnilom v zvezke in na papir) popolnoma opustile; le ua ploščicah naj bi se izdelovale. To jo res pravcata sitnost za učitelja na kmetih, kajti o tem so je žo govorilo pri konferencijah in pisalo po šolskih časopisih mnogo in obširno. Eni so za to, drugi zopet proti temu. Sploh pa mislimo, da nimajo niti ti, niti prvi prav. Umni učitelj sam najbolje ve, kaj mu je storiti. Treba je v poštev jemati krajevne razmere, učenčeve vednosti in nadarjenost. Da bi se naloge popolnoma opustile (vzlasti v viših oddelkih) pač ne kaže, toda le toliko, kolikor je potrebno, koristno in primerno za dotične kraje. Na tablico veči šolarji ne morejo pisati, ker jih navadno nimajo. »Srednja pot, najboljša pot" naj bi bilo vodilo v tej zadevi za vse učitelje. — Sicer je pa g. poročevalec navedel tako tehtne vzroke, da smo mu vsi pritrjevali.
Od raznih nasvetov naj omenimo dva, namreč, da so letos tiskajo društveua pravila še posebej iu da dan in kraj prihodnjega zborovanja določi »društveni odbor" sam. S tem je bilo zborovanje končano. Gospod predsednik se zahvaljuje gg. poročevalcem za trud in vsem, ki so se shoda vde-ležili, tor s trikratnim »živio" na presvitlega cesarja zborovanje zaključi.
Skupni obed smo imeli pri g. županu PiSmahtu, ki nam je napravil dobro iu no drago kosilo. Skoraj vsi zavedni Mokronočanje so nas počastili s svojim pohodom, ter s tem pokazali, da so šoli in novemu društvu naklonjeni. Tudi smo slišali mnogo lepih in jedrnatih napitnic. Iz vsega raz-vidimo, da se odbor vsestransko trudi zadovoljiti društvenike ter splošno rešiti častno nalogo.
Predno pa končam današnje poročilo, nekaj vendar no smem zamolčati. Kje pa ste ostali naj-bližnji dve učiteljici, gosp. Bauer in gospodičina R. Lepo ni to; dve Krški gospici pridete tako daleč, druge pa, ki imajo par streljajev hodil, se pa odtegnejo! »Enake pravice, enake dolžnosti" za vse! Toliko za zdaj!	—j.
Iz Metliške okolice, 16. aprila. (Odmev dopisu iz Velikolaškega okraja v »Slovencu" št. 8 1.) Gospod dopisnik jo višje oblasti opozoril na nedostatnost, da muogi prekupci, zlasti Vlahi (Žumberčani) Kranjsko proplavljajo z vinom, večinoma Belokranjskim, iu to brez obrtnega lista, brez dohodninskega davka, ter izraža opravičeno željo, da bi se takemu nepostavnemu trgovanju konec storilo. To besede vrlega dopisnika podpišemo mi vsi kot vinogradniki in davkoplačevalci ter tudi mi priporočamo to stvar dotičnim oblastim v resen pre-vdarok in hitro pomoč.
Da ti prekupci niso posebno vestui in da tudi »potolaženo" vino dovažajo, dokažom naj z izgledom o dveh vinskih trgovcih, ki sta žo tisočo in tisočo veder vina po Kranjskem prodala. Kupil je nek tak
smo že pet ur neprenehoma, odkar smo se ločili od naših steklenic. Prehoditi smo morali globoke jarke in ostre strmine, večkrat tudi preskakati po kamnji gorsko potoke, kor so za starega Janka nismo dosti brigali, ki se je včasi za par minut ločil od nas, da jo tako težavne prohodo po lažjih potih prehodil.
Kedo bi so toraj čudil, če jo naš mlajši iu naj-šaljivejši tovariš, Milan, že eolo uro molče hodil za nami! Pot nam je lil kar curkoma po obrazu ; obliČjo mladega Milana bilo je pa postalo prepadeno. čo tudi smo so sedaj pa sedaj za četrt ure vlegli v senco, tii iu tam pili bistro studončnice, kaj to pomaga, ko prej žo pet ur nismo nič zavžili!
»Na! to imamo od našega letanja! začne trudni Milan. »Odpošljemo vse po naših nosačih naprej, sedaj naj pa človek od lakoto gine. Vsaj Vi, ki ste bolj skušeni v gorskem potovanji, bi bili lahko drugače vkrenili", so obrne proti meni.
Jaz se lo malo nasmehnem in pomežikam z očmi. Ravno takrat pa je šel zraven mene stari Janko. Bil je potrpežljiva duša, da malo tacih. Dasi je včakal že 70 let, vendar jo vse, kar se mu je ukazalo, opravil zelo urno iu natančno. Postrežljiv je
bil na vso moč. če smo ga poprašovali potoma po tej ali uni reči, vselej nam jo z veseljem postregel, popisaval kraje, pravil dogodbe, ki so se na tein ali onem kraji zgodile morda že pred sto leti. Zraven tega je bil pa posebne resnicoljubnosti. Hudobni svet logarjem noče dosti verjeti, posebno še lovcem ne, saj je celo v pregovor prišlo: »laže, kakor lovec". Če tudi je naš Janko veliko občeval z logarji, šo več pa z lovci, med kterimi jo gotovo kteri imel tudi to slabost, da je kaj drugače povedal, kakor je bilo v resnici; vendar naš stari Janko so pri tem ni čisto nič okužil. Kar je on povedal, zanesti si se smel, da je rosnica, in najbolj si se staremu možu zameril, če si dvomil, je li vso tako, kakor pravi, ali ne.
Ko je sedaj mladi Milau videl našega vodnika in spoznal, da njegovo očitanje mene ne rani dosti, spravil se jo na njega.
»No starina!" ga nagovori, »kakor se mi zdi, menda ne bomo dosti prod sodnim dnevom dospeli do gorsko koče, tako nas vodiš okoli. Sedaj nas pelji tje po najbljižji poti, kajti jaz sem lačen, no kakor pes, ampak kakor volk".	(Daljo prlli).
trgovec v bližnji okolici dobro vino, vedro po 14 gld. Natočil je pet polovnjakov, bolje rečeuo, do to čil, ker imel je že v vsaki posodi vedro vode. Drugi je naročil svojemu hlapcu: „Jauko, glej, da ne boš žejen. Pij iz soda, kolikor drago, pa dotoči; Kranjci imajo izvrstno vodo." In tako čorbo kupujejo Kranjci blage volje, ker je kak krajcar ceneja, kakor pošteno vino. Dobro srečo, le kupujte ga!
Iz Trsta, 16. aprila. (Laški fanatizem.) Te dni se je govorilo po mestu, da namerava vodstvo državnih železnic napraviti napiso na novem kolodvoru v vseh jezikih, t. j. nemške, italijanske in slovenske. Komaj doznajo to liberalni naši italijanski listi, zažen6 velik krik, češ, da je to napad na italijanski značaj Tržaškega mesta. Kakor vsaka stvar, tako pride tudi ta zadeva v mestno zbornico. Tu so pooblastili župana, naj stori pri namestuištvu potrebne korake, da ne bode slovenskih napisov na novem kolodvoru pri sv. Andreji. Stvar je sedaj zopet pri vodstvu državnih železnic na Dunaji. Ker se jo bati, da, kakor navadno vselej, tudi v tej reči slavna vlada odueha, zato priporočamo našim gg. poslancem, da se za potrebno in postavno stvar potegnejo sedaj koješečas. Vigilantibus jura!
Ko se je dne 14. aprila spuščala v morje nova vojna ladija avstrijska „Gesaričinja Štefanija", prinesli so vsi listi po širni Avstriji manjša ali daljša poročila. Le tukajšna lista „Alabarda" in „Indipen-dente" sta prav na kratko omenila te za Avstrijo važne slovesnosti. Da je kumica nadvojvodinja Marija Terezija in da je navzoč tudi nadvojvoda Štefan sam, ni se jim zdelo vredno omeniti. Še le ua-sleduji dan so imeli zato nekaj več besedi. Ako pa italijanska vlada omisli kako novo vojuo ladijo, hitro ti jo popišejo z največjim navdušenjem in z vestno natančnostjo. Znamenje časa!
Domače novice.
(Predavanje na korist Erjavčevi ustanovi.) „Qui vult, optatam cursu contingere metam, multa tulit, fecitquo puer, sudavit et alsit." To besede stavim na čelo mojemu poročilu o včerajšnjem predavanji g. prof. Levca v čitalnični dvorani dotikajoč se ranjkega Erjavca, njegovega življenja in delovanja. Svojo nalogo je gospod govornik izvrstno rešil s tem, da je poslušalce, ki so so bili zbrali, zanimival, a tudi podučil. Posebno veljii to mladini, ki je dostikrat polna lepih idejalov. Povedal nam je gospod profesor, da jo bil ranjki Erjavec rojen v jeseni leta 1834 v Ljubljani, kjer se je tudi šolal, ter da ga je nemščina v napredovanji najbolj ovirala; a ko je to težavo premagal, bil je zmirom po šolah med odličnjaki. Že dečka je najbolj zanimala v očetovi hiši — mlaka in nje prebivalci. A skusil je tudi zgodaj britkosti življenja. Po očetovi smrti vzela ga je teta k sebi in skrbela zanj, a umrla mu je tudi mati, in ostal je sirota.
Sreča, ali bolj prav previdnost Rožja pripeljala je mladega učenca druge latinske šole k ranjcomu slavoznanemu naravoslovcu gosp. Š m i d u iz Šiške, ktereinu je bil zvest pomagač in seznanil se je pri njem s strokovnjaki. Prehodil je hribe in doline ter nabiral prirodnin. Po dovršenih šolah v Ljubljani podal se jo na Dunaj na više šole. Dobil je tam štipendijo ter se je učil kemije in naravoznanstva. Nekaj časa je služboval na Avstrijskem; ker ni bilo takrat upanja dobiti službo profesorja v domovini, prosil je na realko v Zagreb, kjer je tudi službo dobil. Tam se je popolnoma vdomačil. V družbi strokovnjakov jo prepotoval vso trojedino kraljevino. Ali kako je Erjavec potoval? To nam je prav izvrstno slikal govornik, ki je ranjkega dobro poznal. Vse, kar koli je našel, ga je zanimalo, za vsakim grmom pa je kaj našel. Kedar je sedel med priprostimi ljudmi, poslušal je njih govor, ter si zapomnil njih izraze. To nam pa tudi podaja ključ, zakaj je Erjavec tako popularno pisal, da ga razumejo imenitni in nizki učeni in priprosti. Jozik je zajemal iz ljudstva, toraj iz živega studenca . . .	(Konoo prih.)
(Romanje v Jeruzalem.) G. Anton Kocin ur, poštar in trgovec na Igu, odromal jo včeraj 17. aprila v Jeruzalem z Bavarskimi romarji. Potovanjo ima trajati 60 dni. Slovenski romar so priporoča vsem znBncein in prijateljem v molitev.
(Poročil) so jo danes v Ljubljani trgovec gospod Andrej Druškovič, sin znanega krčmarja in po-
sestnika na Dunajski cesti z gospodično Min ko M a j z o 1 j - e v o iz Št. Jerneja.
(Lončarska obrt.) (Dalje.) Večkrat nahajaš na Tržaški cesti moža, ki v košu pelje lončeno robo v Trst. To ti je priden Mlačan ali Komenčan, kakor mu pravijo, ki pelje izdelke domače obrti v Trst. Pa ne le samo v Trst, tudi na druge kraje izvaž-vajo veliko svojega blaga. Na cesti med Kranjem in Kamnikom najdeš vsaki čas ljudi, ki vozijo drva ali pa glino proti Komendi. To so ti zopet pridni lončarji, ki so ob enem vozniki in lončarji, namreč boljši in prcmožniši izmed njih, ki drugim dovaž-vajo potrebne snovi za izdelovanje blagi. Obrtni nadzornik, ki so mnogo peči! s to obrtjo, daje dobre svete lončarjem, kako naj bi za prihodnost skrbeli, kajti tujo blago spodriva domače, lončarji sami med seboj tekmujejo. Resnica je pa tudi, da so tako imenovani „črni lonci", kar jih pride iz Mlake in okolice, kterih se na kmetih največ porabi pri kuhi, bodisi za ljudi ali za živino, prav na slabem glasu, bodisi, da je glina slaba, ali da niso prav ožgani; zato gospodinjo raje kupujejo „koroške" lonce, ali iz koroške gline narejeno, dasiravno so še enkrat dražji. V najnovejših časih pa so začeli na kmetih posluževati 6e železnih loncev, pred vsem pa štedilnih ognjišč, na kterih se navadno kuha v železnih loncih; vse to lončeno obrt spodkopuje ali po malem uničuje. Revščina bi utegnila vsled tega trkati na marsiktera vrata, zato svetuje gosp. nadzornik, da naj si lončarji prizadevajo dati njih izdelkom lepšo obliko, lepo barvo in naj skrb<5 za boljšo izvršitev sploh, kajti vse to bi dela ue podražilo mnogo. — Leta 1883, ob času deželne razstave, smo videli prav lepe izdelke iz imenovanih krajev, kar nam priča, da so med lončarji tudi bistre glave, ki znajo lepo in okusno obliko dati svojim izdelkom. A pri naših ljudeh je že tako: tujec mora priti, da nam pokaže obliko, domače se ne ceni! Dobro bi bilo, pravi gospod uadzornik, da bi delo mod seboj razdelili, da bi eni tako, drugi zopet drugačno posodo izdelovali, a no vse različno eden in isti. Zato priporoča, da naj bi se dale nagrade marljivim mladim ljudem, ti naj bi šli učit se temeljito tega rokodelstva; domu povrnivši se, bi lahko potem tudi druge podučevali. Koristna bi bila tudi dobra rokodelska šola. Kar pa so tiče prodaje, naj bi med seboj napravili zadrugo, h kteri bi vsi pristopili in skupno prodajali; zato bi bilo pač treba požrtovaluosti posameznih lončarjev. A svetovati jo lahko, storiti težje. — Dvojega toraj po poročilu nadzornika primanjkuje lončarjem: večje umotnosti in kapitala, sicer bode obrt pešala bolj in bolj, ker na svetu je že tako, da velike ribe požirajo male, večja podvzetja, pa tudi spremenbe v obrti sploh, uničujejo male obrtnike. Ko bi napravil kak pod-vzetni tujec, recimo v Vodiški fari, kjer je suvova snov (ilovica) na mestu, lončarsko tovarno in bi izdeloval lepše in trdnejše blago, ob tla so vsi manjši lončarji, ki skoraj brez vsacega kapitala delajo, toraj tudi ue morejo tako skrbno izdelovati blaga, kakor kaka tovarna. V Domžalah in okolici so imeli slamnikarji lep zaslužek, a prišli so tujci, napravili so tovarne, domačini pa sedaj za slabo dnino postali so tam le delavci, a slamniki zarad tega vendar uiso ceneji. Kaj ko bi se z lončarsko obrtjo tudi tako zgodilo! — Od kod so neki prišli lončarji v te krajo? V Ljubnem, tako beremo v „L. Ztg.", je bil žo 1. 1538 lončarski obrt, koliko časa pa je že ta obrt na Mlaki in v okolici? Na Mlaki je skoraj vsak drug priimek „Hafuer" ali „Juhaut". To bi kazalo, da so lončarji od drugod prišli v to krajo, tam naredili koče in začeli lonce žgati. Nekdaj je bilo v teh krajih dosti lesa, in kmetje so jim radi prodajali iu dovaževali lesa. A sedaj je to vso drugače. Drva v teh krajih niso ceneje, kakor v Ljubljani; ako vzamemo, da lončarji žgo le mehki les, v Ljubljani pa se večinoma kuri s trdimi drvini, je to velik razloček. V tem poročilu nadalje beremo, da posebnih bolezni ni med lončarji, da dosegajo ljudje visoko starost; vendar pa so ljudje bolj prstene barvo. To pride nekaj od tod, ker imajo opraviti z rudninami. Ker po zimi večkrat spe v močno zakurjenih izbah, kjer se ilovca pari, ne moro biti to broz nasledkov. Kar so pa tiče zmernosti pri vživauji žganih pijač, kar omeni poročilo, bi vsakdo želel, da bi res tako bilo. So bolj, kakor mod kmoti, so razširja žganjarska kuga med delavci, ki lahko denar zaslužijo. Kakor nekdaj Krakovčani v Ljubljani, dokler so imeli dober zaslužek, tako tudi mnogo lončarjev (častno izjeme so povsod) brezskrbno živi, ter se pijanost in vsi nje slabi nasledki širijo po
vaseh, in še bližujo okolico okužijo. Nič ne pomaga rano zakrivati, ker jo ves svet, zlasti pa deželna in duhovska gosposka dobro poznil. Vsak rodoljub bi želel pridnim lončarjem dela in zaslužka, a človeka srce boli, videti, kako se ta in prihodnji rod s strupeno pijačo uuičuje iu slabi. Ko bi lončarija opešala v teh krajih, bi dobil ves kraj v Koinenski in Cerkljanski fari drugačno lice, ne bilo bi več tega živahnega občevanja po cestah, po prodajalnicah in krčmah, zaslužka bi bilo manj, a kraji bi bili bolj marljivi iu kmetje, ki se s poljem živč, bi zarad tega ne bili nič na slabejšem; skoraj bi rekel, na boljšem, kajti svojo pridelke dandanes povsod lahko spočajo in v denar spravijo.
(V Ameriko) se je včeraj zopet odpeljalo 16 gospodarjev iz Zagraške in Doberniško župnije na Dolenjskem.
(Mandat) jo odložil Douglas grof Thurn, zastopuik koroškega velikoposestva v ondašujein deželnem zboru zarad bolehnosti.
(Zmrznila) je te dni na Hrvatskem v Valonu poleg sv. Ivana kmetica Klemor. Našli so jo mrt\o. Lep april, ki nam z božičnim vremenom streže. V Gradcu je snežilo v soboto popoludne od 2. do 3.; sneg je pobelil višave okoli mesta.
(Dopolnilna volitev) enega svetovalca v Tržaški mestni zbor tretje volilno skupine vršila se je zadnjo srodo. Od 1972 volilcev prišlo jih jo volit 674. Izvoljen jo z 646 glasovi kandidat obeh strank gospod Gvido Porenta. Kakor vidimo po številu volilcev, bila jo volitev jako mlačna. V soboto se je vršila volitev v prvi skupini. Patrijotična stranka ni postavila nobenega kandidata, italijanska stranka je priporočila kot kandidata: Karola Girardelli-ja in Roberta Prescherna.
(Hrpeljska železnica) bo v kratkem dodelana. Dolga je od postajo v Ilrpelji do postaje pri sv. Andreji 18.9 kilometrov, tir ob morskem obrežji 2 8 km. Delo se jo pričelo v novembru 1885. Delalo je povprek 2400 delavcov. Država prevzame železnico v svojo upravo 30. junija t. I. Danes so pričeli na mnogih krajih za poskušnjo voziti z lokomotivi.
(Vesela šolska vest.) Zadnja ..Edinost" poroča iz dobrega vira, da jo naučno ministerstvo na predlog g. c. kr. dež. šolskega nadzornika ukazalo, naj so prihodnjo leto slovenščina za Slovenco obligatno podučuje na vseli razredih na Tržaški državni gimnaziji.
(Slovenska imena) nekterih krajev po Koroškem nemško-liberalcem še vedno no privoščijo mirnega spanja. Posebno v poslednjem času so se prav pogostoma hudovali nad statistično centralno komisijo na Dunaji, ki je bila toliko predrzna, da je v izdauem krajevnem repertoriji koroške dežele nemškim krajevnim imenom pridala tudi slovenske. Ta pridatek nemhko-liberalna nestrpljivost imenuje „ungerechtfertigt". Radi bi vendar vedeli zakaj? Veseli nas, da je z nami vred tega mnenja tudi dotičua osrednja komisija sama, ki navzlic vsemu takemu časnikarskemu čvekanju sama priznava, da se nikakor ni mogla odločiti za popolno prezi-ranjo slovenskih imen pri izdavanji krajevnega re-pertorija, sicer bi bila morala tudi pri čisto sloveu-skih- imenih iz enakega vzroka tudi nemške izraze opustiti. Tudi vlada se strinja s temi nazori.
(Osrednji odbor c. k. koroške kmetijske družbe) je sklenil po predlogu Jilngerjevem pridružiti se korakom, ki jih je pričela c. k. gališka kmetijska družba proti nameravanemu večjemu obdačevanju kmetijskih killi žganja, kakor tudi proti nameravani sprembi obdačevanju. Pred vsem sklicala se bo pa na Koroškem enketa kmetijskih kuharjev žganja in špirita, da se posvetujejo o pripomočkih, kako bi so dalo ubraniti male žganjarne škode, ktero jim delajo velike žganjarske tovarne, ker imajo memo malih zdatne polajšavo.
((Popravek.) V sobotni list so je vrinila neljuba zmota, kakor bi bila dobila 1. 1885 gosp. Eoreggor v Celjski skupini 259 in g. Jerman 28 glasov; a ti številki veljate le za C e 1 j s k o m os t o. Potem takem so pa tudi naslednje številke napačne.
Razne reci.
— Dr. Arzen Aidyn, novi veliki opat kon-gregacije Mehitaristov na Dunaji, bil je U. t. m. slovesno posvečen. Sveto opravilo jo izvrševal ar-
mensko-katoliški patrijarh Carigrajski, msgr. Štefan Peter X. Azarin. Med muogo duhovsko in svetno Dunajsko gospddo bila sta navzoča perzijski poslanec general NerimauKan iu osobje turškega poslanstva. Po sv. opravilu prečital je tajnik apostolske nuucijature msgr. A m o n i papeževo pismo, s kterim je imenovan novi veliki opat Arzen Aidyn za titularnega škofa S a I a m i n s k e g a.
—	Frančiškanski gimnazij v B o 1-c a n u na Tirolskem dobil je od ministra za uk in bogočastje pravico, izdajati učencem državno veljavna spričala v vseh razredih, kakor tudi po končanem gimnaziji državno veljavna zrelostna spričala s šolskim letom 188G/87 poČenši, dokler spolnuje postavne določbe.
—	Naročniki katoliških časnikov. V protestantski Prusiji je med 14 katoliškimi prebivalci eden, ki je naročen na kak katolišk časnik. V katoliški Avstriji pa se šteje komaj eden naročnik kakega katoliškega časnika na 76 katoliških prebivalcev. „Sapienti sat!"
—	Bivši hrvatski bauPeterPejačevič je umrl na Dunaji. Leta 1880 postal je ban v tro-jediui kraljevini. Njegov prednik Mazuranič se je muogo trudil, da bi združil Vojaško granico z Ogersko. Kar se njemu ni posrečilo, storil je Peja-čevič. Obravnave so se pričele 8. marca 1880, in 22. decembra 1880 je bilo graničarsko vprašanje rešeno v hrvatskem smislu. Hrvatje bili so veseli, in mesto Zagreb ga je imenovalo častnim meščanom. Soglasno je sklenil mestni zbor, da se njegova podoba obesi v zbornici poleg podobe slavnega bana Jelačiča, ker si noben ban za Jelačičem ni pridobil tolikih zaslug za Hrvatsko. Leta 1883 nastali so v Hrvatski nemiri zarad grbov. Ban Pejačevič je v tej zadevi podpiral Hrvate. Ker pa je ogerska vlada proti njegovi volji zopet razobesila grbe, stopil je 24. avgusta iz službe. Kot kraljevi komisar pride na Hrvatsko baron Ramberg, da je pomiril narod. Sedaj vise na državnih poslopjih grbi brez napisov. Hrvatski narodni krogi so spoštovali umrlega Peja-čeviča.
—	Bismark in Moltke. Neka gospa je poprosila nedavno v veselem domačem krogu naj-prvo vojskovodjo Mol tke-j a, naj ji zapiše v album par vrstic za spomin. Moltke se vsede in zapiše: „Luge vergebt, Wahrheit besteht!" — po naše: Laž pogine, resnica ne mine! — v. Moltke, Fml. Na te besede ozirajoč se, zapiše spodaj knez Bismark: „Wohl weiss ich, dass in jener Welt,
—	Die \Vahrheit stets den Sieg behiilt; — Doch gegen Liigen dieses Lebens — Kiimpft selbst ein Feldmarschall vergebens." — v. Bismark. — Jaz bi po naše rekel: „Pač dobro vem, da onstran groba — Resnica vedno se slavi, — Laži pa in hinavstva tega veka — Še Moltke s svojo vojsko ne zdrobi.
—	Panamski prekop. Zemljemerec Robert Nilson Boyd je govoril v Londonu v zemljemerskem društvu o panamskem prekopu ter dokazal, da se bo mogel izvršiti 1. 1897. Do sedaj je dogotovljena petina dela, prekopati je treba še 120 milijonov kubičnih metrov. Na leto morejo v najugodnejih prilikah prekopati 12 milijonov kub. metrov. Stroški bodo znašali do 3200 milijonov. Do sedaj so potrosili 1000 milijonov frankov, treba bo še 2200 milijonov.
—	Železnice nazemlji znašajo 487.740 kilometrov. Stroški znašajo 62.400,000.000 gold.
—	Višja protestantska oblast v Mo-nakovem je ukazala, da se ima sprejeti med navadne cerkvene molitve ob nedeljah na Bavarskem tudi molitev za nemškega cesarja in nemško cesarstvo. — A na najvišjem mestu na Bavarskem so ta ukrep odklonili. — Iz tega vidimo, kako malo so navdušeni Bavarci za cesarsko prusko Nemčijo. _
—	Žena in krščanstvo. „Možu boš podložna", je rekel Bog ženi v raji. Paganski narodi
—	brez izjem tudi tukaj ni bilo — imeli so ženo bolj za sužnjo, kakor za gospodinjo in tovarišico možu. Še le krščanstvo jo ženi pravo veljavo in spodobno mesto poleg moža določilo. — Bolj pa, ko se zgublja krščanstvo, bolj zgublja žena tudi svojo veljavo. Seveda, prvi korak je tu nekako podoben medenim tednom v zakonu, a kaj pa potem, ko je žena popolnoma v oblasti moža, ki ne spoštuje dolžnosti, ki mu jih v tem oziru cerkev nalaga? Ozrimo se sedaj nekoliko po svetu. — V Indiji je angležka oblast odpravila sežiganje vdov po smrti njih soprogov. Ali vdove so še sedaj pod trdo postavo, ktero je dal Maudou Indom. Ako hoče žena priti v raj, mora vse postave natanko spolniti. Precej po smrti soproga ji vzamejo vso poprejšno čast, veljavo in kinč; nositi mora najpriprostejšo obleko, akoprem je bila prej bogata. Prvo žalovanje traja mesec dni, med tem časom si mora sama jed kuhati, riž na vodi, a ne večkrat, kakor enkrat na dan. Meso, jajca in druge tečneje ali privajene jedila vživati, ji je strogo prepovedano; ne sme se maziliti, spati mora na golih tleh. Bolj natanko, ko to spolnuje, čim preje gre duša nje moža v raj. Prava beda začne se potem, ko ta mesec mine. Trpeti mora vsakovrstno pomanjkanje, sama sebe mora vedno mrtvičiti, vse jo zaničuje. Ne sme biti niti v verski družbi, niti pri kakem drugem shodu, vse se je boji in ogiblje, kakor da bi bila kužna. Ako nima dohodkov, živi pri sorodnikih nje
moža, a potem jo vse ponižuje in zaničuje; nje življenje je bfida in reva. Drugi se vesele, a ona živi sama za-se, veselja ni za-njo. Dvakrat v mesecu so mora postiti, pa kako?! Ne smd ne jesti, niti piti, ako tudi žeje medli in peša. Javka in prosi vode, a nihče je ne usliši, to bi bilo — greh. — Otroci ji pravijo: „Ljuba mati, danes imaš post, zvečer dobiš vode piti." Lahko se prigodi, da pri taki vročini žeua znori in v tem obupanji umrje. — Ljudje res na svetu vse pretirajo; povsod zgubi vdova po moževi smrti veljavo, le v krščanskih državah jo varuje postava iu cerkvena zapoved. Mar bi ne imele ženske biti Bogu za krščansko vero čez vse hvaležne in marljive kristjane?
Telegrami.
Praga, 18. aprila. V češkem klubu je Rieger včeraj govoril proti mladočeškemu shodu ter pojasnil, da morajo češki poslanci vstrajati na dosedanjem potu in podpirati sedanjo vlado, dokler se da kaj dosoči za češki narod. Klub je izrazil državnim poslancem popolno zaupanje.
Budapešt, 18. aprila. Prihodnjo sredo se popolnoma zedinite kvotni deputaciji ali pa se pretrgajo obravnave.
IT na c* I i ho :
15.	aprila. Vinceno pl. Marochini, c. k. umirovljeni major, 69 let, sv. Petra cesta št. 4, srčna hiba. — Jovana Korbar, perica, 21 let, Rečno ulice št. 5, jetika. — Rajko Karlingor, kavarn«!', 46 let, Stari trg št. 21, jetika. — Jožefa Sturm, krojačeva hči, 1'/, leta, Rimska cesta št. 8, Bronohitis. — Ana Strel, hišnega posestnika žena, 57 lot, Hrenove ulice št. 12, spridenjo trebušnih delov.
16.	aprila. Urša Zadnikar, posestnikova hči, 9 mes., črna vas št. 11, bo/.jast. — Jožef Strukel, zidarjev sin, 5 let, Poljanska cesta št. 60, Morbus Brigthii.
V bolu išnici:
15. aprila. Marija Coglar, dninarea, 87 let, jetika.
Vremensko »poročilo.
Čas
opazovanja
16.
u. zjut. 2. u. poj>. 9. u. zvec.
Stanje
zrakoiner* v nun
TiWTT 787 62 740 84
toplomera po Celzija
Veter
+ 14
+ 5-6 + 18
si. v/,h. si. zap. si. zap.
Vreme
oblačno
n
jasno
C 2
§ * S
150
dež sneg
7. u. zjut. 748 74 + 2-8 si. svzh. jasno 17.2. u. pop. 744-72 + 5 6 m. svzh. „ 0 00
"------ 746-23 + 2-6 sr. svzh.
V soboto oblačno, proti večeru dež in sneg, poznojo so je zjasnilo. — V nedeljo jasno in veterno. Srednja temperatura obeh dni 2-9° in 8 7° č., oziroma za 6-7" in 5-8° pod normalom.
S>i£aD»jHk» borza.
(Telegratično poročilo.) 18. aprila.
Papirna roma 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna ,. 5% ., 100,, (s 16% davka) 4% avstr. ziala renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije ...
London .......
Srebro.......
Francoski napoleond......
Cos. cekini.......
Nemške marke
Tržne cene
due 16. aprila t. 1.
81	gl.	60	kr.
82	.,	40	„ 113	,	10	„
97	.	65	„
870	„	-	„
284	„	-	„
120	,,	75	„
10	l	03	"
5	„	90	„
02 „	25	„
Pšenica, liktl. Rož,
Ječmen, „ Oves, „ Ajda, „ Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, „ Fižol, Maslo, Mast,
Špeli svež,
kgr.
UE
7
kgr.
Špeli povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jajce, jedno Mleko, liter . Goveje meso, Telečjo „ ,, . Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „
Pišanec.....
Golob .....
Sono, 100 kgr. . . Slama, „ „ . . Drva trda, 4 □ mtr. „ mehka, „ „
gl. kr. - 66
—	95
-	2 - 8
-	64
-	50
-	60
-	36
-	75
-	20 2 85 2 85 6 50 4 15
Prošnja
za pripomočke, da bi se dozidalo Marijanišče.
Težko pričakuje kmetovalec ljube spomladi, ko zamore začeti svojo delo na polji. Še težo pričakuje jeseni, da bi mogel spraviti domu hišne pridelke. Kolika je njegova žalost, kadar ga nevihto zavirajo in mudijo pri delu!
Težko je pričakovala družba sv. Vincencija v Ljubljani ugodnega trenotka, da bi mogla začeti zidati tako potrebno deško sirotišče. Zidala je I. 1881
in 1882, zidala z velikimi žrtvami, a sredi dela, ko ste bili dovršeni dve tretjini, bilo je treba nehati: zmanjkalo je pripomočkov in dolg se je kopičil.
Za prvo silo je to zadostovalo. Vincencijeva družba, mati revožev in sirot, bila si je svesta, da je storila, kar je le mogla. Sirote so dobile primerno domovjo, veselile so se lahko v svoji hiši, ki je bila izročena Mariji v varstvo, in predlanskem dobile so sirote tudi ličuo iu zalo kapelo, da zamo-rejo moliti v veselji Boga in poveličevati svojo nebeško mater Marijo. To božjo hišico, to Marijino svetišče zidala je dobrodelnost vrlih Kranjcev. Bog jim tisočkrat plačaj!
Pa začeto delo še ni dovršeno. Dobra tretjina mora se še dozidati, da bode hiša po načrtu cela. In ne samo to teži družbo Vinceucijevo. Sedanji prostori so premajhni za sedanje razmere, akoravno družba sedaj le v nujnih potrebah pomaga. Kaj pa naj stori s toliko potrebnimi prosilci, kako naj ustreže tako milim prošnjam od vseh strani, kam naj dene otročiče, ki silijo v sirotišče?
Vincencijeva družba je poslušala toraj le glas nujne potrebe, ko je sklenila zaupajoča v božjo pomoč dozidati hišo in tako izvršiti začeto delo. Previdnost božja sama spodbudila jo je, ko je družbi naklonila pomoč za tretjino stroškov, ki bodo skupno znašali 27.000 gld.
In kar še manjka? Kam naj se obrača drugam, kakor do dobrotuih src Kranjcev in drugih prijateljev siroraaške mladine naše? Saj kranjskim sirotam namenjeno je Marijanišče iu hiša je tudi gotovo kranjski deželi v čast in tolažbo.
Družba sv. Vincencija v Ljubljani torej goreče in zaupno prosi, da bi blagi dobrotniki pomagali jej z doneski, kakoršnimi-koli. Dan na dan bodo vzdigovalo se molitve srčne hvaležnosti v Marijini kapeli iz src dobrih otrok pred Božji prestol za blage dobrotnike. Daritev sv. maše v tej kapeli bode združevala dobrotnike pred Božjim Jagnjetom.
Prečast. g. župnike prosimo srčno, da bi prevzemali in podpisanim pošiljali darove onih dobrotnikov, ki ne pošljejo naravnost.
Darovi bodo zapisani v bukvah življenja. Družba bode darovalce objavila v svojem letnem poročilu.
Za družbo prevzema darove predstojništvo, vodstvo Marijanišča in vreduištvo „Zgodnje Danice" v Ljubljani.
Predstojništvo Vincencljeve družbe.
V Ljubljani, due 17. aprila 1887. Dr. Ant. Jarc,	Friderik pl. Lašan,
predsednik.	podpredsednik.
Dr. Fr. Lampe,
vodja Marijanišča.
r. *
*
Gospodarski list s podobami.
Štov. V
I. tega najboljšega, največjega in najcenejšega slovenskega gospodarskega lista prinaša slo-dočo vsebino:
Snnžonje sodov. — Kako svinjo rabiti za narojanjo komposta. — Sol pa živinska klaja. — Nokoliko o režnji drevja. — Zdravljenje sadnega drevja od bledico. — Vzoren načrt svinjaku. — Gospodarsko novice. — C Vprašanja in odgovori. — Uradno vesti c. k. kmetijsko družbo kranjsko. — inserati.
„Kmotovalee" izhaja dvakrat na mosec na coli poli, ter stano za celo leto 2 gold. Gg. učitelji in solsko knjižnico dobivajo list za polovico ceno.
(B)	B	B-sa C:!.
priobčeni v ,,K m o t o v a 1 c u" i m aj o najboljši vspoh, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečnih krogih. Zelo priporočljiv _ jo »Kmetovalec" za objavljanja pri nakupu ali prodaji aj gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
Naznanilo.
Prihodnjo sredo, 20. aprilu, prične
se po prostovoljni javni dražbi prodaja raznega blaga iz zapuščine ranjkega prosta Danici a Treeka, kakor: hišno, gospodarsko in sobno orodje; daljo vino, žito i. t. d.
proti gotovi plači.
Slavno občinstvo se k tej dražbi vljudno vabi.
Oskrhiiištvo Metliške koiiicmle
13. aprila 1887.
M. Kainciiftck,
(3)
oskrbnik.