287. stevilka.
Ljnbljana, v petek 15. decembra.
XV. leto, 1882.

^^^^^^l    SS       ^H9 ^^|   HjKB 9    mmm|       nBB H ^KM^.      BUs&^b     B^l                   H hEB I    I ^H    H^b^IHf H^h B^h b^D h^I
Izhaja vsak dan iveler, izimfti   nedelje in praznike, ter  velja po pošti prejeman  za  avstrij isk o-ogerske  dežele za  vse leto  16 gld., za   pol leta H  gld.,  za  čotrt  leta 4 gld., za jeden mesee 1 gld. 40 kr. — Za   „jubljano brez poSiljanja na dom za vne leto  13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meaec  1 pld.  10 kr. Za pofiiljanje na dom računa se po
10 kr, za  mescc, po 30 kr. za četri leta. —  Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znafta.
Za ornanila plaftnje ee od fcetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.   če ne dvakrat,   in po 4  kr., fte se trikvat ali veftkrat tiska.
Dopisi naj se  izvolĆ frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Fruna Koltuana htSi  „Oledaliftka stolba".
0 pravni Štvu naj  se blagovolijo pofiiljati narofnine, reklamacije, oznauila, t. j. vbo administrativne »tvari.
Ne pozabimo „Mira!"
Ko je lansko leto g. Eiušpieler uaznanil, ila bode po Novem Letu izdaval za koroške Slovence Časnik „Mir", vzbudila je ta ve.st po vseh slovenskih pokrajinah veliko veselje, kaj ti vedeli amo, da je s tem napočil dan, ko se bode slovenski narod tuđi na Koroškcm znebil smrtonosnega dremtinja, ter se začel zavedati svoje narodnosti. Klic g. Ein-spielerja, naj mu priskočimo Slovenci na pomoć, nij o&tal klic upijočega v puščavi. Povsod odpirale so se rodoljubne roke, po vseh krajih naše domovine oglašali so se naročniki za „Mir", a liste pre puščali koroškim kmetom. Na tak mvin, >n ker se je već kmetov na Koroškem naročilo, kekor je g. Einšpieler kedaj v sanjah upal, doseglo se je, da ee je Mir koncem prvega leta uže tiskai v 2100 iz tiših.
V kratkem Čaši, v teku jednega leta prido-bil si je list mej našimi brati na Koroškem velik upliv: zvedeli so, da drugi Slovenci Se nijsmo po-zabili ua-iije, čitali so, kako mogoeno sta se z.i nje. za slovenske sole potegovala g. dr. Vošnjak v dr-žavnem in g. Einšpieler v deželnem zboru, ter se začeli tuđi sami gibati. Ćela vrsta občin in krajnih šolskih svetov poslala je g. Einšpielerju zahvalna pisma. Jedua obi'ina, vrla obcina sv. Jakoba v llo-žnej Dolini, oglasila se je uže pri deželuenu šolskeni svetu za slovenske sole, in ker je ta njeno prošnjo odbil, uložila je pozivnu ministerstvo ter je voljna, če jej tuđi to pravične zahteve ne spolni, stopiti pred državni sod. Torej je Še samo vprašanje Časa, kedaj se otvori prva slovenska Sol a na Koroškem.
Kakor hitro pa bodo druge občine v „Miru" izvedele, kako se je ta obcina borila za slovensko Solo, posuemale bodo lepi vzgled.
Ko so se letos vršile   v   mnogih   občinah vo litve v   občinski   odbor,  opazovali smo,   kar   je   do sedaj nečuveno mej Korošci, da se je osnovala slovenska stranka,  stopila na volišče,   ter   se   zinago-
nosno borila, kazavši svetu, da še Stovenec na Ko-roskem živi, se zaveda, in hore biti gospodar na svojej zemlji!
Tako vidimo povsod po celej Koroškej, kjer bivajo Slovenci, veselo živenje, nadepoluo gibanje, katero je vzbudil in prouzročil „Mir". Njegov upliv raste od dne do dne, in ko bodo, če se ne motimo, uže prihodnje leto volitve za deželoi /bor, t.edaj upamo, bode vspešno izvrŠeval svojo nalogo: vodil, svetoval, svaril kmete slovenske, da bodo volili in poslali v deželni /bor može, ki bodo pomagali g. Einspielerju v Hvetem boji za pravice sloveuskega narodii.
G. Einšpieler obrača se zopet do nas, da mu pritečemo na pomoć. Dajmo mu to pomoč!   Ne govorimo :  „Mir" je sedaj už.e na   tuko  tnlnih nogah, da izhaja brez naše pod[>ore. Res ima „Mir" na Ko roškem lepo Število u^roenikov, ali  to je še vso premalo, da bi mogei s temi  pri tako nizkej ceui 1 gl. za ćelo leto izhajati. Kakor hitro bi tse p» ta povi-šala,   zgubil   bi list mnogo   narur'in'kov,   katerim je samo sedai možno bilo se na-nj naročiti, ker je na rofiiina tako majhna.    Če pa zgubi   list   mnogo na-rofinikov,  /gubi fie trikrat več čitateljev, zgubi s tem mnogo svojega   upliva;   gibanje,   ki se je sodaj za čelo  na Koroškem Uko lepo i upapolno,   postalo bo f.labejše, narodna zavest širila   se   bo   pocasneje, in prebujenje in prerojeDJe koroških naših   bratov   zti-kusnjevj'.lo se bo na večno   škodo   slovenskt-ga   nu-roda!    Na Koroškem   pa   ne   smemn   zamuditi   ne meseca, ne t.edna, ne ure, ako hočemo, da si ohra-n'iuo meje, kntere imamo št1 do sedaj.
Zatoraj dr uštva in Čitalnice, ki ste se lansko leto spomnile „Mira", postavite tuđi letos par forin-tov v proračun za „Mir." in vi rodoljubi, ki ste letos utrpeli oni forint, kojega ste lani darovali za „Mir" v prospeh narodne stvari na Koroškem, položite tuđi letos to majhno žrtvu na oltar donio- , vine, katera žrtva, kakor vidite, prinaša stoteren sad.
Če je komu forint preveč, dobro : on je veftkrat v družbi drugih četirih, petih;   naj  se spomni tedaj •
nMira", forint je hitro zložen! Tako naj bogati in hiromtik vsak po svojej moči žrtvuje, in slovenska re<*  n;v   Knioski-m mora n.'ipri'dovati!!          I.  I).
Politični  ra/iglc<l.
\ 4» t r a iij - •  «1 e / *» I e.
V Ljubljani  15. decembra.
V arodo je v <lrž;ivift<km zboru trgovinski minister opozarjal na m e j n a r o d n o e 1 e k t, r i č n o razstavu luta 1883. in želi, da bi se kmalu v posvet vzeli nacrti postuve o zučasnem va»*stvu privilegija, da se uiogo inostranskim razstavljalcetn objaviti te udobnosti. — Pustnvni nacrti o izjemnih sodiSćih v Dalmaciji in pospeševanji lokalnih železnic vzprejmo se brez debate. — Debata o obrtnoj noveli je v toj seji moćno napredovala; oltiavnulo h«% je 19 purugrafov. Pričel je debato vladini zastopnik iuiron \Vei gel sperg, ku-ten je izjavil, da se vlada ih* bode ustiivljula na-svetu liescbaut'i'jevemu o izvzetji domačt* industrije iz obrtuena retia, če se nasvet primernoje i/razi; sicer pa poudarja, da je vlada vodno posebno pozornost obračal.i na domtičo industrijo, kar svedorijo ružile Htrokovnja^kc sol«1, l'oti'in pmtlaga Zaf.ori-ski, da se naj v/ame v alinejo ;•} točka, po katerej uuj bi se domača industrija sploh isključila iz uvrštenja mej obrte. Ij ii hl i cli poleini/uje proti Ma-tKcheku in dokuziije, da j*s mej vh«danjem obrtne svobodp obrtni stan najholj propudrl in obubužal, zatorej je treba krtniti na drugo pot. Herbst pripisuje Iteschnuorju in Exnerju zaslugo, da sta opo-zoriia na vnžnost i/rečne izjenu1 <lomač«» industrije ter izrazi mej obligatnimi hirami uu vla<lo in vočino svoje zadovoljstvo, ua je desnica dotičnim željnm le-viče ustregla. (Sicer pa je obrtni fsdsek v principu sam bil /a to izjemo, le v formalnem oziru se je šio za to, se li ta izjenu izrcčno v/prejme, ili ne.) Pri glaaovanji vzjii'ijcl stl je tj. 1. z dodatki Zato-riskega in Mieroszo\v.ski!g!i (določba o tovarniških in trgovskih obrtih po duželnej ohrtnej oblasti) in Ada-mek" (legislativni spisek rokodelstev). Proti §. 2., ki govori o l.-.Ktninskt'j pravici, govoril je le Fr. Suess. Pri ^liisovunji se je njegov predlog zavrgel in §^. 2. do iHteU.'ga 13. so se nespreinenjeno vzprijeli. Pri §. 14., ki nasteva koncesijouiraue obrti, gov<»ri grof Mier omzo ws ki, kis posebnim ozirom ua pomanjkanje podkovskih mojstrov  v (ialiciji   želi,   d;t   bi   se  pod-
LISTEK.
Slovenska mati.*)
Tako zove se knjižica, ki je ravnokar izšla v »Narodnej tiskarni" v Ljubljani, in ki je namenjena materam v pouk, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo. Spisal jo je celjski, po slovenskem Štajerskem občeznani veteran in visoko čislani pošte-njak-uarodnjak dr. KoĆevar.
Knjižica ima 48 stranij velike osmerke in je razđeljena v četiri oddelke.
V uvodu nam gospod spisatelj pove, kateri tizroki bo ga napotili, da se je vsedel ter spisal to knjižico. Njegov namen je v okom priti onemu zlu, ki ga uavadno imenujemo maternico ali po zdravni-ško: histerijo — to je bolezen, ki je ženBkemu spolu lastna in ki se pokazuje v razlličnih krajih] živćevja.
*) Dobiva se pri g. pisatelji in v „Narodnoj tiBkarni* v Ljubljani.
Bistvo tej bolezni je hromot«, pecanje, ne-mo6, ki se pojavlja ali po prevelikej razdraženosti (občutljivost, nevralgija, božjast) ali pa po mrtvo-udnej ohlapnosti (mrtvoudnost, alaboumie), in sicer ali na celem životu ali pa le na posameznih delih životu.
Ker pa je prava sreča v rodbini največ odvisna od zdrave in pametne žene, moramo besedam g. spisatelja pritrditi, ki pravi, „da so imenovane ženske bolezui uesreča za posamezne rodovine in za ves slovenski narod," kajti vzvišeni in naravni poklič vsake žene je, da postane mati, gospodinja, zvesta spremljevalka moževa, Ijubezniva oskrbnica svojih otrok, kakor je na drugej strani poklič moža, da sebe in avojo družino preživi, ter se v državi kot značajen iu delaven državljan vede, in to je le mo-goče, ako ista oba dohrega zdravja. — Ker pa je žena uže vsled svojega pokliča v naravi — proge-neraciji — raznoterim spremembam v življenji pod-vržena bolj nego raoz, in ker je uže od narave bolj rahla in občutljiva,   razumljivo  je,   da   ae ne  more
proti vnanjim  uplivom  tako vspes. o   braniti,   kakor mož, da torej  laglje zboli ter podleže.
Namen brosurice je torej, ma tore poučiti, kako si lahko zdravje ohranijo, in ker je brofiuric>i pianna za matere vsacega stanu, ju nje jezik tuđi prostemu ljudstvu razumen.
i          #eleli bi samo.  d:i g. pisatelj namen, katerega
je imel pred očmi pisoč ono hrošurico, v resmci doseže.
Ker nij  naš namen vsehino   brosurice z  znan-
: stvenega in strokovnjaškega stališa kritikovati, — manjka nam za tako kritiko tuđi pravega prostora — opozarjamo samo slovenske matere na ono knjižico s željo,   da   bi si nauke v  brošurici   navedene
I dobro zapomnile iu se po njih ravnale. — Vendar ne bode škodilo, ako tuđi v „Slovenskem Narodu" ntkatere stavke in odlomke, posnete iz brosurice, priobčimo pojasnjevajot jih po svoje.
Jako na pravem ire.stu stoji opornba pisate-Ijeva, „da se naj dek 1 eta kuhati u č ijo pre j ko se omožijo." Kdor je iz kmetskega stanu vzrastel, ali kdor  je več časa mej   kmeti   prebiva!,
kovstvo ne v^prejelo mej koncesijonirane obrti, a ko mu trgovski minister razloži, da pe bode pomanjkanju izprašanih podkovskih mojstrov 8 tem v okom prišlo, da se bodo potom naredb olajšale dotične preskušnje, umakne svoj predlog. §. 14. se vzprejme z dostavkom poslanca Hevere, da se mej konce-Bijonirane obrti v/ame tuđi poprava parnih kotlov. K §. 15. želi poslanee Steudel, da bi se nnj pri oddaji pravice za tućarenje žganih pijač ne delalo razločka mej hladuimi in vroeimi; podpira ga tuđi Loblich. a ustuvlja se mu poročevalec grof Belcmli in odsekov nacrt tega paragrafa vzprejme se ne-apremeujeu, isto tako tu li daljui §§. do 20. Na to se seja sklene ob "2. p<n oludne.
V zadnjej seji budgctnega odaeka odobril, B6 je najprej uporabljeni kredit za p r e d a r 1 s k o že-leznico v zuesku 2Va milijona gld. Na to se obravnajo: Subvencije in dotacije deželnim zakladom, posebno galtikemu zeraljiši'ino-odveziii'mu fondu, najviši dvor, kabinetna pisuna, državni zbor, državno sodišć« in ministerski avet. Pri točki „«ali>ki zemljišno odvezni fond"1 predlagH Herbst odložitev posvetovanja, dokler vlada ne predloži nasvi-ta, kako bi se ta zadeva redila. Većinu je mi prediog Z'-ithHinmera, sklenila takoj prtiti v posveto van je, na kar izjivi Herbst, dr. se ne te dalje udeloževati posvetovunj* ter zapusti Bejo. Živahna in zanimljiva dabata se prione pri toćki „dispozicijski fond". Dr. Rus« s« pritožuie nad zdivjanotjo tona v oticijozuem časuikarstvu, katerim opozicijoniiini listi ne morijo odgovarjat', ker se boje konfiskacije. Izrecno o;nen;a Russ „Triester T»g blatt*', „Tribune' in „Moravska Orliće". Taaffe mu je oštro odgovoril, da se oh'cijozni čaeniki ome-jajo strogo na odbijanje napadov; da se jm vsaki list, ki ne grdi in napada vlad^, im nuje oticijozen, za to on ne more nič. Zeitluinm^r omenja, da ofi-cijozni listi ba4 taku ravuajo v. većino, ko /, manj-gino, kar pa /ade\a zdivjano-tti, je to le deidsrtimt iz Časov Auersperga, tedaj se je ona posebno ne-govula. KonhSkovnio kg je pod prejsnjo vlado po-gosteje in bretobzirnejše ne^o kedu.i; o tem mogo posebno <':eski žunrdisti marsikaj povedati. Osehna proganjanja so sfi.ij, hvala Bogu. popolnem pre-nebala.
Še jedfiikrat čc^kii privatna sol« n« Dunaji. Od strani c. kr. deželnega solskega sveta došel je ounniemu šolskemu svetu potom deželnega namestništva o Ilok ministerstvu za uk in bogocastje s katfrim sh driHtvu ,,KotmMisky' do vol) uje ustanoviti privatno solo v X. otiraji duiuijskfin. Ob jednim se je magistratu umutilo, dn ta odlok objavi dru-Stvu „Komenskemu", kar se je tuđi zgodilo. — „Predstavka" de^luega šolskega sveta, torej nij mnogo uplivala in moral ><e je izvr.'iti odlok. Vendur se pa to nij zgodilo brez demonstracije. Položili so natnreč stirje zastopniki nižeavstrijskega deželnega oilbora (Raab, "VVeitlof, Kopp, Lustkandl) in d.a i/m^j tren zastopnikov mestuega z.istopa (Hofler in W.ener; s\oje mandate To naj bi bilo le povod drugim d••monatracijuin. In res st; uže čuje, da bodo tu'ii č!aui okrajnegu isolskega svet« odložili Hvoje mandat*1, in da se je krajni solski svet v Fh-voriUh ođlonl, da ne bo ohzniin:! ministerijalnega odloka ter da se bo ondu sklieal shod volilcev, ki naj  bo  protestoval proti tej naredbi.
V prejrtiijej policijskoj jctuišnici dunjijski'j, ki služi uedaj v proiiočlščf ln*ez€l<»moviii-koin nastula ]e v torek povodom zdravniškega pre; skovan ja, kojemu se je posebno jeden iz tuu zdivjanlh l'judi.j upiral, nev.'irna revolta. Lopovi na-padli so strafcnike; treba je bilo pomoti policijstov, kojih 50 je koinaj uhranilo nvzširjajoei se upor. M^j  tein  zažgali s») bili  nevredpv'T.i  postelje in s silo
branili gasiti doSlej požarnpj straži Še le, ko so 35 najhujših upomikov zvezali iu odpeljali, posrećilo se je napraviti zopet mir. — Zopetni dokaz, kako dunajski mestni zastop, baveft se vkIiio le z visok«» politiko, zanemarja v njegovo področje spa-dajoee zavode.
Hrbskl kralj izrazil se je tako-le poslancem skupSčme, kateri so ga bili šli pozdravit: „Po mojih misi ih ste vi sami uzrok, da se skupsćina ne m re še otvoriti. Ne vena, zakaj bi v sedanjem slu^aji, ko se nam tako mudi, čakaii na devet skupščinarjev? Če se vam zdi prav, priĆne skup£čina uže jutri labko svoje delovanje". Takoj potem obdržavala se je seja vladinega kluba, v katerej je bila živahna debata; nekateri odbormki ko izrekli, da pred svojimi volilci ne bi moejli zagovarjati oiividnega preloma ustave. Sklenilo se je potem, da se še počaka Ako odsotni skupščinarji ne dojdejo do srede večer, se bode v ponočnej seji sklenilo, se bode li drugi dan privela skupština   tuđi   pri   nezadostn^m  Atevilu   poslancev.
—  Kneginja Juliju  Orenberg,   bivša sopioga Mihajla Obr eno vica III., ki je bila v imenu kralja in   vlade   povabljena v  18   dan  t.  m.  k slovesnemu odkritju Mihajlovega spomenika, je to povabilo vsled nevarnega obolenja  njenega  oceta obžalovaje odbila.
Čuje se, da bode ruska carska obitelj v zgodnej spomladi nastopila [»otovanje v inozemstvo ter na tej poti obiskala Copenhagen, London, P»ris in druga glavna mesta — Iz Odese se poroča, da so ondotni dijaki v noći z 8. na 9. decembra siloma uilrli vrata vseučiiisća ter da ho v jednej dvorani opravljali zadušnico z>i sodruge, ki so pali pri neredih v Kazanu in Charkovu — Poročilo ko-misijona za židovsko vprašanje poudarja potrebo števiijenja  vsega židovskega prebivalstva na Ruskem.
—   Za leto  1883.  namenjena. je energična   izpeljava Ktrategićnih železnic.    Proga Zabinka-Pinsk, ki s<j je letos ob strošluh  vojnega ministerstva z vojaki tako naglo dodelala,   bode   se   nadaljevala do Bri-anskega. Ob jednem se nam era va   izpeljati proga Brzes-Moskva in Brzes-Kijev.
V iicmšltt'iii   drzavnem   zboru   interpeloval
je poslanec Wind th orst, kaj  li misli storiti/.vezni
sovet z ukrepnm državnega zbora, zadevajoč odpravo
postnve o  nedopušcenem opravljanji crkvenih služeb.
i Državni tajnik Biitticher mu odgovori, da je zvezni
I sovet na odsekov   pretilog   sklenil,   da ne bode pri-
; volil  ukrepu državnega zbora   O uzrokih te odvrnitve
se vlada ne more   izjaviti;   ona   da  je   principijalno
zanikala motivirati  svoje sklepe nasproti  državnemu
zboru.
Domaće stvari.
—  (Tisoč cekinov) razpisuje poljedeljsko ministerstvo za izumljenje najboljšega načina,   kako premeniti  kuhinjsko sol,   da je prikladna za živino, i Ta   način   moral   bi   ustrezati  uaslerinjim pogojem:
1.   Sol  na novi  naćin  izgotovijena se   mora   uže   na prvi   pogled   spoznati,    da   nij   za   ljudski    užitek;
2.  ne atne biti  škodljiva zdravju   živine,   niti   okusu niti duhu zoperna ;   3. ne srne se jej  primeštiti   nič
. stiupenega; 4. stroški ne smejo biti veliko vef-ji, ne'^o za dosedaj nuvadne načine. Za razsodbo predloženih predlogov imenovala se bode posebna komisija,   katera   potem   prisodi nagrado.    Obrok takiin
■ predlogom določen je do 31. januvarja   1883.  1.
—  (Nova  pivovarua v Zalogu.)   Firma Dreher kupila te,  kakor se govori, etablissement za
impregniranje žrlezni^kih pragov v Zalogu poleg Ljubljane in bode uže prihodnjo spomlad začela zidati velikansko pivovarno. Ko bode popolnem dozidana, opustiti misli dosedanjo pivovarno pri Sv. Ivanu v Trstu.
—   (Umri) je v četrtek 7. t. m. g. Davorin Štrumbelj, kaplan v Metliki, vsled vroćinske bo-lezni.
—   (Narodna „Čitalnica" v Bovci)bode imela dne 27.  decembra t. 1. ob 2   popoludne  svoj redni btni občni   zbor.    K   temu   se   vsi p.  n. udi uljudno vabijo.   Program:   1.  Pozdrav   predsednika. 2.  Poročilo tajnika.   3.  Poročilo knjizničarja. 4. Po-ročilo denarničarja. 5. Volitev covega odbora.  6. Na-roMlo časnikov. 7. Prodaja časnikov in 8. Razni na-sveti.                                                         Odbor.
—   („Popotnik",) list za Solo in dom, se, kakor poroCa „Slov. Gosp.u, počenši od novega leta ne tiska več v Celji pri Rakusi, ampak pri J. Leonu v Mariboru.    Naroenina:  3 gld. za vde leto,  1 gld. 60 kr. za pol leta, posilja naj  se g.  Leon-u,  dopisi pa g. Mih. Nerat-u, nadučitelju v Mariboru.   S tem je „Popotnik"  storil korak, ki bodo vnem narodnjakom po godu.
—  (V Ormoži) doloćena je uvozna   postaja (Einbruchsstntion) in se smejo hrvatska goveda, su-rovine in cunje uvažati vsako soboto  od 11. ure do-poludne do 4. ure popoludne.
—   (Iz   Maribora.)    Prebivnlri   koroSkega predmestja želijo most dobiti čes Dravo,   da stopijo v zvezo z nasprotnim obrežiem pri sv. Jo/efu.  Temu pa nasprotujejo mešćani graškega predmestja. Vsled tega je bilo meščanstvo pri volitvah v mestni  zastop razklauo na dve   stranki.    Zmagali so  v III. in II. razredu koroščaki.    Slovenci   se iz  mnogih uzrokov nijso   hoteli   udele?iti.    Stari   župan   dr. Reiser   je pa vse častne   službe odložil  in  za Čas volitev   po-tfgnil   na   NemSko   k    svojemu    tastu    v    Lirsko. Slovencem ostane v slabom spomiuu,   ker   je   hotel zabraniti   postavljenje    SlomSekovegu    spomenika   v btoliiej cerkvi. Motil je pa le svečanost, ker druzega nij mogel doseći. Sicer pa moremo   opomaiti, da jo bil   podpibovan   oa   nfkega    visokega   nemškutarja v   posebnem   pismu.    To   je   dobil   naroden mož v roke   in   tako   se  je   lisičja   zvijačnost   zvedela  in priđe   ob svojem čahu   še   jasnoje na dan.    Nič pa ne bi rekli,   ko   bi  bivši ta župan vse „Schwabe", ki so za njim k nam prišli in se pri nas   obogatili, pa sedaj Slovence pomagajo zatirati,  seboj potegnil v   prusko-nemški   „Rdch".   — V Čitalnici   bili   so letos   uže   štirikrat  takoimenovani   jour fixi s pre« davanji   o   raznih   predmetih.    Gosp.   dr. Gregorec je   govori)   o Slovenskih   Goricah,   gosp. dr. Sernec je   predčital   lepo  srbsko pesen iz Vuk-Karudžićeve zbirke, gosp. Lautar nas je razreselil z razlaganjem o špektralnej  analyzi   in gosp. dr. Pajek   zanimljivo opisoval ooae štajerskih Slovencev. Bodi hv?tla vsem ! — Leseni   most   popravi]ujo    prav    poeasi;   zaradi tega je tuđi  ttosarj»-m   po Dravi   voziti prepovedano od RuA do MHjfj.                             „Slov. Gosp."
temu je znano, kako slabo kuhanu jedila mora kmet | použivati. In /akaj V zato, ker njegova žena kuhati ne zna. Dosti kmetic je, ki niti navadnega moćnika skuhati ne znnjo, ki niti ne vedd, kdaj je krompir kuhan. Da bi znale dober in tecen kruh speci, tega ae omeniti ne smem. In žena, ki zna narediti dober kruh, sluje uže pn celej fari.
JNavadno ali vs:vj v boljših hiUih najde se vse potrebno za dobro kuho: je mast, je mleko, so jajca, je moka, so pi&Vta, je svinjinu, je soćivje; ali kaj pomaga, gospodinja-kuharica ne ve s tem ravnati, potratila je dost=, na mizo pa prinesla jed, ki niti za jesti nij, tom  manj  okusna.
In tako bol<hajo ljudje na slabem želodci, na pešanji krvi in moći. Smelo trdim, da bi veliko pri-pomoglo k boljAemu zdravju ljudstva, ako bi znale naše kmetice bolje kuhati. Sicer pa velja ta opomba tuđi nekaterim gospodinjam višega stanu, ne .samo kmeticHin.
Še druge slabe navade pri kmetih pisatclj nij pozabil omeniti, one grde navade namreč, da se jedi
prinašajo v velikih skledah na mizo, h   katerih vsa1 družina, gospodar, gospodinja, otroci,   dekle,   hlapci in včasih  še delavci,  vsalc s svojo žlico zajemajo ter po skledi brodijo. To, pravi, je neslastno in škodljivo, ker se lahko dobijo nalezljive bolezni.
Govore« o sestuvi zdravega zraka in o dihanji sploh priporoča gospodinjam, du naj tuđi po zimi pridno okna odpirajo ter za dober zrak skrbe, ker čist in dober zrak je ćloveku za zdravje tako po-treben, kakor dobra jed in svitloba.
Nob'.'den nij ma se boriti zoper tolike predsodke, kakor zdruvnik, uko hoče, da njegova obveija. Ome-nim le, kakšen strah ima ljudstvo pred frišuim zrakom pri boleznih z veliko vroćino. Navadno re-veža-bolnika, ki mora itak vsled bolezni strašno vročino trpeti, odevajo še s kožuhi pri najhujši po-letinski vročini. Ali je čudno, da se mu v glavi zmeša, ter da začne noreti ? — Pri tej priliki naj povem prigodbico U svoje prakse. Prišel sem pred leti v neko vas, kjer so hudo razsajale osepnice. Močno uo ljudje umirali,  akoravno bo   He   kar je bilo moč
gorko držali. Na jedenkrat priđe jednemu bolniku na um, da je znabiti vendar nespametno, da ga njegovi bližnji kar skuhati hočejo, poskoči iz postelje, beži iz sobe ter so uleže, kakor je bil dolg in širok v sneg, — kar mu je, kakor je sam pravil, prav dobro delo! Ćela vas ga je nže obsodila k smrti; a on je ozdravil, drugi pa so pomrli. — Od tega časa se nij v tej vaši nobeden več protivil, ako sem ukazal, da se imajo cunje v mrzlo vodo namočene bolniku pridno pokladati na glavo.
Na nekem drugem kraji svoje knjižice pravi g. spisatelj na dalje, da iraajo hudi dušni pretresi baš isti škodljivi upliv na zdravje matere in otroka, kakor slabe jedi in močne pijace. Najškodljivejša so strasti, prouzročene po nesrečnih zakonih. Mimo-grede omeni, kako se na deželi sklepajo zakoni. — Mož samec hoče bogato ali vsaj lepo dekle za ženo vzeti, gre prej, ko se prepriča, ali ga ona ljubi ali vsaj spoštuje, k starišem snubit ali posije snubača za sebe. Stariši ne vprašajo, nij-li mož prestar, i je-li značajea, imata-li ae rada, ne bodoli jima do-
— (Premembe vlavantinskej škofiji.) Prestavljeni so gg. kapiani: Ignaeij Rom v Mozirje, Miha StraSek v Rečico. Miha Šmid v Ljubno.
Telegram „Slovenskomu Narodu":
Berolin 15. decembra. „Norddeutsche" konstatuje, da kažejo Francozi povsod mržnjo proti nemškim obrtnim proizvodom, zaradi tega namerava se povisati carina na peneča se (moussirende) vina in na tako imenovane „articles de Parišu.
Izpred porotnega sodišča.
V Ljubljani 13. decembra. (Dalje in konec.)
Prvi zatoženec Andrej Juhant je jako komična, in originalna osebu. Majhne postave, osivelih las in jednacih brk; oblečen v bele obuošene hlače, ka tere je gotovo kupil na starinarskem trgu iu katere 80 služile kakemu Ijubljanskemu „kavulirju" v bolj-Sih časih, je jako ponosan in zelo zgovoren. Na vsako vprašanje predse-dnika odgovarja jako korejžno. Predseduika vsikdar pri ogovoru nazivlje „Časti vredni" ali pa „Visokočastiti gospod prezident". Vprašan, se-li natolcevanega hudodelstva krivega spozna, to odlocno zanikava. Zutoženee in sin de-lala sta pri nekej mlinariei, na katere ime ne pa ne more već spomuiti, in ker je on potožil, da bode slab zaslužek, stisnila mu je mlinarica na tibem v roko priboljšek v podobi štirih goldinarjev, zaradi katerib je danes obtožen in uže toliko časa zaprt. Neznana mlinarica. se je svojega krutega moža bala in mu zaradi tega zatrdila, da ne ume ničesn, o poboljšku povedati, da ne bode budi mlinar zopet razgrajal. Skril je novce od posta do „afertnega dneva", čea, ako bi žena njegova izvedela, da ima kaj spravljenih uovcev, bi takoj hotela, da jej kupi kuk „facanetel". On je mi.slil, da bode hranil in potem kupil kozo, da bode kaj mleka pri hiši in ne bode treba njemu in njegovej družini, ker se bode delalo iz kozjega mleka tuđi mašio, veS jesti nezabeljenih jedi. A nij šio a štedenjem izpod rok, kakor je mislil, in ko je šel na „afertni dan" v Šmartno, kjer je bilo „žegnanje", Ael je z ženo in sinom v gost.Ino. Nij hotel zapravljati, a go-stilničarka je jako ponujala dobro juho. Dolgo je premišljeval, bi ali ne bi; konečuo je le zmagal lačni, juhi in mesu odtujeni želodec in ukazal je je prinesti, dasiravno mu je bilo žal, da je s tem uničena dolga nada, da bode koza pri hiši in žganjci ne več suhi, ampak masleni. Ženu, abotna ženska, kakor jo uazivlje zatoženec, hotela je imeti glavnik, in misleć, da ne bo veljalo Bog ve kaj, dovolil je, da ga kupi. Soli pa treba pri vsakej hiši, kakor tuđi raoke, žuto se je on sam napotil oboje kupit. Tolarčkov goldinarjev nijso hoteli uikjer obdržati, pravi zatožeuec, nego vrnili so jih ali precej in vzeii kupljeno blago nazuj, ali pa na dom poslali po denar. „Častitljiv gospod prezident,1' pravi zatože-nec, „ako bi jaz hotel goljufuti s shibim denarjem, ne bil bi šel v Šmartno, kjer me poznajo vsi Ijudje,
ampak šel bi s slabim denarjem v hribe jajca skup-Ijavat, kjer me nikdo ne pozna." Ko je izvedel, pruvi zatoženec, da nijso goldinarji tolarčki pravi, takoj jih je zabrusil v „tumf in zgodila se mu je nesreća, da je mej peterimi, mej kuterimi je bil jeden pravi, pridržal jednega napačnega, pravega pa je s tremi slabirai vrgel v ntumfu. Le zaradi tega poslal je s ponarejenim srebrnim goldinarjem k mlinariei po moko, misleč, da je ta goldinar vendar pravi. Uta v hosti služila je le zato, kadar je šel dež, ali pa da so v iijej kuhali. Deaarja nijso delali v njej nikoli. To sta si izmislila le Đreznika, ka tera sta sama ponarejala srebrne goldinarje, vso krivdo pa hotela zvrniti na Juhantovo rodovino. Nikdar nij naročil modelh pri starem Brezniku, nikdar kazal ponarejeuih goldinarjev, to je vse laž. Če so žena, on in sin rekli, da je žena dobila pona-rejene tolarje v Ljubljani, ko je menjala petak, sto-ril je zatoženec to le zaradi tega, ker nij hotel ogrditi hiše mlinarice, ki je dala slab denar za po-boljšek in da bode prej „verhora" kouec. Da bi bil uže jedenkrat s tremi meseci ječe kazno van zaradi ponarejanja dvnjsetic, tega se nič ne spo-mina. „O, da bi bila le mlinarica Se živa!" vzdihne zatoženec, „potem bi bil uže davno iz za pora in vse bilo bi izkazano!"
Ko mu predsednik pokaže slabi srebrni goldinar, model, odlomke svinca in model za dvajsetice, neče Andrej Juhant ni jedne stvari poznati, dasiravno mu predsednik zatrjuje in doka/uje, da ko vse te stvari našli v koči, kjer sta on in njegov sin v gozdu stanovala, in blizu tam pol  neko korenino.
Franjo Juhant pravi, da nij ničesu vedel o tem, da bi oče delali denar, in nij hotel nieesa po-vedati. Še le ko so ga pri izpraševanji pri sodirji v Kamniku tepli, je povedal, da so mati menjali petak v Ljubljani in dobili slabe tolarje. Predsednik pl. Zhuber: „Ktlo vam bode pa to verjelV" Ztttoženi molć.i. On šel je le po crnilo in potem po duhan, ker so ga oče \ oslali, a nikjer nijso hoteli goldinarja vzeti, rekši: za  nič je.
Audrej Juhant pravi, da jo mej potjo, ko so se peljali v Kumnik, rekel sinu, naj pove, da so mati denar dobili v Ljubljani, ko so petak menjali, da bo „verhiir"  prej  pri  kraji.
Janez Breznik ml. neče ničesa povedati, kje je dobil slabe goldinarje-tolarčke, katere je izdal. Pozvan od predsednika, naj govori resnico, meni: ; „kuj bode revež ne gledal dtsnar, ko komaj čuka, da ga dobi". Ko ga predsednik opotnni, naj pove resnico, ka- \ ■ kor je to storil pn zaslišanji v Kamniku, se še nekoliko easa brani, A ko mu predseduik opomni, dt» bode za njega dosti bolje, ako ostane pri resničnej izpovedbi, pravi, da bode povedal resnica. Istiu-i je, pravi zatoženec, da je prišli Andrej Juhant k njegovenni očetu, naj mu napravi model za pomirejanje goldinaijev. Oče so odvruili, da ne smejo takih stvarij delati, a ko-nef.no so se udali. Audrej Juhant je model kmalu prinesel nazaj rekoč, da je za nič, kaj ti črke na robu ponarejenih goldiiiarjev se poznajo iu ou (Audrej  Juhant) si bode pripravil sam   boljAi   model iz
mavca. Ko je pri šel model nazaj, kateri je on ne-sel Juhantu v log, ulil je dva goldinarja in ju tuđi hotel izdtti, tuđi oče so ulili dva, a mati so vtdevši delo vse pobrali, podobo in goldinarje in vrgli v peć rekoč, da take šušmarije, da bi bil človek še /aprt, ne trpe. Ko mu pokaže predsednik ponare-jeni goldinar, odgovori, da je ravno Uk, kakor mu jib je kazal Andrej Juhant šest tacih v gozdu.
Andrej Juhant ugovarja, da je vse laž, kar je Janez Breznik povedal. On in njegov oče sta sama zakopana v to hudodelstvo, zato pa skuAata druge zakopati, da bi se sama izkopala. V obče pa pravi konečno stari Juhant prav diplomatićno, da on neče in ntkakor ne more gg. porotmkom in sodišču  ^komandirati"  prave miali.
France Breznik pravi, da je Andrej Juhant zmirom le za njim letal in ker je vedel, da je malo kovača, malo urarja in nekaj ključavničarja, mislil je, da zna vse napraviti. Odločnn se je branil, a konečno ga je le premotil. Rekel inu je, da se dene pravi tolar na diljeo in se napravi prva podoba, potem pa se obrne in gotova je tuđi druga. Potem da je napravit model, pravi stari Breznik, a Juhant Andrej je rekel, da je vse za nič. „Firbec" ga je gnal in ulil je dva „tolarčka", žena pa je vrgla vse vkup v peč, češ, da takih stvorij nikakor ne trpi. ISin je tuđi dva naredi!, o čemer pa on nij ničesar vedel. Andrej Juhant pokuzal mu je tuđi neko po njem narejeno „mašinico1', kako se delujo dvajsetice, hvalivHi se, <ia ima on (Juhant Andrej) boljci model, nego zna Breznik  narediti.
Juhant Andrej vpraSan, kaj ima na izpovedbo opomniti, reče: „Vse nij nič res. Doma so se prej zmenili, da bi lepši ven priAli, da bi biii „trej!"
Predsednik pl. Zhuber: „A.H pa veste da bodo „frej?" Saj ao vse obstuli!a
Zatoženi Andrej Juhant: „Naj obstanejo kar hočejo, jaz pa ne morem, ker nijsem kriv, onadva Inžeta. Častiti gospod predsednik ! Prašam jih! Ko bi oni mene pisati učili in bi prišel kdo k njim, naj mu spiSejo „prifa, ali bi pisali prit' oni sami, ali bi ga k meni uč*micu poslali, če sami bolje znajo [>isati, kakor jaz. Vidijo, tuđi jaz, če sem hotel delati BfovAa denar, ne boin hodil k drugomu, da mi naredi model, ampak izvršil ga bom sam!u
Predsseduik pl. Zhuber: „Tuđi juz znam, kako more skornja biti napravljena, da mi je prav, ali napraviti je sam vender ne znam, zatorej poulem k tistemu, ki to razume. Ravno tuko sli ste tuđi ! vi k Breztnku Francetu, o katerem ste vedeli, d:i zna boljsi model napraviti, kakor vi".
Elizabeta Juhunt sicer ne taji, da je izdala šumni goldinar, a neče nioesa znati o tem, da bi joj bilo znano, da je goldinar ponarejen in sicer po njenem iwy/.u.
Ziislini se potem petnajst prić, katere vse po-trile glavne čine zatožbe.
Prebere se izjavu c. kr. kovnega uruda dunaj-skegn, iz katere je razvidno, da so bili tolarčki iz svinca, cinka in antiinotm, jako slabo udcluui. l)e-žolne sodnije svetovalec g. Ljuilevik Ravnikar iz spi-sov, njemu znanih, še. konstatuje, da jo bil Andrej Juhant /ura li ponarejenja dvajsetic obsoien iu ka-znovan 4. septembra 1851. 1. pred ljubljansko po-rotno .sodnijo na tri mesece teške ječe, razeu tega pa še zarudi tatviue in teške telesne poškodbe na jedno loto teAke ječe, i u da je bil v preiskavi zaradi  ponarejanja javnih upnih listov bankovcev.
Tuđi Liza Juhant bila je uže kazuovaim z za-porom dveh dnij zaradi razžaljeuja časti in to pred malo čtisoni. Porotnikom se stavi pet glavnih in ravno toliko dodatnih vprušanj. Glavna vprašanja merijo na to, so-li zatoženci krivi hudodelstva ponarejanja denarjev. Dodatna vprušanja pa, je-li bil kovani denar tako slabo uarejen, da ga je labko vsakdo spoznah
Državnega pravdnika namestnik g. Miihleisen imel je, dasi je priseglo mej dvanajsterimi porot-uiki jednajpt slovenski, in da niti jeden vseh peterih zatožencev ne zna niti besedice nemški, svoj govor vendar v nem^kem jeziku.
Zagovornika gg. dr. Mu rida in dr. Papež govorila sta slovenski, gg. dr. Pfeflerer   in dr. Sajo-
hodkov manjkalo? Oni jo obljubijo, kajti radi bi | imeli hčer omoženo. Ona ga vzame, ker stanši to hočejo. Ali kmalu spoznata, da ne sodita skupaj. On zanemarja Ženo in gospodarstvo, hodi v tovar-šije se kratkočasit it'J. Žena žalostoa in pobita ali razdražena in jezna nijma veselja do življenja. Ble-dega in upadeuega lica bira na duši in na telesu. Ne mara za moža, v strahu pred njim ne more mu odkritosrčna biti in začne ga črtiti. Ona mu očita nemarnost, on jo zmerja, beseda besedo prinese — in do tepeža priđe. Take so navadno nepremišljene ženitve.
Da so gospodu pisatelju razmere na deželi dobro znane, priča nam njegova opomba o čuvanji otrok na deželi. On pravi, da vlada, kar se tega tiče, velika nemarnost.
Po zimi so Ijudje večidel doma, in domačiui postrežejo otroku, ako mati ali Čuvarica ne more gledati na njega. Po letu pa imajo opraviti ua polji, vsi odidejo od hiše, dete v spanje spravljeno in v zibel položeno ostane pa samo. Kadar se vzbudi in
nikogar pri sebi ne vidi, začne jokati, jokti tuko dolgo, da se utrudi iu v svoj ej moktoii in uesuagi zopet zadremlje. vkljub nadlegovajočim muham, proti katerira se ne more braniti, ako tuđi ne spava, ker ima roke povite po ueumui navadi matere. Ćasih mu muhe obsedejo lice tako gosto, da je zamorcu podobno.
Navadno je soba, v katerej leži dete, slabo zaprta uli ćelo odprta, da zamorejo domaće in druge živali hoditi noter in ven. Perutuina ne dela škode, ako pa večja svinja priđe, loti se otroka, in zgodilo se je, da mu je zgrizla noge do trebuha. Mrtvega so našli, iu mati je bila za to kaznovana od sodnije. Tuđi se je zgodilo, da je mačka legla na otrokovo lice in ga zadušila.
Omeuimo naj še, da bode slovenska mati našla v tej knjižici dosti lepili in koristuih naukov, kar se tiče oskrbovanja otroka in njegovoga razvoja na duši iu telesu v prvih letib. Slovenske matere, sezite torej po tej knjižici iu   ravnajte   se po njej!
Dr. D.
vic pa neraški. Resume prvosednika g. pl. Zhuberja, bil je se ve da tuđi nemSki. Kako se ujemajo nemški govori od strani državnoga pravdnika in predsednika sodišča, ko vendar ka ženski po-stopntk izrečoo veli,da se i ma obra vnava skozi in skozi vršiti v jeziku, ka te regaso za to žene i zmožni in so vsi peteri zato-ženci le slovenskega jezika zmožni, to oaj razjasni kdo drugi.
Porotniki so jednoglasno izjavili, da je Andrej Juhant kriv hudodelstva ponarejanja denarja, in da je jednakega hudodelstva kriv Janez Breznik, z 8 proti 4 glasom. Nekrivi so bili spoznani: France Breznik jednoglasno, France Juhant z 10 proti 2 glasom in Liza Juhant z 10 proti 2 glasom. Načelnik porot nikov bil je g. Franjo Kotnik z Vrda pri Vrhniki. SodiŠče obsodilo je Andreja Juhanta na dve leti teške ječe, pooštrene vsaki meaec s postom, Jane za Breznika pa na šest let teške ječe, pooštrene vsaki mesec a postom. Obsodba je bila zaradi tega tako mila, ker so porotniki dodatna vprašanja, je-li vsakdo lahko spoznal, da je bil denar ponarejen, jednoglasno potrdili.
Razne vesti.
*(Polni naslov ruske ga car ja.) Po car-ukem ukazu, izdaneni 3. novembra 1882 v Gačiui, slove polni naslov ruskega carja tako: Mi, po božjej milosti car in samodržec vseh Rusov, Moskve, Kijeva, Vladimira, Novgoroda, car Kazana, Astrakana, Poliske, Sibirije, tra^kega Kerzoneza, Gruzije; go-spouar Pskova in veliki vojvoda Smolenska, Litavske, Volhinije, Podolije in Finsko; knez Estnije, Li-vonske, Kuronske in Semgalnna, Samogitije, Bjelo-stoka, Koreiije, Tvera, Ingrije, Perma, Vjatke, Bul-garije in drugih ; gospodar in veliki vojvoda Novgoroda, Črnitiova, Iijezana, Polozka, Rostova, Juroslava, Udorije, Obdorije, Kordinije, Vitebsskega, Mstislava in vseh severnih dežel; vladar in gospodar Iberije, Kartalinije, Knbarde in armenskega ozemlja; naaledni gospodar čerkeskih, beržkih i u drugih knezov; gospodar Turkestana, vojvoda Šlezvik-IIolsteina, Stor marna,  Ditmaršena in Oldenburga itd.
Meteorologično  poročilo.
A. V Izubijani:
Dan	Čas opu-zovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve-trovi	Nebo	Mo-krina v mm. i
12. decembra	Oh 1 ari »jutraj ob 2. uri poptluilne ob 9. ori treier	730-73 mm. 734-49 mm. 73500 mm.	+   2-8° C +  5-4° C +   46° C	slabolen jugoziilio ■laboten juirozuliod brci-letrijB	oblačno lačiio oblačno	000 mm. dežja.
13. decembra	ob 7. uri ijut raj *b t. uri popoludn« ob  9. uri inler	735-64 mm. 73574 mm. 736-12 mm.	-+-   36° C -f   6-2° C 4-   6-2« C	ilaboten jiigozahod sliiboUn jugozaliod slaboten zahod	oblasno oblasno oblačno	0-70 mm. dežja. i i
14. decembra	ob 7. uri ijutraj ob 2. uri popolaJpc -ob 9. nri iTtier	73624 mm. 736-34 mm. 736-96 mu.	-r-  2-2° C +   R-4°C -f   90oC	■laboten rzbod slaboten jugozahod ilaboten jiigoiiihod	oblačno oblasno oblačno	0-00 mm. dežja. i
B. V AvBtrlJi sploh:
Zračni pritisk jo ostal vočinoma nespremenjon, zelo nizek in je bil tuđi precej jednakoinernu nizdi'ljen; razloček mej maksimom in minimum je bil le noznaten. Vetrovi so bili jednako shibotni in so prevladovali še vedno južni in zabodni vetrovi. Temperatura so je večinoma za spoznanjc vzdignila; uže poprej nadnoruoalna, vspela se jo še višjo nad noriualc; ekstremna nij bila posebno in so bili razločki mej maksimom in ininiinoin le neznatni. Nebo je bilo vefii-noma popolncm oblačno ali s;ij nestanovitno; vreme neza-nesljivo, po nokaterih kraj ih pa še vedno nepreueboma de-ževno,
dne 15. decembra. (Izvirao tolegrafično poročilo.)
Papirna renta..........      76  gld.  15      kr
Srebrna renta ....         .....      76    „    75       „
Zlata renta..........      94    „    70       „
5°/0  marena renta.........      90    ,    85       .
Akcije narodne banko.......    825    „    —       „
Kreditne akcije........    283    ,40       „
London    .              .....         .              119    „    15       „
Srebro                    .         .......      —    „    —       „
Napol.            ...........       9    ,    47 t/t   „
C kr. cekini.         ......         .           5    „    65       ,
Kemške marke           .....              .     58    .    55
i«/« državne sreike iz 1. 1854     250 K]d.    118    ,    -       „
DržavTie nrečke \r. \. 1864 .            100    ,      167    -    50
4°/0 avatr. zlata renta,  davka prostx .    .      94    n    80       r
Oprska ilata ruuta 6°/0......    118    n    60       *
n      4°/.......      85    .    20
„        papirna renta 5°/0      .    .          .    .      84    »    40       „
5°/, Štajerske zeuiijiSč. odvez. oblig.   .    .    103    „    —       „
Dunav« re<. 8reCke 5">/(,      .    .      100 gid.    114          50       „
Zenilj. obč. avntr. 4*/l0/0 zlati iast. listi    .    11H    ,    70       „
Prior, obli^   EHzabetino zapad, železnice      98    ..     10       „
Prior. obli^. Ferdinandove sev. ieleznice    104    „    50       „
Kreditne arečke.....100 «ld.    174    „    50       p
Rud(»lfove srećke.....       10    „        19    „    —
Akcije anplo-Hvstr. banke .    .      120    „      116    ,60       B
Trainmway društ. velj. 170 ^Id. a. v. .    .    216    m    50
Št. 18.702.
Razfjlas.
(770-3)
Proračuni dohodkov in stroškov za leto 1883 mestne blagajnice, ljudske šolske zaklade, sirotinske zaklade, meščanske ?aklade, ustanovne zaklade in pa ?aklade o mestnem posojitu so, kakor veleva ob činski red za ljubljansko mesto, od 11. do 19. decembra t. 1. v nuigistratnem ekppeditu razpoloženi za splošno pregledovHiije in se bodo kakersne koli opazkfi o tej zadevi tukaj sprejemale in od nieatnega odbora pretehtovale,  ki ima izdelati preudarke.
Hestni magistrat v Ljnliljani,
dne 9. decembra 1882.
Župana numestnik.
Umetue
(574—31)
zobe in zobovja
postavlja po najnovejsem amo r i k aii skera   zistemu
v xlnta9   vnlkanitu ati celulojidu brez bolečin.
l'loikibint. z zlutoin  itd.
Zobno operacije izvršujo   popolnem brez bolečin
5 zobni zdravnik A. Paichel, ♦
#            polejar Uradeckega mostu, v I. nadstropji.            +
EPILEPSIJO
(bozjast) osdravi Inđljtikl zell^lci sok, ki se kot posebnost, da kot jedino sredstvo z najboljšim vspehom rabi zoper božjast.                                                              (218—43)
Božjastni se hitro in sreuno ozdravi, ako štirikrat ali petkrat na dan tega soka po 15 kapljic na aladkorji zavžije. Ćelo najstarejaa iu najzlobnejša bolezen se ublaži in naposleđ popolnem odpravi.
Dobiva se flneon po »0 hr. v nkoraj vseh lekarnah Avstro-Offerske, a v Ljubljani inui ta sok lekarnar g. Jalll I»l. Trn konj,  v JK-lnu pa prirojevatelj Kudolf Ntahl,
eraer. lekarnar.
S pošto se menj kot 2 flaconu ne pošilja.
NAJBOLJŠI
^^\R ZA CIGA/?^
LE HOJIBLON
Franoosk fabrikat. PRED PONAREJANJEM  SE SVARIM!
Prari je ta papir za cigarete samo tedaj, če ima vsuk list znamko LE HOUBLON in vsak karton nosi varstveno znamko in signaturo.
Propi du Jirevet
CAWLEY A HENRY,alieinigeFabrikanteD, PARIŠ
Seuls Fabricants brevetča des Marque3 :
Couleur Mala
Blanc ou Mala

14. decembra.
Pri Slona: Jakš z Dunaja. — Lowinger iz Kaniže. — Koch iz Gradca. — Prossinek z Dunaja. — Jasen iz Pulja. — Edelman iz Maribora. — Trevu od Save.
Pri Malići: Baad z Dunaja. — Albrecht iz Maribora. — Eppich iz Gradca. — Landecker iz Mo-nakova. —
Pri bararskeiu dvora: Zach iz Linča. — Isadel z Duuaja. — Beranek iz Belovara. — Frid iz Fiinfkirchmi.
Elcktropatično bla^o.
"V m^nili di-Ku.'Vsili. x>«toni:ii'«ii.o Iii postuvnu v*ii*e>v*mo.
I'o principu Volta-jevega sklada in uvaževaje therapontione učinke na živco izdt'liijem uložite podplate, brhtenske plošt'e itd., katero so tu; po mnogih skuAnjah otmrslo prav v.spcšno pri mrzlilt iiogitli, rc^mutiJiiiili, iirolinskih l>olv-Htili9 iiričenJHJočili t*e bolexnllt v lirbtuciu   iiiozgu in drugih živclli.
E1 ektropatičnl uložni podplati,  dejiini mej  no^ovico in čevt'lj.     Tri   naroeilu   naj   se  povo   natanko
mera no^i.............    10  mark  za p»r.
Elektropatične oeljustne   plodče.........     6    „     „    „
„                hrbtenske        „      (položene ob sam život)    12    „     „ jedno.
,,               želodčne pasice,         „          ,,    ,,       ,,       12     ,,      „      ,,
Elektropatični životni paaovi            „         „     .,       ,,       20     „      „   jeden.
Avtfust \Vienaiul v  Pforcliiijiiiii (]laclen>9
tovarna električneffa in elektropatieni'j?a bla^a, lNČ4*jo hv. zastupnik! za vs» većja iiii'Mta.               (G7G—f>)
Tb n % I Ol/ I                 1         K           I   i\ TP IP TX, II I A
ni»i%u1\M f fll£žitatf tfffll Li 1 tOlilMi
Loz S§ kr.
♦♦♦♦♦♦♦♦«-•<>♦♦♦♦♦♦
J 1O0O dobitkov %
0          \- vrcilnoMti          #
J        gld. 213.550.        J
X 1O0O dobitkov J ^           v   vrcdtio.s! i           #
t        gld. 213.55O.        J ♦♦♦-♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
1.   glavni ioMtek: v gotovem 50.000 gld. ali  8800 cekinov.
2.   glavni doket v gotovem 20.000 gld. ali  3500 cekinov.
3.   glavni dolM: v gotovem 10.000 gld. ali   1750 cekinov.
4. glavni dobitek: ovratnik in uhani z briljanti,  vrednost 10.000 gld.
Štirje dobitki: Kinč od zlata z briljanti in biseri v vrednosti po 5000 gld.
Pet dobitkov: Razliine stvari za kim': v vrerinosti po 3000 gld. 987   dobitkov   v  vrednosti   po  1000,   500,   300,   200,   100,   50   in  25   goldinarjev.
W SreCkanje 5. januvsirja 1883. *•■
Cena jodn.oin.ii loscu. SO ltr-               (783—2)
Narocila s pridjanimi   15 kr.  zu, poštnino naj se pošiljajo na
P.™n«^3. loterijski oćldelek tržaške razstave ,..^f^.
JB^* Kdor hoće loze razprodajati, otme naj se takoj na predstoječo adreso. Lozi  dobivaje   se   v  Ljubljani pri  slavnoj  kraiif»k<\jv t>Mkoinptiiej  lianUi,   ] •I. C. idiotiiiiaiinu, Utlv. Haliru  in Jan. Kv. ICuearjovili  n»sil«Mliiikili.
pri
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastniua in tiak „Narodne tiskaine".