47. štev.
V Kranju, 25. aprila 1903.
IV. leto.
Političen in gospodarski M
Vabilo na naročbo. ZEELft
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Naivnost aH šarlatanstvo.
In torej je vendar res, česar bi ne bili nikdar verjeli. Res je, da so naši klerikalci onemogočili velikonočno zasedanje kranjskega deželnega zbora, ker niso pustili, da pride v razpravo proračunski provizorij.
• Slovenec* od začetka ni hotel z barvo na dan, upil je le, da liberalci obstruirajo ljudske koristi, v čem pa obstoji ta obstrukcija, je previdno zamolčal. Cez nekaj dni pa je priznal, da deželnega zbora zaradi tega ni, ker katoliško-narodna stranka ne more dovoliti provizorija, in dostavil je celo, da v tem tiči neka posebna prebrisanost klerikalnih poslancev. In če bi bil še kdo dvomil, zakaj da so klerikalci onemogočili deželni zbor, moral se je o tem docela prepričati zadnjo nedeljo, ko je imel v ljubljanskem »Katoliškem domu» shod volilcev On, pred katerim se trese ljubljanski škof in ves stolni kapitel. Pričakovali smo, da se nam bo na tem shodu povedal kak pameten razlog, zakaj silijo naši klerikalni poslanci še naprej našega kmeta, plačevati deželne doklade, ne da bi od tega kaj imel, ali zvedeli nismo dru-zega nego staro frazo, da so klerikalci za ljudske koristi, liberalci pa ne. Sedaj vemo tudi, kaj se bo premlevalo na ljudskih shodih po deželi. In tem ubogim analfabetom, ki se bodo zganjali skupaj po farovških dvoriščih, ne bomo smeli zameriti, če ne bodo izpregledali šarlatanstva, ki se počne ž njimi. Vsaj še med volilci v «Katoliškem domu», kjer je bilo menda zbranih 500 volilcev, ni bilo nobenega, ki bi bil to izpregledal. Pač našel se je en socijalni demokrat, ki'je hotel ugovarjati Šušteršičevi logiki. In kot da bi bila kaka posebno hrabrost, omenja «Slovenec*, da ga niso hoteli niti poslušati in da ni dosti manjkalo, <da ni frčal po stopnjicah*.
Ker torej vemo, kaj bodo tekom letošnjega poletja zabičevali napol-svetniki klerikalne stranke našemu kmetu po deželi, oglejmo si nekoliko bliže ta argument.
Dr. Šušteršič pravi, mi smo za vse ljudske koristi, a za drugega nič, ali proračunskega provizorija ne dovolimo. Človek bi mislil, da se bo med 500 ljubljanskimi
volilci, razen enega socijaldemokrata našel vsaj en katoliško-naroden volilec, ki bi instinktivno čutil nepopisno smešnost stališča, katero zavzema tu pred vso javnostjo vodja največje politične stranke na Kranjskem. Kaj pa pomeni to stališče dr. ŠuSteršičevo ? To pomeni nekak čudež, to pomeni nekaj, česar svet še ni videl, odkar je Bog svet vstvaril. To stališče pomeni s suhimi besedami: Mi klerikalci dovolimo vse investicije, ki pridejo našemu kmetu v korist; ne dovolimo pa denarja za te investicije. Kako naj se delajo vodovodi, kako naj se podpirajo vinogradniki, kako naj se uravna Mirna, če deželni zbor vse to sklene, ne dovoli pa za to potrebnega denarja!? Če bi kranjski deželni zbor znal vstvariti kaj takega, potem bi moral Barnum & Baillev šteti vsak denar, da dobi od vsakega poslanca vsaj en ponosen klobuk.
Če so torej nemški poslanci zahtevali v prvi vrsti provizorij, zahtevali so nekaj, kar se razume samoobsebi, ker niso hoteli biti smešni, in če so se klerikalci upirali deželnemu zboru iz tega razloga, kar je sedaj dokazano, so ali neskončno naivni ali pa tiče tako globoko v šarlatanstvu, da si niti svesti niso smešnosti svojega položaja.
In kljub temu kriče, da so za ljudske koristi. V čem neki obstoji ta skrb, če se ji pogleda na dno?
Deželne priklade se od davkoplačevalcev pobirajo na podlagi cesarske odredbe, naj deželni zbor deluje ali ne. Ali razloček je vendar.
Če bi se te doklade pobirale na podlagi provizorija, sklenjenega po deželnem zboru, bi se lahko tudi porabile za ljudske koristi; ker pa klerikalci pred vpeljavo splošne in enake volilne pravice — kako se to lepo sliši — ne morejo glasovati za provizorij, pobirajo se te doklade na podlagi cesarske naredbe, za 1 j u d s k e koristi pa se ne morejo por a bi ti in denar ostane, kakor bi rekel dr. Brejc — v kasi.
Ta skrb za ljudske koristi obstoji torej v tem, da kmet mora sicer plačevati, deželnih podpor pa ne more dobiti.
Tega pa niso prevideli ljubljanski poslušalci dr. Šu-šteršiča, morda izpregledajo to kmetje v kaki gorski vasi.
Morda bi znal kdo ugovarjati, da bi bili klerikalci s tem, da dovolijo obravnavo provizorija kaj oddali svojega načelnega stališča. Prav nič ne.
170
Da bi se na Kranjskem vpeljala splošna in enaka volilna pravica, predno se vpelje za državni zbor, na to sploh nobeden pameten človek ne misli, to je čisto navaden kolofonium za najnižje mase.
Pač pa špekulirajo klerikalci za prevrat v centralni vladi. Recimo, da pade dr. Korber in postane grof Pace ministrski predsednik — dosedaj je to zelo oddaljena «Zukunftsmusik» — bo za slučaj, da bi grof Pace tudi kot minister čutil potrebo znositi se nekoliko nad dr. Tavčarjem, kranjski deželni zbor razpuščen. Na izid novih volitev zna imeti , vpliv nov vladni sistem, prav nobenega vpliva pa ne slučaj, ali se deželne doklade pobirajo na podlagi cesarske odredbe ali na podlagi pravilno sklenjenega provizorija.
Naj si torej ogledamo stvar, od katere strani hočemo, ne najdemo pametnega razloga za postopanje klerikalcev. Ne najdemo razloga, če se ne oziramo na tisto puhlo ošabnost, ki more ugajati le plitvim glavam, vsled katere pa tako občutno trpi ubogo naše ljudstvo, ki svojim klerikalnim zastopnikom žrtvuje vse: svoje prepričanje, svoj ugled in svoje materijalne koristi.
Dveletno vojaško službovanje.
Že dolgo vrsto let se poslanci brez razlike strank potegujejo v državnem zboru za to, da bi se skrajšalo vojaško službovanje na dve leti. Toda ni se jim bilo dosedaj posrečilo. Te dni pa se razširja vest po širni Avstriji, da se je najvišja vojaška oblast i vednostjo cesarjevo odločila za dveletno vojaško službovanje.
Nikjer se najmanj ne dvomi o tem, da je ta vpeljava dveletnega /ojaškega službovanja precejšen napredek, ki koristi tako prebivalstvu kakor tudi vojaški upravi. Prebivalstvo bo imelo od tega dobiček, ker s^e bo najtežji davek, t. j. krvni, jednakostavneje razdelil na več glav, državni upravi pa bo omogočeno, da se avstrijska vojna pomnoži. V Nemčiji imajo tako službovanje vpeljano že deset let in izkušnje pričajo, da z velikim uspehom. Ravno-tako so tudi pred kratkim napravili na Francoskem.
Dveletno vojaško službovanje bo zvišalo vojaški proračun. Toda tako zvišanje bi bilo, ako se bo omejilo do gotove meje, zgolj na produktivni in gospodarski podlagi, ker prebivalstvo tako za čvrsto mladino pridobi eno delavno leto.
PODLISTEK Zagonetka.
Hrvatski spisal Josip K oz ar ar.
Še kot otroci imamo svoje ugodne in neugodne dneve.. . Kot šolarji sanjamo edino o četrtku in nedelji, o teh sladkih praznikih; drugi dnevi niso za nas dnevi, niso za nas življenje, mi jih ubijamo, odrivamo jih od sebe kot težak vzdih za vzdihom, samo da čimprej dočakamo ona dva srečna dneva... Na čem postanemo za kako leto starejši, takrat nam ni več dosti, da ubijamo poedine dneve, nego pri misli na velike počitnice, pri misli na tisti dragi čas, ko se bomo po desetih šolskih mesecih povrnili na svoj dom, tja v ono selo, k materi in sestri, pri misli na ta edini čas, ki je v naši duši mnogo lepši nego li v resnici, — radi tega edinega časa ubijamo dneve, tedne in mesece, sileči jih, odrivajoči jih neusmiljeno od sebe, samo da bi čim prej prešli. . .
In odrinili smo jih! Odrinili smo jih ne enkrat, nego desetkrat, dvajsetkrat, da, i tridesetkrat, — a ž njimi smo odrinili najlepši del življenja svojega, da se nikdar več ne vrne, — dobo mladosti in sreče svoje ...
Samoobscbi je umevno, da je odločitev - vojaške uprave ža dveletno vojaško službovanje bila zelo težavna, in le največjemu trudu nekaterih privržencev te ideje, zlasti pa novemu vojnemu ministru pl. PKreichu, se imamo zahvaliti, da se je ta zadeva potisnila v ospredje.
Ko se je pred kratkim obravnavalo v državnem zboru o brambeni predlogi, takrat se je predvsem po-vdarjalo, da je ena prvih zahtev, da se dovoli večje število vojaških novincev, ta, da se vpelje dveletno vojaško službovanje. A večina poslancev je takrat prodala svoje glasove ze skledico leče malenkostnih in praznih obljub. Napredni slovenski poslanci so se pri glasovanja izrekli zoper brambeno predlogo s tem, da so glasovali proti njej. Žalostno vlogo so ob tem važnem trenutku igrali naši klerikalni poslanci, ki vedno slepe svoje volilce, da delajo za njih blagor in koristi, toda pri glasovanju so sramotno zbežali iz zbornice in se tako odtegnili glasovanju.
Na Ogrskem so šle v boj zoper brambeno predlogo vse neodvisne stranke. In kaj so dosegle? Nastal je proti omenjeni predWi tak vihar v zbornici in zunaj nje, da je vlado začelo resno skrbeti, kaj bo prišlo iz tega. In vlada je res prišla do spoznanja, da je najboljše, če ustreže prebivalstvu gorečo večletno in popolnoma upravičeno željo po dveletnem vojaškem službovanju. Tako je ogrska opozicija zopet enkrat dosegla in izvo-jevala ne samo za onostransko, temveč tudi za tostransko državno polovico važno pridobitev: dveletno vojaško služr-bovanje.
Konečno vprašanje te vojaške izpremembe tedaj še ni popolnoma rešeno, kajti, kakor poročajo listi, imel bo državni zbor še prilike, da izreče svoje odločilno mnenje. In tako že danes prosimo vse slovenske poslance, naj zastavijo vse svoje moči za to, da se dveletno vojaško službovanje v resnici vpelje in izvede.
V Kranju, 25. aprila. Iz državnega zbora. Železniški minister je predložil predlogo, tičočo se železnice Borovlje-Podljubelj. Troški znašajo K 775.000 z električno močjo, K 715.000 pa z gonilno močjo s parom. Od te svote bi plačali udeleženci 100.000 K, dežela koroška 200.000 K, ostanek pa država.
Iz deželnih zborov. Koroški in štajarski deželni zbor sta zaključena. Zborovala sta samo par dni. V koroškem deželnem zboru so pri volitvi v odseke slovenskega poslanca popolnoma prezrli. Prejšnja leta, ko je bil še poslanec Muri z Jezerskega, so bili Slovenci zastopani vsaj v kakem odseku, toda nemški pravico-ljubnosti se letos ni več zljubilo, da bi Slovenci smeli
In čudno, nam je kot odleglo, ker smo spravili svojo mladost, ker ne beležimo dnov in let svojih s počitnicami, nego z drugimi, baje čvrstejšimi in trajnejšimi znamenji. ..
In glej, ravno danes smo zaznamovali novo točko v svojem življenju, — izbrali smo si družico, mi smo se zaročili, ves svoj duševni in telesni «jaz» smo vrgli temu dragemu bitju pred noge ... Od tega trenotka ni nobena ura, noben dan za nas nič več vreden, razen onih, katere preživimo pri svoji izbrani. V nas vse vre, vse nas moti: i dan i noč, — če bi nam bilo mogoče, bi tiste tri mesece, ki nas še dele od poroke, vrgli iz sveta in časa kot sitno in nepotrebno stvar, samo da čim prej dočakamo tisti trenotek, ko bomo prvikrat zagledali popolno lepoto, vse čare svoje zaročnice, ko se bomo ž njo splinili v eno dušo in eno telo . . .
Pretekel tudi ta divni čas! Nič ga ni moglo zaustaviti: niti naša velika ljubezen, niti čara naše žene. A prešli so tako brzo, tako naglo, da se jih še komaj kot skozi sanje spominjamo: pobledeli so, preživeli so se kakor tudi tista svetla slika naša na dan poroke . . .
In zopet nas nekaj poriva naprej in sili da čim hitreje obračamo, da preskakujemo strani svojega živ-^"ja • • • _ Konec . ..
171
govoriti v odsekih. — V štajarskem je bil izvoljen slovenski poslanec profesor Robič deželnim odbornikom. Dobil je od 23 glasov 14, voljen je bil torej poleg vseh osem slovenskih še z šestimi glasovi «bauernbundovske», t. j. barona Rokitanskega stranke. V odsekih so dobili Slovenci povsod po enega zastopnika.
V Trstu so imeli v III. razredu jako hude občinske, oziroma deželnozborske volitve. Kandidatje vladajoče stranke so dobili 1660—1619 glasov, kandidatje nasprotne stranke pa 1027 — 1099. Prišlo je seveda tudi do demonstracij.
Podkupljeni francoski poslanci. Kartuzijanci so obdolžili nekatere radikalne francoske poslance, da so se ponudili glasovati proti odpravi kartuzijanskih samostanov. Sedaj se vrše preiskave. Najbrž je vse le klerikalno maščevanje.
Dopisi.
Iz Pavšlarjevega kraljestva za Savo. Na velikonočno nedeljo, ko se običajno dele piruhi, obdaroval je tudi nas posestnike za Savo gospod Tomaž Pavšlar iz Kranja s piruhi posebne vrste. Bil je tako prijazen, da nam je vsem poslal »Slovenski List» od 11. t. m. Sprejme naj za to prijaznost naše posebno zahvalo v podobi nastopnega odgovora.
V ti številki <Slov. Lista» g. Pavšlar v dopisu, naslovljenem na g. dr. Ivana Tavčarja, iznova prav brez potrebe in le sebi v škodo meša ono slabo dišečo zadevo glede popravljene pogodbe. Sam priznava, da je letnico v pogodbi popravil, odnosno, da jo je prepisal (überschrieben), ker je bila baje nerazločno pisana in ker je bil ter je še prepričan, da je pogodbo sklenil do konca leta 1901. Ker je Vaš dopis, g. Pavšlar, na nas napravil utis, kakor da ste v zadnjem časa postali precej pozabljivi, dovolite, da Vam pokličemo nekoliko v spomin čas in okolnosti, kdaj in kako se je sklepala dotična pogodba, ki Vam provzroča tolike sitnosti.
Leta 1899 na sv. Ane dan približno ob 1. uri popoldne prišli ste na Jamo k Vam dobroznanemu Janezu. Poklicali ste še neko drugo osebo in obema razložili, da nameravate od Mihe Porenta vulgo Fe-mana kupiti parcelo «Log». Na to ste se podali vsi trije na Breg k Femanu in Vi, g. Pavšlar, ste se s slednjim pogodili, da Vam Porenta pogojno proda parcelo «Log» in da ostane napram Vam v besedi do konca leta 1900. Potem ste odšli Vi, Porenta, Janez in tretja oseba na Gaštej, da se zapiše sklenjena pogodba.
In sedaj, g. Pavšlar, izvolite svojemu spominu pomagati malo na noge in domislite si, kako se je leta 1899 na sv. Ane dan, približno ob 4. uri popoldne na Gašteju zabeležila sklenjena pogodba. Če Vas spomin že popolnoma ne zapušča, potem böte morali radi ali neradi, a seveda resnici na ljubo priznati, da Vaše neprilike v tej zadevi ni zakrivil pisec pogodbe, na katerega brez vzroka sedaj zavračate sokrivdo, ker je glasom Vaše trditve letnico nerazločno zapisal, temveč, da ste za vse odgovorni sami, kajti: 1.) Narekovali ste piscu pogodbo sami in seveda tudi rok, do katerega se je zavezal Porenta ostati v besedi. 2.) Ko je bila pogodba spisana v dveh izvodih, od katerih ste pozneje jed nega spravili Vi in druzega Porenta, ste Vi izrecno zahtevali, da naj se obe pismi pregledati, če soglašati. To se je zgodilo in stranke so se prepričali, da sta oba izvoda od besede do besede do pičice jednaka in da so seveda tudi letnice, odnosno besede «do konca leta 1900» razločno pisane. 3.) Če se Vam je pozneje zdelo, da je letnica v Vašem pismu nerazločno pisana, a ste, kakor vse kaže, precej slabega spomina, poklicali bi bili Porento, ki je imel drugi izvod v rokah in potem bi Vam ne bilo potreba popravljati odnosno prepisa vati (überschreiben) letnice, katero samooblastno in nedopustno popravljanje Vam je rodilo že toliko bridkih uric.
Konečno naj Pavšlarjevo trditev, da se sploh iz navadne ničle enojke ne da napraviti, pač pa iz enojke ničla, popravimo v toliko, da se res iz »navadne* ničle ne da   napraviti «navadna» enojka,
pač pa iz navadne ničle »nenavadna«, t. j. prav debela enojka, kakor je tudi vsa letnica 1901 v Pavšlarjevi pogodbi res izvanredno debelo zapisana in različna od diuge pisave.
Iz Lesec. Gospod urednik! Pošiljam Vam značilno pismo, katerega blagovolite ponatisniti. To namreč slove v izvirniku: «Slavni Samostojni konoreski odsek v kme-tiske družbe se je bralo v 15 svečana v kmetovalco de so imeli 10 tega mesca volitu nekaj novih udov zali Bog za gorensko so volili leškega Zupana Žarka slabšiga moža niso mogli dobiti na gorenskim on ni birolc in nikarikalc je tak kakor ta črna sveča za svoj žep je dober za snedeno r. .. kakor so vsi možja v Lescah kmetijske podružnica najslabi stoji na vsim Gorenskem bilo lahko saj bolši so imeli od vsega Becirka stare zalogo to pride zato so zanič možje za svoji žep g. Žark se je v svoj sreni na Breznici mnogo let ponujal za Župana pa ga niso votli Voliti niso imeli zavupana za to je bil an medlač. V Lesce se je preselil skoz njegovo ženo deli se je s ta velko politiko vsilil so eni slabi možje prišli odbor kakor je on starega župana odrinil je bil oponoči več vreden kakor on opone Zali Bog je od Ljubljan do kranske Gore dosti Žebčarskih postoj jeh jimajo Zastopani možje v Rokah Žebce si zastopijo na konsko rejo v polnoči bole kakor hinavski Žark on in in njegov Oče nista zredla enga žrebeta de bil per 20 tednih vreden 120 kron je bil že g. Žark za konskiga star mešetarja tujih kupcam soga previdli de nič ne pozna konske reje samo glaš, soga opustili v drugo kaj več Juri Petelin.» — Kdorje pisal to pismo, kajti Jurija Petelina ni v našem kraju, je ničvreden podel lažnik in flgovec. Ne da bi se bahal, so se, odkar stojim podpisani na čelu občinskega odbora v Lescah, občinske doklade znižale skoro na polovico, in občina ima v blagajni še čez 600 K denarja, kar pod prejšnjim županom nikdar ni bilo. Zaradi zgoraj navedenega pisma se mogoče še vidimo v Radovljici. Ivan Žark, napredni župan.
Iz Mojstrane. Usojam ^si k članku, kateri je bil obelodanjen v Vašem cenjenem listu od dne 26. marca in kateri mi je prav od srca pisan, pristaviti še nekaj vrstic o omenjenih volitvah. Pri omenjenih volitvah je dolžnost vsakega pošteno in odkrito mislečega volilca, da se sedanjemu strankarskemu gospodarstvu z vsemi silami zoperstavi in da deluje na to, da se občinsko gospodarstvo postavi na pošteno, nepristransko podlago. Do današnjega dne je bil sedaj vladajoči župan pravcati paša; saj mislil je morda, da ima pravico do tega. Njemu na stran pridejani občinski odbor je bil samo ničla, ker se je največ njegovih članov poprijelo njegovega knežjega plašča in se mirno podala pod njegovo kruto gospodarstvo. Za župana ni bilo celo občinskih sklepov, taki so blii sicer postavljeni in zapisani, a bili so zanj ponajveč deveta briga. Kdor je bil ravno v milosti začasnega župana, ta je lahko storil, kar je hotel, temu so bili prosti občinski gozdi, kateri so bili drugače po občinskem sklepu zabranjeni. Celo občinski svet in občinska posest sta bila dobra v zamenjavo. Zelje posameznih sovaščanov, posebno, ako se oni niso posebno potegovali za županovo vrhovno poveljstvo, niso bile niti upoštevane. Bila je z jedno besedo, pravcato pristransko gospodarstvo. V nekaterih slučajih se je celo, vkljub soglasnemu občinskemu sklepu, doseglo po pristranskih potih ravno nasprotno. Žalostna slika se nam nudi tudi v vsakoletnem povikšanju občinskih naklad, katere bi se priracijonelnem pametnem gospodarstvu lahko in gotovo znižale, namesto da vsako leto naraščajo. Poklada se tedaj nujno volilcem na srce, da volijo samo nepristranske može, katerim je resnično kaj za blagor in korist občine in kateri ne podležejo županovemu neomejenemu gospodarstvu. Volijo naj brez pomisleka, ali stanujejo ti možje na Dovjem ali v Mojstrani, kajti mi ne poznamo ne kraja Dovje, ne Mojstrano kot tako, za nas je le ena občina in ta ja — občina Dovje. V članku od 26. marca t. 1. tako resnično zaznamovanemu zasebnemu uradniku žnpanovemu bi si usojal posebno priporočiti, naj se ne briga preveč za občinske razmere, naj se poprime bolj vzgoje naše mladine. Tam naj on išče dela,
—
172
ker potem ne bode tudi v občinskem računu toliko napak kakor lani, ko bi bila občina kmalu oškodovana samo za znesek 1 .'J00 kron. istočasno si usojam bodočemu občinskemu odboru prav toplo pokladati na srce, da zahtevajo ob nastopu svoje službe ali mandata natančni račun od svojih prednikov, da ne bodo morda pozneje radi prejšnjega slabega gospodarstva sami trpeli škodo.
— Torej na noge, k volitvi! Odkrilo, prosto in pošteno v prid naši občini. Jedno pravo za vse! Volilec.
Iz Trate nad Škof j o Loko. Tukaj pri nas se je napotilo pet inožiceljev, da so šli v Ljubljano k škofu, ki naj bi preprečil imenovanje našega novega župnika, došlega s Črnega vrha pri Polhovem Gradcu. Seveda niso opravili ničesar. Nekateri hodomušni ljudje se sedaj norčujejo iz njih, češ, da so šli študirat za škofa. Vso to neumnost je vprizoril neki kosmatinec, ki nosi široko suknjo in je kakor stari očak Abraham. Razloček je le ta, da ta naš kosmati očak pripada med demokrate, seveda ne med navadne. Pri nas so namreč nekateri de-mokratje, ki poštenim ljudem jeniljo dobro ime. — Pretečem predpust smo imeli pri nas občinske volitve, ki so se vršile pod hudim pritiskom tedanjega kapelana. Skoda je le ta, da niso v občinski odbor spravili tratar-skega cerkovnika, Vovtarjevega Janeza in Rigclčeno, ker potem bi ne bilo mnogo prepira. Zanimivo je vsekakor iz volilne borbe, da je prišla k volitvi tudi neka ženska, ker je njen mož imel raztrgane hlače. Tako sta obadva smela voliti z jednim glasom. V nevarnosti je na tak način še naš županski stolec, da ne pride kdaj pod žensko krilo.
— Star pregovor pravi! Kdor drugim koplje jamo, sam pade vanjo. Tako se je pri nas zgodilo, da se je nek duh izjavil proti nekaterim osebam z besedo »bulel*. Cez par dni potem pa se je dolični obnašal za največjega buteljna. Ves ta «špas» se je godil prav kakor nalašč predpustom, za april pa naj se bere, ker bi bil naš zgoraj omenjeni kosmatinec najbolj sposoben za apiilonošo, ker ga menda nikjer ni najti boljšega, kakor je ta naš očak. Pa je že tako na svetu, da človek obrača, Bog pa obrne. Enkrat se bo pa naš zgoraj imenovani kosmatinec zvrnil v jamo in če se bo zvrnil v kakšno žabjo jamo, bodo gotovo vse žabe postale krote, ko ta kosmatinec pride med nje.
_ Kmet.
Novlčar.
Na Gorenjskem.
Zaroki. V Tržiču se je zaročil g. okrožni zdravnik dr. Mano Jagodic z gospico Mici Devovo. — G. Štefan Mikolič se je zaročil /. gospico Anico Kkarjevo iz Kranja. S 1. avg. prevzameta Vospernikovo resLavracijo v Ljubljani.
Umrla je minuli torek gospica Dora Pollakova, hčerka takajšnjega občinskega tajnika, v starosti 25 let. Naj v miru počiva!
Občinski odbor škofjeloški je imel dne IG. t. m. svojo sejo. Zupan g. Lovro Sušnik poroča o kontroli odvažanja kamenja iz Kamcnitnika, ki se je izvršila dne 10. marca po knjigah podjetništva, ako se taisto vjemajo s predloženimi računi tvrdke GroC & Conip., ter omenja, da se primerjane številke v obeh nasprotnih knjigah glede obdelanega kamenja skoro popolnoma vjemajo, kar se tiče neobdelanega kamenja pa je vsaka kontrola izključena. — Glede zgradbe klavnice se jo sklenilo, naj se pokliče iz Ljubljane arhitekt Holinskv, ki naj napravi potrebne načrte, oziroma ako bi se izkazalo, da so ti prostori nedostatni, da se poišče za klavnico morebiti drugi svet. — Prošnji M. Golob, omož. Margič, za podelitev Prevodnik-Lukančičeve dekliške ustanove se ugodi.
— V imenu gospodarskega odseka poroča g. SI. Flis o zgradbi brvi namesto prejšnjega mostu na Studencu ter predlaga, da naj se zgradi na istem prostoru brv, delo naj se odda dražbenim potom in županstvu naj se dovoli potrebni kredit. — Prošnji Franca Komana za podelitev koncesije za pivotoč v poletnih mesecih se ne ugodi, ker so se skoro vse enake prošnje že odklonile iz razloga, da je s sedaj obstoječimi gostilnami popolnoma zadoščeno krajevnim potrebam. — Prebere in na znanje se vzame daljši dopis okrajnega glavarstva, oziroma zdravstvenega referenta v Kranju, ki se peča zlasti s tem,   naj bi mestna  občina  prevzela vodovod, naj
bi občina skrbela za boljšo kanalizacijo, naj bi se zgradila klavnica in bolnišnica, slednja, če ne iz lastne moči, pa vsaj v zvezi z zdravstvenim okrožjem. O vsem imenovanem se ni stavil noben konkreten predlog, vsled tega se je stvar odgodila za eno prihodnjih sej. Potem župan zaključi sejo.
Sadovi nemško-slovenske zveze se kažejo tudi v Kranju. Kakor se namreč poroča »Slovenskemu Listu*, je «k. k. Bezirksschulrat Krainburg*, t. j. po mnenju dopisnikovem »kranjski mestni šolski svet> razpisal dve izpraznjeni učiteljski mesti — v nemškem jeziku! Poročevalec pripoveduje, da mu je slučajno prišel v roke listič (!) »Učiteljski Tovariš*, kjer je mej uradnimi razpisi zasledil ta grozni zločin kranjskega »mestne g a > šolskega sveta. Dopisnik vprašuje, kaj pravi k temu narodno-napredni poslanec Pire, in radoveden je, kaj bo na to odgovoril »Gorenjec*. Pirca naj vpraša za mnenje pri prihodnji seji c. kr. kranjskega okrajnega šolskega sveta dekan Koblar, ki je istotako član omenjene korporacije, mi pa naj poučimo radovednega poročevalca »Slovenskega Lista*, da je k. k. Bezirkschulrat Krainburg c. kr. šolski svet za kranjski politični okraj, ne pa kranjski mestni šolski svet, t. j. k r aj n i šolski svet za mesto Kranj (Ortschulrat), ki učiteljskih služb sploh razpisovati ne more. Okrajni šolski svet razpisuje izpraznjena mesta v svojem okraju v uradni »Laibacher Zeitung* in se izročajo razpisi v ponatis tudi »Učiteljskemu Tovarišu* ter »Laibacher Schulzeitung*. Ce do-tični šolski nadzornik preskrbi nemškemu izvirniku slovensko prestavo, potem prinese »Učiteljski Tovariš* razpis v slovenskem jeziku, sicer pa v nemškem. Ko bo imenovan novi c. kr. šolski nadzornik za kranjski in radovljiški politični okraj, smo uverjeni, da bosta Koblar in Pire izposlovala, da se bo opustila dosedanja, po Koblarjevem prijatelju bivšemu glavarju dr. Gstetten-hoferju uvedena praksa pri razpisovanju izpraznjenih mest in da bo novi nadzornik preskrbljeval tudi slovenski tekst za »Učiteljskega Tovariša*. Če poročevalca »Slovenskega Lista* v tem pogledu še kaj peče, naj pa popiha!
Na Koprivniku je umrl včeraj ponoči ondotni župnik g. Anton Payer v starosti 57 let. Pogreb bo jutri v nedeljo dopoldne na Koprivniku.   N. v m. p.!
Občni zbor okrajne hranilnice in posojilnice v Skofji Loki se vrši v nedeljo, dne 8. maja 1.1.
V Selcih se vrši v nedeljo dne 2G. aprila, ob treh popoldne v ondotni šoli občni zbor kmetijske podružnice za selško dolino. Zajedno z občnim zborom bo tudi predaval družbin ravnatelj g. Gustav Pire.
Umrl je v Dupljah pri Tržiču ondotni župnik, g. Jan. Safer, v starosti 04 let. Pokojnik se je v svojem prostem času mnogo bavil z zgodovino in prirodoslovjem.
Zgorela je v nedeljo popoldne na Jezici hiša posestnika Jan. Pečnika in hlev posestnika Franca Ramovša. Zažgali so otroci.
Bralno drušvo na Bledu priredi jutri v nedeljo dne 26. aprila t. 1. veselico s petjem moškega in mešanega zbora ter z Rado Murnikovo burko »Bucek v strahu*. Gena prostorom: I.—III. vrsta K 1*60, IV.—VI. K 1*20, ostali a 80 vin., stojišča 40 vin. Začetek ob 8. uri zvečer.  K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Na Jesenicah se je vršil v nedeljo dne 19. t. m. ob treh popoldne ustanovni shod nove podružnice »Slovenskega planinskega društva*.   Prosimo poročila.
Veselico priredi jutri v nedeljo »Narodna čitalnica* v Skofji Loki. Igrali se bosta burki: »Bratranec* in »Bucek v strahu*. Potem sledi prosta zabava in ples. Vstopnina članom 60 vin., nečlanom 1 K. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
»Bralno društvo* v Šenčurju pri Kranju praznuje meseca junija dvajsetletnice svojega delovanja in obstanka. Spored objavimo prihodnjič.
Oddaja nove enorazrednice v Javorjah, ki je proračunjena na 14.251-42 K, se vrši dražbenim potom dne 7. maja.
Našel se je v bralni sobi tukajšnje čitalnice dežnik od zadnjih vaj za »Revčka Andrejčka*. Kdor ga je pozabil, naj se zglasi v upravništvu našega Hista.
Sijajno zadoščenje. V pravdi poslanca dr. Andreja Ferjančiča proti „Slovencu" je kasacijski dvor zavrgel v vseh točkah pritožbo dr. Larapeta in Rakovca, ki sta bila obsojena prvi na 6 mesecev, drugi na 1 mesec.
Čenčarije »Slovenskega Lista*. Koblarjevo trobilo hoče biti na vsak način lokalni list za Kranj in okolico. Njegovi redko sejani dopisniki se trudijo v potu svojega obraza, da bi svojim še redkejše zasejanim bralcem nudili v vsakokratni številki kolikor mogoče krajevnih novic. Izbirčni ravno niso, vsako malenkost, za katero se pametni ljudje v Kranju niti ne brigajo, hlastno pobero in jo obesijo v umazane predale »Slovenskega Lista*. Kadar jim docela zmanjka gradiva, jim je dobra vsaka prismodarija in če so jim naše notice zaprle sapo, takrat se potuhnejo in »Dihur* s svojim dolgim kljunom brska po vseh kotih po grmovju, za katero potem skrije svojo nojevo glavo. Tako tudi v zadnji številki. Mesto, da bi nam »Slovenski List* pojasnil, če je n. pr. Koblar res vabil v šoli otroke na veselico, ali kako je pravzaprav s tistim škandaloznim smledniškem prangerjem, pa rajše po Kranju lovi muhe. Tako pripoveduje v zadnji štev. strmečemu svetu senzacijonalno novico, da se je novemu zidarsk. mojstru Bidovcu podrl nek zid. Bidovc je izvrsten zidar, a ne trobi v rog izvestne gospode, zato je pozabil »Slovenski List* povedati, da Bidovc ni zakrivil one malenkostne nezgode. In če bi jo tudi bil, saj bi se potem lahka izgovoril, da se je tako naučil pri svojem prejšnjem klerikalnem mojstru, kateremu se je sesedla nekoč kar cela tovarna. — Grozno peče Koblarja v »Gorenjcu* po-natisnena velikonočna pesen. Nekdanji liberalec Koblar hlini v »Slovenskem Listu* radi te prav umestne pesni strašno ogorčenje, očita nam, da propagiramo gibanje »Los von Rom* in izlija ob tej priliki ves svoj žolč nad Pirca, češ, kako si upa tako očitno kazati sovraštvo do katoliške cerkve, ko botre išče, da bi mu nesli otroka h krstu v katoliško cerkev ... V po-mirjenje svojih razdraženih živcev naj g. tehant izvoli vzeti na znanje, da je Pire za svojo osebo velik nasprotnik vsacega gibanja, ki meri na izstop iz katoliške cerkve. On se namreč prav dobro počuti v naročju matere katoliške cerkve, prav tako kakor Koblarjevi prijatelji Pavšlar, Florian i. t. d. Ker ne mara, da bi hoJili gospodje milosti delit na dom, a otrok mora biti krščen, so seveda otroka morali nesti v kat. cerkev, ker so menda v Kranju vse tri cerkve katoliške. Nikakor pa Pircu ni bilo treba iskati botrov. Predno bi v tem pogledu storil kak korak, bi raje naprosil za botra kar mežnarja, ki je vse časti vreden mož in ki vživa v Kranju več spoštovanja, kakor kranjski tehant, če se pri slednjem o tem sploh govoriti more. Ce se ne motimo, krst tudi »košta* in pameten kramar ne bo nikdar zabavljal čez svoje odjemalce, zlasti tedaj ne, če so dobri odjemalci in če poleg tega še blago — preplačujej o! — Poroča se nam tudi, da je Pir-čevo najmlajše kar zabrlizgalo samega veselja, ko so mu pokazali »Slovenski List*, v katerega je že prišlo v nežni starosti desetih dni. Babica Potuška je pa vzela tehantovo glasilo, vtaknila je je v žep in mežikaje pristavila: »Čez sedem let vse prav pride!»
II. peš-izlet »Gorenjskega Sokola* se vrši prihodnjo nedeljo, t. j. 3. maja v Medvode, kjer se vrši potem ob 5. uri javna telovadba. Odhod iz Kranja ob 7,2. uri popoldne. Zbirališče: telovadnica. — Isto nedeljo priredi tudi prosluli Žirovnikov mešani pevski zbor iz St. Vida popoldanski izlet isto tja.
Dve gledališki predstavi v Kranju. Družba slovenskih igralcev iz Ljubljane priredi danes v soboto, dne 25. aprila 1.1. gledališko predstavo »Ženski Otelo*, veseloigra v treh dejanjih, jutri v nedeljo, dne 26. aprila pa glumo »Kdor se poslednji smeje*, šalo »Snubeč* in opereto »Brez denarja*. Predstavi se vršita v prostorih Sokolove telovadnice in sicer obakrat točno ob poldevetih zvečer. Cene vstopnic: Sedeži v prvih treh vrstah 2 K, v drugih treh vrstam po 1*80 K, v ostalih po 1-20 K, stojišča po 60 vin., dijaki 40 vin. Vstopnice se dobivajo v trgovini gg. R. & E. Roossa v Kranju in na večer pri blagajni Za mnogobrojni poset k tem predstavama se uljudno prosi,
173
Telovadkinje »Gorenjskega Sokola* prirede jutri popoldanski izlet na sv. Jošt.
Ustrelil se je danes v Ljubljani c. kr. deželnovladni svetnik in voditelj okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico gospod Ferdinand marki Gozani. Uzrok samomoru ni znan.
Vojaški nabor v Kranju. Pri letošnjem vojaškem naboru v Kranju je bilo 23. t. m. izmed 122 mladeničev potrjenih 31, dne 24. t. m. med 133 29 in 25. t. m. med 121 37.
Fanatičen in surov katoliški duhovnik. »Slovenski Narod* je minulo soboto priobčil naslednjo senzacijonalno notico, ki je provzročila silno ogorčenje povsod po Gorenjskem, kjer so brali to preznačilno novost. Videli smo marsikaterega, kako je nad tako surovim in nesramnim počenjanjem fanatičnega kutarja spustil težko, a popolnoma vmestno kletvico, da so se mu zaiskrile oči. Mi pravimo: Kdor seje veter, bo žel vihar. Torej čujte, kaj piše ta list: „Pred nekaj časom je nesla babica A. D. v frančiškansko cerkev nezakonskega otroka. Pri krstnem kamnu se začne vpričo mežnarjev in ministrantov pater Sigismund zadirati na sledeči način nad babico: »Kaj nosite tega otroka v cerkev krstit, v svinjak bi ga nesli. Vi bi še k taki nezakonski materi ne smeli iti. — Babica na to: »Gospod pater, kam pa naj ga nesem krstit kot v cerkev, kje pa stoji zapisano, da ga ne bi smela sem nesti in k taki materi iti?* — Pater Sigismund zarohni: »Jaz imam tu v predalu take postave, ki tako govore.* — Babica: »No, potem bom morala iti pa prašat na magistrat, kako postave govore.* — Na to da otroka v naročju mežnarju, da bi ga pri krstu držal, ker otrok ni imel botra. Zdajci pa se znova oglasi frančiškan nad babico: »Mežnar ne bo držal tega pankreta v rokah, vi ga sama držite!* — Babica na to: »Ja, gospod pater, saj ima ta otrok tudi božjo dušo, kakor kak drug.* Pater S.: »Ne, take nima, ta ima hudičevo dušo, ker je njegova mati svinja 1» — Pater S. je na to krstil otroka, pa z vsem farškim srdom in studom, in zato ne vemo, koliko je bil ta krst vreden, koliko in česa je pa ta ljubljanski pater Sigesmund vreden, to pa vemo, in sicer je naše mnenje, da taka govedina ne spada kot duhoven v cerkev, ampak kot navaden, pa preoblečen hlapec v — svinjski hlev!*
Darila.
Upravništvo našega lista je prejelo:
Dr. Anton Arko, okrožni zdravnik v Skofji Loki, daruje povodom sprejema krste pokojnega rojaka dr. Ivana Moharja, kr. kot. Jiečnka z sv. Ivana Zelmi svoj honorar 10 kron dijaški kuhinji v Kranju.
Vsi kmetovalci
se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konje, krave, telice, vole, prašiče, ovce i. t. d.
obdržati zdrav«,močne, ješče in debele če se jim pri-mešuje h krmi
živinski prašek
iz lekarne JPioooli ,pri Angelju', Iv j u.t> 1 j a.n.0.
Dunajska cesta.
En zavoj '/< kilogr. stane 50 vin., 10 zavojev 4 krone. — Zunanja naročila po povzetju. Spoštovani gospod Piccoli, lekar v Ljubljani. Po večletni uporabi pri svojej fivini in po velikem povpraševanju od svojih znancev in druzih po Vašem živinskem prahu; prišel sem do prepričanja, da je vaš živinski prah izboruo zdravilo, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati
Z odličnim spoštovanjem       And, Kocjan t ič. Podgora pri Gorici, 13./VI. 1902. II. 162—80
174
Prodajalna
ü r)i$i $tcL>. 151 $c odda.
Več se irve pri lastniku g. J. Periseiniju v Kranju. 92—1
Za vse izrazi sesutja, kateri so nam do.šli med boleznijo ia ob smrti ljube nase hčere, sestre in svakinje, gospice
Dore Pollak
96
za darovane krasne vence, gg. pevcem in vsem, kateri so pokojno spremili k večnemu počitku, izrekamo tem potom iskreno zalivalo.
V Kranju, dne 24. aprila 1903.
Obitelj Pollakov a.
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9
Velika zaloga zgotovljenih oblek
za gospode, dečke in otroke
konfekcije za dame, K
•9*3*- Solidne blago po čudovito nizkih cenah. -*km*»
Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto.     58—5
Tedenski sejem v Kranju dne 20. t. m.
Prignalo se jo 102 glav goveje živine, 2 telet, 48 prašičev, — ovac, — kozlov, — buš, — konj. — 50 kg: pšenice K 7'50, prosa K 8'—, ovsa K 6*—, rži - K 6-50,-. ajde K 8'—, ječmena K 7*50* krompirja K 2-30.
Poslano*)
g; »profesorju* Wlassaku v Kranju.
Na Vaš odgovor, katerega obenem izrabljate v uprav amerikan-sko reklamo, da bi ujeli še nekej kalinov na svoje limanice, Vam odgovarjam samo še to-le: 91
Glasom dopisa direkcije c. kr. izpraievalne komisije za pouk godbe na srednjih šolah, pred katero — mimogrede povedano — sem tudi jaz napravil izpit iz štirih glavnih predmetov, ste Vi edinole upravičeni nazivi j a ti se učitelja za gosli; vse drugo na Vasem blestečem imenu je pavovo perje! Kakor Vas sedaj poznam in kakor sem o Vaši profesorsko-diplomirani učenosti poučen tudi z dopisi od drugod, zame nima seveda nikakega pomena več nadaljne pričkanje z Vami.
Preskrbite si le še na Angleškem doktorsko diplomo (tudi to je mogoče!), potem boste vsaj na zunanje opremljeni z vsem sijajem velikega glasbenika pred Bogom, v resnici ste pa — ker te službe nisem hotel sprejeti, jaz — kapelnik »Meščanske godbe* v Kranju. _ F. Mfpgroll/.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le v toliko, kolikor zahteva zakon. — Uredništvo smatra, da je ta stvar vsestranski pojasnjena, in izjavlja, da v tej zadevi ne bo več sprejemalo poslanega.
v&l(piüütental
68-5
Najboljša garantirano pristna
{tizna vina
Portwein, Sherry, Madeira, Maršala, Malaga i. t. d.
se dobivajo
v Kranju in v äkofji Loki pri Francu Dolencu.
© 10
© io
D IG
62-6
TrgoVina z želczsiso in ž»c«rijjKiw blagom I
„jWERW peter jKajdič v Kranju. I
1	M
	um
1	'S
Tm	>
	M
w	
1	■ •
	0
bi	15
1	N
bi	
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne žage, pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, katranovo lepko, železno in pocinkano plošče vino, karbolinej, trsje za obijanje stropov, vlite kotle,
Roman- in Portland-eement, tr aerze, stare železniške šine
šine za kolesa, podvozi in drugo železo, sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago.
N
ti N
3
oí OI OI OI O
•o
$tedilnine>9 %>anje>
&a hopzli, kakov tudi -fli-pe, va&c in
diuy& ytin<istc> iz>dctfa& v  vs&tt  batvah,  fopa&ne in cen« priporoča j>tva in največja
75—49 v ZiuUlaVti,
R. LANG, LJubljana (Kollzej)
tovarna ca modrooe na peresa in posteljno opravo, salog-a pohištva,
priporoča vsak« vrste
inodrocev. posteljne ulooe, zrcal, podoi, otroCjih voziCkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divu) ii solino opravo 94^-1
po najnižjih cenah.
Cenika s 300 podobami posije xastonj in poitnin« prosto.
Razpošiljanje točno.
G. Tdnnies
Ljubljana 76_48
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje.
S)
176 -•a
Priznano najboljše
oljnate barve
rt
ca
0»
•O
o
smlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 82—47
9
i
Ilustrovani ceniki so brezplačno na razpolago.
149-32 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18
TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV
MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko
■padajočih predmetov, ki se izvršujejo
natančno po naročilu.
Znnanj* naročila se ii-vrtojejo togno in po najnižjih cenah.
CnKisi
ffankovano.
0. kr. priv. tovarna etrojev, brizgalnie, kmeti jekih etrojev, I. moravska mehanični
tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
v Cectiu pri Prostjevu In Smicliow-Pragi. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 16—14
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani ▼odo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni -- ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drago gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve
1. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-briigalnice. — Roba solidna elegantna in ceno
Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
176
85-8
Kdor hoče kupiti
ceno in dobro barvo
pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwer-spatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo
J. Wohlgemuth
v Kranju, glavni trg št. 118.
Franc Omersa
5i-7 v Kranju
prodaja dobro in po ceni špecerijsko blago, deželne pridelke, železo, izdelke iz železa in kovin, razno orodje za kmetijstvo, rokodelstvo in hišno opravo. — Karbolineum, firnež, lake, oljnate in suhe barve, najfmeje mazilo za kola, stroje in usnje, Roman- in Portland-cement, okove, tra-verze, šine za stavbe i. t. d. Semena, trave, domače detelje, najfinejše lucerne i. t. d.
Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-eementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. —Zaloga stresnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
Mmljen 1861.
L. M. ECKER
Ustanovljeno 1861.
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza s eJastojecimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stra miee in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstva primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 118—39
Nad 500 različnih vzorcev
Pri nakupu blaga za
Moške obleke
se dobro priporoča
B. IIILif C
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 5
ki ima v zalogi vedno najnovejše blago.
O resnično nizkih cenah se vsakdo lahko preprič 74-50
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto
Hiša
na Koroški Beli št. 20, ki stoji Četrt ure od kolodvora blizu tovarn, s hlevom, vrtom, 2 gozdoma s seno-žeti se prostovoljno proda.
Več se izve pri lastniku na Koroški Beli št. 95. 83—3
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo vseh vrst
prstanov, uhanov, brošk, verižic i. t. d., kakor tudi žepnih in stenskih ur, ki so po vsem
svetu znane kot najboljše. Za obilen obisk se priporoča
73-45     H. SUTTNER
urar v Kranju.
Ceniki zastonj in franko. Izšel je ravnokar najnovejši cenik.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
97-43
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
r=Jr=Jr=Jp=Jr=Jr-
lr=Jr=Jr=Jr=Jr=Jr=Jr=.
ČLOVEK IN POL.
ROMAN. Napisal IVAN ŠORLI. Lično opremljena knjiga v izvirnem zavoju po načrtu akad. slikarja Iv. Vavpotiča. Cena brošir. K 250, po pošti K 270. 96-44 Izdal .
Lavoslav Schventner
založnik in knjigotržec v Ljubljani.
<r=j[=j(=jž
Tr^lr==Jr=Jn=Jn=Jr=3r=If
\ i
Ljubljanska KREDITNA BANKA
Polnovplačani akcijski kapital K 1,000.000
Kupuje in prodaja
▼se vrste rent,  zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij,
srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Iv j ubljani
Špitalske ulice št. 2.
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje
vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija). 11—15
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
risarska porr)ocp)i^a
v stavbinskem delu se takoj sprejmeta pri
Pavlu pristanu v Radovljici.
Isti obenem priporoča si. občinstvu svojo zalogo zalogo vsakovrstnih mrtvaških rakev po najnižji ceni in s solidno postrežbo.
98-1 Pavel Kristan, mizarski mojster.
trgovski pomočnik
97-1
se sprejme takoj pri
pri fllblnu Hantu v pranju.
Odda se v najem v hiši št. 180 v Kranju na glavnem trgu
pritličen prostor
pripraven za mesarijo in prodajalno, v isti hiši zadaj
mal prostor pripraven za skladišče
oziroma tudi za stanovanje,
skladišče
tik kavarne Geiger. — Povpraša naj se pri g. Rudolfu Kokalju v Kranju. 84-8
Naznanilo.
177
Kakor čujem, se še vedno povprašuje po meni v hiši št. 182, kjer sem bil poprej. Vsled tega naznanjam, da sem se preselil v hišo št. 118 zraven velikega vodnjaka na glavnem trgu in prodajam še ravnotako kakor prej vsakovrstne knjige, katere tudi vezem lepo trpežno in po nižji ceni, kakor vsak drugi. Dalje se dobe pri meni tudi kolesa (biciklji), nova in stara. Novo stane 70 gld., staro pa 20 gld. kakor tudi vse druge, zraven spadajoče stvari. Priporočam se
95—1 Pavel Bizjak, knjigovez
Kranj št. 118, glavni trg zraven velikega vodnjaka.
Sepo je novo otvorjeno skladišče oblek
v Sjubljani/
Vsak čas zadnje noy osti konfekcijskih oblek j<7 dame in deklice, gospode in dečke po najnizjiq cenah.
» jfingleško skladišče oblek".
J". W. Jfetscfiek, c. kr. dvorni zalojnik.
Croslav Jjernatovič, poslovodja.
Centrala: 88—8
£jubljar\a, }/lesinitrgštev.5.
Filljtlke: Resljeva cesta št. 3., Zagreb, llica št. 17.
„£c pólice
32—11
éé neprekosljivi papir za svalčice najboljše cevke za svalčice (cigarete)
dobivajo se pri gg. Janku Kocmutu t Kranju in Otonu Homannu v Radovljici.
2—17
y Kranju
Kjistronm adtnja z mt)m atl«o
je pričelo poslovati dne I. januvarja 1903 v Kranju na glavnem trgu v hiši g. K. Floriana it. 194.
Uraduje se vsak dan ob delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne, ob ponedeljkih in sraajnih dneh pa tudi popoludne od 2. do 4. ure. Hranilne vloge se obrestujejo po
4Vi °/o
brez vsakega odbitka ter plačuje »Kreditno društvo" rentni davek za vlagatelje iz svojega.
Obresti se računajo od 1. oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve do 1. oziroma 15. pred dnevom vzdignenja. Nevzdignene obresti se prištevajo koncem leta kapitalu.
Posojila se dovoljujejo na osobni kredit, zastave in tudi na hipoteke proti primerni obrestni meri.
V upravnem svetu so:
Franc Krenner, podpredsednik. Janko Majdič, predsednik.
Rudolf Kokajj, pisarniški ravnatelj. Karol Jäger. Josip Kovač.
Nadzorstvo:
Vinko Majdič. Peter Mayr.
Dr. Valentin Štempihar. Ciril Piro. Ivan Rakovo.
tihaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po posti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, ea četrt leta 1 krono. Za Kranj bres pošiljanja na dom stane za celo leto 3 bone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjeT, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Urednietvo in upravniitvo se nahaja v hiši stev. 105 nasproti lup ne eerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reHamacue, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in norice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
ladaja in zalaga konsorcij cGoreojcai.
Odgovorni urednik Gaiper Erien.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.