44. številka. Ljubljana, v četrtek 23. febrnvarja. XXVI. leto, 1893. SLOMŠKI NAROD. Izhaja vsak dan svecer, izimSi nedelje in praznika, ter velja po poŠti prejeman za avatr o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fttvo je na Kongresnem trgu št. 12. DpravniŠtvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. „Narodna dolžnost". Že večkrat smo nnglašali, da Mariborska „Siid-steierische PoBt" glede1 naSega nesrečnega domačega prepira nikdar ne najde prave besede v pravem času in da bi skupni narodni stvari storila veliko večjo uslugo, ako bi dosledno prezirala naš razkol ter molčala o njem. A tako samozataievanje ni dano političnemu šefu Mariborskega glasila, kateri ne more pozabiti, da je ravno naš list na prasi nivo ponižal njegovo nekdanjo nezasluženo s'avo. Zategadelj mu je tru v peti cela narodno-napredna stranka na Kranjskem in od tistega časa slastuo uporablja vsako še tako neumestno priliko, da udari, zlorabljajoč predale preudaoega mu lista, od strani po neljubih mu sosedih. In tako prinaša tudi včerajšnja številka Mari« borskega lista pod zaglavjem „Narodna dolžnost" postni članek, v katerem pozivlje k slogi kranjske rojake v očigled pogibeli, preteči vsled neugidne politične konstelacije vesolnemu narodu slovenskemu. Prav tako in mi bi prvi radostnega srca pozdravili tak poziv od nepristranske bratske strani. A ta poziv ni nepristransk in tudi iskren nel Evo, kako glasilo nekdanjega Celjskega prvaka ka-rakterizuje sporni stranki na Kranjskem. Naglasivši, da so štajerski in koroški rodoljubjo hvala Bogu, še složni, nadaljuje članek doslovno: „Vse drugače pa je žalibog na Kranjskem, kjurodsmrti nepozabnega dr a. Bleiweisa nedostaje pravega vodstvu. Na jedni strani para-dirajo z židovsko-liberalnimi frazami, že zdavna odpravljenimi, ho teč ai dati tako videz svetovne omike; s tem pa se žali verski čut ter širi brezverstvo in verski iudiferentizem. Na drugi strani pa precenjujejo nevarnost in moč nasprotnikov, katere bi najlažje z golim preziranjem uničili." To naj je tedaj trezna in nepristranska sodba in v tem znamenji iibb poživlja k bratski slogi Mariborsko glasilo! Čemu nas tudi ono ne prezira — saj bo potem po njegovem receptu najhitreje mir! Čemu nas pri vsaki priliki žali? Tak apel LISTEK. Iz lunojasnih nočij. (Nocturna; češki spiBal Jakob Ar bos.) L Sestra maščevalka. Bila je lunojasna pomladna noč . . . Mesec je jadral proti zapadu, po parku se je širil duhteč vonj . . . Globoko nočno tišino je le včasih motil šum vetreca igrajočega se v kronah dreves . . . Stala sem pod košatim jesenom in gledala po drevoredu v daljavo, kjer se je srebernosivo lesketala gladina jezera, na katerem je — kakor mesec na nebu — na videz nepremično stala ladjica z dvema »encama . . . In videla 8etn, kako sta se senci vedno blize pomikali druga k drugi, dokler se nista zlili v samo jedno senco . . . Srce se mi je ožilo od krčevito bolesti. V tem zastrt je oblak mesec, in lahka senca letela je preko lesketajoče se gladine jezera. Opotekla sem se in zgrudivši se na bližnjo na naše rodoljubje bi morali mi smatrati za krvavo ironijo, ako bi ne vedeli, da mu je mati le slepo zasebno sovraštvo posameznika, kateri je v zadnji vrsti poklican soditi o židovskih sredstvih in o .svetovni" omiki ali naobrazbi. Osvedočent smo, da tako ne sodi štajerska narodna inteligencija, osvedočili smo se o tem de pri zadnjem sijajnem izletu Štajerskih Slovencev v belo Ljubljano, tisti dan, ko je le narodno-napredna Ljubljana pozdravljala slovenske brate z onstran Save. Prav zaradi tega pa globoko obžalujemo, da se drzne list, pisan sicer v narodnem duhu ter nazivljajoč se še vedno branitelja štajerskih Slovencev, na tako podel način in pod krinko iskrenega rodoljubja metati pesek v oči svojim, o kranjskih razmerah manj informiranim čitateljem ter blatiti slovensko stranko, katera tudi v svojem sedanjem pretežavnem položaju ni nikdar in niti za trenotek pozabila svoje narodne dolžnosti nasproti bratom ob narodni periferiji. Zategadelj poživljamo rodoljube, imajoče upliv in besedo pri Mariborskem listu, da naj skrbneje varujejo objektivnost svojemu glasilu, da naj ga ne puste* zlorabljati kot zalego neplemenite oBebne strasti, hujakajoče pod krinko miroljubja tam, kjer že itak gori s plamenom. Gaveant . . . Sodne razmere. (Govoril pos!. dr. L a g inja v 201. seji državuega zbora dne 16. februvarja t. 1.) (Dalje.) Navedem naj nekoliko slučajev, kateri so se zadnji dve leti primerili v Istri, da dobite jasno podobo o naših razmerah tudi v tem oziru. Tisočkrat smo se že pritožili, da je naša dežela zanemarjena, da so se pogubili vsi prihranki, zlasti mej kmetskim prebivalstvom, da si gospodarsko nikakor ne moremo pomdči, ker pri nas nimamo tiste za-slombe, katero dajejo vlada in drugi dobrohotni faktorji drugim narodom. To smo, kak.t rečeno, že večkrat povdarjali in bomo to še povdarjali; da je pri takih razmerah, ako pride do izgredov ali se dogode* drugi delikti, porabljati zakone z neko milostjo, namesto s preveliko strogostjo, o tem ste gotovo prepričaui, saj klopico, zakrila sem si z rokama oči. Bilo mi je ueizrecno tesno in bolestno — — — Niti ne vem, kedaj in kje sem ga prvič videla — niti u ■ vem, kedaj in kje se je ž njim srečala mlajša sestra — niti ne vem, kedaj in zakaj se je prej blazna moja ljubezen do njega spremenila v Bovraštvo . . . Sovražim ga, kakor ljubim svojo sestro . . . In zdaj . . . baš v trenotku, ko--oh!-- Skočila sem naglo po konci, kakor bi me bil pičil gad, in se zopet zagledala po drevoredu v daljavo . . . Toda mesec je zagrinjal oblak, na okrog je vladala skoro nepredirna tema . . . * Miuilo je meroma leto . . . Ne mogoč prenašati njegovega in njenega pogleda, pobegnila sem v svet in se napoBled vrnila v rodno vasico . . . Mej tem je bila sestra neizrecno srečna — dokler končno ni tudi ona potrkala na duri rodne koče in se vrnila k meni s strtim srcem — Nekdaj pa za tihega večera jo ostavila kočo, da bi pomolila na grobu mrtve matere . . . Dolgo se ni vrnila, šla sem za njo. Šla sem na skalovje, na katerem stoji cerkvica obdana s pokopališčem, kjer mamica spuva večni sen ... mora sodba veduo biti primerna odnošajem, v ka terib se je kaj zgodilo. Da vam podam sliko o teh razmerah na Primorskem, sosebno v Istri, dovoljujem si navesti nekatere slučaje, znane mi iz neposredne percepcije. (Čujte ! mej somišljeniki.) Konstatiralo se je že, da so bila okna Puljske čitalnice že večkrat s kamni pobita. Sam sem videl, s kako silo je nekega lepega večera kamen zdrobil okno in zadel ter poškodil v drugi sobi stoječ pijanimi. Avgusta meseca lanskega leta bili ho v tem, od hiš in vrtov obdanem poslopji zbrani mnogi gosti, češki učitelji in učiteljice, kateri so za zabavo potovali na Reko, v Pulj v Benetke itd. Tisti večer bo tudi kamni leteli v čitalnične prostore. Kakor vemo, je bila preiskava popolnoma brezuspešna. Storilcev ni bilo najti. (Posl. Spinčić: Ker jih nihče zasledoval ni!) To se je zgodilo v mestu, kjer je mnogo civilnih in vojaških Btražoikov, v mestu, katero ima dolžnost, skrbeti za mir in varnost vsakega državljana, v Pulju. K Pulju spada tudi mala vas Peroi, kjer oua ista občina opravlja policijo. V tej vasi ima neki Spiro Maričevic goBtilno. Nekega večera Bedeli so v tej gostilni mladi možje, prepevali nedolžne narodne pesmi in čitali isto tako nedolžni volilski oklic, kateri je bilo politično oblaBtvo že pregledalo in odobrilo. Ker je pa delegat občine Puljske pristaš italijanske stranke, ni mu to bilo po godi. Prišel je v gostilno in se tam obnašal nedostojuo, provociral gostilničarja ter se sploh vedel tako, da ga je moral gostilničar šiloma odpraviti iz svojega lokala. Posledica je bila, da je bil Spiro Maričevic tožen radi hudodelstva javnega nasilstva (Čujte! Čujte! mej somišljeniki) ez § 81. (k dru. Luegerju) kaj ne, goBpod doktor? (Posl. dr. Lueger: Je že pravi!), storjenega zoper uradno oBobo, da je bil spoznan krivim (Klici: To se samo po sebi razume) in obsojen na večmesečno težko ječo. (Poslanec dr. Lueger: Morda še s posti!) Tu so imeli storilca koj v rokab, ker je Slovan, tam pa, kjer bo bile zdrobljene šipe v oknih, poškodovan slovanski pijanino in kjer so bile v nevarnosti slovanske glave — tam ni bilo nikogar O^rla sem se na okrog. Mej dvema vrstama gričkov lesketala se je reka kakor širok sreberu pas. Tu in tam obstalo je moje oko na beli ali sivi hišici, otidu na temnem gaji, tam na strmi ali na vse kraje razriti skalini. Po sivem nebu razprostrt je bil fantastičen mrak, kakor temen obris giganta, čegar valoviti plašč se je Btezul daleč proti Boveru. Skoro v zenitu — kakor glava zračnega strahu — postal je mrak jasnejši, iz katerega je mesec kakor orjaško oko jasno gledal na potihnivši kraj. Okrog glave fantastičnega neatvora vznašali so .-;«• rumenkasti oblački kakor venec uvelih lilij, kakor da bi vsaj za hipec hoteli okrasiti zračno prikazen, katero bi lahko samo jeden dih vetra razplinil v zmea megel .. . Dolgo ozirala sem bo po kraji. V moji duši so se vrstili spomini — trpki in bolestni. Uničeno življenje nesrečne sestre, najdražje duše, prihajalo ini je na misel ... In jaz — oh ! — skoro uh umejom, kako se je zgodilo, da sem ga od trenutku, ko se je sestra vrnila s strtim srcem v rodno kočo, ljubila zopt-t vroče, ognjeno, strastno.. . In baš zdaj sem občutila očitanje vesti, da sem Btorila tieodpusten greh . . . V tem je zavel vetrec, mrak je zagrnil luno. Krenila sem k pokopališču. Luna je pripla- C. h. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda veljavnega od. 3.. o^ctolora. 1392. Nastopno omenjeni prihajftlni in odhajalul Časi označeni bo v Srednjeevropskem »asu. Odhod iz Ioubijane (jnž. kol). Ob 6. "H 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž, Pon-tahel, Heliak, Celovec, FrsnzensfeBt.o, Ljubno, Dunaj. Ob 11. nrl 55 min. predpoludne osebni vlak na Trbiž, Pontahel. Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno, Dunaj. Ob 4. nrl 31 min. popoludne osubni vlak na Trbit, Beljak. Celovec, S i > I r; 11 r: i ■ i. Imunost. Pariz, Lino, Ischl, Budejevice, Plzen), Marijine vare. Effer, Francove vare, Prago, Karlove vare, Draždane, Dunaj via Amstetteft. Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob 7. nrl 10 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždanj, Prage, Francovih varov, Karlovih vurov, Eger, Marijinih varov, IMznja, Budejevie, Solno^ratU, Linca, Isehlja, Ljubnu, Celovca, Frauzens-festo, Trbiža. Ob 4. nrl 65 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnu, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontablja, Trbtia, Ob 9. nrl 27 min. zvečer osebni vlak z Dunaja, I.jubns, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža. Odhod iz Ljubljano (drž. kol). Ob 7. url 15 min. zjutraj v Kamnik. „ 2 ,, 10 „ popoludne v Kamnik, ii 7- ,, O0 m zvečer v Kamnik. Prihod v Ljubljano (drž. kol.) Ob 6. nrl 35 min. zjutraj iz Kamnika. ., 11. „ 00 ,, dopohtdtie i/. Kamnika. n 6. n 20 u zvečer iz Kamnika. Srednje-evropski čaa je krajnumu čiisu v Ljubljani za 2 minute naprej. (12—39) Karlovovarski mlinci (oblatki), Vaniljski skladanci (VVaffeln), Lešniski skladanci, zavoj samo po HO lcr.j dobiti je zmeraj sveže pri ANTONU JEĆMINEKU, špecerijska trgovina, (171—4) ■v Hij-u/toljani, na, Sv. S*etra. cesti št. 3.©. P KARL TTILL ' Ljubljana, Spitalske ulice .št. 10. Arabska guma, skledice za gumi, tablete za gOnti) herbarij i, Urasopisne predloge, črtala od kavčuka, gosja peresa, skripčna peresa, kreda bela in barvasta, (držala za kredo, črtala, črtani listi, brisalne deščice, brisalui gurtii, pivniki predloge za slikanje, kovinska tinta, milimetcrski papir, glasbene mape, natorni Elitni, natorni papir za risanje, nigrivorin, be-ležnice, belezne tablice, slikarske ploščice, škarje za papir, lepenka, klejne table, suhe barve, prozorni) ])latno, prozorni papir, čopiči, portleljni klinci, prepara—2) zvezek dobiva Re v „\arndiii Tiftknrifti", pri A. /a<;or|aiiii in v vseh knjigarnah. Cena nevezanemu izvodu OO kr., ve/aii"inu 1 gld. Jedino pristni Proizvaja se jedino v lekarni ,,k angelju varuhu" lekarja Adolfa Tbierry-Ja v i'.-eKradi na Hrvatskem ter ga je moč t samo tu dobiti. Vsalui h: «'1* leulca mora hiti previđena z rudečim napisnim listkom in z varstveno znamko, kakor je tu zraven natiskana, mora biti zavita v navodilo o uporabi z ravno tisto varstveno znamko in mora biti zatvorjena s srebrno kovno kapico, v katero je utiskana tvrdka: B Adolf Thierrv, ji lekarna „k angelju varuhu" v Pregradi". Vs*»k drug kakorkoli adju-.'j »tovan balzam, ki nima vseh teh " zuakov pristnosti, treba je zavračati, ker andrzujejo ta ponarejanju Batno prepovedane, drastično delujoče, torej Škodljive tvanne, kakor n. pr. lopatiko itd. Kjer ni zalozišča mojega jedino pristnega balzama, naroči naj ko direktno in naj so adrenira tako-le: ,.Lekarna ,k angelju varuhu' A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatcu-Slatini". PoAilja se le proti povzetju ali če bo pošlje znesek po nakaznici. — ('ena je s poštnine, zabojem, nakladanjem in voznim listom: 12 malim ali b velikim steklenicam L gld. 86 kr. 60 „ „ 30 „ B m 06 i v Bosno in Hercegovino 2 gld. 3a kr, ozir. 7 gld. 1'nnarejalci in posnetnalei se temeljem zakona o za-š iti znamk stroj>«» zasledujejo, isto tako prekuoo-valei talsilikatov ali slabih ponarejanj. Zvedenška svcdočhu visoke kralj, deželne oblasti pravi glasom analitiSkega izvida (St 5782—B. 610M), da moj preparat ne sodržitje nikacih prepovedanih ali zdravju Škodljivih tvarin. One tu- in inozemske lekarne, kjer se nahajajo založiSen, objavljale se bodo vsako poluletje. ^.cLolf THierrsr Ifkar ..K iiiil^'IIii varuha*4 v Pregradi pri Itoicatcu-NlatiHi. (1372—3) Najstarejše, najiz-kusenejše, najreel-nejše, poleg tega najcenejše univerzalno, ljudsko, domaće in zdravilno sredstvu proti malone VNem notranjim in iiiiftiijiiu boleznim. Predavanje Rudolfa Falta v petek, 3. marca 1893 v Tonhalle nlharmoničnega druStva o kritičnih dnevih, potopu in ledenem času. Cene prostorom: cercles 1 gld. 50 kr., sedeži v parterji in na galeriji po 1 gld., vstopnina v parter in na galerijo po 50 kr., dijaSko VBtopnice po 30 kr. Naročuje se na sedeže pri g. Karolu Tillu, Apltalake (198—2) ulice ni. 10. Češko slovstvo. Ravnokar izšlo: l.t-jio i— Mlavnice slovInakeho Jasyba. Druhe vvdanl........... gld. —-90. Vrchllcky Jar« — MoJe sonata .... „ 1 20. Kvapil Aut. — Život, nnliekv. I. Udu. p 220. Brehin dr. A. E. — Život mvlrat. I. sva- zek III. stavci.......... „ 9*—. Na prodaj pri (208) MAKSU FISGHER-ju kuj igo tržnica v Ljubljani. Največje skladišče raznega semena n. pr.: nemške, štajerske, incarnat, turške in travniške detelje, raznih vrst pesnega semena, splošno znano kot najboljša krma za živino; travnega semena za suhe, mokre, peščene in gli-novite travnike; velika izbera Semena za salato, klim are, peteršilj, selerijo, sladki graja, fižol in vse druge vrste semena za zelenjad. Proseč mnogobrojnoga poseta (151—3) MDejO KX1P3XIDHO K-X1K»X1 »XI PfrXrB Naravnega, izvrstnega dalmatinskega vina prodaja na veliko. Cena 17 gli< Ml ]nnm*ttn» kupovati mulovredno nadomestke, kateri pravetDU na-menu, imeti dobro po.to'jo, ue untrezajo. j]] ANTON OBREZA, tapecirar v LJubljani, ŠelBnburgove ulice 4. a 1 bantiiikiMu liutebiv, vil. kopelij in zavodov po|»ust od eene. Žićante iimuien za vsalc«* posteljo n»-vadne velikosti po {i-l«t- eO hi»i<1ov j 7. afrikom tapecirane in b ovilhom preoblečene po m Kld. —5(>) f I I f 1 Hišne telegrafe, telefone in strelovode napeljuje po najnovejši, zanesljivo delujoči metodi in po najnižji ceni (92-8) Josip Rebek ključavničar v Ljubljani. Vsa posamična dela so vedno v zalogi. Dražestni uzorci privatnim naručiteljem zastonj in franko. Knjigo Z uzorci begate vsebino, kakortmih sd ni bilo, za krojače nelVankovano. Jaz ne dajem odpusta 2V» ali 8V1 tf'đ. od motra in tudi krojućcm nikakih d^ril, kak<»r ne to godi od strani konkurencije na troSke posledn'o roke, iio^o iniam Ham<» stalne in odločeno cene, da zamore vsak privatni naročitelj dobro in po oeni kupovati. Zatorej primim, da ni da vsak pndloZtti samo moje knjige z uzorci. Tudi Hvariui preti pismi konkurencijo, v kojih se obsta dvojni odpust od ceno. Tkanine za obleke. Peruvien iti dosking za visoko duhovništvo, tkanin-, kakor ho predpisano za c. kr. uradniška uniforme, tudi za vetoranco, požarno bramloe, telovadce, livreje, Hukna za biljard in igralne mise, prevleke za vozove, loien, tudi licpremočljiv, za lovsko suknjo, tkanine, ki se dajo prati, potni piaidi od pomagala itt uzdržuje jo le upanje na pomot od zgoraj. V takih razmerah ' upaj se je Plene* priporočati svojim somišljenikom* i naj preiščejo uzroke nepopularnost i levičarske stranke. Kukor da more biti popularna stranka*, katera »e ' m nikdar brigala* za narod, za njega želje, teftnje in mnenje in sosebno ue za politično svobodo! — Ako govore in pišejo tako najboljši prijatelji naših levičarjev, potem mora na tem pač biti precej resničnega. Dunajske homattje. Razmere v Dunajskem občinskem svetu so jako slabe. Liberalna večina, na čelu jej župan dr. Prix, je skrajno brezobzirna proti manjšini in izkorišča svojo moč na način, kateri ne more odobravati niti ministerstvo, nemškim liberalcem sicer toli naklonjeno. Samovoljnost liberalcev je kriva, da je opozicija premenila taktiko in začela abstinenco. Proti-semitov že nekaj mesecev ni k občioskega sveta sejam in to je mestu na kvar, ker občinski svet ne more sklepati o nobenem predlogu, za kateri treba kvalifikovane večine. Mej temi predlogi bo tudi Dunajske prometne naprave, za katere je država voljna žrtvovati veliko milijonov. Liberalci so sedaj predložili nižjeavstriJ8kemu dež. zboru zakonski uačrt, kateri preminja določbe mestnega statuta Dunajskega glede kvalifikovne večine. Debata v dež. zboru je uprav srdita. Protisemiti razkrivajo brezobzirno vse samovoljno postopanje liberalne večine in župana grdo koristolovstvo in terorizem ter hočejo debato zavleči. Vlada ne odobrava postopauja župana Prixa in njegovih somišljenikov, kar je grof Taaffd sam povedal neki deputaciji, rekši: Da je župau Prix kakov okrajni glavar, bi bil že davno premeščen, vzlic temu pa ni upanja, da bi protisemiti mogli preprečiti premembo mestnega statuta. Liberalci in protisemiti upajo, da se bo pri prihodnjih volitvah odločila usoda i jedne i druge stranke in napenjajo že sedaj vse strune, da si pridobe volilce. Oholi levičarski diplomati a la Plener prirejajo po krčmah shode in rote volilce, naj se ne izneverijo liberalnim načelom. Vuaiije <3rž*tve. Casimir-Perier. Novi predsednik francoski zbornici, Casimir-Perier, katerega je zmatrati kandidatom za predsedstvo fraucoski republiki, vzbudil je te dni precej pozornosti z nekaterimi govori, govorjenimi zunaj parlamenta. Na nekem banketu slavil je kmetsko demokracijo kot najtrdnejšo zaslombo republike in izrekel nadejo, da bo s časoma pridobiti za republiko tudi tiste elemente, kateri se je še niso oklenili, ker tudi ti bodo končno uvideli, da je ta oblika države Franciji še največ koristila in jej ohranila mir ter pridobila veljavo, ugled in mogočnih prijateljev. Pristop teh krogov bo toliko večjega pomena, ker ne bo posledica častilakomnosti ali koristolovja, ampak se bo kristalizoval iz gorečega patrijotizma. — V nekem mestu pozdravil je župan Ctlimlr« Perier-ja in v svojem govoru se lahno dotaknil tudi panamske afere. CaBimir-Perier je priznal, da ni vse v državi v takem redu, kakor bi moglo biti, a da bodo volilci vedeli ločiti to kar je dobro od slabega in da bodo vedeli preprečiti nakane tistih, kateri hočejo nesrečo domovine izkoristiti v svoje osebne namene Posamuike je strogo soditi, nikdar pa m posamnikov identificirati z republiko; repu-bličanska zaBtava je Čista in neomadeževana. Obsodba zadeni tiste, ki jo hočejo oblatiti in raztrgati. vala zopet izza oblaka ... Na skrajnem konci pokopališča videla sem ob muterni gomili klečati sestro z glavo sklonjeno k prsim. V tem je zavel vetrec močueje in odvel veje nad grobom sklanjajoče se beke k sivemu nizkemu zidu. „Boženka!" ušlo mi je z usten. Dvignila je glavo, ozrla se; ali takoj je zopet glavo sklonila in temno vzdihnila: „Ab, mamica — mamica! Ako kličeš, pridem I" Vstopila sem na pokopališče in se splazila h grobu. Škripajoči moj korak sestre ni vzdramil, dokler nisem obstala tik nje. Skočila je po konci iu stala pred manoj kakor poosebljena žalost. Njen obraz je bil vročinski raz-žarjen, drhteči ustni razžgani, oči do krvi objokane. Izpod bele rutice na glavi vili so se črni kodri na vrat — oko, prej tako jasno, prijazno oko, bilo je zdaj strašno nemirno . . . Najedeukrat je je uprla na-me, izbuljeno kakor v blaznosti — in dolgo, dolgo mi je gledala molče v obraz. Večerni vetrec je šumel v bližnjih olšah, dokler ni, zabludivši k orumenelim zidovom cerkvice, bolestno zastokal. Na sestrinem obličji se je zabliskulo nekaj kakor zavest. ,Kdo je tu? Kaj hočeš?" zavriščala je surovo. »Ali mari vprašuješ, zakaj se oblak druži z vetrom, ali zakaj šviga blisek iz oblaka k zemlji, ali zakaj išče sova nočno temo?" Njene besede so donele kakor iz groba. Hotela nem odgovoriti, toda glas mi je obtičal v grlu. „Vidiš — vidiš ga tam pri velikem križi?" vriSCi sestra dalje. „Vidiš ga, kako steza svoje ročice k meni? Vidiš zamodreli obraz — vidiš snežnobelo čelce in na njem — ktesnico, kako mu sreblje možgane iz glave? . . . Ne, ne! To ni kresnica, to je krvav madež — oh ! . . . In jaz — — Ne, ue! . . . Saj sem vender-le mati — zverinska mati ..." Stegnila je proti meni roki, kakor bi me hotela objeti, a takoj se je zopet umaknila — vzkrik-nila divje, srce pretresujoče in obrnivši se od mene stekla po krivi Btezici b pokopališča . . . Trenotek nem stala kakor primrznjena. Stoprav ko je pri vratih zginila, pohitela sem za njo . . . Oblak jo zagrnil luno — na okrog jo zavladala tema — — — Mome-rule. Konservativci in umjonisti pobijajo zložno in navdušeno Gladstoneovo irako predlogo, a vzlic temu sami ne upajo,, da bi jo- preprečili, kar. liberalna večina, če ni velike j> pa trdna in neruadrežne*. Sedai skušajo nasprotniki GI adatoaeovi predlogi MM jati-raz por t liberalno straokm Najprej so vab lit delavske po-Blanoe v svoj tabor, obetajoč jim- vsakovrstnih koncesij in ker se toi ni potfečilo, lotili so se jedra liberalne stranke m sicer po ovinkih. Obud41i bi radi v teh možeh strah, da hode ta tudi Škotska ifc,Wales, kateri imata tudi svoje zgodovinsko drfcavno pravo in znamenito preteklost, zahtevali- »saj te isto, kar zahtevajo Irci, uamred samoupravo, home rule. Res se že oglašajo v teh dveh provinciinh Velike Britanske posamni politiki, kateri zahtevalo home-rule tudi zase, ali velikanska večina naroda se za to še ne meni. Preduo se bo ta murni tako unela za svoje ožje domovine samostalnost, kakor so ee Irci, bo preteklo še mnogo časa. Sicer so pa Irce vzbudile iz političnega una neznosne gospodarske razmere, ka-keršnih ni ue v Škotski, ni v VValesu. Dopisi. O«! sv. Lovrenca ob koroški železnici. [Izv. dopis.] (Narodna veselica) Dne 5. t. m. je bil za našo kmetsko bralno društvo imeniten dan. Priredilo je namreč svoj redni občni zbor z veselico, katera se je obnesla veličastno, kar nam je vesel dokaz, da bo čedalje bolj prebuja ljudstvo v tukajšnji okolici, ter se zaveda svoje narodnosti in jezika slovenskega. Od vseh stranij so nas gostje v obilnem številu počastili, za kar jim bodi naji8krenejša zahvala; vedeli so, da smo si vsi bratje po rodu in jeziku in da se Slovenec le med svojimi zamore najboljše zabavati in veseliti, ker vsem je zvezda-voditeljica up boliše bodočnosti, ugodnejših razmer za sedaj tako tlačeni in zaničevani naš narod. Vse točke obširnega vsporeda izvršile so so natanko. Najprej je predsednik društva pozdravil vse cenjeno občiustvo, ter trikratno „slavo" zaklical presvetlemu cesarju. Govornik nam je v prekrasnih besedah slikal duhoviti, a žal, da še le deloma prebujeni naš narod. Dokazoval nam je, kako nehva-Iežuo iu grdo je sramovati s * svoje slovenske matere in svojega jezika, ter se kinčati, kattor tista sraka v basni, s tujim perjem in tako pljuvati v lastno skledo. Tak Človek, da je izdajalec Bvojega naroda ter podlaga tujčevi peti. Gosp. učitelj Šac, vrli naš pevovodja, pa nam je v prekrasnih pesmih pokazal, kaj da premoru pridnost navdušenih sloveuskih pevk iu pevcev in kake umetne skladatelje ima narod naš; človek mora res strmeti in občudovati te krasne melodije, ki se po svoji dovršenosti zamorejo meriti z deli drugih večjih narodov. Zdaj pričela se je igra „Župan". Nočem hvaliti posebej vsakega igralca, rečem le, da so rešili vsi svoje uloge tako, da bi jih boljše ne bili mogli. Lahko bi si človek, gledavši jih, kako spretno igrajo, mislil, da je v kakem mestnem gledališču, kjer igrajo sami izurjeni igralci ter bi ne verjel, da se je večina izmej teh poskusila sedaj stopruv prvikrat na odru. Po dokončaui igri s* je začela prosta zabava s plesom. Lahkonoga mladina se je zasukala, starejši možje pa so se mej seboj zabavali ter se navduševali za napredek iu blagor dragega nam naroda. Blazne .sestre nisem zagledala več — stoprav čez tri dni, ko sem stala ob njenem truplu, katero so ulovili iz hladnih valov . . . In v tem hipu se je moja ljubezen zopet spremenila v sovraštvo — — — t Minilo je zopet leto — prišla je zopet luno-jasna uoč . . . Zopet sem stala v parku pod košatim jesenom, zopet Betn gledala po drevoredu v daljavo, kjer se je srebernosivo lesketala gladina jezera, na katerem je — kakor mesec na nebo — na videz nepremično stala ladijca, toda — samo z jedno seuco . . . Pred uro je še počival neizrecno srečen v mojem naročji — pred uro je gladil moje lice in lase — pred uro mi je v blazni ljubezni prisegal, kako strastno me ljubi, da mu brez moje ljubezni ni živeti . . . Ali ko me je hotel prvič poljubiti, zvedel je, da gu z dna duše — sovražim . . . Vzdihnil je in pobegnil . . . In videla sena še, kako senca njegova v ladiji na jezeru steza roki k nebu . . . potem je tudi ta senca izginila . . . Sestra je maščevana--— Iz občinskega sveta Ljubljanskega. V Ljubljani, 21. februvarja. (Konec.) O proračunu mestne klavnica in mestnega loterijskega posojila nasvetuje obe. svet. dr. vitez Bleiweis-T rs teniški, naj se plača klavničoega ravnatelja izloči za sedaj iz proračuna in ta točka izroči odseku za reorganizacijo mestnih uradov, da o tem poroča občinskemu svetu. O tem predmeta govore* še obe. svetniki Ravnihar, Hribar, dr. Stare in Murnik in se sklene kouečno, da se ugodi predlogu obČ. svetnika dr. viteza BleiweJs-a. Obč. Bvet. Kune opomni, da se je govorilo, da se bode tir dolenjske železuice izpel|al za odva-žanje blaga do klavnice, kar bi bilo jako koriBtuo in za kar se zanimajo vsi interesirani krogi. Ko se je ta zadeva prvikrat spravila v razgovor v občinskem svetu, odgovoril je g. župan, da se je o tem stavbinsko vodstvo dolenjske železnice že obvestilo. Iz dopisa pa, ki se je danes čital, to m razvidno, tedaj naj se gleda, da ne bo prepozno. Župan Grasselli odgovori, da se je ta zahteva mestne občine zabeležila v zapisnikih, da pa izvršitev te želje ni stvar upravnega odbura dolenjskih železnic, nego to ima urediti stavbinsko vodstvo dolenjskih železnic. Pri glanovanji vsprejmo se predlog občinskega svetnika Kun ca-a, da se mestni magistrat o tej zadevi obrne ua vodstvo dolenjskih železnic. Podžupan V. Petričić poroča o Škontrovaoji mestne blagajnice in v nji nahajajočih se foudov dne 18. novembra 1892. I. in naznani, da se je na4lo vse v popolnem redu, kar občinski svet vzame na znanje. Podžupan V. Petričić poroča o pozivu občinskega sveta Bruskega na skupno postopanje mest s svojim Statutom v dosego odfikodmne za troške izročenega področja. Poročevalec pravi, da troški za pobiranje cesarskih davkov in za vojaško evidenco stanejo mestno blagajnicu 6650 gld. vsako leto. Pobira so vsako leto 32o.261 gld. 86 kr. rednih davkov, poleg njih pa še deželna naklada, šolska priklada in prispevek za kupčijsko in obrtno zbornico. To provzročuje mestni blagajnici velike troške in gotovo je opravičeno, da zato da vlada primerno povračilo Podžupan Petričić stavi za finančni odsek predlog: Naj se Broški mestni občini sporoči po mestnemu magistratu, da se načelno strinja o skupnem postopanji in da Be bode, kadar bodejo občinskemu zastopu znani koraki, katero misli storiti v tej zadevi, rad pridružil tej akciji. Za fin. odsek poroča načelnik odseka podžupan V. Petričić o prispevku mestne občine Ljubljanske za zgradbo novega poštnega in telegrafskega poslopja v Ljubljani. Proti temu, da se zgradi poštno poslopje na cesarja Jožefa trgu, bilo je mnogo ugovorov. Zato se jo v ozir jemalo Luck munnovo posestvo v Slouovih in 8 denburgovih ulicah, za katero zahteva g. L >ckmnun 90.000 gld. in dr. Kosler-jevo posestvo v Koafidnovih ulicah tik kranjske hranilnice, (Gospod dr. Kosler zahteval je 1 e 70 000 gld. za vse njegovo posestvo s hišo iu vrtom vred. Op. por.) Kranjska hrau luica dovolila je za nakup Luckmannove hiše 35 000 gld. iu občinski svet v tajni seji 26. julija 1892. vsoto 10 000 gld. Deželno predsedstvo kranjsko pa zahteva po naročilu c. kr. kujtčijskega ministorstva za nakup Luckmannove niše, da »hi mestu Ljubljansko še 5000 gld. več. 40.000 gld. bode potem prevzel državni zaklad. Poročevalec podžupan V. Petričić" priporoča višjo vsoto, proti temu, da c. kr. poštui erar odutopi od Luckmannove hiše, v svrho da se urede dve glavni prometni centi, v Slonovih ulicah 124Q metrov, v Šelenburgovih ulicah 241Q metrov, skupaj 3(»5[J metrov. Dotični oddelki sedanie Luckmannove hiš«, katere dobi mestna občina za razširjenje prej imeuovHuih ulic, imajo vreduoBt 14.092 gld. V tem smislu poročila stavi poročevalec svojo predloge z dostavkom, da se plača svota 15.000 gld. v petih obrokih po 3000 gld., kadar bode poštuo in telegrafno poslopje na Luckmannove hiše prostoru dogotovljeno. V razpravi poprime besedo občinski svet. Ravnihar iu izjavi, da ga veseli kot načelniku olepševaluega odseka, da se je stavil ta predlog. Tako ne bndeta ž" jedeukrat uredili iu polepšali imenovani ulici, knr bode napravilo prijeten utis na vsacega tuica. Govornik izreka b val« g. županu G r a s b e 11 i -ju, kateri se je jako zanimal za to zadevo in je pospeševal iu kranjski hranilnici, ki je žrtvovala 35 000 gld. Govornik upa, da se bodo predlogi, kolikor mogoče soglasno sprejeli. Gosp. župan Grasselli odvrne, daje Btoril v korist olepšave mesta le svojo dolžnost. Obč. svet. Trček je mnenja, da bi dali tudi sosedje kak prispevek, kakor stavbena družba in »hfltel pri Slonu". Le če bi ta dva posestnika odklonila vstik prinos, naj bi mesto izplačalo vso svoto. Obč svet. vitez Zitterer podpira predloge fin. odseka. Ugodui čas ne gre zamuditi, kajti skrajnji čas je, da se odpravi ta soteska. Obč. Bvet. Kune podpira predlog r. Trčka. Na Križevniškem trgu so sosedni posestniki mnogo žrtvovali za uravnavo Križevniškega trga iu za borni žitni trg. Poročevalec Petričić je mnenja, da bi ee b tem vsa stvar le zavlekla in pri glasovanji od- kloni se predlog obč. svetnika Trčka in vzprejmo se odsekovi nasveti. Po nasvetu poročevalca fin1, odseka podžupana V. Petričić-a pristopi Ljubljanska občina k podpornemu društvu za izpuščene kaznjence v Mariboru z letnim doneskom 5 gld. Za stavbinski odsek poroča obč. svet. Trček o prizivu Frana Treuna na Tržaški cesti, ki je bil kaznovan, ker se izliva iz njegovega poslopja guojnica. On pa trdi da je le čista voda. Priziv se odkloni. Obč. svet. dr. Stare poroča o prizivu hišnega posestnika Lahainer-ja, kateri je bil kaznovan z 20 gld. globe, ker ni takoj po naročilu magistratu začel zidati na Gradu oh svojem vrtu škarpo. Ker pa je mto sedaj jako solidno zgradil predlaga se, da se mu kazen odpusti Občinski svet soglasno pritrdi predlogu, na kar se javua seja sklene in prične tajna. Domače stvari. — (OBebne vesti.) Papež je podelil našemu rojaku, c. kr. podkouzulu g. Alojziju Pogačarju, rojenemu Ljubljančanu, komanderski križec reda Sv. Gregorija. — Konceptni praktikant pri redar-stvenem vodstvu v Trstu g. Moric Linhart imenovan je koncipistom pri istem uradu. — (Umrla) je danes popoludne ob 1. uri gospa Julija M a te me, rojena Eger, bivša po-seatuica Egerjeve, sedaj Klein in Kovačeve tiskarne, v starosti 83 let. Ranjka je bila jako Ijudomila gospa in je zapustila lepo premoženje. Kakor čujemo se je v svoji oporoki spomnila tudi nekaterih narodnih društev, udov in sirot tiskarskih pomočnikov itd. Natančneje poročamo, čim se oporoka proglasi. Bodi ji zemlja lahka in blag spomin! — (Slovensko gledališče.) Sodeč po viharnem, z elementarno silo ponavljajočem se odobravanju občinstva, moremo konstatirati, da je z gledališkim rafiaementom pisana „Fedora" napravila na gleduice velik in trujen utis. Zasluga za to gre bolj predstavi, kakor igri sami, kajti ta je literarni haut-goilt, namenjen velikomestnim blaziran-cem, katerim samo še izredno senzačne reči šege-čejo pokvarjene živce. Da je igra izborno zapletena, prepolna mogočnih iu hvaležnih efektov, da je dijalog duhovit, tega ni treba še posebe pripovedovati, to se pri pisatelju, kakor je Sardou, umeje samo po sebi; le mimogrede uaj omenimo, da se ruske razmere v igri v interesu senzacije fantastično pretiravajo. V vsi igri sta samo dve važni ulogi. Kue-ginjo Romazov, to komplicirano naturo, je predstavljala gospa. Borštnikova, grofa Lorisa lpanova pa g. Borštnik. Oba sta zastavila vse sile in ves talent, da ustvarita nekaj umetniško dovršenega in brez pretiravanja smemo reči, da je bilo to, kar sta podala, klasično. Gospa Borštnikova fascinirala je vse občinstvo; kako fino je izražala nervozno pre-plašenost v prvem dejanju, kako je spajala demo-uično hrepenenje po osveti in koprnenje po ljubezni v drugem dejanju, kako je nuaucirala satansko lukavost, grozno, morečo prepadenost, ko jej v tretjem dejanju razkrije Loris zgodbo uboja in uzroke, strah, da izve Loris popolno istino — vse to primerno popisati je naše pero preokorno. Končno uaj še omenimo, da je imela gospa Borštnikova troje krasuih toalet. GoBp. Borštnik je iz svoje uloge naredil veliko več, nego bi domneval Čitatelj igre. Ipauov ima sicer samu dva velika momenta, a g. Borštnik je bil v teh momentih, v katerih mu je izraziti toliko različnih čustev, tako velik, kakor more biti samo gonijalen umetnik. Obema našima dičnima umetnikoma izkazalo je občinstvo koncem vsakega akta z uprav frenetičnim aplavzom svoje občudovanje. — Žal, da ni eusemble podpiral teb glavnih stebrov našo drame tako, kakor bi bilo treba. Gospč. Nigrinova igrala je sicer točno in živahno, a veuder svojo uloge ni mogla okititi s tistim eksotičnim chie-om, kateri piistoja ekscentrični grofici Sukarevi. Gosji. Danilo bil je povsem na svojem mesiu, a ker je premalo znal, je ua svoji ulogi marsikaj pokvaril, g. Trnovski pa je bil kot policijski komisar v igri in maski nesrečen. Ostalo osebje je zadostovalo. — Glede sceničue uprizoritve omenili bi, da je bil salon kneginje Ftdore preskromen in neukusno sestavljeu. Gledališče bilo je jako dobro obiskano. — V celoti je bila si nočna predstava jedna izmej najsrečnejših iu najboljših letošnje sezone in dokaz, da je „Dramatično društvo" krenilo na pravo pot, opustivši repertoar Duuajskih predmestnih gledališč ter delujoč ua to, da seznani občinstvo z najboljšimi dramatičnimi proizvodi moderne svetovne literature. Na tem polji se I nam nemške konkurencije pač ni strašiti. — (V preudarek) V poslednji številki Celovškega „Mira" predlaga dopisnik izpod Pohorja preudarka vreden nasvet, kako bi se dalo pridobiti novih člauov izborni naši družbi sv. Mohorja. Pravi namreč: „Krstni in birmski botri imajo navado, svojim varovancem nekaj darovati; naj bi med drugimi darili noben boter in nobena kumica ne pozabila, svojega varovanca zajiisati v družbo sv. Mohorja ! Tako bi prišla mladina do lepega berila, ki si ga sama ne more kupiti. Bogati kumi (botri) bi lahko uplačali celo doBmrtnino." — Posebno za birm-ska darila ae nam zdi tak nasvet umesten in bi se pri nekoliko dobri volji in požrtovalnosti dal res doseči izdateu UBpeh. Čeravno ju število udov družbe sv. Mohorja za naše razmere res ogromno, vender se da Htoriti še marsikaj. Naj bi tudi drugi slovenski listi vzeli v poštev ta zares rodoljubni nasvet. — '/Tamburaški koncert.) Opozarjamo še jedenkrat na današnji koncert izbornih Sisačkih tamburašev v salonu „pri Maliču". Gotovo ne bode izpustil nobeden prijatelj narodnega glasbila ugodne prilike, da Čuje kaj izrednega, umetno dovršenega v tej stroki. Začetek koncertu je ob 8. uri, vstopnina 50 kr. za osebo. — (Prememba v posesti.) Gosp. Josip Luckmann, predsednik kranjske hranilnice, kupil je na račun gospe Autonije pl. Paro vi ć z Dunaja hišo štev. 9. na cesar Franc Jožefa cesti v Ljubljani od dosedanjega posestnika, stavbmBkega mojstra g. Viljema Treo-ta za 33.500 gld. — (Kamuiška moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) priredita besedo v nedeljo dne 26. svečana 1893. leta v prostorih kamniške čitalnice. Vspored je jako raznovrsten in mikaven in obs^sa 12 točk: Petje društva „Lira", igra na citrab, deklamacija, igra na klavirji in goslib, samospev, živi podobi: „Večerna molitev" iu „Mladost in starost" itd. Potem je obtji zbor ženske Kamniško podružnice družbe sv. Cinla in Metoda iu domaČa nabava. Ustopnina za ude 20 kr. in za neude 40 Lr. — Začetek točno ob f/a«3 uri zvečer. — (O grozni nesreči v Skali h) se nam piše iz Šoštanja : Kakor ste že brzojavno poročali, pripetila se je v jiremogokopu v Škalih pri Veleuji grozna nesreča. V ponedeljek zjutraj ob X/.J. uri stresla se je zemlja okoli rudnika na 10 minut v okrožji. ši[»e v oknih so ropotale, kakor o potresu. K i j )h bilo uzrok, zvedeli smo knialo. Vneli so se zopet plini v jami. Ljudje, posebno žene delavcev, kateri so bili v jami, vreli so vkup. Takoj, ko je bilo mogoče, spustili so pogumnejŠJ v jamo. Izvlekli so v torek popoluduo zadnjega v^n. Mrtvih je bilo 16, a 7 težko ranjenih. Od teh je pa jeden danes umrl, tako da jih daues zvečer 17 pokopljejo. Reveži so tak:, da je človeka groza, ako jih pogleda. Zgornji del telesa je pri nekaterih popolnoma osino-jtn. M' n visi raz rok iu obraza, obleka pa je sežgana. Le čovlji, apluh spodnji del života jo nepokvarjen. Jediiemu je odtigalo glavo, drugemu roko. Nekateri so zopet popolnoma opečen'. Obraz, roke — vse je napihnjeno in rodeče. Veliko delavcev je odšlo, ker se boje dalje tu delati. Z i varnost je v tukajšnjem rudniku premalo ukrbljeno. Ventilacijo ni nikakoršne in izhod je samo jeden za izvažanje premoga. — (Zadruga hranilnice in posojilnice v Ziljski Bistrici) ima letni občni zbor v nedeljo dne 26. t. m. ob 3. uri popoludne v prostorih g. Fr. J a no h a v Bistrici. K obilni udeležbi vabi — načelništvo. — (Tržaško podporno in bralno društvo) ima svoj redni občni zbor v nedeljo due 5. marca ob 3. uri popoludue v Iruštvenih proBtorih z običajnim dnevnim redom. — (V i 8 oka štor os t.) V Trstu umrla je v ulici „Via Media" bivajoča Neža DubiČ v visoki starosti 102 let. — (Za take, ki se hote izseliti.) Poročali smo nedavno, da več ptirobrodnih društev ne vzprejeraa več izseljencev, ki se vozijo v tretjem razredu ali v medkrovu. Te dui bila je v Kolonji konferenca parubrodne zveze severnoatlantiških prog, ki je sklenila, da tudi nadalje ne bode vzprejemala izseljencev in bode v tretiem razredu prevažala siuno Amerikanco in potnike, ki se morajo kot taki legi-tiraovati. •I ii t t-i „Jour«fixe". .j