V sredo so bili v vseh poslovnih enotah kranjske podružnice Ljubljanske banke na Gorenjskem zbori varčevalcev. V Kranju je bil zbor varčevalcev v sredo popoldne v prostorih banke. F. Perdan Foto: Leto XXVII. Številka 79 Ustanovitelji: obć. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI N E Z Kranj, petek, 11. 10. 1974 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih* ZA GORENJSKO Tudi delavci v trgovini naj imajo ob sobotah prosto Občinska sindikalna konferenca delavcev trgo vine sprejela predlog družbenega dogovora za območje občine Kranj o enotni uvedbi novega delovnega časa ob sobotah — predsednik IS kranjske občinske skupščine Franc Šifkovič: Na prehod se je treba temeljito pripraviti V torek se je sestala sindikalna konferenca delavcev trgovine pri zvezi sindikatov v Kranju. Poleg delegatov in vodij trgovskih podjetij sta se seje udeležila tudi predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Franc Šifkovič in predsednik občinskega sindikalnega sveta Viktor Eržen. Tajnik sindikalnih konferenc pri občinskem sindikalnem svetu Darko Segula je zbranim razložil razloge za uvedbo prostih sobot tudi v trgovini m predlog družbenega dogovora za uvedbo novega delovnega časa. Dejal je, da so delavci v trgovini v neenakopravnem položaju z delavci v industriji, obrti in družbenih službah. Namesto v petek pb 14. uri, se njihov delovni teden zaključi šele v soboto v večernih urah. V trgovini so večinoma zaposlene ženske, ki se Zaradi dela v soboto ne morejo posvetiti družini. Ob sobotah tudi ni otroškega varstva. Veči na gospodinjstev je že opremljena s hladilniki in lahko kupuje tudi lažje pokvarljiva živila za nekaj dni skupaj. Izračuni v nekaterih kranjskih trgovinah so pokazali, da 16. stran: \ Kako upleniš medveda ljudje največ kupujejo v petkih popoldne, medtem ko je ob sobotah popoldne promet občutno manjši. Vse to daje možnost uvedbe novega delovnega časa ob sobotah v vseh trgovskih prodajalnah. Trgovine naj bi bile na ta dan odprte od 7. do 13. ure. Zaprte bi bile tudi ob nedeljah. Zadnji dan pred državnimi prazniki pa bi bile vse prodajalne odprte do 16. ure. Delegati, ki so se priglasili k razpravi, so predlog družbenega dogovora podprli. Zahtevali so tudi, da se dogovor čimprej uresniči. Predsednik izvršnega sveta Franc Šifkovič je dejal, da predloga družbenega dogovora ne more v celoti podpreti in da je takšno tudi stališče izvršnega sveta in občinskih družbenopolitičnih organizacij. Zmogljivosti kranjskih trgovin že nekaj časa zaostajajo za kupno močjo občanov in ne zadovoljujejo njihovih potreb. Zato vsako leto odteče približno 15 odstotkov kupne zmogljivosti v druge potrošne centre. To pa pomeni, da pokupijo Kranjčani drugod za približno 15 starin milijard dinarjev blaga. Zlasti je predsednik izvršnega sveta opozoril na slabo preskrbo z živili. V vseh samopostrežnih trgovinah so vsako popoldne vrste. Će bi vse trgovine z živili zaprli ob sobotah popoldne, bi bilo nedvomno še slabše. Menil je tudi, da je akcija vse preveč le politična, brez potrebnih izračunov in analiz, ki bi pokazale dejansko strukturo nakupov v posameznih dneh v tednu. Ocene, da potmšniki kupujejo ob sobotah le nekatera živila oziroma, da so to vedno isti kupci, so najbrž presploš- Predsednik občinskega sindikalnega sveta Viktor Eržen je dejal, da so zahteve delavcev v trgovini za prosto soboto nedvomno upravičene in jih občinska zveza sindikatov podpira. Pridružil pa se je mnenju predsednika izvršnega^ sveta, da se je akcije treba lotiti bolj načrtno. Zato je predlagal naj izdelajo akcijski program za pripravo prehoda na nov delovni čas in naj raje nekoliko počakajo kot da bi ga izvedli nepripravljeni in v vseh strokah trgovine naenkrat. S tem predlogom so se delegati strinjali. Predlog družbenega dogovora so sprejeli in ga dali v javno razpravo delovnim skupnostim trgovskih podjetij v kranjski občini in tistim trgovinam, ki imajo svoje prodajalne na območju Kranja. L. Bogataj Cele tri dni je kabina velikega vlačilca turške registracije zapirala del ceste na Zg. Jezerskem, medtem ko je Zavod za reševalno in varnostno službo mrzlično po vsej Sloveniji iskal dovolj veliko dvigalo. Na sliki: dviganje kabine vlačilca v torek zjutraj v dežju in snegu. — Foto: Mirko Derlink 7. STRAN: Tovor grozdja pod cesto Danes bodo odprli obrtni sejem V Savskem logu v Kranju bodo danes ob 10. uri odprli sedmi mednarodni sejem obrti in opreme, ki bo trajal do 20. oktobra. Na njem_bo dosežke obrti družbenega in zasebnega sektorja, opremo in orodja za obrt prikazalo prek 120 razstavljavcev, od tega okrog 40 iz tujine. Po KRANJ Kokra Kranj Je poskrbela v hladnih dneh za vas in vašo družino s toplimi in udobnimi modeli moške — ženske — otroške konfekcije v Veleblagovnici Globus in Blagovnici na Titovem trgu v Kranju velikosti bo letošnji sejem obrti in opreme največji doslej. Veliko sejemsko halo so zasedla domača in tuja obrtna podjetja in zasebniki z izdelki obrti in z raznimi stroji za obrt. V delu hale pa sodeluje še deset domačih in štiri tuja podjetja, ki razstavljajo blago za široko potrošnjo. Posebno razstavo prireja tudi zavod za razvoj obrti za Furlanijo in Julijsko krajino pod imenom ESA. Ta zavod razstavlja razne obrtne izdelke 24 obrtnikov. Vse izdelke, ki jih razstavljajo domača podjetja bo moč kupiti, za izdelke tujih razstavljavcev pa se bodo obiskovalci morali obrniti k njihovim uvoznikom, razen za vse tiste izdelke, ki jih razstavljajo razstavljavci dežel v razvoju. Od tujih letos sodelujejo na sejmu razstavljavci iz Italije, Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Švice, Indije in Jordana. Podobno kot prejšnja leta bo tudi letos vsak dan ob 17. uri v hali A modna revija, na kateri tokrat sodeluje 21 podjetij z modeli oblačil in obutve za zimo. Prvič na tem sejmu pa bo letos odprta tudi hala B. V njej bo razstava desetih strokovnih šol iz Slovenije. Šole bodo prikazale izdelke in dela gojencev posameznih strok. Razen tega pa bo v hali B Gobarska družina Kranj priredila razstavo gob. Obiskovalci pa bodo lahko poskusili tudi različne gobje jedi. A. Z. Drevi gre na pot Vlak bratstva in enotnosti Drevi bo iz Slovenije v bratsko republiko Srbijo krenil letošnji Vlak bratstva in enotnosti. Na pot bo popeljal blizu tisoč udeležencev karavane: nekdanjih izgnancev, članov uradnih delegacij ter članov kulturno umetniških skupin. Seveda podatek o številu srečanja v Srbiji še ni popoln, saj bo zaradi prevelikega števila prijav za vlak večje število udeležencev manifestacije potovalo tudi z avtobusi in osebnimi vozili. Vlak bratstva in enotnosti so vse do letos pripravljale le štajerske občine, letos pa v skupini prvič potujejo tudi nekdanji izgnanci iz vseh gorenjskih občin, uradni delegaciji tržiške in jeseniške občine ter oktet iz Žirovnice. Gorenjski del Vlaka bratstva in enotnosti bo krenil drevi z Jesenic, kasneje se bo ustavil v Kranju nato pa se bo v Zidanem mostu priključil kompoziciji s Štajerske. Karavano bo na poti po Srbiji spremljal tudi naš novinar Janez Govekar. -j g VII. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME od 11. do 20. OKTOBRA Naročnik: Pomemben dokument Predsedsfeo C K Z K -Jugoslavije je v torek razpravljalo o predlogih oklepov o aktualnih družbenoekonomskih gibanjih in uresničevanju ekonomske stabilizacije, Govorili so o dokumentu, ki je rezultat analiz, katere so izdelali V delovnih telesih predsedstva CK ZKJ, in izčrpne raz/)rave, ki jo je imelo vodstvo ZK-J o tej temi pred približno tednom dni. Člani predsedstva CK ZKJ so menili, da bo dokument pobuda za neposredno sodelovanje in delo komunistov pri izvajanju nalog s področja družbenoekonomskih odnosov. O teh nalogah govori tudi resolucija X. kongresa ZKJ. Džemal Bijedić bo obiskal Irak Predsednik ZIS Džemal Bijedie bo z ženo uradno obiskal Irak. Na prijateljskem obisku v tej državi se bo mudil od II. do 14. oktobra. V Irak ga je povabi/ predsednik sveta revolucionarnega poveljstva in namestnik generalnega sekretarja stranke BAAS Sadam Husein, ki je bil junija letos na obisku pri nas. Višje pokojnine? Ta teden so odbori v republiški skupščini začeli razpravo o predlogu za povečanje kmečkih starostnih pokojnin. Predlog je dala začasna skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov. Od začetka leta 1973, ko so bile izplačane prve starostne pokojnine, se njihova višina ni povečala. Se vedno znaša le 250 dinarjev. Ker zavezanci, tako kmetje kot družbenopolitične skupnosti, republika pa še posebej za kmete borce, v redu izpolnjujejo svoje obveznosti do sklada, je skupščina predlagala povečanje. Kmetje naj bi po novem predlogu prejemali 300 dinarjev pokojnine mesečno. Ob prostih sobotah • za stanovanja Delavci rafinerije Beograd, ene izmed TOZD Naftagasa iz Novega Sada. so sklenili, da bodo dela/i vse sobote do konca leta. Zaslužen denar pa bodo namenili za stanovanjsko gradnjo. Skupaj z denarjem, ki ga redno združujejo za gradnjo stanovanj, bodo lahko rešili vse stanovanjske probleme v kolektivu. Novi mostovi Tovarna metalnih konstrukcij IMS iz Beograda, industrija (ioša iz Smederevske Palanke in tovarna Djuro Djaković iz Slavonskega Bro da so te dni začeli izdelovati konstrukcije za tako imenova ne avtomobilske mostove. Izdelujejo jih po licenci francoske firme CFEM. Mostovi so zelo uporabni za razbreme nitve mestnih ulic m boljše usmerjanje prometa, na križi ščih, za promet čez železniške proge in v mestnih ozkih grlih. Približno 100 metrov dolg most lahko montirajo v 24 ura h. Švedski sindikati na obisku Predsednik svela zveze ju gos/ovanskih sindikatov Mika Spiljak je sprejel delegacijo švedskih sindikatov, ki se mudi na enotedenskem obisku r naši državi. Na srečanju so se pogova rjali <> mednarodnem delavskem gibanju in delovanju sindikatov. Švedski gostje so se Ae posebej zanima H za razvoj jugoslovanskega socialističnega samoupravlja nja ter vlog*>, ki jo imajo jugo slovanski sindikati v družbe-nopolitičnem razvitju države, liuzpruvliali so tudi o žulje n/u in delu približno \ooooju goslovanskih delana . ki so začasno zaposleni na Šved skem Jesenice V ponedeljek, 14. oktobra, bo na Jesenicah seja predsedstva občinske konference ZSMS, na kateri bodo razpravljali o postopku kadrovanja za organe OK ZSMS, o pripravah na sejo konference, se pogovorili o oblikovanju statutarnih pravil in o organizacijskih in vsebinskih pripravah za predvideno volilno sejo konference. Za četrtek, 10. oktobra, je bila na Jesenicah sklicana skupna seja komisije za družbeno-ekonomske odnose in delovne skupine za samoupravno ustanavljanje združenega dela. Na dnevnem redu je bila obravnava programa dela komisije, priprava za sejo komiteja in konference o gospodarskih gibanjih v občini ter nekatera druga vprašanja. D. S. Pri medobčinskem svetu ZK za Gorenjsko se je v torek dopoldne sestala komisija za organiziranost in razvoj zveze komunistov. Razpravljali so o pripravah statutarnih sklepov občinskih konferenc ZK in o uresničevanju delovnega programa komisije. Kranj ANDREJ MARINC IN ANDREJ VERBIČ OBISKALA TRŽIŠKO OBČINO — Včeraj opoldne sta obiskala tržiško občino predsednik izvršnega sveta skupščine S RS inž. Andrej Marine in predsednik republiške gospodarske zbornice Andrej Verbič s sodelavci. Gosta sta se najprej srečala z ožjim političnim aktivom občine, nato pa sta obiskala Tržiško tovarno kos in srpov. Po obisku in ogledu te organizacije združenega dela sta odšla v Bombažno predilnico in tkalnico, nato pa sta se pogovarjala z gospodarskim in političnim aktivom tržiške občine, (jk) — Foto: F. Perdan Obiskali so nas učenci kmetijske šole iz Podravelj V ponedeljek popoldne pa je bil pri občinski konferenci zveze komunistov peti redni sestanek aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev. Obravnavali so poročilo o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela v občini in razpravljali o organiziranosti zveze komunistov v občini po kongresih zveze komunistov. Ta teden sta na programu dve seji izvršnega sveta skupščine občine Kranj. Včeraj je izvršni svet razpravljal o črnih gradnjah v občini in o realizaciji sredstev skupne porabe v občini za prvo polletje, danes pa bo med drugim razpravljal o adaptaciji doma Albina Drolca v Preddvoru. a. Ž. Za torek ob 17. uri je sklicana seja konference mladih delavcev Kranj. Predsednik konference Miloš Sajovic predlaga za dnevni red poročilo o 9. kongresu ZSMS, razpravo o bližnjem kongresu Zveze slovenskih sindikatov, razpravo o družbenem dogovoru o usklajevanju meril za razporejanje dohodka in delitev osebnih dohodkov za območje kranjske občine ter sprejem akcijskega programa dela konference mladih delavcev. -lb Na povabilo Časopisnega in založniškega podjetja Kmečki glas iz Ljubljane so pretekli teden obiskali Slovenijo učenci in absolventje slovenske kmetijske šole iz Podravelj na Koroškem, ki jih je vodil inž. Franci Einšpiler, ravnatelj šole. Koroški gostje so najprej obiskali Gozdno gospodarstvo Bled in pre- Petek, 11. oktobru 1971 Novi sekretar ZK Kranj Občinska konferenca zveze komunistov Kranj je v sredo popoldne razrešila dolžnosti sekretarja komiteja občinske konference ZK Staneta Mihaliča, za novega sekretarja komiteja pa izvolila Henrika Peter-nelja. Stane Mihalič, ki je bil dve leti sekretar komiteja občinske konference ZK, je bil s 1. oktobrom imenovan za načelnika Uprave javne varnosti Kranj. Na seji konference so še mu zahvalili za usj>ešno in prizadevno delo v zvezi komunistov v občini in mu zaželeli uspešno delo na novem področju. 33-letnega Henrika Peternelja iz Iskre Elektromehanike Kranj so na seji soglasno izvolili za novega sekretarja komiteja. V Iskri je bil od 1962. leta, nazadnje je bil vodja proizvodnje v tovarni števcev. V Iskri je delal v različnih družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. Med drugim je bil tudi štiri leta predsednik delavskega sveta. Na letošnjih volitvah pa je bil izvoljen za delegata družbenopolitičnega zbora skupščine SR Slovenije. Na konferenci so razen tega razpravljali tudi o osnutku statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju zveze komunistov v občini glede na spremembe statuta zveze komunistov Slovenije in zveze komunistov Jugoslavije. Sklenili so, da bodo o osnutku pred sprejemom razpravljali v organizacijah zveze komunistov v občini. A. Z. Ciril Sitar delegat za kongres ZSMJ Na seji občinske konference ZSMS Kranj, ki je bila pred nekaj dnevi, so za delegata IX. kongresa Zveze socialistične mladine Jugo slavi je izvolili Cirila Sit a rja z Visokega pri Kranju. Delegat je predsednik olx"in>l Kranj, član skupščine kulturne skupnosti, sekretar osnovne oi 'ganizat i je ZK Visoko in predsednik delegacije KS Visoko. Ib usmerjeno Zalokarjevo kmetijo v Podhomu. Po ogledu Begunj so jih sprejeli predstavniki Kmetijsko živilskega kombinata iz Kranja. Med drugim so jim pokazali sodobno skladišče semenskega krompirja v Šenčurju. V hotelu Creina v Kranju je sledil pogovor, ki so se ga udeležili tudi republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Milovan Zidar, predsednik Zadružne zveze Slovenije Andrej Petelin in predsednik sindikata delavcev v kmetijstvu Tone Jereb. -jk Kubanska delegacija na Jesenicah V sredo, 9. oktobra, je bila na enodnevnem obisku na Jesenicah 3-članska delegacija s Kube. S predstavniki jeseniških družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa s predstavniki Socialistične zveze so se pogovarjali o vlogi, nalogah in delu Socialistične zveze. Po posvetu so si ogledali obrate jeseniške Železarne in Kranjsko goro. D. S. Radovljica V ponedeljek so se v Radovljici sestali predstavniki krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in društev upokojencev iz radovljiške občine. Imenovali so iniciativni odbor za formiranje samoupravne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Obravnavali so tudi osnutek družbenega dogovora o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V torek popoldne je bila seja komiteja občinske konference zveze komunistov. Razpravljali so o predlogu programa o organiziranosti zveze komunistov in ustanavljanju osnovnih organizacij ter svetov zveze komunistov. Obravnavali so tudi osnutek statutarnega sklepa. A. Z. Tržič Po podatkih oddelka za gospodarstvo in finance občinske skupščine Tržič je imela najmanjša gorenjska občina konec letošnjega marca 12.608 prebivalcev, od tega 6719 žensk in 5889 moških. V začetku letošnjega leta pa je v občini živelo 12.556 prebivalcev. V letošnjih treh mesecih se je v tržiški občini rodilo 52 otrok, 24 občanov pa je umrlo. Iz drugih slovenskih občin se je priselilo 41 ljudi, iz drugih republik in pokrajin pa 20. Občino pa je zapustilo 41 ljudi. Tržiški matičar je letošnji januar, februar in marec sklenil 10 zakonskih zvez. V tem času sta iz tujine prišla dva Tržičana, medtem ko odhodov v tujino oddelek za gospodarstvo in finance ni zabeležil. V torek popoldne se je na konferenci ZSMS Tržič sestalo predsedstvo konference mladih delavcev. Člani predsedstva so razpravljali 0 uresničevanju sprejetega programa. Danes bo na komiteju ZSMS seja komisije za splošni ljudski odpor. Včeraj se je sestal tudi izvršni svet občinske skupščine Tržič. -jk zunanjepolitični komentar • zunanjepolitični komentar »Pravzaprav smo se streznili zelo pozno, mnogo pozneje kot bi človek pričakoval,« je neki arabski diplomat v OZN komentiral neskončno besedno bitko okrog zaostrene politike glavnih svetovnih proizvajalcev nafte. Za kaj gre? Zahod, zlasti ZDA, deželam-iz-voznicam petroleja očita, da črno zlato spreminjajo v sredstvo pritiska, ki naj bi jim pomagalo doseči vnaprej zastavljene politične in vojaške cilje. »Vezana trgovina« pravijo tej igri, v kateri so zakonitosti ekonomskega fair-playa zadnje, kar prihaja v poštev. Določena država, recimo, prodaja svoje surovine bogati in vplivni sodobnici, vendar samo pod skrbno pretehtanimi pogoji. V klasični blagovni menjavi bi bil sporni predmet debate zgolj ali predvsem cena, danes pa o izidu pogajanj odločajo številni drugi momenti. »Vezana trgovina« V izrazu »pod skrbno pretehtanimi pogoji« Že zdavnaj ni več zajeto izključno vprašanje denarja, ampak cel splet interesov širšega značaja. Prodajalec poleg dogovorjene vsote terja od plačnika, da mu slednji kot protiuslugo dostavlja orožje, da v raznih zapletih ukrepa njemu v prid, da preneha podpirati potencialne nasprotnike, da prek tehnične in znanstvene pomoči omogoči trgovskemu partnerju hitrejši gospodarski napredek itd., itd. No, gornjo taktiko so lani oktobra, po tretjem bližnje-vzhodnem spopadu, začeli uporabljati tudi Arabci in Južno-američani, pridruženi organizaciji OPEC (zvem izvoznic nafte). Zvišali so tarife in omejili dobavo goriv kapitalističnemu Zahodu, lačnemu tekoče energije, ki predstavlja hrano in kri vseh bazičnih industrijskih panog. »Dokler ne ugodite našim zahtevam, ne bomo odvili pipic,« bi lahko rezimirali odgovore na proteste prizadetih velikanov, drsečih v inflacijo. In kaj želijo doseči arabske vlade? V prvi vrsti si hočejo zagotoviti reden in obilen dotok potrošniških izdelkov, opreme in tehnologije, nabavljene v zahodnem svetu. Egipt, Sirija, Alžirija, Saudska Arabija, Jemen in Irak nadalje pričakujejo od Bele hiše, da bo prisilila Izrael k umiku z zasedenih ozemelj ter zavrla pošiljanje letal, tankov, raket in elektronskih naprav Tel Avivu. Kissingerjevim posredniškim misijam naklonjeni Washington sicer grozi in očita OPEC »izkoriščanje trenutnega položaja«, toda obtožbe, milo povedano, zvenijo smešno, kajti »vezana trgovina« je preizkušen meč tvorcev hegemonističnih in ne-okolonialističnih doktrin. »Izumili« so jo sredi petdesetih let, v času hladne vojne, ter je v bistvu nepogrešljiv sestavni del novih, prefinjenih metod podjarmi ja nja demokratičnih, vendar zaostalih, pomoči potrebnih bivših evropskih posesti. Zdaj, ko se je nenadoma izkazala kot učinkovito orodje v rokah »revežev«, so vznemirjeni mogotci kajpak zagnali vik in krik. Vendar bi storili bolje, če bi umolknili, saj je, denimo, ameriška gospodarska blokada socialistične cone, osamitev Kube, »zastonjkarsko« pošiljanje presežkov hrane v dežele, kjer razsaja lakota, občasni embargi za uvoz tujega blaga ter — ne nazadnje — obljuba Sovjetski zvezi, da ji bodo odobrili status kupca s klavzulo največjih ugodnosti, ako Kre-melj privoli v svobodno izseljevanje sovjetskih Zidov, domala šolski primer »vezane trgovine«. Odstop koalicijske Rumorjeve vlade, prejinji četrtek, 8, oktobra, je — kakor poudarjajo dobro ODVeiCeni opazovalci — le logična posledica splošne krize. ki pretresa sosednjo Italijo. Tudi sedemmesečna zveza krščanskih in socialnih demokratov ter socialistov torej ni znala najti poti iz močvirja nasprotij. Slednja so pregloboka, da bi jih mogli razložiti v štirih ali petih stavkih. Svoje korenine imajo v preteklih dvajsetih letih, ko je Apeninski polotok doživljal nagel, a neusklajen, domala stihijski ekonomski »boom«, v katerem so vlogo usmerjevalca prevzeli nase gigantski industrijski koncerni severa, zasledujoči pretežno lastne interese. Vladam različnih barvnih odtenkov, k» jim ni bilo nikdar usojeno dolgo zdržati na krmilu države, so preostali zgolj projekti nedonos-nih javnih del, socialni programi ter kreiranje zunanje politike, pretirano prilagojene računu ZDA. Večina partneric Italije v EGfc (posebno Francija) je že zdavnaj prej spoznala, da enostranska povezanost s »Stricem Samom« ni pametna, saj vodi v stanje, podobno odvisnosti otroka od matere; le Rim je bil zmeraj /vest in pokoren zaveznik Washingto-na ter šele nato član Evropske skupnosti. Takšna lagodna podložnost radodarnemu zaščitniku pa nujno slabi notranjo odpornost režima ter ustvarja ugodna tla za razmah desničarskih, fa* šističnih in anarhističnih gi* banj, za bohotno razraščanje korupcije, gospodarskega kriminS" la, zločinov itn. Mnogi široko* potezno zasnovani načrti druž' benih reform, naperjenih /opt'r revščino, zoper brezposelnost i* širjenje predmestnih »slumov«< legel nemirov, so klavrno propadli. Centralna administracij* pač ni sposobna podkuriti lokal' nim in provincijskim oblastni«* organom, polnim podkupljeni!1 uradnikov in prodanih nam4" Icencev. Val terorističnih akctJ in nasilja ter spotakljive afere " najvišjih krogih ustvarjaj4' vzdušje strahu, v katerem je te?' ko napovedati, kdaj bo Itaiij' spet našla samo sebe. AmerišK' dolarji in dejstvo, da Pentago'1 v »Škornju« vidi temeljno opor* navzočnosti ZDA v Sredozemlja* nikakor ne prinašata rešitve. IG Vztrajati na uresničevanju izhodišč ustave V sredo, 9. oktobra,' je občinska konferenca ZK na Jesenicah sklicala posvet vseh direktorjev organizacij združenega dela v občini. Na posvetu so govorili o ustanavljanju združenega dela v občini in o gospodarskih gibanjih. V uvodu je predsednik komisije za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci Dante Jasnič obširno, a izčrpno in konkretno spregovoril o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela v jeseniški občini. Koordinacijska komisija, ki usmerja, spodbuja in koordinira delo na tem področju in v kateri so predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine, je ugotovila, da so ponekod le formalno zadostili zahtevam ustave m temeljne organizacije združenega dela še nimajo svoje prave vsebine in veljave. Ta komisija bo v naslednjih mesecih ponovno v organizaciji občinskega sveta zveze sindikatov Jesenice obiskala prav vse delovne organizacije in se pomenila o ovirah, položaj, v razvojnih programih se mora opredeliti tudi nadaljnje razvijanje samoupravnih odnosov. Natančno morajo vedeti, kakšna je vloga zborov delavcev, vloga in dolžnosti delegatov, vloga delavskih svetov, samoupravnih organov, delavske kontrole itd. Konkretno morajo urediti svoje odnose do krajevnih skupnosti, do tistih, v katerih imajo setiež, in do tistih, v katerih delavci posamezne temeljne organizacije združenega dela bivajo,« je dejal Dante Jasnič. V nadaljevanju seje je spregovoril še o gospodarskih gibanjih nasploh in v jeseniški občini. Za njim je povzel besedo predsednik skupščine občine Jesenice Slavko Osredkar, ki je spregovoril o gospodarski aktivnosti, ki jo spremljajo elementi nestabilnosti. V razpravi so govorili predvsem o možnostih ustanavljanja temeljnih organizacij in o nenehnem izpopolnjevanju našega samoupravno socialističnega sistema. V Železarni Jesenice so na primer med prvimi ustanovili temeljne organizacije združenega dela, zdaj pa ugotavljajo, da bodo morali vgraditi nekatere spremembe, da bodo lahko TOZD zaživele res v pravem smislu in dobile tisto pravo vsebino, ki jo narekuje ustava. D. S. Podpora združevanju ki preprečujejo ustanavljanje te- meljnih orgajiizacij oziroma o možnostih, ki narekujejo ustanovitev. Predvsem bodo na Jesenicah dosledno vztrajali na tem, da se prav povsod uresničijo stališča ustave. »Dislocirane enote,« je dejal Dante Jasnič, »se bodo morale organizirati po teritorialnem principu. Zavzemati se moramo, da se temeljne organizacije ustanavljajo tam, %r so za to možnosti. Te organizacije pa morajo razpolagati z dohodki, imeti v statutih enakopraven Priprave na združevanje in povezovanje gozdarstva in lesnopredelovalne industrije Gorenj* ske so v ponedeljek na pobudo medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko obravnavali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij omenjenih podjetij. Akcija za tesnejše sodelovanje je dobila podporo tudi na tem srečanju. Udeleženci sestanka so menili, da je najprimernejša oblika združevanja in sodelovanja sestavljena organizacija združenega dela, oblikovana na osnovi samoupravnega sporazuma, o katerem se bo začela prihodnji mesec javna razprava. Sporazum naj bi bil podpisan do konca leta. Družbenopolitične organizacije osmih gorenjskih Sukno industrija volnenih izdelkov Zapuže, p. Begunje, razglaša za svoje temeljne organizacije in skupne službe naslednja prosta delovna mesta: 1. tekstilnega tehnika tkalske smeri za administrativno operativno delo v izšivalhici in pregledovalnici; 2. administratorja za delo v splošno kadrovskem sektorju (administrativno delo s samoupravnimi organi); 3. proizvodnih delavk za delo v predilnici, tkalnici in izšivalnici; 4. vratarja — čuvaja Za pridobitev statusa delavca se zahteva ustrezna strokovna izobrazba in izpolnjevanje pogojev, določenih v splošnih aktih. Vse kandidate vabimo tudi na poprejšnji razgovor. Objava velja do zasedbe prostih delovnih mest. Prošnje sprejema splošno kadrovska služba delovne organizacije. gozdarskih in lesnopredelovalnih podjetij, ki naj bi se združila v sestavljeno organizacijo združenega dela, bodo imele v javni razpravi in oblikovanju sporazuma pomembno vlogo. Na ponedeljkovem sestanku so ponovno poudarili, da so glavni cilji povezovanja boljša povezanost gozdnogospodarskih in lesnopredelovalnih organizacij združenega dela, temeljitejše izkoriščanje lesne surovine, nadaljnja modernizacija gorenjske gozdarske službe ter skupne naložbe v gozdove in lesno predelavo. Seveda pa nova sestavljena organizacija združenega dela ne bo smela biti zaprta, temveč se bo morala pojavljati v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru ter sodelovati s sorodnimi organizacijami in združenji. -jk /Q ljubljanska banka oktober mesec varčevanja gospodarska moč je odvisna tudi od varčevanja Pionirski dom na Poljanah V torek, 8. oktobra, je bila na Jesenicah seja konference za družbeno aktivnost žensk pri občinski konferenci SZDL Jesenice, na kateri so razpravljali o tednu otroka, o otroškem varstvu nasploh, o organizaciji organiziranega varstva v šolah, o problemskih konferencah, osveščanju žena in nekaterih drugih vprašanjih. Seje so se poleg članov konference udeležili tudi predstavniki šol, občinske zveze DPM in pri-marij dr. Mušič iz Splošne bolnice Jesenice. V zadnjih nekaj letih so v jeseniški občini napravili pomemben korak v razvoju otroškega varstva, saj so odprli več novih vrtcev, obenem pa so pri osnovnih šolah v občini odprli več oddelkov za organizirano predšolsko varstvo. Kljub temu pa so potrebe po varstvu še vedno večje od zmogljivosti vzgojno-varstvenih ustanov v občini in zatorej bo temu problemu treba posvetiti tudi v prihodnje več in vso pozornost. Še posebno se bodo morali prizadevati, da bodo povečali zmogljivosti ob vrtcu na Plavžu, saj vedno večja stanovanjska soseska na Plavžu narekuje tudi večje potrebe po otroškem varstvu dojenčkov in predšolskih otrok. Ob letošnjem tednu otroka so samo vrtci v jeseniški občini pripravili pestre in zanimive programe, medtem ko se nekatere kulturne ustanove v občini niso zavzele, da bi tudi otroci, ki ne obiskujejo vrtcev, občutili, da se vsaj v enem tednu v letu zavzemamo za otroke. Udeleženci seje so menili, da bi morali vse leto skrbeti prav te ustanove za -izviren in kvaliteten program za otroke. Tudi na Jesenicah ugotavljajo, da primanjkuje šolskih igrišč, zato že več let načrtujejo gradnjo pionirskega doma na Poljanah nad Jesenicami. Dom naj bi obiskovali bodisi v organiziranih skupinah bodisi posamezniki še posebno tedaj, ko bo cesta asfaltirana in bodo Poljane bolj dostopne. Pionirski dom na Poljanah naj bi predvidoma začeli graditi v začetku prihodnjega leta, ob tej priložnosti pa naj bi med občani začeli solidarnostno akcijo zbiranja denarja v primerni obliki. Na seji so razpravljali tudi o pro- blemskih konferencah, ki naj bi jih izvedli tako, da bodo poprej izvedli ankete v tistih delovnih organizacijah ali krajevnih skupnostih, kjer je največ žena zaposlenih. Na osnovi rezultatov takih anket naj bi potem pripravili gradivo in razpravo na tisto temo, ki žene najbolj zanima. Ob tem bi s sodelovanjem znanih zdravnikov pripravili tudi ciklus predavanj za žene v krajevnih skupnostih ali v delovnih organizacijah ter tudi v zadnjih razredih osnovnih šol. V nadaljevanju seje so govorili tudi o podaljšanem bivanju v šolah ter o evidentiranju žena v samoupravne interesne skupnosti. Menili so, da je v jeseniški občini organizacija »letečih« vrtcev še nepotrebna, razen morda v naseljih na Straži in v Podmežaklji, kjer je veliko otrok, ki ne govore slovensko in bi kazalo te otroke bolj vključevati v predšolske aktivnosti. Ugodno so ocenili skrb občinskih socialnih služb za prizadete otroke v občini ter se domenili, da bodo program svojega nadaljnjega dela dosledno uresničevali. D. S. RAZSTAVLJAMO IN PRODAJAMO: PLASTIČNE IZDELKE LASTNE PROIZVODNJE >^ • HTV ZAŠČITNA SREDSTVA IN DRUGE IZDELKE USNJENE IN LESNE GALANTERIJE da na^ • POHIŠTVO IN OPREMO ZA VAŠE STANOVANJE • KONFEKCIJO IN DRUGE TEKSTILNE IZDELKE VSE TO PRI ZARJI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH IN °&LIČNIH KREDITNIH POGOJIH! Z AR J A A JESENICE J jb ^prem© SVETUJEMO, DOSTAVLJAMO NA DOM • POHIŠTVO STROKOVNO SESTAVLJAMO Z Iskrino elektroniko Novost s področja zabavne elektronike je nov prenosni transistoriziran TV sprejemnik Del Iskrinega programa s področja tako imenovane zabavne elektronike Nov TV barvni transistoriziran sprejemnik Ambasador bo kmalu tudi v prodaji Največji dosežek s področja telekomunikacij je zasebna elektronska telefonska centrala Diktafoni *** Sodobna elektronika 74 je moto letošnje že 21. mednarodne razstave elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike, ki so jo odprli v ponedeljek popoldne na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Tokrat sodeluje na njej 390 razstavljavcev iz dvajsetih držav, med njimi tudi 57 domačih. Že enaindvajsetič pa sodeluje na tej razstavi tudi Iskra oziroma današnje Združeno podjetje Iskra. Letos se to, v jugoslovanskem merilu veliko podjetje predstavlja z izdelki in dosežki pod naslovom Z Iskrino elektroniko v prihodnost. varne, ki proizvajajo samo elemente. Izdelajo jih toliko, da jih domači trg ne more vseh prevzeti, zato nekatere tovarne izvažajo tudi do 60 odstotkov izdelkov. Proizvodnja elementov je v Iskri sestavljena iz štirih osnovnih področij: kondenzatorjev, uporovnih elementov, magnetnih materialov in polprevodnikov. S temi pokrivajo domači trg in dobršen del trga v svetu. Pomembno pri tem pa je, da se elektronika začne prav s temi elementi. Velika tradicija in kvaliteta danes Iskri narekujeta povečanje tovrstne proizvodnje. Že zdaj bi lahko prodali in izvozili še več. Za primerjavo povejmo, da Iskra dobavlja elemente vsem jugoslovanskim proizvajalcem televizorjev in številnim v tujini. Mimogrede povedano pa je bil v Iskri tudi sicer izdelan prvi televizijski sprejemnik pri nas. Skratka, po gospodarski plati in proizvodnji tovrstnih izdelkov je to podjetje vodilno in eno najbolj vplivnih v državi. Največji dosežek, ki so ga v Iskri na področju elementov zabeležili v zadnjem času, so keramični poten-ciometri. »To je pomembna novost,« pravi Adolf Osterman, analitik za marketing v Iskri. »Druga pomembna novost pa so navite komponente pri feritih, ki se uporabljajo predvsem za razne odklone in popravke (slikovne in glasovne) recimo pri televizijskih aparatih. In potem so tu še specialni modeli magnetov za elektromotorčke, zvočnike in podobno. To bi bile glavne novosti z letošnjega proizvodnega programa na našem področju. Seveda pa nismo tokrat razstavili vsega izbora elementov.« Veliko pozornost je na razstavi zbujal žepni magnetofon oziroma diktafon Iz tega naslova veje na prvi pogled nekakšna simbolika; nekaj kar nas navadne zemljane, uklenjene v običajni delavnik in s takšnimi in drugačnimi vsakdanjimi obveznostmi, nekako ne prepriča. Vendar ni tako. Ko sem hodil po Gospodarskem razstavišču in si ogledoval sodeč po mnenju drugih (predvsem strokovnjakov) zanimivo razstavo, se me je od časa do časa lotevala nekakšna utrujajoča ne-zanimivost. Ko pa sem prisluhnil strokovnjakom, sem se nenadoma počutil majhnega. Večina, velika večina razstavljenih eksponatov pomeni ogromen dosežek na področju znanosti. Za poprečneža je tod na pogled malo praktičnih stvari. Kakšno praktično vrednost ima recimo nekakšno hibridno vezje, kot ga strokovnjaki imenujejo, za posameznika? Najbrž je izdelava zelo zahtevna, saj moraš pogledati skozi povečevalno lupo, Če hočeš kaj videti. Toda v praksi, doma ... ? Skratka, radovednež, .ki si ogleda razstavo pač zaradi razstave in ker morda zbira prospekte, je tod kot izgubljen. Vendar si vsakoletno razstavo velja ogledati. Velja pa prisluhniti, če imate srečo, tudi strokovnjaku. Z nekaj besedami in stavki se pred vami nenadoma odpre čisto nov svet. Lahko bi rekli, da gledate svet vaših vnukov in pravnukov; svet današnje vizije in jutrišnje realnosti. In prav zato je naslov, pod katerim se na razstavi predstavlja Iskra, še kako pravilen in realen. PRIZNANJE Podajmo se na krajšo pot in sku-šajmo razčleniti to Iskrino elektroniko bodočnosti. Se preden pa se sprehodimo po Iskrinem razstavnem prostoru, še beseda dve o zanimivem in pomembnem dogodku. Ne vem, ali je bilo po sredi naključje ali kaj drugega, vendar res je, da so se v ponedeljek po eni strani zbrali v Ljubljani na otvoritvi razstave nekateri diplomatski predstavniki ter tuji in domači gospodarstveniki, po drugi pa so ta dan izročili Iskri veliko priznanje. / Bivši francoski zunanji minister Maurice Schumann je podelil Združenemu podjetju Iskra mednarodno priznanje Prix de promo-tion internationale. To priznanje podeljuje mednarodni inštitut za promocijo in prestiž iz Ženeve, ki je bil ustanovljen 1963. leta na pobudo tedanjega francoskega ministra za kulturo Andreja Malrauxa. Namen inštituta je obrniti pozornost sveta rta podjetja in posameznike, ki so prerasli domače okvire in igrajo pomembno vlogo v svetovnem življenju. Vsako leto s priznanji predstavijo in priznajo šest do osem oseb, ustanov in podjetij s štirih področij dela: humanitarnega, kulturnega, ekonomskega in industrijskega. To priznanje, ki ga je doslej v Jugoslaviji dobilo med podjetji le podjetje Energoinvest iz Sarajeva, je zdaj dobila Iskra. Sicer pa so med redkimi, ki so ga prejeli v svetu na primer le NASA, IBM in OMEGA ter še nekateri. To priznanje gledano s tega zornega kota je torej nedvomno veliko. Zanimivo pa je, da nekako potrjuje Iskrine dosežke tudi s področja elektronike v prihodnosti. DELAJO ZA DRUGE Sedim v dvignjenem delu Iskrinega razstavnega prostora v hali B na Gospodarskem razstavišču in poslušam direktorja Iskre — TOZD domači trg in direktorja Iskrinih razstav na različnih sejmih inž. Simona Primožiča. »Iskra že vsa leta sodeluje na tej mednarodni razstavi. Morda se sliši malo neskromno, vendar vsa leta od začetka smo skušali dajati tudi nekakšen moto tej razstavi, hkrati pa smo se vedno podrejali splošnemu konceptu celotnega sejma oziroma razstave. Vsa leta je bil poudarek na telekomunikacijah, letos pa prevladujejo pri nas merilna tehnika, elementi za elektroniko in elektronske naprave. Na teh področjih pa strokovnjaki v našem podjetju veliko delajo.« Iskra je danes v Jugoslaviji največji proizvajalec elektronskih elementov. V okviru Združenega podjetja Iskra so na primer danes to- NOVOST NA PODROČJU TELEKOMUNIKACIJ »Moje osnovno področje je klasična telefonija, zato raje vidim, da kaj več pove s področja telekomunikacij inž. Tone Remžgar, prav tako analitik za marketing,« je rekel inž. Simon Primožič. »Kot posebno novost, prvo v Jugoslaviji, je vsekakor treba omeniti zasebno elektronsko telefonsko centralo (EPABX 300), ki je trenutno še prototipni izdelek, je pa vse pripravljeno, da steče redna proizvodnja. To centralo smo naredili v sodelovanju s fakulteto za elektrotehniko, s katero tudi sicer dobro sodelujemo. Menim, da smo s tem dosegli velik uspeh.« Ta centrala sodi v tako imenovane hišne centrale in pomeni korak naprej v primerjavi s tovrstnimi klasičnimi centralami oziroma prehod iz mehanskega na elektronski sistem. Omogočala bo hitrejše povezave, kvalitetnejše pogovore, skrajšan številčni oziroma izbirni sistem. Razen tega pa bo njena trajnost daljša in vzdrževanje lažje. »Seveda tokrat nismo mogli na razstavi predstaviti celotnega programa, ker je preobširen,« pravi inž. Tone Remžgar. »Predstavili pa smo kompleten program prenosnih naprav, in sicer povezavo telefonskih in telegrafskih central med seboj po žičnem ali brezžičnem sistemu. Obadva sistema sta pomembna in zanimiva predvsem za pošto, UJV, železnico in druge. Razen tega pa imamo tudi radiorelejne naprave, ki se uporabljajo kot samostojna UKV omrežja za reševalno službo, gozdarstvo, gradbena podjetja in druge.« Zanimivost za svojevrstne »sladokusce« pa je poseben žepni diktafon. V poslovnem svetu to napravo dobro poznajo. Gre za to, da lahko kjer koli (recimo med vožnjo ali na potovanju*) posnamete na trak željeno misel ali ugotovitev, kasneje pa jo prepištete na papir. Zanimanje za majhen magnetofon oziroma pravilno diktafon, je bilo na letošnji razstavi veliko. ELEKTRONSKI ŠTEVEC Inž. Janez Trojar, asistent di-rektoja direkcije si je potem vzel čas in spregovoril o tako imenovani merilni tehniki in o dosežkih, ki jih je na tem področju zabeležila Iskra. »Za uvod in lažjo nestrokovno predstavo naj povem, da je merilna tehnika zelo pomembna v proizvodnji in pr* vzdrževanju. Brez tega ne bi Naprave za prenos informacij po visokonapetostnih dalnovodih. Posebej prirejene za prenos informacij v obratovanju bodoče 360 ki/ovoltne mri v prihodnost bilo elektronike. Mera je namreč osnova vsakdanjega življenja; merimo čas, temperaturo, količino in podobno. Skratka, brez meritev bi bili zelo nebogljeni. Najpomembnejše pri merilni tehniki pa je, da mora biti vsaj nekaj korakov pred proizvodnimi dosežki. V našem podjetju, v proizvodnji ima merilna tehnika pomembno mesto. Poleg standardnih klasičnih merilnih inštrumentov (mehanskih in elektronskih) posvečamo veliko skrb tudi razvoju na tem področju. Tokrat predstavljamo iz družine naših inštrumentov zanimivo novost, na katero smo lahko ponosni. Takoj za svetovno znano firmo Siemens smo začeli razvijati elektronski števec za merjenje porabe električne energije. Zdaj je razvit do te mere, da ga lahko že predstavimo. Njegova praktična vrednost je zelo velika, čeprav je po drugi strani uporaba tega števca stvar bodočnosti. V svetu namreč še vedno poteka proizvodnja mehanskega števca, ki pa ima v primerjavi s tem velike izgube in je predvsem nianj točen od tega dosežka. Skratka, trenutno pomeni elektronski števec električne energije bolj prikaz sposobnosti Iskrinih strokovnjakov, ko pa bodo v svetu počasi začeli prehajati nanj (tudi v gospodinjstvih; in ta čas ni več tako daleč), bomo mi pripravljeni za redno proizvodnjo.« Seveda pa bi se uporaba tega števca že danes izplačala velikim porabnikom električne energije in recimo distributerskim podjetjem, Pri katerih večkrat slišimo pripombe, da zaradi točnosti oziroma občutljivosti sedanjih mehanskih merilnih inštrumentov včasih beležijo velike izgube. Pri elektronskem števcu električne energije pa tako imenovanih neregistriranih izgub tako rekoč ni. PH METER IN ŠE KAJ »Lanski sejem elektronike,« nadaljuje inž. Trojar, »je pokazal tako imenovano hibridno vezje. (To je nekakšen križanec med klasičnim in tiskanim vezjem; značilnost pa je mikroskopska pomanj-šanost. — Op. p.). Letos smo uspeli s sodelovanjem fakultete 2* elektrotehniko prikazati elektronski števec električne energije. Drug zanimiv inštrument pa je Watt meter za vgradnjo. Na pogled nič posebnega, vendar mu je osnova prav tako integrirano (združeno) oziroma hibridno vezje. Odlikuje Pft ga izredna kvaliteta in je hkrati najmodernejši tovrstni inštrument v svetu. Trenutno 8a predstavlj amo kot prototip-fti izdelek, ni pa daleč do redne Proizvodnje.« Med tovrstnimi letošnjimi dosežki omenimo še prenosni Ph me-^er» ki se uporablja predvsem v laboratorijih oziroma v kemični industriji. To\rstnih prenosnih instrumentov doslej ni bilo. Če so Urniki hoteli recimo opraviti analizo vode, so morali vzeti vzor-Ce> jih prenesti v laboratorij in tam °Praviti delo. S prenosnim Ph me-|rom pa bodo to delo opravili 'ahko kar na terenu. »Škatlica« °ziroma naprava (6 x 15 x 3 centimetre) tehta 450 gramov, v njej £a je kar 50 transistorjev. Ta instrument nima primere po točnosti in velikosti v naši državi in je enakovreden najboljšim tovrst-nim inštrumentom v svetu. Poleg ostale klasične, vendar izpopolnjene merilne tehnike, pa je Iskra letos prikazala na razstavi še skupino inštrumentov za energetiko. Pomembni so zato, ker potrjujejo pravilo, da morajo biti merilni inštrumenti vedno korak pred proizvodnjo. V Jugoslaviji namreč pravkar postavljamo 380-kilovolt-no mrežo. Iskra se je vključila v te priprave in že izdelala dragocene inštrumente, ki bi jih bilo sicer treba uvoziti. Gre namreč predvsem za različne pretvornike in za veliko investicijo oziroma posel, ki bo v celoti Iskri prinesla okrog 30 milijonov novih dinarjev. AVTOMATIZACIJA V INDUSTRIJI To je eno izmed področij, kjer v zadnjih letih Iskra beleži velik razvojni korak; predvsem v avtomatizaciji obdelovalnih strojev. Kar 70 odstotkov jugoslovanskih proizvajalcev obdelovalnih strojev danes opremlja stroje z elektroopremo in programskimi napravami Iskre. Najnovejši dosežek na tem področju je tako imenovana brezkontakt-na (simatic) tehnika. Inž. Fedor Gregorič, direktor sektorja za avtomatizacijo v industriji takole pravi: »Pravkar se bavimo z merjenjem pozicije noža na različnih obdelovalnih strojih. Pri tem razvijamo postopek elektronskega uravnavanja. Druga podobna tehnika v industriji je regulacija enosmernih generatorjev. Doslej smo razvili pri tovrstnih generatorjih postopek s konstantnim momentom pri različnih vrtljajih do moči 25 kilovatov. Razvili pa ga bomo tudi do večjih moči. Razen tega se v zadnjem času vključujemo v opremljanje raznih kmetijskih kombinatov, kjer na primer na farmah vgrajujemo naprave za stalno temperaturo in vlago. Nadalje izpopolnjujemo polavtomatsko in avtomatsko varjenje in nameravamo v prihodnje čimbolj kompletirati postopek varjenja s CO2 in varjenja ter rezanja s plazmo.« Velik uspeh so doslej v Iskri dosegli tudi na področju alarmnih naprav. Ukvarjajo se namreč s prenosom signala pri protipožarni in protivlomni zaščiti. Gre namreč za to, da bi bila intervencijska postaja (gasilci, milica) s signalom takoj obveščena o požaru ali vlomu na širšem področju, ki ga pokriva. Rezultati tovrstnih raziskav in del se že kažejo in v Ljubljani bodo na primer prihodnje leto že montirali takšne alarmne naprave. In še eno zanimivost lahko omenimo s tega področja. Iskra bo letos v Jugoslaviji opremila okrog 120 stez na avtomatskih kegljiščih. Zanimivo pa je, da elektronski del, kot sestavni del avtomatskih kegljišč, zdaj izvažajo tudi v Zvezno republiko Nemčijo, kjer je mimogrede povedano trenutno nekakšen hobv kegljanje na teh kegljiščih. KAJ PA ENERGETIKA? Tudi to področje ni neznano Iskrinim strokovnjakom. Nekaj smo o tem že rekli pri izgradnji 380-kilovoltne mreže pri nas. Sicer pa imajo v Iskri tudi sektor za energetiko. »Ukvarjamo se predvsem z zaščito transformatorjev, generatorjev, daljnovodov in večjih motorjev. Zdaj smo navezali stike s švedsko firmo, ki izdeluje zaščitno tehniko v tako imenovani statični izvedbi in v kombifleks sistemu, ki se lahko poljubno kombinira. Pri Jo letošnji 21. mednarodni razstavi elektronike, telekomunikacij, avtomatike Nuklearne tehnike na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je Iskra 8VOJ £*st<> gledališče bo odprlo letošnjo sezono z uprizoritvijo Cankarjeve Uf I>()fI('fŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI s predpremiero v-of,t lVcu na festivalu klasike na jugoslovanskih odrih, in sicer 10. obra. Predstava, ki so jo pripravili Janez Povše (režija), Saša Kump or,ena)' Milena Kumar (kostumi), Nataša Skrt (govor), Ilija Šurev (glasbena t/W*7°^ Andre8 Valdes (gib), igralsko pa Jože Vunšek, Minka Kump, Vlado JQS ' lrena šiling, Tine Oman, Biba Vršič, Tilka Intihar, Tone Dolinar, hfiT* P°^nar> J°*e Urankar, Etka Oman, Jože Kovačič, Mirko Cegnar, 15 j /('/'' Cveto Sever — bo doživelo premiera v domači hiši v torek, 4P obl9.30, potem pa bodo do vključno petka na programu abonmaj- Ponovitve. Velja opozoriti vse udeležence na novo formiranega abon-KEI) KOLEKTIVI SOBOTA, da imu/o predstavo naslednjo soboto, f)rov, 0& oktobra ob 19.30. — Na sliki prizor z vaje. s še posebnim zanimanjem pa so jih opazovali turisti, ki so se mudili v Kranjski gori, saj je tudi v tujini primer, da bi neko gostinsko podjetje oziroma gospodarska organizacija na tak način približevala kulturo, nenavaden. Gorenjka je s to organizacijo slikarske kolonije nedvomno pokazala, kako in na kak način naj bi se kultura širila tudi v naših znanih turističnih središčih. Primer Gorenjke je vsekakor vreden posnemanja. D. S. Igrače za vse otroke Te dni poteka po vsej Sloveniji velika akcija zbiranja igrač za otroke, ki jim starši le-teh ne morejo kupiti. Akcijo je v tednu otroka sprožila Zveza društev prijateljev mladine Slovenije, izvajajo pa jo v sodelovanju z republiškim odborom RK Slovenije. Po vseh šolah so dobili obvestila, naj otroci prinesejo igrače, ki jih ne potrebujejo več, so jih prerasli in podobno, a so še vedno uporabne in jih bodo drugi otroci veseli. »V kranjski občini poteka ta akcija po osnovnih šolah, pritegnili pa smo tudi nekatere srednje šole,« je o akciji zbiranja igrač povedala predsednica DPM v Kranju Tončka Vodnikova. »Ze po prvih dneh je videti, da bo. zbranega zelo veliko. Republiški odbor Rdečega križa Slovenije je predlagal, naj bi kranjski otroci zbrali igrače za otroke občine Laško. Ko jih bomo zbrali skupaj z občinskim odborom Rdečega križa, jih bodo na zavodu za zdravstveno varstvo še razkužili, vzgojiteljice v vrtcih pa smo naprosili, naj bi jih primerno razvrstile. Pri pakiranju nam bodo pomagale učenke poklicne šole v Kranju. Ker bo zbrano veliko igrač, menimo, da bi bilo prav del igrač zadržati in jih razdeliti otrokom v odmaknjenih krajih kranjske občine, saj so jih prav tako željni, starši pa ne zmorejo izdatka zanje. Verjetno bomo tako akcijo zbiranja igrač ponovili pred novim letom, da bi otroke, ki niso deležni igrač, razveselili za dedka Mraza in njihovim staršem prihranili kak dinar.« L. M. Tovor grozdja pod cesto Posebne vrste srečo, pa tudi zvrhano mero prisebnosti je imel v soboto, 5. oktobra, zjutraj turški voznik vlačilca Ahmet Erkelinc iz Ankare. Ko se je njegovo vozilo začelo nagibati, ko je s kolesi zapeljal na neutrjeno bankino, je še pravočasno skočil iz šoferske kabine, vlačilec z ogromnim aluminijastim hladilnikom polnega grozdja pa je zdrsnil iz ovinka pod cesto na Zg. Jezerskem. Ahmet Erkelinc je peljal 21 ton grozdja iz Ankare v Zah. Nemčijo za nekega nemškega kupca. V Zagrebu se je s še dvema šoferjema vlačilcev, ki sta bila prav tako namenjena v Zah. Nemčijo, razšel in jo namesto čez mejni prehod Šentilj ubral po ozki cesti na Jezersko. Srečno je ogromni tovor pripeljal na mejni prehod na Jezerskem vrhu, tam pa mu je carina sporočila, da mora čez šentiljski prehod. Voznik šestnajst-metrskega vozila je obrnil in odpeljal po ozki in ovinkasti cesti nazaj proti Kranju, vendar se je pot končala še pred Kokro v ostrem ovinku. Kot že rečeno, je vozilo zdrsnilo kakih 10 metrov v jarek, tako da se je ujelo na veliki skali. Kabina vlačilca pa je ostala na cesti, tako da je ovirala tudi normalno^ odvijanje prometa. »V tem primeru, ko se je na ozki cesti pripetila nesreča tako težkemu vozilu,« pravi direktor Zavoda za reševalno in tehnično službo v Kranju Maks Štromajer, »se je pokaza- lo, da nismo opremljeni in pripravljeni za take primere. Od sobote do torka smo po vsej Sloveniji iskali primerno veliko dvigalo, ki bi lahko dvignilo kabino vlačilca: šele v torek zjutraj smo s 16-tonskim dvigalom, ki nam ga je posodilo Gradbeno podjetje Grosuplje, kabino lahko odstranili. Naše dvigalo je le 9-ton-sko in bi pri taki teži ne opravili veliko. Mislim, da bi bilo dobro razmisliti o tem, kako in kje dobiti potrebno opremo za hitro in učinkovito odstranjevanje ovir na cestah v takih primerih, kot je ta na Jezerskem.« Poškodovano kabino vlačilca so prepeljali v popravilo v Avtoobnovo v Ljubljano, ogromni aluminijasti hladilnik z 21 tonami grozdja v trebuhu, pa na več mestih naluknjan čaka na odločitev nemškega kupca. Ta namreč zahteva, da se blago tako ali tako pripelje v Zah. Nemčijo in tam oceni škoda ter tako zagotovi izplačilo zavarovalnine. Za zdaj ta kupec še zavrača možnost, da bi sadje odkupili pri nas. Tako bo verjetno zahteval, da se vlačilec izvleče iz jarka, popravi in usposobi za pot. Medtem ko šofer in tovor čakata na dokončno kupčevo odločitev, pa si na Zavodu belijo glavo, kako bodo ogromni hladilnik dvignili, če bodo dobili naročilo, da ga je treba. Grozdje pa čaka in še sreča je, da je tako hladno in se bo čim kasneje pokvarilo. L. M. Posredujemo prodajo karamboliranega vozila: 1. osebni avto AUDI 60 L, letnik 1971, prevoženih 95.000 km, začetna cena 14.500 din Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranja Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 16. oktobra 1974, do'12. ure. ' Vpis šolskih novincev Osnovne šole v občini Kranj bodo vpisovale šolske novince, rojene leta 1968 in do marca 1969 po naslednjem razporedu: Osnovna šola France Prešeren Kranj s podružnicami Osnovna šola Simon Jenko Kranj s podružnicami Osnovna šola Stane Žagar Kranj s podružnicami Osnovna šola Matija Valjavec Preddvor s podružnicami Osnovna šola Stanko Mlakar Šenčur s podružnicami in Osnovna šola Josip Broz-Tito Predoslje v soboto, 12. oktobra, od 8. do 12. ure Osnovna šola Lucijan Seljak Kranj: — centralna šola v četrtek, 10. oktobra, od 8. do 18. ure v petek, 11. oktobra, od 8. do 18. ure v soboto, 12. oktobra, od 8. do 12. ure — podružnične šole: Orehek — ponedeljek, 14. oktobra, od 10. do 18. ure Žabnica — torek, 15. oktobra, od 15. do 18. ure Besnica — sreda, 16. oktobra, od 15. do 18. ure Podblica — sreda, 16. oktobra, od 15. do 18. ure Mavčiče — četrtek, 17. oktobra, od 15. do 18. ure Osnovna šola Davorin Jenko Cerklje na Gorenjskem: — centralna šola — sobota, 12. oktobra, od 8. do 12. ure — podružnična šola Zalog — ponedeljek, 14. okt., od 12. do 18. ure — podružnična šola Šenturska gora — torek, 15. okt., 12.—15. ure K vpisu pripeljite otroka in prinesite njegov rojstni list. Kinopodjetje Kranj vas vabi, da si od 13. do 20. oktobra v kinu CENTER ogledate veliko stvaritev ameriške filmske proizvodnje — barvni film režiserja Andrevva L. Sto-nea Veliki valček o življenju in delu kralja valčka Johannu Straussu Igrajo: Horst Bucholz, Mary Costa, Rossano Brazzi Predstave: nedelja, 13. oktobra, ob 21. uri — premiera; sreda, 16. oktobra, ob 20. uri; od^ 17. do 19. oktobra ob 15., 17.30 in 20. uri; nedelja, 20. oktobra, ob 14., 16.30 in 19. uri. 1 2* 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ 1 19 ■20 21 22 ■ 23 ■24 ■ 25 26 27 ■ 29 30 31 ■ 32 33 ■ 35 36 ■ ■ 38 39 40 l ■ * 43 44 45 Z ■ 46 47 48 ■ 49 50 51 53 - ■ 55 56 57 58 59 60 61 Vodoravno: 1. redka, plemenita kovina, 8. olikano vedenje, pravila lepega obnašanja, 14. ime slovenskega skladatelja in zborovodje Gobca, 15. zahteva ga vprašanje, 17. ime slovenskega pesnika Grudna, 18. svojeročni podpis, 20. kratica za Vojni odsek, 21. ime slovenske slikarke Plestenjakove, 23. za polton zvišana nota e, 24. Anton Marti, 25. kričanje, vikanje, 26. skupek poslopij, kjer živijo člani samostanskih redov, 29. najdaljša zagrebška ulica, 31. tretje mesto v Sloveniji, 32. Alfi Nipič, 34. južnoameriška orjaška kača, boa, 35.nizekotok Zadarskega otočja, 37.Emile Zola, 38. vzvišena nakla-dališča; zapornice, 40. necivilist, 42. zdravila za skrajšanje bolezni; splavila, 45. vrba žalujka, 46. Ladko Korošec, 48. kmečki očanec, 49. višavje med Indijo in Burmo, 51. avtomobilska oznaka za Rijeko, 52. delna ali popolna ohromelost; otrpljenje, 55. kratica za neto registrsko tono, 56. proti-nožec; t. j. prebivalec na nasprotni poluti zemeljske oble, 58. prostor za leve, 60. »novo srebro«, zlitina iz bakra, cinka in niklja, 61. slovesno cerkveno prekletstvo. Navpično: 1. korist, 2. glavno mesto Nigerije, 3. izkazovanje časti, spoštovanje, 4. Tine Orel, 5. ime slovenske dramske igralke Zupančičeve, 6. skupek obeskov; kar je navešeno, 7. nasprotje med dvema pojmoma; nasprotna trditev, 8. nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet, 9. reka v srednji Evropi, 10. jezero v Južni Afriki, severno od puščave Kalahari, 11. ameriško moško ime (pevec Jones), 12. Oleg Vidov, 13. vest, temeljna zvrst časnikarskega dela, 16. del obleke, 19. nadležna žuželka, 22. menjačica, spremenljivka, preprost enostaničen organizem, 25. večkratno videnje, 27. pijača starih Slovanov, 28. naročbe, 30. junak Leblancejeve kriminalke, Arsene, 33. ne skupaj, 35. zapreka, bariera, 36. priprava za lov listja in dračja po jezovih, sadja po bregovih, 39. Mito Trefalt, 41. druščina zlasti pevska skupina po Dalmaciji, 43. bolečina, 44. nekdanji avstroogrski naziv za Zagreb, 47. nočno popivanje, 50. otok in kraj na tem otoku v Aleutih ob Tihem oceanu, 52. ugankarski list Pavlihe, 53. ime italijanske pisateljice Negri, 54. ime filmske igralke Gardner, 57. Tina Leonova 59. Nikola Tesla. Rešitev pošljite do torka, 15. oktobra, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 10 din, 3.: 30 din Topli, praktični, športni in vedno privlačni izdelki iz shetland volne, izdelki Almira, Radovljica rešitev križanke iz petkove številke izbrali smo 1. pastir, 7. verist, 13. odbitek, 15. apostat, 17. LE, 18. nacist, 20. plato, 21. Klek, 23. lopar, 25. anat, 26. Asamati, 28. IV, 30. IRA, 31. mramor, 32. eksil, 34. eleat, 36. amonal, 39. ter, 40. in, 42. literat, 44. Ivan, 46. arena, 48. Avas, 50. Kaleh, 52. ocejek, 54. NT, 55. Andorec, 57. reganje, 59. Tanaka, 60. Kolčak izžrebani reševalci Prejeli smo 97 rešitev. Izžrebani so bili naslednji reševalci: 1. nagrado (50 din) dobi Stanko Smitek, 64000 Kranj, Koroška 14; 2. nagrado (40 din) Albin Urh, 64264 Boh. Bistrica, Jelovška 10; 3. nagrado (30 din) Oton Zazvonil, 64290 Tržič, Trg svobode 20/1. Nagrade bomo poslali po pošti. Kotiček za ljubitelje cvetja Piše ing. Anka Bernard Sajenje drevja in grmovja Trajnice lahko bolj ali manj uspešno presajamo tudi med sezono, posebno nižje blazinaste trajnice, drevje in grmovje pa vedno zahteva svoj pravi čas. To je mesec oktober. Če bo le še kaj vremena, je zdaj pravi čas za sajenje drevja. Drevje in grmovje se v jeseni že deloma vraste in spomladi že normalno odžene. Tudi prijem jesenskih posajenih sadik je boljši. Le koščiča-sto drevje, češnje, slive, breskve, marelice, od okrasnih pa breze, omorike in bore ter še nekatere pa uspešneje presajamo spomladi. Posebno vrtnice pa presajamo v jeseni. Le v hladnejših predelih kot na primer na Jezerskem jih raje sadimo spomladi. Vendar pa so spomladi kupljene sadike vedno dražje, ker jih je treba imeti v zasipu. Če sadike ne sadimo istega dne, jih zasujemo z zemljo in po potrebi zalijemo. Sadike v zasipu lahko počakajo tudi do pomladi, če jih zaradi zime ali slabega vremena ne moremo posaditi. Ko sadike kupujemo, moramo vedeti, kako visoko zrastejo. Med višje grmovnice, ki zakrivajo poglede pred sosedi, štejemo forsitijo, vajgelijo, Van hutovo spirejo, pamelo, metuljveko, rdečelistni češmin, ognjeni trn. Okoli enega metra pa zrastejo: potentila, zimzelena lonicera, metličevje, bumaldo-va spireja; za prekrivanje tal pa so zelo primerne nizke sorte panešpljic, trdo-leske in krčnice (Hvpericum cah/cinum). Gorenjci dobe veliko izbiro grmovnic, trajnic in vrtnic že v Kranju na Vrtnariji Planina, po nekatere drevesne sadike kot so bori in omorika pa je treba v Volčji potok ali v Hrišico pri Ljubljani in še kam. r Stopnje pijanosti Iz izkušenj vemo, da dobi človek po zaužitem alkoholu samo subjektiven občutek moči, čeprav se v resnici po pitju zmanjša njegova delovna sposobnost, pa tudi moč in razum. Vemo tudi, da je stopnja pijanosti odvisna od količine popitega alkohola, od narave alkohola (pivo, vino, žgane pijače) od telesne teže, prehranjenosti, razpoloženja itd. Torej količina alkohola, ki kroži po krvi, določa našo pijanost. Ce je v krvi 0,5 promile alkohola, kar pomeni na dva tisoč kapelj krvi ena kaplja alkohola, se to ne kaže kot pijanost. Pri koncentraciji ene promile pa se stanje že izraziteje spremeni. Promil pa dosežemo najkasneje uro zatem, ko popijemo slabe pol litra vina. Pozornost postane pomanjkljiva, pojavi se brezvoljnost, gibi so grobi in netočni, refleksni čas se podaljša, čeprav pa na drugi strani vsaka oseba v takem stanju še ne kaže izrazitih zunanjih znakov pijanosti. Vendar pa se to pozna že v človekovi storilnosti pri delu, ker ogroža sebe in svojo okolico in ni sposoben sodelovati tudi v javnem prometu. Zunanja znamenja pijanosti so bolj vidna pri koncentraciji ena do dve promile alkohola. Takrat ima človek že lepo pordečel obraz, pulz in dihanje sta hitrejša, govori hitro in često zmedeno. Nezanesljivo hojo, zanašanje, opotekanje in pojavljanje dvojnih slik pa tudi nerazločen govor srečamo pri koncentraciji dve do tri promile. Koncentracija tri do pet promil pa že izzove težko pijanost, ki prek nezavesti, splošne neobčutljivosti, nenormalne temperature in slabotnega krvnega obtoka lahko pripelje tudi v smrt. Do tega pride, če na primer krepak Človek na tešče popije tri četrt In i m konjaka. Glede na stopnjo opit ost i je potreben tudi primerno dolg Čas, da se streznimo. Ze pri lažji pijanosti pa to traja vsaj osem ur. Pri tem 10 odstotkov alkohola izdihamo skozi pljuča, ostalih 90 odstotkov pa se razgradi V jetrih. Glede na to, da jetra lahko v določenem času razgradijo razmeroma majhne količine alkohola, pri čemer procese razgradnje ali treznenja ne moremo pospešiti niti s kavo ali z drugimi pripomočki, kot večina ljudi misli, se pogosto dogaja, da marsikdo po večernem pitju sede / jut raj za volan še alkoholiziran. .Jane/. Kojšek, dipl. psiholog Vanja — V pismu prilagam vzorec blaga, iz katerega bi rada imela obleko s kratkimi rokavi. Stara sem 29 let, visoka 168 cm, tehtam pa 65 kg. Marta — Obleka za vas je poloprijetega kroja. V pasu je rezana, prav tako po dolžini spredaj in zadaj. Izrez je koničast, rokavi so kratki, krilo je močno zvončasto. Zadrga je na hrbtu. Na prsnem delu je izvezen monogram. Sirova solata Potrebujemo: pol kg emen talskega sira, 20 dkg hrenovk, 2 kisli kumarici, nekaj kaper, sol, poper, Ščepec sladkorja, I žlička gorčice, šopek dTobhja-ka, kis, 2 žlici olja. Sir narežemo na paličice, kuhano hrenovko na kolesca, zrežemo tudi kumarice. Vse skupaj pomešamo. Dodamo kapre m njihov sok. Iz soli, popra, sladkorja, gorčice, drobnjaka, kisa in olja umeša mo solatni preliv in prelijemo z njim solato, malo potresemo, da ni treba več mešati ter pu stimo. da se solata napoji. Solata je nasitno in /o ponudimo s kruhom. Da so zdaj moderna zvončasta in malo daljša krila, že vemo. No, na to so mislili tudi pri radovljiški ALMIRI in spletli zares lepa krila iz diolen jerseva. V sivi, zeleni, modri, opečnato rjavi in ciklam rdeči barvi ter v velikostih od 38 do 46 se dobe v njihovi prodajalni v Radovljici. Cena:280 din Tale dekliška obleka iz uvoženega jerseva je izdelana v domiselni kombinaciji malega in velikega pepita vzorca. Spredaj se zapenja z zadrgo in je zlasti primerna za šolarke, saj se lepo pere in je sploh ni treba likati. Naprodaj je v vseh prodajalnah TRIGLAV KONFEKCIJE, in sicer v rdeči, temno rjavi in temno modri barvi ter v velikostih za 12, 14 in 16 let. Cena:376 din Ce iščete tanke diolen zavese, poglejte 6e v spodnje prostore Murkine MODE v Radovljici. Pravkar so jih dobili, izbirate p« lahko med zlatorumeno, beigc, rjavo in modro borduro. Višina 250 cm. Cena: 82,10 din Zima te trka na vrata in trebi« bo misliti na topel plašč. Na Kokrim-m oddelku žensk«" konfekcije v GLOBUSU imajo naprodaj zelo lep«' plašče iz vedno moderncg* tw«'«>da. Dobe se v zeleni, rjavi in bor«l«> b«rvi tor v velikost i h «>tl 36 do 52. (Ynii:od 1.150 do 1500 din za vas uružinskf i pomenkii ——KARIBSKA SKRIVNOST SODOBNA VZMETNA BLAZINA 28 V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Agathe Christie Karibska skrivnost. To knjigo so dobili za nagrado izžrebani naročniki knjižne zbirke za leto 1974. »Oprostite mi, prosim.« »Sploh pa danes ne grem* k masaži. Saj mi tako nikoli nič ne pomaga.« »Pojdite no, gospod, tako pa res ne smete govoriti.« Jackson je kar prekipeval od poklicne vestnosti. »Če 'boste prenehali z masažo, boste kmalu občutili posledice.'« Ročno je obrnil Rafielov invalidski voziček. Jane Marplova je vstala, se nasmehnila Estheri in odšla proti obali. 18. BREZ DUHOVNIŠKEGA BLAGOSLOVA Tega jutra je bila plaža precej prazna. Greg je z običajnim hrupom čofotal po vodi. Lucky je ležala z obrazom na pesku. Zagoreli hrbet se ji je kar svetil od olja, svetli lasje pa so ji poševno padali prek ramen. Hillingdonovih dveh ni bilo na plaži. Senora de Caspearo, ki jo je obkrožal izbran krog dvorilcev, je ležala na hrbtu in govorila v španskem jeziku z globokim, srečnim glasom. Nekaj francoskih in italijanskih otrok se je igralo ob vodi in se smejalo. Prescottova pa sta sedela na stolih in opazovala navzoče. Kanonik si je bil poveznil klobuk na oči in zdelo se je, da drema. Poleg njegove sestre je prav priročno stal prazen stol in Jane Marplova se je odpravila proti njemu in sedla. »O, ljuba moja,« je globoko zavzdihnila. »Da, vem,« je odvrnila Prescottova. Pri tem sta obe mislili na nasilno smrt v hotelu. »Ubogo dekle,« je pristopila Jane Marplova. »Da, zelo žalostna zadeva,« je pristavil kanonik Prescott. »Obžalovanja vredna zadeva.« »Najprej sva tudi midva z Jeremvjem mislila na to, da bi se vrnila domov, je rekla Prescottova. »Potem pa sva se premislila. Zdelo se nama je, da to ne bi bilo 1 epo do Kendalovih. Končno nista onadva kriva. Kaj takega bi se lahko zgodilo kjerkoli.« »Sredi življenja srečamo smrt,« je svečano spregovoril kanonik. »Zanju je zelo važno, da bo hotel imel uspeh, veste,« je nadaljevala Prescottova. »Vse svoje imetje sta investirala vanj.« »In Mollv je tako ljubko dekle,« je rekla Jane Marplova. »Vendar pa v zadnjem času ni videti povsem . . . »Zelo živčna je,« se je strinjala Prescottova. »Njena družina . . .« je zmajala z glavo. »Joan, res se mi zdi, da so gotove stvari .. .« ji je blago poočital brat. »Vsi vedo o tem,« je odvrnila. »Njena družina živi na našem koncu. Ena od pratet je bila zelo čudna in eden od njenih stricev se je do golega slekel na postaji podzemne železnice — v Green Parku, se mi zdi.« »Joan, ljudje ne bi smeli govoriti o tem.« »Žalosten primer,« je rekla Jane Marplova in stresla z glavo, »vendar pa ta vrsta blaznosti ni tako zelo redka. Ko smo zbirali za pomoč Armeniji, se je zgodilo, da je nekega častivrednega starejšega duhovnika napadla ista bolezen. Telefonirali so njegovi ženi, ki je takoj prišla ponj in ga, zavitega v odejo, odpeljala s taksijem.« »Seveda so Mollvjini najbližji sorodniki povsem normalni,« je rekla Prescottova. »Mollv ni sicer nikoli dobro izhajala s svojo materjo, toda dandanes se tako malo deklet razume s svojimi materami.« »In to je velika škoda,« je Jane Marplova spet zmajala z glavo. »Mlado dekle ima namreč veliko potrebo po materinem izkustvu in poznavanju sveta.« »Res je,« je poudarila Prescottova. »Mollv se je bila svojčas zagledala v nekega moškega, ki je bil povsem neprimeren.« »To se velikokrat zgodi,« je dejala Jane Marplova. »Seveda je bila njena družina proti. Mollv jim ni nič povedala, da hl> 4.30, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 7.25, S.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, H.OO, 15.00, 17.00, IH.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00. 23.00 in 21.00, oh nedeljah m oh 6.05, 7.00, H.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 1 1.00, 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00, 23.00 in 21.00; na DRUGEM PROGRAMU ob delavnikih vsako "ro <>d 9.30 do 18.HO, ob nedeljah ob 8.00, «•30. 9.30, 10.30. 1 1.30, 13.15, 15.30. 16.30. 17.30 in 18.30; NA TRETJEM PROGRAMU pa vsak dan ob 19.00, 20.30 in 23.50 SOBOTA, 12. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Plesni orkester RTV Ljubljana ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 17.20 Gremo v kino, 18.05 S knjižnega trga, 18.20 Dobimo se ob isti uri, 19.40 Minute z ansamblom Boruta Lesjaka. 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Spoznavajmo svet in domovino, «.15 Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence Drugi program 9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri ritmi, 13.35 Zvoki Latinske Amerike. 14.00 Odrasli tako — kako pa mi, 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam, 14.35 S popevkami doma in na tujem, 15.40 1 ortret orkestra, 16.00 Naš podlistek, 16.15 Vodomet melodij, 16.40 Glasbeni stereo studio: S Popevkami po Jugoslaviji. 17.40 Svet in mi, 17,50 Deset minut z ansamblom Francija Pu-harja, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na U. programu Tretji program 19.05 Znanost in družba, 19.20 Ludwig van Beethoven: Fidelio — opera.v dveh dejanjih, 20.40 Dvignjena zavesa, 21.50 Sobotni nočni koncert, 23.55 Iz slovenske poezije O NEDELJA, 13. OKTOBRA 6.00 Dobro jutro, 8.07 Umetniška pripoved, 8.37 Skladbe za mladino, 9.05 Še pomnite, tovariši. 10.05 Prvi apjavz, 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 V nedeljo popoldne: poročila, prenosi in poročila o športnih dogodkih, nedeljska reportaža, humoreska tega tedna, 18.03 Radijska igra — K. Strzalka: Vaš dan je moja noč, 18.45 Glasbena medigra, 19.40 Minute z ansamblom Silva Štingla, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Serenadni večer, 23.05 Literarni nokturno,,23.15 V lučeh semaforjev Drugi program 8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Mladina sebi in vam, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cocktail melodij, 11.35 Melodije po pošti, 13.20 Film — opereta — musical, 14.00 Pet minut humorja, 14.05 Iz naših in tujih koncertnih dvoran, 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža, 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Športni dogodki dneva, 23.00 Od Bacha do Stravinskega. 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK, 14. OKTOBRA 4;i0 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Izberite pes mico, 9.40 Orkestri in zabavni zbori, 10.15 Za vsakogar nekaj. 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti,.12.40 Pihalne godbe na Koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Amaterski zbori pojo. 14.30 Naši poslušale i čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15 45 Vrtiljak, 16.45 Interna 469, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Naš gost, 18.20 Ob lahki glasbi. 19.40 Minute z ansamblom Ottavia Bralka, 19.50 Lahko noč, otroci, bi globus zaigral, 20.30 Operni komer t. 22.20 I 'opevke z jugoslovanskih studiev, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program £•00 Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in fltmi iz studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.00 Nenavadni pogovori, 14.20 Godala v ritmu, 14.35 Pop integral, 15.40 Obisk pri orkestru Herbolzheimer, 16.(M) Kulturni mo-'•aik, 16.05 Panorama slovenskih popevk, 16.40 Glasb* ■nI stereo studio: Ti in jaz in glasba, 17.40 Besede m dejanja, 17 50 Sprehodi instrumentov, 1H.(M) Izložba hitov, 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Romantična zborovska glasba, 19.30 (■laiide Debussv: Preludiji za klavir (Iz prvega '•vezka». 19.50 Literarni večer, 20.35 Albert Roussel: Simfonija it 3 v g-molu, 21.00 Ekonomska politika, 21.20 Večeri pri slovenskih skladateljih: Lucijan Marija Škerjanc, 23.00 Bežimo V našu diskoteko. 23.55 I/, slovenske (Mesije TOREK, 15. OKTOBRA 1 io Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.06 Radijska Rola za srednjo stopnjo. 9.30 Pojeta Izdaja CP Glas, Kranj, Ulicu Moše Pijadeja 1. Stavek: OP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-Ogtaanl in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 15 din, cena 7.a 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Gorenjski vokalni kvintet in Ljutomerski oktet. 10.15 Promenadni koncert. 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam. 14.10 Srečanja z glasbeniki. 14.10 Na poti s kitaro. 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Družba in čas, 17.20 Zveneča imena, 18.05 V torek na svidenje. 18.35 Lahke note. 19.40 Minute z ansamblom Alija Sossa. 19.50 Lahko noč. otroci. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — I. Klima: Porotniki, 21.30 Zvočne kaskade, 22.20 Iz simfoničnega opusa Rudolfa Marosa, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202, 13.00 S solisti in ansambli JRT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, I4.(X) Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti. 14.20 Zabavala vas bosta ansambla Latinos in Mladi levi, 14.35 Parada popevk, 15.40 Tipke in godala, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Moj spored, 16.40 Glasbeni stereo studio: Stereo jazz, 17.40 Ljudje meti seboj, 17.50 S pevcem VVilliamom Bellom, 18.(M) Parada orkestrov, 18.45 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini, 19.20 Radijski pevski leksikon, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti. 22.25 Glasba za komorne ansamble, 23.(X) Baročni nokturno, 23.55 Iz slovenske poezije SREDA, 16. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Nenavadni pogovori, 9.25 Glasba vam pripoveduje, 9.40 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo naši operni pevci, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak, 16.45 Zvoki in barve orkestra Jugozahodnega nemškega radia, 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana, 18.05 Naš razgovor, 18.35 Predstavljamo vam, 19.40 Minute z ansamblom Milana Ferleža in Bojana Adamiča, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Koncert iz našega studia, 22.20 S festivalov jazza, 23.05 Panorama sodobne svetovne lirike, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202, 13.00 Danes smo izbrali, 13.35 S pevci jazza, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Znana imena, znane popevke, 15.40 Srečanja melodij, 16.(M) O avtomobilizmu, 16.10 Popevke tako in drugače, 16.40 Glasbeni stereo studio: Moderni odmevi, 17.40 Svetovna reportaža, 17.50 V ritmu valčka. 18.00 Progresivna glasba, 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05 Deseta muza, 19.15 Zoltan Kodal.v: Simfonične variacije na narodno pesem, 19.45 Za ljubitelje stare glasbe, 20.35 Slovenski skladatelji, 21.00 Pot izobraževanja, 21.15 Predstavljamo vam opero Odisejeva vrnitev v domovino Claudia Monteverdija, 22.45 Razgledi po sodobni glasbi, 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK, 17. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šoia za višjo stopnjo, 9.30 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Poje zbor RTV Skopje, 14.40 Mehurčki, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Jezikovni pogovori. 17.20 Iz našega domačega opernega arhiva. 18.05 Kulturna kronika, 18.20 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana, 18.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška, 19.50 Lahko noč. otroci. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Lepe melodije, 22.20 Recital pianistke de Larrocha, 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah, 23.30 Oto Pestner naš nocojšnji gost Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202, 13.00 Od melodije do melodije, 13.35 Zvoki orkestra Radia Hessen, 14.00 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 14.20 Otroci med seboj in med nami, 14.38 Radi jih poslušate. 15.40 Rezervirano /a mlade. 16.00Okno v svet, 16.10 V svetu operete," 10.40 Glasbeni stereo studio: Mozaik glasov in instrumentov, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.(K) Popevke na tekočem traku, 18.40 Evropa pleše Tretji program 19.05 Večerni COncertinO, 19.50 Sodobni literarni portret: Kurt VVennegut, 20.10 Iz tuje zborovske literature. 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Dunajski praznični tedni 1974. 22.00 Dve pesnitvi o domovini, 23.05 Johannes Brahms: Kvintet za klavir in godalni kvartet v f-molu, op u a, -1.55 Iz slovenske poezije PETEK, 18. OKTOBRA 4 30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.06 Radijska šola zfl nižjo stopnjo, 9.30 Narodne pesmi narodov Jugoslavije. 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Popevke brez besed. 11.30 Priporočajo vam. 14.10 Mladina poje, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki /a turiste. 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.46 Vrtiljak, 16.50 človek in zdravje, 17.20 Iz koncertov in simfonij, 18.08 Ogledalo našega časa. 18.15 Signali, 19,40 Minute z ansamblom Jožeta Burnika, 19.50 Lahko noč. otroci, 20.00 Stop pops 15, 21.15 Oddaja o morju m pomorščakih, 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jaz/ pred polnočjo Drugi program 9.00 Petek na valu 202, 13.00 Glasovi v ritmu, 13.35 I/ filmov in glasbenih revij, 14.00 Radijska šola /a nižjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 11.35 Kaleidoskop popevk, 15.40 Jazz za mlade, 16.00 Filmski vrtiljak. 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 10.40 Glasbeni stereo studio: Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 17 50 s pevcem Krunonlavom Slabincem, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Radijska igra — A Artaud: Nebesnega oboka m Več, 19.60 Minute / Emilom Adami čem in pianistom Marjanom Lipovškom. 20 15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 22.15 V nočnih urah. 23.55 I/, slovenske poezije Kranj CENTER 11. oktobra franc.-amer. barv. krim. POGREB V LOS ANGKLESU ob 16., in 18. uri 12. oktobra franc.-amer. barv. krim. POGREB V LOS ANGKLKSU ob .16., 18. in 20. uri, premiera franc. barv. krim. OSTROSTRELEC Z AŽURNE OBALE ob 22. uri 13. oktobra amer. barv. risani TRNULJČICA ob 10. uri, franc.-amer. barv. krim. POGREB V LOS ANGKLKSU ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. biograf. VKLIKI VAL-ČKK ob 21. uri 11. oktobra franc. barv. krim. OSTROSTRE-LEC Z AŽURNE OBALE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 11. oktobra špan. barv. drama ANA IN VOLKOVI ob 16., 18. in 20. uri 13. oktobra amer. barv. vvestern OSAMLJE-NEC Z ZAHODA ob 14. uri, nem. barv. KAJ DELAJO SPOŠTOVANE GOSPE? (ni primeren za otroke) ob 16. uri, danski barv. V PEKLU MAMIL (ni primeren za otroke) ob 18. uri, premiera ital. barv. PRIJATELJICA ob 20. uri 14. oktobra ital. barv. PRIJATELIICA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 11. oktobra amer. barv. krim. FRANCOSKA ZVEZA ob 18. in 20. uri 12. oktobra amer. barv. risani TRNULJČICA ob 16. uri, amer. barv. krim. FRANCOSKA, ZVEZA ob 18. in 20. uri 13. oktobra amer. barv. glasbeni KABARET ob 15. in 17. uri 14. oktobra amer. barv. glasbeni KABARET ob 18. uri Kamnik DOM 11. oktobra amer. barv. krim. FRENZY (BLAZNOST) ob 18. in 20. uri 12. oktobra amer. barv. ljub. METULJI SO SVOBODNI ob 16. uri, danski barv. V PEKLU MAMIL (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri 13. oktobra amer. barv. ljub. METULJI SO SVOBODNI ob 17. in 19. uri Škofja Loka SORA 11. oktobra ital. barv. krim. SKRIVNOST ČRNE ROKAVICE ob 18. in 20. uri 12. oktobra franc. barv. komedija DON JUAN JE BIL ŽENSKA ob 18. in 20. uri 13. oktobra franc. barv. komedija DON JUAN JE BIL ŽENSKA ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 11. oktobra franc. barv. komedija DON JUAN JE BIL ŽENSKA ob 20. uri 12. oktobra ital. barv. krim. AS PIK — OPERACIJA KSob 20. uri 13. oktobra amer. barv. risani VESELE ZGODBE ob 18. uri, ital. barv. krim. SKRIVNOST ČRNE ROKAVICE ob 20. uri Radovljica 11. oktobra ital.-franc. barv. OKOVI STRAHU ob 20. uri 12. oktobra ob 20. uri radijska oddaja SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO: pomerili se bosta ekipi Radovljice in Hrastnika 13. oktobra amer.-ital. barv. vvestern IŠČE SE BIVŠI ŠERIF ob 16. uri, amer. barv. krim. POLICIJSKA ZNAČKA 373 ob 18. uri, franc. barv. krim. BULEVAR RUMA ob 20. uri 14. oktobra franc. barv. krim. SIN ob 20. uri Jesenice RADIO 12. oktobra amer. barv. 24 UR LE MANSA 13. oktobra amer. barv. 24 UR LE MANSA 14. oktobra ital.-špan. barv. CS TEXAS JOE Jesenice PLAVŽ 11. oktobra amer. barv. SEDEM ŽENA ZA SEDEM KAVBOJEV 12. oktobra ital.-špan. barv. CS TEXAS JOE 13. oktobra ital.-špan. barv. CS TEXAS JOE 14. oktobra amer. barv. 24 UR LE MANSA Kranjska gora 12. oktobra amer. barv. SALZBURSKA ZVEZA poročili so se V KRANJU Marko in Tičar Maksimiljana, Bizjak Vladimir in Pinčič Ljuba V ŠKOFJI LOKI Kenda Slavko in Dolinar Silvestra, Fojkar Andrej in Šubic Marinka, Mohorič Franc in Marenk Bernarda, Langerholc Vincenc in Rajšič Nada V TRŽIČU Purgar Silvester in Golmajer Marija. Knific Jam / m Šarabon Milena, Ahačič Marijan in Meglic Majda umrli so V KRANJU Zidarič Zofija, roj. 1915, Zalar Anton, roj. 1915, Kocmur Franc, roj. 1890, Špiletič Matija, roj. 1908, Vinšek Jože, roj. 1913, Lipar Marjana, roj. 1893, Pogačnik Lucija, roj. 1907, Vilfan Frančiška, roj. 1906, Koblek Andrej, roj. 1907, Rohlek Marija, roj. 1906, Maček Jožef, roj. 1896, Cuderman Jožef, roj. 1900, Porenta Pavel, roj. 1902, Lamut Antonija, roj. 1886 V ŠKOFJI LOKI Dogar Štefan, roj. 1925, Bukovec Matevž, roj. 1895 V TRŽIČU Mali Marija, roj. 1899, Praprotnik Marija, roj. 1901, Jelen Simon, roj. 1920 tržni pregled JESENICE Solata 6,50 din, korenček 3,20 din, jabolka 2,70 do 3,70 din, limone 13,60 din, česen 23,50 din. čiibula 3 din, fižol 14,50 do 17 din, pesa 2,50 din, paradižnik 8,40 din, ajdova moka 10,92 din, koruzna moka 3,95 din, jajčka 1,20 do 1,25 din, surovo maslo 46.30 din. smetana 21,24 din, orehi 19 din, klobase 11 din, skuta 12,70 din, sladko zelje 1,80 do 2 din, kislo zelje 5,50 din, cvetača 7 din, paprika 5 do 5,80 din, krompir 1,60 do 1,70 din TRŽIČ Solata 6 din, špinača 6 din, korenček Ji din, slive (i do 7 din, jabolka 5 do 8 din, limone 10 do 14 din, česen 20 din. čebula 6 din, fižol 6 din, pesa 5 din, kaša 12 do 13 din, paradižnik 5 do 1 din. grozdje 10 din. lige 10 do 13 din, banane M din. sir 14 din, hruške 8 do 10 din, ajdova moka 14 din. koruzna moka 5 din, jajčka 1,50 din, surovo maslo 40 din, smetana 20 din, klobase 20 din, skuta 12 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 0 din. paprika 6 din, krompir 2 din SOBOTA, 12. OKTOBRA 9.30 TV v šoli (Bg), 10.35 TV v šoli (Zg), 12.00 TV v šoli, 14.25 Nogomet Sarajevo : Partizan — prenos (Sa), 16.15 Rokomet Medveščak : Dinamo — prenos (Zg), 17.40 Planinski oktet in ansambel Valterja Skoka, 18.10 Obzornik, 18.30 Disnevev svet — barvni film, 19.15 Barvna risanka, 19.30 T V dnevnik, 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj), 20.00 Človek, ne jezi se! (Skrita kamera), 20.30 Zagreb 74 — prenos festivala zabavnih melodij (Zg), 22.10 TV dnevnik, 22.25 Fantastično potovanje — ameriški barvni film (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Plus pet — otroški spored (Sa), 19.30 TVD (Sa/Zg II), 20.00 Sodnik zalamejski, 20.55 Dokumenti v času, 21.25 Dokumentarna oddaja (Bg II) NEDELJA, 13. OKTOBRA 9.00 Svet v vojni — ponovitev serijskega dok. filma, 10.05 Otroška matineja: Zgodba o deklici Margareti, Po neznani delti — barvna filma (Lj), 11.00 Srečanje tovarišev — prenos iz Kru-ševca, 12.30 Kmetijska oddaja (Bg), 13.35 Poročila, 14.20 Igre brez meja — barvna oddaja, 15.40 Naši zbori: Škofja Loka — barvna oddaja (Lj), 16.15 Košarka Zadar : Bosna — prenos (Zg), 17.45 Za konec tedna, 18.05 Moda za vas, 18.15 Poročila, 18.20 Vidocq — serijski barvni film, 19.15 Barvna risanka, i9.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj), 20.00 M. Božič: Človek in pol — TV nadaljevanka (Zg), 21.00 Mesta: Sremska Mitrovica — barvna oddaja (Lj), 21.30 Športni pregled (Sa), 22.10 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 19.30 TV dnevnik (Bg), 20.00 Risanke, 20.20 Dokumentarna oddaja, 21.00 Veliki in majhni — celovečerni film (Bg II) PONEDELJEK, 14.0KTOBŠRA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.30 TV v šoli — ponovitev ob 15.30, 16.30 Madžarski TVD (Bg), 17.30 S. Jeličič: Fant in očala — 3. del, 17.45 Barvna risanka, 18.00 Obzornik, 18.15 Na sedmi stezi, 18.45 Dojemanje sveta in sporazumevanje — 2. oddaja, 19.05 Odločamo!, 19.15 Barvna^ risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 An-glade-Cosmos: Pozabljeno jabolko — barvna TV drama, 21.30 Sodobna oprema, 21.40 Kulturne diagonale, 22.10 Mozaik kratkega filma: Športna akrobatika, 22.20 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila, 17.30 Lutke, 17.45 Nina in Ivo— oddaja TV Ljubljana, 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Narodna glasba, 18.45 Branje (Bg), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Aktualna oddaja. 20.35 Belo pero — celovečerni film, 22.(X) 24 ur (Bgll) LU TOREK, 15. OKTOBRA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.35 TV v šoli, ponovitev ob 15.35 (Sa), 10.05 TV v šoli, ponovitev ob 16.05, 16.35 Madžarski TVD (Bg),' 17.30 M. Golar: Okrogle o Veržencih — 2. oddajau 17.45 Barvna risanka, 18.00 Obzornik, 18.15 Življenje v gibanju — barvni film, 18.45 Zdravo mladi — oddaja TV Zagreb, 19.15 Barv^ na risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Pogovor o ..., 21.00 M. de la Roche: VVhiteoaki z Jalne — barvna TV nadaljevanka, 21.50 T V dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila (Zg), 17.30 Divja Avstralija (Bg), 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Glasbeni večer (Sa), 18.45 Trenutek spoznanja, 19.30 TV dnevnik (Zg), 20.00 Paralele (Sa), 21.00 Šerif v Nevv Yorku — serijski film (Bg), 22.30 Panorama, 23.00 TV dnevnik (Zg) loterija ■ grl • '3 3 9 5 ~ o 50 40 220 9370 22040 14170 351470 41 43711 69561 83821 314561 436551 92 702 37512 98232 289942 180742 183 493 42613 055013 437953 74 54 04 06304 30884 44114 41584 55314 'Ji "O 20 40 100 500 lil 10 800 5000 20 600 800 800 10.000 K).(KK) 20 60 600 1000 5000 150.000 60 80 1000 5000 5000 20 30 30 600 600 800 800 1000 14674 363044 5 72535 82625 22115 37035 09075 569775 76 846 6326 17076 26306 15906 574706 97 27 57987 34927 8 30838 72868 246068 094238 324628 49 6669 39999 85149 184189 0 £ N .2 t> "V 1000 10.000 10 600 8(X) 800 800 1000 10.000 40 80 300 600 1000 1000 10.000 20 30 600 800 10 600 800 5000 5000 5000 50 200 600 1000 5000 LU SREDA, '16. OKTOBRA 8.10 TV v šoli (Zg), 10.50 TV v šoli, 15.25 TV v šoli, 16.30 Madžarski TVD (Bg), 17.30 Zgodba o deklici Margareti — barvni film, 18.00 Obzornik, 18.15 Po sledeh napredka, 18.50 Ne prezrite: Zastor ljubljanske opere se je spet dvignil, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Film tedna: Zgodba o Pavlu in Pavli — vzhodnonemški barvni film, 21.45 Miniature: Frank Ifield — barvna oddaja, 22.(X) TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila (Zg), 17.30 Daljnogled (Bg), 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Narodna glasba (Sk), 18.35 Znanstveni studio (Bg), 19.30 TV dnevnik, 20.00 Izbranaoddaja (Sa/Zg II), 20.45 Baletna oddaja, 21.35 Feljton, 22.05 24 ur (Bg II) ' ČETRTEK, 17. OKTOBRA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.35 Francoščina, ponovitev ob 15.35, 16.30 Madžarski TVD (Bg), 17.25 Slika — oddaja iz serije Bistrooki, 18.00 Obzornik, 18.20 Svet v vojni — serijski dok. film, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 S. Lenz: Ura nemščine — nadaljevanje in konec, 21.05 Kam in kako na oddih. 21.15 Četrtkovi razgledi, 21.45 Narodni balet s Kube, 22.05 T V dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila, 17.30 Prijatelji — otroška oddaja, 18.00 Kronika, 18.15 Prijatelji glasbe, 18.35 Turizem, 19.30 TV dnevnik (Zg), 20.00 87. policijska postaja, 20.50 Krog, 21.40 24 ur, 21.55 Glasbena oddaja (Bg II) PETEK, 18. OKTOBRA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.50 Angleščina, ponovitev ob 15.45, 16.30 Madžarski TVD (Bg), 17.10 Gospodična Godali in divji šimpanzi — barvni film, 18.00 Obzornik, 18.15 Srečanje oktetov — 2. del barvne oddaje, 18.45 Smotrna uporaba električnega toka v gospodinjstvu — 1. del, 18.55 Dosežki svetovne znanosti: Biologi oblikujejo rastline — barvna oddaja, 19.15 Barvna risanka, 19.30 T V dnevnik, 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.00 Proslava 30-letnice radia OF — prenos iz Črnomlja, 20.45 Bela eksplozija — sovjetski film, 22.05 TV kažipot, 22.25 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila (Zg), 17.30 Puf in Muf — otroški spored (Sa), 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Narodna glasba (Sa), 18.45 Mladinska oddaja, 19.30 TV dnevnik (Zg), 20.00 VVhiteoaki z Jalne, 20.50 Film danes, 22.00 Glasbena oddaja, 22.50 24 ur (Bgll) ta teden na TV Sobota, 12. oktobra, ob 22.25: FANTASTIČNO POTOVANJE — ameriški barvni film; režiser R. Fleischer, v gl. vlogah: Stephen Boyd, Raquel VVelch (na sliki), Ed-mond O'Brien, Arthur Kennedv; Današnji znanstveno fantastični film je dragocena programska osvežitev. Fantastično potovanje je potovanje miniaturne podmornice in njene posadke skozi krvni obtok, limfne žleze, pljuča in srce znanega učenjaka, ki so mu sovražniki — da bi ga onemogočili — poškodovali možganski center. Zapleteno operacijo, ki bi ga rešila, mora opraviti zdravniška ekipa v podmornici, in to v eni uri, saj so podmornico in ekipo samo za toliko časa zmanjšali na velikost mikroba. Sreda, 16. oktobra, ob 20.00: ZGODBA O PAVLU IN PAVLI — vzhodnonemški barvni film; režiser Heiner Carow, v gl. vlogah Angelica Doemrose, Winfried Glatzeder; Film je uvrščen v ciklus »Film tedna« predvsem zato, da bomo spoznali eno redkih del vzhodnonemške kinematografije, ki ga lahko štejemo med kvalitetne dosežke. Avtor filma se je v svojem prvencu pogumno lotil teme o mladih ljudeh: Pavla, ločenka z dvema otrokoma, hoče tudi v ljubezni živeti svoje življenje. Spozna Pavla, ki je razočaran v zakonu, a si zaradi svojega položaja v službi težko privošči ljubezensko razmerje s Pavlo. Nastajajo problemi, ki moreče vplivajo na Pavlo in skoraj privedejo do razdora njune zveze. Petek, 18. oktobra, ob 20.45: BELA EKSPLOZIJA — sovjetski film; režiser Stanislav Govoruhin, v gl. vlogah Ljudmil Gurčenko, Ser-geja Nikoncnko; Sovjetski film Bela eksplozija pripoveduje o požrtvovalnih alpinistih (amaterjih), ki so v času druge svetovne vojne nekje na Kavkazu s svojo nadčloveško voljo pripomogli k zmagi nad Nemci. Film odlikujejo predvsem i/redni prizori vzpona na zasneženo goro in odnosi med udeleženci akcije. J Petek, 11. oktobra 1974 IPtl 11 Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Poročne prstane po naročilu in ostale zlatarske storitve hitro opravlja in se priporoča Levičnik Živko zlatar 64000 Kranj, Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese) Gostilna pri Češnarju Cerklje Bohinjc Marija Cenjene goste obveščamo, da je od oktobra naprej gostilna odprta vsak dan — avtomatsko kegljišče — domača jedila, koline — tople malice — pristna vipavska vina Priporočamo se za obisk vzcmiTc SVOJ ffliujon! Kar tako milijonov ne dajemo. Treba se bo malce potruditi. Sprašujete, kaj , vam je storiti. Vsak teden objavlja ITD razpredelnico s 25 številkami. Vaša naloga je, da obkrožite 5 številk, ki jih seveda sami izbirate. Držite pesti, da bo kombinacija, ki jo vsak teden izžrebajo v uredništvu ITD taka, kot ste jo napisali VI. 12 tedaov- 12 milijonov za braice CE UGAflCTE VSAJ S ŠTCVilKE, PREJMETE ICPO Hft JIGO ZA TISTE PA, KI BODO AKCIJO HUfTRIRAHEGA TEDAIKA DEIA SPREfTHJAU VSEH 12 TEDAOV: VEUKfl novoiETna IUPCR flAGRADA izpomiTc Kupon. vzemite svoj mnuon \ mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam dve LUTZOVI PECI št. 2 in 5 za 900 din. Česen Marica, Sp. Brnik 73, Cerklje 6293 Prodam nekompletno konzolno DVIGALO in VIBRATOR. Naslov v oddelku odelku 6296 VELIKOCVETNE KRIZANTE-ME, več lepih sort, dobite pri Gom-ziju, Podbrezje 58. Od 10. oktobra dalje vabim na ogled nasada 6326 Prodam starejšo KRAVO, ki bo v najkrajšem času teletila. Anton Zol-ger, Boh. Bela 66, Bled 6327 Prodam KRAVO S TELIČKOM ali zamenjam za jalovo. Franc Lan-gerholc, Sp. Bitnje 24 6328 Prodam visoko brejo dobro KRAVO, ki bo tretjič teletila. Cadovlje 5, Golnik 6329 x Poceni prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK in POMIVALNO MIZO. Razpotnik Štefan, St. Rozmana 7, Kranj 6330 Poceni prodam FRANCOSKO POSTELJO z jogi jem, vdelano v omari. Tome, Krožna 3, Kranj 6331 Prodam ZIMSKA JABOLKA po 3 din kilogram. Cešnjica 17, Podnart Prodam PRAŠIČE po 50 kg težke. Angela Grošelj, Podgorje 39, Kamnik 6333 Prodam težko, BREJO KRAVO. Dvorska vas 11, Begunje 6334 Ugodno prodam 80 1 BOJLER in POMIVALNO KORITO. Cuderman Jezerska c. 95, Kranj 6335 Prodam 125-litrski kompresorski HLADILNIK gorenje za 1000 din. Bernard, Ul. 1. avgusta 7, Kranj, tel. 24-143 6336 Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo. Markuta, Zanova 32, Kranj. Ogled vsak dan od 15.30 dalje 6337 Prodam italijanski kombiniran VOZIČEK in belo ZIBKO, vse skoraj novo. Šmuc, Moše Pijadeja 48/9, Kranj, telefon 23-656 6338 Prodam KRAVO. Lom 21, Tržič Prodam več kilogramov rdeče JEDILNE PESE in ZELJA, lepo ČEBULO in črno REDKVICO. Bašelj 33, Preddvor 6340 Prodam OLJNO PEC EMO 8 za 700 din in belo OTROŠKO POSTELJO. Dujmovič Lucija, Kebetova 5, Kranj 6341 Prodam lepo KRAVO s prvim TELETOM. Gostilna Milhar, Grad 14, Cerklje 6342 Prodam PLINSKO PEC super ser z JEKLENKO. Smolej, Kovor 43, Tržič 6343 Ugodno prodam skoraj nove OLJNE PECI EMO 5. Jože Kuralt, Sp. Gorje 104 6344 Prodam RIGELJCKE in MACE-HE za grobove. Šenčur, Štefetova 18 Prodam PECI na olje EMO in električni štedilnik, radio in TV OMARICO, starejšo KUHINJSKO OMARO, električni RADIATOR 2 KW ismet. Klicati po 15. uri. Telefon 061 55493 6346 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Repnje 33, Vodice 6347 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK na trda goriva. Stojakovič, C. L maja 69, Kranj 6348 Prodam več MESNATIH PRAŠIČEV za zakol. Visoko 39, Šenčur Prodam 2 novi OKNI Jelovica J8()xl4() in 80x80. Miro Zevnik, Ljubljanska 38, Kranj 6350 TERVOL 4 cm 60 kv. m, 300 zidakov, 2 vreči PERLITA, prodam. Po-Sačar, Ribno 21, Bled, telefon 77-721 Prodam KANARČKE PEVCE. Kert Janez, Kranj, Jezerska c. 88 Prodam 1 leto starega BIKCA. yoglje 107, Šenčur fi.'UVi Ugodno prodam dobro ohranjeno kuhinjsko KREDENCO, DELOVNI PULT, MIZO, VZIDLJIV ŠTEDILNIK in emajlirano POMIVALNO MIZO. Zg. Brnik 12, Cerklje Prodam SMREKOVE DESKE debeline 25 in 50 mm. Ručigajeva 3, Kranj 6355 Prodam TELETA za zakol in nekaj ZELJA v glavah. Prebačevo 27, Kranj 6356 Prodam KRAVO simentalko s teličkom. Doslovce 18, Žirovnica 635" Prodam 5 let starega KONJA. Predoslje 1, Kranj 6358 Prodam PUJSKE, 6 tednov stare. Dragočajna 12, Smlednik 6359 Prodam PRAŠIČE po 60 kg težke. Strahinj 69, Naklo 6360 Prodam PUJSKE po 6 tednov stare. Gole, Zasip 65, Bled 6361 Poceni prodam avtomatični PRALNI STROJ rex in TELEVIZOR RR Niš, vse dobro ohranjeno. Srečo Gostinčar, Kranj, Hafnarjeva pot 4/a, Kranj 6362 Prodam TERMOAKUMULA-cijsko PEC AEG 4 KW. Rozman, Kranj, St. Žagarja 23 6363 Prodam 2 FOTELJA z MIZO. Godnič, Šorlijeva 29, Kranj 6364 Prodam kuhinjski element — PULT. Godnič Helena, Koroška 16, Kranj 6365 Ugodno prodam skoraj nov ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK gorenje. Razlog selitev. Boris Voglar, Naklo 29 6366 Prodam več 100 kosov OPEKE BOBROVEC. Vencelj, Kranj, Kidričeva 20 6367 Prodam APNO v vrečah in nekaj hrastovega PARKETA. Naklo 214 nh. 6368 Prodam smrekove PLOHE. Jelen-čeva 23, Primskovo, Kranj 6369 Prodam srednje težko KRAVO za ZAKOL po četrtem teletu. Mišače 11, Kamna gorica 6370 Prodam 3 ŠTEDILNIKE: na plin, elektriko in drva ter POMIVALNO MIZO. Grad 50, Cerklje 6371 Prodam 300 kg BETONSKEGA ŽELEZA premera 10 mm. Stanko Kalan, Poljšica 4/A, Podnart 6372 Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Ogled vsak dan od 18. ure dalje. Korinšek, Kebetova 18, Kranj 6373 Prodam KANARČKE, dobre PEVCE, različnih barv. Malek, Kranj, Kidričeva 57 6374 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo. Ribnikar Alojzija, Bašelj 11, Preddvor 6375 Prodam lepa ZIMSKA JABOLKA. Sr. Bela 6, Preddvor 6376 Ugodno prodam starejšo OMARO za dnevno sobo in MIZICO za tele- obrat Kranj, Cesta JLA 5, sprejme v redno delovno razmerje 2 krojača, šivilji ali priučena konfekcionarja za delo v konfekciji Delo samo v dopoldanskem času! Na Koroški cesti št. 25 v Kranju vam nudimo brezplačno montažo pri nas kupljenih avtomobilskih gum Tel.: 24-786 — Agromehanika vizor. Bukovšek, Šorlijeva 3, Kranj Prodam 2 ELEKTROMOTORJA škoda 7,5 in 10 KM s stikali. Zg. Brnik 81, Cerklje 6378 Prodam skoraj novo diatonično HARMONIKO HEA. Poizve se v trafiki Cerklje 6379 Prodam dvobrazdni traktorski PLUG. Pšen. Polica 7, Cerklje 6380 Prodam 2 PRAŠIČA po 70 kg težka. Sidraž 5, Cerklje 6381 Prodam PRAŠIČA, 100 kg težkega. Cerklje 44 6382 Prodam čistokrvnega OVCJAKA, dobrega čuvaja. Glinje 10, Cerklje Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Lahovče 61, Cerklje 6384 Prodam lep velik FIKUS z več vrhovi. Zg. Brnik 63, Cerklje 6385 Kotne KLOPI, MIZO, 2 STOLA in KLOPI pri kmečki peči — rabljeno, primerno za kmečko sobo prodam. Ješe, Sp. Dobrava 9, Kropa Prodam električni ŠTEDILNIK, ŠTEDILNIK na drva in KOMBINIRANO PEC za kopalnico, vse rabljeno. Ješe, Sp. Dobrava 9, Kropa Ugodno prodam KASETNI MAGNETOFON. Bajuk, Šorlijeva 3 Nujno prodam 2 novi OMARI za čevlje in za obešanje oblek. Planina 17, stanovanje 10 6389 Termoakumulacijske PECl, ŠTEVILČNE URE, PPR in PGP kable vseh dimenzij, lahko kupite po ugodnih cenah. ELEKTROTEHNA Kranj, Prešernova 9, tel. 21-029 Prodam PRAŠIČA, 80 kg težkega. Sr. vas 29, Šenčur 6438 Prodam KOSTANJEVE KOLE za ograjo in SUHA DRVA. Sr. vas 10, Golnik 6439 Prodam NOVO SPALNICO. Šenčur, Kranjska 18 6440 Prodam TERMOAKUMULACIJ-SKO PEC in nov gramofon s ploščami. Reševa 7, Kranj 6441 Prodam nov nemški GORILEC za centralno kurjavo po ugodni ceni. Britof 154, Kranj 6442 Ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO MEBLO. Informacije na telefon 23-688 s 6443 Prodam HRASTOVE DESKE 3 cm in smrekove colarice. Arh, Mače 5, Preddvor 6444 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Hribar Franc, Šobčeva 14, Lesce Prodam večjo količino JABOLK: renete, beflerje. Prva vrsta 3 din, druga 2 din. Zvegelj Frančiška, Zele-ška 12, Bled 6446 Prodam malo rabljeno TRAJNO-ŽARECO PEC EMO 5 in novo POMIVALNO MIZO EMO Celje. Sav-nik, Kranj, Jenkova 10/1. Vprašajte popoldan 6447 Prodam KRAVO. Gorenja vas 39 pri Retečah, Šk. Loka 6448 Prodam ZIMSKA obrana JABOLKA raznih sort. Porenta, Sv. Duh 48, ob cesti Šk. Loka—Kranj Prodam KRAVO BOHINJKO tik pred telitvijo, mladega VOLA, ki zna delno voziti, ter težjega VOLA, ki je sposoben vsakega kmečkega opravila. Gole,- Višelnica 15, Zg. Gorje Iz MARTINJ VRHA lahko pride kupec PO KONJA. Dobro vozi sam. Naprodaj je še en mlad KONJ in mlada breja KOBILA, 6 mesecev ter NEMŠKI OVČAR, 2 leti star, zanesljiv čuvaj. Hotavlje 30 Poljane nad Šk. Loko 6451 Prodam STARO STENSKO URO. Naslov v oglasnem oddelku kupim Kupim 400 kg obranih JABOLK in 200 kosov betonskih ZIDAKOV. Kranj, Jelenčeva 23, Primskovo Kupim SLAMOREZNICO s pu-halnikom ali PUHALNIK z noži. Tržič, Lom 21 6408 Kupim GARAŽNA VRATA 2,30 x 2,30 — nova ali rabljena. Vinko Bučar, Kratka pot 1, Jezica, Ljubljana 6409 Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 6410 Kupim manjši KOMPRESOR 6 atm. po možnosti z enofaznim motorjem. Naslov v oglasnem oddelku 6411 Kupim SAKSAFON B. Matija Koritnik, Poženik 3, Cerklje 6412 Zahvala Ob prerani izgubi dragega moža, ljubega očeta, sina, brata, strica, zeta in svaka Vinka Nadižarja iz Čirčič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mu poklonili cvetje, nam izrekli sožalje in ga spremili v tako velikem številu v njegov mnogo prerani zadnji dom. Posebno zahvalo smo dolžni g. Maksu in Francetu za vsestransko pomoč, KŽK skupne službe, č. duhovniku za opravljeni obred, pevcem in vsem, ki ste sočustvovali z nami. Vsem se enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marinka, sinovi Darko, Matjaž in Bogdan, obe mami, sestri Marica in Štefka z družinama ter ostalo sorodstvo Kianj, Borovlje, 1 1. oktobra 1974 vozila Prodam ŠKODO 1000 MB po delih. Komenda 36/H 6390 Prodam R-8, letnik 1967. Šenčur, Štefetova 18 6391 Prodam peugeot 204, letnik 1967, registriran do avgusta 75 s stereo radioaparatom ter priklopno prikolico 400 kg. Kranj, telefon 22-309, popoldan 6392 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik. Jan, Jesenice, C. m. Tita l/A 6393 Prodam R-8 major. Potočnik, Jesenice, Industrijska 5 6394 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974 ali zamenjam za AUSTIN mini 1000 ali 850. Naslov v oglasnem oddelku 6395 SIMCO 1000 special, letnik 1969, prodam, telefon 50-180, Tržič 6396 Prodam ZASTAVO 750 po delih. Drago Markun, Kranj, C. kokrškega odreda 20 6397 Prodam karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1969. Golnik 10 6398 Prodam FIAT 750, letnik 1966, po ugodni ceni. Kranj, Štirnova 10 6399 Ugodno prodam SIMCO 1300. Šorlijeva 11, Kranj, telefon 25-502 6400 Prodam FIAT 600 in 2 JAVVI 175 ccm. Tenetiše 12, Golnik 6401 Prodam SIMCO 1100 LS, letnik oktober 1972, v dobrem stanju. Miro Zaplotnik, Kranj, Mlaka 29/B 6402 Prodam dobro ohranjen FORD TAUNUS 12 M z vgrajeno plinsko napravo 80 1., letnik 1967. Kalan, Šk. Loka, Virmaše 10 6403 Prodam R-4, letnik 1970 za 7000 din. Ogled vsak popoldan. Andrej Kržišnik, Šolska 6, 64220 Šk. Loka 6404 Prodam dobro ohranjen avto RENAULT 4, letnik 1970, 69.000 km. Ogled od 15. do 19. ure. Golnik 46 6405 PUCH 250 SG ugodno prodam. Janko Zakotnik, Šk. Loka, Suha 8 Ugodno prodam FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962. Franjo Pintar, Groharjevo naselje 12, tel. 60-146 Škofja Loka, vsak dan popoldan 6452 Prodam FIAT 615 po delih. Dolenc, Gabrovo 2, Šk. Loka 6300 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Pipanova 60 (62) Šenčur 6302 Poceni prodam FORD TAUNUS 17, tudi na posojilo. Telefon dopoldan 22-035, popoldan 24-886 6304 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1963, 10.000 km po generalni. Struževo 15, Kranj 6308 FIAT 850 KOMBI, osebni ali za tovor, ugodno prodam. Oglasite se na tel. 60-801 6310 RENAULT 8, letnik 1967, generalno popravljen prodam za gotovino 20.000 din. Ogled od 15. do 17. ure. Kranj, Gorenjesavska 50 6434 Prodam skoraj nov OPEL KADET 5000 km, stroj za LUPLJENJE krompirja, PISALNI STROJ, nov EKSPRES APARAT cimboli za kuhanje kave in novo blagajno za 2 natakarja. Stronkar Nada, Britof 24, Kranj Prodam FIAT 1300 de luxe, letnik 1971. Kranj, Gosposvetska 4 Prodam FIAT 1300, letnik 1973 ali zamenjam za R-4, novejši letnik. Ogled v nedeljo. Bizant Dušan, Britof 9, Kranj 6436 Miren študent Višje šole za organizacijo dela nujno potrebuje OGREVANO SOBO s souporabo kopalnice v Kranju. Lahko dam nekaj predplačila. Oddati ponudbe pod »Pošten« 6433 stanovanja Zakonca brez otrok iščeta SOBO in KUHINJO ali večjo SOBO z možnostjo kuhanja. Zaželen poseben vhod. Naslov v oglasnem oddelku 6413 Mlajši osebi ali upokojenki ODDAM SOBO v okolici Smlednika, brezplačno, za delno pomoč v gospodinjstvu starejši osebir Oddati ponudbe pod »Boš samostojna« 6414 SOBO ODDAM samskim osebam blizu Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 6415 Mlad zakonski par išče eno večjo ali dve manjši SOBI v Kranju ali okolici do 10 kilometrov. Zaklan, M. Pijade 11/16, Kranj 6416 Mlada mamica nujno išče STANOVANJE ali SOBO. Oddati po-, n ud be pod » K ra n j« 6417 Mlad upokojenec išče OPREMLJENO SOBO v K ranju oziroma bližnji okolici, po možnosti tudi s celo oskrbo. Plača za dalj časa vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku Predavanje o ikebani V nedeljo popoldne je bilo v Gradu Goričane zanimivo predavanje o ikebani in aranžiranju cvetja. Nad sto obiskovalcev je z zanimanjem sledilo spretnostim japonskih profesoric Kitnik«) Tsukuda in Hiroko Juge t a iz tokijske univerze OTIara. Do konca leta se bo ob nedeljskih popoldnevih zvrstilo še več zanimivih predavani, katere bodo pripravili sodelavci Etnografskega muzeja iz Ljubljane. -fr PROSTORSKA STISKA — Med-vodčan Viktor Šulc je v gozdu nad Presko ubral tudi tale dva gobana. — Foto: Franci Rozman zaposlitve Iščem ZIDARSKO SKUPINO za notranja dela na Bledu. Javite na Kokalj, Andreaževa 7, Ljubljana ali na tel. 061-53-895 6318 ZAPOSLIM. ŽENSKO v obrtno galanterijski delavnici. Ostalo po dogovoru. Volčjak, Mlaka 45/a, 64000 Kranj 6431 SPREJMEM VAJENCA. Koman Boris, zlatarstvo, Šk. Loka, Mestni trg 4 6432 INSTRUIRAM matematiko in fiziko za srednje šole. Oddati ponudbe pod Študent 6419 obvestila ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, naročite ŠPILERJU, Gradni-kova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite. Pridem na dom 1 4733 SLIKE za legitimacije vam izdelam hitro. Foto ŽUMER, Partizanska 4, Kranj t 6323 Prevzamem v vzdrževanje ELEKTRIČNE STROJE in INŠTALACIJE v manjšem podjetju ali ustanovi. Oddati ponudbe pod »Strokovno« 6420 Hitro in kvalitetno boste imeli NAREJENO RAZNO POHIŠTVO, kuhinje po meri, dnevne sobe, pred-sobne omare in drugo, če naročite pri mizarju. Lahko tudi večje količine za družbeni sektor. Naslov dobite v oglasnem oddelku 6421 POPRAVLJAM vse vrste in znamke HLADILNIKOV, gospodinjske in gostinske. Oglasite se na telefon 60-801 6422 Obveščam cenjene stranke, da sem odprl delavnico za KRPANJE, MONTIRANJE in CENTRIRANJE GUM. Kranj, Jezerska c. 2. Cenjenim strankam se že vnaprej priporočam. Rozina Anton 6423 prireditve MA Podbrezje prireja v soboto 12. oktobra PLES. Igra ansambel TIGER. Vabljeni 6426 MA POLJANE nad Šk. Loko priredi vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igra ansambel Rudija Jevška. Vljudno vabljeni! 6427 V ZALOGU pri Cerkljah je vsako nedeljo ob 16.30 PLES. Igra ansambel TRGOVCI. Nov repertoar. Vabljeni 6428 Gasilsko društvo MAVClCE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES za stare in mlade. Igra ansambel MODRI NA. Vabijo gasilci 6319 Mladinski aktiv PODNART prireja vsako SOBOTO PLES s pričet-kom ob 19. uri v kulturnem domu v Podnartu. Igra priznani ansambel KARAVANKE iz Kranja 6424 NOVI PLESNI TEČAJI v Delavskem domu v Kranju. ZACETNI-ŠKI PLESNI TEČAJ ob sredah in petkih se začne 16. oktobra. NADALJEVALNI SOBOTNI TEČAJ se začne 6. novembra, oba ob 18.30. NEDELJSKI ZACETNIŠKI TE-CAJ se začne 3. novembra ob 9. uri. Vpisovanje pol ure pred pričetkom tečaja 6425 najdeno Našel sem sivo žensko kolo rog. H rastje 125 6429 izgubljeno Žensko ročno uro sem izgubila 4. oktobra od Globusa do Maistrovega trga. Prosim proti nagradi vrniti. Kočnik, Jelenčeva 12, Kranj Vinjen hodil po cesti Babic Vladimir (roj. 1938) iz Stanežič je v nedeljo, 6. oktobra, zvečer hodil po cesti prvega reda Od Jeprce proti Kranju. V jeprški gmajni ga je zaneslo z desne strani ceste proti sredini prav tedaj, ko je mimo vozil pravilno po svoji desni avtobus, voznik je bil Florjan Bečan (roj. 1940) iz Tržiča. Kljub umikanju je avtobus pešca zadel in zbil po cesti. Huje ranjenega Babica so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Padel po cesti V ponedeljek, 7. oktobra, popoldne se je na Prešernovi cesti na Bledu prevrnil s pony ekspresom Beno Zupan (roj. 1958) iz Radovljice. Ranjenega so prepeljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico. Pritekel izza tovornjaka V ponedeljek, 7. oktobra, popoldne je na cesti tretjega reda v Lancovem nenadoma izza tovornjaka pritekel na cesto 5-letni Matjaž Košelnik iz Sp. Lipnice. Pritekel je prav pred kombi, ki ga je vozil Franc Kunčič (roj. 1951) iz Sp. Lipnice. Matjaža so s pretresom možgan in drugimi poškodbami prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L.M. Umrla za posledicami nesreče V torek ob 23.40 se je na magistralni cesti Jesenice—Kranjska gora pripetila prometna nesreča, v kateri je ena oseba izgubila življenje, dve pa sta bili hudo ranjeni. Materialna škoda na vozilu znaša 50.000 dinarjev. Voznik osebnega avtomobila Ahmed Bajrič (1948) iz Brekovice pri Biha-ču je vozil od Jesenic proti Kranjski gori. V kraju »Tabre« je zaradi prevelike hitrosti zapeljal na levo stran cestišča, nato čez rob in trčil v drevo. Sopotnica Nada Vještica (1954) iz Zenice se je pri trčenju tako hudo ranila, da je nasled--nji dan v bolnišnici na Jesenicah umrla. Hudo sta se ranila tudi sopotnika Muhib Gerzić (1937) iz Ostružnice pri Bosanski Krupi in Gordana Mujkovič (1948) iz Lapovega. -lb Potrošniki! Tudi na letošnjem obrtnem sejmu v Kranju razstavlja- in prodaja v Hali A Mercator, TOZD Preskrba Tržič. Na razstavnem prostoru Mercatorja si lahko ogledate in nabavite pohištvo Meblo NOVI E program pod geslom »MOJE SANJE — LEPO STANOVANJE« Mercator Prodaja na potrošniški kredit do 2 milijona S din, brez porokov, brezplačna dostava na dom ter konkurenčne cene so ugodnosti, ki vam jih nudi MERCATOR v hali A. Obenem pa vas vabimo na ogled stalnega razstavnega in prodajnega prostora v hali C. Mercator povsod — Mercator tudi v Kranju! Žitopromet Senta skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci ZAMENJUJEMO VSE VRSTE ŽITARIC ZA VSE VRSTE MOKE, PRODAJAMO NAJKVALITETNEJŠO MOKO p,^w£JX2K°' KORUZ<>» PŠENIČNI ZDROB IN KO-' Cene so konkurenčne. Skladišče je odprto od 6. do 14. ure in vse sobote od 6. do 12. ure. Dnevne sobe, predsobe, klubske garniture po konkurenčnih cenah ŠIPAD prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik) Kredit do 20.000 din odobrimo takoj. Dostava brezplačna. MODNI DODATKI poudarjajo vašo eleganco Specializirana trgovina KRANJ ROKAVICAR na Titovem trgu 10 ima v svojih zalogah na voljo vedno NAJNOVEJŠE modele: — ženskih in moških rokavic — ženskih in moških dežnikov — šalov in rut — krav "t in — pasov Elegantno in moderno ste oblečeni les primernimi modnimi dodatki V trgovini rokavičar vam svetujejo, kaj vam najbolj pristaja Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, deda, brata in strica Pavla Porente se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, nam pomagali in izrazili ustno ali pismeno sožalje. Najlepše se zahvaljujemo dr. Ivanu Hriberniku za veliko prizadevanje in skrb pri zdravljenju. Lepo se tudi zahvaljujemo duhovščini in gasilskemu društvu Breg za spremstvo na zadnji poti in vsem kolektivom za poklonjene vence ter vsem drugim. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: Porentovi, Škofovi in ostalo sorodstvo Zahvala Ob boleči izgubi naše dobre mame Ivane Benedik roj. Demšar se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam karkoli pomagali, nam izrazili sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala dr. Možganu za skrb in zdravljenje, enako zdravnikom in strežnemu osebju bolnice Petra Držaja v Ljubljani. Zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem kolektivom Iskre, Verige, Murke, Lipa in Kovinostrugarstva za podarjene vence, pomoč in spremstvo. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala Žalujoči: hčere in sinovi z družinami Knape, Kranj, Rovte, Ljubljana, Lesce, 30. septembra 1974 Zahvala Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta Jožeta Mačka Piskačevega ata se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin, ga spremili na zadnji poti ter poklonili vence in cvetje ali kakorkoli sočustvovali z nami in nam pomagali. Posebna zahvala sestri Liberati in sosedom za nesebično pomoč. Najlepša hvala g. župniku in podbreškim pevcem ter gasilcem kakor tudi osebju Zdravstvenega doma Kranj za skrb in nego v času njegove bolezni. Vsem naša iskrena hvala! Žalujoči: žena, hčerki, sinovi in vnuki , Podbrezje, 10. oktobra 1974 Zahvala Ob boleči izgubi naše drage hčerke in vnukinje Mirjane Svetelj Učenke 2. b razreda osnovne šole Stanka Mlakarja v Šenčurju se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni stari mami in družini Bogatajevi, sošolcem in učiteljem, dr. Bitencu in sodelavcem ZD Kranj. Enako se zahvaljujemo kolektivu Tekstilindusa, obrat 1 za pomoč in g. župniku za opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: mamica, atek, stara mama, stari ata, tete in strici Kranj, Srednja vas pri Šenčurju, 9. oktobra 1974 Zahvala Ob prerani izgubi ljubljenega očeta w Janeza Celika iz Volče št. 1 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga v tako velikem^ Številu spremili na zadnji poti in nam izrazili ustno ali pismeno sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku Bonča Mirotu za opravljene obiske na domu in pogrebno svečanost. Lepo se zahvaljujemo vsem kolektivom za poklonjene vence, za spremstvo na zadnji poti in izrečeno sožalje. Se enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: hčerke in sinovi z družinami Volča, o. oktobra 1974 velika izbira — velika izbira — velika izbira — velika izbira Uspešno po Vojvodini Prejšnji teden je članska ekipa kolesarjev kranjske Save nastopila na 5. mednarodni dirki Po Vojvodini. Dosegli so nekaj lepih uvrstitev. Dirka je potekala takole: v prvi etapi od Batine do Vrbasa (119 km) se je kmalu po startu oddvojila skupina štirih, ki se jim je kasneje pridružil tudi Žagar, vendar zaradi prehlada ni vzdržal in je v cilj pripeljal skupaj z drugo skupino, v kateri so bili tudi drugi Savini vozači. Druga etapa je potekala isti dan po ulicah Vrbasa in je bila dolga 40 km. Približno 10 km pred ciljem se je oddvojila trojica vozačev, med katerimi je bil tudi Valenčič, hitro so povečali prednost in prišli v cilj 19 sekund pred drugimi. Tretja etapa je bila najdaljša in najtežja, saj so kolesarji morali v dežju in blatu prevoziti 162 km dolgo pot od Vrbasa do Sremske Mitrovice. Štirje najmočnejši — med njimi je bil tudi Žagar — so se na 80 km odločili, da se oddvojijo od skupine. Močno so pritiskali na pedala in na 130 km so imeli že več kot 3 minute prednosti. Tedaj pa se je zbudila tudi glavnina, začel se je pravi pogon za ubežniki, Dirka veteranov na Kokrici Za konec kolesarske sezone bodo na Kokrici organizirali domači športni delavci dirko veteranov. Dirko pa bodo popestrili mladinci in člani v razredu turistov. Proga bo potekala s Kokrice skozi Preddvor, Britof in nazaj na Kokrico. Tekmovanje bo v nedeljo, 13. oktobra, ob 9. B. Vrlinšek toda do cilja je ostalo premalo časa in četverica hrabrih je uspela priti v cilj 1 minuto in 35 sekund prej. Tudi četrta etapa, dolga 110 km, se je odvijala po hudem dežju, poleg tega pa je bil na poti med Sremsko Mitro-vico in Novim Sadom tudi znani Jeriški klanec, v katerega sta se najbolj vneto zagnala Valenčič in Kuvalja. Do vrha sta si priborila 2 minuti prednosti, toda sreča Valen-čiču ni bila namenjena. Dobil je defekt in poizkus Savčanov, da bi se ekipno prebili na drugo mesto, je splaval po dežju, kajti Valenčič je moral po odpravi okvare vložiti zelo veliko napora, da je ujel glavnino. Kljub temu je bil trener Hvasti, ki tokrat ni nastopil, zadovoljen z rezultati. Reprezentanta Žagar in Valenčič sta dosegla solidni uvrstitvi, mladi tekmovalci Rakuš, Knaflič in mladinec Terglav, pa so vozili izredno borbeno in ekipi priborili odlično tretje mesto. Rezultati generalne uvrstitve — posamezno: 1. Kastelic (Rog) 10.03,00, 2. Zavada (Polj.) 10.03,10, 3. Kuvalja (Vojvodina) 10.04,16, 10. Žagar, 14. Valenčič, 16. Rakuš, 32. Terglav, 34. Knaflič (vsi Sava); ekipno: 1. Rog (Ljubljana) 30.12,56, 2. Astra (Ljubljana) 30.17,00, 3. Sava (Kranj) 30.17,53, 4. Metaliacommer-ce (Zagreb) 30.18,34 itd. Približno pod enakimi pogoji kot so člani vozili po Vojvodini, so se turisti pomerili v Krškem za republiške naslove. Od Kranjčanov sta se najbolje uvrstila Rupar pri članih, ki je bil tretji, in Beton, ki je pri mladincih četrti. Ostali mladinci so se uvrstili takole: 9. Rozman, ;_10. Debeljak in 12. Cerkovnik. J. Jelovčan Priprava kranjske planinske transverzale Zadnja seja upravnega odbora Planinskega društva Kranj je bila združena s skromno slovesnostjo. Metki in Jožetu Šparovcu te. Francu Ješetu iz Kranja so izročili spominske značke za prehojeno slovensko planinsko transverzalo, Silvestru in Francu Kržišniku pa znački za opravljeno loško planinsko pot. Na seji so izvolili pripravljalni odbor za ureditev kranjske planinske transverzale. V odbor so izbrali Marjana Lampreta, Balda Bizjaka, Karla Bajta, Viktorja Obeda in Francija Ekarja. Razen tega so se odločili organizirati seminar za gorske vodnike, ki bo konec oktobra ah v začetku novembra. Nalogo so zaupali Branetu Jakliču. Andrej Bauman pa bo skrbel za organizacijo teoretičnega in praktičnega preizkusa znanja gorskih stražarjev, med katerimi je največ pionirjev in mladincev. Člani upravnega odbora Planinskega društva Kranj so tudi razpravljali o pripravah na izredno skupščino Planinske zveze Slovenije, ki se bo decembra sestala v Kranju. Na skupščini bodo med drugim razpravljali tudi o planinskem domu na Krvavcu ter objektih na Šmarjetni gori. Ugodno je bila ocenjena akcija ustanavljanja planinskih sekcij po organizacijah združenega dela in šolah. Tako bo zaživela planinska sekcija na Cestnem podjetju v Kranju in sekcija na kranjski Posebni osnovni šoli. Tudi plačevanje planinske članarine teče izredno dobro. »Dolg« je poravnalo že več kot 2400 članov kranjskega Planinskega društva, kar je rekord! Oktobra in novembra se bodo tudi končale prireditve ob 75. obletnici Planinskega društva Kranj. V petek, 25. oktobra, bo ob 20. uri v kinu Center planinski večer, na katerem bo sodeloval tudi Slovenski oktet. 26. novembra pa bodo v Kranju odprli slikarsko razstavo na temo naših gora in visokogorskega sveta. -jk Cicibani za prvaka SRS Smučarski klub Triglav bo v nedeljo, 13. oktobra, ob 10. uri organiziral prvo poletno prvenstvo Slovenije v skokih na 15-metrski plastični skakalnici v Stranišču. Hkrati s tem tekmovanjem pa bo klub izvedel še meddruštveno tekmovanje za starejše in mlajše pionirje. Prihodnjo nedeljo pa bo v Ljubljani poletno republiško prvenstvo na plastiki za pionirje, v nedeljo, 27. oktobra, pa bo v Kranju na 50-metrski skakalnici republiško prvenstvo za mladince, združeno z meddru-Štvenim tekmovanjem za člane. To bo tudi zadnja prireditev letošnje sezone na plastičnih skakalnicah. J. Javornik Gorenjska četrta Na V. memorialu Romea Bassina Pfeteklo soboto in nedeljo v Ljublja-°i je reprezentanca Gorenjske v sestavi Rebec (Radovljica), Plesničar, PJOZamemik (oba Jesenice) ter Skrab (Kranj) dosegla izreden u»peh. Med 21 ekipami a Slovenije. Hrvatske, Srbije, Crne gore in Italije W osvojila odlično četrto mesto. Prvi dan je v predtekmovanju premagala fcprezentanco Pulja s 13:10 ter Trst * 13:6. V finale se je uvrstilo 8 ekip. » nedeljo so v finainem nastopu Go-r*njci najprej odpravili reprezentanco Primorske s 13:9, nato »o izgubili 5 Monfalconom (Italija) z 2:13 ter z Jornačo Zarjo z 9:13. Vrstni red: 1. "iovenija, 2. Monfalcone, 3. Zarja, 4- Gorenjska, 5. Primorska itd. F. Praprotnik Triglav ani v Pragi Košarkarji v slovenskih ligah so odšli k zasluženemu počitku, toda moštvo Triglava še ne misli odnehati. Tako so v tednu dni odigrali dve prijateljski tekmi z drugoligašema Rudarjem in splitskim Dalvi-nom. V obeh srečanjih so bili boljši nasprotnik, saj so oboje brez težav premagali. Danes pa triglavani potujejo v Prago, kjer vračajo obisk domačim košarkarjem Slavoj. Tu se bodo kar dvakrat srečali z gostitelji, ki so že na turnirju v počastitev občinskega praznika Kranja pokazali, da jim košarkarska igra ni neznana. -dh Beksel: Gotik 58:48 V derbiju 16. kola med mestnima rivaloma, ekipama Bekselna in Gotika je povsem zasluženo zmagal Beksel in si tako še močneje utrdil vodeče mesto na lestvici. Tržič je po težkem boju osvojil novi točki v tekmi s Triglavom, Šenčur pa je izbojeval pomembno zmago v Radovljici. Igralcem Gorenje vasi je šele v podal jšku uspelo premagati oslabljene, a borbene Nakeljčane, Kladivar pa je doma visoko premagal ekipo Krvavca. Rezultati: Beksel : Gotik 58:48 (24:22), Triglav : Tržič 39:41 (19:20), Radovljica Šenčur 61:71 (26:30), Kladivar : Krvavec 92:48 (42:32), G. vas : Naklo 56:45 (42:42,24:23). Lestvica: Beksel Šenčur Gotik Tržič Kladivar B G. vas B (-1) Krvavec Triglav 1BI Naklo Radovlj. (-1) 16 13 16 12 16 12 16 8 16 8 16 16 16 16 3 16 3 3 921: 774 26 4 1063: 872 24 4 958: 918 24 8 956: 912 16 8 1063:1029 16 8 824: 828 15 9 919: 965 14 0 803: 867 12 .3 834: 925 6 3 820:1070 5 B. Bogataj Vstiuva, KRANJ že v prodaji v Globusu O) xo*>us .V MODELI * ZIMA 1975 zimsko-športna konfekcija C — vetrovke — bunde smučarski kompleti O — ostala smučarska Gfo oprema _v^# ?o/6. snoo\ Na športnem oddelku velebla govnice GLOBUS velika izbira — velika izbira — velika izbira — velika izbira Prvi točki Krvavca V nadaljevanju gorenjske rokometne lige so bili spet doseženi pričakovani rezultati, le cerkljanski Krvavec je v igri s Krizami B osvojil prvi prvenstveni točki. * STORŽIC :-RADOVLJICA 21:18 (9:8) Igrišče v Križah, sodnika Kramar, Bernard (oba Kranj). Zaradi zapore igrišča na Golniku je Storžič gostil Radovljico v Križah. Čeprav niso zaigrali doma, so vseeno osvojili obe pomembni točki. KRVAVEC : KRIŽE B 19:16(9:6) Igrišče OŠ D. Jenko, sodnika Šuštaršič (Kranj), Udir (Besnica). Cerkljanski rokometaši so osvojili prvi par prvenstvenih točk s povprečno ekipo Križev B. Vse kaže, da je Krvavec končno le našel način za zmago. PREDDVOR : KR. GORA 25:18(11:10) Igrišče OŠ M. Valjavca, sodnika Pičulin, Zupan (oba Kranj). Favorizirani domačini niso tako zlahka opravili z borbenimi gosti kot kaže rezultat. Le-ti so vse do sredine drugega dela dobro držali, na koncu pa jim je pošla sapa. ŽABNICA : SAVA 16:24 (4:9) Igrišče v Žabnici, sodnika Kužel (Škofja Loka), Cufer (Kranj). Sodnika sta imela dovolj dela, da sta umirila jezikave domače igralce, dva pa sta morala celo zapustiti igrišče. Stražišani so dobro odigrali vlogo favorita, saj so bili v obeh delih boljši nasprotnik. ALPLES : GORENJSKI SEJEM 16:16 (7:8) Igrišče OŠ Železniki, sodnika Teran (Tržič), Konjar (Duplje). V derbiju šestega kola, ki je bil zaradi prehudega dežja prestavljen na to sredo, so rokometaši Gorenjskega sejma v Železnikih presenetili domači Alples. V borbi za vodilni položaj so mu v kvalitetni in dinamični tekmi odvzeli točko, ki jim daje upanje, da se vmešajo v borbo za jesenskega prvaka. Lestvica: Sava Alples Preddvor Gor. sejem Storžič Zabnica Radovljica Krvavec Kranj, gora Križe B 1 0 0 1 0 0 1 0 141:103 11 2 0 143:101 10 0 1 148:123 10 125:102 9 114:112 8 109:123 118:139 120:134 115:148 100:148 1 1 0 2 TRŽIČ B JESENSKI PRVAK Končano je tekmovanje v drugi ligi, saj so bila odigrana vsa prestavljena srečanja. Tržič B, ki je brez izgubljene točke osvojil jesenski naslov, je bil tudi v zadnjem nastopu uspešen, medtem ko so Jesenice B v obeh tekmah ostale praznih rok. Izidi: Jesenice B : Šešir B 12:31 (7:14), Tržič B : Alples B 30:12 (17:9), Alples C : Jesenice B 24:14 (12:6). Lestvica: Tržič B Alples C Alples B Šešir B Jesenice B Radovljica B(-l) 5 5 00 145: 81 10 54 0 1 88: 63 8 5 2 03 117:100 4 5203 85:107 4 5 10 4 67:115 2 5 104 62:108 1 TUDI VETERANI ŽE PRVI Čeprav v občinski ligi še niso zaključili s tekmovanjem, pa je eki- Filmarji v vodstvu V nadaljevanju gorenjskega nogometnega prvenstva v I. razredu so morali Filmarji svojemu največjemu konkurentu za prvo mesto ekipi Trboj prepustiti točko. Rezultati: Kokrica : Kondor 1:3, Filmarji : Trboje 3:3, Sava B : Plamen 2:0, Alpina : Lesce B 9:0, Zbilje : Podbrezje 3:3, Grintovec : Reteče 0:2. Lestvica: Filmarji 63 2 1 18:118 Trboje 53 2 0 13: 7 8 Alpina 5 3 1 1 16: 8 7 Zbilje 5 2 2 1 13:10 6 Kondor 5 3 0 2 13:12 6 Reteče 52 2 1 12:13 6 Plamen 4 202 5:10 4 Podbrezje 5 113 12:133 Kokrica 5 113 7:14 3 Grintovec 5 00 5 7:18 0 izven konkurence SavaB 64 0 2 23: 9 8 Lesce B 6 2 04 6:37 4 V mladinski A skupini so se tekme minulo nedeljo končale takole: Naklo : Bled 4:3, Bohinj : Tržič 3:4, Lesce : Triglav 1:2, Jesenice : Alples 3:1. V vodstvu so Jesenice, Naklo in Tržič, ki imajo po 8 točk. V B skupini pa so bili zabeleženi naslednji rezultati: LTH : Korotan 3:1, Sava : Šenčur 8:1, Britof : Primskovo 4:1. Na lestvici vodi LTH s 7 točkami. V pionirski A skupini so v minulem kolu dosegli naslednje rezultate: LTH : Jesenice 2:1, Lesce : Alples 0:3, Bled : Bohinj 6:3. Vodi Alples z 9 točkami. V B skupini pionirske lige pa so se tekme končale takole: Primskovo : Preddvor 7:0, Zbilje : Podbrezje 0:2, Triglav : Korotan 7:0, Tržič : Sava 2:0, Podbrezje : Primskovo 0:3. Lestvica — pionirji, B skupina: Primskovo 5 5 0 0 36: 2 10 Tržič 54 0 1 13: 4 8 Sava 6 3 1 2 15: 5 7 Naklo 5 2 2 1 12: 9 6 Triglav 420211: 6 4 Preddvor 5 1 04 7:23 2 Podbrezje 4 0 1 3 3:13 1 Korotan 4 004 2:37 0 izven konkurence Medvode B 5 0 14 3:19 1 Zbilje 6 0 1 5 3:20 1 P. Novak Olimpija : Jesenice 11:2 Ljubljana, Hala Tivoli, tekma za karavanški pokal Olim-pija : Jesenice 11:2 (6:1, 2:0, 3:1), gledalcev 500, sodnika Grgec (Zagreb), Janežič (Maribor). Strelci za Olimpijo: Petač 4, Gojanović, Kavec, Lepša, Vnuk, Putrle, Žvan ter Jakopič po 1, za Jesenice pa I. Jan 2. Olimpija: Albreht, Gale, Jakopič, Lap, Kumar, Savič, Žvan, Vidmar, Putrle, Petač, Gojanović, D. Beravs, Svetlin, Vnuk, Kavec, Lepša, R. Hiti, Bahč. Jesenice: Knez, M. Zbon-tar, S. Košir, Jug, B. Jan, Ščap, I. Jan, J. Razinger, S. Beravs, Smolej, Mlakar, Po-lianšek, Hafner, F, Žbontar, Skrjanc, T. Košir, Pristav, Eržen, R. Razinger. Visoka zmaga ter slaba igra Jeseničanov. V drugem srečanju so bili Ljubljančani izredno razpoloženi pa tudi uspevalo jim je vse. V vseh pogledih so bili boljši, saj so hitreje drsali, pokrivali ter preigra-vali. Vse kaže, da so Jeseničani še vedno premalo pripravljeni za start v prvenstvo, ki se prične 19. oktobra. Čeprav Olimpija v zadnjem nastopu karavanškega pokala igra v Celovcu z moštvom KAC, so si z izdatno zmago že zagotovili prvo mesto, ki so ga dosegli že i lani._ -dh pa Veteranov tako kot Tržičani B v GRL II osvojila prvo mesto. V zadnjem srečanju so premagali Huje, Stadion je bil uspešen v igri z Desnico, medtem ko Zabnice B ni bilo na igrišče v Duplje. Izidi: Duplje B : Zabnica B 10:0 bb, Stadion : Besnica 28:24 (11:6), Veterani: Huje 31:21 (14:7). Lestvica: Veterani Stadion Besnica Duplje B Huje Zabnica B (-1) Sava B (-1) 6 6 00 170:112 12 53 1 1 132:120 7 53 02 108:105 6 42 02 80: 74 4 4 1 03 74: 90 2 5 104 82:106 1 4 103 50: 86 0 Pari prihodnjega kola: Zabnica B : Sava B, Stadion : Duplje B, Huje : Besnica. -dh Sobota in nedelja SOBOTA NOGOMET — Medvode ob 15. uri Medvode : Naklo; Kranj stadion Stanka Mlakarja ob 15. uri Korotan : Preddvor; Železniki ob 15. uri Alples : Bled; Bohinj igrišče v Bohinjski Bistrici ob 15. uri Bohinj : Lesce; Šenčur ob 15. uri Šenčur : Jesenice; Britof ob 15. uri Britof : Primskovo; ROKOMET — Stražišče že danes ob 18.30 Sava : Storžič; Kranjska gora ob 16. uri Kranjska gora : Krvavec; Radovljica ob 16. uri Radovljica : Preddvor; Železniki ob 19. uri Alples : Zabnica; Stražišče že drevi ob 19.45 Gor. sejem : Križe B; KEGLJANJE — Na kegljišču Triglava ob 8. uri nadaljevanje republiškega prvenstva moških parov, še jutri; Tržič ob 19. uri Tržič : Izola; NEDELJA NOGOMET — Tržič stadion pod Gradom ob 15. uri Tržič : Renče; ROKOMET — Škofja Loka igrišče v Puštalu ob 10. uri Šešir : Drava; ODBOJKA — Bled v telovadnici OŠ Lipnica ob 10. uri Bled : Koper; Jesenice v telovadnici OŠ ob 10. uri Jesenice : Gaberje; SMUČARSKI SKOKI — Na 20 m skakalnici v Stražišču ob 10. uri prvenstvo SRS za cicibane in meddru-štvena tekma za pionirje; -dh Novice iz Cerkelj Na tradicionalnem tekmovanju kegljaških reprezentanc krajevnih skupnosti je bil naslednji vrstni red: l. Cerklje 250, 2. Brniki 219, 3. Grad, 4. Zalog itd. S tem je ekipa iz Cerkelj spet osvojila prehodni pokal. Na prijateljskem srečanju ženskih ekip Triglava in Krvavca v kegljanju so prepričljivo zmagale tekmovalke iz Kranja z 2253:1816. Od gostij je bila najboljša Minka Golob, ki je podrla 403 keglje. Pri domačinkah pa se je najbolj izkazala Marinka Mlakar s 359 keglji. Na tradicionalnem strelskem tekmovanju z malokalibrsko puško za prehodni pokal krajevne skupnosti, ki je bilo v Habjanovem prugu pri Cerkljah, je tudi letos prepričljivo zmagala ekipa Krvavca, ki je zbrala 248 krogov. 2. je bila lovska družina Cerklje z 213 krogi. Od posameznikov je bil najboljši Alfonz Kern s 86 krogi, le za en krog pa je bil slabši Lado Šular (oba Cerklje), -an Nogometaš ice proti zvezdam Za preteklo soboto je bila napovedana zanimiva nogometna tekma med žensko reprezentanco Slovenije in moštvom Antene, ki jo zastopajo znani pevci, igralci, napovedovalci in novinarji. Tekma je bila zaradi slabega vremena preložena na to nedeljo, 13. oktobra, ob 15.30 na nogometnem igrišču v Puštalu. Kako upleniš medveda V nedeljo, 6. oktobra, zjutraj je bilo. Svež, lep jesenski dan se je obetal, dan kot ustvarjen za »jago«. Že zgodaj so lovci iz Selc odrinili proti gozdnati Jelovici, hoteč izkoristiti priložnost ter zalesti kakšnega jelena. Tanka plast mokrega snega jim je omogočila, da so zlahka brali sledi. Naglo in brez težav je šlo in če bi ne poseglo vmes naključje, bi gotovo prinesli domov eno ali dve rogati trofeji. Vendar ju niso, kajti medved-klavec, nepovabljeni pritepenec, ki jo je dva meseca nazaj od nekod s Tolminskega primahal v selške hribe, je imel podoben načrt. Grozljivega kosmatinca, prvega v zgodovini LD Selca, so v ponedeljek pokazali tudi učencem osnovnih šol v Dražgošah, Železnikih in Selcih. Se nikdar prej niso otroci s tolikšnim zanimanjem sledili lekciji iz biologije kot oni dan ob svežem medvedovem truplu. Kosmati orjak je bil za selške lovce izjemno trd oreh — Drugi in tretji strel sta zadela v polno — Maščevanje zverine iz oči v oči »Nenadoma smo v razmočenih tleh opazili odtise mogočnih šap,« pripoveduje udeleženec nedeljskega pohoda domačin Anton Habjan. »Zver, ki ji je očitno udaril v nos mamljivi vonj jelenjadi, smo kajpak začeli nemudoma zasledovati. Naj vas spomnim, da je julija pokončala tri krave zapored in da sta občini Škofja Loka ter Radovljica izjemoma ukinili prepoved lova nanjo.« Habjan in trije njegovi kolegi so torej krenili po stopinjah nevarnega gosta. Iz doline je medtem prisopihalo še pet prekaljenih »jagrov« ter jelo previdno obkoljevati beštijo. V pičlih 30 minutah so naredili okrog Martinjčka, kot se reče tistemu kotu gozda, živi obroč. Sedem jih je čakalo v zasedi, dva, Janko Rant in Janez Bernik, pa sta prevzela vlogi gonjačev. Prodirala sta skozi gosto, temačno podrast in naprezala oči. In potlej ga je Bernik zagledal. Komaj tri, štiri metre stran je stal in negibno strmel v nadležnega preganjalca. Razburjenemu lovcu so prsti bržkone malce Estetske in racionalne polmontažne iso-span garaže po sistemu NAREDI SI SAM« PAKET GARA2E IZO-G, 1 rhenofol folija-e hidroizolaclja 2 iso-span 3 preklada 4 notranje obrobne letve 5 kasete 6 obroba 7 žleb 8 rhenofol folija-c 9 ALU profill-3609 10 rešetka 11 dvižna garažna vrata 12 stranski svetlobi 13 notranje zaključne letve 14 pritrdilni material Garaža IZO-G-15 je po svoji vsebini zasnovana kot paket, ki se postavlja na ravno podlago oziroma temeljno ploščo Njena zasnova temelji na funkcionalnosti in enostavnosti Rezultat tega je izredno kratek čas postavitve in možnosti, da si lahko ob načrtu in instruktaži postavi garažo vsak sam. Prednosti: 1. 100% hidroizolacija, 2. odlična toplotna izola-cija (prevodniški koeficient K as 0,90 Kcal/mJh°C). 3 vzgon-sko prezračevanje, 4. prostornost, 5. urbanistična prilagodljivost. Leseni deli garaže, dvižna garažna vrata, elementi stranske svetlobe, obrobe in stranski elementi so iz dekorativnega masivnega lesa. Zid je masiven in se zida z »iso-span« zidaki Garaže je možno prilagoditi za naslednje objekte: vveken-de, delavnice, kioske, čakalnice, trafo-postaje. garderobe oz. umivalnice na športnih objektih itd Dimenzije garaže: Dolžina: zunanja 6,00 m notranja 5,41 m Širina: zunanja 3.48 m notranja 3,00 m Višina: Odprtina vrat: zunanja 2.55 m notranja 2.25 m 2.24/204 m ,ipc -w lesna pNStrbled industrija [ 0 ■ w v« telefon 064-77384 ^ telex 34525 Paket garaže z načrtom za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja in instruktažna navodila dobite v trgovini LIP BLED na Rečici, Bled (tel. 77 328). Za Rudija Habjana, uplenitelja selškega medveda, pravijo, da je rojen pod srečno zvezdo. Ze kot popoln novinec je pred časom ustrelil prekrasnega jelena, težkega 150 kilogramov, zdaj pa mu po vsej pravici pripada najlepša trofeja, ki si jo more želeti gorenjski lovec. zatrepetali, saj krogla navzlic veliki bližini ni ubrala prave smeri. Medved je, čil in zdrav, odskočil ter zdrvel po gošči navzdol. Toda pri-lomastil je naravnost pred cev Rudija Habjana, skritega blizu spomenika Prešernovi brigadi, ob robu ceste proti Lipniški planini. 22-letni fant, sicer najmlajši član selške »zelene bratovščine«, ni izgubil glave. Skrbno je pomeril in sprožil. Približno 30 metrov proč so bežeči živali noge klecnile, da je padla na razjedeni makadam. Ampak kosmatinec bi ne bil kosmatinec, če ne bi hipoma vstal ter skušal uiti. Habjan je seveda znova užgal — in v drugo zadel... »Orjak se je zvil in zakotalil v grmovje,« so nam očividci opisovali dramatični razplet štorije. »Mukoma je odhlačal v kakih 200 metrov oddaljeno smrečje, ki raste že Onkraj meje selškega revirja, na ozemlju Kroparjev. Morda bi obležal, a kaj ko je tretji Rudijev strel zgrešil. No, krvavi madeži so jasno pričali, da ne bo prišel daleč. In pravilno smo sklepali: kot je pokazal kasnejši pregled trupla, sta zrni obtičali v prsnem košu ter silaku raztrgali jetra in pljuča.« SREČANJE S SMRTJO Lovci so celo uro čakali in ugibali, kdaj bo smrtno ranjeni kosmatinec poginil. Zgolj nestrpnosti in lahkomiselnemu pogumu gre pripisati nezgodo, ki je nazadnje skoraj skazila uspešno izpeljano akcijo, pravijo zdaj. Janko Rant in Toni ter Rudi Habjan namreč niso mogli več zdržati. Stopili so naprej, poiskali vejevje, v katerem je sem ter tja pritajeno zahreščalo in zašumelo, ter poklicali še ostale. Bernik je po vseh štirih zlezel pod komaj prehodni baldahin šavja — in dobesedno trčil v medveda. Le-ta, čeprav močno oslabel, kajpak ni miroval. Krepak zamah s prednjo taco je presenečenemu izvidniku razparal desno polovico obraza. V grozi oka-meneli prijatelji zunaj so slišali samo mešanico človeških in živalskih krikov. Potlej je veteran Ludvik Lotrič uzrl dlan, ki je molela iz gošče. Planil je naprej ter nesrečnika potegnil na varno. Bernika trenutno zdravijo v ljubljanski bolnišnici. Dasi rane nikakor niso nedolžne, je izven sleherne nevarnosti, bržkone pa bo potrebna plastična operacija. In samotarski kocinar? Puške navzočih so brž nato opravile svoje in mu skrajšale trpljenje. Grozljivo zobovje v zašiljenem gobcu, mogočna glava in gosta rjavo-siva dlaka, vrh grbastih pleč razbohotena v črno grivo, izdajajo približno deset let starega samca. Kljub spoštljivim razsežnostim (v dolžino je meril 180 centimetrov, kar pomeni, da bi v pokončnem položaju sega' poltretji meter visoko) brc« drobovja ni tehtal niti 110 kilogramov. Nikakršnega podkožnega sala, značilnega za godrnjav-ce, ki bodo čez mesec ali dva legli k zimskemu spanju, niso našli. Bil je mišičast in koščen, skratka pravi, pravcati begavec in potepuh, čigar prihod v naše kraje ni obljubljal nič dobrega-Namesto spominskega nekrologa bi zato veljalo pristaviti, da je po štirih desetletjih premora prvj -medved, ki so ga uplenili v Selški dolini. Besedilo in foto: I. Guzelj