60
Phillyrea latifolia L.
Novi nahajališči redke vrste v flišnem delu Slovenske Istre
New localities of a rare species in the flysch area of Slovenian Istria
0448/2 (UTM 33TVL04) Slovenija: Primorska, Istra, Dekani, Ropodel, 125 m n. m., združba 
puhastega hrasta in malega jesena (Seslerio autumnalis-Quecetum pubescentis) na 
prisojnem flišnem pobočju. Leg. & det. I. Dakskobler in D. Milošević Štukl, 10. 1. 2012, 
herbarij LJS in posnetki starejšega avtorja.
0548/2 (UTM 33T VL03) Slovenija: Primorska, Istra, dolina Dragonje, Labor, jugozahodno 
pobočje pod vasjo, fliš, 210 m n. m. Det. Z. Sadar, januar 1999, potrditev leta 2007 in 28. 
2. 2012, avtorjevi fotografski posnetki. 
Širokolistna zelenika (Phillyrea latifolia) je značilnica vednozelenih mediteranskih 
gozdov črnega hrasta (Quercetea ilicis) in mediteranske makije ( Pistacio lentisci-Rhamnetea 
alaterni) in sodi med najredkejše vrste v dendroflori Slovenije. Zanesljive podatke imamo 
le o nahajališčih v Istri. Gozdarski načrt za Sabotin iz leta 1878 (b etr Iebs -e Inr Ichtung 
Von r e Ichs Forste s abot Ino Des k . k . WIrtscha Ftsbez Irkes g örz 1 8 7 9 - 1 8 8 8 ) s i c e r n a v a j a 
sorodno vrsto Phillyrea media (najbrž je bila mišljena vrsta P. latifolia) tudi za to goro nad 
Solkanom, a kasnejših potrditev o uspevanju rodu Phillyrea na Sabotinu nimamo (glej tudi 
MartinČiČ 2007: 504 in Pol DIn I 2009: 406). T. Wraber & s koberne (1989: 246) jo omenjata 
v štirih kvadrantih, pri čemer poznata novejše potrditve v treh: Osp (0449/1), Stena (0547/2) 
in Dragonja–Sv. Štefan (0548/1). Podatek za Koper–Markovec (0448/3) je iz 19. stoletja in 
kasneje ni bil več potrjen. Gradivo (j ogan et al. 2001: 278) poleg teh štirih kvadrantov v 
arealni karti označujejo še nahajališča v kvadrantih 0549/2 in 0449/3. Pojasnila za ta dva 
kvadranta nam daje b rus (1999: 308, 2005: 360), ki omenja uspevanje širokolistne zelenike 
tudi nad Črnim Kalom (0449/3), nad Movražem (0549/2) in nad cesto Sočerga–Buzet (0549/2). 
Dopolnjeno arealno karto (slika 1) smo izdelali s programskim paketom FloVegSi – s el Iškar 
& al. (2003). Precej več znanih nahajališč je na tržaškem in deloma tudi goriškem Krasu v 
Italiji (Pol DIn I 2009: 406).
Večina doslej znanih nahajališča v Sloveniji je na apnencu. O uspevanju na flišu, v dolini 
Dragonje, je pisal le b rus (2004: 373, 2005: 360), vendar ni podrobneje predstavil nahajališče. 
V obeh knjigah zaradi njune vsebinske usmerjenosti k študentom oziroma širšemu krogu 
bralcev za to ni bilo prostora. V mislih pa je imel nahajališče na jugozahodnem pobočju pod 
vasjo Labor, nad desnim bregom reke Dragonje, ki je sicer brez podrobnega opisa že bilo 
objavljeno v reviji Sopotnik (s a Dar 1999), a ta objava botanikom v glavnem ni poznana. 
Povzetek kratkega članka je bil kasneje objavljen tudi na spletni strani Društva za oživljanje 
Kopra Capris: http://www.capris-d.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id
=25&Itemid=99999999.
Najditelj je konec februarja 2012 nahajališče ponovno obiskal. Na njem rasteta dve med 
seboj okrog 5 m oddaljeni več debelni širokolistni zeleniki. Obe imata po tri debla, ki rastejo 
iz skupnega korenovca, verjetno panjevskega nastanka. Prva je visoka približno 5,5 m, 
premeri debel so 10,2 cm, 6,0 cm in 3,5 cm. Druga je visoka približno 4 m, debelca so tanjša, 
njihovi premeri so 5 cm, 4 cm in 3 cm. Oba panjevska šopa sta razmeroma vitalna. Rastje v 
okolici je termofilno, pogosti so tudi primerki rdečeplodnega brina ( Juniperus oxycedrus).
Notulae ad floram Sloveniae

61
Tudi drugo novo nahajališče, pri Dekanih, je na prisojnem flišnem pobočju s plitvo 
sprsteninasto rendzino, v mešanem gozdu, v katerem je na robu precej alepskega bora ( Pinus 
halepensis), ki so ga nekoč tu posadili. Nekdanji nasad izpodriva avtohtona vegetacija, v 
kateri v drevesni plasti prevladuje puhasti hrast (Quercus pubescens), posamično tudi mali 
jesen (Fraxinus ornus) in vzpenjalka Hedera helix. Posebnost spodnje drevesne plasti je 
še ena redka vrsta v naši dendroflori, rdečeplodni brin (Juniperus oxycedrus), okoli 5 m 
visoko in 10 cm debelo drevesce, ki je prav tako kot širokolistna zelenika novost za floro 
kvadranta 0448/2. V grmovni plasti so pogoste vrste Cotinus coggygria, Ligustrum vulgare, 
Juniperus communis in Asparagus acutifolius ter posamično Phillyrea latifolia ( 2 do 3 m 
visok grm z dvema poganjkoma), Ruscus aculeatus in Laurus nobilis – slednji je najbrž na 
tem nahajališču subspontan. Na robu popisanega sestoja uspevajo tudi vrste Coronilla emerus 
subsp. emeroides, Spartium junceum in Osyris alba. V zeliščni plasti prevladuje jesenska 
vilovina (Sesleria autumnalis), pogosta pa sta tudi sinjezeleni šaš (Carex flacca) in skalna 
glota (Brachypodium rupestre). Po celotni vrstni sestavi preučeni sestoj lahko uvrstimo v 
sintakson Seslerio autumnalis-Quercetum pubescentis Zupančič 1999 asparagetosum 
acutifolii Zupančič 1999 var. Osyris alba Zupančič 1999, kar je najtoploljubnejša oblika 
te asociacije (ZupanČiČ 1999). Najbrž bi s podrobnim pregledom gozdnih območij v dolini 
Dragonje s pritoki ter med Dekani, Zgornjimi Škofijami in Tinjanom našli še kakšno 
nahajališče evmediteranskih vrst v flišnem delu Slovenske Istre. 
Slika 1: Razširjenost vrste Phillyrea latifolia v Sloveniji
Figure 1: Distribution of Phillyrea latifolia in Slovenia
Hladnikia 29: 45-66 (2012)

62
Zahvala
Zahvaljujemo se prof. dr. Robertu Brusu za pregled besedila in za posredovane 
podrobnosti o spregledani najdbi širokolistne zelenike na flišnem rastišču v dolini Dragonje, 
ki smo jo lahko po njegovi zaslugi vključili v to notico. 
Literatura
b etr Iebs -e Inr Ichtung Von r e Ichs Forste s abot Ino Des k . k . WIrtscha Ftsbez Irkes g örz 1879-
1888. (Ureditev državnega gozda Sabotin c. k. gozdarskega okoliša Gorica 1879–1888), 
Gorica, 1878–1880 (prevod v slovenščino V. Mikuletič, l. 1996, original hrani Zavod za 
gozdove Slovenije, OE Tolmin).
b rus , R., 1999: Širokolistna zelenika (Phillyrea latifolia L.). In: M. Kotar & R. Brus: Naše 
drevesne vrste. Slovenska matica, Ljubljana. pp. 307–310. 
b rus , r ., 2004: Drevesne vrste na Slovenskem. Mladinska knjiga, Ljubljana. 399 pp.
b rus r ., 2005: Dendrologija za gozdarje. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 
Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana. 408 pp.
Jogan, n., t. baČiČ, b. FraJMan, i. leskovar, D. nagliČ, a. poDobnik, b. roZMan, s. strgulc 
- kraJšek & b. trČak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo 
favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. 
MartinČiČ, a., 2007: Oleaceae – oljkovke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ 
za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, četrta, dopolnjena in 
spremenjena izdaja, Ljubljana. pp. 502-505.
Pol DIn I, L., 2009: La diversità vegetale del Carso fra Trieste e Gorizia. Lo stato dell'ambiente. 
Edizione Goliardiche, Trieste, 732 pp.
s a Dar , Z., 1999: Drevesa reke Dragonje. Sopotnik. Glasilo pobudnikov Parka za življenje 
Dragonja in vseh ljudi odprtih src (Koper), št. 2. 
s el Iškar , t ., b . Vreš & a . s el Iškar , 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in 
analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. 
Wraber , t . & P. s koberne , 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. 
Varstvo narave (Ljubljana) 14–15: 1–429.
ZupanČiČ, M., 1999: Novosti o gozdno-grmiščni vegetaciji slovenskega submediterana. 
Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 40 (8): 195–313. 
igor Dakskobler, Dane Milošević štukl & Zvone saDar
Notulae ad floram Sloveniae