KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom
»KOROŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List
za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling.
celoletno : 4 šilinge. Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25'— celoletno : Din. 100'— Pozamezna številka 10 grošev.
Leto VUL
Dunaj, 1. avgusta 1928.
ŠL 31.
Naš gospodarski položaj.
Izvajanja č. g. poslanca Starca na občnem zboru »Političnega in gospodarskega društva".
Naše kmetsko ljudstvo leze z nevarno naglico v nove dolgove. Ako si ogledamo bilanco naših posojilnic, vidimo, da se naši kmetje od leta 1924 naprej na novo zadolžujejo, v zadnjem času v velikem številu in za velike vsote. Pa kar je najbolj žalostno, ta posojila ne rabijo za popravo poslopij ali za zboljšanje gospodarstva, temveč za kritje tekočih izdatkov: za davke, posle in celo krušno žito. Letošnja slana ob cvetju krušnega žita pa nam napoveduje še hujšo krizo. A da bi se zato bremena znižala, ni upanja, ni tudi upanja, da bi se zboljšali dohodki.
V takem položaju moremo le pozdraviti, ako vendar enkrat pride do kmetijske zbornice, od katere pričakujemo uspešnejšega zastopstva kmečkih koristi, posebno naših, in boljšega kakor po sedanjem deželnem kulturnem svetu. Pri tej priliki naj občni zbor zavzame svoje stališče, ali naj zagovarjamo, da spadajo posli v kmetijsko zbornico ali ne. Pri naših kmetih so posli člani družin, skupaj delajo in skupaj sedejo k mizi. Hvaležni moramo biti našim noslom, da iz ljubezni do naših kmetij v hudih časih vztrajajo in ne bežijo v mesta. Zato naj se jih ne skuša ločiti od kmeta, naj se med kmetom in poslom ne dela razdora in naj sta tudi skupaj v kmetski zbornici. Le v složnem delu med delodajalcem in delojemalcem bo mogoče doseči, da se tudi poslom omogoči urejeno družinsko življenje.
Ako se letos sprejme zakon o kmetijski zbornici, bomo imeli še letos spet volitve, ki bodo za nas ravno tako važne kakor vsake druge.
Po teh volitvah pa, umamo, da bo nekaj časa mir. Ta čas dobro porabimo, da utrdimo našo notranjo organizacijo, predvsem našo gospodarsko organizacijo, ki je najvažnejša in ki bo tem večjega pomena, če dobimo kmetijsko
zbornico. Velik del naše gospodarske samostojnosti se ima zahvaliti našim posojilnicam. Zato naj se gleda na njihov razvoj, in povsod, kjer so dani predpogoji, naj se jim pridenejo še druge zadruge. Živinoreja pridobiva vedno večji pomen za nas in velik pripomoček za pospeševanje živinoreje so živinorejske, planinske zadruge. Po teh pridejo naši kmetje do planin.
Koliko trgovčevi živi! od nas, ki nam v zahvalo narodno škodujejo, kjer le morejo. Odpo-moč daje gospodarska zadruga, kakor je ona v Sinči vasi, ki naj bi razširila svoj delokrog na vse naše kraje. To pa je le mogoče, če se zbira ves prihranjeni denar v naših damačih denarnih zavodih. Dobiček od nakupa in prodaje kmečkih pridelkov in kmečkih potrebščin naj dobiva domača zadruga, to je člani sami, kar spet krepi našo skupno gospodarsko moč.
Nič manj važna kakor gospodarska, je kulturna organizacija. Stare korenine legajo v grobe in nadomestila imamo tam, kjer so naša društva. Vsaka močna stranka skrbi za svoj naraščaj; tem več vzroka imamo mi, da s splošno umsko in srčno izobrazbo dvignemo svoje ljudstvo. Izobraženo ljudstvo se bo zavedalo svojih najdražjih svetinj: vere in narodnosti, bo znalo zanje tudi trpeti, neizobraženo pa bo igrača najrazličnejših in si nasprotujočih naziranj in strank, kar ni v čast ne dotičnim strankam in ne ljudstvu samemu.
Poglobitev naše organizacije naj bo delo naše v prihodnjosti in izpolnjevali bomo v še večji meri željo nemškega letaka, ki pravi: Slovenci, ostanite zvesti tradicijam slovenskega ljudstva, ostanite zvesti svoji veri!
Dijaki med šolskim letom in na počitnicah.
Najprvo naši mali v Celovcu! To so pridni fantje, čez polovico jih je odličnjakov, in menim, da so med letom razen šolskih knjig na-
šli le malo razvedrila. Želim jim torej na počitnicah bolj brezskrbnih dni in duševnega od-počitka. In vi, bogoslovci v Celovcu in Ljubljani, vrlo se pripravljate na svoj visoki poklic; naprošam Vas solidarnega sodelovanja in zanimanja za naš letošnji počitniški sestanek. Naši fantje visokošolci na Dunaju! Zanima jih itak vse: visoka politika in predavanja, knjige in manifestacije; dokaj pestro je to dunajsko življenje. Na klubovih sestankih so imeli priložnost pozdraviti v svoji sredi naše prvoboritel-je, došle na Dunaj, med njimi je bival vrli primorski poslanec dr. Besednjak: Njegova izvajanja, bila so poučna in zanimiva za vse klu-bove člane in ko je govoril o neizprosnem boju na jugu, boju za ohranitev jezika in zemlje, razumel je vsak tiho željo in prošnjo, da bi delali tudi mi z istim navdušenjem. Bilo je torej tudi med letom nekaj lepih trenutkov v enoličnem življenju šolskih klopi in radovednih profezorjev.
Da oa se vsi ti naši študenti v počitnicah enkrat sestanejo — vsi, stari in mladi, visokošolci bogoslovci in gimnazijci, to je njihova stara in lepa tradicija in sveta pravica. Da si olajšajo prehod od učne knjige na šolski klopi v praktično življenje poklica, da se med seboj še boljše spoznajo in postanejo dobri prijatelji z enakimi skrbmi in interesi, slednjič, da utrdijo vez do svojega ljudstva, je namen njihovemu počitniškemu zborovanju. Torej nikake tajnosti in politične manifestacije, nikako iredentistično shajanje, marveč nujna in popolnoma naravna zahteva študentov vseh fakult in zavodov, da jih izobrazita življenje in izkušnja. In ni to posebna navada samo naših študentov, enako se učijo in navdušujejo tovariši na jugu, nemški dijaki, skratka vsi, katerim je ljudstvo poverilo nalogo, da gradijo nekoč naprej naš skupni dom, kateremu sta temelj narodnost in vera. !n na sestankih iščejo idealizma!
V dnevih 12.—14. avgusta zboruje koro-ško-slovensko dijaštvo pri Tišlerju v Št. Janžu v Rožni dolini. Zabavni večer v nedeljo naj
PODLISTEK
Reberški Ožbej :
Kapelški punì.
(Nadaljevanje.)
V sprevodu so se podali vsi nazaj v trg in se vstavili v župnišču. Tako je želel župnik Prunner, da se mora v njegovih prostorih končati redka slavnost.
Veselo je bilo razpoloženje pri slavnostnem obedu. Župnik Prunner je povabil tudi župana Vegla, Kocina in druge tržane. Samo ob sebi je razumevno, da je bil navzoč tudi trški sodnik Hagen, katerega usoda je bila z današnjo slavnostjo v tesni zvezi.
Vladalo je veselje, kakoršnega že dolgo ni bilo več. Med gosti je bil tudi Tomej, ki se je vrnil ravno pred pol letom iz vojske. Zgubil je nogo v boju s Francozi, sedaj je prišel domu kot pohabljenec. Zvedel je vse, kako se je godilo Anki. Bolestno je vzdihnil in oči so mu postale rosne. Mislil je na mlada leta in na lepe sanje, toda vse je minulo, sedaj je star vojak, pphabljen, zapuščen. Starisi, ki so med tem umrli, so mu zapustili malo hišico. V tej je bival sedai in sa služil kruh s pletenjem jerba-sov in izdelovanjem cokelj.
Vidci je Anko, govoril z njo prijazno, a vendar je čutil, da je sedaj minulo, kar si je
Tomej nekdaj tako srčno želel. Anka mu je od sedaj bila prijateljica, ki je skupno z Mojco skrbela kot sestra za Tomejevo domačo udobnost.
Na Ankino željo je bil tedaj vabljen tudi Tomej. Vedel je dosti povedati o bojih s Turki in Francozi. Njegovo pripovedovanje ni bilo bahato, temveč priprosto, resnično. Tako je minul le prehitro čas slavnostnega dne.
Ne smemo pozabiti povedati, da je bil tudi birič Hudopisk deležen tega veselega dne. Povedal ie marsikatero šaljivo, še več pa lagal, in pridno je zalival, da se ni posušilo grlo. Na ta večer se je zgodil čudež. Katra nič ni rekla, ko se je spodtaknil na pragu prišedši domu. Prinesel ji je pogačo in steklenico vina, kar je dala duhovna mati za svojo prijateljico.
Kapelčani so še dolgo govorili o tem dogodku in ta in oni si je želel, da bi tudi iz njegove hiše stopil sin pred oltar. Blagi župnik Prunner se ni dolgo veselil sreče svojega ljubljenca. Velike skrbi, ki jih je imel v preteklih letih, so tudi polagoma izpodkopale telesne moči sicer krepke narave. Dne 16. novembra 1809 je zaspal v starosti 70 let za vedno.
Župljani so pač spoznali, da so delali nekdaj veliko krivico župniku. Zato so storili vse, da bi to krivico poravnali. Župnik jim je v svoji dobrosrčnosti odpustil. Da ga pa je celo ravnanje nekdaj hudo bolelo, kaže vsebina njego-
ve oporoke, katero je spisal ravno ob času najhujših razburljivih dogodkov, to je 1. oktobra 1787. Določil je, da se mora njegovo telo pokopati pri farni cerkvi na severni strani pred vhodom, da mora vsak, komur je bil rajni v življenju na poti, sedaj stopiti na njegovo truplo.
Bogdan je bil vesten in vnet nduhovnik; postal je kmalu župnik in vzel svojo mater k sebi. Tudi za Mojco je imel že preskrbljeno, a nenadoma je zbolela in ni bilo več pomoči. Bogdan, ki je ravno prišel k smrtni postelji, ji je zatisnil za vedno oči.
Tomej je ostal v svoji koči, ljudje so ga imeli radi, kajti bil je pošten in vedel je tudi vedno kaj povedati iz svojega življenja. Če pa že ni imel kaj opravka, pa je prišel k župniku Bogdanu, kjer je pomagal pri opravljanju gospodarskih poslov, in godilo se mu ni slabo, saj Anka je skrbela vedno za kak boljši prigrizek.
Dogodki zaradi odvzetja Marijinega kipa so se ljudstvu utisnili globoko v spomin. Vsled poteka let se je sicer to in ono pozabilo, drugo zopet pripovedovalo drugače. Med ljudstvom se je nazadnje ustalila govorica, da je vse to povzročil ženeški flegar, ki je tudi dal odsekati po nekem kovaču kipu Device Marije levo roko, ker ni mogel dobiti prstana raz prst, ki ga je nosila Marija na ti roki.
(Dalje sledi.)
s svojim sporedom in potekom očitno dokumentira, da sta si fant z dežele in študent iz šole dobra prijatelja, na tem večeru naj pokaže naša javnost interes za našo misel in pokret (glej oedas). V ponedeljek in torek sledi glavni del dijaškega zborovanja. Predavanja so v prvi vrsti namenjena študentom — a vsakogar, ki prisostvuje iz interesa do stvari, iskreno pozdravljamo. Predavanja se bodo tikala aktualnih vprašanj našega časa — deželni kulturni svet, avstrijske stranke v svojih programih, kulturna avtonomija danes itd. Predavatelji, to so naši narodni voditelji in strokovnjaki na gospodarskem polju, nam jamčijo za živahen potek in ugoden uspeh.
Dijak«, fantje!
Šola nam tozadevno ne nudi mnogo a vsestranska izobrazba je danes močnejša od denarja; hvaležni smo torej vsem, ki s tem dokažejo svoj interes do dijaštva, da nam skušajo iz lastnega dela dati več upogleda v svet s sodelovanjem na sestanku. Hvaležni na ta način, da se sestanka polnoštevilno udeležimo vsi in pokažemo tako našo dobro voljo do dela za naš narodni blagor. Zakon naravni je tak, da pogine, kdor je slab in bolan in da ima pravico do življenja le oni, ki zna pokazati in dokazati voljo in moč. In ima voljo in moč — naš koro-ško-slovenski študent!
j POLITIČNI PREGLED ffl
Tuzemsfvo :
Še priklopitev. Nemški pevci so z Dunaja romali v Gradec, kjer so priredili velik shod za priključitev Avstrije k Nemčiji, katerega se je udeležilo 30.000 ljudi. Na shodu so posebno ugovarjali vestem pariških listov, češ, da so Avstrijci sami nasproti pokretu za priključitev hladni. Graški župan je prisotno množico pozval, da obljubijo, da ne bodo prej mirovali, dokler ne bo mirnim potom priključek Avstrije k Nemčiji izvršen. — Množica je pela potem nemškonacijonalne pesmi. Graški občinski svet je sklenil, da se ustanovi krajevna skupina avstrijsko-nemške narodne zveze.
Inozemstvo:
Za manjšinske šole. Ljubljanski oblastni šolski nadzornik je odredil, da se morajo sprejemati otroci v one šole, v katere jih hočejo starši vpisati. Pri tem se starše ne sme vprašati, ali so Nemci, Madžari ali Slovani. Ime staršev pri vpisovanju v manjšinske šole ne sme igrati vloge. Če za en razred manjšinske šole ni zadostnega števila učencev, se lahko združita tudi dva razreda pod enim učiteljem, da se odstrani možnost, da bi se mogel zapreti manjšinski oddelek vsled prenizkega števila otrok. Kjer je dana potreba, da se ustanove manjšinske šole, se morajo ustanoviti in ministrstvo bo imenovalo potrebne učitelje. — Glejte ! In naprej bodo še govorili in pisali, da smo mi v nebesah in oni v peklu.
Verouk v materinskem jeziku. Nemška duhovščina tridentske škofije je predložila papežu spomenico, ki se nanaša na prepoved poučevanja verouka v nemškem jeziku na južnotirol-skih šolah. Spomenica navaja, da ima nemški del tridentske škofije 171 župnij z 170.325 prebivalci: 144.238 Nemcev, 21.731 Italijanov in 4351 drugih. Od šoloobveznih otrok je 87,5 odstotkov nemških, in 12,5 odstotkov italijanskih. Ni mogoče, da se 18.000 nemškim otrokom deli verouk v italijanskem jeziku, ker otroci tega jezika ne razumejo. V 79 župnijah ni niti enega italijanskega otroka. Vsled tega se prikazuje versko neznanje in nravna podivjanost doraščajoče mladine. Duhovščina se sklicuje na instrukcijo, ki jo je izdal 1. 1912 knezoškof Endrici, po kateri je »materni jezik neobhodno potrebno sredstvo, s katerim se otrokom razodevajo visoke in težko pojmljive resnice katekizma", in zahtevajo, da se dovoli katehetom kakor otrokom uporaba nemških veroučnih knjig in da se odpravi nečastno nadzorstvo nad veroučitelji. Staršem sc mora dati pravica določiti, ali naj otroci obiskujejo nemški ali italijanski verouk. Če se verski pouk v maternem jeziku ne da doseči od vlade, bi se moralo skrbeti za verski pouk mladine s tem, da se splošno uvede verski pouk v župnijah. Sv. Stolica naj napoti italijanske veroučitelje, da naj se omejijo samo na pouk italijanskih
otrok in naj se jim ne daje cerkveno poslanstvo za nemške otroke. Končno prosijo, da se pošlje v južno Tirolsko apostolski vizitator nemškega jezika, ki je državljan nevtralne države, ki naj prouči versko stanje na južnem Tirolskem. Knezoškofijski ordinarijat v Bri-ksenu je odgovoril šolski oblasti v Tridentu, da ne more privoliti v pouk verouka v italijanskem jeziku. — Pri nas v nekaterih župnijah ni nič drugače.
Jugoslavija. Po mnogih konferencah in av-dijencah je mandater krone general Hadžič vrnil mandat. Prvo njegovo delo je bilo posvečeno proučavanju stališča Hrvatov. Hrvati pa so izjavili, da noben pomembnejši Hrvat ne bi hotel vstopiti v nevtralno vlado s sedanjo narodno) skupščino. Ko pa je začel Radič, od katerega je bilo vse odvisno, govoriti o samoupravi Hr-vatske, general Hadžič ni mogel sestaviti nevtralne delovne vlade in je mandat vrnil. Sledil mu je dr. Anton Korošec, ki je vlado sestavil sicer težko, vendar v par dneh. Vlada sestoji iz strank, ki so bile dosedaj v vladi. Dr. Anton Korošec ima ministrsko predsedstvo in notranje zadeve poleg tega je v vladi še eden od slov. ljudske stranke (Hrvat), 8 radikalov, 4 demokrati, 1 musliman in general Hadžič. Nova vlada, ki ima dvetretjinsko večino, bo delala s to narodno skupščino. — Preiskovalni sodnik je zahteval, da se izročita sodišču sokrivca atentata v skupščin poslanca Tone Popovič in Dragotin Jovanovič.
Egipt. Egiptski kralj je na prošnjo vlade razpustil obe zbornici. Policija je zapečatila vrata poslopja parlamenta, pred parlamentom pa stoje mnogoštevilne straže. Ukaz o razpustu parlamenta je povzročil v deželi veliko razburjenje. Vlada je v svojem pismu, ki ga je poslala kralju, naglašala, da je sedanji parlament nesposoben, da bi izvedel reforme, ker vladajo majhne skupine, ki jih podpira večina. Vlada hoče osvoboditi deželo od strankarskih vplivov. Ker sedanji parlament ne more doseči normalnega položaja, ne sme biti nobene zapreke, da se doseže ta cilj. Volitve naj se od-godijo do trenutka, ko bo narod mogel izreči svoje pravo mnenje, kar traja lahko več let. Spremeniti je treba volilni zakon. Parlamentarizem in odgovornost vlade se ne spremenita. Treba je, da se ustanovi stalen režim, ki bo vzpostavil edinost v deželi in ki bo omogočil deželi, da bo nastopila za svojo neodvisnost. Angleški listi pišejo o državnem udaru, o diktaturi in o spremembi, ki je zelo slična revoluciji. Ministerski predsednik je izjavil, da bo vlada poizkusila očistiti upravo ter ne namerava izkoristiti svojih pooblastil proti opoziciji, ako opozicija sama vlade k temu ne prisili. Tiran noče biti, toda ako bo potrebno, dobrohoten diktator. Proti vladanju brez parlamenta se je pojavila že opozicija. Bivši ministrski predsednik je dospel v Tanto, kjer je bil prisrčno sprejet. Zbrala se je velika množica, da ga pozdravi. 500 policistov je nastopilo proti množici, ki je pričela metati na policijo kamenje. 10 oseb je bil aretiranih, Nahas paša pa se je vrnil v Kairo. — Ker se udeležujejo demonstracij proti vladi predvsem dijaki, je egiptska vlada pooblastila prosvetnega ministra, da izključi dijake od nadaljnega študija na egiptskih šolah ter jim za več let zabrani tudi polaganje izpitov.
Rusija in Japonska. Na Kitajskem so Rusi ustavili svoje razdirajoče delo, zato pa so prenesli večjo skrb na Japonsko, kjer hočejo razširiti svoj vpliv; pri tem pa se boljševiki vmešavajo v notranje japonske razmere. Zlasti v zadnjem času je prišlo v večjih industrijskih krajih do velikih nemirov, ki jim pripisujejo značaj komunistične zarote. Tajni svet je zahteval od vlade, da odločno nastopi proti na-daljnemu komunističnemu rovarjenju. Vlada je tej zahtevi ugodila ter odredila policijsko nadzorstvo vseh sovjetskih diplomatskih zastopnikov na Japonskem. Vse telefonske razgovore sovjetskih poslaništev in konzulatov cenzurirajo. Tako v Tokiu kakor v Moskvi razpravljajo o možnosti preloma diplomatskih odno-šajev, kar bi napetost še mnogo bolj povečalo in kar bi lahko dovedlo do oboroženega spopada na Daljnem vzhodu. Japonska računa pri tem na podporo Anglije in Amerike.
Kdor svoj narod zataji, greši zoper 4., 5. in 8. božjo zapoved!
DOMAČE NOVICE
Št. Jakob v Rožu. Šolske sestre v sirotišnici v Št. Petru otvorijo 15. oktobra »Gospodinjski tečaj", ki traja do velike noči 1. 1929. V tečaj se sprejmejo IGletne deklice. Gojenke se uče: računanja, gosp. knjigovodstva, gosp. spisja, kuhanja, šivanja in prikrojevanja, pranja in likanja, splošno vsega, kar potrebuje vsaka dobra in izobražena gospodinja. — Prošnjo je vložiti na »Vodstvo šolskih sestra" v Št. Petru, pošta št. Jakob i. Rosentale, kjer se dobe tudi natančnejša pojasnila.
Zborovanje sodalov iz Marijanišča. Drugo letošnje zborovanje dijakov-sodalov iz Marijanišča se vrši v Maria Luggau. V sredo, 8. avgusta, okrog 7. zvečer izvencerkveno zborovanje in prosta zabava; v četrtek, 9. avgusta ob pol 7. zjutraj cerkvena slavnost: sv. maša s priliko za spovedovanje, nagovor, skupno obhajilo, bratovščinske molitve, blagoslov. Vsi marijanisti so dobrodošli. Kongreganisti naj vzamejo svoje svetinje in znake s seboj! Po zajutrku se gre zopet domov. Častita duhovniš-čina in gg. bogoslovci so istotako prijazno povabljeni. Nos cum Prole pia benedica! Virgo Maria!
Št. Janž v Rožu. (Sestanek.) Tukajšnje izobraževalno društvo ima v nedeljo, dne 5. avgusta t. 1. ob 3. uri popoldne pri Gašperju v Podsinji vasi svoj sestanek.
Djekše. (Kako se delavca zavaruje?) Dandanašnji se misli z raznimi zavarovanji odpomoči vsaki potrebi: zavaruje se za slučaj bolezni, za starost, za delamezmožnost, za čas, iko morebiti dela ni. Navedeni slučaj kaže kako je treba previdnosti in kako se tudi v zavarovalna društva in razne postave ne sme preveč zaupati. Na Ejekšah je tesar Valentin Maček. Dne 18. majnika 1927, je delal pri Petauerju na Vobenskih gorah. Vlačili so kvišku nov strop. Maček je bil na tleh. Ko tam dviga tram, ne zapazi, da je v tleh luknja, stopi nanjo, peta ise udere, stopalo obvisi zgoraj, in noga se mu 'hudo navre, tako da se mož zvrne in mu postane slabo. Mož izzuje čevelj, drga nogo, bolest poneha precej in zopet gre na delo. Ker ga je noga naprej bolela, mu je mojster odkazal lažje delo, posila! ga je streho krit; delo ki je lažje, a človek mora lesti le po lestvi. Dne 28. majnika je nekdo poklica! na Djekše zdravnika Nageleta: ko je priložnost, ker se zdravnika na Djekše ne more vsaki čas klicati, stopi Maček k zdravniku, da mu nogo pogleda. »Zganil si nogod‘ dejal je zdravnik, »dam ti nekaj za drganje zvečer, po dni ne potrebuješ nič." Noga je moža bolela naprej, lažje delo je pošlo in Maček je moral zopet težje prijemati. Zato se je dal dne 15. junija peljati v Velikovec, ko tako daleč več hoditi ni mogel. Dr. Trager je zopet spoznal, da je noga zganjena in je vprašal, kaj mož dela? „S škod!jami krijem." »To ni težko delo," misli zdravnik. »Težko ni, ali po lestvi moram lesti" odgovori delavec. In zdravnik mu naroči, naj dela naprej, boljše kakor da se zglaša za brezdelje. Na to je Maček delal še dva dni, dne 19. junija bil je zadnjič na delu. Ker mu žena ni bila doma, je imogel šele čez dva dni poslati otroka v Velikovec, da se zglasi kot bolnik. Oldsihdob ga je dr. Trager zdravil in dne 7. julija poslal v Celovec, da mu tam nogo presvetlijo-rontgenizirajo. Zdravnik mu reče še, da mu ni treba v Celovcu ostajati. A delavca v bolnici niso rontgenizirali, marveč, so mu dali Gipsverband-ovoj z mavca. Revež je čutil v tem ovoju tolike bolečine, da vse noči ni mogel spati! V bolnici je bil Maček 28 dni, prenovili so mu ovoj iz mavca in ga poslali domu z naročilom, naj v treh ali štirih tednih zopet pride. Doma je ime! delavec v ovoju zopet hude bolečine; vsekako ju pustil ovoj 19 dni na nogi, potem ga je sam razdrl in se je isti dan peljali v Velikovec k 'zdravniku. Dne 10. januarja 1928 je bil izdravnik zadnjič pri Mačku na Djekšah. Maček je medtem hotel bolniško podporo, a zdaj ise mu je godilo kakor pripoveduje naš pesnik Cankar o Šimnu Sirotniku, ki je umri na mejniku dveh občin, ker za nobeno ni mogel dokazati pristojnosti. Bolniška blagajna je rekla: „Tu se je zgodila nezgoda in ima plačati zavarovalnica za nezgode." Zavarovalnica za nezgode pa je rekla: „To zdaj ni več nezgoda, marveč bolezen, in zato naj plača zavarovalnica za bolezni." Maček je zahteval, naj se ga prepelje v Gradec in tam preišče;; zavarovalnica za nezgode mu je odgovorila, da tega ne more 'dovoliti, ker še ni 5 let zavarovan. Maček pa je plačeval zavaro-
valnino že od leta 1921 sem, izvzerriši tedne, ko je bil brez dela. Potem je zavarovalnica za nezgode odločila, da se Malček naj pritoži piri razsodišču v Gradcu. Maček je .pritožbo viposlal dne 4. januarja in se je obravnava določila na dan 25. aprila, torej čudno bitro za človeka, ki nima .zaslužka in ne dobiva nobene podpore, pa je ves čas plačeval zavarovalnino. Maček pa se ta dan ni mogel peljati v Gradec, ker so mu v Celovcu morali odrezati nogo in je rana krvavela. Primarij dr. Palla je stvar poročal v Gradec. A vkljub temu se je v Gradcu vršila obravnava in so Mačku odrekli podporo s pretvezo, da tu ni slučaj nezgode, marveč slučaj bolezni. Zaslišali niso ne zdravnika, ne bolnika, ne kako pričo, in Maček pravi, da so v poročilu sploh napačni podatki. —Poskrbelo se je, da stvar ne ostane prikrita. Dejstvo je, da živi ob raznih zavarovalnicah cela armada uradnikov, da zavarovalnice nabirajo velike zaloge denarija. In plašiti nas mora, ako se pcsamnega delavca tako bagate-lizira. Zdravniki so konečno spoznali, da je pri nesrečnem nastopu Mačku počila žila, kri se je razlila cb kosti, nastopilo je vnetje poikostmice, vnetje se je razširilo na kost in se je ta morala odrezati. Dvoje se nam pri tem zdi prežalostno: zdi se nam, da se zavarovanega bolnika premalo skrbno zdravi in da zavarovalnica brez advokata in tožbe ne plačuje rada. Delavec pa seve nima denarja, da prične drago pravdo in tako se nabirajo fondi iz delavske krvi.
Podroščica. Citai sem pred tednom, da tam ob Vrbskem jezeru želijo in gojijo tiho željo, da bi še enkrat videli vrle šentjakobske igralce na odru z „Miklovo Zalo“. Tudi mi bi jo zopet radi videli, ker je res vredna, da se jo pride gledat iz strmih hribov in lepih dolin. Posebno še zato, ker igrajo potomci onih družin, ki so pred več sto leti to krvavo igro doživljali.
Svatne. Svatne so gotovo vsakemu čita-telju našega lista dobro znane iz zgodovinske povesti „Miklova Zala“. Še stoje stare kmetije: Miklova, Serajnikova in Strelčeva, še nas navdaja duh naših pradedov in naše nesrečne Mi-klove Zale usoda, ki so jo krvoločni Turki odgnali v sužnjost, ki pa po dolgih sedmih letih ni pozabila svoje domovine in svojega materinega jezika. Ona naj nam bo zgled, kako naj ljubimo in čuvamo našo grudo in naš jezik. Kakor naši pradedje, tako tudi mi hočemo braniti naš jezik in našo zemljo, ki so jo nam prepustili naši pradedje. Dasiravno so naše roke od dela trde in žuljave, vendar je mehka in mila naša melodija in naši glasovi. Vsak dan, ko pokrije zemljo tihi mrak, se razlega po naši vasi mili glas slovenske pesmi, ta dragoceni biser, s katerim se Rožani lahko ponašamo. Zato negujmo in gojimo našo slovensko pesem! Biti moramo tudi slični našim pradedom, ki so se kot vitezi borili za sv. vero, in lepo našo domovino. Le vztrajnost v veri, njih pogum in njih domoljubje jim je dalo moč, da so zmagovito vztrajali.
Celovec. (Razno.) Od 16. do 23. avgusta bodo vojaške vaje med Zadnico, Šmarjeto v Rožu, Trklom, Selami, Košuto in Borovljami. 18. in 21. avgusta je pod Košuto ostro streljanje. — V prvem polletju 1926 je Landbund na Koroškem prodal 86 zabojev svojih vžigalic, kar mu je dalo 258 S čistega dobička. — Čevljar Kovač v Velikovcu se je peljal s soprogo in eno deklico z avtomobilom proti Rudi. Med potjo je počil obroč in avto se je prevrnil. Kovač in njegova žena sta bila težko poškodovana: Kovačeva sporoga je še isti dan umrla v Celovcu in tudi pri Kovaču ni dosti upanja, da bi okreval. — Na Vrbi in v Porečah je pobila toča. — 21. julija so na Koroškem našteli 1768 podpiranih brezposelnih, za 6 od prejšjega tedna več. — Avtomobil z nemškimi pevci je pri Št. Vidu ob Glini zavozil v drevo. 3 osebe so poškodovane. — V zadnjem času so na Koroškem zgoreli trije avtomobili med vožnjo, ne da bi zahtevali človeških žrtev. — Tudi pri Gospe sveti je zavozil avto vsled zloma krmila v drevo: 4 ranjeni. — V Št. Štefanu pri Vovbrah je umrl bivši vovbrski nadučitelj Janez Dimnik. — Bače so dobile svoj poštni urad predvsem vsled tujskega prometa. V področje tega poštnega urada spadajo Bače, otok na Baškem jezeru in Brdo. — G. deželni svetnik inž. Vincenc Šumi je obhajal te dni 50 letnico rojstva.
Gorje pri Žili. (Nova zvonova.) Kaj slikovitejšega je redko videti na deželi kakor je bil
V*.-v'
^chichfovo
Terpentinov©
Milo
s sedmimi odlikami
■ ■	v/-.'1: ■ ■ ■ • ■	:	M>' •• ‘
16
15. VII. t. 1. slavnostni sprevod z obema novima zvonovoma iz Drašč k farni cerkvi v Gorje: Na čelu sprevoda so jahali trije fantje v zil-ski narodni noši, za njimi šolska mladina, 70 mož broječa četa požarne hrambe, ki ji je poveljeval Jan Lusnik iz Drašč; sledilo je 16 parov deklet istotako v zilski narodni noši, družice, okusno okrašena zvonova na ovenčanih vozovih, in velika množica ljudi od blizu in daleč. Klicarja miru in ljubezni božje, ki bosta vabila vernike v hišo molitve in milosti, sta tudi klicarja nedolžnosti; to so nam predočile belo oblečene deklice, ki so kakor angelčki obdajali oba zvonova. Pred cerkvijo je imel č. g. Maierhofer iz Blač jadmato in zelo primemo pridigo. Blagoslovil ju je č. g. dekan Pietsch-nig iz Šmohora, ki so mu asistirali čč. gg. Janko Maierhofer, Franjo Havliček, P. Colum-ban in domači provizor Katnik Franjo. Dobro je zapel domači cerkveni pevski zbor v Draš-čah „Ko dan se zaznava11 in po blagoslovljenju Premrlovo „Zvonovi, pozdravljeni11. Pogumna Blažinjeva Avguština in Bzinova Ana sta de-klamirili po eno pozdravno pesem. Krajnarjev oče in mati iz Drevlj, Schaubach in Štucova mati iz Drašč so bili botri. Krajnar in žena sta praznovala isti dan srebrno poroko. Živela! Med potjo iz Drašč v Gorje in, ko sta romala zvonova v zvonik, je svirala podkloštrška godba. Sledila je v cerkvi zahvalna sv. maša ob asistenci navzočih gospodov, nakar so nas botri bogato pogostili. Stari zvon v cerkvi tehta kakih 890 kg in ga je vlil leta 1549 Ecker v Beljaku. Stari ima nekaj nižji F, nova pa AS in C, ki tehtata 606 in 297 kg tako, da imajo lepi F-moll akord. Vlil ju je Grassmayr v Inomostu. Požrtvovalnost faranov doma in v tujini je rodila zvonova, lepo uspelo slavje bodo pomnili vsi, zlasti naša mladina. Marsikateremu bodi izpolnili željo, ki jo tako lepo izraža pesem:
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi; delo na vselej končali, v hišo Očetovo šli.
Takrat zvonovi, zvonite lepo!
Kličte k Očetu domov, kličte nas v sveto nebo.
Straia vas. (Nov zvon.) Dne 8. julija je dobil tudi mali strajški zvon svojega brata, 700 kg težkega. Blagoslovil ga je č. g. dekan iz Šmohora ob osistenci provizorja Katnika. Pridigoval je č. g. dekan o pomenu zvonov. Po blagoslovljenju je daroval zahvalno sv. mašo g. dekan. Da so prišli Strajčani do zvona, je v veliki meri pripomogla ugledna domačinka g. Magda Frohlich iz Prage, ki je darovala kot botra za zvon 1000 šilingov. Boter je bil gospod Maks Thekan, ki se je povrnil s svojo družino v Ameriko. Tudi tukaj je bilo lepo, Zilan-ke, godba in deklamacija. Dobila je strajška cerkev nov tabernakelj, ki je stal 200 šilingov. Darovala ga je velika dobrotnica strajške cerkve g. Magda Frohlich, botra zvona. Bog bodi plačnik verni in značajni ženi!
Bistrica pri Žili. (Smrt.) Naša vljudna in verna poštarica, gdč. Mariana Kronewetter je utonila v Žili. Pokopali smo jo na Bistrici. Božji mir rajni!
M GOSPODARSKI VESTNIKI
Seja deželnega kulturnega sveta dne 18. majnika.
(Konec.)
Zadolženje kmetov.
Supersberg: Na občnem zboru kulturnega sveta se je opozarjalo na rastoče dolgove kmetov. Cenilo se je kmečki dolg na Koroškem na 200 milijard in zaostale davke na 6 milijard: to so svote, katerih se moramo ustrašiti. Kulturni svet je poklican, iskati potov, kako bi se dalo takemu zadolževanju braniti. Morebiti bo prava pot ta, da se po hranilnicah, po hipotečni banki in po posojilnicah dožene, kaj so kmetje dolžni? K temu pridejo še dolgovi, ki jih imajo ljudi v trgovinah in pri obrtnikih.
Dr. S t o 11 e r: Ljudje se zadolžujejo, ker ni več toliko dohodkov kakor stroškov. Največji del izdatkov pa pride na plače ljudi. Potem je kmet obremenjen s pristojbino, ko sprejema ali kupi posestvo, obremenjen je z užitki, z deleži, ki jih mora plačevati bratom in v nekaterih krajih še s posebnimi krajevnimi davki, kakor Zilani, ki plačujejo poseben Ziljski davek, Za obdelavanje te stvari bo treba vpostaviti poseben odsek.
Strie ssnig: Zdi se mi potrebno, da se ta stvar izvede, izvedeli bomo, kako se kmet zadolžuje in koliko je že dolžan? To je potrebno, da dokažemo kako kmet živi ob tem, kar se je nekdaj prigospodarilo. Eden odprodaja svojo živino, drugi svoj les. Visoke obresti posojil nas morijo. Potem se kmečki pridelek n. pr. mleko skoraj ne da več prodati, sirovo maslo je vredno 3.5—4.—5. Koruza stane že 42 grošev, za zaklane svinje pa se dobi 2.20 do 2.30. To so neznosne razmere. Številke, ki jih poroča hipotečna banka, nam daleko ne povedo resničnega zadolženja, kurentni dolgovi so večji nego se misli. Čez nekaj let bo stotine kmetij na prodaj. Ljudje, ki pred vojno niso imeli dolga, zdaj denarja prosijo in ga dobiti ne morejo. Tako ne more iti naprej.
S c h u m y: Res je, da dolgovi rastejo in da je treba izvedeti tudi tekoče obveznosti ljudi. Posebno bi bilo treba paziti na mešetarje, ki kmetom posredujejo posojila in si zraven visokih obresti zaračunavajo visoke provizije. Obžaljemo, da se velemesto Dunaj z živili oskrbuje skoro izključno iz inozemstva, zasti iz Poljske, ki je svojo carino nastavila, ne da se zmeni za sosedne države. Mi iz Poljske trikrat toliko uvažamo, kakor tja prodamo.
N a u sodi, da bo vse vkup udarec v vodo, dobile se bodo številke, a s tem ljudem ni pomagano. Treba je bremena spraviti v ravnotežje z zasluškom.
Msgr. P o d g o r c: Pomanjkanje kredita postaja vedno bolj pereče, V posojilnicah se vidi, da ljudje posojil ne morejo več vračati in v slučaju, da se koga toži, s ljudje ne morejo drugače pomagati kakor da se dolg vknjiži. Morebiti je mlajši rod tudi nekoliko lahkomiseln in si ni na jasnem, da je n. pr. dolg 10 milijonov za kdmeta hudo breme, ko so obresti tako visoke. V nekaterih slučajih bi se moglo pomagati s postavo, ko bi se izvrševala. Imamo postavo zoper oderuštvo, ali sodišča je ne izvajajo. 20% obresti je oderuštvo, zahtevati moramo, da nastopijo sodniki. Siecr pa mora kulturni svet storiti vse, da se pritiska na znižanje obrestne mere: ko bi se nam posrečilo prit z obrestmi na 6%, bi bilo breme dolgov takoj veliko olajšano. Rastoči dolg pa je tako nevarna stvar, da ne more zadostovati, če se dožene: toliko so kmetje zdaj dolžni, to stvar je treba trajno opazovati in zdi se mi, da tu ni nobene težave.
Volijo se v komisijo za razmotrivanje kmečkih dolgov gg. Nau, Podgorc, dr. Sfotter, Washietl in Striessnig.
Živinski potni listi.
Rietscher: Za izvoz živine v Nemčijo se zahteva posebnega občinskega potrdila. Natisnil se je listek in nalepil na zadnjo stran živinskega lista. Potem se je reklo, naj se primerna opomba natisne na sprednjo stran lista. Ali uradnik poljedelskega ministrstva je spoznal, da to ne velja in zdaj se mora zopet lepiti. Morebiti se bo kedaj še zahtevalo, da živina utisnc na potni list svoje parklje.
Supersberg pojasnjuje, da tako zahteva Nemčija, ki se hoče s takimi predpisi, katerih strogo zvrštev se zahteva, braniti proti tujemu uvozu. Čez par let sploh ne pojde nobeno govedo v Nemčijo brez rodovnika. Kmetje trpijo v Nemčije še huje nego pri nas, ker so tako po vojni, da se dvigne produkcija, napravili preveč dolgov.
Brezplačna oddaja sadnih drevesc. Deželni kulturni svet v Celovcu odda malim kmetom, ki jih je zadela elementarna nesreča ali se nahajajo 900 m nad morsko višino, ki posestvo sami obdelujejo, 10 sadnih drevesc, in sicer 5 jabolčnih in 5 črešnjevih brezplačno. Po preteku petih let, med katerimi mora kmet ravnati in gojiti drevesca po navodilih in pod kontrolo dež. kult. sveta, preidejo drevesca v osebno last posestnika. Drevesca se dostavijo ali jeseni t. 1. ali pa spomladi I. 1929. Sprejemnik plača edino prevoznino. Tozadevne prošnje, v katerih mora biti navedena velikost posestva, število živine, morska višina in število lastnih sadnih dreves, katere navedbe mora potrditi pristojna kmetijska podružnica, je treba vposlati najkasneje do 1. oktobra t. 1. na deželni kulturni svet v Celovcu.
Tržne cene. V e I i k o v ec, 25. VII. Živina: biki 1—1,20, pitani voli 1,30—1,50, vprežni voli 1,20—1,30, junci 1,10—1,30, krave 0,80—1,20, telice 1—1,30, teleta 1,80—1,90, svinje 2—2,10, plemenski prašiči 1,80—2 S za kg žive teže. Jajce 14—15 g, stare kure 3—4 S, mlade 3 S. Žito: pšenica 38, rž 35—36, oves 35, ječmen 33, ajda 34—35, krompir 25 g za kg.
1 RAZNE VESTI ~1
Drobne vesti. Soc. dem. stranka na Dunaju je zvišala organizačni prispevek od 42 na 50 g. — Neka TOletna soproga poštnega uradnika v Badnu je podedovala 1,250.000 dolarjev pa uradniku, s katerim je imela pred 50 leti razmerje, pa se vsled prenizke plače nista mogla poročiti. Dotični uradnik se je potem izselil v Ameriko in postal bogataš. — Na Dunaju so se vsled bede zastrupili s svetilnim plinom baron Karl pl. Helmolt s soprogo in hčerko. Helmolt je bil pred časom upravitelj Miklavčevega veleposestva. — Nemški pevci so porabili na Dunaju v petih dneh 18.000 hektolitrov piva,
10.000	hektolitrov vina, 250.000 kg mesa (1000 rejenih volov), 1 milijon parov klobas (200 km),
400.000	hlebov kruha nad običajno število in za 1 milijon S tobaka. Druge malenkosti tukaj niso vštete. Pustili so tedaj na Dunaju ogromne vsote denarja, da so trgovci in obrtniki lahko zadovoljni. — Amerika: V Newyorku je napadlo 3000 črncev 150 redarjev. Sele po več urah je bilo mogoče razgnati množico z brizganjem vode. — Pri Farmingtonu se je zaletel delavski vlak v nasproti prihajajoči tovorni vlak. Prvi trije vagoni delavskega vlaka so bili popolnoma razbiti: 6 delavcev je mrtvih in 40 težko ranjenih. — V Čile je plima opusto-šila mnogo hiš in mostov, pristaniške naprave, ceste in železniške proge. En parnik se je potopil. Utonilo je nad 10 oseb. — V Mehiki je bilo zaprtih 50 katolikov. — Italija: General Nobile je prodal svoje beležke o poletu na severni tečaj dvema italijanskima listoma za 3 milijone lir. — Nobilova polarna ekspedicija se pelje v plombiranih vozovih domov, da bi ne izblebetala kako resnico, ki bi bila fašistom neprijetna. Razen male skupine, učenjaka Malmgreena, ki je baje umrl na ledu, Amundsena in francoskega letalca, je ruski ledolomilec „Krassin“ rešil vse člane ekspedicije. —Na italijanski ladji „Livenza“ v Trstu je izbruhnil upor, ker mornarjem niso hoteli izplačati dvomesečne mezde. Upor je bil udušen;
12 mormarjev je bilo zaprtih, več pa ranjenih. — V Briksenu morajo izginiti vsi nemški napisi in razglasi. — Jugoslavija: Pri Zaječarju je ušel iz zapora kaznjenec, se vrnil v svojo rojstno vas in kar na njivi postrelil 6 kmetov, ki so mu bili prej sovražni, in ubežal. — 22. julija je v kamniški okolici pobila toča vse. Pobila je vse po polju, travnikih, celo v kozolcih je omlatila pšenico in rž, ptiči in zajci leže po tleh, po drevju pa ni niti listja več ostaloi — Y Koto-ru je zletelo v zrak municijsko skladišče. Mnogo oseb je prišlo ob življenje. — Poljska: V Stanislavu je na zastrupljenju zbolelo 60 vojakov. — Radi neke slabe peči je v Bobrovniku nastal ogenj, ki je radi vetra takoj segel tudi na sosedne hiše. Požar se je tako razširil, da je pogorelo 293 hiš. — Ostale države: V Češkoslovaškem ministrstvu leži 30.000 prošenj za izseljeniški potni list. — Med vstaši in vojaštvom je na Portugalskem prišlo do bitke. Vstaši so bili poraženi. Pri spopadu je bilo 7 oseb ubitih in 30 ranjenih. — Na progi Reuss-Diisseldorf sta trčila skupaj dva tovorna vlaka. 10 vagonov in ena lokomotiva je bilo poškodovanih. En vlakovodja je zgorel. — Turčija šteje po zadnjem ljudskem štetju 13,760.000 duš. — V Indiji je trčil avto v lokomotivo: 10 oseb je bilo mrtvih, 3 težko ranjeni. Ker se po nesreči radovedneži niso hoteli raziti, je policija ustrelila v množico in 4 osebe ubila. — V Litvi se je vršil proces proti 28 osebam radi špijonaže; 4 so bili obsojeni na smrt, 4 na dosmrtno ječo, 9 na prisilno delo od 5 do 15 let, ostali pa so bili oproščeni. — Na Bolgarskem se bijeta med seboj obe struji makedonstvu-juščih. Zaznamovati so mrtvi in ranjeni.
Pevska slavnost na Dunaju je končana. Zaključil jo je nedeljski obhod pevcev, ki je trajal 9 ur in katerega se je udeležilo 170.000 pevcev (9000 pevskih zborov) s 7000 prapori. Vseh ljudi skupaj je bilo pri obhodu okrog enega milijona. Od pevcev so se trije smrtno ponesrečili, okrog 700 osebam je postalo slabo, da jih je morala odpeljati rešilna postaja. Cel obhod je bil kakih 20 km dolg, po 12 pevcev v eni vrsti. Pevci so prišli iz vseh delov sveta. Da je imela prireditev popolnoma vsenemški značaj, kaže že to, da uredništva nenemških listov niso dobila vstopnic, kakor je običajno pri sličnih prireditvah. Menda se je v teh dneh največkrat ponovila beseda: deutsch. V govorih je bilo vse samo nemško: nemška kri, nemško srce, nemške žile, nemški Bog, nemško nebo, nemška zemlja, nemška prisega, nemški narod, nemško ljudstvo, nemška pesem, nemška organizacija, nemška moč, nemško mesto, nemška duša, nemško mišljenje, nemško čustvo itd.„Arbeiter-Zeitung“ je povedala slabo stran pevske prireditve, pa so ji meščanski listi to zelo zamerili. Pri teh slavnostih se je pokazalo, da dunajski Nemec običajno onega z rajha ne razume (glej dunajske češke liste), kar smo opazovali tudi v Celovcu. Proslava je veljala 100 letnici smrti velikega mojstra Schuberta. Schubertove pesni imajo mnogo sličnega z najlepšimi češkimi, kar se pripisuje temu, da je bila njegova soproga Čehinja. Pri teh proslavah je služil Schubert za agitacijsko sredstvo za priklopitev, kar bi živ gotovo odklonil. — Kako so pa Nemci hudi na nas, če mi le črhnemo o slovenski krvi, slovenski zemlji, slovenskem ljudstvu itd. Naj nam isto privoščijo, pa se bomo razumeli.
Politični položaj. Angleški kapitan Ken-wòrthy, član državnega zbora, je izdal knjigo, v kateri obširno govori o svetovnem političnem položaju:	„Ein unheimliches beunruhi-
gendes Buch“, pravi „Reichspost“: Knjiga, ki nas mora plašiti in vznemirjati. Kaj pa tedaj ve Anglež povedati? — „V Verzaju se je sklenil mir maščevanja. Gotove določbe tega miru Sb morajo spremeniti ali po dogovoru ali v vojni. Smešno je pričakovati, da bodo še nerojeni rodovi plačevali reparacije. Prepoved združitve Avstrije z Nemčijo je mednarodna nevarnost. Za boljševiki vstaja ruska narodna zavest. Rusija ne more zabiti, da se ji je vzela Besarabija. Častniki rdeče armade se malo zmenijo za Marksa ali Lenina, za socijalizem ali komunizem. Vse to jim ne pomeni nič, govorijo le o Rusiji in njenih zmagah v preteklosti, ter o njeni slavni bodočnosti. Nevarnost je nesloga balkanskih narodov, nevarnost napetost med Jugoslavijo in Italijo, sploh stremljenje Italije, ki
hoče širiti svoje meje. — V Aziji dbstoja rumena nevarnost, ko Kitajska vstaja, in je mogoče, da se zveže z Rusijo proti zapadli — proti Evropi. Nevarno je prizadevanje Japonske,, najti novih dežel za svoj silno hitro rastoči narod. V Indiji se vzbuja narodna zavest in grozi britski oblasti. Ob severnih mejah Indije raste vpliv Rusije. Indija bo morebiti kedaj po-zorišče svetovne vojne. Posebno nevarno je„ da se je Angleška zapletla v mezopotamske zadeve. Ako se tam ne umakne pravočasno, se lahko razdre angleška svetovna oblast. — Svetovni mir je odvisen od prijateljstva med Angleško in Ameriko: a vkljub sedanjemu prijateljstvu je vojna mogoča, kadar pride konkurenca do vrhunca in se bo naprej gradilo vojne ladje. In zveze raznih držav! Kako1 je lahko mogoče, da če si mislimo vojno med dvema* vstopijo druge pod pretvezo, da hočejo biti zveste, da hočejo varovati humaniteto, da hočejo varovati mir in svobodo ter krvavo ure-de stare račune. — Mladina se dandanašnji vse drugače militaristično vzgaja, kakor kdaj pred svetovno vojno. Kenworthy opisuje, kako se na Angleškem vsako leto prirejajo vojne vaje z zračnim brodovjem. Povstavlja se nalašč cela vas, katero potem bombardirajo zrakoplovi. In to bombardiranje se obhaja kakor narodna veselica, k kateri se vabi vsa šolska mladež. Kenworthy še opisuje nove pline, ki jih rabijo' v vojni:	imenuje se od strokovnjakov plin
Diphenil-klorarzen: ako se tega vzame en del na 50 milijonov delov zraka, se takoj prikažejo znaki zastrupljenja, in če se vzame le en del na 10 milijonov delov zraka, že postane človek nezmožen za vsakatero naporo. — Angleška in Amerika ter bogate neutralne države sicer zdaj lahko zabranijo vsako vojno, ako bojeviti državi umaknejo kredit ter novo ureditev državnih mej lahko izsilijo, a kaj potem, če se bodo večje države z malimi igrale, kaj potem če se razdor vname med velikimi?
Častna Ujava.
Obžalujem, da sem bila soudeležena neresničnega obrekovanja zoper g. Vincenca Pečnika* p. d. Bicelj-na, in ga prosim javno odpuščanja.
Antonija Krislaty v Rutah.
Na predvečer počitniškega zborovanja koroško-slovenskega dijaštva, t. j.
v nedeljo, dne 12. avgusta priredi dunajski akademski klub pri Tišlarju vŠt.Janžu v Rožni dolini
zabavni večer
s sledečim sporedom:
1.	Ob 4. uri:
Spevoigra šentjakobskega izobraž. društva «Kovačev študent*.
2.	Ob 6. url :
a)	«NAŠA BESEDA", Zupančič, dekl. gledališki! igralec g. Pirnat;
b)	«VELIKI PETEK", Cankar, recitira g. Pirnat;
c)	Pevske točke sveškega in šentjakobskega pevskega zbora;
d)	Nastop šentjanških tamburašev ;
3.	Komični prizori.
Železniška zveza izredno ugodna I Izobraževalna društva, pošljite zastopnike 1 Rožani in vsi, ki ste dobre volje in zasledujete naš narodni pokret in ljubite naše študente, pozdravljeni v naši sredi I
85	PRIPRAVLIALNI ODBOR.
Slovenci, pomnite, da smo mi že nad 1300 let na Koroškem!
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik : Žinkovsk^ Josip, typograf, Dunaj, X., Etten reichgasse 9. — Tiska Lidova tiskarna Ant. Machàt in družba (za tisk odgovoren Jos. /.inkovski), Dunaj, V., Margaretenplatz 7.