POT SPOMINOV IN TOVARlŠTVA IZGRADNJA POTI SPOMINOV IN TOVARIŠTVA POT SPOMINOV IN TOVARIŠTVA - SPOMENIK LJUBUANI MESTU-HEROJU NOB Ljubljana je edino mesto, ki je bilo v diugi svetovni vojni v celoti spremenjeno v koncentracijsko taborišče. V noči na 23. februar 1942 je fašistični okupator obdal mesto z bodečo žico, dopolnjeno z žaroraeti in z bunkerji z posadko, misleč, da bo s tem zatrl vseljudski odpor. Zato ima Ljubljana mož-iiost in pravico, da to junaško obdobje trajno obeleži na po-seben način. Sprejeta je bila pobuda ljubljanske mladine, da se na prostoru, kjer je tekla žica, zgradi drevored, imenovan »Pot spominov in tovarištva« (najprej Aleja spominov in to-varištva). S tem je Jaila sprejeta politična odločitev, da Ljub-Ijana dobi živ spomenik NOB in revoluciji, ki so jo vsestran-sko podprli prebivalci mesta. Kratka zgodovina Idejni projekt PST je bil javnosti prvič predstavljen 22. 7. 1972 v Muzeju NOB v Ljubljani, nato pa še v vseh ljubljan-skih občinah in v nekaterih šolah jn domovih. Odbor za iz-gradnjo PST je bil ustanovljen 17. 10. 1974; njegov predsednik je že ves čas tovariš France Kimovec-Ziga. Za zaščito trase in izgradnjo PST so bili 1. 1975 sprejeti potrebni odloki in pravilniki. Za izračun celotnega objekta je bila ustanovljena strokovna finančna komisija, ki je izračunala, da bi v 1. 1975 za realizacijo PST potrebovali 50 milijonov din. Za zbiranje tega denarja je bil predlagan, sprejet in podpisan poseben družbeni dogovor (2. 9. 1977). Sredstva naj bi zbrali v 4 letih, tako da bi bila PST zgrajena do proslave 40-letnice Osvobo-dilne fronte. Izvršni odbor predsedstva MK SZDL Ljubljana je prvikrat obravnaval problematiko izgradnje PST 26. 1. 1978. Obravnaval je predvsem vlogo in aktivnost družbenopolitičnih organizacij in strokovnih služb pri družbenopolitičnih skup-nostih, zavodih in interesnih skupnostih, organiziranost na podlagi besedila družbenega dogovora, načrten pristop k pri-pravi in sprejemu prograraov, neodgovorne posege in obna-šanje na že zgrajenem odseku PST, vlogo in naloge MK ZSMS in sprejel ustrezne sklepe in stališča. Zamisel PST Zamisel se je rodila leta 1972 in se do leta 1975 »lizako-nila« s Pravilnikom za izvajanje urbanističnega načrta PST, ki je sestavni del odloka PST. PST bo 34.283 m dolg drevored, »zeleni prstan« okrog me-•sta, s 4 m široko popeskano peš potjo in s posebej urejenimi spominskimi kamni (102) ob poti in spomeniki (6) ob vpad-nicah. Praviloma bo obdajala to Pot na vsaki strani 8m široka Mladina je pobudnik in nosilec prostovoljnih akcij v okviru izgradnje PST... zelenica. Skupna širina PST je torej 20 m. To bo sprehajalna pot s klopmi, brez motorizacije in brez kolesarjev, eno od redkih območij miru. V končni izvedbi bo PST park, velik 68,0.000 m2. V urbaniziranih in zgrajenih naseljih se bo PST seveda prilagajala obstoječi gradnji, gfede poteka prek Golovca pa je bila naknadno sprejeta odločitev, da se pot razširi na 2m in da poveže vse spominske kamne, s čimer bo trajno omo-gočena prireditev »Pohod po poteh partizanske ljubljane« ob prazniku osvobodilne fronte Ljubljane 9. maja in vrsta dril-gih prireditev, npr. »2ivi obroč« mladih, športne prireditve, pohodi itd. Za oznako PST na urbaniziranih površinah se pripravlja posebna likovna rešitev, tako na pločnikih kot s posebnimi reliefi. Urbanizem Jeseni 1978 je strokovna služba PST ugotovila, da je poleg Golovca obdelana z lokacijsko dokumentacijo le trasa treh odsekov PST v dolžini 5.820 m in da so možnosti za nove odseke izčrpane, kajti urejevalci prostora v Ljubljani niso spoštovali odloka o zaščiti Irase, spomenikov in spominskih kamnov PST: fizični posegi v ta prostor so onemogočili na-daljnje načrtovanje PST, zato je bilo potrebno ponovno pro-učiti potek PST in ga uskladili z novimi zazidalnimi odloki, U-sistemom in ostalo infrastrukturo ter vnesti tako poprav-ljeno traso v novi dopolnjeni GUP. Zaradi tega, do spome-nika NOB in revolucije nerazumljivega obnašanja urejevalcev prostora je bilo dogovorjeno, da bo korekturno nalogo opra-vil ZDRL, TOZD Urbanizem z izdelavo predlokacijske doku-mentacije. Ta naloga ni bila opravljena zaradi pričetka izde-lave Regulacijskih načrtov ljubljanskih občin in mesta Ljub-ljane. Strokovna služba PST je sodelovala pri njihovi izdelavi in v času njihove javne razgrnitve v maju 1979 in decembru 1979 in podala tudi grafične in tekstualne pripombe s konkret-nimi predlogi za dokončen potek PST. Izdelovanje lokacijskih dokumentacij je na ZDRL, TOZD Urbanizem, kljub večkratnim dogovorom in intervencijam po-tekalo izredno počasi, situacija se je v zadnjem času izbolj-šala. Lokacijska in gradbena dovoljenja PST je razdeljena na 36 odsekov (zaradi specifičnosti grad-nje tega števila nismo mogli zmanjšati), zato je pridobivanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj obsežna in zamudna naloga. Mladina JLA. je tudi s pomočjo pri gradnji PST dokazala svojo pripadnost ljudstvu ... Gradnja PST za strokovnjake ni zahtevna, zahteva pa enako strokovno obravnavo kot ostali objekti nizkih gradenj. Ob-činski upravni organi imajo na upravnem področju veliko dela, saj je cela vrsta objektov prioritetnih (ceste, objekti iz samoprispevka ipd.), Pobuda, da bi imela obravnava PST absolutno prednost, žal ni bila sprejeta. Naj navedemo kot posebnost (in značilnost), da bomo morali za pridobitev vseh 36 gradbenih dovoljenj priskrbeti skoraj 1800 različnih so-glasij in vlog. Do sedaj nam je uspelo pridobiti 12 gradbenih dovoljenj. Izgradnja PST Najprej moramo poudariti, da se Pot spominov in tova-rištva intenzivno gradi od leta 1978, ko so tudi začela prite-kati večja sredstva po družbenem dogovoru. Trditve, da se je gradnja pričela že (dosti) prej, niso realne, ker so potekale takrat le pripraVe oziroma manjše prostovoljne akcije. PST se gradi skladno z zakoni in predpisi o investicijah, ki jih odbor dosledno upošteva (gradbena dovoljenja, odpiranje akre-ditivov, nadzorna služba in drugo). Z dokončanjem akcije za Rožnikom, v KS Komandanta Staneta, z dokončanjem odsekov od Hošiminhove do Toma-čevske ceste, na Golovcu in še nekaterih krajših odsekov je skupno 12.476 m PST zgrajenih in bolj ali manj hortikulturno urejenih. Dela na PST izvajajo poleg mladinskih delovnih bri-gad tudi Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Komunalne gradnje in TOZD Rast. Opozoriti moramo, da smo poslali po-nudbe tudi drugim morebitnim izvajalcem, ki pa za to cjradnjo niso bili zainteresirani oziroma jim omejene zmogljivosti tega ne dovoljujejo. Pobuda prvoborcev v preteklem letu, da bi večja grad-bena podjetja v Ljubljani gradila posamezne odseke PST, se še ni mogla ostvariti zaradi vrste objektivnih težav pri pri-pravi gradnje. Vloga mladine Aktivnost Vjubljanske mladinske organizacije (mestne in občinskih) v zvezi z izgradnjo PST se je uveljavila predvsem v pripravi vsakoletnih poletnih delovnih akcij. Lani in letos so bile organizirane tudi enodnevne akcije srednješolske mla-dine, ki so bile zelo dobro sprejete. Na uspeh mladinskih delovnih akcij za izgradnjo PST se-veda ne smemo gledati samo z vidika rentabilnosti, čeprav tudi prihranek pri gradnji ni zanemarljiv. Delo v brigadi \e za udeležence posebno doživetje, tako v delovnem, družab-nem, družbenem, vzgojnem in še marsikaterem smislu. Vse pojave v brigadirskem življenju, pozitivne, a tudi negativne, je treba gledati skozi to prizmo, zato lahko rečemo, da je bil končni rezultat delovnih akcij v minulih letih — ne glede na manjše spodrsljaje — pozitiven. Letos — žal — nismo mogli pripraviti mladinske delovne akcije, ker smo imeli na voljo eno samo gradbeno dovoljenje za odsek Murgle III. in še to le v dolžini 591 metrov. Stro-kovna služba je že 11. 9. 1980 vložila v občinah Moste-Polje in Vič-Rudnik zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja za 7 odsekov v skupni dolžini 9.391 metrov, vendar uspeha v času, določenem za akcijo, ni bilo. V prejšnjih letih smo vso našo aktivnost usmerili v to, da smo zagotovili izvedbo mladinske delovne akcije z udelež-bo številnih brigad iz pobratenih mest in občin, pri čemer je včasih trpela tudi učinkovitost akcije (lani smo dobili grad-beno dovoljenje za odsek Cesta na Brdo—Koseze 2 dni pred prihodom brigad, letos pa nas je dosledno racionalna uporaba sredstev (zmanjšanih zaradi inflacije) prisilila, da se —¦ zave-dajoč se odgovornosti do mladine — ne smemo spuščati v improvizacije. Vsi želimo, da bi bila PST čimprej zgrajena, vendar moramo računati z možnostmi izvajalcev in racional-nostjo izgradnje. Prostih, enostavnih odsekov, ki bi bili ide- alni za delo mladinskih brigad, praktično ni več, zato bo bodoče delo mladine in brigad predvsem dopolnjevalo izgrad-njo .PST v okviru dela izvajalcev, kot ga bo določil odbor za izgradnjo PST. Ob tej priložnosti moramo omeniti pomemben prispevek mladine in starešjn JLA, ki je tudi to pot dokazala svojo tesno povezanost z delovnimi ljudmi in letos spomladi zgra-dila 1.300 m dolg osek na Golovcu. Denarna vprašanja V letih 1977-78, 1979 in 1980 in v prvih 5 mesecih leta 1981 smo na podlagi Družbenega dogovora o izgradnji, ureja-nju in vzdrževanju PST zbrali 37,131.424,20 din in porabili 29,831.916,05 din. S porabljenimi sredstvi smo zgradili in bolj ali manj hortikultumo uredili 12.476 m PST. V lokacijskem in premoženjsko-pravnem postopku je 9,847 m PST. Poleg odsekov, ki so v lokacijskem in premoženjskoprav-nem postopku, je izdelanih idejnih načrtov še za 3.707 m PST. V izdelavi so načrti za 3.825 m PST. Odseki po obstoječih ulicah so dolgi 2.360 m. Dolžina odsekov, ki jih bodo zgradili drugi investUorji je 2.068 m. Z zgoraj omenjenim denarjem smo poravnali naslednje ¦ stroške: — za stroške lokacijskih dokumentacij, načrtov, cenitev in za pridobivanje zemljišč v prvi fazi — za nabavo orodja — za stroške izgradnje — plačila KPL po situacijah — drugi stroški izgradnje, vzdrževanja in nadzora — za stroške mladinskih delovnih akcij in vikend akcij — za stroške strokovne službe — materialni stroški — osebni dohodki (bruto) 4,223,993,00 (14%) ' 257.780,60 (1 %>) 12,506.391,55 (42 o/o) 1,691.591,60 (6%) 6,686.149,20 (22 o/o) ¦ 801.781,80 (3 %) 3,663.868,30 (12°/o) Za leto 1981 imamo — poleg zaostankov, ki jih bomo še zbrali — z družbenim dogovorom zagotovljenih še 12,500.000 din, potrebno pa bo zgraditi 21.807 m poti. Sestavljalci druž-benega dogovora pri oceni stroškov za izgradnjo PST niso mogli upoštevati nekaterih nepredvidenih stroškov, podraži-tev in inflacije; izračun je bil narejen po dotlej poznanih ocenah predvidenih stroškov za tekoči meter poti v višini 1.500 din. Nepredvideni stroški so bili: začetni odkupi zemljišč, prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemliišča (8 milijonov din), obvezne geodetske storitve, dokumentacije, odškodnine, stroški za zakoličenje trase, izdelava delilnih načrtov, plačilo vpisovanja novih izmer v zemljiško knjigo, povečani stroški mladinskih brigad, nabava in vzdrževanje orodja. Povprečna letna stopnja inflacije je 18 °/o, v gradbeništvu pa 26 °/o. Ob upoštevanju povprečne stopnje inflacije in del-nem upoštevanju devalvacije dobimo srednjo vrednost faktor-ja podražitve 2.895. Po tem izračunu je cena dokončne iz-gradnje 125,039.388 din. Cena za tekoči meter PST se je torej povečala od prvotnih 1.500 din no 6.167,50 din (upoštevaje tudi dodatne stroške). Tako bomo za dokončanje izgradnje potrebovali po današnjih cenah še 112,593.388,00 dinarjev. Primerjalna analiza nam je pokazala, da so bila zbrana sredstva trošena proporcionalno. Nadzorni organi ocenjujejo kakovost zgrajenih odsekov PST prek G61ovca ... Samokolnice čakajo na naslednjo izmeno prostovoljcev... Kako priti do manjkajočih sredstev? Dokončna izgradnja PST je v srednjeročnem planu občin in mesta. Občinske konference SZDL, občinski sveti Zveze sindikatov in občinske konference ZSMS se morajo polruditi, da zagotovijo večje število podpisnikov samoupravnih spo-razumov, kajti po prvem odzivu (60%) se stvari niso bistve-no spremenile Najboljša je Šiška, najmanjši pa je uspeh na Vič-Rudniku. Z družbenopolitičnimi skupnostmi (splošna poraba) in samoupravnimi interesnimi skupnostmi pa bomo po solidarnostnem načelu sestavili anekse oziroma posebae sporazume. Težave pri nadaljevanju akcije Ob trasi PST se pojavljajo potrebe po novih stavbah, gra-dijo se nova naselja, načrtujejo družbeni objekti in podobno (vrtci iz samoprispevka II., stanovanjska naselja, most čez kamniško progo, vojaška bolnišnica in podobno). Pri teh stro-ških bo Odbor PST prispeval sredstva v višini povprečne (nove) cene za tekoči m, razlika nad to ceno pa naj bremeni investitorja objekta, saj bi v nasprotnem primeru stroški za izgradnjo PST še naraščali. Prav tako otežkoča hitrejšo iz-gradnjo dejstvo, da zaščiteni koridor PST poslaja mesto loci-ranja predvidenih komunalnih napeljav. Ponekod nam to po-vsem onemogoča izgradnjo, dokler ne bodo komunalno oprem-ljena cela območja (Rakova jelša). Izgradnja PST v letošr.jem poietju in jeseni Zaradi zahtevnih postopkov za pridobivanje zemljišč in gradbenih dovoljenj, ki so se podaljšali prek dogovorjenih rokov, moramo letošnji rokovnik izgradnje deliti na poletno in jesensko obdobje. V poletnem obdobju se bodo izvajala dela na odsekih, ki so bili delno zgrajeni že v lanskem lelu in na odseku Murgle "III., za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje 25. 5. 1981. V jesenskem obdobju bomo gradili na odsekih, za katere je predvidena izdaja gradbenega dovoljenja v mesecih avgustu in_ septembru, kar je v skladu s stališčem predsedstva MK S/.DL Ljubljana, da najprej »prebijemo« traso PST v celoti in jo zatem postopoma dogradimo. Glede sajenja dreves ob PST je možnost, da se povežemo z akcijo »88 dreves za tovariša Tita«, zlasti v tistih krajevnih skupnostih, ki nimajo možnosli najti ustrezen prostor za po-saditev parka ali drevoreda. Odseki, ki jih bomo gradili leLos (odseki št. 1, 4, 5 in G so novi): 1. Odsek PST od Mokrške do Koprske ceste na.območju stanovanjske soseske Murgle III. Odsek je dolg 591 m. 2. Odsek od Ceste na Brdo do Ceste Draga v Kosezah v dolžini 3.300 m. Trasa je bila zgrajena v letih 1979 in 1980; potrebni sta obojestranska ureditev zelenice in izvedba linal-nega sloja peska. 3. Odsek PST od Dolenjske ceste do spominskega kamna št. 75 na Golovcu v dolžini ca. 1.000 m. Odsek je bil zgrajen v letih 1979 in 1980; potrebna pa je ureditev serpentin na vzponu. 4. Odsek od Dakovičeve ulice do kamniške proge v dol-žini 1.240 m. 5. Odsek od spominskega kamna št. 81 do Ižanske ceste v dolžini ca. 1.500 m. 6. Odsek od Golovca do Litijske ceste v dolžini 724 m. Vse navedene odseke bomo gradili po ključu, ki zago- tavlja tekoče delo izvajalcev gradbene operative v sodelova-nju s prostovoljnim delom mladine, organizacij združenetja dela in občanov, ki hočejo pomagati pri izgradnji tega spo-menika. Vzdrževanje in ohranjevanje podobe PST Vzdrževanje PST postaja ena izmed osnovnih nalocj od-borov podpisnikov DD o vaistvu spomenikov NOB, ob pod-pori občinskih in zveze komunalnih skupnosti in sodelovanju strokovnih organizacij. PST je objekt, ki povezuje Ljubljano in terja enot.no vzdrževanje. Pripravljenost šol, krajevnih skupnosti in DO za vzdrževanje PST je potrebno pozdraviti in sprejeti. PST mora biti vzorno urejena vsak dan, ne pa samo enkrat ali dvakrat na leto. Hkrati je treba na vse možne načine preprečiti, da bi PST postala poligon za objestne motoriste in mopediste ali telo avtomobilska obvoznica, kar je v nasprotju z njenim spomin-skim in rekreacijskim namenom. Tudi sajenje raznih drevesc in sadik (primeri v Murglah), jt- treba preprečiti, saj — ne glede' na verjetno dobro voljo posameznikov — kazi podobo enotnosti in monumentalno-sti celotnega objekta, ki je drevored. Organizacijska vprašanja Odbor za izgradnjo PST, ki šteje 30 delegatov, vodi vse-binski del akcije pri izgradnji PST. Ob njem delujeta še se-kretariat kot izvršilni organ in operativni odbor, ki skrbi za izvedbeni del akcije. Operativni odbor vodi tovariš Jože Ožbolt, generalpodpolkovnik. V minulem letu so bili v vseh občinah formirani odbori podpisnikov DD o izgradnji PST, ki pomagajo pri reševanju problemov v posameznih občinah. Predsedniki teh odborov so: — v občini Bežigrad, Janez Alič — v občini Center, Emil Troha — v občini Moste-Polje, Srečo Čož — v občini Šiška, Jože Šetina — v občini Vič-Rudnik, Janez Grašič Strokovna služba šteje sedaj 3 ljudi: tovariš Franci Ka-stelic, dipl. inž. Mitja Omersa in Anča Smrekar. Sklep Ko analiziramo opravljeno delo, lahko ugotovimo, da za-radi našega vztrajnega dela zamisel o Poti spominov in to-varištva že globlje prodira v zavest Ljubljančanov. PST je sicer spomenik, ki bi moral govoriti sam zase, toda — izkuš-jije nam kažejo, da brez nenehnega in aktivnega, mobiliza-torskega dela ne bomo ustvarili projekta, ki smo ga sprejeli. Brez podpore vseh družbenih dejavnikov, ki že imajo moralno podporo velike večine Ljubljančanov, starih in novih, si ni mogoče zamisliti racionalne in učinkovite izgradnje PST, še posebej ne v današnjih pogojih, ki niso naklonjeni akcijam te vrste, čeprav z izgradnjo PST — dokaj pozno — poravna-vamo predvsem dolg junaški vlogi Ljubljane za našo nacional-no in socialno osvoboditev. Podpisniki, ki so že ali še bodo pristopili k samo-upravnemu sporazumu za združevanje sredstev potreb-nih za financiranje izgradnje Poti spominov in tova-rištva nakazujejo svoje prispevke na zbirni žiro račun pri SDK: Prispevek za uresuičevanje izgradnje Poti spominov in tovarištva. Podpisniki v občini Ljubljana-Bežigrad Ljubljana-Cenler Ljubljana Moste-Polje Ljubljana-Šiška Ljubljana Vič-Rudnik na žiro račun št. 50102-842-024-67731 50100-842-025-67731 50103-842-026-67731 50104-842-027-67731 50101-842-028-67731 Poročilo o delu odbora za izgradnjo Poti spominov in tovarištva pri MK SZDL Ljubljana je objavljeno kot posebna prlloga Javne tribune, glasila SZDL občine Ljubljana-Šiška. Po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta S8S št. 421/1/72 je Javna tribuna oproščena prometnega davka. Gradivo piipravil sekretar odbora Slavko Krušnik, tehnično uredii Mario 1. Vilhar. Tisk »Aero« Celje, TOZD grafika.