V petek je bila v festivalni dvorani na Bledu osrednja slovesnost ob podelitvi Prešrnovih nagrad gorenjskih občinskih skupščin za leto 1975. V kulturnem programu so nastopili tudi združeni pevski zbori iz Podnarta, Radovljice in iz Zasipa pod vodstvom Marjana Eržena (slika levo). V imenu likovnega kluba DOLIK z Jesenic pa je Prešernovo nagrado prevzel pobudnik za ustanovitev Dolikapred 30 leti Franc Kreuzer (slika desno). — A. Ž. — Foto: F. Perdan , Leto XXIX. Številka 11 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 10. 2. 1976 Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Gorenjski Prešernovi nagrajenci za leto 1975 Na Bledu je bila Bled — Predstavniki kulturnega in družbenopolitičnega življenja ter občani Gorenjske so se v petek, 6. februarja, zvečer zbrali v festivalni dvorani na Bledu na osrednji gorenjski proslavi ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku. Na slovesnosti so podelili Prešernove nagrade gorenjskih občinskih skupščin kulturnim ustvarjalcem za leto 1975. To osrednjo kulturno slovesnost so začeli združeni pevski zbori iz Podnarta, Radovljice in Zasipa pod vodstvom Marjana Eržena s pesmima Prijatlji obrodile so trte vince nam sladko in Pod oknom. Sledila je obrazložitev žirije za podelitev Prešernovih nagrad, ki jo je podal namestnik predsednika žirije Andrej Pavlovec. Prešernove nagrade gorenjskih skupščin za leto 1975 so dobili: Likovni klub DOLIK z Jesenic za 30-letno načrtno delo pri likovni vzgoji, razstavni dejavnosti in širjenju likovne kulture predvsem v delavskih vrstah. Tone Marčan iz Kranja za 30-letno ustvarjalno, vzgojno, mentorsko in organizacijsko delo v okviru fotografskih organizacij. Franc Boltar iz Radovljice za mentorsko delo na likovnem področju. Darilo za 8. marec in vse dni v letu v petek zvečer osrednja gorenjska slovesnost ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku i. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. Rajko Flerin, Kidričeva 36, Kranj 1.000 Zmago Flerin, Kidričeva 36, Kranj 1.000 Vladimir Flerin, Kidričeva 36, Kranj 300 Marija Šmid, Na Plavžu 58, Železniki 100 Zalika Kadikovič, Kebetova 8, Kranj 500 Trgovsko podjetje Rožca, Jesenice 7.520 KZK Kranj 20.000 Delavska univerza Tomo Brejc, Kranj 2.500 Osnovna šola Stanko Mlakar, Šenčur 2.450 Osnovna šola Stane Žagar, Kranj 2.000 Postaja milice, Škofja Loka 1.750 Gizela Mrak, Kranjska gora 50 SDK — ekspozitura na Jesenicah 850 Slavka Miklavčič in Ivo, Kebetova 2, Kranj 300 Slavka Šranc, Zgornje Gorje, Radovljica 1.000 Osnovna šola Davorin Jenko, Cerklje 2.800 Zupan Janko, Jezersko 17 500 Krajevna organizacija RK Gorice 200 konferenca OOS OZI) Sava (namesto nakupa venca) 770 komite OK ZKS Kranj (namesto novoletnih čestitk) 500 OOS ČP Glas 850 Postaja mejne milice Korensko sedlo 850 Anica Kastelic, Tavčarjeva 22, Kranj 100 Anica Dolžan, Šorlijeva 33, Kranj 200 Anton Arvai, Kajuhova2, Kranj 2.000 Postaja mejne milice Rateče 600 Osnovne organizacije sindikata Železarna Jesenice 100.000 9. II. 1970 je bilo na žiro računu Odbora za nakup rentgenskega apa-rtri konkurenci večkrat pridobil najvidnejša mesta v Jugoslaviji in bil ves čas vodilni klub na Gorenjskem. Marčan se je udeležil 200 razstav doma in v tujini in dobil 47 medalj in 17 diplom. Za delo v fotografski organizaciji je prejel bronasto (1957) in srebrno (1901) plaketo Boris Kridič, za delo z mladino naziv mladinski mentor (1972), Foto zveza Jugoslavije pa mu je podelila naslov inštruktor FSJ (1973). Za dosežene uspehe v ustvarjalnem delu ga je mednarodna zveza za fotografsko umetnost imenovala za umetnika. Spomladi lani mu je Foto zveza Jugoslavije podelila naslov mojstra fotografije, mednarodna zveza pa častni naziv odličnika. V petek, 6. februarja, so v galeriji Mestne hiše v Kranju odprli razstavo del akademskega kiparja Slavka Tihca. Pripravil jo je likovni salon arhitekta Franceta Novaka iz Murske Sobote. Na razstavi so zastopani osnutki velikih plastik znanega slovenskega umetnika Slavka Tihca. (-jg) — Foto: F. Perdan France Boltar iz Radovljice: Rodil se je 1923. leta v Novem mestu. 1955. leta je končal študij na pedagoški akademiji v Ljubljani in se zaposlil kot likovni pedagog na osnovni šoli A. T. Linharta v Radovljici. Pri delu Franceta Boltarja je treba posebej poudariti njegovo pedagoško in likovno izobraževalno delo. Ze vrsto let je mentor amaterske likovne skupine pri zvezi kulturno prosvetnih organizacij Radovljica. Prav po zaslugi njegovih pedagoških sposobnosti je radovljiška likovna skupina, v kateri je 40 članov, dosegla lepe uspehe. France Boltar pa ni samo likovni vzgojitelj, ampak tudi zvest in aktiven spremljevalec skupine na njenih številnih likovnih prireditvah. Ne kot profesionalec, marveč kot enak med enakimi spremlja s svojimi slikarskimi deli skupino na vseh njenih uspešnih poteh. Tako je med mentorjem in amatersko likovno skupino sožitje, ki lahko služi za Zgled vsemu bodočemu likovnemu življenju in razvoju pri nas. Anton Jobst iz 2iri: Rodil se je 12. septembra 1894 na Brdu pri Smo-horju v Ziljski dolini na Koroškem. Po končanem šolanju na orglarski šoli pri profesorju Stanku Premrlu je leta 1912 v Žireh začel polagati temelje razgibani, vsestranski, predvsem pa kvalitetni dejavnosti na glasbenem področju, ki je kmalu segla daleč prek krajevnih meja. Osnoval je vrsto zborov — od mladinskih do moških in mešanih, učiteljski komorni orkester, orkester šolskega društva in nekaj pihalnih orkestrov pri gasilskih društvih v Žireh in v okolici. Kmalu po njegovem prihodu v Žiri tako rekoč ni bilo več priredtive, na kateri ne bi nastopil vsaj eden od glasbenih ansamblov pod njegovim vodstvom. Vse to obsežno delo pa je Anton Jobst opravljal nepoklicno. Po osvoboditvi je bil imenovan za učitelja glasbe na žirovski osnovni šoli, prosti čas pa je vedno z vso vnemo posvečal glasbenim skupinam. Veliko je tudi komponirah tako da je bilo v številnih domačih glasbenih revijah in tudi pri založbi Carrara v Bergamu doslej objavljenih več kot dve sto njegovih skladb. Nadaljevanje na 20. strani Naročnik: Zločinski umor Edvina Zdovca Pet Prešernovih nagrajencev \' petek je bila V dvorani Slovenske filharmonije V l./i/h-Ijani osrednja proslava oh Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku. Podeljene so bile nagrade, ki nosijo pesnikovo i/ne. s/ar nos/ni govor pa je imel pred sedmk republiškega sveta Zre Ze sindikatov S/oienijc Jane: BarbOrič. Navzoči so bili naj vidnejši predstavu tki našega javnega življenja. Poleg Prešernovih nagrad, ki 80 jih dobili pisatelja Miško Kranjec in Karel Grubcljšek, skladatelj m dirigent Rado Simo-niti. slikar Avgust Cernigoj in arhitekt Milan Mihclič. so /x>-delili tudi petnajst nagrad Prešernovega sklada za pomembne dosežke z vseli umet niškdi področij. Zadnje slovo od Blaže Jovanovića V petek se je Crna gora in vsa Jugoslavija //oslovila od narodnega heroja, elana sveta federacije, uglednega revolucionarja in dolgoletnega visokega državnega in partijskega voditelja Blaže Jovanovića. Pokopali so ga na iitogfaj- skeni pokopališču na Cepurcih v družinski grobnici. Nad gro bom se je od njega poshvil predsednik predsedstva Crne gore \'c//ko Mi/a/ović. N(l grob pa so poleg številnih drugih položili tudi venec I predsednika republike -Josipa liroza Tita in njegove žene Jovanke, venec SR Crne gore in venec ZK Jugoslavije. Plan uzakonjen Delegati zveznega zbora 80 na seji, ki je bila konec minulega tedna, obravnavali predlog zakona o temeljih družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije. Predlog so po kratki razpravi sprejeli in ga uzakonili. SZDL in ZSS v enotni akciji Delovni posvet predsednikov slovenskih občinskih in mestnih konferenc SZDL, predsednikov občinskih svetov Zveze sindikatov ter predsednikov medobčinskih svetov SZDL in ZS je pripomogel k dogovoru socialistične zveze in sindikata za enotno akcijo v zvezi z najpomembnejšimi dru ž ben oekon omskim i n alo-gami, ki jih je potrebno uresničiti v prihodnjih mesecih. Gre za nadaljevanje akcije za stabilizacijo, torej za uresničevanje vsebine republiške resolucije, nadalje za skleni tev družbenih dogovorov o skupni in splošni porabi na različnih ravneh, za podpis samoupravnih sporazumov za pokrivanje izpadlega dohodka na železnici in v elektrogospodarstvu ter naloge ob sprejemanju načrtov. Dolanc na Poljskem Sekretar izvršnega komiteja predsedstva C K ZKJ Stane Dolanc je prispel na krajši delovni obisk na Poljsko, kamor ga je povabil centra/ni komite PZDP. Z Dolencem sta tudi predsednik pokrajinskega komiteja CK ZK Vojvodine Dušan Alimpič in šef kabineta sekretarja IK Andrej Želez-nik. Darilo Sri Lanki Jugoslavija je Sri Lanki izročila 12 traktorjev, med njimi dva goseničarju, kot pomoč pri modernizaciji kme tijstva te azijske dežele. Trak torje so izdela/i v tovarnah IMT iz Rakovice m 11. okto bar iz Kruševcu. Darilo jugoslovanske vlade je izročil vele poslanik v Sri Lanki Slobodan Martinovič. Člani konference osnovnih organizacij zveze komunistov v sestavljeni organizaciji združenega dela Alpetour Škofja Loka so v petek razpravljali o dosedanjem delu in o nalogah komunistov v delovni organizaciji v prihodnje. — Foto: F. Perdan Jesenice Na nedavni seji krajevne organizacije SZDL Javornik-Koroška Bela BO razpravljali o uvedbi samoprispevka za izgradnjo šolskega centra na Plavžu. Sklenili so, da je nujna takšna oblika zbiranja sredstev, saj bi se šolstvo in varstvb V občini še naprej srečavalo s problemi in težavami. Člani krajevne organizacije SZDL Javornik-Koroška Bela so predvsem poudarili, da se bo s tem, ko se bodo s samoprispevkom zbirala sredstva za izgradnjo šolskega centra na Plavžu, hitreje in lažje reševal tudi problem osnovne šole na Koroški Beli. ki je med najstarejšimi in najbolj dotrajanimi šolami v občini. Še letos pa bodo ob šoli postavli tudi nov vrtec. Izvršni svet občinske skupščine in občinski svet Zveze sindikatov Jesenice sta za ponedeljek, 9. februarja, sklicala sestanek direktorjev, predsednikov samoupravnih organov, predsednikov osnovnih organizacij sindikata in sekretarjev osnovnih organizacij ZKS. Tema sestanka: razprava o smernicah za obravnavo zaključnih računov za leto 1975 v skladu z osnovnimi izhodišči resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine za leto 1976' I). S. Člani predsedstva občinske konference ZSMS so na zadnji seji med drugim razpravljali tudi o bodočem delu Medobčinskega sveta ZSMS Gorenjske. Z osnutkom programa dela, ki so ga prejeli v obravnavo, se niso v celoti strinjali, in sicer predvsem zato, ker so posamezne naloge in akcije premalo točno opredeljene. Poudarili so, da se zavzemajo za konkretne akcije v programu dela ter za jasno opredeljene skupne naloge vseh občinskih konferenc ZSMS Gorenjske. Na seji so tudi določili delegate za naslednjo sejo Medobčinskega sveta ZSMS. .j. K. Kranj Danes se bo sestala samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri samoupravni stanovanjski skupnosti. Razpravljali bodo o prioritetni listi upravičencev stanovanj zgrajenih s sredstvi enote za družbeno pomoč, potrdili pogodbo za nakup stanovanj in se pogovorili o subvencioniranju stanarin za letos. Na-prvi seji se bo jutri popoldne sestal novoizvoljeni aktiv komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev pri komiteju občinske konference zveze komunistov Kranj. Obravnavali bodo gradivo za sejo občinske konference zveze komunistov Kranj, ki bo v ponedeljek. Ki. februarja, in se dogovorili o bodočem delu aktiva. A. Z. Radovljica Na šesti redni seji se je včeraj sestal koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konferenci socialistične zveze. Razpravljali so o opredelitvi določil o družbeni samozaščiti v samoupravnih aktih OZD, TOZD ter krajevnih skupnosti, o ustanovitvi odborov za družbeno samozaščito v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih in o delu družbenih organizacij in društev pri krepitvi ljudske obrambe in družbene samozaščite. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o osnutku odloka o gradnji zaklonišč, o predavanjih obrambe in zaščite v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih in o izobraževanju za SLO. Na prvi seji se bo jutri sestal svet za spremljanje družbenoekonomskega položaja žensk pri predsedstvu občinske konference socialistične zveze. Pogovorili se bodo o delu sveta pri praznovanju dneva žena in o organizaciji proslave za 8. marec. Predvideno je, da bi sveta za spremljanje družbenoekonomskega položaja žensk, ki delujeta pri predsedstvu občinske konference SZDL Jesenice in Radovljica, organizirala 5. marca ob 17. uri v festivalni dvorani na Bledu skupno proslavo ob dnevu žena. A. 2. Škofja Loka J Sredini seji vseh treh zborov škofjeloške občinske skupščine je prisostvoval tudi delegat zveznega zbora skupščine SFR Jugoslavije Slavko Zalokar — zastopnik škofjeloške in kranjske občine v tem zboru. Na seji je spregovoril o delu delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ od izvolitve v maju leta 1974 do konca poslovnega leta 1974 do 1975. Menil je* da so bili delegati iz Slovenije na dosedanjih zasedanjih zbora dovolj aktivni. Temu v prid še posebno govori dejstvo, da so Slovenci zastopani v mnogih telesih zveznega zbora jugoslovanske skupščine. Prav zaradi prezaposlenosti nekaterih delegatov bodo že v najbljižnji prihodnosti v teh telesih narejene nekatere zamenjave. Delegati zveznega zbora skupščine SFRJ iz Slovenije se sestajamo dokaj pogosto, je dejal Slavko Zalokar. Za tak način dela so se slovenski delegati dogovorili že takoj na začetku. Potrebno pa bo še širše sodelovanje med bazo in skupščino SFRJ ter širše povezovanje. Treba je povedati, da obveščanje med jugoslovansko skupščino in delegati že od vsega začetka poteka v najlepšem redu, da pa je obveščanje v obratni smeri dosti slabše. Kako odgovorna je naloga delegata v skupščini SFRJ, največ pove dejstvo, da bodo delegati skupščine do konca letošnjega junija odločali o sprejemu 110 zakonov. , V četrtek, ">,. lelvruai'ja, je.,bi|la..v Ško,fjix Lflkj .svJy. komisije,/a \de\\\<\ politično delo pri ohčiuskj k0/1'*'- renci ZSMS Škofja Loka. Člani komisije so se pogovorili o delu v prihodnjem letu. Danes ob 16. uri bo v Škofi i Loki seja komiteja občinske konference ZK Škofja Loka. Za sejo je predlagan naslednji dnevni red: ocena volilnih konferenc in ocena priprav na 5. sejo CK ZK Slovenije, namestitev organizacijskega sekretarja pri občinski konferenci ZK Škofja Loka in potrditev zaključnega računa za leto 1975. -jg FRANKFURT — Konzul jugoslovanskega generalnega konzulata v Frankfurtu Edvin Zdovc, rojen 1. decembra leta 1931 v Črnomlju in od avgusta leta 1971 dalje konzul na tem konzulatu, je v soboto, 7. februarja okrog sedme ure zjutraj brezskrbno prišel iz stanovanja po avtomobil. Zapeljal ga je iz garaže in se napotil proti vratom, da bi jih zaprl ... V jutranjem mraku je bilo slišati pet strelov. Štiri svinčenke so usmrtile konzula, peta pa je obtičala v garažnih vratih. V mlaki krvi je obležal Jugoslovan, vesten izvrševalec odgovorne diplomatsko-konzularne službe in človek, ki je dneve in noči pomagal tkati vedno boljše prijateljske vezi med Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo in se trudil za čim boljše življenje naših delavcev v ZRN. Žal vsem takšno pošteno delo ni po godu. Zločinec, najverjetneje pripadnik skrajne fašistične emigracije, ni uničil le življenja, temveč je podaljšal verigo gnusnih napadov na jugoslovanske predstavnike in predstavništva v Zvezni republiki Nemčiji. Marsikaj lahko Jugoslovani upravičeno vprašamo ob uboju Edvina Zdovca. Ali trije zaporedni atentati v Stuttgartu, ki so na srečo minili brez človeških žrtev, niso bili zadostno opozorilo zahodnonemškim varnostnim organom, da je treba naše predstavnike bolje zavarovati. 24. decembra lani je eksplodirala bomba pred predstavništvom Jata v Stuttgartu. 3. januarja letos je pred našim generalnim konzulatom v tem mestu razneslo tempirano plastično mino, dan kasneje pa so prejeli konzularni uslužbenci bombo, skrito v poštnem zavitku. Ob tem opozarjamo še na 12. januar, ko so »neznanci« nastavili bombo v našem dortmundskera predstavništvu. Vsakomur bi moralo biti jasno, da skrajna emigrantska zakotja spet naklepajo nove zločine proti Jugoslaviji in njenim predstavnikom. Je morala Edvina Zdovca doleteti usoda Momčila Popoviča in Vladimirja Roloviča? Ali države, gostiteljice naših diplomatskih in konzularnih predstavnikov, ne morejo ali nočejo ostreje stopiti na prste naši skrajni fašistični emigraciji, ki se uvršča med najbolj nevarne predstavnike mednarodnega terorizma. Tudi tu tičijo vzroki za Zdovčevo smrt! Jugoslavija obsoja gnusen zločin in terja, tako kot že mnogokrat prej v takih primerih, boljšo varnost naših predstavnikov in pregon povzročiteljev Zdovčeve smrti. Tudi najvidnejši in najodgovornejši predstavniki Zvezne republike Nemčije obžalujejo, obsojajo dejanje in obljubljajo ukrepe, da se take tragedije ne bodo več odigrale. Upamo in želimo, da bodo po tragični smrti Edvina Zdovca obljube končno uresničene. Prispevale bodo k še boljšim odnosom z Zvezno republiko, k preprečevanju gonje proti Jugoslaviji in uničevanju terorizma. Obljube so sicer pomembne, vendar so še pomembnejša dejanja! J. Košnjek Tržič V četrtek je bila v Tržiču seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Tržič. Zbor je razpravljal o predlogu izvršnega sveta občinske skupščine za podelitev letošnje Prešernove nagrade. Predlog, da jo dobi kipar Cene Kibnikar, je družbenopolitični zbor sprejel. Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič, ki se je sestalo v četrtek, in občinski svet sta razpravljala o organizaciji javnih razprav o skupni porabi v tržiški občini. Pred začetkom razprav bo občinski svet sklical posvetovanje predsednikov osnovnih sindikalnih organizacij, predsednikov delegacij po organizacijah združenega dela in predsednikov samoupravnih delavskih kontrol, na katerem se bodo dogovorili o organizaciji in nalogah posameznikov v javnih razpravah. Predsedstvo tržiškega sveta pa bo na eni prihodnjih sej razpravljalo tudi o predlogu prispevkov osnovnih sindikalnih organizacij za izobraževanje ter določanju delegatskih mest v skupščini klrha samoupravljavcev. -jk Odlok o razpisu referenduma JESENICE - V četrtek, 5. februarja, so vsi trije zbori občinske skupščine na Jesenicah sprejeli predlog za sprejem odloka o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za delno financiranje izgradnje šolskega centra Plavž Jesenice. Tako se bodo delovni ljudje in občani občine Jesenice 29. februarja letos na referendumu odločali, da na Plavžu na Jesenicah zgradijo šolski center in vzgojno-varstveno ustanovo. Samoprispevek bodo občani plačevali pet let in v tem obdobju bodo zbrali 55 milijonov dinarjev. Samoprispevek bodo plačevali v višini dveh odstotkov, oproščeni pa bodo plačevanja poleg tistih, za katere zakon določa, še delovni ljudje in občani, ki imajo čiste osebne dohodke izpod 70 odstotkov cenzusa — najnižjega zneska na družinskega člana ter kmetijski proizvajalci, ki so kmetijsko zdravstveno zavarovani in katerih katastrski dohodek od obdelovalnih površin ne presega 400 dinarjev na družinskega člana. Prav tako ga ne bodo plačevali od dohodka od gozdov. D. S. 154 novih naročnikov Glasa — spodbuda za naše delo Kar smo se bali v decembru, se v januarju ni zgodilo! Nekaj naših naročnikov smo sicer zgubili, vendar pa je številka 154 novih naročnikov za nas delavce pri Glasu še kako spodbudna. Vsem, ki ste nam na novo zaupali, da vam bomo dvakrat na teden prinašali sveže novice z naše prelepe Gorenjske, se nikakor ne bi hoteli izneveriti! Trudili se bomo skupaj z našimi dopisniki, katerih mrežo utrjujemo in jo poskušamo tudi razširiti v vse tiste večje kraje in pomembne zaselke, kjer imamo večje število naših naročnikov. Upamo in želimo, da bi tudi v teh naših načrtih postopoma napredovali in uspevali. Nekateri naši dopisniki nam pošiljajo predloge, kaj napraviti, da bi povečali število naših naročnikov. Za vse nasvete naša iskrena zahvala; skušali se jih bomo držati. Vendar želimo obenem povedati, da so naše lastne sile omejene, in da vidimo rešitev v plodnem sodelovanju tako nas pri Glasu, kot tudi vas, dragi bralci, in tudi naših ustanoviteljev, naše frontne politične organizacije SZDL za Gorenjsko. i 'Na predlogi', iA'/J gvvurc a nagradi za pridobivanje novih naroanukmv, smo />osL, ki 80 se ga udeležili tudi predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Na sestanku so razpravljali o letošnjem delovnem programu krajevne organizacije SZDL, kjer je več nalog zelo pomembnih. Le-te so izobraževanje članov SZDL (prvo predavanje bo 27. februarja, in sicer o družbeni samozaščiti), organizirano sprejemanje mladih v organizacijo, pomoč pri delu mladinske organizacije, ki je bila oblikovana pred nedavnim, dobro organizirano je pobiranje članarine in sodelovanje z občinsko konferenco SZDL, krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami in krajevno skupnostjo, kar je odločujočega pomena pri vsaki akciji. Da bi bile vezi med izvršilnimi organi SZDL in krajani trdnejše in bi se izognili forumskemU delu, so se v Kovorju odločili oblikovati krajevno konferenco SZDL, kar je bil tudi eden sklepov zadnje občinske konference SZDL. V kovorski konferenci bodo razen članov sedanjega izvršnega odbora tudi novi delegati vasi Kovor, Hudo, Loka in Zvirče. Le-te so namreč združene v kovor-sko krajevno skupnost. Predloge za nove člane konference bodo oblikovali na skupni seji vodstev družbenopolitičnih organizacij in društev, kjer bodo hkrati ocenili dosedanje delo SZDL in dejavnost delegacij. •jk Večja odgovornost in aktivnost Škofja Loka - V petek, 6. februarja, so se sestali člani konference zveze komunistov sestavljene organizacije združenega dela Alpe-tour Škofja Loka. Razpravljali so o delu sveta in organizacij zveze komunistov v delovnih organizacijah v preteklem obdobju, sprejeli sklep o novi organiziranosti sveta ZK in poslovnik. Dosedanji sekretar sveta zveze komunistov Stane Tavčar je v svojem poročilu ugotovil, da so lani komunisti v Alpetouru posvečali največjo skrb reorganizaciji oziroma Na prvem mestu razvoj samoupravnih odnosov Kranj — Občinski svet Zveze sindikatov je skupaj s svojimi organi, komisijami in strokovnimi službami uspešno izpolnil program, ki si ga je zastavil lani v začetku leta. Vse akcije, ki jih je izvajal, je usklajeval s stališči republiškega sveta ZSS ter osnovnimi organizacijami sindikata. Največ pozornosti so namenili uresničevanju nove ustave in samoupravljanju v združenem delu in v krajevnih skupnostih, uspešnemu gospodarjenju in gospodarski stabilizaciji, socialni politiki in socialni varnosti delavcev, družbenemu dogovarjanju in samoupravnemu sporazumevanju o dohodku in njegovi delitvi, izobraževanju in usposabljanju delavcev, ljudskemu odporu in družbeni samozaščiti ter organizacijsko-kadrov-skemu usposabljanju sindikalnih organizacij in organov. Razvijanje nove vsebine samoupravnih odnosov v TOZD in OZD je obravnavala in spremljala predvsem komisija za samoupravljanje. O stanju v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela pa so razpravljale tudi osnovne organizacije, občinski sindikalni svet in občinski odbori posameznih dejavnosti. Vsa ta dejavnost je bila osnova za naloge, ki jih bo treba na tem področju opraviti letos. V začetku leta 1975 je bilo v občini še nekaj organizacij združenega dela, ki še niso oblikovale organov delavske kontrole. Po priporočilih občinskega sindikalnega sveta so bile lani izvoljene povsod. V večini temeljnih organizacij so organe delavske kontrole volili neposredno, tako kot zahteva ustava. Občinski svet pa je skupaj z občinsko konferenco ZK pripravil za člane delavske kontrole več seminarjev. Na področju razvijanja medsebojnih odnosov v združenem delu je komisija za samoupravljanje obrav- ■ navala- več-- poskusovv nvsamouprav-nega - postopanja v \organizacijah . združenega dela in tudi predlagala oziroma zahtevala, kako naj se stvari, ki so sporne, rešijo. Pravno varstvo in zaščito članov sindikata je tako kot v preteklih letih opravljala pravna posvetovalnica na občinskem svetu, najbolj kritične probleme pa so prepustili v obravnavo družbenemu pravobranilcu samoupravljanja. Lani je bilo v več organizacijah združenega dela ustanovljenih nekaj novih temeljnih organizacij. Na novo 80 se oblikovale TOZD v Iskri, Savi, Alpetouru, KŽK in nekaterih drugih organizacijah. Občinski sindikalni svet je nudil pomoč pri oblikovanju ustreznih samoupravnih aktov in ugotavljanju pogojev za samostojno TOZD, še posebno pa pri ustanavljanju novih osnovnih organizacij sindikata in pri uveljavljanju pravic delavcev, da se samoupravno organizirajo. Analiza samoupravnega organiziranja TOZD, ki jo je ObSS izdelal lani, je pokazala, da so ponekod še vedno neurejeni odnosi med posameznimi temeljnimi organizacijami, med TOZD in skupnimi službami, da so skupne službe ponekod obliko- vane kot samostojne temeljne organizacije ali pa so samostojne delovne enote brez samoupravnih pravic kot jih imajo druge temeljne organizacije. Občinski svet je opozoril na omenjene pomanjkljivosti in v večini OZD so jih odpravili. Občinski sindikalni svet je lani posvetil posebno pozornost tudi razvijanju samoupravnih odnosov v sestavljenih organizacijah združenega dela. V kranjski občini so v sestavljene organizacije vključeni: Iskra, Sava, Alpetour, Projekt, Gorenjski tisk in Gozdno gospodarstvo. V nekaterih je bilo potrebno sindikalno organiziranost zastaviti na povsem novih temeljih. Lani je občinski svet sodeloval tudi pri nastajanju in oblikovanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Nastajala sta predvsem dva družbena dogovora, pri katerih je svet sodeloval: o oblikovanju in uporabi sredstev za splošno in skupno porabo in dogovor 0 usklajevanju meril za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke v kranjski občini. L. Bogataj Koordinacijski odbor društva invalidov Gorenjske Sprejet program dela Koordinacijski odbor društev invalidov Gorenjske je na seji v sredo, 4. februarja, na Jesenicah sprejel program dela, ki med drugim predvideva osveščanje članov, delovanje na področju socialnega skrbstva, delovanje komisij za socialna vprašanja, za rekreacijo in izlete ter invalidska vprašanja. Pri svojem delu bodo upoštevali tudi sklepe republiške zveze društev invalidov. Za predsednika odbora so izbrali Konrada Pavlija. Na tej seji so poročali tudi o delu društev invalidov v posameznih občinah. Dogovorili so \se< o, izvedbi tekmovanja v - kegljanju, plavanju, balinanju, streljanju. in šahu. Oboj« bodo izvedli pred dnevom invalidov prvo nedeljo pomladi. Ta dan bodo proslavili s številnimi kulturnimi prireditvami. Za letos je izbrano geslo »Delo invalidom«. V praznovanje dneva invalida bodo vključili tudi vse šole, kjer naj bi učenci pisali sestavke na temo »Kako bi pomagal invalidu«. Najboljše sestavke bodo nagradili s knjigami. Dogovorili so se tudi, da bo letošnje srečanje težjih invaljdov na Jesenicah, in to konec julija ali v začetku avgusta. Člani društva bodo za sodelovanje zaprosili številne kulturne organizacije, za' fmanČno pomoč -pa organizacije 'združenega dela'in druge. B. B. * prehodu delovne organizacije v sestavljeno organizacijo združenega dela in samoupravnemu konstituiranju. V razpravi pa so ugotovili, da so bili komunisti in člani drugih družbenopolitičnih organizacij v organizaciji združenega dela Alpetour premalo aktivni. Tako sta člana zveze komunistov Ratomir Kafol in Edo Renko poudarila, da so komunisti premalo sodelovali pri pripravi reorganizacije v organizaciji združenega dela. Bili so tudi premalo aktivni prt uresničevanju nekaterih sklepov in dogovorov. Menila pa sta tudi, da bi pri težavah, s katerimi se še danes srečuje sestavljena organizacija združenega dela Alpetour, morala pomagati tudi širša družbena skupnost. V prihodnje torej čaka 121 član. v zveze komunistov v sestavljen; orga nizaciji združenega dela Alpetour pomembno in odgovorno delo. Ne gre le za redno sestajanje in razp ljanje o problemih in nereSt nih vprašanjih, marveč za odločno akcijo pri razvijanju samoupravnih odnosov, na področju stabilizacije in za razreševanje odprtih vprašani na področju poslovne politike. A. Z. Tudi letos varčevanje Tržič - V četrtek je bilo v Tržiču 7. redno zasedanje občinskega sveta Zveze sindikatov, ki se ga je udeležil tudi predsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gc enjsko Zvone Labura. Svet je potrdil izključni račun poslovanja ol činsl ega sveta za lansko leto in ugou |1 ve« liko mero varčnosti pri razpolaganju denarja. Nekatere akcije so bil« zaradi pomanjkanja denarja okrnjene. Tržičani so prosili za pomoč npubliski sindikalni svet, vendar prošnja ni bila ugodno rešena. Občinski svei ie kljub temu uspel obdržati finančno rezervo. Letošnji finančni načrt, ki ga je občinski svet na četrtkovem zasedanju potrdil, predvideva za 11 odstotkov več sredstev. Po predračunu jih bo 544.(XX) dinarjev. Svet je namenil kljub varčevanju letos nekaj več denarja skupnim akcijam družbenopolitičnih organizacij, športni in kulturni dejavnosti ter mednarodnemu in mednacionalnemu sodelovanju. Tudi letos se namreč obetajo številna praznovanja kot 35. obletnica vstaje, 40. obletnica stavkovnega gibanja na Gorenjskem, ki je zajel tudi tržiško industrijo, in 10. obletnica pobratenja Tržiča z alzaškim mestom Ste Marie aux Mineš, -jk Popravek V petek, 6. februarja, smo na 3. strani v prispevku »Predšolsko varstvo v jeseniški občini« omenili, da je Albin Kobentar predsednik skupščine skupnosti otroškega varstva Jesenice, kar pa ne drži., Je namreč predsednik izvršnega odbora skupnosti otroškega varstva Jese-* niče.......** Bolj realno in usklajeno V radovljiški občini se začenja javna razprava o osnutku letošnjega gospodarskega razvoja Radovljica — Vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine 80 na zadnji skupni seji v sredo, 4. februarja, razpravljali o osnutku gospodarskega razvoja občine za letos. Pred javno razpravo, v kateri se bo izoblikovaldokončni predlog (skupščina ga bo obravnavala in sprejela na eni prihodnjih sej) so na seji opozorili, da mora načrtovanje letošnjega razvoja sloneti na realnih cenah. Ne pa tako., kot so prikazali v nekaterih delovnih organizacijah, ko so v načrte vnesli tudi porast cen. Javna razprava bo potekala v organizacijah in temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Še posebej so na seji poudarili, da osebni dohodki v občini letos ne bi smeli rasti hitreje kot produktivnost. Ne moremo in ne smemo si dovoliti takšno nestabilizacijsko obnašanje. Zato je sedanji osnutek načrta v javni razpravi treba zares temeljito pretehtati in delovne organizacije, ki niso upoštevale teh dveh osnovnih izhodišč (realni porast brez dviga cen in usklajen porast osebnih dohodkov s produktivnostjo) opozoriti na dosledno spoštovanje letošnjih izhodišč za planiranje. Po prvih podatkih, ki so jih dobili i' delovnih organizacij, v občini tudi niso zadovoljni z načrtovanimi investicijami. Delovne organizacije bi raorale izdelati konkretnejše programe. Še posebej pa bi moralo to vprašanje resneje preučiti gozdar-s vo, lesna industrija in trgovina v občini. Sicer pa je bilo v razpravi na reji skupščine rečeno, da bodo v občini letos podprli predvsem tiste investicija, ki bodo največ prispevale K razvoju gospodarstva v občini. Razen tega pa bi morale biti delegacije v organizacijah združenega dela v sedanji javni razpravi še posebej pozorne na iskanje notranjih rezerv v delovnih organizacijah; predvsem na zmanjševanje materialnih stroškov, povečanje ■duktivnosti in podobno. Prvi podatki v osnutku letošnjega gospodarskega razvoja v občini lažejo, da se bo število zaposlenih v gospodarstvu povečalo za 2,2 odstotka. Večjo stopnjo od poprečne pred-/idevajo v tekstilni, živilski in kovinski industriji ter v trgovini in obrti, manjšo pa v turizmu in gostinstvu. Najvišjo stopnjo rasti družbenega proizvoda predvidevata tekstilna in elektro industrija (za okrog 30 od-itotkov), za 18 odstotkov pa naj bi^ se družbeni proizvod povečal kovinski industriji. Pri tem pa je zanimivo, da v tekstilni industriji kljub povečanemu družbenemu proizvodu predvidevajo še poslabšanje dokaj nizke akumulacije. Eden od vzrokov zato je tudi dokaj visoko povečanje dajatev iz dohodka (za 23 odstotkov). Za tolikšen porast Obetavni cilji DIATI Jesenice Jesenice — Močno razvejano in prizadevno delo strokovnega dru-gtva i/.najditeljev in avtorjev tehničnih izboljšav v jeseniški Železarni je v prvem delu tehničnih inovacij in Zaščite industrijske lastnine prispevalo velik delež k dosežkom delavskega iustvarjanja. V društvu DIATI deluje več kot 200 stalnih avtorjev tehničnih inovacij. Za drugo leto pa so že pripravili koledar svojih prireditev ki naj bi približale inventivno delo vsem neposrednim proizvajalcem, raziskovalcem in vzdrževalcem. Kakor do zdaj bodo tudi v prihodnje prirejali zanimiva predavanja o inventivni dejavnosti in pripravljali poučne izlete v domače in tuje delovne organizacije. Veliko skrb bodo posvetili načrtnemu šolanju in vzgoji predvsem mlajših novatorjev in razpisali nagrado za najboljšega mladega novatorja. V letošnjem letu bodo organizirali tudi razstavo tehničnih dosežkov po osvoboditvi za vso gorenjsko regijo, na kateri bodo sodelovali iznajditelji in novatorji iz vseh šestih gorenjskih občin. U.Z. Nova stanovanja Na ureditvenem območju MeS 7 v Preski so delavci gradbenega podjetja Megrad, TOZD Gradles Medvode začeli graditi 250 stanovanj za trg, katere so v večini odkupile med-voške delovne organizacije za svoje delavce. Predvidena cena za kv. meter je 6400 dinarjev, prvih sto stanovanj pa bo vseljivih aprila prihodi njega leta. vfr> dajatev pa bi lahko rekli, da ni ravno v skladu z letošnjo resolucijo v republiki. Izvoz se bo v občini predvidoma povečal več od načrtovanega poprečnega povečanja izvoza v republiki, medtem ko naj bi bil uvoz za približno dva odstotka nižji. Investicijska vlaganja pa naj bi se letos v občini povečala za okroglo 46 od- stotkov več kot lani. Kot rečeno, so tako v izvršnem svetu kot na seji občinske skupščine menili, da se ob tako načrtovanem poslovanju za letos nekatere delovne organizacije ne obnašajo ravno stabilizacijsko. Zato bi morali zdaj delegati v javni razpravi vztrajati, da strokovne službe v posameznih organizacijah in temeljnih organizacijah združenega dela prilagodijo načrte republiški resoluciji in občinskim smernicam razvoja. A. Zalar Kljub težavam stabilizacijska usmeritev Kranj — 1 udi vsi zbori kranjske občinske skupščine so v četrtek, 5. februarja, obravnavali osnutek družbenega načrta občine za letos in osnutek letošnjega občinskega proračuna oziroma tako imenovane splošne porabe. O obeh začrtanih dokumentih, ki sta rezultat letošnjih načrtov organizacij združenega dela in predlaganih potreb ter možnosti na področju splošne porabe, se je v krajevnih skupnostih v občini v nedeljo, 8. februarja, že začela javna razprava, ki bo trajala do 22. februarja. Hkrati pa se začenja enaka razprava v organizacijah in temeljnih organizacijah združenega dela ter v organih samoupravnih interesnih skupnosti. V krajevnih skupnostih organizira razprave občinska konferenca socialistične zveze, v združenem delu pa občinski svet zveze sindikatov. Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so se na seji strinjali, da so sedanji osnutki obeh dokumentov tako začrtani, da se o njih lahko začne javna razprava. Ugotovili pa so, da je bilo pri sedanjem načrtovanju družbenega načrta za letos nekaj težav, ker še ni sprejet srednjeročni program razvoja občine do 1980. leta. Sicer pa so značilni za letošnji družbeni načrt: nadaljnje razvijanje samoupravnih odnosov in postopna stabilizacija na podlagi zveznih in republiških dokumentov. Iz osnutka občinskega dokumenta tako veje povečanje izvoza, zmanjšanje uvoza, zmernejša rast zaposlenosti in varčevanje na vseh področjih. V primerjavi z lanskim letom pa so stopnje rasti precej nižje. To pa zato, ker v letošnjih programih niso upoštevana povečanja cen, marveč le realna povečanja produktivnosti in vrednosti družbenega proizvoda. V tako imenovani splošni porabi oziroma v osnutku občinskega proračuna pa se letos kažejo nekatere stare težave, ki so posledica nizkega starta v kranjski občini v prejšnjih letih. Ugotovili so tudi, da sedanji družbeni dogovor o splošni porabi povzroča precejšnje razlike med posameznimi občinami v Sloveniji, ki bi jih bilo treba v prihodnji razpravi čimbolj uskladiti. Značilno za sedanji osnutek proračuna pa je tudi, da bo med razpravo najbrž prišlo še do nekaterih sprememb, ker razprava oziroma družbeno dogovarjanje o tem v republiki še traja. Sicer pa je glavna značilnost letošnjega osnutka proračuna stabilizacija. Takšno je tudi eno glavnih stališč kranjskega izvršnega sveta občinske skupščine tako glede družbenega razvoja kot splošne porabe v občini za letos. A. Zalar Osnutek družbenega načrta Jesenice — V sredo, 4. februarja, je bila na Jesenicah seja predsedstva občinske konference SZDL Jesenice, na kateri so obravnavali poleg drugih vprašanj tudi osnutek družbenega načrta občine. Člani predsedstva so v tehtni razpravi ocenili gospodarjenje v občini v lanskem letu in razpravljali o osnutku družbenega načrta v prihodnjem letu. Ob tem so osnutek z nekaj pripombami sprejeli. V sklepih so poudarili, da bi morali v prihodnje spodbujati rast gospodarstva, utrjevati položaj delavca v organizacijah združenega dela, pospešiti trgovinsko menjavo, racionalno trošiti surovine in se samoupravno dogovarjati in odločati na vseh področjih. Menili so, da bo potrebno v prihodnjem letu posvetiti posebno skrb integracijam jeseniškega gospodarstva, saj se do zdaj niso uresničile vse tiste naloge in načrtovanja, ki so bila naloga preteklih let. Na seji so se menili tudi o koledarju prireditev v prihodnjem letu ter o pripravah na vlak bratstva in enotnosti, kajti tudi na Jesenicah pričakujejo okoli 40 gostov, ki bodo prispeli iz bratske Srbije. D. S. Šola v Begunjah še ta mesec Radovljica — Čeprav so si izvajalci gradnje nove štirirazredne šole v Begunjah prizadevali, da bi z deli končali in šolo odprli pred koncem minulega leta ali vsaj do začetka pouka v drugem polletju, torej do začetka tega meseca, jim to zaradi nekaterih ureditvenih del in opreme ni uspelo. Pred dnevi pa nam je član izvršnega sveta radovljiške občinske skupščine Jože Rebec povedal, da je bil tehnični prevzem na tej šoli že opravljen v začetku meseca in da bo šola odprta najkasneje konec tega meseca. Šola v Begunjah bo imela štiri učilnice, telovadnico in družbeni prostor. V prvem nadstropju pa bosta tudi dve igralnici za otroški vrtec. Tega v Begunjah doslej ni bilo in bodo vanj lahko sprejeli okrog 50 otrok. Omenimo še, da bo telovadnico v tej šoli brezplačno opremila tovarna športnega orodja Elan Begunje. V njej pa bodo v prihodnje opremo nenehno izpopolnjevali z novimi športnimi elementi in bo to nekakšna vzorčna Elanova telovadnica. Z izgradnjo begunjske šole bodo v občini uresničili program izgradnje šolskih objektov, ki so ga občani sprejeli 1968. leta, ko so se odločili za sedemletni samoprispevek. S takšnim načinom financiranja in s sporazumom za združevanje sredstev, za katerega so se zaposleni v združenem delu odločili po izteku samoprispevka, so v občini tako zgradili šole v Lipnici, Radovljici, na Bledu, v Lescah, v Bohinjski Bistrici in zdaj še v Begunjah. Pri vseh šolah pa so lani dogradili tudi telovadnice. V okviru nadaljevanja programa gradnje šol in vzgojno-varst venih ustanov v radovljiški občini je zdaj v programu še gradnja posebne osnovne šole in vrtca v Kropi in na Bledu. Gradnja posebne osnovne šole se bo predvidoma začela prihodnje leto, temelje za vrtec v Kropi so že postavili, medtem ko se morajo za vrtec na Bledu odločiti še za lokacijo. Sicer pa so iz programa gradnje vrtcev doslej že uredili v občini vrtce v Kamni gorici in v Gorjah ter zgradili lani novega v Radovljici. V prihodnje pa bo treba razmisliti tudi o gradnji vrtca v Lescah, Podnartu in v Bohinju. A. Zalar V soboto, 7. februarja, so v Železnikih slovesno izročili namenu prizidek k osnovni šoli. I*roslave so se udeležili številni gosti, med njimi komandant glavnega štaba za SLO SRS Rudolf Hribernik-Svarun, komandant štaba gorenjske cone Ljubo Kržišnik, namestnik republiškega sekretarja za vzgojo in izobraževanje Ludvik Kejžar, predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, predstavniki organizacij združenega dela iz Selške doline in borci I^rešernove brigade. Ravnatelj šole Franc Benedikte spregovoril o razvoju šole, za njim pa je o borbeni poti Prešernove brigade govoril Rudolf Hribemik-Svarun, ki je tudi prebral odlok, da se šola preimenuje v osnovno šolo Prešernove brigade. Sledil je daljši kulturni program, ki so ga pripravili učenci, prireditev pa se je sklenila z ogledom novih prostorov in stalne razstave o poti in borbah Prešern ovc brigade. V novem prizidku je 8 učilnic. Gradnja je veljala 4,500.000 dinarjev. Prizidek je zadnji Šolski objekt, kije bil zgrajen s pomočjo sredstev iz samoprispevka za gradnjo šdl v škofjeloški občini. Leta je bil izglasovan leta 1968. (lb) -Foto: Jože Rani » » TEDEN SLOVENSKE DRAME 76 - S podelitvijo malih Prešernovih plaket zaslužnim kulturnim skupinam in delavcem iz kranjske občine in s predstavo ansambla Prešernovega gledališča Cankarjevega dela Hiša Marije Pomočnice se je v soboto, 7. februarja, zvečer v Prešernovem gledališču v Kranju začel Teden slovenske drame 76. Slovesnost je odprl predsednik občinske konference socialistične zveze Kranj Slavko Malgaj. Predsednik izvršnega odbora kulturne skupnosti Kranj Dušan Rihtaršič pa je podelil male Prešernove plakete. Dobili so jih: KUD Jezersko, Učiteljski pevski zbor Stane Žagar Kranj, Viktor Bizjak (Primskovo), Antonija Blaznik (Besnica), Maks Dolenc (Stražišče), Tone Dolinar (DD Prešernovo gledališče), Franc Hajdukovič (Godba občine Kranj), Ada Hrovatin (Osrednja knjižnica Kranj), Franc Jakopič (Cerklje), Zivko Kladnik (skupina kranjskih kinoamaterjev), Andrej Kosič (Folklorna skupina Sava), Alenka Krišelj (Folklorna skupina Preddvor), Vladislav Krmec (Britof), Ivanka Lukovšek (Naklo), Ivan Lužovec (Kokrica), Julijana Mandeljc (Primskovo), Francka Mavser (Pevski zbor France Prešeren), Anton Mušič (Jezersko), Alojz Prosen (Šenčur), Pavla Sekne (Visoko), Franc Snedec (Duplje), Peter Stare )Trstenik), Anton Strlič (Podbrezje), Franc Strniša (Kokrica), Irena Šiling (DD Prešernovo gledališče), Jože Šolar (Podblica), Milan Štok (Plesna in baletna šola Kranj), Saša Subic (Šenčur) in Biba Uršič (Dramska družina Prešernovo gledališče). - A. Ž. - Foto: F. Perdan Proslava in Gallusova odličja Radovljica — Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, so v soboto, 7. februarja, zvečer proslavili tudi v Radovljici. V dvorani radovljiške graščine je bil ob 18. uri koncert komornega zbora A. T. Linhart, nastopili pa so tudi ženski oktet DPD Svoboda iz Žirovnice pod vostvom Majde Rutarjeve in recitatorska skupina osnovne organizacije ZSMS Radovljica. O slovenskem kulturnem prazniku, Francetu Prešernu in njegovem delu je govoril prof. Mirko Mahnič. Na svečanosti pa so podelili tudi bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke članom zbora A. T. Linhart za več kot 10-, 15- in 25-letno delo v zboru. Bronaste značke so dobili Peter Govc, Albin Sire in Alojz Tomažin, srebrno Jakob Mužan, zlate pa Stanko Adam, Anton Bele, Stanko Eržen, Ivo Govedič, Blaž Jan, Vinko Magister, Svetozar Pezdič, Ivan Ravnik in zborovodja Slavko Bole. Priznanja jim je izročil član pred- sedstva ZKPO Slovenije in predstavnik glasbenega odbora Tone Lotrič. Ob tej priliki pa so v radovljiški graščini odprli tudi razstavo članov amaterske likovne skupine LIKOR iz Radovljice. Šestnajst avtorjev razstavlja 28 slik. Razstavo je odprl tajnik ZKPO Radovljica Jože Smo-lej. Po svečanosti v radovljiški graščini se je le-ta nadaljevala v pritličnih prostorih Šivčeve hiše, kjer je bila otvoritev razstave akademskih slikarjev, ki živijo in ustvarjajo v Radovljici. Na tej razstavi sodeluje 11 članov sekcije društva slikovnih in likovnih umetnikov Slovenije. Odprla pa jo je predsednica društva Melita Vovk-Stihova. V kulturnem programu so nato nastopili učenci glasbene šole Radovljica in solist saksofonist Andrej Arnol. Obe razstavi, tako v dvorani radovljiške graščine kot v Šivčevi hiši, bosta odprti do konca tega meseca. V galeriji na škofjeloškem gradu so v nedeljo, 8. februarja, v počastitev slovenskega kulturnega praznika — dneva smrti pesnika dr. Franceta Prešerna — odprli razstavo likovnih del ^likarja Tomaža Gostinčarja iz Ljubljane. To je že sedma samostojna razstava del tega slovenskega umetnika. V kulturnem programu ob otvoritvi so sodelovali člani trobilnega kvinteta Slovenske filharmonije iz Ljubljane pod Lampretovim vodstvom ter igralec Prešernovega gledališča iz Kranja Cveto Sever, (-jg) — Foto: F. Perdan *>' ■ ';^Wf^ V galeriji Prešernove hiše v Kranju so v petek, 6. februarja, odprli razstavo »Prešernove pesmi v delih likovnih umetnikov«. Pripravil jo je Gorenjski muzej iz Kranja. Na razstavi prikazano gradivo je last akademskega slikarja in grafika Mihe Maleša. Razstava v galeriji Prešernove hiše bo odprta do 26. februarja, (-jg) - Foto: F. Perdan Prešernove pesmi v delu likovnih umetnikov Ob 127-letnici smrti Franceta Prešerna smo pripravili razstavo Prešernove pesmi v delih likovnih umetnikov. Vse prikazano gradivo je last akad. slikarja in grafika Mihe Maleša.- Njegova bogata zbirka ilustracij k Prešernovim pesmim je le del gradiva, ki ga je slikar zbral o pesniku. Že v času študija v Pragi je Maleš navduševal prijatelje — slikarje za Prešernove pesmi. Tako so nastale tudi ilustracije Slovakov Galande in Fulle. Že leta 1926 je Miha Maleš ilustriral Prešernove pesmi. Kasneje se je vse bolj zavzemal za opremo knjižnih zbirk in njegove ilustracije so postale enakovreden faktor in likovna spremljava pesniškega dela. Rdeče lučke ali risbe o ljubezni so prva Maleševa ilustrirana publikacija, kateri so se kasneje pridružile številne druge. Leta 1937 je prvič izšel Sonetni venec, kjer je Maleš v 29 črno-belih linorezih, le podoba Julije je barvna, ustvaril enakopravno likovno govorico, ki se je združila s pesnikovo v ubrano celoto. 1959. leta je Sonetni venec ponovno izšel, tokrat z barvnimi ilustracijami. Dr. F. Štele je zapisal, da je Maleševa likovna govorica v Sonetnem vencu in Mac-hovem Maju spremljava »dveh romantičnih pesnitev, ki sta ga osebno prevzeli in ju je likovno prepesnil tako, da v polni meri zasluži ime, ki mu ga je svoj čas dal Ivan Vavpotič, slikajoči pesnik.« Maleševo delo je tudi uredništvo Knjižice ilustriranih del Franceta Prešerna (1940) in revije Umetnost. Ne nazadnje pa je pomembno tudi sodelovanje Mihe Maleša s Francetom Kidričem pri zbiranju in fotografiranju gradiva za Prešernov album (1949). Na razstavi so največkrat upodobljene pesmi Dekletam, Pod oknom, Strunam, Kam, Ukazi. Z ilustrativno pripovednostjo so pričeli vesnani. Mnoge likovne ustvarjalce med obema vojnama je Prešernova pesem, ne glede na njihov stil, združevala in tako je umetniška ilustracija pesnikovo poezijo dopolnila, popleme-nitila. J. B. r Ljubo Ravnikar v Murski Soboti V razstavnem paviljonu arh. F. Novaka v Murski Soboti so v soboto, 7. februarja, odprli razstavo slikarja Ljuba Ravnikarja. Srečanje s prof. dr. Mar j o Boršnikovo V sredo, 4. februarja, je knjižnični center kulturne skupnosti pripravil v renesančni dvorani mestne hiše v Kranju razgovor s prof. dr. Marjo Boršnikovo ob njeni sedemdesetletnici. Življenjski jubilej je bil hkrati ,zjemna priložnost, da se poslušalci v pogovoru z eno od osrednjih osebnosti slovenske in jugoslovanske literarne zgodovine soočijo z aktualnimi vprašanji današnje slovenske literarnozgodovinske vede. Razgovor s cenjeno gostjo je potekal v območju treh problemskih vpzlišč, in sicer — za uvod — o njeni življenjski in ustvarjalni biografiji, nadalje o metodoloških vprašanjih fjenega literarnozgodovinskega dela jj1 nazadnje o nalogah, ki se dandanes postavljajo pred slovensko literarno zgodovino. Nekoliko hladno renesančno dvorano je razgrela s sproščenim tonom Prof. Boršnikova takoj na začetku. Vedrina besed in duha je prevzela ne 'e njene bivše slušatelje z univerze, Pač pa tudi tiste obiskovalce, ki j itn J(- ta večer omogočil prvi osebni stik 2 njo. Na poti r*o «žitfljen jskrh in delov-nih postajah se je prof. Boršnikova zadržala najprej na pomenu, ki ga je imela Kidričeva in Prijateljeva lite-rarnozgodovinska šola na njeno oblikovanje in začetke znanstvenega dela — šola, ki je odločilno obeležila njeno pot'in slovensko literarno zgodovino zadnjih desetletij nasploh. Pogovor se je nato usmeril v specifičnosti delavnice literarne zgodovinarke, ob čemer je prof. Boršnikova podala zanimiv pogled na svojo osrednjo kategorijo metodološke narave, na tako imenovani »ustvarjalni ritem«, ki ga zlasti v razpravah iz zadnjih let zasleduje v življenju in delu slovenskih literarnih ustvarjalcev. Zal pa čas ni dovolil obširnejšega pogovora o njenih izkušnjah z uporabo računalnika v literarno-zgodovinskih raziskavah. Sklepni del pogovora o nalogah in možnostih današnje literarne vede na Slovenskem je v svoji intonaciji nekoliko padel, vendar je spet prof. Boršnikova sama z vedrino, ki raste iz zbranosti in ohrabrujočega pogleda nazaj čez prehojeno pot, tvorno obrnila pozornost poslušalcev na probleme, ki se jih bo treba lotiti danes in jutri. Za vse, ki smo Jo poslušali, je bil to izjemen večer. K. Drolc Ivan Cankar: Po dramatizaciji Janeza Drozga je Hišo Marije Pomočnice odrsko priredil in režiral Albert Kos, uprizoril pa ansambel Prešernovega gledališča. Premiera je bila v soboto, 7. februarja, kot prva, otvoritvena predstava v tednu slovenske drame, posvečenega Prešernovemu spominu ter letos tudi stoletnici Cankarjevega rojstva. Dramatizacija Hiše Marije Pomočnice omogoča predvsem zanimive gledališke možnosti, izvedbo, kreacije, ne da bi sicer razvila svoje in nove miselne ali spoznavne širine, novo ali drugačno razumevanje Cankarja, kar bi vsekakor lahko pričakovali, obenem z vednostjo, da dramatik Cankar teksta ni dramatiziral ali priredil za gledališče, kakor je to storil, recimo, s Pohujšanjem v dolini šentflorjanski. Vsekakor pa vsaka uprizoritev, vsaka postavitev oži ali razširja vedenje o Hiši Marije Pomočnice, pač v skladu z intenziteto igralskih kreacij in režijskega koncepta. Za razumevanje kranjske predstave pa je vendarle potrebno predhodno poznavanje Cankarjevega sporočila, sploh njegove umetniške izpovedi, kakor jo je napisal. In če potem opustimo misel, da je dramatizacija, kakor tudi postavitev, navsezadnje zanimiva gesta razširiti Cankarjev repertoar, tako je potrebno poudariti tudi resnično resno skrb PG za čim bolj izpovedno ter prepričljivo posredovanje svojega gledanja, in s tem tudi prispevka o problemih in poantiranju Cankarjevega edinstvenega teksta. Ob upoštevanju, da v delu nastopajo večinoma mladi in novi igralci, da je starostni razpon med dvanajstim letom do najstarejših članov PG, da poleg šolarjev nastopajo tudi mnogi odrasli debitanti, bi bila prvotna in neposredna ugotovitev o sobotni predstavi izrazito dobrohotna in pohvalna. Vendar, vidna je dvojnost v kreacijah, preočitno je različno dojemanje igralcev, zlasti med zborom osrednjih in temeljnih nosilk drame, bolnic, ter njihovih sopotnikov, staršev, ki nastopajo sicer z obrobnimi vlogami, z malo besed, a tudi s premalo poustvarjajoče dognanosti in izpovedljivosti. Prav zaradi skoraj do popolnosti dodelanih kreacij bolnic Tine (Ljubi Vrhovnik), Tončke (Jane Stefe), Minke (Danica Toporš), Lojzke (Branka Smolkovič), Malči (Vesna Jevnikar, najmlajša nastopajoča), Brigite, Katice in Pavle ter sestre Cecilije, ki jo je upodobila Edka Oman z dobrotno, zanesljivo in čisto igro, je, žal, ugotovitev o deležu Malčine matere, duhovnika, Tončki-nega očeta, pa tudi Brigitinega, ljubimca Lojzkine matere precej manj povedna, sprejemljiva le kot izraz dobre volje in kot izhod v sili. Zelo in prav neverjetno pomenljivo je, prav tako stransko vlogo Edvarda posredoval Milan Stefe. Z gotovostjo pa so k videzu čim bolj popolne predstave prispevali še Irena Šiling, Tine Oman, Biba Uršičeva in Tilka Inti-har. Mladi in Amatersko gledališče Tržič - Leta 1973 so v Tržiču oblikovali Amatersko gledališče z namenom čim bolj poživiti gledališko dejavnost in pomagati amaterskim gledališkim delavcem. Prva sezona je bila uspešna. Zaigrali so Presenečenja in Sveti plamen. Presenečenja so tržiški igralci zaigrali kar enaintridesetkrat! Naslednjo sezono so postavili na oder komediji Kadar se ženski jezik ne suče in Požar strasti. Razen tega so bili tržiški gleda-liščniki tudi redni gostje tradicionalnih poletnih prireditev. Lani je aktivnost opešala. Le eno-dejanko Apokalipsa, v kateri je sodelovalo okrog 50 ljudi, je pripravilo Amatersko gledališče. Razen tega je bil osnovan osnovnošolski dramski krožek, ki ga vodi dolgoletna igralka Jelka Zagarjeva in ga obiskuje okrog 100 šolarjev. Pred kratkim je imelo Amatersko gledališče Tržič občni zbor, ki se ga je udeležila le polovica članov. Pomembno vprašanje je bilo pridobivanje novih, mlajših članov. Nekateri so se sicer pretekla leta vključili, vendar so k zaradi najrazličnejših vzrokov po nekaj predstavah odnehali. Mladim kaže najti primernejše naloge in strokovno vodstvo. H gledališču jih bo navajala tudi komisija za kulturo občinske konference ZSMS, saj je po nekaterih osnovnih organizacijah že nekaj gledaliških in recitatorskih skupin. Takšno sodelovanje med gledališčem in konferenco ZSMS mora rodit i sadove. J. Kepic Hiša Marije Pomočnice Neenotnost, neuigranost celotnega ansambla vendarle zmanjšuje polnost umetniškega večera, ki je bil sicer pripravljen in v veliki meri izveden v prav mojstrskih razsežnostih, uglajeno, estetsko, čeprav ne-novatorsko, pa zato toliko bolj sveže. Omeniti je še potrebno precejšnjo glasovno kulturo nastopajočih (plod že nekajletnega dela lektorice PG Nataše Skrt), opozoriti na funkcionalno scenografijo Saše Kumpa (pa tudi kostume Mije Jare in Marije Vidau), ki je pripomogla k vzdušju, mračnemu in kompleksnemu, v meji hrepenenja, porajajočih se življenjskih izkušenj ter smrti, notranjih dram nastopajočih oseb, ki je bilo pripeljano do viška v mimohodu romarjev na odprti sceni ter za prostorom namenjenemu retrospektivam in vizijam. Prav omenjeni mimohod ter številne podobne rešitve pripomorejo, da Kosova predstava pridobiva večpomenskost pri odrskem ponazarjanju esprita Cankarjeve Hiše Marije Pomočnice. Janez Poštrak Proslava v Vrbi Žirovnica — V soboto, 7. februarja, je bila v rojstni hiši dr. Franceta Prešerna letošnja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Proslavo je pripravila jeseniška kulturna skupnost, z recitacijami in pesmimi pa so sodelovali člani dramskega odseka jeseniške gimnazije, igralec Miha Baloh in oktet iz Žirovnice. Tako kot vedno je bila proslava v Prešernovi rojstni hiši kar najbolj spontana in izredno privlačna za obiskovalce Prešernove rojstne hiše. Zvečer pa je bila v dvorani na Breznici proslava, na kateri je nastopil ženski oktet z Obirskega, moški oktet iz Žirovnice in recita-torji. Dvorana je bila polna, še posebno lepo so bili sprejeti gostje s sosednje Koroške. D. S. Razstava Dolika Jesenice — V petek, 13. februarja, bodo v mali dvorani delavskega doma pri Jelenu na Jesenicah po kratkem kulturnem programu odprli kolektivno slikarsko razstavo. Pokroviteljstvo nad jubilejno razstavo jeseniškega DOLIKA, ki je letos za svoje tridesetletno delo prejel Prešernovo nagrado, je prevzela jeseniška Železarna. Na razstavi se bo predstavilo 19 avtorjev s skupaj 53 likovnimi deli. D. S. Za kulturni praznik Kurnikove nagrade in plakete Prejeli so jih Pihalni orkester Tržič, Rudolf Aha-čič, Miloš Babic, Lučka Polajnar, Jože Župančič in avtorji filma Šuštarska jesen Tržič — V soboto zvečer so v dvorani paviljona NOB v Tržiču slovesno podelili Kurnikove nagrade in plakete, s katerimi daje kulturna skupnost Tržič vsako leto priznanja najprizadevnejšim in najplodnejšim posameznikom in skupinam v občinski amaterski kulturni dejavnosti. Nagrade in plakete niso le družbeno priznanje najprizadevnejšim kulturnikom, temveč tudi vsakoletna obuditev spomina na Vojteha Kurnika, tržiškega rojaka in pesnika. Opeval je tržiškega človeka, veseljaka, kovača. Sedanji rod kulturnih delavcev v marsičem njegovo delo nadaljuje. Letošnje Kurnikove nagrade in plakete so prejeli Pihalni orkester Tržič, ki bo prihodnje leto slavil 50. obletnico delovanja in je lani nastopil več kot šestdesetkrat, Rudolf Ahačič, nekdanji kapelnik tržiške godbe in njen soustanovitelj, ki se še vedno posveča glasbi in je lani oblikoval skupino citrašev, in Miloš Babic, nepogrešljiv sodelavec trži-ških kulturnih prireditev predvsem po tehnični plati. Nadalje Lučka Polajnar, predsednica KIJI) Podljubefj in članica predsedstva Zveze kultur-noprosvetnih organizacij, igralec in režiser Jože Zupančič, vodja skupine Pobratenje in pobudnik za organiziranje skupin citrašev ter avtorji filma Šuštarska je katerega predstava je bila zadnji dni starega leta. Podelitev Kurnikovih nagrad in plaket, ki so se je udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja tržiške občine, je bila združena s krajšim koncertom Pihalnega orkestra ter projekcijo filmov filmskega kluba Tomo Križnar Tržič. -jk V imenu pihalnega orkestra Tržič prejema letošnjo Kilrnikovb nagrtuh predsednik odbora orkestra 'Tone Lotri,č — Foto: F. Perdan Center vojaš- kih šol Sara-jevo (Srednja vojaška šola Ko V) V Centru vojaških šol v Sarajevu se šolajo razen drugih tudi gojenci srednje vojaške šole kopenske vojske. Tu se pripravljajo bodoči mladi oficirji pešadije, zemeljske arti-lerije, oklopnih enot, inžine-rije, protiletalske obrambe in intendantske službe. Skupno šolanje gojencev Srednje vojaške šole traja načelno tri leta, potem pa gredo gojenci na strokovno prakso in poligonsko urjenje v šolske centre svojih rodov, kjer se nadalje usposabljajo. Gojencem Srednje vojaške 'šole so zagotovljene vse možnosti za uspešno obvladanje učnega gradiva. Šola ima sodobne učilnice in kabinete, vežbališča, poligone, trena-žerje, prostore za šport, razvedrilo in podobno. Šolanje je brezplačno za vse gojence; všteto je: stanovanje, prehrana, obleka, obutev, šolski pribor in oprema, zdravstveno zavarovanje in zdravstvena zaščita. Bogastvo kulturno-zabav-nega in športnega življenja je prav tako ena izmed značilnosti vsakdanjega življenja in dela gojencev Srednje vojaške šole v Sarajevu. Športna srečanja, skupne kulturno-za-bavne prireditve in druge aktivnosti s sarajevsko mladino so običajni v življenju in delu gojencev. Razen tega si gojenci na leto ogledajo veliko filmskih, gledaliških in glasbenih predstav in druge kul-turno-zabavne prireditve. Za vpis v Srednjo vojaško šolo v Sarajevu kot tudi druge srednje vojaške šole in vojaške gimnazije se lahko potegujejo vsi učenci osmih razredov osemletk, če ustrezajo razpisnim pogojem, ki jih je določila personalna uprava zveznega sekretariata za narodno obrambo. Razpis traja do 31. maja tega leta. Podrobnejše informacije lahko dobijo kandidati v organih uprave za narodno obrambo na vseh občinskih skupščinah. SOZD Alpetour Škofja Loka — Titov trg 4 b DO Creina Kranj - TOZD Servis osebnih avtomobilov in mehanizacije Kranj objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1. pralca vozil 2. mazalca vozil Pogoj: za obe delovni mesti se zahteva PK delavec kovinarske stroke Delo se združuje za nedoločen čas s tromesečnim poskusnim delom. Objava velja do zasedbe delovnih mest. Pismene ponudbe zbira kadrovska služba Kranj. Kandidati bodo o izidu objave pismeno obveščeni V 10 dneh od izbire kandidata. Učne ure v kabinetih zagotavljajo, da gojenci popolnoma obvladajo taktično-tehnične lastnosti in ravnanje s sodobnim orožjem. Z uporabo sodobnih učnih sredstev si gojenci med rednim poukom kot tudi med individualnim učenjem izpopolnjujejo teoretično znanje. / Up°rabo napra» om°8oča gojencem, da prodrejo v vse Tuji jeziki v srednjih vojaških šolah se učijo po najsodobnejših metodah skrivnosti radiotelegrafije m uporabo vseh vrst radijskih postaj. v za to posebej opremljenih kabinetih. Pred začetkom pouka ni slabo še enkrat pregledati, kaj so se gojenci naučili Pogoji za stanovanje gojencev srednjih vojaških šol ustrezajo pogojem hote-pri prejšnjih urah. lov B kategorije. Fizkultura in šport predstavljajo sestavni del vsakdanje aktivnosti gojencev srednjih vojaških šol. Prehrana gojencev je med najbolj obilnimi v J L A. Sodobno opremljen kabinet motoristike, kjer so vsi deli motornega vozila kot na dlani, omogoča gojencem, da z lahkoto obvladajo enega izmed najbolj Del prostega časa gojenci uporabijo za branje časopisov, gledanje TV in privlačnih predmetov. poslušanje radia. Vse, kar se pri uri fizike nauči teoretično, se obvezno dokazuje in preverja praktično. ' '" ' Razstavni muzej Centra vojaških šol je prostor, kjer se gojenci radi zbirajo. Zastreljena žival obtožuje Pravijo, da se po odnosu do živali "'('/•/ srčna kultura naroda. Toda po teni, kako ravnajo nekateri ljudje 2 živalmi, ne bi mogla reči, da Oo-''enjci sodimo ravno med kulturna ljudstva. Človek je udomačil nekatere živali pač zato, ker jih je potreboval. Med njimi tudi psa in mačko. Sto-h'tja mu že služita ti dve prisrčni Živali in veliko pripomoreta k domačnosti vsake hiše. Mnogi ljudje imajo te živali radi in skrbe zanje, kakor se spodobi. Vendar pa se najdejo tudi taki, ki jih preganjajo ali jih celo mučijo in se imajo pri tem seveda za junake. Tudi pod Joštom imajo mucki svojega sovražnika. To je človek v lovski obleki, ki venomer rožlja z orožjem tod okoli, kakor da mu pihalnih nadomešča vse tisto, česar mu v srcu primanjkuje. Kovorjani so za čistočo Kovor — Svet krajevne skupnosti Kovor je pogosto razmišljal o rednem in urejenem zbiranju in odvajanju smeti. Sklenil je kupiti kontejnerje. Zanje je bil pripravljen izdvojiti nekaj sredstev, za pomoč pri nakupu pa je pozval tudi krajane. Dva kontejnerja sta že v Kovorju. Vaščani so ugodno ocenili odločitev sveta krajevne skupnosti in tudi sami prispevali večji del denarja. S tem so skupnosti prihranili marsikateri dinar, ki bo še kako dobrodošel na drugih področjih vaškega življenja. Člani sveta krajevne skupnosti bodo k takšni akciji pozvali tudi prebivalce drugih vasi v skupnosti. Će se bodo tudi ti tako spontano odvzali pozivu, bo imela skupnost že letos urejeno spravilo in odvoz smeti, ki je najcenejši. -jk Imam dva mucka. Otroci tz vasi 80 mi ju prinesli, ko sta bila še čisto ntajhna. Zdaj sta se razvila v lepi živali, hi razveseljujeta s svojo živalsko ljubkostjo vsakogar, kdor ju zna opazovati. Odkar sta pri hiši, so se modrasi umaknili iz bližine in tudi glodalce sta pregjiala z vrta. Pa je prišel mrzlega januarskega 9dne človek z orožjem in naš muc je izginil. Klicala sem ga in iskala, a vse zaman. Ko tudi tretji dan ni bilo za njim nobenega sledu, sem bila prepričana, da je izginil, kakor vsi tisti, ki sem jih gojila prejšnja leta. Toda četrtega dne sem ga zagledala v kleti, vsega okrvavljenega z dvema ranama od strelnega orožja. Prej tako lepa in zdrava žival je postala kepa sive žalosti in le dvoje preplašenih oči gleda iz najtemnejšega kota kleti in nemo sprašuje: zakaj? Tudi jaz sprašujem: zakaj se ima človek za tako velikega, da ne vidi, kako je majhen? Milena Muzik, Pševo Kamniški turizem Turistično društvo je na zadnji seji obravnavalo zaključne račune ob dnevu narodnih noš. Odbor se še ni odločil ali bo tudi letos organiziral to tradicionalno kamniško prireditev. Kamničani bi zelo radi organizirali predavanje o ekspediciji na Makalu, že glede na to, da so v njej sodelovali tudi Kamničani. Kamnik je pomembno središče planinstva in so planinska predavanja vedno zaželena. Aprila bo turistično društvo skupno s komisijo za varstvo okolja organiziralo mesec čistoče in varstva okolja. Občni zbor društva naj bi bil prvi petek marca. -a Ivan Cankar: I Martin Kačur ? Odraščajočim avtobusnim prometom je avtobusna postaja v Radovljici vse ozko prometno grlo. Tu se srečujejo avtobusi, ki vozijo iz Ljubljane proti Jesenicam in Bohinju in nazaj. V zadnjem času se je precej povečal tudi avtobusni promet med posameznimi kraji v občini. Zato postajališče že Pps^a/a premajhno in bo treba misliti na drugačno ureditev prometa. — *' Debeljak Črtomir Zoreč: Beneška Slovenija, naša Deveta dežela . . . (Kraji, ljudje, pesem in govorica) (6. zapis) Poljski učenjak (ki pa je bil v ruski carski službi) Baudouin de Cour-tenay (izgovori: Boduen de Kur-tene) se je leta 1875 dlje časa mudil v Reziji. Da bi kraje, ljudi, jezik in ttravi bolje spoznal, se je celo kar dobro naučil težavne rezijanščine. Težavne ne le za tujce, pač pa tudi £a Slovane, eelo za neposredne bene-sko-slovenske, goriške in druge Slovence. Poljski učenjak je menil, da 80 tuji zvoki v tem slovenskem na-r^ju sledovi jezika nekih turanskih Plemen, pač sledi, ki naj bi jih rezi-Jansko ljudstvece prineslo s seboj iz ?v0je pradomovine, od svojih tamkajšnjih tujekrvnih sosedov. Tako ru-ski učenjak poljskega porekla. Naš Profesor Fran Ramovš pa oporeka tej domnevi in pravi, da nosi rezijan-s^ina le prvine stare karantanske slovenske govorice. Kajti jezikovni vpliv na Rezijane je prihajal iz Zilj-ske in prek Kanalske doline sprva °h Beli, nato po laški Feli (ki sta, Seve, ena in ista reka!) vse do rezi-J^skih vrat - Tam na Bieli (Re-siutta). Oporo Ramovševi trditvi najdem y. dejstvu, da je karantanski grof *°celj leta 1070 ukazal tik pred vho-Qorn v Rezijo zgraditi benediktinski s?rnosta'n.' Opatija v Mo'žnici (Mpg: 810f je bifa tudi posvetna gosposka Rezijanom, kajti Kocelj, ki je samostan ustanovil, je menihe hkrati bogato obdaroval — z rezijansko zemljo in ljudmi (podložniki) vred ... Vendar nekaj pa le moram reči: kot so podložniki našega stiškega cister-cianskega samostana trdili, da je pod zakrivljeno opatovo palico lažje Živeti kot pod knuto posvetnih fevdalcev — taisto so lahko čutili stari Rezijani, saj so karantanski benediktinci tudi versko skrbeli za te kraje. (Na koroške menihe tega verskega reda je vezan spomin kar na dva Prešernova sodobnika in prijatelja — koroška benediktinca p. Bernarda Smolnikarja in p. Blaža Zimo, znana tudi iz slovenske kulturne zgodovine.) Kaže, da ni bila vedno Ravenca ali Ravnica (Prato di Resia) središčni kraj Rezije. Kajti cerkev, ki je posvečena sv. Juriju, ki je hkrati nebeški zavetnik vse doline, je bila postavljena v prvi vasici, ki jo zagledamo, če pripotujemo v Rezijo, Tam v Bieli ali kot po novem pravijo domačini pa tudi Furlani: »Šan Džorč«. TAM NA BIELI... Ze nekajkrat sem zapisal tako oznako kraja. Se več jih je v .Reziji: Tam pod Klancem, 1 Tam na Kolce, Tam nad Zormi, »Ali je govoril resno ali se je šalil? Grenak je; Bog vedi, kaj vse je doživel!« je premišljeval Kačur. »Hudoben človek ni in tudi nesrečen ne more biti; predebel je in jed mu gre v slast!« »Zdaj pa le gor!« je zaklical v krčmo postiljon, dolg, koščen, rdečenos starce. »To je naš novi učitelj!« je predstavil zdravnik Kačur ja. Postiljon se je ozrl postlani nanj in ga je premeril z urnim, strogim pogledom. »Mlad je še, gospod, in majhen je! Zmerom sem rekel, da bi učitelj ne smel biti mlad in tudi majhen ne!« Zdravnik in učitelj sta zlezla v voz, ki je bil tesan, nizek in ves zapažen z zaboji in zavoji. Postiljon je švrknil po konjih, voz se je zazibal in je zaškripal; Kačur je odprl okno in je gledal z veselim srcem po rosni jutranji pokrajini. Pot se je vila ob strmih, gozdnatih holmih, na desno pa se je razprostirala ravan; megle, dolge in tanke, kakor pajčolani, so se vlačile leno po njej* raztrgale so se časih in zasvetila so se polja, prikazalo se je nebo. Časih se je vzdignil nenadoma iz megle sredi gladke ravni visok jagned in je takoj utonil. Prikazala se je vas ob poti, dvoje, troje hiš; Kačurju so se zdele nenavadno bele in prazniške. »Tako lepih vasi še nisem videl; hiše se svetijo kakor v nedeljo, če sije sonce in zvoni k večernicam!« Zdravnik se je ozrl zlovoljno. »Videli jih boste čez mesec dni ali dva in tako umazane bodo, kakor so vse na svetu!« »Bog mu odpusti črnogledje!« se je nasmehnil Kačur. »Če bi bil vražen, bi mislil, da mi ga je bil sam Bog poslal na pot kakor hudo zdelo!« Voz je prišel mimo starinskega gradu; na obeh straneh gradu se je razprostiral velik vrt; ob vrtu je šumela voda, peneča in pršeča se je izvila izpod visoke skale nad cesto; tik poti je stala pod košatim kostanjem odprta lopa, bršljan je zastiral okna in je visel nad durmi; v lopi je sedelo mlado dekle v rdeči bluzi, ukrenilo se je in Kačur je videl kakor v hipnem snu bel obraz in dvoje črnih, velikih oči. Od starinskega grada se je vzdignila jata kričečih ptic, voz se je zibal dalje in odprla se je svobodna, prostrana ravan. Kačur je zavzdihnil. »To je Bistra!« je pripovedoval zdravnik. »Skoraj bi človek rekel, da je lepa vas. Ampak če se ne mislite ženiti, in rekel sem vam že, da ni potreba, tedaj nikar ne hodite sem!« »Kaj je toliko lepih deklet tukaj?« »Silno!« Kačur je mislil na starinski grad, na odprto lopo, na bršljan in na rdečo bluzo in mehko mu je bilo pri srcu. Voz je zavil na široko belo cesto; tiha, zelena voda, pol skrita pod starimi vrbami, se je prikazala ob poti. Sonce je zasijalo izza megle in v živem svežem blesku se je zasvetilo Zapolje onstran reke, pod daljnim holmom. Malo mestece, vasi podobno, je stremilo iz polja, iz ravni, na položna brda; in više, visoko pod nebom, v ogromnem tihem polkrogu, so gledali v ravan visoki gozdovi. »Tam je Zapolje!« se je ozrl zdravnik malomarno in je pokazal z mezincem. Kačur je molčal in strmel. Ob lepoti, ki so jo gledale njegove oči, so se vzpele njegove misli, že prej visoke in vesele, do neba; in vztrepetal je v prazniškem pričakovanju. Čutil je, kako je zrasla njegova moč, kako se je napelo v njem življenje, bujno cvetoče, glasno šumeče v prihodnost. Debeli zdravnik je videl njegova zardela lica in njegove žareče oči in mu je položil roko na ramo. »Mladi gospod, nikar se ne jezite, če so bili moji nauki nekoliko preprosti. Ampak verjemite, da so bili pošteni in da bi vam nič ne škodovalo, če bi se ravnali po njih. Zdaj vidim, na obrazu vam poznam, da se ne boste ravnali po njih. Zato vam rečem tole: skrbite zase, najprej in zmerom zase, drugi bodo že opravili po svoje. In če mislite, da morate na vsak način pomagati svojemu bližnjemu, tedaj mu pomagajte brez trušča in brez slovesnosti; manj vam bo škodovalo. •Jaz sem se peljal snoči, o polnoči, ves zaspan in naho-den, v strahovitem koleslju na Rakitno, da bi zdravil tam žensko, gostačo, ki je zbolela brez potrebe. Sredi pota, na Strmici, se je koleselj polomil in jaz sem se potikal po krčmah in se vozim zdaj s pošto. To sem vam povedal zato, ker bi komu drugemu ne smel povedati: izgubil bi ugled in spoštovanje. Tudi jaz sem hodil nekoč po taborih, prijatelj, in sem govoril o pravicah slovenskega naroda. Ampak takrat sem bil mlajši in zdaj vem, da vse tisto delovanje ni zaleglo ne meni in ne drugim niti toliko kakor tale moja današnja vožnja. — Doma sva, gospod! In če vam bo kdaj kaj hudega, stopite lahko k meni. Vesel vas bom!« Voz je stal pred poštno gostilnico, novo, svetlo pobeljeno, enonadstropno hišo; onkraj ceste je stala stara pošta, temno, neprijazno poslopje; pod pošto je tekla voda, tiha in široka, vrbe so se klanjale v »njo. Zdravnik je stisnil Kačurju roko in se je napo po cesti s težkimi, trdimi koraki, visok in plečat, ncr. .iko upognjen. Kačur je stopil v gostilnico. Sedel je k oknu in je gledal na cesto, po trgu navzgor, proti beli podružnici, ki se je svetila pod klancem; in nad klancem sončen holm in ndado drevje, ki je bilo še vse zeleno, in na vrhu druga podružnica, bela cerkev, vsa goreča v jutranjem soncu. Na cesti je videl ljudi, brad ike, kmete, delavce in zdelo se mu je, da bi živel /. imi vsemi prijazno in prijateljski, zakaj nob tega zoprnega ne zlovolnjega obraza ni ugledal. »Zdaj se pričenja resnično življenje!« je pomislil. »Zdaj je potreba, da ustvarim, kar sem zamislili« Slovesno mu je bilo pri srcu in domislil se je. da je bilo tako čisto in upanja polno njegovo srce ob prvem obhajilu. »Bodi v božjem imenu!« je izpregovoril skoraj na glas in ni več mislil ne na debelega zdravnika ne na njegove nauke. »Ali imate kakšno izbo v hiši?« je vprašal okroglo krčmarico. »Imamo, gospod, ampak Jezus Marija, ravno snoči je prišla iz Trsta neka ženska — lepa je, in kako oblečena, gospod! Saj jo boste videli, ko pojde skozi vežo. In neki gospod je prišel za njo, Bog vedi od kod, tukaj ga nobeden ne pozna — « »Kaj pa je z izbo?«. »Imamo še eno, ampak tam spi naš Tone, kadar pride domov.« »Pa jo lahko oddaste za en dan?« »Seveda jo lahko oddamo. Tone pride samo enkrat na leto, za tri dni.« Kačur je šel, odvil je culo in se je umil in preoblekel. Izba je bila velika,prazna, četvero velikih oken je strmelo vanjo, v kotu je stala postelja, čemerno in samotno, kakor na pokopališču. Spodaj je tekla voda, tiha in široka, kakor ribnik, iz daljave so strmeli temni gozdovi. »Lepa kazen!« se je smejal Kačur. »Iz tiste zadeh-le Kotline v samo sonce! 1 Seveda sem bil tam gospod, cesar svoje šole, in tukaj pravijo, da bom hlapec — ampak sonce je sonce in hlapec je samo, kdor hoče!« Ogledal se je v ogledalu: spodobna frizura, črna ovratnica, črna suknja, črne hlače. »In zdaj k veljakom, rodoljubom!« Smehljal se je, srce pa mu ni bilo čisto mirno, in namesto da bi se bil napotil naravnost, je čakal v gostilnici in pil žganje. Spomnil se je na debelega zdravnika. »Da so mi morali postaviti na pot to debelo zdelo! On je zatrosil to malodušnost v moje srce! Namesto da bi mislil na svojo imenitno nalogo, se čutim hlapca že vnaprej!« Vstal je zlovoljen in se je napotil. Vse megle so se že razstopile, toplo jesensko sonce, prijazno in veselo, ga je pozdravilo in mu pobožalo obraz. »Glej! In že sem bil skoraj žalosten!« se je nasmehnil Kačur. »Tam je tista velika štacuna; tam je menda župan!« Tam na Poloze, Tam za Vodo, Tam na Ponore, Tam na te Meje, Tam na Brdu, Tam za Kočo, Tam v te Jame itd. To je očitna posebnost rezijanščine: opisna oznaka kraja. Pa še drugo značilnost imen sem opazil: ljubkovalni izraz. Na primer: vasice Pobiči (Povizzi), Gospodnica, Planinice, Drinica, Kopica, Njivica, Vadica itd. Pozornost vzbude tudi krajevna imena, ki zaradi končnice — ac zvene na videz že bolj hrvaško, vsaj tako slišimo: Križac, Liščace, Ko-čace, Lipovac, Peračiči, Hlivac, Ka-zarjuvac, Strmac, Glavanjevica itd. Seveda je a v teh besedah ostanek staroslovanskega polglasnika (adan, donas, sedam, kupac, magla, mart-vac ipd.). Brž pa moram reči, da imajo večje rezijanske vasi lepa slovenska imena: Ravenca ali Ravnica (Prato di Resia), Njiva (Gniva), Osojane ali Osejane (Oseacco), Stolbica ali Sol-vica (Stolvizza), Korita, Tam v Bieli (S. Giorgio). Ker se že pogovarjamo o rezijan-skih krajevnih imenih, bo prav, če še povem, kako nerodno so Italijani skušali imena »posvojiti«: »Nischi-uarch (Nizki vrh), Tanamea (Tam na Meji), Cernapenc (Črna peč), Carnizza (Krnica), Tanataviele (Na Bili), Toppe Berdo (Pod Brdom), Starmaz (Strmec), Vogršče (Unga-rina!), Grubia (Grubje), Laschi Colc (Laški kolk), Pustigost (Pusti Gozd) itd. DOLINA MIRU Tako bi lahko rekli Reziji, kajti v vsej svoji tisočletni zgodovini kraj "ne beleži kakih hujših spopadov. Seveda, če semkaj ne štejemo sporov s furlanskimi sosedi iz Kluž (Chiusaforte) in iz doline Reklanice (Raccolana) zaradi pašnikov in planin, za katere so se rezijanski gorjanci in pastirji pretepali in preganjali. Šele v 15. stoletju je dobila Rezija nekaj strateške vrednosti: skoznjo je bil možen prehod iz Furlanije v Soško dolino in po njej na Koroško. Zato so Benečani zgradili dve manjši trdnjavi: prvo pri Stolbici (še zdaj imenujejo neko stavbo »grad«), drugo Tam na Bieli (Resiutta). Tu so vrli Rezijani stali na straži za republiko ob času vojsk in mnogih kužnih bolezni... DVA SVETOVA Erik Brunsviški, vojskovodja avstrijskega cesarja Maksimilijana, je s pismom z dne 22. junija 1510 razmejil avstrijske in beneške Slovence — prebivalci ob-soških krajev, predvsem Bovec, Kobarid in Tolmin so takrat obljubili zvestobo Avstriji. — Po porazu Francozov leta 1814 se je meja le toliko spremenila, da je bil Breginjski kot (Logje, Robedišče, Livek in Bre-ginj) odtrgan Benečanom in priključen Avstriji. Velja omeniti, da še danes domačini okrog Breginja govore beneško-slovensko narečje. Rezijani s svojimi citirami (v sprevodu narodnih noš v Kamniku 1968). V ozadju (v sredini, z visokim klobukom) koraka župan. Referendum za samoprispevek v Radovljici mali oglasi • mali oglasi V ponedeljek, 2. februarja, je bila ponovno sklicana seja skupščine krajevne skupnosti Radovljica. Na dnevnem redu je bila razprava o razpisu referenduma za samoprispevek za gradnjo mrliških vežic, sprejem statuta in srednjeročnega programa. V primeri s sejo, ki je bila sklicana 21. januarja, je bila tokrat skupščina sklepčna. Delegati so se odločili, da bo referendum za samoprispevek za gradnjo mrliških vežic na pokopališču v Radovljici 22. februarja. Predvideno je, da bi vsi zaposleni, ki jih je v tej krajevni skupnosti okrog 2240, štiri leta prispevali po en odstotek od neto osebnih dohodkov. Prav tako bi samoprispevek plačevali tudi upokojenci, ki imajo več kot 1000 dinarjev pokojnine na mesec, ter obrtniki in kmetje. To nameravajo pred- lagati tudi krajevni skupnosti Lan-covo, ki prav tako gravitira na radovljiško pokopališče. Razprave o gradnji mrliških vežic na radovljiškem pokopališču so znane že vrsto let. Vendar se vse doslej ni našlo denarja za to gradnjo. Zato so se v krajevni skupnosti lani resno lotili tega vprašanja. Pripravili so vse potrebne načrte, ki so jih preverili in izoblikovali tudi v javni razpravi. Zdaj pa so se odločili, da občanom predlagajo, da bi vežice zgradili s samoprispevkom, sicer tega problema še lep čas ne bodo mogli rešiti. Kot rečeno, so na zadnji seji skupščine krajevne skupnosti sprejeli tudi statut in srednjeročni program. Tako je krajevna skupnost Radovljica med prvimi v občini, ki ima že sprejete te dokumente. A. 2. Akcija »Mladi pišejo« Komisija za informiranje in propagando pri OK ZSMS Jesenice razpisuje v sodelovanju z uredniškim odborom RADIA Jesenice in uredništvom tovarniškega glasila Zelezar akcijo »Mladi pišejo«. Namen akcije je, da med vsemi mladimi v občini razen med poklicnimi novinarji zbudi zanimanje za pisano besedo s poudarkom na tem, da mladi začnejo bolj obširno predstavljati svoje delo, uspehe, probleme, mnenja in stališča širši javnosti. Akcija bo trajala štiri mesece; od 1. februarja do 25. maja 1976. Vse poslane prispevke bo enkrat mesečno pregledovala posebna komisija in med njimi izbrala in nagradila tri najboljše. Vsak teden bo najboljši prispevek objavljal RADIO Jesenice v oddaji za mlade in Zelezar v rubriki namenjeni mladim. Prav tako pa bo najboljši prispevek objavljal tudi bilten OK ZSMS Jesenice Hori- zont. Slovesen zaključek akcije bo 25. maja na sklepni slovesnosti praznovanja dneva mladosti, kjer bodo podeljena priznanja in nagrade najboljšim sodelavcem naše in vaše akcije. Teme prispevkov niso ozko opredeljene, vendar želimo, da se čim bolj približate predvsem področju dela ZSM. Želimo, da posežete prav na vsa področja, kjer danes živi, dela in ustvarja mlad človek. Prispevki pa naj ne bodo daljši od dveh tipkanih strani. Lahko pa so napisani s pisalnim strojem ali pa v rokopisu. Tudi zvrst pisanja je poljubna. Lahko so to komentarji, vesti, pogovori, humoreske ali kaj drugega. Ko se boste odločili sodelovati v naši akciji, nam prispevke pošljite na OK ZSMS Jesenice s pripisom za akcijo »Mladi pišejo«. m. a. OO ZSMS v jeseniških delovnih kolektivih Pri občinski konferenci ZSMS Jesenice v zadnjem času ugodno ocenjujejo delo in prizadevanja članov OO ZSMS v delovnih organizacijah. Večina ustanovljenih osnovnih organizacij ima izdelane programe dela, na podlagi katerih mladi delavci razvijajo različne aktivnosti. > Posebno razveseljivo je to, da se vse bolj razvija sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi v TOZD in OZD. Ponekod iniciativa za to sodelovanje prihaja iz vrst mladih, v veliko primerih pa so pobudniki družbenopolitične organizacije, ker se člani zavedajo, da bodo prav med aktiv- nimi mladinci v prihodnje našli sposoben kader. Najaktivnejše osnovne organizacije ZSMS so v naslednjih jeseniških delovnih kolektivih: PTT promet Jesenice, Planika — TOZD Brez-nica, Gradiš — TOZD delovna enota Jesenice, Gorenjska oblačila, Projekt in osnovne organizacije v Železarni. Pred kratkim je bila ustanovljena nova OO ZSMS v Tehničnem biroju Jesenice, prizadevanja za ponovno organiziranost mladih delavcev pa potekajo v Kovinarju, Športmetalu, Vodovodu, Kovinoser-visu, hotelih Gorenjke ter še nekaterih drugih delovnih kolektivih. J. R. Uspehi že v prvem letu Leše — Sredi januarja so se sestali na letni konferenci mladinci osnovne organizacije ZSMS Leše * v tržiški občini. Pregledali so delo 30-članske organizacije v prvem letu delovanja in se pogovorili o akcijah za letos. Na konferenci so ugotovili, da so lani opravili prek 1000 prostovoljnih delovnih ur. Tako so posekali in pospravili les, ki so ga odstopili vaščani v vrednosti 8000 dinarjev, obnovili dom družbenopolitičnih organizacij, Konferenca mladih v Tiku , Tržič — Konec januarja je bila v organizaciji združenega dela Tiko Tržič redna letna konferenca osnovne organizacije Zveze socialistične mladine. Mladi so ocenili preteklo delo in sprejeli letošnji delovni program. Člani osnovne mladinske organizacije so ugotovili, da se niso dovolj aktivno vključevali v stabilizacijska prizadevanja organizacije združenega dela. Obenem pa so menili, da jih pri snovanju integracij kaže bolj upoštevati, saj je kar-polo-vica zaposlenih mladih. J. Kepic začeli so urejati nogometno igrišče, urejevali nekatere ceste v krajevni skupnosti, organizirali akcijo Očistimo okolje, prirejali proslave in druge prireditve, športna srečanja in drugo. Predsednik osnovne organizacije ZSMS Vinko Meglic je tudi ugotovil, da so vsa dela pri obnovi doma veljala nekaj nad 26.000 dinarjev. Tako so s prostovoljnim delom prihranili blizu 75.000 dinarjev, saj bi vsa dela nedvomno veljala okrog deset starih milijonov dinarjev, če bi jih organizirali drugače. Tako so mladi iz Leš že prvo leto po ustanovitvi organizacije zabeležili res lepe uspehe. Precej širok delovni program pa so si na konferenci zadali tudi za letos. Tako bodo nadaljevali z gradnjo nogometnega igrišča, zgraditi pa nameravajo tudi drsališče. Razen, tega bodo organizirali delovne akcije na cestah v krajevni skupnosti, ustanovili bodo taborniško enoto, pripravili več predavanj, skrbeli za organizacijo proslav in drugih prireditev. Dogovorili pa so se tudi, da bodo pri izgradnji nogometnega igrišča zaprosili za denarno pomoč tržiško temeljno telesnokulturno skupnost. V. M. Razstava v gradu Zaprice Kamnik - Drevi ob 18. uri bodo v gradu Zaprice v Kamniku odprli razstavo »Varstvo kulturnih spomenikov v občini Škofja Loka«. Razstava bo v počastitev slovenskega kulturnega praznika, dneva smrti dr. Franceta Prešerna, odprta do 1. marca. Pripravila sta jo Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo in kulturna skupnost občine K,amruk.......j , , i ,-jg , ■ i. i I I-1-II \ _U__J_! _ prodam Prodam otroški ŠPORTNI (avto) VOZIČEK. Oman Angela, Frankovo naselje 124, Škofja Loka, telefon št. 064-61-792 773 Ugodno prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ BAGAT JADRANKA. Oman Angela, Škofja Loka, Frankovo naselje 124, telefon št. 064-61-792 774 Prodam PANCARJE št. 42-43. Praprotnik, Ljubno 11, Podnart 780 Prodam krožno ŽAGO na tračnicah, šivalni stroj VERITAS, BOJLER 80-litrski, borove PLOHE 50 mm. Bukovica 19 a, Vodice 833 Prodam črno-beli TELEVIZOR ISKRA PANORAMA. Novinec, Oprešnikova 25, Kranj 834 Prodam nemškega OVČARJA z uto. Naslov v oglasnem oddelku. 835 posesti Za nego občutljive kože vam priporočamo uporabo Drogesan kame-lične kolekcije. Kamelična krema, kamelični lotion in kamelični balzam KEM. OBRT. ŠINKOVEC PAVEL, KRANJ, PREŠERNOVA UL. 19 Prodam delovnega KONJA, starega 8 let, ali zamenjam za KRAVO z mlekom. Frelih, Brezje 33 pri Tržiču 836 Prodam TELEVIZOR RR NIŠ po ugodni ceni. Nazorjeva 12, št. 9, Kranj ' 837 KRAVO z drugim teletom prodam, kupim VRATA za kmečko peč (nerjaveča). Sp. Brnik 13, Cerklje 838 Prodam PRAŠIČKE, 7 tednov stare. Šmartno 13, Cerklje 839 Ugodno prodam termoakumula-cijsko PEČ AEG 3 KVV, pralni stroj GORENJE, otroško POSTELJICO in KOŠARICO ter MASKO za ford, letnik 1971. Berčič, Podlubnik 160, Škofja Loka 840 Prodam emajlirano KABINO za tuširanje s kombinirano pečjo BRAUN (drva - elektrika). Koželj, telefon 23-301 841 Prodam kmečkega KONJA. Mlaka 3, Begunje 842 VITRINO LIVING TEAK in HLADILNIK, 130-litrski, kompre-sijski, prodam. Informacije po telefonu 23-493 843 Prodam KASETNI RADIO BLAUPUNKT s kasetami in RADIO škatlo za škodo, za 3500 din. Informacije: Župančičeva 13, Kranj ali telefon 23-762 od 14. ure dalje 844 Prodam enoosno PRIKOLICO, GNEČIVEC za seno, krajši transporter in OSIPALNIK — vprežni. Podnart, Prezrenje 7 845 Prodam SENO. Zg. Bela 8, Preddvor 846 Prodam dva PRAŠIČA po 35 kg. Poljšica 13, Zg. Gorje 847 vozila Prodam NSU 1100 SC in ZASTAVO 101, dobro ohranjena. Čirčiče 29, Kranj 804 Kupim dve JEŽEVKI z obroči za zastavo 101. Oglasite se na telefon št. 60-801 756 NSU 1000, letnik 1970, dobro ohranjen, poceni prodam. Jensterle, Ulice ' avgusta 9, Kranj 848 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1968, za 10.000 din. Sr. vas 67, Šenčur 849 ŠKODO 1000 MB, letnik 1968, ugodno prodam. Vojko Pšenica, Gregorčičeva 20, Jesenice, tel. 82-669 popoldan. 850 Poceni prodam avto ŠKODA, letnik 1965. Zaplotnik, Letence 6, Golnik 851 kupim Kupim dobro ohranjene DRSALKE št. 37 in 39. Kumer, Vodopivčeva 19, Kranj 852 stanovanja Oddam dvema fantoma SOBO. Naslov v oglasnem oddelku. 853 Mlad zakonski par išče eno SOBO za dve leti, začasno brez otrok. Savev Jakim, Samski dom 74 a, Škofja Loka, Frankovo naselje 74 a. Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Moše Pijadeja I. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SOK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. - Naročnina: letna 140 din, polletna 70 din, cena /a 1 številko 1,50 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju » 421-1/72. Prodam lep TRAVNIK v Teneti-šah. Naslov, v oglasnem oddelku. 855 Kupim smrekov GOZD. Naslov v oglasnem oddelku. 856 zaposlitve HIŠNI SVET, Dražgoška 6, Kranj, išče SNAŽILKO. Informacije pri tov. Manes, stanovanje 8/1. 826 Iščem VARSTVO za 18-mesečno hčerko na območju Vodovodnega stolpa in Zlatega polja, tri ure dnevno. Ponudbe pod »1. marec« 857 prireditve AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV Kmetijske zadruge Naklo pripravlja v nedeljo, 15. 2., ob 15. uri v kulturnem domu v Naklem PODROČNO TEKMOVANJE - KVIZ - »KAJ VEŠ O KMETIJSTVU?« za gorenjske mlade zadružnike. Po tekmovanju bo mladinski PLES. 858 obvestila KRANJČANI! Vse vrste talnih oblog in preproge čistim STROJNO. Tudi če preproga nima madežev, jo je potrebno osvežiti in ji vrniti prvotno barvo in sijaj, da bo kot nova. Na vaš klic pridem na dom. Telefon 26-912 859 Nov PLESNI TEČAJ za začetnike v sredah in petkih se začne v sredo, 18. 2., ob 18.30 v Delavskem domu Kranj. Vabljeni! 860 Solidno in hitro POPRAVLJAM vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na telefon 60-801 772 izgubljeno Dne 7. 2. 1976 je ušel ČRNI PONI KONJ. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne oziroma sporoči na naslov: Sodnikar Niko, Ješetova 33, Kranj, ali tel. št. 21-931 861 dežurni veterinarji OD 13. DO 20. FEBRUARJA 1976: BEDINA Tone, dipl. vet., Kranj, Betono-va 58, tel. 23-518 za občino Kranj; HABJAN Janko, dipl. vet.. Žiri 140, telefon 69-280 za občino Škofja Loka; PLESTENJAK Tone, dipl. vet., Bled, PreSernova 34, tel. 77-828 aH 77-740 za občino Radovljica in Jesenice. kino Kranj CENTER tO. februarja ital. barv. SPOMINJAM SE ob 16., 18. in 20. uri .11. februarja ital. barv. SPOMINJAM SE ob 16. in 18. uri, premiera jug. barv. PASIJON PO MATEJU ob 20. liri 12. februarja jug. barv. PASIJON PO MATEJU (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORZlC 10. februarja ital. barv. komed. PUNTARSKI PROFESOR ob 16., 18. in 20. uri 11. februarja franc. barv. krim. VOZOVNICA ZA PEKEL ob 16., 18. in 20. uri Tržič 10. februarja franc. barv. krim. VOZOVNICA ZA PEKEL ob 18. in 20. uri • 11. februarja amer. barv. krim. DETEKTIV MCQobl8. in 20. uri 12. februarja amer. barv. krim. DETEKTIV MC Qob 18. in 20. uri Kamnik DOM 10. februarja ital.-špan. barv. pust. TRIJE NEUSTRAŠNI V TOKIU ob 18. uri 11. februarja ital.-špan. barv. pust. TRIJE NEUSTRAŠNI V TOKIU ob 18. in 20. uri 12. februarja amer. barv. pust. ŽRTVOVANI ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 10. februarja amer. barv. komed. POTOVANJE Z MOJO TETO ob 20. uri 11. februarja amer. barv. komed. POTOVANJE Z MOJO TETO ob 18. in 20. uri 12. februarja ital. barv. vojni OD ARDENOV DO PEKLA ob 20. uri Železniki OBZORJE 11. februarja amer. barv. pust. GOSPODAR OTOKA ob 20. uri Radovljica 10. februarja amer. barv. KRVAVI JASTREBI ALJASKE ob 20. uri 11. februarja angl. barv. vestem ENOOKI CHARLIE ob 20. uri 12. februarja poljski barv. pust. SKOZI PUŠČAVO IN GOŠČAVO - 1. del ob 20. uri Bled 10. februarja angl. barv. vestem ENOOKI "CHARLIE ob20. uri Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. 11. februarja amer. barv. KRVAVI JASTREBI ALJASKE ob 20. uri 12. februarja amer. barv. KRVAVI JASTREBI ALJASKE ob 20. uri Jesenice RADIO 10. februarja amer. barv. krim. ZLATO iN WHISKYob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 10. februarja amer. barv. krim. ZELO ob 18. in 20. uri ^ 12. februarja franc. barv. komed. DVE DEKLETI V ENI PIŽAMI ob 18. in 20. uri Kranjska gora 11. februarja amer. barv. krim. ZLATO IN WHISKYobl8. in 20. uri Krvavi bratje Režiser: Pasquale Squitieri Igrajo: Fabio Testi, Franco Nero, Clau- dia Cardinale Italijansko-ameriški film Z oznako akcijske drame Krvavi bratje je vendarle samosvoje delo v poplavi skomercializiranih filmov na temo italijanske mafije. Skuša namreč pojasniti vzroke, ki to organizacijo sploh omogočajo že skozi stoletje. Cas dogodkov: zadnje desetletje prejšnjega stoletja, kraj: Neapelj. Krvavi bratje so izrazito fabulativen film, grajen je predvsem na zgodbi, in čeprav se lahko zapiše, da je v celoti korektno izveden, se filmsko ne dviguje nad poprečno raven. Vrednost je le v zavzetosti, preko zgodbe in čustvenih pretresov prikazati objektivno sliko delovanja mafije, novačenje, njen pomen, korenine in boj družbe z njo. Osrednja nosilca pripovedi sta mafijski voditelj neapeljske četrti in mladenič,'ki je pravkar prišel iz poboljševalnice in se je odločil študirati pravo, spremeniti ne le način svojega življenja, pač pa tudi mesta, njenih naraščaj nikov, potencialnih novih mafijcev. Prijatelja sta, mafija ju povezuje, mafija je revnim ljudem edina zaščita, simbol tudi posameznikove moči, stvarnost. Uboštvo v revnih predelih mesta ustvarja nova moralna načela, in ko bivši gojenec poboljševalnice postane odvetnik, v obrambnih govorih napade celotno družbo, vlado, socialno strukturo, pravosodni sistem. Ker vlada ne omogoča otrokom šolanja, staršem zaposlitve, rodi zlo zlo in mafija pridobiva moč ter tudi globlji pomen. Pravilna diagnoza sploh omogoča zdravljenje. Film je torej na neki način revolucionarno dejanje, kljub samospo/.nanju, da brez družbenih sprememb ni mogoča izkorenitev organizirane mafije, kar je še danes aktualno in pokazano z zadnjo sek-venco današnjih mladih delikventov. Advokata ubije mladostnik, ki ga je pravkar zagovarjal — mladenič seje odločil za mafijo, ker mu v konkretnih družbenih razmerah nudi vsaj materialno osnovo. J. Poštrak gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE TOREK, 10. februarja, ob 16. uri zaključena predstava za Gimnazijo Kranj, in ob 19.30 — D-Jovanovič: ŽRTVE MODE BUM-BUM; uprizori Mladinsko gledališče Ljubljana; SREDA, 11. februarja, ob 19.:«) - I. Brnčič: MED ŠTIRIMI STENAMI; uprizori Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica; ob 19.30 gostovanje v Domžalah — F. Had-žič: HITLER V PARTIZANIH; ČETRTEK, 12. februarja, ob 16. uri zaključena predstava za STTŠ Kranj, in ob 19.30 -I. Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI; uprizori SNG Drama Ljubljana; ob 18. uri v Delavskem domu Kranj, vhod 6 - P. Zidar, P. Božič: JAZ SEM GOSPA MARIJA; uprizori Gledališče Pekarna Ljubljana. Pokažite GLAS tudi vašemu sosedu! /z\ Čebulnice za spomladansko sajenje v vseh večjih prodajalnah Veletrgovine 2IVIL-A Kranj - TOZD Maloprodaja Priporočamo se za nakup ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta in starega očeta Matije Pfajfarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje in v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo podjetju Vezenine Bled, Kosovi družini ter vaščanom Selške Lajše. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: sinova Matija in Rudi, sestre Micka, Francka, Katrca in Tončka z družinami. Kališe, Kranj, Škofja Loka, Bled, Duplje, Kranj, 9. februarja 1976 Kmetijsko živilski kombinat Kranj z n. sol. o. TOZD Komercialni servis z n. sol. o. enota Agromehanika Kranj, Cesta JLA 2/1 tel. 23-485, 24-778 Kmetovalci! ZAHVALA Ob prerani smrti našega moža, očeta, starega ata in strica Antona Eržena se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in izrazili sožalje. Posebna zahvala gre Čebelarski družini Kranj, Cestnemu podjetju Kranj, delovni skupnosti KŽK Kranj, družbenopolitičnim organizacijam Zlato polje, sosedom in znancem. Zahvaljujemo se dr. Majerju Juliju za zelo uspešno dolgoletno zdravljenje. Erženovi! Kranj, 9. februarja 1976 Nudimo vam iz programa SIP Šempeter po starih cenah: — samonakladalna prikolica SENATOR 22 — samonakladalna prikolica PIRAT 15 — trosilec hlevskega gnoja KRPAN V 30 — trosilec hlevskega gnoja KRPAN H 30 — TEŽAK 8 — vse vrste traktorskih obračalnikov za seno — ter obračalnik MARATON za kosilnico BCS Nadalje vam nudimo traktorje PASQUALI14 in 18 KM TV za dinarska sredstva — z vsemi možnimi priključki. Sprejemamo naročila za traktorje PASQUALI 21, 24 in 30 KM TV Omenjeni traktorji so iz novega proizvodnega programa Tomo Vinkovič Rezervni deli zagotovljeni. Poleg omenjenega asortimenta vam nudimo vse vrste priključkov za Standard traktorje, kakor tudi vse vrste traktorskih in avtomobilskih gum. Informacije in pojasnila za zgoraj navedeni program dobite v prodajalni na Cesti JLA 1, Kranj. ZAHVALA Ob hudi izgubi drage mame in stare mame Angele Hašimovič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od nje poslovili in pospremili na zadnji poti ter darovali vence in cvetje. Posebna zahvala vsem sodelavkam in sodelavcem, sovaščanom Nomenja in Blejske Dobrave za izražena sožalja ter pevcem in g. župniku iz Bohinjske Bistrice za obred. Žalujoča: sinova Slavko in Mirko z družinama. Nomenj, Blejska Dobrava, Ljubljana, 9. februarja 1976 Industrija mesa, mesnih preradjevina i konzervi VENAC Novi Sad, industrijska zona bb. zbor delovnih ljudi TOZD Promet razpisuje prosto delovno mesto 1. delavca — distributerja v skladišču Kranj Poleg splošnih pogojev po zakonu o medsebojnih delovnih razmerjih v združenem delu morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: nekvalificiran delavec z 2 leti delovne dobe OD po normativnih aktih osnovne organizacije. Nepopolne prijave ne bomo upoštevali. Rok za prijavo je 8 dni po objavi. Prijave pošljite na naslov: Venac, industrija mesa, skladišče Kranj, Cesta S. Žagarja 51. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta, strica, tasta, svaka in pradeda Franca Golmajerja Katežovega ata iz Predtrga se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in vence, nam izrekli sožalje in nam ob težkih urah stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Crnetu, zdravstvenemu in strežnemu osebju bolnišnice na Golniku, č. gospodu župniku, pevcem ter sosedom za nesebično pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena in otroci z družinami ter ostalo sorodstvo. Radovljica, 2. februarja 1976 Iskra zanetila bombaž V nedeljo, 8. februarja, zgodaj zjutraj je v obratu predilnice v tovarni Tekst ilindus Kranj začel goreti bombaž. Vnelo se je na stroju za rahljanje bombaža. Komisija domneva, da je v stroj prišel kak kovinski predmet in je iskra zanetila bombaž. Požar so gasili poklicni gasilci. Škode je za okoli 100.000 din. Požar V soboto, 7. februarja, ob 13.30 je začelo goreti v lesenem hodniku stanovanja Franca Koširja (na Zg. Plavžu št. 10. Pogorel je lesen strop, trojna vrata in omara. Ogenj je nastal zaradi samovžiga krp prepojenih z laki in razredčili. Škode je za okoli 30.000 din. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža, atija, sina in brata Franca Knifica p. d. Kralovega , se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč, sorodnikom in krajevnim družbenim organizacijam za darovano cvetje, g. župniku za cerkveni obred, gasilcem in pevcem za spremstvo na zadnji poti, predstavnikom GD Besnica, Občinski gasilski zvezi Kranj in PD Kranj za poslovilne besede. Žalujoči: žena z otroki, mama, sestra in bratje z družinami. Zg. Besnica, 5. februarja 1976 OZD SGP Tržič ponovno objavlja javni razpis za zasedbo prostega delovnega mesta vodje finančnega sektorja Poleg splošnih pogojev se za zasedbo razpisanega delovr nega mesta zahteva visoka oziroma višja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 5 oziroma 8 let delovnih izkušenj. Prijave sprejema odbora za splošne zadeve pri SGP Tržič, Tržič, Blejska eesta št. 8. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. nesreče S ceste v hišo V nedeljo, 8. februarja, ob 18. uri se je na regionalni cesti med Kranjem in Jezerskim v vasi Hote naže pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Alojz Golob (roj. 194.3) iz Kranja je peljal od Preddvora proti Kranju; v Hotema-žah je njegov avtomobil zaradi neprimerne hitrosti v levem ovinku začelo zanašati, zaneslo ga > v desno s ceste, kjer je trčil v nišo št. 7. Voznik je pri tem padel iz avtomobila in se ranil, ranjena pa je bila tudi voznikova žena Marija. Zdravita se v ljubljanski bolnišnici. *>kode na avtomobilu je za 8000 din. Počila guma V nedeljo, 8. februarja, ob 13. uri se je na magistralni cesti na Meji pripetila prometna nezgoda. Na avtomobilu, ki ga je proti Kranju peljala voznica Cirman-Obid Alija-na (roj. 1940) iz Ljubljane, je nenadoma počila zadnja guma. Zaradi tega je avtomobil zaneslo s ceste v bližnjo hišo, od tam pa ga je odbilo nazaj na cesto. Sopotnica v avtomobilu Ljudmila Cirman (roj. 1916) je bila v nesreči huje ranjena. Škode na avtomobilu je za 20.000 din. Zdrsnil po bregu V nedeljo, 8. februarja, ob 12. uri se je na lokalni cesti v vasi Podblica pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Katraš-nik (roj. 1942) s Podblice je peljal proti Dražgošam. V levem ostrem ovinku na Podblici je iz neznanega vzroka zapeljal v levo, tako da je avtomobil zdrsnil po pobočju. Med prevračanjem je voznik padel iz vozila in huje ranjen obležal. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici. Zadel kolesarja V nedeljo, 8. februarja, se je na cesti drugega reda med Kranjem in Brniki pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ivan Šare (roj. 1934) iz Domžal je vozil proti Kranju. Pri odcepu za skladišče KŽK Kranj se je srečal z neznanim avtomobilom, ki je imel prižgane dolge luči, zato je prepozno v prekratki razdalji dveh metrov pred seboj opazil kolesarja Alojza Rehbergerja (roj. 1918) iz Šenčurja. Voznik Šare je odvil v levo, vendar je kljub temu kolesarja zadel, da je padel in se ranil. Nezgoda pešca V nedeljo, 8. februarja, ob 18.35 se je na magistralni cesti v Žirovnici pripetila prometna nezgoda. Jože Tomaževič (roj. 1928) z Jesenic je hodil peš po desni strani magistralne ceste od Vrbe proti Jesenicam kak meter od desnega roba, pri hoji pa ga je zanašalo. Za njim je pripeljal v osebnem avtomobilu Valentin Lukan (roj. 1924) z Brega ter je pešca, ko se je srečeval z drugimi vozili i/, nasprotne smeri, zadel, da ga je vrglo okoli 6 metrov naprej; obležal je huje ra h jen in so ga prepeljali v bolnišnico... ...«.. i,.,m,. ✓ V Kamni gorici v radovljiški občini so v nedeljo odprli novo smučarsko vlečnico in urejeno smučišče — Foto: A. Zalar Smučišče in vlečnica v Kamni gorici na gotica Janko Pogačnik, ki je bil hkrati tudi predsednik gradbenega odbora za izgradnjo tega objekta, povedal, da bodo v prihodnje smučišče še razširili in na nasprotni strani zgradili še eno smučišče. Sicer pa se nameravajo v krajevni skupnosti lotiti še nekaterih drugih akcij. V mislih imajo obnovitev kulturnega doma, postavitev televizijskega pretvornika in drugo. Da bi uresničili ta program, se bodo najbrž odločili za referendum oziroma za samoprispevek. Smučarsko vlečnico je v nedeljo popoldne odprl najstarejši prebivalec Kamne gorice 8()-letni upokojenec jeseniške Železarne Franc Kalan. Ob tej priliki so podelili tudi priznanja vojakom garnizije Bohinjska Bela in graničarske enote v Radovljici ter predsedniku TVD Partizan Kamna gorica Ladu Kržiš-niku in predsedniku skupščine krajevne skupnosti Janku Pogačniku. V krajšem kulturnem programu pa so nastopili vojaki in domači mladinci. A. Ž. V Kamni gorici v radovljiški občini so v nedeljo, 8. februarja, popoldne slovesno odprli novo smučarsko vlečnico in urejeno smučišče. Akcije za izgradnjo vlečnice in ureditve smučišča so se lotili prebivalci oziroma predvsem mladina že pred tremi leti. Takrat so si namrč zadali nalogo, da si sami uredijo manjše smučarsko središče. V akciji, v kateri so opravili več sto prostovoljnih delovnih ur, so jim pomagale tudi nekatere delovne organizacije kot so Jelplast Kamna gorica, Plamen Kropa, Železarna Jesenice in druga podjetja iz radovljiške občine. Pri zemeljskih delih pa so pomagali tudi vojaki garnizije Bohinjska Bela in graničarske enote v Radovljici. Zmogljivost nove smučarske vlečnice znaša okrog 500 smučarjev na uro, ker pa ima zdaj še premalo sider, jih bo lahko prepeljala okrog 300. Vlečnica je dolga 400 metrov, višinska razlika pa znaša 100 metrov. Ob otvoritvi vlečnice in lepo urejenega smučišča je predsednik skupščine krajevne skupnosti Kam- Kranjčani se pripravljajo za pohod na Stol Kranj — Z množičnim pohodom v DražgOše so se kranjski planinci začeli pripravljati na zimski pohod na Stol, ki bo 21. in 22. februarja. Priprave so nadaljevali z drugim pohodom, ki je bil 31. januarja. Kranjčani so odšli v dolino Ločnice in se povzpeli k planinskemu domu na Govejku, odtod pa so hodili po loški planinski poti in obiskali Tošč, Igalske vrhove in Osovnik. Skupina je kljub slabemu vremenu po petih urah hoje dosegla cilj pohoda — Puštal pri Škof j i Loki. Isti dan so odšli na pohod tudi člani planinske sekcije v Savi. Povzpeli so se na Kališče in Bašeljsko sedlo. V nedeljo je bil že naslednji pohod. Organizirala ga je savska planinska sekcija in se ga je udeležilo 54 članov te in drugih sekcij iz kranjske občine. Planinci so se povzpeli na Komno in obiskali Kočo pod Bogatinom, najvztrajnejši pa so bili celo na vrhu Velikega Bogatina in pri Bogatinskih vratcih. V soboto, 14. ali v nedeljo, 15. februarja, pa bo Planinsko društvo Kranj organiziralo zadnjo pohodno preizkušnjo pred pohodom na Stol. Nameravajo se povzpeti na Kofce, Šijo in Veliki vrh. D. F. Občni zbor TVD Partizan Kranj Prostori osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju bodo ta četrtek ob 18.30 prizorišče občnega zbora telovadnega društva Partizan Kranj, sredin je bil zaradi premajhne udeležbe namreč preložen. Prepričani smo, da bo četrtkov bolj uspešen, saj je program zbora precej obširen in zanimiv. Poleg sprejemanja novih pravil društva bo tudi debata o nadaljnji usmeritvi delovanja in o pripravah proslave ob 80. obletnici ustanovitve »Sokola« v Kranju, ki bo ob dnevu mladosti. Poleg rednega članstva so na zbor vabljeni tudi vsi ljubitelji telovadbe in gimnastike ter telesnokulturni delavci Kranja. Upajmo, da četrtkov prav zaradi premajhnega števila spet ne bo preložen, -dh Triglavani polfinalisti Ljubljana — V centralnem zimskem bazenu v Tivoliju je bil VK Triglav iz Kranja organizator tretje — prva je bila v Beogradu, druga pa na Hvaru — skupine četrtfinalnih borb za jugoslovanski vaterpolski pokal, ki ga podarjajo zagrebške Sportske novosti. Za štiri izpraznjena mesta so se tri dni potegovala moštva splitskega Mornarja in 1'oška, GOC U Vrnjačke banje, šibeniški Solaris, Kotor in kranjski Triglav. Triglavani — Vidic, Z. Malavašic, Kuhar, Svare, Balderman, Švegelj, Velikanje, Calič, Ko-dek, M. Malavašic, Leskovar — so v tridnevnih igrah uspeli, da so se s četrtim mestom uvrstili za polfinalna srečanja in da jim je turnir za :>Pokal Solaris 76« pred tednom dni še kako koristil. Ze uvodna srečanja ljubljanske skupine so pokazala, da se bodo za nadaljnje tekmovanje potegovali Kotor, le-ta je bil prvi favorit, FOSK, Mornar, medtem ko pa so bili GOČ, Solaris in Triglav med tistimi, ki bo četrti. Pri tem pa je prav ekipa organizatorja dobila največ, saj je na koncu četrti polfinalist. Za uvrstitev med dvanajst najboljših so triglavani premagali Solaris in GOČ, pa tudi na preostalih srečanjih bi lahko iztržili več kot so. Predvsem to velja za igro, ki sojo pokazali proti Mornarju in Pošku. Toda športna sreča jim je obrnila hrbet, saj so prav v teh dveh izgubili z minimalno razliko. Izidi: 1. kolo: POŠK : Kotor 4:6, Solaris : GOČ 12:2, Triglav : Mornar 5:4, 2. kolo: POŠK : Solaris 6:3, Kotor : Mornar 5:3, Triglav : GOČ 12:3, 3. kolo: Mornar : POŠK 6:9, GOČ : Kotor 2:12, Solaris : Triglav 4:5, 4. kolo: Kotor : Solaris 7:4, Mornar : GOČ 8:6, POŠK : Triglav 9:8, 5. kolo: Solaris : Mornar 1:2, GOČ : POŠK 2:10, Triglav : Kotor 4:11. Vrstni red: 1. Kotor, 2. POŠK, 3. Mornar, 4. Triglav, 5. Solaris, 6. GOČ. Najboljši strelec turnirja je bil Polič (POŠK) s 15 goli pred Baldermanom (Triglav) in Gabrilom (POŠK) in Ularevičem (Kotor) z 8. Sodniki Chvatal, Pičulin in Didić (vsi Kranj) in Klarič (Split) so dobro opravili svojo nalogo. D. Humer V Planiki planinska sekcija Kranj — Pretekli teden je bil ustanovni občni zbor sekcije Planinskega društva Kranj v Planiki, ki bo sodelovala predvsem z osnovno organizacijo sindikata v tej organizaciji združenega dela. Planiška sekcija je že sedma sekcija kranj- skega PD v organizacijah združenega dela. Pobudnik za ustanovitev sekcije je bil Rajko Jagrič. Organizirala bo predvsem pohode v gore in s tem veliko prispevala k rekreaciji delavcev. V programu ima tudi več izletnikov v znane partizanske kraje. -jk V vrhu jugoslovanskega plavanja Po štirih pregledih najboljših kranjskih plavalnih dosežkov v ženski konkurenci bomo* v naslednjih štirih pregledali še moške. Nekaj let so moški precej zaostajali za ženskami. Le-te so bile več let okostje kranjskega plavalnega kolektiva. Z resnim delom s fanti pa so ti kaj kmalu napredovali, »ujeli« ženske in jih celo prehiteli. 100 METROV KRAVL Po prihodu Boža Linharta v Kranj in s Petričem je ta disciplina veliko pridobila. Linhart je državni renrezentant in slovenski rekorder, mladi Petrič pa iz sezone v sezono hitro napreduje. Prav po zaslugi Linharta je bil popravljen petnajst let stari kranjski Kocmurjev rekord. Peterica najboljših: 1. Linhart 55,3 (75), 2. Kocmur 57,2 (60), 3. Košnik 58,7 (68), 4. Petrič 58,8 (75), 5. Milovanovič 59,9 (74); rekord SFRJ Lustig (Primorje) 54,3 (74), rekord SRS Linhart 55,3 (75). 200 METROV KRAVL Enako stanje je tudi v tej disciplini. Linhart je novi državni, slovenski in kranjski rekorder. Sedem sušnih let je tako za nami, saj so Lin- 700 prijavljenih za zimske športne igre ObSS Kranj »Tako množičnega odziva na razpis letošnjih IX. zimskošportnih iger, ki jih organizira občinski sindikalni svet Kranj, resnično povedano, nismo pričakovali,« je povedal predsednik organizacijskega odbora Jaka Vehovec in pri tem dodal, da je med drugim prijavljenih kar preko 60 tekačev! Pa smo imeli bojazen, ali se nam bo posrečila novost s teki...! Naš delovni človek je začel vedno bolj in bolj spoštovati tiste športe, ki prinašajo zadovoljstvo skozi znoj. Tako se v zadnjem času pojavlja spoznanje, da je tudi delo lahko izvor zadovoljstva, dobro opravljeno delo je zato vedno pogosteje (Jeležno ustre/-% ne pohvale in nagrade. Da ni uspeha brez truda, to še najbolje vemo športniki, pa naj si bo priložnostni, nedeljski rekreativci ali pa vrhunski, ki se prav te dni v okolici Inns-brucka podijo po zasneženih pobočjih za čimboljšo uvrstitev, v slavo in čast domovine, ki jo zastopajo. V sredo, 11. februarja, bo žrebanje startnih številk, ne glede na to, ali sneg na Jezerskem bo ali ne. V enem zadnjih naših zapisov smo zatrdno obljubili, da bo snega dovolj in te naše spodbudne novice ne nameravamo popravljati, vendar želimo tekmovalce in sindikalne organizacije le nekoliko opozoriti, da v skrajnem pomanjkanju snega na Jezerskem, tam tekmovanja ne bo, temveč bo tekmovanje prestavljeno na Soriško, planino, i kjer. je. beru>n (.preventivno tudi že rezerviran za 13. in .l,4.;nare/ J.976.......I. S. , hart, Petrič in Janez Slavec prehiteli Košnika. Peterica najboljših: 1. Linhart 2:00,3 (75), 2. Petrič 2:00,4 (75), 3. J. Slavec 2:08,4 (75), 4. Košnik 2:08,6 (68), 5. Milovanovič 2:08,8 (74), rekord SFRJ in SRS Linhart 2:00,3 (75).' 400 METROV KRAVL Z izredno hitrim napredovanjem je Borut Petrič v tej disciplini najboljši v vseh pogledih. Prvenstvo in rekorde ima v vseh treh kategorijah. Peterica najboljših: 1. Petrič 4:13,9 (75), 2. Linhart 4:24,7, 3. Milovanovič 4:29,7 (74), 4. J. Slavec 4:37,0 (74), 5. Košnik 4:38,2 (68); rekord SFRJ in SRS Petrič 4:13,9 (75). 1500 METROV KRAVL Še hitreje kot na 400 m kravi je Petrič napredoval v najdaljši moški disciplini. Zanimivo pri tem pa je, da je Borutov najboljši čas v letu 1974 18:07,6, lani pa je mejo premaknil že pod sedemnajst minut in je s časom 16:41,0 trenutno najboljši jugoslovanski plavalec. Ta rezultat ga je uvrstil tudi med olimpijske kandidate za Montreal, obenem pa je Borut tudi v vmesnih 800 m najhitrejši (8:51,2). Peterica najboljših: 1. Petrič 16:41,0 (75), 2. Milovanovič 17:28,0 (74), 3. J. Slavec 18:05,8 (74), 4. Šmid 18:27,6 (75), 5. V. Brinovec 18:38,3 (62); rekord SFRJ in SRS Petrič 16:41,0(75). 1). Humer " *> * \& do nadaljevalo)' * Si U Košarkarji Triglava pregledali svoje dvoletno delo Priznanje za ■ IBI in naše uredništvo Dom JI*A v Kranju je v četrtek nudil gostoljubje domačemu košarkarskemu klubu Triglav. Le-ta je namreč po dvoletnem delu pregledal na rednem občnem zboru svoje delo, uspehe in neuspehe. Občni zbor pa so košarkarji Triglava izkoristili tudi za proslavitev srebrnega jubileja. Lani oktobra je ta kolektiv, ki ima v svojih vrstah 169 članov, praznoval 25-Iet-nico kranjske organizirane košarke. Iz vseh poročil — predsednika kluba, predsednika tehnične komisije in vseh trenerjev — le poročilo blagajnika je bilo manj razveseljivo, saj so v novo leto startali kar s 4,5 milijoni dolga — je razvidno, da v dveh letih niso počivali, saj so v vseh konkurencah dosegali dobre uvrstitve. Člani in mladinci so drugi v Sloveniji, članice, mladinke in pionirji pa so v zlati sredini slovenske košarke. Pereč problem pri še večjih uspehih in pri dvigu triglavano-vih vrst je še vedno v pomanjkanju vadbenih prostorov in finančnih sredstvih. Le 9 milijonov, ki so jih za svojo redno dejavnost dobili od matičnega športnega društva je resnično premalo. Če bi jim ne priskočil pri tem v pomoč še njihov »patron« tovarna IBI, bi bil primanjkljaj v njihovi blagajni še večji. Tudi za letošnjo sezono so se solidno pripravljali, člani so s tekmovanjem v prvi slovenski ligi začeli že v soboto. Na zboru pa so se ob srebrnem jubileju z zlatimi značkami kluba spomnili vseh predsednikov, bivših trenerjev, svojih ustanoviteljev Štefana Ošina ter Milana Pintarja, vseh dosedanjih trenerjev in prizadevnih članov upravnega odbora. Predstavnik košarkarske zveze Slovenije Širne Oblak pa je predsedniku kluba Bojanu Urlepu predal zlato odličje tega našega največjega republiškega košarkarskega organa. Košarkarji gorenjske metropole niso pozabili tudi na svojega skrbnika IBI in naše uredništvo. Tovarna IBI je posebno priznanje, delo slikarja Kranjčana Štefana Simoniča, dobila za vso finančno podporo, naše uredništvo pa za uspešno sodelovanje in objektivno poročanje. Sicer pa bo nova prednostna razvrstitev košarke, ki je v republiškem, poleg atletike, in tudi v občinski na prvem mestu pridobila več kot doslej. To pa, ne samo v Kranju, slovenski košarki daje široke Veleslalom in skoki v Podbrezjah TVD Partizan Podbrezje je organiziral v nedeljo društveno prvenstvo v veleslalomu in skokih. Na tekmovanju se je zbralo več kot 50 tekmovalcev od cicibanov do starejših članov. Vrstni red — veleslalom: cicibani: 1. Ivo Černilec, 2. Tomaž Finžgar, mlajši pionirji: 1. Peter Drinovec, 2. Janez Drinovec; starejši pionirji: 1. Albin Gregorc, 2. Dušan Koren-čan; mladinci: 1. Ivo Stroj, 2. Peter Mihelič; člani: 1. Nejko Kuhar, 2. Tone Jeglič; skoki: mlajši pionirji: 1. Peter Drinovec, 2. Janez Drinovec; starejši pionirji: 1. Toni Šuštar, 2. Dušan Korenčan; mladinci: 1. Jože Lackovič, 2. Darko Mihelič; člani: 1. Jernej Jeglič, 2. Nejko Kuhar; veterani: 1. Janez Pirih, 2. Pavel Drinovec. J. Jeglič Občinska kegljaška liga Podreča v vodstvu Tekmovanje v občinski kegljaški ligi iz kola v kolo postaja vse bolj zanimivo. Moštva Podreče, cekljan-skega Krvavca, Preddvora in kranjske Iskre in Merkurja so izenačena, tako da so srečanja v vsakem kolu do konta napeta. V 4. kolu so Podrečani doma premagali Iskro, Sava je bila boljša v igri s Krvavcem, Merkur pa je bil uspešen s Preddvorom. Izidi: Podreča : Iskra 3432:3237, Sava : Krvavec 3368:3264, Merkur : Preddvor 3420:3428. Pari prihodnjega kola: (jutri ob 20. uri kegljišče Triglava) Iskra : Sava (petek ob 17. uri) Preddvor : Podreča, Krvavec : Merkur, -dh Zmaga Borštarjeve Na prvem brzoturnirju Gorenjske za ženske je nastopilo sedem članic. S točko in pol prednosti je zmagala Borštar Simona (Lesce) pred Marušičevo (Jesenice), Oblakovo in Kirnovo (obe Sava), ki so zbrale tri točke in pol. Na brzoiurtlirju v Šenčurju pa so nastopile Se Pekjjajeva (Škofja Loka), Kolenčeva in Kala-nova (obe Šenčur). L. M. Mazi prvi Na mesečnem brzoturnirju Lesc za februarje nastopilo 27 igralcev. Iz dveh polfinalnih skupin se je v finale uvrstilo deset igralcev, ostali pa so igrali v tolažilni skupini. Končni v rs t n i red v finalni skupini pa je bil: 1. Mazi 8, 2. Hoblek 7,5, 3. Hrovat 5,5, 4.-6. Mencinger, Krek in 1'restrl 5 7. Šiftar .1,5, 8.-9. Jazbec in Borštar 2 in 10. Žagar 0. V tolažilni skupini pa je zmagal Kaše. L, M. Mladinsko prvenstvo Kranja V torek, 10. ieDruarja, se bo ob 17. uri začelo V prostorih ŠK Borec mladinsko prvenstvo , Kranja za let<>,|!>76. pravice, igranja imajo mla-' diftci, rojeni pO L 1. 1956. možnosti za še višji dvig kvalitete. Torej slovenski kakor tudi gorenjski in kranjski košarki se obetajo boljši časi. In ne nazadnje v Kranju bo treba kaj kmalu razmisliti O izgradnji športne dvorane, ki pa ne bo samo za košarkarje, temveč za vse športnike kakor tudi za ostale prireditve. In če vemo, da se bo člansko moštvo Triglava v tem tekmovalnem obdobju, ki je prišlo v dvorane in telovadnice) potegovalo za uvrstitev v drugo zvezno ligo, je s tem povedano vse. D. H u mer Otvoritev skakalnice na Pšati Marljivi športni delavci iz Cerkelj so lani zgradili na Pšati pri Cerkljah 25-metrsko skakalnico, na kateri je bila v nedeljo popoldne svečana otvoritev. Za izgradnjo skakalnice imajo največ zaslug Jože Gašpirc, Peter Slatnar, Stane Bernard, Tone Cirnžar, Andrej Ropret in številni mladi skakalci, ki jih je v Cerkljah vedno več. Smučarski skakalni aktiv Krvavec deluje namreč pod strokovnim vodstvom smučarskega klub* Triglav. Na meddruštvenem tekmovanju je nastopilo okoli 40 skakalcev. Otvoritveni skok je imel domačin Martin Jenko, ki je opravil veliko prostovoljnih ur. S skokom 24 m je postavil prvi rekord skakalnice. REZULTATI - MLAJŠI PIONIRJI: 1. Krištof Gašpirc (Cerklje) 187,0 (19,5, 18), 2. Franci Poljane (Križe) 179,5 (18,5,19), 3. Peter Slatner (Cerklje) 165,0 (17,5, 16,5), 4. Roman Beton (Triglav) 163,2 (17, 17,5), 5. Dušan Silar (Triglav) 159,5 (16, 17), 6. Robi Cirnžar (Cerklje) 150,5 (14, 16), STAREJŠI PIONIRJI: 1. Leon Bevc (Triglav) 206,5 (21, 21), 2. Robi Kaštrufl (Križe) 197,0 (19, 20), 3. Peter Jošt (Križe) 192,0 (19, 19,5), 4-Andrej Ropret (Cerklje) 186,0 (19, 20), 5. Stane Martinjak (Cerklje) 177,5 (20, 19), 6. Marko Rogelj (Cerklje) 176,0 (19,5, 19,5). MLAJŠI MLADINCI: 1. Slavko Vesel 207,5 (21,5, 21,5), 2. Brane Hrovatin 195,0 (20, 21), 3. Jože Kancilja (vsi Triglav) 153,5 (16,17). J. Javornik I. slovenska moška košarkarska liga Zmaga i in poraz Začelo se je tekmovanje v pvvi slovenski moški košarkarski ligi. V h kolu sta oba gorenjska predstavnika igrala doma. Kranjčani so v telovad; niči OŠ Franceta Prešerna gostili mariborski Branik, Jeseničani pa v Kranjski gori novomeški Novoteks-Dosegla sta le polovičen uspeh, saj so Kranjčani premagali Branik, Jeseničani pa so prepustili točki gostom. Triglav : Branik 93179 Kranj, telovadnica OŠ F. Prešeren, Triglav : Branik 93:79 (45:35) gledalcev 100, sodnika Plevnik Lozič (oba Ljubljana). Triglav: Košir 33, Zupan \% Kalan 14, Štefe 9, Šilar 3, Fartek 1| Urlep 9, Hribar 2. Triglavani so že v prvih minutah z atraktivno in borbeno igro prese' netili goste, povedli in vodstvo vse' skozi večali. Tudi v nadaljevanju s" z dobrimi skoki pod obema obročema gospodarili na igrišču. Le osefl! minut pred koncem so bili v manjS' krizi, ki pa so jo hitro prebrodili i" osvojili prvi par prvenstvenih točk Jesenice : Novoteks 61:75 Kranjska gora, telovadnica oŠ' novne šole, Jesenice Novotek* 61:75 (32:38), gledalcev 50, sodnik* Jeraj (Trbovlje), Radoševič (Ljubljana). Jesenice: D. Pirih 17, Vauhni* 19, Vujačič 19, Šmid 2, Bizjak 2-Noč 1, Mišic 1. V prvem delu so Jeseničani dobr" držali korak z boljšimi gosti. V drvi; gem delu so s pregostimi menjavafl1' in s trdo obrambo hoteli nadokna; diti zamujeno. Toda tudi to jim I uspelo in točki sta zasluženo odfl v ovo mesto. V naslednjem kolu (sobota 18. uri) se bosta v gorenjske?" derbiju ,srečala Triglav in Jes^' niče. , ' . . ' . -dh , Zeleznikarja Lojze Demšar in Miha Sturm sta osvojila bronasto in srebrno odličje. V. državno prvenstvo pionirjev in pionirk v smučarskih tekih in nordijski kombinaciji Uspela revija mladih tekačev KRANJ — Idealno pripravljene smučine na stadionu Stanka Mlakarja in okrog njega so bile dva dni prizorišče petega državnega Prvenstva pionirjev in pionirk v smučarskih tekih in nordijski kombinaciji. To je bila res prava revija mladih tekačev, saj seje v obeh dneh £a državne naslove borilo 252 tekmovalcev in tekmovalk iz Železnikov, Dupelj, Bohinja, Raven, Ihana, Jesenic, Kamnika, Loške doline, Maribora, Krope, Gorij, Kočevja, Lovrenca na Pohorju, Bleda, Delnic, ^rkopolja, Skrada, Lokev, Zabjaka, Čajetina, Ljubljane, Radovljice, Pola in Kranja. K temu rekordnemu številu nastopajočih — le-ti so čredna propaganda za razvoj tekaškega športa v Jugoslaviji — je °dlična organizacija, ki je bila v rokah SK Triglav, dala še poseben čar. Ena od najmlajših udeleženk petega državnega prvenstva pionirjev in pionirk v smučarskih tekih osemletna Kranjčanka Ivica Rešter sicer v svoji kategoriji ni posegla po medalji, vendar z dovršenimi tekaškimi gibi hiti cilju nasproti. Z S B Skupaj prvi dan tekmovanja, ko so bili na pro-jtrainu t,.k, posameznikov, nam to gornjo trditev Se bolj podkrepi. BorbenosI m poznala \ vseb bo namreč bodoči repre/ent ant je Pokazali, kako se |e treba boriti za vsako "limito in mesto. Ni bilo izjem - od najmlajšega komaj osemletne I vire Pester pa do starejših vrstnikov - da ne bi da] vse od sebe in bi se na koncu čitnbolje uvrstil. V konkurenci starejših pionirjev so na 4 km dolgi progi največ besede imeli tekmovalci Wbfjanske Olimpijc, Gorij, Bohinja. Ihana in "Dih. Ti so osvojili tudi največ, saj so se raz-vrstili na prvih desetih mestih Novi državni 1'rvak pa je (Man Olimpijc Bojan Munih, ki je le *a dvajset sekund pustil /a seboj svojega klub- ftega kolega Janiia Kršinarja, medtem ko je bron pripadel ('.olju,,u Samu Alhu. Pri mla|ših i<- /lato .„išlo s,,,., v Ljubljano, saj j,. Jani Pustovrh obračunal z vsemi sedeminšestdesetimi vstinki Srebrno jn bronasto kolajno pa sta »» pritekla Zeleznikarj* Miha Sturm in Lojze 1 Demšar. Naslov državne prvakinje pri mlajših pionirkah je odšel v Ihan. Nada Drobhic si je za svoj klub pritekla edino zlato odličje. Tudi tekaška družina občine Kranj Pester je slavila. ■Starejša pionirka te družine Marija si je z od-ličnim tekom okrog vratu obesila /lato kolajno, ''»ostali dve mesti pa sta zasedli Dolčanka Mateja Perovšek, tretje mesto pa je odšlo v ^krad. Osvojila pa ga je Danijela Delač. REZULTATI - starejši pionirji (4 km): ]: Munih 14:24,78, 2. KrSinar (oba "•»mpija) 14:44,22, 3. Arh (Gorje) 15:32,83, Lapajne (Bohinj) 16:09,33, 5. Golob (Gorje) 16:30,18, 6. Gregorič (Ihan) 16:33,69, '• Tisov (Bohinj) 16:37,69, 8. Klemenčič <°ol) 16:38,06, 9. Kruljac (Skrad) 16:42,98, l0. Teras (Jesenice) 16:38,06; .mlajši pionirji (2 km): 1. Pustovrh (Olim-P»ja) 8:55,79, 2. Sturm 9:20,47, 3. Demšar (oba Alples) 9:22,01, 4. I. Kobentar (Jesenice) 9:26,87, 5. Štimac (Mrkopalj) 9:45,54, ?• Cresnar (Lovrenc) 9:54,69, 7. Stoje (Gorje) 10:05,18, 8. Slivnik (Jesenice) 10:18,32, "•Sturm (Alples) 10:18,32, 10. Velepevec (»01)10:22,84; starejše pionirke (4 km): 1. BeSter Onglav) 18:30,31, 2. Perovšek (Dol) 19:07,53, 3. Delač (Skrad) 19:25,86, 4. Gr-K»>ric (Delnice) 19:35,40, 5. Moder (Dol) 680 udeležencev v smučarskih tečajih . Področni zbor učiteljev, vaditeljev ^ trenerjev smučanja pri ZTKO Radovljica je v sodelovanju telesno-kultumih organizacij tudi med le-^osnjimi zimskimi počitnicami orga-niziral smučarske tečaje za učence jgnovnih sol. V njih je sodelovalo b°P tečajnikov. To kaže na veliko Prizadevnost organizatorjev tečajev, a^ organizirajo tečaje kljub neugod-nitr» snežnim razmeram. Tako so bili °rganizirani avtobusni prevozi na ^učišča, ki so imela dovolj snega. v vseh krajih so ob zaključku tečaja 0rganizirali tudi tekmovanje. , zaradi novozapadlega snega ob °ocu zimskih počitnic in prizade-5^,nJ ^elesnokulturnih organizacij in 19:38,55, 6. Lisac (Lokve) 19:47,61, 7. Ma-rincelj (Skrad) 20:07,64, 8. Klemenčič (Dol) 20:16,73, 9. PleSe (Skrad) 20:29,55, 10. Jakovac (Delnice) 21:33,18; mlajSe pionirke (2 km): l. Drobnič (Ihan) 9:54,34, 2. Zmitek (Bohinj) 10:41,47, 3. Kovač (Olimpija) 11:52,20, 4. Pogačnik (Ihan) 12:09,40, 5. RaipS (Lovrenc) 12:18,15, 6. Štimac (I^)kve) 12:19,03, 7. Petelinkar (Maribor) 12:19,12, 8. Tomič (Mrkopalj) 12:27,63, 9. Krničar (Triglav) 12:54,82, 10. Čop (Skrad) 12:54,91. Vsakemu po en naslov Zadnji dan prvenstva se je štiriinpetdeset Štafet pomerilo za najboljšega Se \ štafetnih tekih. Tu si favoriti za najvišji jugoslovanski naslov niso dovolili presenečenj. Vse Štafete V vseh štirih kategorijah so si namreč pravično razdelile prva mesta. Pri starejših pionirjih je bila najhitrejša prva trojica ljubljanske Olimpijc. pri pionirkah pa so zmagale predstavnice prve štafete Dola Prvo mesto so si pri mlajših pionirjih pritekli Jeseničani, medtem ko so bile triglavanke zmagovalke pri mlajših pionirkah. RKZULTATI: starejši pionirji (3x4 km): 1. Olimpija I (KrSinar, Pustovrh, Munih) 41:39,49, 2. Gorje I (Golob, Stoje, Arh), 44:36,90, 3. Goranin Delnice I 46:38,48, 4. Bohinj (TiSov, Repinc, Lapajne) 46:46,53, 5. Jesenice I (Lebar, Zavodnik, TeraS)47:04,53; mlajSi pionirji (3 x 2 km): 1. Jesenice I (Mlanar, Slivnik, I. Kobentar) 25:53,42, 2. Alples I (DemSar, V. Sturm, M. Šturm) 26:19,52, 3. Dol I 28:15,03, 4. Triglav I (D. BeSter, Prevc, J. Sotar) 28:51,55, 5. Mrkopalj 30:01,98; starejSe pionirke (3x4 km): 1. Dol I (Perovšek, Moder, Klemenčič) 51:59,3, 2. Polet-Skrad 53:35,5, 3. Bohinj I (Žmitck, Olimpija Jesenice Bled Triglav Dol Alples Polet-Skrad Bohinj Gorje Ihan Lovrenc Goranin 1 1 -- - 1 MiSmaS, Zupane) 55:41,6, 4. Goranin Delnice I 56:39,7, 5. Olimpija I 58:41,2; mlajSe pionirke (3 x 2 km): 1. Triglav I (P. Fister, Mlakar, I. BeSter) 34:19,2, 2. Lovrenc I 35:17,3, 3. Polet-Skrad I 35:30,6, 4. Durmitor-Zahjak 37:23,5, 5. Maribor I 37:36,0. Vse Blejcem in Jeseničanom V nordijski kombinaciji je nastopilo le enajst tekmovalcev, pa Se V tej so bili v konkurenci starejših in mlajših pionirjev samo predstavniki (ioren jske. Medalje in državna naslova sta odšla na Bled in Jesenice 1'ri starejših je zlato osvojil Blcjcc Vojko Kokalj, pri mlajših pa -Jeseničan Igor Kobentar. REZULTATI - starejši pionirji: 1. Kokalj (Bled) 395,45, 2. B. Kobentar (Jesenice) 366,0, 3. R. Beznik 357,11, 4. Jemec (oba Bled) 336,29, 5. Martinjak 291,51, 6. Ropret 283,99, 7. Rogelj 227,29, 8. Bevc (vsi Triglav) 208,90; mlajSi pionirji: 1. L Kobentar (Jesenice) 367,5, 2. S. Beznik 376,3, 3. Kaj far (oba Bled 245,95. Besedilo: I). Humer Fotografije: K. Perdan Pred starterjem Francijem Korbarjem čakajo starejši pionirji Branko Potočnik (Železniki), Kornelij Adamik in Borut Kramar (oba Jesenice) in Tomislav Crnić (Mrkopolj). Sol Čati da se čim več otrok nauči smu-«4* V nekaterih krajih organizirajo CaJe tudi v prvem in drugem tednu Jamskih počitnicah. Tako lahko 1 ^akujemo, da bo doseženo rekord* levilo tečajnikov iz leta 1973, ko Jlh Je bilo 830. Za UsPešno organiziranih tečajev srn naJm'aJSe si veliko obetajo tudi '^UČarske organizacije, ki pričakur nJO Porast svojega članstva. V ta 1)0°^ S() nekatere organizacije že »j^fcPUe v svoie sredine tiste mlade ftifAf^ce tecajjpv. ki so rurV^Č, in zarile organiziran-110 vadbo. M. Faganei Z O) Tdkdlepd se je drugi dan štiriinpetdeset štafet pognalo s starta, da bi svojim ekipam pritekle čimboljše uvrstitve. Olimpijski ogenj v Innsbrueku bo gorel še do nedelje zvečer. — Foto: F. Selhaus Prva polovica za nami INNSBRUCK, 9. februar -Polovica tekmovanj XII. zimskih olimpijskih iger je že končanih. Jutri bodo startali najboljši zimski športniki v drugi del, ko je na sporedu še vrsta zanimivih disciplin. Od petka do ponedeljka so nastopali tudi naši športniki. Uspešni so bili v glavnem le hokejisti, ki so po zmagi nad Švico premagali še večnega nevarnega tekmeca Romunijo in tako zabeležili drugo zmago v B skupini. Danes popoldne pa so igrali naši z Bolgarijo. Tekači so opravili dve preizkušnji. V ženskem teku na 5 km je bila Kranjčanka Milena Kordež 38. izmed 44 nastopajočih. Maks Jelene je v disciplini samostojnih tekov na 15 km nekoliko bolj zadovoljil kot na 30 km. Bil je 57. izmed 80, ki so šli na start. Njegova uvrstitev pa kljub temu ni zadovoljiva, če jo primerjamo z rezultati oz. zaostanki v času v primerjavi z nastopi tekačev na olimpijskih igrah pred osmimi leti v Grenoblu (pred 4 leti v Sap-poru tekači niso startali). »Smučarski teki so v hudi krizi,« je dejal v Innsbrueku Gregor Klančnik, podpredsednik SSJ in znani strokovnjak za smučarske teke. Ob dokajšnji množičnosti in izboljšanih pogojih ni napredka. Primanjkuje predvsem vzdržljivosti. Čeprav so skakalci bolje skakali kot na novoletni turneji, so tudi tokrat nezadovoljni zapuščali skakalnico. Najboljši v naši vrsti Bogdan Norčič (38.)/se je pri enakem številu nastopajočih kot na olimpiadi v Sapporu uvrstil slabše kot najslabši naš zastopnik v Sapporu (Mesec 37.). Ostali naši skakalci so se na srednji skakalnici uvrstili takole: 42. Dolhar, 46. Zupan, 47. Demšar. Po štirih letih in po odhodu Zdeneka Remze pred tremi leti smo v svetovnem merilu v skokih močno zdrknili navzdol. Že tri leta tonemo, pri tem pa čakamo in čakamo, da se nam bo vendarle odprlo ... Pri tem pa minevajo pomembna tekmovanja in kot kaže tudi na letošnjem najpomembnejšem dogodku sezone ne bo uspeha. Zdenek Remza, bivši trener naših skakalcev, je v Innsbrueku po končani tekmi na srednji skakalnici dejal: »Prepričan sem, da vadba ni bila takšna kot smo jih imeli pred olimpijskimi igrami v Sapporu, kjer so jugoslovanski skakalci dosegli največji uspeh. Prepričan sem, da bi vaši skakalci dosegli letos zdaleč boljše uvrstitve, če bi ostal pri vas do letošnje olimpiade kot je bila moja osebna želja.« J. Javornik Od torka do četrtka na OI Včeraj je bil na sporedu prvi tek veleslaloma /a moške, kjer so nastopili vsi naSi Štirje tekmovalci. Danes pa bodo teki za ženske na 10 km, kjer bo startala Milena Kordež. Popoldne pa bo drugi tek veleslaloma. .Sicer je pa podrobenrazporeditekmo-vanj naslednji: , j , , torek, 10. februar: od 8. do 15. ure umetnostno drsanje, ženske obvezni liki, ob 9. do 11.15 sankanje dvosedi moSki, od 9.30 do 1 L ure teki ženske, 10 km, od 10.30 do 11.30 hitrostno drsanje .r>00 m moški, od 12.30 do 14.30 veleslalom molki, drugi tek, od 13.18 do 20. ure hokej na ledu skupina A, sreda, 11. februar: od 9. do 11. ure Štafete moftki 4x10 km, od 9.30 do 13. ure hitrostno drsanje 5000 m moSki, od 11.30 do 13. ure slalom za ženske, 1. tek, od 13. do 14. ure slalom za ženske, 2. tek, od 14.30 do 18. ure umetnostno drsanje ženske, kratek program, od 14. do 17.20 hokej na ledu skupina B, od 19.30 do 23. ure umetnostno drsanje molki, prosti program, četrtek, 12. februar: od 9. do 11. ure ženske Štafete 4x5 km, od 10. do 11.30 hitrostno drsanje 1000 m molki, od 13. do 16.20 hokej na ledu skupina A. Jugoslavija : Romunija 4:3 V drugi tekmi proti Romuniji so naSi zaigrali še bolje kot proti Švici in so zasluženo, čeprav tesno, premagali vedno neugodnega nasprotnika s 4:3. NaSi hokejisti so sicer povedli in po dveh tretjinah vodili s 3:2. V zadnji tretjini pa so Romuni ob izključitvi Jakopiča izenačili. NaSi hokejisti so po prejetem zadetku takoj krenili v silovite napade in le nasprotnosti naSih napadalcev se imajo Romuni zahvaliti, da niso bili občutneje poraženi. (>l Številnih priložnosti je le eno. izkoristil Kavec in s tem golom zagotovil zelo pomembno zmago naših hokejistov. Tudi na tej tekmi je izredno zaigral drugi napad, posebej pa je ugajal za igro zelo razpoloženi F. Zbontar. Strelci so bili: F. Zbontar 2, R. Smolej in Kavec. K. P Jugoslavija : Bolgarija 8:5 Innsbruck, 9. februar — Olimpijski hokejski furnir skupine B Jugoslaviji i Bol garija M:f> (3:1, i -o. 111. sejemska dvorana, gledalcev 1000. Strelci za Jugoslavijo: R. Smolej (1 in 11), F. Zbontar (1 in 56), Jakopič (18), Hafner I 10), 1'iiterlc (11), Gojanovič (47). Jugoslavija: Albreht, M. Zbontar, Lap, Savič. Beravs, Kumar, Sčap, Jakopič, Go- janovič, Hafner, Lepta, It Smolej, Kave«, F. Zbontar, Poljanšek, 1'etač, Puterle, Hiti. Jugoslovani so srečanje začeli silovito, saj so že v prvi minuti povedli z dvema goloma prednosti. Nato so začeli nasprotnika podcenjevat i, kar se jim je maščevalo, saj so drugo tretjino zaključili le z golom Hafner ja. Zadnja tretjina je bila repriza prve »Modri« so proti slabemu nasprotniku zaigrali spet kot je treba in v tej povedli že 3:0. Toda v nadaljevanju so spet zaigrali ležerno, tako da so to izkoristili nasprotniki in omilili že pričakovani visoki poraz. Naša reprezentanca, ki ima lepe možnosti, da v tej skupini osvoji prvo mesto, se bo v sredo pomerila z Japonsko, V petek pa v zadnjem srečanju še z Avstrijo. -dh V vodstvu Thoni, Križaj petindvajseti Innsbruck, 9. februarja — Tu se je s prvim veleslalomom nadaljevalo tekmova nje v alpskih disciplinah za moške. Na 1525 m dolgi progi s 63 vraticami je po prvi vožnji slavil Italijan Gustavu Thoni. Thoni je zadnji del proge vozil izredno, saj je drugouvrščenega Švicarja Krnesta G o od a prehitel za 51 stotink sekunde. Zanimivo je, da je favorit za zlato Sved Ingemar Sten mark šele osmi, vendar Stenmark zaostanek s prve vožnje še vedno lahko nadomesti v drugi. Torej hoj za medalje bo danes izredno zanimiv. Med našimi je na solidnem 25. mestu Bojan Križaj, Andrej Koželj je 43., na 47. mestu pa je Ajdin Pašovič, medtem ko je Miran (Jašperšič zaradi napake odstopil. Rezultati prve vožnje: 1. Thoni (Italija) 1:44,19, 2. Good (Švica) 1:44.60, 3. tiarami (Švica) 1:45,11, 4. Mahre (ZDA) 1:45, 58, 5. G ros (Italija) 1:45,69, b\ Pargaetzi (Svita) 1:46,16, 7. Hinterseer (Avstrija) 1:46,46, 8. Stenmark (Švedska) 1:4H,51, 9. Hadici (Italija) 1:46,87, 10. Bieler (Italija) 1:47,00, 25. Križaj 1:49,08; 43. Koželj 1:54,43, 47. Pašo vic I :5I,82. -dh Pred nedavnim smo pisali) da sta komisiji za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Radovljica sredi minulega meseca ocenili aktivnost in udeležbo članov sindikata na lanskih sindikalnih športnih igrah v občini in da sta si zadali nalogo, da bo letos na tovrstnih tekmovanjih sodelovalo 1000 članov sindikata iz 100 osnovnih organizacij. Ko smo se o tem pred dnevi pogovarjali s sekretarjem občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica Vladom Mat-jašičem, je povedal, da so tovrstna sindikalna tekmovanja v zadnjih nekaj letih postala zares množična. Poleg tekmovanj pa se je v zadnjih dveh letih začela uveljavljati oziroma pojavljati tudi tako imenovana delovna rekreacija članov sindikata. Čeprav pri tem ne gre za doseganje čimbol jših športnih rezultatov, je ta oblika dejavnosti nedvomno enakovredna športnim sindikalnim igram, če ne celo Se pomembnejša. Med sindikalnimi organizacijami v radovljiški občini, ki so prve začele organizirati in razvijati tako imenovano delovno rekreacijo članov, je nedvomno tovarna verig Lesce. Ta sindikalna organizacija je že v zimi 1974/75 organizirala za svoje člane brezplačno drsanje na umetnem drsališču na Bledu. Letos pa so to dejavnost spet organizirali in prav zdaj razmišljajo o takšni delovni rekreaciji tudi v nekaterih drugih sindikalnih organizacijah v občini, in sicer v GG Bled, Šolskem centru Radovljica, v Almiri, Vezeninah in drugje. In kaj menijo o takšni obliki delovne rekreacije zaposleni v Verigi? O tem smo se v petek zvečer na umetnem drsališču na Bledu pogovarjali s tremi člani te sindikalne organizacije. Vitomir Rems, do nedavnega predsednik konference osnovnih organizacij sindikata v tovarni verig Lesce: »Naša sindikalna organizacija je že v preteklih letih sama organizirala različna športna tekmovanja. Z vključitvijo v Skupnost slovenskih železarn se je tovrstna dejavnost še razširila in ne nazadnje smo sodelovali v vseh panogah športnih iger v občini. Vendar smo v vodstvu naše sindikalne organizacije menili, da je treba rekreacijo za člane še razširiti. Tako smo lansko zimo začeli z rekreacijskim drsanjem. Bili smo brez izkušenj in ne najbolj prepričani v uspeh. Vendar je odziv presegel vsa pričakovanja. Zato smo letos tako rekoč morali organizirati enkrat na teden takšno rekreacijsko drsanje. Številni delavci in njihovi svojci, ki še nikdar niso imeli na nogah drsalk, so danes že dokaj dobri drsalci. Zanimanje za to pa i/, dneva v dan raste. Zdaj imamo takšno drsanje ob petkih zvečer <>d pol osmih do devetih. Za en- kratno, takšno drsanje moramo plačati 900 dinarjev, od tega pa prispevajočlani kolektiva in njihovi svojci po 1 dinarje, za njihove najmlajše člane družine pa je cena 2 dinarja. Vsak petek je tako na drsališču okrog 100 drsalcev; kot rečeno, pa zanimanje narašča. Drsanje pa ni edina oblika tovrstne delovne rekreacije pri nas. Tako smo v telovadnici osnovne šole v Lescah organizirali dvakrat na teden tudi rekreacijsko telovadbo, v Radovljici pa imamo enkrat na teden organizirano tudi kegljati je.« Hilda Silič, administra-torka iz tovarne verig Lesce: »Dokler sindikat lani ni organiziral drsanja na Bledu, nikdar nisem niti pomislila na drsalke. Zdaj pa sva se z možem, ki je tudi zaposlen v Verigi, odločila, da tudi midva začneva. Kar dobro nama gre in prav nič nama ni žal. Sicer pa tudi hčerka že drsa štiri leta, in prihodnje leto bo začel še sinček, ki je zdaj star tri leta. Odločitev našega sindikata, da se je odločil za takšno in druge vrste delovne rekreacije, Zato zares pozdravljam. Po delu v tovarni in po vsakodnevnih opravilih potem doma, se človeku to zares prileze. In še nekaj sem spoznala. Ni res, da zaposlene žene in matere nimajo časa za takšno dejavnost. Morda je za začetek treba le malo volje in vztrajnosti; in potem ni daleč do navdušenja. Morda ne bi bilo napak, da bi sindikat v prihodnje organiziral tudi kolesarjenje.« Tinček Arh, zaposlen v elektrodelavnici tovarne verig v Lescah: »40 let sem star in lani na spomlad sem prvič stopil na drsalke. Nekam smešno in nerodno sem se počutil na začetku, zdaj mi gre pa že kar dobro. Glejte, jutri imamo v Verigi delovno soboto, a če verjamete ali ne, bom zjutraj po današnjem večernem drsanju bolj spočit, kot če bi sedel doma pred televizorjem.Vem,da za takšnole delovno rekreacijo prispeva denar vsak član sindikata, vendar mi tega denarja ni žal; nasprotno, menim, da je zares dobro naložen. Zato se strinjam, da sindikat organizira čimveč oblik tovrstne dejavnosti tudi v prihodnje. In tudi v sindikalnih športnih igrah bom še naprej redno sodeloval.« A. Zalar Gorenjski Prešernovi nagrajenci za leto 1975 Nadaljevanje s 1. strani Profesor France Planina iz Škofje Loke: Rodil se je 29. septembra 1901 v Skorji Loki. Kot nekdanji profesor in tudi kot izredno ploden pisatelj sodi v sam vrh slovenskih geografov. Vrsto let je profesor Planina posvetil svojemu osnovnemu poklicu. Temeljitega strokovnjaka s prijetnim slogom so znale poiskati tudi založbe in vrsta uredništev. Tako je Prešernova družba izdala njegovi knjigi Slovenija in njeni kraji in Slovenija — turistični vodnik. Sodeloval je v redakciji, ki je uredila knjigo Slovensko primorje v luči turizma. Vrsto let sodeluje kot eden glavnih sodelovalcev pri izdaji Krajevnega leksikona Slovenije. Velik sloves pa uživa profesor Planina tudi kot kartograf. Razen tega je pravi ustanovitelj loškega muzeja in muzejskega društva, po katerem danes slovi Škofja Loka daleč prek slovenskih meja. Ves predan svoji ■ožji domovini zna profesor Planina dajati svojim zamislim tudi ustrezno potrebno publicitetu- Loškemu muzeju je posvetil celo vrsto del. V vseh 22 letnikih Loških razgledov zasledimo med avtorji njegovo ime. Ob loški 1000-letnici je uredil zajetno knjigo Selška dolina v preteklosti in sedanjosti (z bogatimi ponazorili). Pred leti je izdal tudi zemljevid Škofjeloško ozemlje in soseščina. Še posebej pa je znano njegovo delo Škofja Loka s E'oljansko in Selško dolino. Akademski kipar Cene Ribni-kar iz Tržiča: Rodil se je 4. aprila 1930 v Tržiču. Z oblikovanjem (predvsem lesa) se ukvarja že od otroških dni, ko je ob očetu, ki je bil ljudski rezbar, tudi sam poskušal rezbariti. Izučil se je za mizarja, nadaljeval na šoli za umetno obrt, nakar se je vpisal na oddelek za kiparstvo akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. 1950. leta je diplomiral pri profesorju Karlu Putrihu, pri katerem je dve leti kasneje končal tudi specialko za kiparstvo. Od prvotnega realističnega ustvarjanja je po letih iskanja in notranjega zorenja prešel Cene Rib-nikar na nov način likovnega izražanja in izpovedi novih vsebin. Tako se je tržiški javnosti v zadnjem letu predstavil z razstavo svojskih skulp-tur v lesu v paviljonu NOB. Razstavljal je še v Kranju, Murski Soboti, v Izoli in na društvenih razstavah v Ljubljani. A tudi sicer je čutiti njegovo prisotnost umetnika v domačem kraju. Iz zadnjega ustvarjalnega obdobja je njegov granitni steber, spominsko obeležje na nekdanji kurirski poti pod Karavankami, ter relief partizanskega kurirja v lomski šoli. Sicer pa je iz časov njegovega mentorstva pomemben tudi delež pri spomeniku na Urhu in pri skulpturah na zgradbi republiške skupščine. Pripravila: A. Zalar in K. Perdan V počastitev praznovanja slovenskega kulturnega praznika je v soboto zvečer moški pevski zbor združenega podjetja tovarne Iskra nastopil na proslavi v Globasniei. V programu so sodelovali tudi domači pevci, v zabavnem programu pa instrumentalna skupina s pevcem Jankom Ropretom. — M. K. Ob zaključku jugoslovanskega posvetovanja o sekundarnih surovinah V Ljubljani sta bili v organizaciji Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, Raziskovalne skupnosti Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije od 2. do 10. februarja dve veliki ekološki prireditvi: posvetovanje o i sekundarnih surovinah z naslovom Odpadki — surovine 76 in pa mednarodna razstava Tehnika za okolje 76. Obenem pa je bil organiziran j tudi III. jugoslovanski simpozij o? varstvu zraka pred onesnaževanjem in I. simpozij o racionalnem gospodarjenju s toploto. Ob zaključku jugoslovanskega posvetovanja Odpadki — surovine 76 so organizatorji posvetovanja na tiskovni konferenci posredovali predstavnikom javnega obveščanja nekatere zaključke s te pomembne prireditve, ki je imela namen osvetliti ta gospodarski pojav: brez dvoma gre za gospodarski pojav, ki pa ga ne gre gledati le z ekonomskega vidika, pač pa tudi s kulturnega ifl končno tudi medicinskega. Problem odpadkov se z gospodarsko aktivnostjo in dviganjem standarda tako pri nas kot v svetu veča. Za zdaj še ne poznamo vseh lastnosti odpadkov in kako jih spet lahko koristno uporabimo, vendar pa nekatere tehnologije in oprema za predelavo že obstajajo tako pri nas kot drugje v svetu. Da o tem pojavu pri nas dosti razmišljamo in da imamo za to področje dovolj strokovnjakov, kažej0 že številke o udeležencih posvetovanja in o številu strokovnih referatov — 150 jih je bilo. Izkazalo se je, da so odpadki pri nas velik problem v vsakem pogledu: z njimi se srečujejo v vsaki krajevni skupnosti, v vsaki, hiši tako rekoč. Prebivalci velikih mest običajno ne vedo, kaiti z odpadki, krajevne skupnosti se or- j ganiziranih odlagališč branijo, saj niso najbolj primeren okras okolja. Skratka, gre za problem, kako odla; gališča brez posebne škode vključiti v naše okolje. Vse doslej je imelo pri nas ukvai"'; janje z odpadki prizvok drugoraZ' rednega posla. Za pospešeno zbira-nje odpadkov, ki so surovina za pre; delavo in tako zmanjšujejo tud1 uvoz, bi morale organizacije združenega dela uživati določene bonitete, če smo že spoznali velik gospodarski pomen zbiranja odpadnih surovin- Razstava Tehnika za okolje pa je pokazala, da se pri nas izdeluje tehnika za predelavo odpadnih surovin, nekaj pa je seveda tudi uvažamo. Nesprejemljive pa so trditve, ki jih pogosto slišimo, da se zbiranje odpadkov pri nas ne izplača, čepral jih proizvodnja potrebuje in jih zato uvažamo; za primer naj navedemo podatek, da stare krpe uvažamo cen iz Japonske. Izkazalo pa se je, da je avtomatizacija vseh postopkov zbi*] ranja in predelave odpadkov nujna, saj je kadra veliko premalo. L. M. V počastitev kulturnega praznika so v soboto, 7. februarja, zvečer odprli v paviljonu NOB v Tržiču razstavo slik akademskega slikarja Jožeta Meglica, ki se je rodil v Lomu nad Tržičem. Na otvoritvi je sodeloval koncertni trio »Rro musica rara«. Na fotografiji akademski slikar Jože Meglic ob svojih stvaritvah, (jk) — Foto: F. Perdan Kaj bo s Šmarjetno goro? 1 Kranj — To vprašanje je na zadnji seji zbora združenega dela kranjske občinske skupščine v četrtek, 5. februarja, postavil delegat iz Elektromehanike (števci)-Predstavnik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine je pojasnil, da je dom na Smarjetni gori prazen od 10. oktobra lani. Do takrat so bili v njem namreč ostareli občani zaradi preurejanja doma ostarelih Albina Drol-ca v PotočaK pri Preddvoru. Po izpraznitvi doma na Smarjetni gori si je izvršni svet kranjske občinske skupščine prizadeval, da bi ga morda prevzela v upravljanje kakšna gostinska delovna organizacija. Vendar do takšne rešitve ni prišlo. Trenutno pa se izvršni svet dogovarja 1 republiškim odborom zveze sindikatov Slovenije, da bi dom prevzeli oni in v njem uredili šolski center za potrebe sindikatov. A. Z.