LETO XTL, STET. 106 » UUBUIHX, POREDBUEX, 9. HK» 1958 SLOVENSKI Udaja Casopisno-založnlSko podjetje Slo*, poročevalec — Direktor: Hudi Janbuba — Glavni tn odgovorni uredniki Ser« gej VoSnjak — Tiska tiskarna >S1. poročevalec. — Uredntttvoi Ljubljana, Tomšičeva allea S, telefon 23-522 do 23-52« — Uprava Ljubljana, Tomšičeva S-IL, telefon 23-522 do 23-52« — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica «, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 29-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal 25 — Tekoči račun Narodne banke 691-.T.-K3 Mesečna naročnina 200 din Naj jim veter in ptice pojo NAD GROBOVI PESEM ZAHVALE Borbena Ljubljana je počastila spomin mrtvih junakov — Grobišče talcev in padlih borcev je pokrito s številnimi venci rdečih rož UmetmSki plaketi, ki sta ju prejela častna meSčaoa glavnega mesta Ljubljana maršal Tita tn Sdvaxd Kardelj Sjgjjjjjjjj Bodočnost je vera! Kdor zanjo umira, se vzdigne v življenje, ko pade v smrt. (Oton Zupančič) Ljubljana, 8. maja. Današnje dopoldne se je borbena Ljubljana poklonila spominu tistih, ki so dali za njeno svobodo svojo srčno kri. Okrog novo urejenega grobišča talcev in borcev na Žalah, ki je kakor najlepši vrt, se je zbrala velika množica ljudi. Spominske svečanosti so se udeležili tudi predsednik izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher s člani sveta, član zveznega izvršnega sveta Ivan Maček, član centralnega komiteja ZKS Boris Ziherl, predsednik mestnega ljudskega odbora dr. Marijan Dermastia z ljudskimi odborniki ter številni predstavniki javnega in kulturnega življenja mesta Ljubljane. Svečanost je začela z žalostinkama, ki ju je zaigrala godba Jugoslovanske ljudske armade. Zatem je imel spominski govor Janez Vipotnik, predsednik SZDL mesta in okraja Ljubljana. Ob prazničnem razpoloženju desetletnice osvoboditve Ljubljane. ko nam spomin, živ in svetal, odkriva sijajne dogodke ob zmagovito končani vojni, se z najglobljim spoštovanjem spominjamo predvsem tudi vseh tistih nepozabnih ljudi, ki so za zmago naših narodov, za svobodo našega ljudstva, darovali največ kar so imeli, svoje življenje. Na tem grobišču, ki ga dar.es odkrivamo, počiva v tri-stedvaindvajsetih grobovih trist triinosemdeset junakov. — Med njimi so partizani, nekatere so njihovi domači prenesli iz grobov v šumečih gozdovih, med njimi so talci, med njimi so narodni heroji. Mnogi izmed ni ih so bili odgovorni politični delavci, organizatorji in voditelji. ki so zablesteli v velikem boju proti tiraniji in okupatorju. še več pa je bilo — rekel bi — tihih, skoraj neopaznih borcev, ki jih je njihova smrt po neumornem delu za pravično stvar postavila v isto vrsto z največjimi junaki. Vse te naše drage mrtve tovariše je prešini ala vroča, zvesta, borbena ljubezen do domovine, tako vroča in zvesta, da ji jih je dvignila do najvišje žrtve, ki jo zmore človek, do darovanja lastnega življenja. Ko gledamo grobove in imena, vklesana v ta mrzli kamen, nam mrtve črke obujajo podobe ljudi, živih In veselih, polnih poguma in volje do zmage. Zašume nam gore in zelene hoste, zaslišimo odmev boja, v katerega je ob naj tesnobne j ših urah slovenske zgodovine moralo poseči vse, kar je bilo na tej naši zemlji poštenega. Vrstijo se ranjeni in mrtvi, nepregledna vrsta jih je, in iz njihove krvi rdeče, kakor pravi pesem vstajajo zmerom novi borci in zmerom više dvigajo zastavo svobode. Iz preteklosti se pridružujejo še drugi, borci iz zaporov in jetnišnic, nečloveško iznakaženi od mučenja, sko ljudstvo s svojo borbo za mir, za enakopravnost, za pravico in resnico, pa tudi z borbo za resnični demokratični socialistični razvoj, uživa v svetu Iz dneva v dan večji ugled. Jugoslovansko Ime, nekoč neznano in tuje, dobiva ne le pri malih, marveč tudi pri velikih narodih, ne le pri sosedih, marveč daleč po širnem svetu, vsebino in zven. Zatirani in izkoriščani narodi čutijo v socialistični Jugoslaviji in njenih sijajnih voditeljih svoje zaveznike in hranilce, čutijo moralno oporo v svoji borbi za pravičnost in ena- in žene, očetje in matere padlih in ustreljenih, nas je pripeljalo k počastitvi mrtvih junakov globoko občudovanje in spoštovanje njihove žrtve, in če nam ob hvaležnem spominu nanje silijo solze v oči, se jih ne sramujmo, kajti to niso solze žalosti, marveč solze ponosa. V tem mirnem kraju, katerega ime se je tako tragično zarezalo v zavest naših ljudi, je našlo svoj pokoj le majhno število junakov. Posvetimo danes, ko nam ob desetletnici osvoboditve prekipeva srce od veselja nad zmago in uspehi, Spominska svečanost na grobišču talcev In padlih borcev ljudje, ki niso klonili pod strahotami trpinčenja, ker so bili prepričani, da prispevajo svoj delež k zmagi neizmerno pravične stvari, vrste se junaki iz Gramozne jame in drugih krajev, kjer koli je bila prelita kri za svobodo. Ali lahko do kraja ocenimo njihovo žrtev, žrtev, iz katere se je razcvetela svoboda, žrtev, iz katere se odpira lepše življenje nam in bodočim rodovom. Vsa ta življenja so neizbrisno zazidana v temelje stavbe socialistične Jugoslavije. Veličina njihove žrtve dobiva po desetih letih svobode še globljo ceno, še svetlejši blesk. Jugoslovan- kopravnost. In ugled naše domovine v svetu v boju za mir in nadaljnji razvoj teoretične socialistične misli krepi zavedna delavska gibanja. Če naša dežela v boju za napredek ustvarja nekaj novega, tedaj naše pokolenje lahko z največjim ponosom zre na svoj zgodovinski osvobodilni boj, ki je začrtal smer današnjemu in bodočemu razvoju naše socialistične skupnosti, in cena prelite krvi junaških borcev in talcev sije v zmerom večji, mednarodni veličini. Če smo se danes zbrali na tem posvečenem kraju prijatelji znanci in bojni tovariši, otroci Odkritje spomenika 200 talcem V Radvanju pod Pohorjem so danes dopoldne odkrili spomenik na mestu, kjer je bilo aprila 1945. leta ustreljenih 200 talcev. K žalni svečanosti se je zbralo več tisoč ljudi, med njimi tudi svojci ustreljenih ter zastopniki mestnega ljudskega odbora, Zveze borcev in drugih organizacij. V spomin padlim je spregovoril zvezni poslanec Miloš Ledinek, ki Je tudi odkril spomenik in ga Izročil v varstvo mestnemu ljudskemu odboru. Sledilo je polaganje vencev, žalostinka pevskega zbora, četa vojakov mariborske garnizije pa je izstrelila častno salvo. Od spomenika je krenila povorka na radvanjsko pokopališče, kjer so nekateri talci pokopani. Tudi na pokopališču je bila podobna žalna svečanost, na kateri je Titovo štafeto graničarjev povsod topio sprejemajo Nova Gorica, 8. maja. Titova štafeta graničarjev, ki je sinoči krenila od Debelega rtiča pri Kopru, noseč pozdrave in čestitke predsedniku republike Titu za njegov rojstni dan, je danes ob 15. uri dospela v Novo Gorico. Po vsej poti, koder se je štafeta kretala, je obmejno prebivalstvo navdušeno pozdravljajo in naprošalo nosilce štafete, naj poneso čestitke ljubljenemu predsedniku tudi v njihovem imenu. V večjih krajih so Titovi štafeti priredili tudi mitinge. Tako se je sinoči v Škofijah kljub dežju zbralo preko 200 vaščanov. V Sežani je bilo na mitingu nad 600 ljudi. Večje število Id udi se je zbralo tudi na mitingu v Šempetru pri Gorici. V Novi Gorici na Srebrai-čevem trgu pa «e je skupno z VREME 'Vremenska napoved za ponedeljek, ». mal«. Lepo sončno vreme z delno Oblačnostjo. Temperatura ponoči med 2 hi 6. na Primorskem do 10. čez dan do 28 atofrind c. Zjutraj rahla megla. mladinci in taborniki zbralo do tisoč ljudi, ki so nosilce štafetne palice pozdravljali z viharnim ploskanjem in vzki.ki. Skozi mesto je nosil štafetno palico kapetan tukajfšnje obmejne enote Mirko Vules, katero je izročil majorju Ostoje-viču, ki je imel na mitingu govor o liku maršala Tita. Zatem je pozdravil štafeto sekretar Sq^ cialistiftne zveze delovnega ljudstva goriške komune Jože Je-narčič in zastopnik združenja rezervnih oficirjev tov. Leskovec. Po prečitanju pozdravnih brzojavk obmejne enote. Socialistične zveze In rezervnih oficirjev, je štafeta nadaljevala pot čez Sabotin in Goriška Brda, ter bo nocoj prenočila v Kojskem Jutri zarana bo nadaljevala not čez Kobalar, Kolovrat in Matajur ter čez Stol v smeri proti Bovcu, odkoder bo šla čez Vršič na Kranjsko goro. Tudi v gornjem Posočju prirejajo Titovi štafeti tople sprejeme. Mitinge bodo imeli tudi v Kobaridu in Bovcu, s katerih bo obmejno prebivalstvo poslalo čestitke maršalu. -Jp. govoril podpredsednik MLO Maribor Franc Rant. 2alna svečanost ob 26-le!nici smrti Djure Djakcvića Slavonski Brog, 8. maja. Ob 26-letnici smrti Djure Djakovi-ča, generalnega sekretarja centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije je bila sinoči slovesna komemorativna akademija, na kateri je o velikem sinu naše domovine govoril Ivan Matovina, Han mestnega komiteja Zveze komunistov iz Slavonskega Broda. vsaj za nekaj trenutkov svoje misli tudi vsem tistim, katerih kosti trohnijo po tihih pokopališčih, globokih gozdovih in temnih grapah, po cvetočih travnikih in zoranih poljih širom naše domovine, pa tudi po koncentracijskih taboriščih v tujini. Mnogi teh grobov bodo danes prav tako obiskani, veliko pa je padlo naših ljudi, za kar terih zadnje počivališče nihče ne ve. Naj jim veter in ptice pojo nad grobovi pesem zahvale in občudovanja. Toda spomin nanje in na vse mrtve junake bo ostal v nas svetal in čist, kakor je svetla in čista njihova žrtev za lepšo prihodnjost našega ljudstva. Mi pa se bomo najbolj častno oddolžili njihovemu spominu, če se bomo jasno zavedali svojih nalog in če bomo vztrajali na poti, ki nam je začrtana, kajti na tej poti se poraja nova doba. Naj nam kri padlih junakov spet in spet priliva osvežujočih moči, kakor je v osvobodilni borbi klicala vedno nove in nove borce, da so Pariz, 8. maja. (Tanjug). V Franciji so danes slovesno proslavili dan zmage. V Parizu so imeli slovesnosti na grobu Neznanega junaka tn pred spomenikom Jean d’Are. Predsednik republike René Coty je položil vence na oba spomenika, nato pa je na Elizejskih poljanah gledal mimohod čet. vstopali v prvo bojno črto, v borbo za zmago nad tujcem in njegovim mračnjaštvom. Z dostojanstvenim ponosom obiskujmo ta tihi sveti prostor na robu našega junaškega mesta in prinašajmo cvetja, ki naj priča o naši globoki ljubezni do žrtev velike vojne. Slovensko ljudstvo in vsi naši narodi ne bodo nikoli pozabili svojih sinov in hčera, ki se niso pomišljali preliti kri za svobodo svoje zemlje. V ljubezni do te zemlje, v žrtvovanju za srečnejše, pravičnejše življenje jih Je vzgajala Zveza komunistov, jih vodila in prekalila v junake. Njihova imena so zmerom zapisana v srcu našega ljudstva, danes in v bodoče, kajti kdor se zna žrtvovati za skupnost — pravi pesnik — se vzdigne v življenje, ko pade v smrt. Slava padlim junakom! Tople besede tov. Vipotnika so globoko ganile tisočero src. S solzami v očeh so zrli prisotni na bele kamne, ki govorijo in bodo. vselej govorili o srčnosti ponosnih junakov, katerih posmrtni ostanki ležijo pod njimi. Skozi grobno, a zgovorno tišino je zadonela pesem mrtvim herojem, ki jo zapel invalidski pevski zbor ob spremljavi godbe JLA. Potem je počastila spomin mrtvih junakov častna četa, ki je izstrelila tri častne salve. Med recitacijami, ki sta jih izvajala članica narodnega gier dališča v Ljubljani Sava Severjeva in član ljubljanskega mestnega gledališča tov. Rohaček in ob Igranju žalostink je sledilo polaganje vencev. Razen mnogih organizacij, delovnih kolektivov in ustanov so vence položili tudi Ljudska skupščina in izvršni svet Slovenije, Centralni komite ZKS, glavni odbor ZB in predsedstvo Socialistične zveze Slovenije ter delegacije vseh večjih slovenskih mest. Kmalu je pokrilo grobove nad sto vencev Iz rož, ki so rdeče in žive, kot je bila rdeča in živa kri, ki so jo za svobodo svoje domovine prelili mrtvi junaki. PRED DESETIMI LETI Beograd, 9. maja. Generalni štab Jugoslovanske armale objavlja: Enote VIL korpusa Jugoslovanske armade »o po večdnevnih težkih borbah osvobodile prestolnico federalne Slovenije Ljubljano. Odpor sovražnika je bil zelo žilav, toda naši borci so ga v poletu zatrli in danes 9. maja 1945 so naše zmagoslavne čete vkorakale v mesto. Po osvoboditvi Zagreba, Ljubljane in Varaždina napredujejo naše čete hitro proti Avstriji, pri čemer podijo pred seboj močne neprijateljske odrede v nepovezanih skupinah. V naše roke je padlo ogromno vojnega plena in veliko število ujetih oficirjev in vojakov. Na Koroškem so jugoslovanske enote osvobodile Celovec. Osvoboditev Ljubljane Spomin in opomin Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Mitja Vošnjak je včeraj dopoldne na tržaškem vojaškem pokopališču odkril spomenik 42 padlim borcem JLA Vrst, 8. maja (Od našega dopisnika). Deset let mineva od zmage, ko je svobodoljubno človeštvo do kraja strilo nacifaši-stiòni svet nasilja in vrnilo narodom Evrope oropano svobodo. Minilo je tudi deset let po smrti ljudi, ki so skupno z jugoslovanskim ljudstvom prehodili dolgo in težko krvavo pot in se na koncu poti spustili s kraških planot do morja in skupno z junaškim tržaškim ljudstvom zadali odločilni udarec sovražniku. Do kraja »o izpolnili svojo dolžnost ter se pridružili dolgi verigi milijona 700.000 življenj, ki jih je prispevalo naše ljudstvo k skupni zmagi, pri- družili so se več milijonom padlih borcev zavezniških armad :n zasužnjenih narodov sveta. Po desetih letih jim je domovina postavila skromen spomenik. To so bile misli, ki jih je izrazil jugoslovanski generalni konzul Mitja Vošnjak ob odkritju spomenika borcem JLA na vojaškem pokopališču v Trstu. Ob koncu govora je izrazil željo, da bi ta spomenik ne govoril le o preteklosti, o slavnih borbah, težkih žrtvah in zmagi, pač pa tudi o bodočnosti. Dejal je: »Naj bi postal in ostal mogočen svetilni kljubezni do svobode človeka in vseh ljudi, ljubezni do svobode vsega človeštva. Naj bi postal in ostal za vselej spomenik borbe za pravico slehernega človeka do človečanskih pravic, za pravice slehernega naroda, da kot enakopraven in samostojen sam odloča o svoji usodi. In naj bi predvsem zmeraj ostal kot opozorilo bodočim rodovom, da pot k napredku in lepši bodočnosti človeštva ne more voditi preko nasilja, zasužnjevanja in krvi, da vodi k napredku samo ena pot, pot medsebojnega spoštovanja, sodelovanja vseh narodov, le to je pot miru.« Po govoru jugoslovanskega generalnega konzula so odkrili spomenik, ki je bil zagrnjen z jugoslovansko zastavo. Številni prisotni pa so z enominutnim molkom počastili spomin padlih borcev. Nato so združeni pev-ski zbori zapeli žalostinko »Kot žrtve ste padli«, medtem so številne delegacije polagale vence. Prvi venec je položila delegacija generalnega konzulata FLRJ. Za njo Je položil venec v imenu ZB Jugoslavije tov. Jože Boršt-nar, sledile so delegacije štirih slovenskih občin na Tržaškem, delegacija Zveze tržaških partizanov, slovenske prosvetne zveze, društva pravnikov, slovenske gospodarske kulturne zveze in druge. Svečanemu odkritju je prisostvovala tudi jugoslovanska komisija za obmejni promet s tov. Milošem Bučarjem. Spomenik so odkrili danes dopoldne na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani v Trstu 42 padlim borcem JLA, ki so tu pokopani. Mnogo padlih borcev JLA pa leži pokopanih še po drugih pokopališčih v tržaški okolici. S. L. Postojnski okraj proslavlja Postojna, 8. maja. Danes je bilo v več krajih postojnskega okraja vrsta svečanosti, s katerimi so proslavili desetletnico osvoboditve. V Slivnici pri Cerknici je bila odkrita spominska plošča neznanemu partizanu. Ob tej priložnosti so odprli tudi novo lovsko kočo. Teh slovesnosti se je udeležilo mnogo ljudi iz Cerkniške doline. V Postojni sami pa je bil velik festival pevskih društev iz vsega okraja. Nastopilo je preko 600 pevcev iz 20 pevskih društev. V Pivki pri Postojni so za desetletnico osvoboditve proslavili 62. obletnico gasilskega društva. Po svečanem govoru je bil mimohod gasilcev In gasilska vaje. Po končanih vajah je bila svečana podelitev nagrad najboljšim. Na letališču v Rakitniku pri Postojni je bil letalski miting, katerega je priredil aeroklub Postojna. Ob tej priložnosti je aeroklub prejel v travo last novo motorno letalo tipa »Matajur«. I- S. 2 str. I SLOVENSKI P0B06EV1LEC / st. io« — 9. maja 1953 povabiten« v Tu?m o V torek ali sredo povabilo Moskvi ZAČETEK PARIŠKEGA DIPLOMATSKEGA TEDNA tako potrjena obojestranska še- Komunike o uradnem obisku predsednika u» za nadaljnjim razvijanjem w_ _ _ • irnannJni>i>lrt1l ndnneATT «MA lahko vsaj približno ™a ln delovanja, sega v ti- razbere,rao iz nasiednjih številk: ste čase k0 so otaastva stare od junija 1941_ leta do maja Jugoslavije začela preganjati 1944 je prejel{) pomoč v hranij prve komuniste. 2e takrat je denarju in obiačilih okrog 1300 začela Komunistična partija z Ijudi_ To so seveda ]e tisti Rdečo pomočjo, ki je imela na- oskrbovanci, ki so prejeli po-logo, materialno in moralno mo<* ^ centra!nega skladišča, pomagati žrtvam protiljudskih kar je razv=dno iz ohranjen.h režimov in njihovim svojcem. vpi30v. Razen teh je dobilo Rdeča pomoč je s svojimi akci- p^poro §e rrmogo drugih ljudi jami kmalu prodrla med široke množice, zaradi česar je bila preimenovana v Ljudsko pomoč. To ime je ohranila vse do svojemu velikemu cilju nam prav septembra 1942. leda, ko je bila zares ni bilo všeč, da prav mi, ki smo imeli v samih borbah najhujše izgube, korakamo v osvobojeno mesto med zadnjimi. Prehiteli so nas na kolesih, kamionih, vozovih vsi oni, ki so še prejšnjega večera čakali, da jim odklenemo mestna vrata in pripravimo prosto pot. Se naši brkati kuharji so nas prehiteli. — Nekje preko Barja ali kje so našli prosto pot in nas pričakovali vsi nasmejani s svojo sajasto in osmojeno ropotijo, naloženo na lojtrske vozove na Karlovškem mostu. Ljubljana, vsa v pesmi, cvetju, zastavah ln veselju. Res lepo nas Je pričakala, prav tako kot smo sl to partizani tolikokrat predstavljali, se o tem menili in sl želeli. A tam pod Orlami, pa dalje v Suhi krajini in Kočevskem so ostale neme priče našega poslednjega pohoda v svobodo in mir. Morda je bilo tedaj naše veselje preveliko in smo na to prekmalu pozabili. Ko smo korakali prek Karlovškega mosta se mi je zdelo, da je padel čez vse nas ogromen zastor, ki je pomenil konec velikega dejanja. Milan Ciglar. Proslava desetletnice telesne vzgoje Jugoslavije Beograd, 8. maja. V dvorani preimenovana v Slovensko narodno pomoč. iz rajonskih skladov, iz skladov matičnih odborov, ustanov ta drugih. Številne oskrbnine niso bile nikjer vpisane, ker so aktivisti v času najhujšega nasilja izgubili zvezo z organizacijo Ljudske pomoči, samoini- oktobra 1942 pa je bilo 166 podpirancev, ki so prejeli 27.538 lir. Iz ohranjenih obračunov Ljudske pomoči za januar in december 1944 je razvidna približna podoba izdatkov za podpirance in oskrbovance iz takratne dobe. Obračun za januar 1944 kaže, da je bilo v Ljubljani 364 ljudi, ki jim je Ljudska pomoč dajala popolno oskrbo, in 219 ljudi, ki so dobivali le dodatne podpore in ki so prejeli 383.099 lir. TO SO BILE NASE ŽENE Dajanje pomoči svojcem je sprva potekalo brez kake posebne zapreke. Cim bolj pa se je poostrovalo nasilje, tem bolj so okupatorji opazovali družine brez rednikov in poizvedovali, od česa žive. Leta 1944 pa so bili primeri, da so se okrog prvega v mesecu, ko je delila Ljudska pomoč podpore, posta- ti gestapa prinesli družinam, za katere so sumili, da tataro koga v partizanih, denar, češ, da je od Ljudske pomoči. Tem trikom je nasedel le minimalni odstotek oskrbovancev. Ko govorimo o velikem delu, ki ga je opravila Ljudska pomoč v Ljubljani, ne smemo pozabiti na tisoče družin, ki so dajala svoja stanovanja za sestanke, za ilegalce ta za skladišča. Tudi ne smemo molče mimo tistih, ki so imeli na svojih domovih bunkerje za težke ilegalce. Pozabiti ne smemo na vse tiste žene, ki so pletle, šivale in kuhale za žrtve fašističnega nasilja, ne kurirk, ki so dan za dnem prenašale material in pošto, ali pa čakale pred zapori, da oddajo pakete, čeprav so bile s tem izpostavljene nevarnosti. Vsi ti — v glavnem so bile to ženske — so pripomogli, da je postala Ljudska pomoč res prava vseljudska pomoč, iz katere so bili izvzeti le okupator, jevi hlapci in krvniki. Pozdravljen, Plautus! Z okupacijo so postale naloge ciativno zbirali denar. Ljudske pomoči vedno večje in Kako je naraščalo število obsežnejše. Število ilegalcev je iz dneva v dan naraščalo, prav tako je bilo tudi vedno več zapornikov, internirancev ta njihovih nepreskrbljenih družin, kakor tudi družin naših borcev, ki jim je bilo treba hitro pomagati. Zaradi tega je Ljudska pomoč svoje organizacijske prijeme razširila in formirala po rajonih, kvartih, terenih in ulicah svoje odbore, po hišah pa je imela svoje zastopnike. S pomočjo teh so bile izvedene akcije za nabiranje sredstev za __ _ _ _ __ _____________________ preskrbo vseh tistih, ki so bili izpred tisoč let streti za sloven- g'e 'boljf umneje izdelal pia- pa je drage umetnike iz Trsta nagradilo z burnimi ovacijami, na koncu pa tudi s šopki cvetlic. V dopoldanskih urah je zastopnike gostujočega ansambla sprejel tudi predsednik OLO Celje Riko Jerman. Z današnjo uprizoritvijo »Pohujšanja v dolini Šentflorjanski« je končan klasični del repertoarja celjskega festivala. I. maja Je bila v Mestnem gledališču v Ljubljani premiera Plautove komedije DVOJČKA. Komedijo je prevedel Anton Sovrč, zrežiral Jože Gale, opremil Niko Matul, scensko glasbo pa Ji je napisal Primož Ramovš. Kakšno lepo čudo Je Plant na Danilo Bezlaj kot dvojček šte- bil tudi danes na repertoarju vilka dve. V taki vlogi, ko-t je cankar kot klasični temelj na- n? “dihata’ nržiTetì,nkafešeeie da *e drame, ki pa je še vedno so-M znal iz boba streti skrivnost doben. Uprizorjena je bila farsa svoje vloge. Skratka: Bezlaj kaže v treh dejanjih »Pohujšanje v odlične pogoje za karakternega dolini Sentflorjanskitovo tttdl današnjega človeka javnosti doslej znan pod delov- sna, po njej ni Dilo vec prete- najholj mikala, v drugih osebah nim naslovom »Krvava reka«, je pav. Pozneje, posebno leta 1943, pa je pozabil na te osnove, ki bi j »• r cVnin nrpmiprn so tem akcijam f dile še iz- bile £e M Dopoldne je bila v predvajai- [•“Sv S??' dtem?^aC1-,„: Cast Jožetu Lončini za njegovo niči »Vesna-filma« predstava za ““V; ljubljanskih žena, kakršnih ne vlogo Omelca, ki je šla po pravi zastopnike tiska, kateri je sle-pomnijo nikjer na svetu. poti in nam pričar^a nekaj iz- di.la tiskovna konferenca z glav- !et° s vso.to 2 m’H^a ?far' • razita »rimskih« trenutkov, ce- . . jev nagradijo najboljša dela s POMOČ INTERNIRANCEM Prav bi igralcu lahko očitali, da nimi ustvarjalci filma, scenari- d ej gjasbene in likovne ne pozna ne prave mere m ne stom m režiserjem Františkom J 6 Za preskrbo tistih, U SetaTrlsetnfku^ia"- CUindta! Capom, igralci Stanetom Sever- poslaru v taborišča v Italijo, nj prav nikjer skrhan, saj jem, Julko Staričevo, Francetom Nemčijo in drugam, je bila pri sveti v nas s pravim plamenom Trefaltom, Stanetom Potokarjem Ljudski pomoči osnovama po- rimske komedije. Cast Janezu . Jrllfrirni „iv,. wmiciia v «mretno za- Roha-čku, ki je kot Starec tudi m arugimi. sebna k ltCe je res, da je postal Ognjanov trener Budučnosti .... če se spomnimo, da je silil v tekmo z mostarskim Veležem telesno slabo pripravljenega Hočevarja in ni maral za Zdrav-koviča .... če se spomnimo na čudno vedenje Krgina na večer pred tekmo .... če razmišljamo o njegovi neverjetno slabi ljubljanski igri z Budučnostjo (zopet 3:1 zoper Odred) .... če se sprašujemo, zakaj je Leškova že dan pred tekmo iskal po Ljubljani vratar Budućnosti . . .< Se mnogo je bilo teh >CE<, ki nam povedo mnogo ali pa tudi nič o negotovem življenju nogometašev Odreda v spomladanskih dneh 1955. Ne najslabši, a usodni rezultat petih mi je povedal naravnost, a vendarle nekako skozi zobe, da tega ni mogoče dati v narek. Toda to priznanje, ta ugotovitev je zelo važna za nadaljnji razvoj takšne ali drugačne rami nogometnih iger v tej naši tako silno trpeči usnjeni hiši. Vprašal sem: Po vsem tem, kar se pogovarjava in ste mi že povedali, se mi zdi, da bo letošnji neuspeh delčka Odreda zavzel in dobil v slovesu podobne nevšečne oblike, ki jih poznamo že iz prejšnjih let? Ni težko uganiti, da sem mislil na znano, zaradi ponavljanja zelo nepopularno iskanje vzrokov za propad velikih nad starta v I. ligo. Odgovor: >Ni izključeno« nam da slutiti, da se bo o Odredovem primeru zgodovina ponovila proti vsem svojim načelom. zadnjih tekem, ki so se končale 12.10 za Odred, oziroma s Štirimi izgub- Zanimiva podrobnost iz^ razgovora: ljenimi in samo dvema dobljenima Po tekmi z Budučjiostjo v Ljubiji točkama, je kakor kup semena ne- * ~ ' K up sc zaupanja, podobnega ijnljki. Dokazov ni, da je vse to in še drugo (kar tukaj ni povedanega) res, ni pa nasprotnih dokazov, da vse to ni res. Skratka podnebje kot nalašč za poslednje »spopade«, ki lahko samo skrajnim sanjačem (to je z drugimi besedami povedal tudi predsednik Lesjak) vlivajo še malo upanja za vratek prvoligaških tekem t Ljub-ano. Gledal sem drugi polčas zadnje zmagovite Odredove tekme z graškim Sturmom, ki se je prav leno bodrila z »Angriff«. Razvpita, bodrilna, tuja beseda je k sreči ostala brez zaželenega namena in Odred je dobil še to prijateljsko tekmo — kakor menda vse tekme z-a dviganje morale. Gledalci so po mojem pretiravali zelo obilo. Ploskali so, kakor hitro so se dotaknili žoga. noga, glava, hrbet in prsa. Toda tovariš Lesjak misli o publiki in simpatijah do slovenskega. oziroma Odredovega nogometa druga