PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 114 (13.647) Trst, petek, 18. maja 1990 Predsednik Jovič zagrozil z izrednimi ukrepi v Sloveniji in Hrvaški Zaskrbljenost ob zaostritvi gonje predsedstva SFRJ proti Sloveniji V zvezni skupščini je bilo slišati več zahtev po razveljavitvi hrvaških in slovenskih demokratičnih volitev - V Ljubljani pospešili predajo poslov novi vladi, da ne bi prišlo do nevarne praznine oblasti Demos in HDZ • V V J iščeta skupni jezik Izjava predsedstva Republike Slovenije Predsedstvo Republike Slovenije je današnji seji, ki so se je udeležili ■bdi član predsedstva SFRJ dr. Janez Drnovšek, predsednik skupščine Republike Slovenije dr. France Bučar in Predsednik izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije Lojze Peterle, ob-tavnavalo izjavo predsedstva SFRJ s Seje dne 16. 5. 1990. Predsedstvo Republike Slovenije je sprejelo nasledila stališča do ocen in trditev v ome-Ujeni izjavi. »Predsedstvo SFRJ je sprejelo ocene 0 tako pomembnih vprašanjih brez Poprejšnje konzultacije ali sodelova-U]a s pristojnimi organi republik, kar j® v nasprotju tako z dosedanjo prakso opr z 0dn0Si v federaciji, kot jih predeljUje ZVezna ustava. Nenavadno ,-jgra^-Uuivišji predstavniški organ fe-C1J6 sporoča svoja stališča orga-n°m republik prek tiska. s |^učin, kako je zvezno predsedstvo DreHv ° in Povedalo svoja stališča, P vsem pa njeg0ve ocene položaja v Jugoslaviji in ukrepi, ki jih zahteva, pominjajo na politične metode in nabil 6 u16!3?!9 odnosov, za katere smo i prepričani, da so v Jugoslaviji v, ,ar preteklosti in na katere nismo ^ pripravljeni pristajati. predsedstvo Republike Slovenije 0®tavlja, da ni utemeljene osnove za Predsedstva SFRJ o »resnem i^dkopavanju ustavne ureditve SFRJ in ^šenju veljavnih zveznih zakonov« i^.Za opozorila, da je treba »sprejeti pJUe ukrepe za varstvo ozemeljske in n. Uične celovitosti države in za ne- 5‘uno delovanje pravne države na Ufuem jugoslovanskem ozemlju«. Prp5r 2adeva Republiko Slovenijo je Žno . dstvo Republike Slovenije dol-oCepsn° in odločno povedati, da teh Sl0v ne moremo sprejeti. Republika spr ®Uija je po zakoniti poti sprejela . urernbe svoje ustave, o čemer pri- go..,—; mnenje Ustavnega sodišča Ju-V Sloveniji so bile izvedene teokratične svobodne volitve, na izraj.1/,. 80 državljani naše republike VQdst SVoj° voli° in izbrali legitimno cij0s^v°- Ti procesi vodijo v stabiliza-spe]g.ružbenih razmer in odpirajo per- izra,-,. 80 državljani naše republike VQdst SVOi° V0li0 in izbraF lorHtimnn cij0 ,v°-v Ti procesi vodijo spekt ružbenih razmer in oc ^ _ ja, t0r1Ve mirnega in uspešnega razvo-SedStvel Prav nasprotno, kar trdi Pred-vami ° Z demokratičnimi volit- noVeoSe ustvarjajo pogoji za sklenitev vije dogovora med narodi Jugosla- Zavzg Sodstvo Republike Slovenije se v°rov ra Za oimprejšni začetek pogo-sov v , Publik o novi ureditvi odno-VeUiie UPoslaviji. Glede položaja Slo-Uos (j0 0 ,naša stališča jasna. Svoj od-RPrfr*.odnje ureditve Jugoslavije U0Vi si^Ub^ka Slovenija določila v bodo dr»enski ustavi' glede katere se belili Zavljani naše republike oprezuje vr,,. mokratičnim izražanjem feferenri1Je na referendumu. Odločitve 9atie t> urna bodo obvezujoče za or-pr ePublike Slovenije, Vtača^ve^Stv° Republike Slovenije za-Poseoa,Se ocene in ukrepanje, ki bi veirijg ;° v suverenost Republike Slo-Per tji.11 njeno ustavno ureditev. Zo-'9aloa 6 P°skuse bomo uporabili vsa Skvioi^b.^va. Predsedstvo piedla-^vZarn!,SC.ln,'. Republike Slovenije, da 9i!kJ šp Sta ^'-e do ocen Predsedstva j Rj p, Pred razpravo v Skupščini Vp,^ jo v svoji izjavi napoveduje ’ Predsedstvo.« ^lUbljani, 17. maja jggg Publiški komite za informiranje BOGO SAMSA LJUBLJANA — Na drugem mestu objavljamo dve dramatični uradni sporočili slovenskega predsedstva in predsednika Milana Kučana. Dogodki v Sloveniji in v Jugoslaviji _se prehitevajo in zbujajo strah. Že včeraj smo obširno poročali o grozečem tonu in napovedih izrednih ukrepov, katere je pod predsedstvom srbskega predsednika Borisava Joviča sprejelo zvezno predsedstvo. Hkrati je bilo slišati nepreverjene govorice, da je JLA pričela razoroževati slovensko teritorialno obrambo. Te govorice je zdaj potrdilo slovensko predsedstvo, vendar iz tega uradnega poročila ni povsem jasno, kdo in kje orožje nadzoruje. Ali slovenska teritorialna obramba ali JLA? Do konkretne akcije pa je prišlo na temelju ukaza zveznega predsednika Joviča, kar je včeraj tudi sam potrdil na otvoritvi kmetijskega sejma v Novem Sadu, ko je v svojem govoru dejal, da se »izvajajo ukrepi, da se bo spoštovala zvezna ustava in zvezni zakoni po vsej državi«. Vse to seveda povezuje z volitvami, s spremembami, do katerih naj bi prišlo na protiustaven način. Novi zvezni predsednik Borisav Jovič je sklical sejo predsedstva na drugi dan svojega mandata. Na dnevni red je uvrstil varnostno poročilo, ki ga je pripravila JLA pred dobrim mesecem in katero je takrat vrnil vladi predsednik Drnovšek, predsednik vlade Markovič pa ga ni potrdil, tako da je postalo brezpredmetno. Ponovno so razpravljali o njem v trenutku, ko je bil Markovič odstoten. Na seji men-NADALJEVANJE NA 2. STRANI Predsedstvo o odvzemu orožja Teritorialni obrambi Ob govoricah in vprašanjih v javnosti v zvezi z domnevnim odvzemom orožja teritorialni obrambi daje Predsedstvo Republike Slovenije naslednje pojasnilo oziroma informacijo javnosti. Zaradi omenjenih govoric je predsednik Predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan danes poklical na pogovor komandanta teritorialne obrambe Slovenije generalpodpolkovnika Ivana Hočevarja. Komandant je povedal, da je Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo ukazal ukrepe za varnejšo hrambo oborožitve teritorialne obrambe na celotnem ozemlju SFRJ, pri čemer orožje ostaja v skladiščih teritorialne obrambe pod nadzorstvom pristojnih štabov za teritorialno obrambo. Predsedstvo Republike Slovenije je glede na to zahtevalo od Predsedstva SFRJ, da Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo javnost obvesti o tem ukrepu in o razlogih, ki so ga narekovali. Celovito stališče do tega vprašanja bo Predsedstvo Republike Slovenije zavzelo in ga sporočilo javnosti, ko bo imelo na voljo vse potrebne informacije. Republiški komite za informiranje LJUBLJANA — Na Otočcu na polovico poti med Ljubljano in Zagrebom sta se pozno v noč razgovarjali delegaciji slovenskega Demosa in hrvaške HDZ, ki so ju vodili najvišji predstavniki obeh strank. Sestanek je bil napovedan in dogovorjen že preje, vendar je imel predvsem značaj poudarjanja slovensko-hrvaške solidarnosti, kar je še posebej pomembno ob zadnjih napovedih proglasitve izrednega stanja v obeh republikah. Predsednik HDZ Franjo Tudjman je v uvodu izredno ostro ugotovil, da nobenega izrednega stanja ne more biti. Predsednik slovenskega parlamenta France Bučar pa je navedel, da ta sestanek pomeni resno opozorilo za kroge okrog Joviča. Hrvaško delegacijo vodita kandidat za predsednika republike Tudjman, bodoči mandatar za predsednika hrvaške vlade Stjepan Mesič in številni kandidati za ministre, slovensko pa predsednik parlamenta France Bučar, predsednik vlade Lojze Peterle, predsednik Demosa Pučnik, zunanji minister Dimitrij Rupel, obrambni minister Janša in številni drugi ministri. Razgovori so se zavlekli pozno v noč. B. S. Vse tri obsojence čaka zdaj še sojenje v Turinu in Cuneu zaradi drugih ugrabitev Ugrabiteljem male Patrizie Tacchella sodišče odmerilo po dvajset let zapora VERONA — Po . dvajset let bodo morali odsedeti Franco Maffiotto, Valentino Biasi in Bruno Cappelli, ki so 29. januarja letos v Stallaveni di Grez-zana ugrabili 8-letno Patrizio Tacchella. Zanjo so od družine najprej zahtevali odškodnino v višini 20 milijard lir, kasneje pa sedem. Odškodnine družina ni plačala, posebni oddelki karabinjerjev pa so 17. aprila deklico osvobodili v neki vili v Santa Marghe-riti Ligure. Sodišče je pod predsedstvom Leryja Campija v celoti sprejelo zahtevo javnega tožilca Angele Barbaglio, ki je za obtožence zahtevala po trideset let zapora, kar je največ po zakonu. Istočasno pa je Barbagliova tudi predjagala, da se obtožencem kazen zniža za tretjino, kot to predvideva novi kazenski postopnik pri sojenju po skrajšanem postopku. Maffiotto, Biasi in Cappelli bodo tri leta po prestani kazni tudi na nadzorovani svobodi, ugrabljeni Patri-zii pa bodo morali plačati 500 milijonov lir odškodnine. Enako vsoto bodo trije ugrabitelji plačali tudi staršem ugrabljenke, ki pa bodo denar namenili v poseben sklad za osirotele otroke policistov in karabinjerjev. Patrizi-jin oče, Imerio Tacchella (na sliki AP v sredini skupaj z ženo in odvetnikoma) s sodbo ni bil preveč zadovoljen. Dejal je le, da upa, da bodo kazen v celoti odsedeli, glede »popusta« v višini ene tretjine kazni pa je ironično pripomnil: »Vedno so me učili, da nagrado dobijo le tisti, ki jo zaslužijo.« Včerajšnji proces v Veroni je bil prvi proces po hitrem postopku proti ugrabiteljem, na prošnjo obtožencev pa je potekal po novem sodnem po-stopniku. Vsi trije obtoženci so tudi že priznali, da so krivi še za tri druge ugrabitve. Tako so priznali, da so pred Patrizio ugrabili Pietra Garisa, vnuka znanega lesnega industrij ca, Giorgia Garbera, vnuka nekadnjega predsednika nogometnega kluba Torino Pia-nellija, in Isabelo Isoardi, hčerko predsednika Alpitoura. Za te tri ugrabitve bodo trije »podjetni« ugrabitelji odgovarjali kasneje, sodili pa jim bodo ločeno v Turinu in Cuneu. Zelena luč za vladni finančni načrt RIM - Kabinetni svet je včeraj prižgal zeleno luč za odobritev popravka proračuna za letošnje leto kot tudi za vladni gospodar-sko-finančni načrt za obdobej 1991 - 1993. Vse skupaj naj bi odobrila vlada že na današnji seji. Popravek za letošnje leto predvideva krčenje izdatkov za 6.700 milijard in dodatne dohodke državne blagajne v višini 5.050 milijard. Davka na kreditne kartice ne bo, zato pa se bodo podražili plin, voda in poštne tarife. Kot je dejal minister za proračun Pomi-cino, naj bi to pomenilo 7 do 8.000 lir na mesec večje izdatke za družinske proračune. Antisemitizem - FILIP FISCHER Če je zrušitev Berlinskega zidu svetovni simbol novih upanj, je za Žide vir starih bojazni. Veter, ki je zapihal na Vzhodu, bo prav gotovo odpihal marsikoga in marsikaj: a bo pihal tudi na žerjavico, ki tli pod pepelom. Antisemitizem, stalni spremljevalec evropske kulture, ni nikoli umrl. Ne na Zahodu ne na Vzhodu. Gre za patološko stanje, ki se skriva za "levimi", "desnimi", "verskimi", "političnimi", "ekonomskimi", "etničnimi", "kulturnimi" ali "rasnimi" razlogi. Kaže, da se analize Židov uresničujejo. Poleg "revizije" zgodovine, 'ki skuša legitimirati razne zablode in uokviriti v neko "logiko" uničevalna taborišča, se dogajajo sila neprijetne in za vse človeštvo nevarne zadeve, tako na Zahodu kot na Vzhodu. Za naš ljubi mir naj bi ne videli ničesar in naj bi šlo vse to mimo neopazno? A enkrat smo se že spekli... V (za sedaj) vzhodnonemškem Leipzigu se gologlavi neonacisti "skinheads" sestanejo in proslavljajo novonastali položaj s 'Sieg Heil". V Moskvi nacionalistično gibanje Pamjat svari pred "svetovno sionistično konspiracijo". Romunski "rodoljubi" se zaganjajo ne le proti Madžarom, temveč tudi proti Židom. Nekaj podobnega se dogaja na Mad- patološko stanje žarskem, na Poljskem, Bolgarskem, Češkoslovaškem, v pribaltskih državah. In v Sloveniji? Tudi tam lahko beležimo nekam čudna znamenja. Ne vem, če je to le kriza rasti. Pred nekaj meseci oskrunijo židovske grobove na lendavskem pokopališču. Zadevo uspejo utišati, saj bi lahko škodila "imidžu" Slovenije, ki prehaja iz starega v nov sistem. Ali pa ni morda - v nekaterih detajlih - obratno? V 8. številki (20.4.90) Naših razgledov pa piše Jaša Zlobec o sramoti Tribune, ki objavlja "Protokole sionskih modrecev", monstruozen antisemitski ponaredek v izgovor za pogrome in genocid v carski Rusiji. V tridesetih letih so Židje dosegli - prek Švice - mednarodno prepoved tiskanja tega falsifikata. Tribuna noče zapisati, da gre za ponaredek, saj vztraja prodajati Protokole kot resnico. Jaša Zlobec piše takole: »(...) In zdaj jo lahko v nadaljevanjih spremljamo v Tribuni, in to brez uvoda in zunaj vsakega konteksta, še več, z ilustracijami, ki namigujejo na svetovno judovsko-komu-nistično zaroto. Ne samo o etiki, niti o dobrem okusu ni ne duha ne sluha. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Nova razhajanja v opoziciji so še okrepila Occhettov položaj »Solidarnost bomo iskali samo kjer nam jo bodo izkazali« RIM — Achille Occhetto je zmagal, konstituanta se dejansko že začenja; manjšini je treba dati garancije, vendar je treba prav tako zajamčiti pravice in dolžnosti večine. Strankina večina bo namreč morala izpeljati naloge, ki jih je prevzela na kongresih in centralnih komitejih. V tem smislu je tajnik KPI včeraj zaključil zasedanje CK z repliko, ki je odsevala odločnost in ki je postavila pred dejstvo udeležence centralnega komiteja. Occhetto pa je tudi zahteval glasovanje svojega dokumenta, tako da se je CK ponovno prelomil, kar pa sicer ni presenetilo. Za dokument strankinega tajnika je glasovalo 187 udeležencev, proti jih je bilo 90, dva pa sta se vzdržala. Z Oc-chettom sta tokrat potegnila tudi Pa-jetta, ki se je na izrednem kongresu vzdržal glasa, in tajnik KPI FJK Roberto Viezzi, ki se je bil opredelil za fronto za NE. Prav fronta za NE pa je ohranila svoje stališče in je složno glasovala proti, vendar ni bila v stanju predstaviti lastnega dokumenta, kot so nekateri predlagali. V sami fronti je namreč preveč razhajanj in nemara je prav to okrepilo Occhettovo zmago, saj je razbil enotnost opozicije in si celo zaslužil nekaj pohvalnih ocen. Del opozicije je tako pohvalil predvsem njegovo odločnost vendar tudi vsebino njegove replike. Occhettova replika ni bila prizanesljiva, predvsem z Ingraom ne. Očital mu je, da je polemiziral ne da bi upošteval vsebine njegovega poročila. »Programskih ciljev, ki smo si jih zastavili na 18. kongresu in ki smo jih soglasno glasovali, nisem zamenjal,« je menil Occhetto in pojasnil, da takrat ni nihče nameraval demonizirati predloga socialistov po predsedniški republiki. »PSI smo takrat izzvali, naj nehajo slepomišiti in po novostih, ki jih je prinesla njihova programska konferenca je postalo jasno, da moramo spremeniti naše stališče in postati pozornejši.« Occhetto je še opomnil, da je v Ingraovi analizi zasledil praznino predvsem v zvezi z »oblastjo« KPI in njeno vlogo v sklopu institucionalne ureditve. »Kdor ne išče prepirov v levici temveč jasnost v programih, še ni v podrejenem stanju; pač se v tem položaju nahaja, kdor meni, da je vsaka novost sad kakršne koli domene,« je ostro opozoril tajnik, ki je na to govoril o potrebi po opuščanju starih ideologij in avantgardnih gesel, oštel pa je tudi tiste, ki so z ironičnim prizvokom namigoval na srečanje v kamperju med D'Alemo, Veltronijem in Craxijem. »Ni važno, kje se kdo sreča, temveč kaj na srečanju govori,« je še opomnil. Še ostrejša pa je bila Occhettova reakcija na Ingraovo »prišepetavanje« o avtokritiki: »Avtokritika je bila institucija demokratičnega centralizma, danes je režim notranje demokracije drugačen. Odločitve kongresa niso v mojih rokah, temveč v rokah večine, ki je odločala z jasnimi idejami,« je opomnil Occhetto in vrgel nov izziv: »Znotraj in zunaj stranke bomo iskali solidarnost samo tam, kjer so nam jo pripravljeni izkazati.« Za Lucia Liber-tinija pa je bil to prvi korak k razkolu. Tajnik KPI Occhetto bo torej nadaljeval po svoji poti kljub še vedno kričečim znakom nezadovoljstva opozicije. Slednja je podpisala sporočilo, v katerem med drugim pojasnjuje, da ohranja stara odklonilna stališča in ne odstopa od prepričanja, da je volilni poraz posledica Occhettovega preobrata. Da vsi ne mislijo na enak način pa je pokazalo glasovanje, ki je na tajnikovo stran privedlo nekaj uglednih »upornikov«. • Zaskrbljenost da ni bilo niti obrambnega ministra Kadijeviča, prišli pa so nekateri drugi generali in notranji minister. Na sejo niso povabili slovenskega, hrvaškega in drugih predsednikov republik, bil pa je navzoč predsednik SR Srbije Slobodan Miloševič. Za uradno sporočilo naj bi glasovali vsi člani predsedstva, tudi Stipe Šu-var, nekateri naj bi se vzdržali, jasno in odločno proti pa je bil samo slovenski član predsedstva Janez Drnovšek. Načrt srbsko obarvanega centralističnega predsedstva je na dlani: disciplinirati vso Jugoslavijo, preklicati veljavnost demokratičnih volitev v Sloveniji in na Hrvaškem, obnoviti centralistično državno upravo pod vodstvom obnovljene ZKJ. V ta namen vsak dan prihaja do vesti o novih pobudah srbskega predsedstva, predsedstva srbske partije, o Miloševičevih govorih in obiskih in podobnem. Kolikor pa ta načrt ne bi uspel, je očitna druga posledica, torej razpad Jugoslavije, ustvarjanje velike Srbije pod vodstvom sedanje srbske partije, brez formalne krivde Srbije -krivi naj bi bili Slovenija in Hrvaška. Pri obeh scenarijih seveda ni niti besede o demokraciji, neposrednih volitvah, večstrankarskem sistemu, kot se je uveljavil v Sloveniji in na Hrvaškem. Prav v tem najbrž tiči resnični problem. Srbsko vodstvo se zaveda nezaustavljivega pritiska lastne demokratične javnosti. Na svobodnih večstrankarskih volitvah, ko bi se obnovila svoboda tiska, zaščitile človekove pravice, pa bi sedanja vodilna srbska garnitura prav gotovo dramatično in dokončno izgubila oblast. V beograjski zvezni skupščini je bilo zadnja dva dneva že slišati formalne zahteve, da se razveljavijo slovenske in hrvaške volitve, češ da so bile protiustavne, in da se kaznu- G. R. Craxi predlaga poglobljeno preveijanje v vladnih strankah RIM — Na zasedanju vodstva PSI je Craxi predlagal, da bi se vsedržavna skupščina stranke sestala že v začetku junija. Craxi meni, da ie napočil čas za poglobljeno analizo političnega položaja in trdnosti vladne koalicije, potreben pa je tudi pozoren vpogled v politične pobude, ki bi se morale uresničiti v prihodnjih mesecih. Socialistični lider je dobršen del poročila posvetil vprašanju institucionalnih reform, omenil pa je tudi možnost referenduma v primeru, da ne bi stranke večine našle ustrez- nega dogovora. Posredno pa je tudi opozoril komuniste pred nevarnostjo, da bi se znotraj njihove stranke ponovno razvnel protisocializem, kar bi lahko imelo kvarne posledice za levico. S posebnim poudarkom pa je govoril o potrebi po preverjanju z vladno koalicijo, saj je menil, da mora vlada pokazati, kaj je dejansko do sedaj naredila in kako namerava naprej, ne na zadnje pa bi bilo treba preveriti, kakšne so njene odgovornosti v primerih, ko ni izpolnila obvez. Gorbačov sprejel Kazimiero Prmskiene Kremelj je moral pristati na pogajanja MOSKVA — Mihail Gorbačov je včeraj sprejel predsednico litovske vlade Kazimiero Prunskiene. Skoraj dvournemu pogovoru je prisostvoval tudi predsednik sovjetske vlade Rižkov, kar vzbuja upanje, da se zid nerazumevanja med Moskvo in Vilniu-som, ki je nastal po proglasitvi litovske neodvisnosti 11. marca letos, počasi ruši. Resnici na ljubo je Prun-skienejeva prišla v Moskvo s kompromisnim pragmatičnim predlogom, ki predvideva začasno zamrznitev nekaterih zakonskih ukrepov vezanih na proglasitev neodvisnosti. Ta zamrznitev naj bi bila začasna, trajala bi ves čas pogajanj med Vilniusom in Moskvo, na katerih bi morali rešiti sporna vprašanja zvezne imovine v Litvi, pravice nelitovskega prebivalstva in vojaško-obrambna vprašanja. Kot je kasneje povedala Kazimiera Prunskiene je bil storjen prvi korak na poti dogovarjanja, srečanje je bilo spodbudno, a še ne rešuje litovsko-sovjetske-ga zapleta. Predstavnik litovskega »veleposlaništva« v Moskvi Vaseliauskas pa je pristavil, da je bilo to srečanje le informativnega značaja, tako da sovjetska sogovornika nista dala protipredlogov, vsekakor pa so po njegovih besedah včeraj razbili led v odnosih med Vilniusom in Moskvo. Gorbačov je bil navsezadnje v to tudi prisiljen. Že res, da je Zahod pokazal izredno razumevanje za njegove težave, a kaj ko bi lahko Washington izrabil prav pribaltski zaplet, da bi opravičil težave pri razorožitvenih pogajanjih. Premik je bržkone posredno že vplival tudi na ta pogajanja, saj sta včeraj ameriški državni tajnik Baker in sovjetski zunanji minister Ševardnadze z zadovoljstvom ponovno navajala, da bi lahko dosegli sporazum o 50-odstotnem zmanjšanju strateških jedrskih raket. Znake pribaltske odjuge pa posredno potrjuje tudi včerajšnje pisanje partijskega glasila Pravde, ki je obsodila protest Rusov v Estoniji in pohvalila omikano zadržanost in hladno kri Estoncev. Vseeno pa se je Pravda obregnila ob predsednika estonske- ga vrhovnega sovjeta Arnolda Ryutela, ki se ni hotel sestati z ruskimi manifestanti in je raje ostal za varnimi zidovi parlamenta. Tudi zagonetni primer uboja nekega 18-letnega Litovca, ki je skušal razorožiti stražarja pred oporiščem v Kaunasu, sovjetsko časopisje ne napihuje. Po vsem sodeč je Kremelj pričel bolj pragmatično gledati na dogajanja, ker se boji zapletov med samimi Rusi. Včerajšnje glasovanje na kongresu ljudskih poslancev RSFSR, predstavlja hud udarec za Aleksandra Vlasova, kandidata partijskega aparata. Poslanci so namreč odobrili predlog protikandidata Borisa Jelcina, da mora Vlasov pred kongresom kot predsednik vlade Ruske federacije podati obračun svojega dela. Ker pa je gospodarski in družbeni položaj v RSFSR vse prej kot zadovoljil, je lahko vsakomur jasno, da bo Vlasov pogorel. Jelcin je obenem pričel ofenzivo, da bi RSFSR osvobodil finančnih bremen do zveze. Imaš kravato? Ti bomo že pokazali V Iranu stroga določila glede oblek Čestitke ob jubileju Objavljamo še dve čestitki, ki smo ju prejeli ob 45-letnici Primorskega dnevnika. V prepričanju, da bo Primorski dnevnik še v naprej opravljal svoje pomembno in nenadomestljivo vlogo in z najboljšimi željami za nadaljnje uspehe, iskreno čestitamo ob vaši 45. obletnici. Radio Koper-Capodistria Kljub visokemu jubileju - naj še vedno ostane ustvarjalna neizčrpnost slovenskega duha. Čestitam S. Skodlar TEHERAN — Patrulja pasdara-nov (islamskih gardistov) je pred dnevi zelo grobo ravnala z jugoslovanskim gospodarskim predstavnikom v Teheranu in to samo zato, ker je ob običajni poslovni obleki nosil tudi kravato. Islamski fundamentalisti v. Iranu imajo kravato za znamenje dekadentne zahodne kulture, ki je »sovražnica muslimanske vere«. Patrulja je Jugoslovana, ki iz razumljivih razlogov ne želi biti imenovan, potegnila iz taksija, eden izmed pasdaranov pa ga je vlekel naokoli s kravato, čeprav je videl, da gre za tujca, saj je v začetku z njim celo spregovoril nekaj besed v angleščini. Do incidenta je prišlo pred dvema dnevoma v središču Teherana pred okoli 300 opazovalci. Jugoslovan se je mirno, vendar odločno upiral grdemu ravnanju, zaradi česar je eden od pasdaranov celo pograbil puško. Vse skupaj je trajalo vsaj 15 minut, nato pa je jugoslovanski po- slovnež odšel nazaj k taksiju. Pas-darani mu tega niso preprečili, najverjetneje zaradi vse večje množice opazovalcev. V Teheranu so pred kratkim začela veljati najstrožja pravila islamskega obnašanja in oblačenja na javnih mestih. Prodajalcem in uslužbencem javnih ustanov je kravata prepovedana. Nikjer pa ne piše, da velja to tudi za tujce, za katere tudi v času najbolj radikalnega islamskega fundamentalizma take prepovedi niso veljale. Benetke najbrž ob Expo 2000 Libija poveličuje antisemitizem STRASBOURG — Z nepričakovano veliko večino je včeraj evropski parlament v Strasbourgu zavrnil kandidaturo Benetk za organizacijo svetovne razstave Expo 2000. Proti organizaciji svetovne razstave v Benetkah je glasovalo 195 od 214 prisotnih poslancev, za jih je bilo 15, 4 pa so se vzdržali. Preseneča nizka udeležba pri glasovanju, saj je evroposlancev kar 516. Sklep evropskega parlamenta sicer še ni odločilen, saj bo o dokončni dodelitvi svetovne razstave odločal še Biro za svetovne razstave v Parizu 14. junija, toda z včerajšnjo odločitvijo je najbrž že jasno, da bodo v Parizu člani Biroja odločali le med Torontom in Hannovrom. Očitno je, da je večina v Strasbourgu menila, da bi organizacija svetovne razstave lahko porušila ambientalno ravnovesje v Benetkah. Tak sklep je bil najbrž najmanj všeč zunanjemu ministru De Michelisu, ki ni skrival razočaranja, vendar pa je dejal, da ga je treba sprejeti »z dolžnim spoštovanjem, saj izraža večinsko mnenje v ev-roparlamentu.« Povsem drugačno pa je bilo razpoloženje Bruna Visentinija (PRI), ki se že pet let bori proti organizaciji Expo 2000 v Benetkah. Kasneje so se njegovemu nasprotovanju pridružili še mnogi drugi in sodeč po včerajšnjem glasovanju v evropskem parlamentu v Strasbourgu so bila njihova prizadevanja uspešna. RIM — Medtem ko zahodne agencijske vesti poročajo o novih oskrumbah židovskih pokopališč v Franciji in o ogorčenju omikane Evrope, pa uradna libijska tiskovna agencija Jana pozdravlja oskrumbe »kot izraz globokega čustva«, »kot rast zavesti v evropskih ljudskih množicah«. »Danes vidimo,« navaja agencija Jana, »z vso jasnostjo, da je prebuditev ljudskih množic naravna posledica ob vsem, kar je zagrešil m še dela sionizem v družbenem telesu Evrope.« Blodni zapis še navaja, da narodi ne pozabljajo, kako so jih oropali tradicij, jim potvorili zgodovino v korist svetovnega sionističnega gibanja. Režimska Jana izraža upanje, da »bo napredek človeške civilizacije končno strl sionistični svet in porazil sionistične spletke, tako da bodo zastave pravičnosti in resnice plapolale visoko, zmagovito...« Gadafijevo trobilo ob koncu ugotavlja, da Evropejci odkrivajo svojo samozavest, ki jim jo je odvzel sionizem , »to najnevarnejše gibanje, ki je popeljalo v pogubo miroljubne narode in uničilo razvite civilizacije.« Sionizem je po mnenju Jane kriv za vse zlo na svetu. Take izjave ne potrebujejo komentarja, ker same po sebi dokazujejo, da je libijsko vodstvo skregano z zdravo pametjo. je dosedanje nosilce oblasti, ker sc oblast prepustili neustavno izvoljenim predstavnikom. Predaja oblasti pa je potekala včeraj dopoldne v prostorih slovenskega izvršnega sveta brez kakršnekoli slovesnosti, korektno, poslovne i in delovno. Prvotno se je govorilo da bo predaja v ponedeljek, še \ sredo nam je predsednik vlade Pe-! terle napovedal, da bo v petek, in b moral dati v četrtek zjutraj intervju j za bralce Primorskega dnevnika Toda očitno so predajo pospešili, da : Slovenija ne bi bila brez legitimne | vlade, ki lahko brani njene zakonite interese. Tudi to je dokaz izredne demokratičnosti, visoke kulturne ir civilizacijske stopnje slovenskega naroda in politike. Takoj po predaji pa je zasedale slovensko državno predsedstvo. Ne seji sta bila prisotna tudi oba pred sednika: skupščine Bučar in vlade Peterle. Popoldne ob 17. uri pa se je začel na Otočcu sestanek slovenske ga in hrvaškega vrha. Najprej je bil zamišljen kot medstrankarski sesta nek Demosa in Hrvatske demokrat ske zajednice, potem pa se je spre menil v sestanek kandidata za pred sednika republike Hrvaške Tudjma na, kandidata za predsednika vladi Hrvaške in slovenskih vladnih mož • Antisemitizem Moj prijatelj, edini Jud moje ge neracije v Ljubljani, je Tribuno to žil. V vsaki državi parlamentarni demokracije bi bil tožbo gladko do bil. Pri nas, v Ljubljani je ni, osred nji slovenski dnevnik se je celo ci nično obregnil obenj. In še huje uredništvo Tribune mu je zagrozih s protitožbo zaradi obrekovanja Moj prijatelj se je podal na trnovo pot od Poncija do Pilata. Od komisije za zaščito mišljenja pri pisateljskem društvu do karizmatičnih voditeljev novih slovenskih strank. Pa je povsod naletel na gluha ušesa, češ da gre za njegove privatna travme. Slovenci smo očitno vpleteni v pomembnejše in plemenitejše bitke in nas objave antisemitskih pamfletov nič ne brigajo. (...) Zadnje čase sem se v Ljubljani pogovarjal z vrsto zahodnih novinarjev in predstavnikov humanitarnih organizacij. Po eni strani so bih ^ navdušeni nad stopnjo slovenske j demokracije, po drugi strani pa f niso mogli verjeti, kako lahko ph * nas iz tedna v teden izhajajo Protokoli sionskih modrecev. (...) Provincialni in menefregističo1 molk ob škandalu s Protokoli sioh' skih modrecev me globoko žali, k°l človeka in kot Slovenca. In pre^ svojim prijateljem Judom se čuti»\ krivega tudi v imenu vseh tistih, j1 so sramotno brezbrižno zamahnili roko: to se nas ne tiče. Mene s tiče.« In sedaj še zamejstvo in Trst, ki se lahko "baha" z uničevalnim tabori’' čem. Inflacija psovk po zidovih na rf' čun Slovencev je pri nas že taka, ^ nanje komaj reagiramo. Ob več]1*1 provokacijah še zmoremo potrosi* nekaj uradnih "ostrih protestov". *j; če se med množico nam namenjen1 žaljivk pojavi kljukasti križ, nas prizadene bogve kako. Celo na skoraj moti, da nekateri reagirajo na kljukasti križ, ko pa ostajajo ra nodušni ob napisih proti Slovence^ Najraje bi takim pdvzeli legitimno^ protestirati, zaradi selekcije, ki > ■ opravijo. Ta naša reakcija kot P1 omenjena selekcija kaže, da s^, pravzaprav vsi malce bolni, saj zujemo otopelost in nezmožn0.^ analize tega, kar se dogaja v nas okoli nas. ,e O židovski skupnosti v Trstu Pa^a bolj malo mogoče povedati- . oskrunitev grobov v Franciji , varja kar se da umirjeno in ugot o(j Ija, da ni nič novega pod soncem^ njegovega vzhoda do zahoda- v mučnih občutkih pa prevladuj a skupnosti treznost in zdrava ske£,s-o usodi Židov zlasti na Vzhodu-krunitev grobov zato ni mogla .. viti posebne nabiralne akcije, k1 Uj, teka v Trstu kot v vseh Žid0'’' stj skupnostih sveta. Sovjetske 0..oI1ti so namreč izdale Židom že vizum; za ta milijon ljudi pa 3e pripraviti v nekaj letih vse str ^ re, ki bi jih lahko sprejele. D® rej ne manjka, zato pa ni 111'^ci' za malodušje ob dogodkih v pre(ei?nn,ene žene' Zlato mesto, o Q ^elik?9t ček in slamica, Rada bi ,Q na r °' .Kralj Drozgobrad, Sončni-peČQl !p.esarjev slavec, Če bi n6s 'n mnM°dlla' Skrivalnice, Volk, h' .Kam r r' Vrtnice male gospodič-enriQška p6 /e vlak‘ Stara Ljubljana, kozamunda, Deklica lastovi- Kosovelova knjižnica, ki s posebno dejavnostjo vzgaja mlade bralce, je bila med prvimi, ki je že leta 1981 umetnici organizirala razstavo. Že takrat je med obiskovalci knjižnice vzbudila veliko navdušenje in mnogi so si njene ilustracije tudi kupili. Od takrat do danes si je svoj krog prijateljev še razširila, a tokrat občudovalci njene umetnosti ostajajo razočarani, ko jim v knjižnici povedo, da ilustracije niso naprodaj. Iz dneva v dan pa se vrstijo v knjižnici obiski otrok, tako iz otroškega vrtca kot osnovne šole in knjižničarka Marija Godnič, ki vodi pionirski oddelek, jim ob razstavljenih ilustracijah, kot so: Janko in Metka, Čarobna piščalka, Deklica lastovica, Žabji kralj, Cesarjev slavec, pripoveduje pravljice. Kdor želi, si za spomin lahko kupi komplet voščilnic v domiselni opremi za različne prilike (Kamiline reprodukcije iz različnih pravljic), vse skupaj pa so naslovljene V otroških očeh prebiva duša. In če bi v skopih besedah hoteli povedati, v čem je bistvena vrednost Ka-milinih ilustracij, bi rekli nekako ta- kole: Kamila Volčanšek je tista umetnica, ki svojo likovno govorico vedno znova prilagaja novim vsebinam in občutjem. V likovnem soustvarjanju knjige vedno znova išče nove ustrezne poti, ki jih povezuje le njeno lastno videnje in občutje. Cista in jasna risba konturno omejuje barvne piloskve, znotraj njih pa se narisani detajli združujejo v prefinjeno oblikovane ornamentalne. površine. Ena od bistvenih kvalitet ilustracij Kamile Volčanšek, je nedvomno njihov barvni svet. Slikarka niza in sestavlja živo upadlji-ve osnovne tone, v ustaljene celote. Njene barve, izbrane iz modernega spektra vijoličasto-roza-modrih in ze-leno-rumenih odtenkov, so mestoma nežno prosojne, drugod intenzivno sijoče. Vsekakor je to svet, ki je sodobnemu otroku blizu in ko sem pred dnevi neko deklico, ki si je z zanimanjem ogledovala razstavo vprašala, če ji je všeč, je odgovorila: »Zelo je lepo, vse je tako veselo, pa tudi smešno in natančno.« Duhovita prikupna pravljična bitja Kamile Volčanšek so otrokom blizu, včasih so jim celo podobna, pa vendar so drugačna od njih: skriv- nostnejša, rahlo odmaknjena in neizmerno pravljično zanimiva. Pri svojih ilustracijah Kamila Volčanšek vedno izhaja iz realnega sveta, ki je fantazijsko prepesnjen. Pravljični kostumi, arhitektura in še tako drobni detajli izvirajo vedno iz časa in okolja, v katerem se pravljica dogaja in nenazadnje bi mogli vsakemu listu, cvetu ali gobi določiti vrsto. Tako slikarka s svojim likovnim delom otroke ne le prepriča, temveč veliko nauči. Neprenehni študij secesije, stalno soočanje z dosežki klasične ilustracije ter preverjanje lastnega dela ob dosežkih drugih avtorjev in dob, so Ka-mili Volčanšek omogočili tudi raziko-vanje v smeri celotnega oblikovanja knjige. Ilustratorka, ki se je takoj po končanem študiju profesionalno lotila tega značilnega likovnega izraza, sodi med najbolj izrazite in samosvoje predstavnike mlajše slovenske generacije. Za svoje delo je tudi prijela visoka priznanja. V sežanski knjižnici bo njena razstava na ogled do konca maja. A. N. Na Kozleku bodo zgradili novo kočo KUTEŽEVO — Na letošnjem tradicionalnem 33. prvomajskem pohodu na 997 metrov visoki Kozelk pri Ilirski Bistrici je najstarejši udeleženec, 74 letni Jože Mizgur položil temeljni kamen za novo planinsko zavetišče na tem priljubljenem izletniškem vrhu. Kočo bodo člani sekcije ilirskobistriškega planinskega društva iz Podgore zgradili na severnem pobočju hriba, kjer so lokacijo izbrali v sodelovanju . z regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine. Planinci iz Podgore bodo leseno kočo, ki jo nameravajo postaviti na kamniti kleti s površino 30 kvadratnih metrov, zgradili predvsem z lastnim denarjem in deloma ter s pomočjo Zavoda za pogozdovanje Krasa. (J. O.) Od jutri v gledališču Miela Vsedržavni svet ARCI v mestu ob meji Uradni, a še nedokončni podatki o predvpisih na naših šolah za prihodnje šolsko leto V slovenskih otroških vrtcih in osnovnih šolah se nadaljuje nezadržno padanje števila vpisov Trst je mesto na meji in meja ga je močno zaznamovala. Trst pa je kljub vsem napetostim, ki jih je nosil v sebi in s katerimi še ni povsem obračunal, okno v vzhodno Evropo, ali pa vsaj na del te Evrope. Dejansko doživljamo v prvi osebi, Slovenci pa še toliko bolj, globoke spremembe v Sloveniji in Jugoslaviji. Spremembe bodo prav gotovo zaznamovale tudi naše mesto, čeprav zgodovina ni determiniran proces, ki ga lahko povsem predvidevamo ali obvladamo. Poseben položaj Trsta, prisotnost Slovencev in nenazadnje Zveze slovenskih kulturnih društev so narekovali vsedržavnemu vodstvu ARCI, da je sklicalo prav v našem mestu vsedržavni svet, ki bo posvečen problematiki nove Evrope in spremembam na Vzhodu. To je prvič, da organizacija, ki šteje milijon in pol vpisanih, pripravi vsedržavno zasedanje izven svojega sedeža, ki je v Rimu. Vsedržavni svet bo jutri in v nedeljo v tržaškem gledališču Miela Reina ter v prostorih Krožka pristaniških delavcev. Zasedanje pa bo privabilo v Trst veliko pomembnih gostov iz Italije in tujine. Prisotni bodo med drugim predsednik >Zveze kulturnih organizacij Slovenije Marijan Gabrijelčič in njen tajnik Vojko Stopar, član vodstva madžarskih mirovnikov Nikols Barabas, poslanec Nemške socialdemokratske stranke Dieter Esche, avstrijski predstavnik VJerner Winterste-iner, vsedržavni tajnik ZKMI Gianni Cuperlo in vsedržavni tajnik Federacije mladih socialistov Michele Svi-dercoschi. Med pomembne prireditve, ki bodo spremljale potek sveta, je treba naglasiti sobotno srečanje, ki bo namenjeno palestinskemu vprašanju. Na srečanju bodo prisotni ugledni gostje, med katerimi bo tudi odgovorni urada OLP v Italiji Nemer Hammad. Ob njem bo govoril znani židovski novinar Janiki Cingoli, kar bo dalo srečanju izjemno razsežnost, posebno danes, ko se v Evropi pojavljajo nekatera ostro nasprotujoča si stališča, izbruhi antisemitizma, rasizma itd. Sodelovala bo tudi Raffaella Balini, članica skupine Time for Peace, to je organizacije, ki je priredila znameniti novoletni mirovni shod v Jeruzalemu. Srečanje bo v Domu pristaniških delavcev ob 15.30. Po tem zasedanju bo ob 17. uri okrogla miza o problemih nove Evrope in dogajanjih na Vzhodu. Sodelovali bodo evropski poslanec Jiri Pelikan, ki je dolgoletni sodelavec Dubčka in sedanjega čehoslovaškega predsednika Havla. Govorili bodo še član vsedržavnega tajništva KP1 Piero Fassino, član predsedstva katoliškega združenja ACL1 Franco Passuello, univerzitetni profesor iz Padove Antonio Papisca, univerzitetni profesor Darko Bratina in vsedržavni predsednik ARCI Gianpiero Rasimelli. Zasedanje se bo nadaljevalo v nedeljo, nakar bo delegacija odpotovalo v Grožnjan, kjer se bo srečala s predstavniki talijanske narodnostne skupnosti. Delegacija vodstva ARCI bo ostala v Trstu še v ponedeljek in se odpeljala na obisk v Ljubljano, kjer se bo srečala s predstavniki Slovenije. Del zasedanja bo seveda posvečen temu, kako naj se ARCI vključuje v mednarodne tokove, Slovenci bomo seveda imeli možnost, da se enakopravno vključimo v razpravo in da se ustrezno predstavimo širši italijanski javnosti in da navežemo stike preko domačih (večkrat nam neprijaznih) logov. Predvpisi v osnovne šole Predvpisi v državne vrtce ŠOLA 1. razred 1988/89 1. razred 1989/90 predvpis 1. r. 1990/91 Sv. Jakob 5 7 7 UL Giotto 0 2 0 Ul. Donadoni 5 6 7 Sv. Ana 10 6 2 Škedenj 5 1 3 Sv. Ivan 7 9 8 Barkovlje 5 10 0 Katinara 7 6 4 Rojan 5. 1 5 Opčine 14 18 18 Bazovica 5 8 4 Gropada 6 1 4 Trebče 2 2 2 Križ 10 1 3 Prosek 12 11 14 Repentabor 5 6 3 Nabrežina 8 6 7 Devin-Sesljan 8 0 7 Šempolaj-Slivno 8 5 0 Zgonik-Salež 6 4 9 Gabrovec 4 0 0 Briščiki 0 2 0 Dolina 8 3 6 Mačkolje 2 4 3 Domjo-Ricmanje 16 8 7 Boršt 3 4 6 Pesek 0 0 2 Milje 3 . 5 3 Boljunec 11 7 4 SKUPNO 180 143 138 Konec šolskega leta se bliža, za dijake srednjih šol je skrajni čas, da pokažejo, kaj so se letos naučili in se tako rešijo neljubih »podaljškov«, za ravnatelje in šolske funkcionarje pa so to dnevi, ko načrtujejo organizacijo dela v novem šolskem letu. Kakšne so perspektive, bo za bodočnost slovenskih šol letina dobra? Čeprav traja rok za dokončno vpisovanje tja do polovice septembra, si lahko ustvarimo vsaj približno sliko na osnovi predvpisov v prve razrede šol vseh stopenj. Če na hitro ocenimo kopico podatkov, lahko takoj ugotovimo, da so številke precej neobetavne, saj drsi trend vpisov — z nekaterimi izjemami — nezadržno navzdol. Slika za otroške vrtce in osnovne šole ni rožnata, še bolj negativen pa je številčni podatek o predvpisih v prve razrede nižjih srednjih šol, kjer bo prvošolcev (če se seveda starši ne bodo premislili) deset manj kot letos, 50 manj kot lani, celo 95 manj kot v šolskem letu 1987/88! Predvpise v nižje in višje srednje šole bomo podrobneje preučili v jutrašnji številki, danes pa si oglejmo številke za vrtce in osnovne šole. Naj opozorimo, da nam jih je OTROŠKI VRTEC 1.letnik 1988/89 1.letnik 1989/90 predvpis 1990/91 Sv. Jakob 4 7 6 Škedenj 3 1 5 Sv. Ana 5 4 5 Barkovlje 7 7 2 Lonjer 8 8 4 Opčine 19 11 14 Bazovica 10 5 3 Gropada 2 4 9 Trebče 1 4 3 Prosek 6 14 10 Križ 3 5 6 Repentabor 3 3 2 Dolina 4 6 5 Mačkolje 0 4 3 Domjo 7 7 4 Ricmanje 5 6 4 Boršt 1 7 0 Boljunec 8 6 5 SKUPNO 96 _ 109 Predvpisi v državne vrtce 90 OTROŠKI VRTEC 1.letnik 1.letnik predvpis 1988/89 1989/90 1990/91 Nabrežina 2 3 5 Devin 5 3 4 Mavhinje-Sesljan 6 2 4 Šempolaj 6 4 5 Zgonik 9 3 5 Gabrovec 5 3 2 Sv. Ivan 3 6 5 Ul. Conti 3 7 7 Ul. Ginnastica 10 5 5 Greta 9 5 6 Milje 3 3 5 SKUPNO 66 44 53 našteli 180 prvošolčkov, se njihovo število vztrajno niža, vendar še vedno nismo na ravni šolskega leta 1987/88, ko jih je bilo še nekaj manj kot je predvpisov za prihodnje leto. Do septembra se nadalje znajo zgoditi še kakšne pozitivne spremembe, predvsem _ glede 17 otrok, ki bodo letos zapustili vrtec, a jih starši še niso predvpisali v prvi razred osnovnih šol. Do tega podatka smo prišli tako, da smo sešteli vse malčke, ki letos obiskujejo 3. letnik vrtcev (teh je 155) in jih primerjali s podatkom o skupnem pred-vpisu v osnovne šole. Tu bi opozorili še na nekatere šole, ki jih demografski padec še posebno omejuje. Gre za osnovne šole v Briščikih, Gabrovcu, Trebčah, na Pesku in Škednju. V Gabrovcu, Barkovljah, Šempolaju in Briščikih letos ne bo »novincev«, vendar v Barkovljah in Šempolaju so si »nabrali« dovolj naraščaja v preteklih letih, tako da je upati, da bo prihodnje šolsko leto le eno od tistih, ki jih označujemo »s suhimi kravami«. NADJA FILIPČIČ nudilo šolsko skrbništvo in da vsekakor niso dokončne. V državnih otroških vrtcih naj bi v prvem letniku bilo 19 malčkov manj kot letos. Za naše razmere je to hud padec, vendar ne smemo pozabiti, da smo letos (šolsko leto 1989/90) zabeležili pravi »boom«, saj se je populacija v državnih vrtcih povečala skoraj za četrtino. Najbolj opazen negativni trend je v Barkovljah in Bazovici, navzdol drsi tudi število malčkov v Domju, v Borštu pa je očitno letošnji »razcvet« pobral vse sile, tako da v prihodnjem šolskem letu predvidoma ne bodo imeli »novih« kratkohlačnikov. Da ni vse tako sivo, se moramo zahvaliti Gropajcem in Gropadi, kjer bo prvič obiskovalo vrtec kar devet malčkov. Pozitiven trend je opaziti tudi v enajstih občinskih vrtcih, kjer se napoveduje 53 malčkov, torej devet več kot letos. Za te vrtce niso v običaju predvpisi, podatke pa smo zbrali s pomočjo ljudi, ki imajo verodostojne informacije o otroškem »potencialu«. Preidimo k osnovnim šolam. Po čudežnem demografskem skoku v šolskem letu 1988/89, ko smo Vsestransko pozitiven obračun tržaške pomorske razstave Roro 90 Po treh dneh intenzivnih razprav se je včeraj zaključila deseta prireditev Roro, ki je s tipičnimi sredstvi tega posebnega sistema prevozov miroljubno »okupirala« ves razpoložljiv prostor okrog Kongresnega centra na Pomorski postaji. Šele pozoren pregled razstavne vsebine, promocijskih prireditev in kongresnega programa pa je omogočil, da so se krajevni in deželni politični in ekonomski krogi dejansko zavedli izrednega mednarodnega obsega te manifestacije, gotovo ene najpomembnejših, ki smo jih po tehnično-operativni plati videli v Trstu. Tudi s turističnega vidika je prireditev moč uvrstiti med velike uspehe tako za razstavni kot za kongresni sektor, kateremu Trst pripisuje velik pomen v okviru svojega turističnega razvoja. Če seštejemo razstavljalce, kongresiste, obiskovalce in prireditelje, potem je tržaški Roro 90 vpletel okrog tisoč oseb in zapustil mestu približno poldrugo milijardo lir, iztrženo z nočitvami, prehrano, uporabo sredstev javnega prevoza, s shopingom ter z vsemi ostalimi storitvami, ki so neposredno povezane s kongresi in razstavami (npr. prevajalske službe, razstavni aranžmaji, oprema kongresnih prostorov itd.). Skratka, obračuni komaj zaključene prireditve in neskrito navdušenje gostov iz 32 držav so več kot laskavi, zato ni čudno, da tržaški in deželni prireditelji že razmišljajo, da bi manifestaciji Roro ponudili ponovno gostoljubje leta 1994, torej dve leti za prihodnjim gostiteljem, ki bo švedski Gdteborg. S tehničnega vidika pa je tudi zaključni del Roro 90 potrdil prepričanje, ki se je soglasno izrazilo že v prvih razpravah: uvedba novih plovnih enot roro postaja vse bolj potrebna tudi za komercialni promet med Evropo in Sredozemljem. Za leto 1994 je na tem področju predviden 33-odstotni povišek, kar pomeni, da je že sedaj potrebnih od 12 do 13 novih ladij na leto. Nadalje je tržaški Roro ponudil prerez novih razvojnih dosežkov na mednarodni ravni, med katerimi je bil zanimiv primer novega avstralskega katamarana roro z visoko hitrostjo, ki je izredno konkurenčen za ladje, ki sedaj plujejo čez Atlantik. V prihodnjem šolskem letu bo pet enorazrednih šol Ob podatkih za nekatere osnovne šole se postavlja pereč problem, ki se ga sicer že dolgo zavedamo, a nas vsako leto znova spravlja v dileme: kako ukrepati z maloštevilnimi razredi oziroma z enorazrednicami. Zaradi prenizkega števila vpisov je v letošnjem šolskem letu že zaprla duri osnovna šola Dragotin Kette v Trstu, predlanskim pa je ista usoda doletela mav-hinjsko osnovno šolo. Kot so nam povedali na šolskem skrbništvu, bo prihodnje šolsko leto v tržaški pokrajini pet slovenskih šol enorazrednic. V Briščikih bo šola stela le dva učenca, ki bosta obiskovala 2. razred, v Gabrovcu računajo na pet otrok (4 v tretjem razredu, 1 v četrtem), na Pesku bo osem učencev (2 v prvem, 2 v četrtem in 4 v petem razredu), ki jih bosta poučevali dve učiteljici, v kolikor je šola s celodnevnim poukom. Dve učiteljici bosta nameščeni tudi na šolo s celodnevnim poukom v Trebčah, kjer bo predvidoma 7 učencev (2 v prvem, 2 v drugem, 2 v tretjem in 1 v petem razredu). Dve učiteljici bosta dodeljeni tudi škedenjski enorazrednici, v kateri bo 8 otrok, in sicer 3 v prvem, 2 v drugem in 3 v četrtem razredu. Podaljšali so rok za dvig dodatnih bencinskih bonov Razdeljevanje dodatnih bencinskih bonov, ki bi ga bili morali končati danes, so podaljšali še za tri dni. Upravičenci jih bodo tako lahko dvignili še v ponedeljek, 21., v sredo, 23., in v petek, 25. maja. Trgovinska zbornica ob tem še enkrat opozarja na način dvigovanja teh dodatnih bonov. Zasebniki, ki stanujejo na območju tržaške občine, bodo lahko bone dvignili v ponedeljek, sredo in petek med 14. in 20. uro, in sicer v občinskih izpostavah za Rojan-Greto-Barkovlje, za Kolonjo-Škorkljo, za Sv. Vid-Staro mesto, za Staro mitnico, za Sv. Jakob, za Valmauro-Naselje sv. Sergija, za Novo mesto-Novo mitnico, za Kjadin-Rocol in za Škedenj-Čarbolo. V istih dneh bodo upravičenci lahko dvignili bone tudi v občinskih izpostavah za Zahodni Kras in za Sv. Ivan, vendar z urnikom od 16. do 19. ure, medtem ko bodo v izpostavi za Vzhodni Kras razdeljevali bone samo v ponedeljek, 21. t. m., od 16. do 19. ure. Zasebniki, ki prebivajo v okoliških občinah bodo lahko dvignili bone prav tako v ponedeljek, sredo in petek, in sicer: na devinsko-nabrežinskem županstvu od 9. do 13. ure, na repentabrskem županstvu od 10. do 13. ure, v tehničnem uradu Občine Milje od 15. do 19. ure, na dolinskem in na zgoniš-kem županstvu pa od 9. do 13. ure. Podjetja, krajevne uprave in ustanove bodo lahko dodatne bencinske bone kot ponavadi dvignila na sedežu tržaškega avtomobilskega kluba ACI, in sicer prav tako v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Podaljšanje roka za dvig dodatnih bencinskih bonov velja tudi za tiste upravičence, ki so prijavili zamenjavo vozila po 23. aprilu letos, in za vse tiste, ki so prijavili zamenjavo imena upravičenca v okviru istega družinskega jedra po 17. aprilu 1989. Vsi ti pa se morajo za dvig bencinskih bonov obrniti neposredno na Trgovinsko zbornico, in sicer v ponedeljek, sredo in petek med 8.30 in 11.40. Pokrajina izdala odlok za gradnjo upepeljevalnika Predsednik pokrajinske uprave Da-rio Crozzoli je v sredo izdal odlok, s katerim je »in extremis« (prav v sredo je namreč zapadel rok) dovolil Občini Trst, da zgradi novo napravo za uničevanje mestnih trdih odpadkov, ki bo služila vsej pokrajini. Se isti dan je občinski odbor namreč sprejel popravke, ki jih je narekovala pokrajinska uprava in brez katerih Pokrajina ne bi mogla izdati odloka (pokrajinski tehnični odbor je namreč v ponedeljek odkril v načrtu, ki ga je občinska uprava sprejela na vrat na nos, nekatere netočnosti in površnosti). Tržaška občina bo torej v kratkem lahko uradno poverila podjetjem Emit, Carena in Riccesi, ki so zmagale natečaj za zakup gradbenih del, gradnjo upepelnje-valnika. Med predpise Pokrajine, ki jih bo občinska uprava morala upoštevati med gradnjo novega upepelnjevalni-ka, sodijo izgradnja posebne naprave za upepeljevanje pnevmatik, namestitev naprav, ki naj bi jamčile pravilno in primerno izgorevanje, poglobljena raziskava geoloških značilnosti terena (ki so ga le pred kratkim "iztrgali" morju in ki ga občasno še vedno preplavlja morje) in namestitev naprav za depuracijo izpušnih dimov. Pokrajina pa je Občini priporočila tudi, naj preventivno poskrbi za usposabljanje osebja, ki bo upravljalo upe-peljevalnik, naj že ob izgradnji prve tranše namesti sistem za omejevanje pepela v atmosferi in naj istočasno zgradi vse dodatne storitve (kakršne so ceste). Pokrajina je prav tako svetovala Občini, naj postavi naprave za merjenje zračne in zvočne onesnaženosti, ki bodo omogočile tudi primerjavo med sedanjim onesnaženjem in onesnaženjem, ki ga bo povzročil novi upepeljevalnik. Merilne naprave naj bi istočasno pomagale ugotoviti, ali je ob upepeljevalniku mogoče namestiti industrijske obrate (prehrambene industrije npr.). Nazadnje pa je pokrajinska uprava svetovala Občini, naj preuči, ali je v Trstu mogoče uvesti sortirano zbiranje odpadkov. V nedeljo seminar ZKMI o problemil1 uživanja mamil Na pobudo Zveze komunisti^, mladine Italije bo v nedeljo s P^te0 kom ob 10.30 delovni in debatni zasvojenosti z mamili. Seminarja, v bo v prostorih tržaške federacije K P1, .j Ul. Madonnina 19, se bodo udele*0’. številni vsedržavni in krajevni s^e. kovnjaki. K pobudi so pristopila 5 vilna združenja in skupnosti, ki se P.j, svečajo temu perečemu vprašanju , pa mladinske in sindikalne organ1 cije- , S0' Na nedeljskem seminarju bodo delovali Stefano Anastasia za vS®V0, žavno vodstvo ZKMI, dr. Cogliatjj® a. ki je odogovorna za center CMAS. ‘Gj rio Grison kot predstavnik SkupuPj,; S. Martino del Čampo in komuni^ poslanec Willer Bordon. afe' ■ V Mestnem naravoslovnem h1" je) ju (Trg Hortis 4 — tretje nadstr P 0 bodo jutri ob 17.30 odprli razsta stj. vlogi muzeja pri širjenju znadj$-Razstavo prirejata občinsko odb° viii tvo za kulturo in Mestni naravo® muzej, obiskati pa jo bo mogote.g \3-dan, razen ob ponedeljkih, od 9-ure. Po včerajšnji balotaži na univerzi Giacomo Borruso izvoljen za rektorja Po štirih volilnih dneh je včeraj Univerza Trst dobila novega rektorja: komaj izpraznjeno Fusaro-lijevo mesto bo zasedel Giacomo Borruso predstojnik fakultete za ekonomijo in trgovino, ki je edinega preostalega tekmeca, docenta na znanstveni fakulteti Licia Randaccia prehitel za 88 glasov. Rezultati včerajšnje balotaže, pri kateri je za izvolitev novega rektorja zadostovala relativna večina glasov, so bili naslednji: od 699 upravičencev jih je volilo 559 in oddalo 314 glasov za Borrusa in 226 glasov za Randaccia; 14 je bilo belih glasovnic, 4 neveljavne, en glas pa je bil razveljavljen. Profesor Giacomo Borruso, ki je bil kot rečeno do sedaj predstojnik ekonomske fakultete in redni profesor ekonomije prevozov, se je rodil v Trstu pred 52 leti in diplomiral na domači univerzi. Je strankarsko nevezan katoličan, ki svojo strokovno specializacijo uspešno prenaša tudi v izvenuniverzitetno življenje, saj se pocjosto udeležuje razprav in prireditev na ekonomskem področju. Znan je tudi kot eden od prirediteljev tradicionalnega vsakoletnega mednarodnega seminarja o prevozih v evropski integraciji in kot pobudnik sodelovanja z ekonomskimi fakultetami in znanstvenimi inštituti iz drugih držav, zlasti iz sosednje Jugoslavije. Novi rektor tržaške univerze prof. Giacomo Borruso Prof. Borussa bo moral sedaj uradno imenovati minister za znanstveno raziskovanje in univerzo Antonio Ruberti (kar naj bi po predvidevanjih storil v naslednjih dveh tednih), rektorsko funkcijo pa bo Borruso opravljal za preostanek letošnjega akademskega leta do 31. oktobra 1990 ter nato še za naslednje triletje 1990-91, 1991-92 in 1992-93. Poziv s sinočnje manifestacije proti rasizmu v Rižarni Solidarnost z žrtvami antisemitizma Nasprotovanje vsem oblikam rasizma »Protižidovsko sovraštvo, ki so ga sejali dolga stoletja in ki je povzročilo toliko gorja vsemu človeštvu, ni zamrlo. Zato pozivamo vse demokratične državljane, inštitucije in združenja k budnosti pred novim valom rasizma. Žrtvam nedavnih antisemitskih izbruhov, a tudi vsem ogroženim skupnostim in manjšinam, pa izražamo vso našo solidarnost.« S temi besedami je nov tržaški rabin Raffaele Grassini sklenil sinočnjo kratko, a pomembno manifestacijo v Rižarni, s katero je Pokrajinski odbor za zaščito demokratičnih inštitucij in vrednot odporništva pozval Tržačane, naj se obvarujejo pred rasizmom. Na žalost pa smo tudi sinoči ugotavljali, da ima Trst — tudi uradni Trst — kaj malo posluha za vrednote strpnosti in sožitja. Udeležba na manifestaciji je bila namreč pod pričakovanjem, najbolj številni pa so bili predstavniki tržaške židovske skupnosti (med njimi je bilo tudi veliko mladih). Od upraviteljev tržaške pokrajine pa so bili prisotni le predsednik pokrajinske uprave Crozzoli, zgoniški župan Budin in miljski župan Rossini, medtem ko je tržaški občinski odbor predstavljal odbornik Cernitz (več je bilo predstavnikov političnih strank, vendar samo levičarskih). Udeleženci manifestacije so se na začetku zbrali na mestu, kjer je bil včasih krematorij. Tu jih je pozdravil tajnik Pokrajinskega odbora za zaščito demokratičnih inštitucij in vrednot odporništva Pellarini, nato pa so se poklonili pred Tablo v spomin židovskih žrtev. Osrednji del manifestacije je potekal na jekleni plošči, ki je postala simbol nacističnega krematorija. Predsednik Pokrajine Crozzoli je položil cvetje pred žaro, ki vsebuje pepel žrtev nacističnih krvnikov. Po enominutnem molku pa je rabin Grassini obudil zadnje izbruhe antisemitizma, s katerimi so oskrunili židovska pokopališča in spomenike v Carpentrasu, Parizu, Neaplju in drugje ter progro-me v Sovjetski zvezi. »Doslej,« je dejal rabin, »je židovska skupnost v Trstu izrazila svojo bolečino samo med verskimi obredi. Danes pa smo se pridružili organizatorjem, da bi glasno izrazili solidarnost vsem žrtvam antisemitizma. Hkrati pa želimo pozvati vse, zlasti sredstva javnega obveščanja, naj se borijo proti vsakovrstnemu predsodku in naj pretehtajo vsako besedo, ki bi lahko zbujala rasistične strasti.« Na sliki (foto Magajna): rabin Grassini med govorom v Rižarni. Na tržaškem razstavišču tridnevni kongres združenja ANTEL Spreminjajoča se vloga tehnikov pri krajevnih upravah V kongresni dvorani tržaškega razstavišča se je včeraj začel 15. vsedržavni kongres združenja tehnikov pri krajev-nih upravah ANTEL, ki se po 13 letih spet vrača v naše jhesto. V ospredju kongresne razprave je vprašanje preus-|r°ja tehničnih služb krajevnih uprav, ki naj bi jo omogočila nova ureditev in z njo nove pristojnosti teh uprav. Kongresiste so včeraj med drugimi pozdravili deželni odbornik FJK za gradbeništvo in tehnične sklužbe Adino Cisilino, ki je med drugim poudaril, da se je profil tehnika Pri krajevni upravi v zadnjih letih temeljito spremenil zara-odKSe veGih odogovornosti, ki mu jih nalagajo, in deželni bo o nik za Prevoze Di Benedetto, ki je opozoril na potre-kot Vse ve^ji učinkovitosti javnih služb tako s tehničnega Ve .s tehnološkega vidika. V imenu tržaške občinske upra-Ad^6 Ve<“ kod 200 udeležencev kongresa pozdravil odbornik 60 Černuta, medtem ko je Pokrajino zastopal predsednik Crozzoli, ki je opozoril na nujnost, da Dežela v okviru decentralizacije razjasni pristojnosti pokrajinske ustanove pri ozemeljskem načrtovanju. V kongresno razpravo so posegli še predsednik tržaške Velesejemske ustanove Gianni Mar-chio, župan Humina Claudio Sandruvi, tržaški pokrajinski odbornik za javna dela Giorgio Berni in pordenonski podžupan Renzo Vazzoler, prisotni pa so bili še mnogi drugi predstavniki tržaških krajevnih uprav in ustanov. Dopoldanski del zasedanja se je končal s projekcijo filma o gradnji novega tržaškega vodovoda, popoldne pa se je nadaljeval z vrsto tehnično-kulturnih poročil. Danes so na dnevnem redu razprava o dejavnosti združenja ANTEL, odobritev sklepov in volitve za prenovo vodstvenih teles. Kongres se bo zaključil jutri z odhodom udeležencev v Furlanijo, kjer bodo obiskali po potresu leta 1976 popolnoma obnovljeno občino Humin. Devmsko-nabrezinski socialisti proučili izide občinskih volitev Povolilno obdobje je namenjeno številnim sestankom, predvsem tam, kjer je treba sestaviti koalicijske odbore. Včeraj se je tako sestalo vodstvo devinsko-nabrežinske sekcije PSI, na sestanku pa sta bila prisotna tudi pokrajinski tajnik stranke Alessandro Perelli in tržaški podžupan Augusto Seghene. V razpravi so sodelovali tudi občinski svetovalci. Sekcijski tajnik Alfredo Burger je analiziral izid nedavnih volitev in jih pozitivno ocenil, saj so socialisti "povečali število glasov in sedežev". O devinsko-nabrežinski občini je Burger dejal, da je najpomembnejši podatek ta, da je bila na volitvah po- ražena večina, saj bi stranke, ki so jo sestavljale, ne mogle več "ustoličiti" večinske koalicijeo. Dejal je tudi, da se PSI pripravlja na nova pogajanja in to na podlagi volilnih obvez in jasnih programskih iztočnic za gospodarski in družbeni razvoj občine Devin-Nab-režina. Burger je k temu dodal, da so volilci poverili socialistom pomembno vlogo za vodenje občine. Na sestanku so sklenili, da se bodo sekcijski tajnik Burger, podtajnik Kariž in načelnik svetovalske skupine Caldi srečali s predstavniki ostalih strank. Že prihodnjo sredo se bodo socialisti srečali z delegacijo KPI. Ravnatelj Coronea je odstopil: Voditi zapor je nevzdržno delo AttinaVKate j koronejskega zapora dr. Giovanni bo1sJ^ Junijem zapustil svoje delovno tu, , uPravo zaporov nasploh. Po dvaj-Tfif’ j®tih dela, od katerih je enajst preživel v Prir,'.,]6 Pnšel do spoznanja, da je v sedanjih UjSIoph poklic ravnatelja zapora nevzdržen. Os-‘ bo vsekakor v Trstu in se posvetil svobodne-muJoklicu. . V nismn v; rta io oh tei uriložnosti posredo- se zahvaljuje name-za se sevalu0^0 vključevanje obsojenih. Attina __ Sedanf- zahvaljuje vsem sodelavcem, bivšim in živlip - zapomikom pa izreka voščila za boljše 'tožive]6'Pn te™ P?,Poudar]ai, da je prav z njimi A) 1 nepozabne človeške izkušnje. (»razln ostavke piše Attina zelo zagonetno Jih horS1 so številni in kompleksni, eventuelno om razložil v drugem trenutku in drugje...«), v zasebnem pogovoru pa nam je orisal težave, zapreke in odgovornosti, s katerimi se mora ravnatelj zapora vsak dan spopadati, ne da bi imel nikakršnega moralnega ali finančnega priznanja. Njegova glavna obtožba leti na centralno upravo, ki osebju nalaga le odgovornosti, v zameno pa mu ne nudi niti minimalnih sredstev, da bi lahko svoje delo dostojno opravljalo. »Sam sem opravljal delo direktorja, računovodje, tipkarice, psihologa, vojaškega poveljnika, socialnega delavca,« pravi Attina. Da je v vseh zaporih osebje na bojnem pohodu, dokazuje tudi skorajšnja vsedržavna stavka. Zavore so seveda politične, ugotavlja tržaški ravnatelj, kajti reforma zaporov je možna le ob podpori političnih sil, ki očitno te volje nimajo. K tem razlogom pa Attina dodaja še vrsto drugih, bolj osebnih. Nekaterim krogom, ki ne ljubijo odprtosti in rušenja predsodkov, očitno ni bil pogodu, od tu pa šikaniranje, anonimna pisma, premestitve... Preveč za človeka, ki bi rad pokončno opravljal svoj poklic, sodi Atti-nh. Ob industrijskem razvoju tudi skrb za zdravo okolje Natečaj likovnih ustvarjalk Za srečanje žensk Evrope Vprašanje novih industrijskih obratov, ki naj bi nadomestili izgubo, ki jih z več vidikov predstavlja zaprtje rafinerije Total, je bila osrednja tema razgovorov med predsednikom deželne vlade Adrianom Biasuttijem in miljskim županom Jacopom Rossinijem. Miljski župan je deželnemu predsedniku predvsem predočil zaskrbljenost prebivalcev miljske občine glede varstva okolja in splošne varnosti. S tem v zvezi je Rossini poudaril, da je nujno sodelovanje deželnih organov, ki naj bi v prvi vrsti koordinirali in nadzirali izvajanje zakonskih predpisov. Predsednik Biasutti je zagotovil koordiniran poseg deželnih odbornikov za načrtovanje, za okolje in za zdravstvo, ki naj bi si v prvi osebi prevzeli skrb za pregled vseh načrtov o novih obratih oziroma izgradnje industrijskih objektov. Zadolženi odborniki naj bi o vsem tudi sproti obveščali javno mnenje. O novih obratih, ki naj bi jih postavili na območju bivše rafinerije Aguila, pa so razpravljali tudi na sinočnji javni skupščini. Na srečanju, ki sta ga organizirala miljska občinska uprava in rajonski svet za Žavlje-Štramar-Škofije, je imel glavno poročilo župan Rossini. Tržaška ženska konzulta prireja prihodnji mesec »Srečanje žensk Evrope«, na katerem naj bi udeleženke iz ženskega zornega kota razpravljale predvsem o novih odnosih med raznimi evropskimi državami v luči velikih sprememb, do katerih je prišlo v zadnjem času. Pred srečanjem, ki bo 25. junija letos, pa Konzulta razpisuje javni natečaj za osnutek lepaka in vabil. Natečaj je namenjen tržaškim likovnim ustvarjalkam, ki bi morale izdelani osnutek oddati organizatorkam v ponedeljek, 21. maja, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure na sedežu Pokrajine, Trg V. Veneto 4 (1. nadstropje). Strokovna žirija, ki jo bodo sestavljale umetnostne zgodovinarke in likovnice, bo izbrala predlog, ki bo najbolj odgovarjal namenu. Avtorica izbranega osnutka bo prejela nagrado, vse oddane osnutke pa bodo razstavili na junijskem srečanju. Zmagovalec volitev v Palermu Orlando bo gost krožka Miam Ponedpr*3^1”11 ^n!acuch bo Krožek Ercole Miani gostil prihodnji teden, točneje protaoniek' mala' drugega uglednega gosta iz Palerma, ki je bil dejansk ^Pravnih151 Pa^errnskega političnega življenja zadnjih petih let in na zadnji Palerrn ? volitev. Gre seveda za bivšega — in verjetno tudi za bodočega -bs°f župana Leoluco Orlanda (na volitvah je namreč prejel več kot 7 Preclstav j1*1 Preferenc). ki je že bil gost tržaškega krožka. Orlando bo tokr< svojo .SV010 knjigo, ki se imenuje preprosto »Palermo« in v kateri opisuj VsedržavnUSrp0 na županskem mestu tega nelahkega mesta, ki pogojuje V dtaihni P°dtične izbire. Na ponedeljkovem srečanju, ki se ' Volitvah kV°Qrani gledališča Verdi, pa bo seveda govor tudi o : borišču bo začelo ob 17.; ___. r_____________________nedavnih upravn: so potrdile svojstveno vlogo Palerma na vsedržavnem politične Drevi v openskem Prosvetnem domu na pobudo MO SKGZ Odprta tribuna o delovanju mladih ^kušerlj med mladimi, ki delajo v različnih stvarnostih, odkrito cm ' Za i,m ■ F1!' ki imajo različne interese in poglede, preverjanje mož-jjdhor Slov nki?Viteišo obliko bodočega sodelovanja: s temi nameni Mladinski netri ,jor_ suske kulturno-gospodarske zveze prireja drevi ob 19. uri v Prosvet-d sr T °p£inah Mladinski forum. ®lovan|rt (r:anJu naj bi predvsem razpravljali o raznih oblikah mladinskega jPv T^adih P na' bi temeljilo na sodobnih prijemih in izhajalo iz realnih intere-v Italijj .Kaznovrstno delovanje pripadnikov slovenske narodnostne skupnos-»dokfl.,1131111.6^ P° oceni mladincev in ne samo, preveč slonelo na predpos-SKGZ n°Vania ° obs,0iu manjšine«, kar pa v današnjih razmerah, pravijo pri Jutri zvečer prvi Promenadni koncert na Žrebčevem Običajni glasbeni konec tedna v znamenju pihalnih orkestrov Jutri zvečer je na vrsti prvi od dveh Promenadnih koncertov, ki jih že četrto leto prireja Godba na pihala iz Ric-manj. Gre za zanimivo glasbeno prireditev, na kateri vsako leto sodelujejo pihalni orkestri iz bližnje in daljne okolice. Poleg vzpostavljanja novih prijateljskih stikov in sodelovanjskih vezi med nastopajočimi orkestri je poglavitni cilj teh vsakoletnih spomladanskih koncertov predvsem vrednotenje tovrstne instrumentalne glasbe. Pihalni orkestri so namreč večkrat zanemarjeni v okviru koncertne dejavnosti v pravem pomenu besede. Odborniki in godbeniki iz Ric-manj so s to pobudo skušali nekoliko zapolniti vrzel in tako so pred štirimi leti ustvarili dragoceno priložnost, ki ponuja godbam na pihala možnost, da se predstavijo občinstvu kot pravi instrumentalni orkestri. Oba Promenadna koncerta bosta na Žrebčevem - odprtem prostoru nad Ricmanji, kjer društvo prireja vsakoletno šagro, v primeru slabega vreme- na pa se bo prireditev preselila v občinsko gledališče France Prešeren v Boljunec. Prvi koncert bo na sporedu jutri ob 20. uri: nastopila bosta Goriški pihalni orkester Nova Gorica, ki ga vodi Ladislav Leško, in Mestna godba na pihala iz Marana sul Panaro pod vodstvom Giovannjja Cibellija. Glasbeni spored pa bo popestril nastop svojevrstne »folklorne« skupine iz So-larola pri Ravenni: predstavila se bo skupina mladih »bičarjev« Le fruste di Romagna. Na nedeljskem Promenadnem koncertu, ki se bo začel ob 18. uri, se bosta predstavila Godba na pihala S. Pa-olino iz Ogleja, vodi jo Flavio Sgubin, in Pihalni orkester IMPOL iz Slovenske Bistrice, ki ga vodi Alojz Krajnčan Zadnji trenutek pa se je gostovanju moral odreči Pihalni orkester Slovenske Konjice. Tudi zaključni kon- . cert predvideva poleg instrumentalnega sporeda še dodatek: nastopila bo namreč folklorna skupina Lip iz Slovenskih Konjic, (dam) V Rižarni slovesnost v spomin P. Retija Jutri se bodo v Rižarni spomnili 45-letnice usmrtitve Paola Retlja, ki je junaško padel v boju za svobodo. Osrednji proslavi bosta v Rižarni in na sedežu Pokrajine Trst. Ob priložnosti bo poseben komite podelil posebne nagrade za univerzitetne naloge. Nagrade bodo iz sklada, ki so ga poimenovali po imenu padle-a Retija. Na sedežu Pokrajine Trst odo med drugim podelili pokojnikovi ženi posebno spominsko plaketo. Ob smrti drage Angele Radetič vd. Legiša izreka prizadeti družini in vsem sorodnikom globoko občuteno sožalje devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti Ob izgubi drage mame, none in pranone Angele Radetič vd. Legiša izrekajo pevci zborov Fantje izpod Grmade in dekliški zbor Devin iskreno sožalje vsem svojcem. Obisk katinarskih dijakov v uredništvu našega dnevnika V sredo so obiskali naše uredništvo in tiskarno ZTT dijaki 2. razreda nižje srednje šole na Katinari, da bi spoznali, kako vsak dan nastaja naš časopis. Najbolj so jih seveda zanimali kompjuterji oz. terminali, kot kaže tudi gornja slika (Foto Magajna) Prisrčno in delovno srečanje s slikarjem Klavdijem Palčičem Zgoniški in šaleški šolarji svojstveno praznovali poimenovanje svojih šol Te dni mineva deset let, odkar so poimenovali osnovni šoli v Zgoniku po dnevu osvoboditve Trsta 1. maju 1945 in v Saležu po partizanskem učitelju Lojzetu Kokoravcu-Gorazdu. Ob tej okrogli obletnici so prišle učiteljice na zanimivo idejo: povabile so 'Klavdija Palčiča, avtorja spomenika na zgoniškem šolskem dvorišču, ki so ga odkrili ob takratni slovesnosti. Umetnik se je prijazno odzval povabilu. Z mladimi slikarji, učenci šaleške in zgoniške občine, je preživel dopoldne na šoli. Učenci so namreč praznovali dan poimenovanja delovno. S čopičem, barvicami, kredo in voščenkami so zbrani v manjših skupinah skušali spraviti na papir to, o čemer jim je pripovedoval umetnik. Otroci naj bi se lotili slikanja čimbližje osnovni misli (poimenovanju), torej na čas osvoboditve v zvezi s svobodo, pomladjo, ki pomeni čas sproščenosti in prebujanja narave. Učenci so se marljivo spoprijeli z nalogo in tu in tam je umetnika kdo pocukal za rokav: "Učitelj Palčič, ali je to dobro?" Po besedah Palčiča je otroška ustvarjalnost nekaj posebnega. Otroci si dajo duška in njihovo gledanje na svet se izraža z barvami. Palčič jih je zapustil njihovi ustvarjalnosti. 25. maja, ko bo slovesnejša prireditev, bo odprl razstavo v šolskih prostorih. Razstava risb in ročnih del bo na ogled obiskovalcem še v soboto in nedeljo, to je v času občinske razstave vin. (J. J.) Mundial 90, kabaret in kvizi na Mladem valu Radia Trst A Delovna skupina Mladega vala na Radiu Trst A stopa v zaključno in obenem najbolj vročo fazo. Z današnjim dnem se bo namreč začel prenovljeni Full-kontakt kviz, ki ga bodo popestrili Karst Brothers v rubriki Revival, zdravnik Pepi Pankreas in nekateri zamejski veseljaki. Ti se bodo pomerili v pripovedovanju vicev v rubriki Veni, vidi, vici, ki bo na sporedu vsak petek ob 17.30. No, toliko za petek, vredno pa je omeniti, da se Mladi val nadaljuje vsak dan od ponedeljka do petka vedno ob isti uri. Marija Brecelj, Maja Lapornik, Andro Merku in zunanji sodelavec Boris Devetak se trudijo, da bi poslušalcem posredovali čimveč zanimivih rubrik, tako so poleg že običajnih glasbenih sporedov vključili že vrsto intervjujev pod naslovom Z besedo na dan, za katere skrbita Ines Škabar in David Malalan. Vsak četrtek pa se Mladi val telefonsko poveže z novinarjem Sandorjem Tencejem, ki V je zadolžen za najbolj vročo novico tedna. Vsako sredo pa gre v oddajo tudi potopis Erika Dolharja o nedavnem potovanju po Avstraliji. Gostje, ki obiskujejo oddaje Mladega vala, so v glavnem iz zamejstva, pa tudi iz matične domovine, saj je politični pretres sprožil val novosti, pa tudi polemik in prerekanj. Od 8. junija naprej se bo v oddajah Mladega vala oglašal tudi časnikar Saša Rudolf, tako da bomo iz tedna v teden lahko poslušali, kako se odvija italijanski mundial 90, ne samo to, ampak poslušalci bodo seznanjeni tudi z rezultati posameznih tekem. Toda veliki nagradni kviz se bo začel prav danes ob 17.30 v oddaji Full-kontakt kviz, v teku katere boste lahko prisluhnili še Revivalu Karst Brothersov, najlepšim zamejskim vicem in seveda nasvetom zdravnika Pepija Pankreasa. Ne zamudite priložnosti, kajti pričakujejo vas bogate nagrade. Telefonirajte na št. 362-875! (lev) Dijaki Stefana v Celovcu V okviru sperimentacije, ki že drugo leto poteka na zavodu Jožef Stefan, smo se dijaki udeležili poučnega izleta v Celovec, da bi preverili predvsem svoje znanje nemškega in uporabnost angleškega jezika. Ob prihodu v Celovec so nam dali profesorji, ki so nas spremljali, nekaj navodil, nakar smo si po skupinah ogledali mesto. Najprej smo šli v menjalnico, kjer smo zamenjali lire v šilinge. V trgovinah smo preizkusili svoje znanje namščine in angleščine. S prodajalci smo se še kar dobro odrezali, prav tako tudi na ulicah, kjer smo se z domačini, ki so bili do nas zelo prijazni, dobro razumeli in se od njih še kaj naučili. Popoldne smo se najprej odpravili na železniško postajo, kjer smo se za- nimali za odhod vlakov za Trst. Kot se spodobi za vsakega tujca, ki pride v Celovec, smo si šli ogledat Minimun-dus, kjer so v rhiniaturi razstavljene največje zanimivosti sveta, nakar smo odpotovali proti domu. Za nas dijake je bil izlet zelo poučen in zabaven. Zato smo se že med potjo dogovorili, da bomo tudi prihodnje leto priredili poučni izlet v Avstrijo, da bomo spoznali to lepo sosednjo deželo. Kot vidite, imamo na zavodu J. Stefan, poleg učenja, vedno kaj zanimivega in zabavnega na programu. Dijaki I., II. BIO-KO in III. R-TV, OM razredov Na sliki: dijaki zavoda Stefan pri zmaju, nekakšnem simbolu Celovca. razne prireditve gledališča šolske vesti Verska skupnost sv. Vincencija vabi na KONCERT TRŽAŠKEGA OKTETA danes, 18. t. m., ob 20.30 v istoimenski cerkvi v Ul. Petronio. Vabimo vse, ki so se udeležili-mačko-Ijanskeaa pustnega sprevoda, da pridejo na VEČER DIAPOZITIVOV, ki bo danes, 18. t. m., ob 21. uri v gostilni Tul v Mač-koljah. Godba na pihala iz Ricmanj vabi na PROMENADNA KONCERTA v Ricma-njih (Žrebčevo) jutri, 19. maja, ob 20. uri in 20. maja ob 18. uri. Sodelujejo sledeči pihalni orkestri: Goriški pihalni orkester Nova Gorica, Banda Cittadina Marano sul Panaro (MO) s skupino Le fruste di Romagna, Banda S. Paolino - Aguileia (Videm) in pihalni orkester IMPOL iz Slovenske Bistrice ter folklorna skupina Lip iz Slovenskih Konjic. V primeru slabega vremena bo koncert v gledališču France Prešeren v Boljuncu. KD Lonjer-Katinara in KK Adria priredita jutri, 19., in v nedeljo, 20. t. m., v Lonjerju RAZSTAVO DOMAČIH VIN. Oba večera ples z ansamblom Zvezde. Vabljeni! V ponedeljek, 21. t. m., bo gost Društva slovenskih izobražencev pesnik in publicist iz Vidma AURELIO CHIAN-TONI, ki bo skušal odgovoriti na temeljna vprašanja o furlanskem narodu, njegovi usodi in prihodnosti. Predstavil ga bo časnikar Piero Villotta. Začetek ob 20.30. Godbeno društvo Nabrežina organizira ZABAVNE KONCERTE KORAČNIC, ki se bodo odvijali ob 20.30 po sledečih vaseh: v Trnovci 21. t. m. pred gostilno Suban, v Šempolaju 24. t. m. pri cerkvi, v Prečniku 28. t. m. na Kržadi (Šemec), v Praprotu 30. t. m. na Kržadi, v Slivnem 31. t. m. na Kržadi pri trgovini Milič, v Mavhinjah 4. junija pred gostilno Urdih in v Čerovljah 7. junija pred gostilno Lina Legiša. KD Lipa priredi v torek, 22. t. m., ob 20.45 v Bazovskem domu KONCERT DOMAČEGA MePZ LIPA. Za razvedrilo bosta poskrbeli Vanča in Tonca. Vabljeni! izleti SKD Vigred prireja 9. in 10. junija izlet na Plitviška jezera. Cena izleta 100.000 lir. Za informacije in vpisovanja tel. na št. 200150 - Franka Škrk, in št. 200679 - Mirka Kosmina, od 20. do 21. ure. PD Kolonkovec prireja v nedeljo, 27. t. m., izlet v Celovec. Tel. na št. 812281 ali 817380. SPDT priredi jutri, 19. t. m„ in v nedeljo, 20. t. m., dvodnevni avtomobilski izlet na pogorje Velebita s postankom v koči na Zavižanu in hojo do Rossinijevega zavetišča. Zbirališče izletnikov jutri, 19. t. m., ob 7.15 pred vaškim spomenikom v Bazovici in odhod ob 7.30. Izlet vodi Zvonko Vidau (tel. 212359). Vpisovanje na ZSŠDI (tel. 767304). SPDT prireja v nedeljo, 27. t. m., avtobusni izlet v Kanalsko dolino z vzponom na Ojsternik ob priliki srečanja s planinci pobratenega planinskega društva Integral iz Ljubljane. Odhod izpred sodne palače na Trgu Ulpiano v Trstu ob 6.30 in ob 7. uri s trga v Sesljanu. Potrebna pojasnila daje vodja izleta Ervin Gombač (tel. 754742). Vpisovanje na ZSŠDI (tel. 767304). včeraj - danes Danes, PETEK, 18. maja 1990 ERIK Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.32 - Dolžina dneva 15.01 - Luna vzide ob 2.09 in zatone ob 13.14. Jutri, SOBOTA, 19. maja 1990 PETER PLIMOVANJE DANES: ob 0.36 najnižja -8 cm, ob 4.53 najvišja 1 cm, ob 10.58 najnižja -25 cm, ob 18.20 najvišja 36 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,3 stopinje, zračni tlak 1016,3 mb ustaljen, veter 6 km na uro zahodnik, vlaga 63-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,8 stopinje. rojstvaTnsmrtI RODILI SO SE: Aron Benci, Silvia Bo-nanno, Antonio Rubini. UMRLI SO: 72-letna Justina Blažina, 72-letna Francesca Vidmar, 85-letna Angela Radetič, 71-letni Antonio Olenik, 81-letni Plinio Eccardi, 76-letna Nives Pleani, 70-letni Pietro Blaschich, 68-letni Santo Torre, 63-letna Bruna Vianello. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. maja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Via Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. VERDI Jutri, 19. t. m., ob 20. uri (red A) bo na sporedu premiera zadnje opere na repertoarju in sicer Donizettijeva L'ELISIR D AMORE. Dirigent Gianfranco Mašini, režiser Marco Tullio Giordana. Zbor bo vodila Ine Meisters. O operi bo spregovoril danes ob 18. uri v mali dvorani gledališča Verdi glasbeni kritik iz Bologne Piero Mioli. Vstop prost. TEATRO CRISTALLO -LA CONTRADA Gledališče za mladino Danes, 18. t. m., ob 17.30 bo na sporedu predpremiera igre, ki je namenjena otrokom, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole z naslovom NEVE BIANCA. Pravljico je napisala in režirala Luisa Crismani. razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava Augusta PICCIONIJA. V galeriji Torbandena je do 23. t. m. na ogled razstava slikarja Piera MARUS-SIGA. V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je na ogled do 24. t. m. razstava z naslovom GRAFIČNI PREGLED. Na ogled bodo grafike 16 slikarjev. V Mladinskem domu v Boljuncu je do 20. t. m. odprta razstava o mlinih Doline Glinščice, ki so jo pripravili Silvester Metlika, Miran Bandi in župnik g. Franc Vončina v sodelovanju E. in A. Halupce. Urnik razstave: v soboto od 16. do IfL ure, v nedeljo od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure. Vstop prost. V galeriji Rettori Tribbio - Piazza Vecchia 6 - bo še danes na ogled razstava Gianpaola DE SANTIJA. Urnik: 10.30- 12.30 in 17.30-19.30. V občinski galeriji na Trgu Unita bo do 26. t. m. odprta razstava Tiziane VI-SENTINI. Urnik: od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00, ob praznikih od 10.00 do 13.00. Na Gradu sv. Justa bodo danes, 18. t. m„ ob 18. uri odprli razstavo o ERTEJU. V Kraški galeriji bodo jutri, 19. t. m., ob 20.30 odprli razstavo originalnih grafik Franca Degrassija, Renate De Mattia, Maure Israel, Edija Žerjala in Bruna Pon-teja z naslovom »Srečanje na Krasu« s prof. Lojzetom Spacalom. V galeriji Rettori Tribbio 2, Piazza Vecchia 6, bodo jutri, 19. t. m., ob 18. uri odprli razstavo kitajskega slikarja ZHOU ZHI WEIJA. Učenci osnovne šole Alojz Gradnik -Repentabor vabijo na PRIJATELJSKO SREČANJE, ki bo jutri, 19. t. m., ob 20. uri v šolskih prostorih. Program bo obogatil Godalni kvartet Glasbene matice. Letos poteka obletnica poimenovanja šol 1. maj 1945 v Zgoniku in Lojze Koko-ravec v Saležu. Ob tej priliki vabita šoli na PRIREDITEV, ki bo na šoli v Zgoniku v petek, 25. t. m., ob 15. uri. __________mali oglasi______________ OSMICO je odprl Just Škerlj v Saležu št. 44. Toči belo vino in teran. OSMICO je odprl Alojz Kante v Praprotu št. 18. V PREBENEGU na št. 24 sta odprla osmico Gabrijela in Boris Bandi z odlično belo in črno kapljico. ZADRUGA BIKE TEAM izposoja ob sobotah in nedeljah, po dogovoru tudi med tednom (tel. 200939), kolesa mo-untain bike v Prečniku št. 1, pri restavraciji Sardoč. PRODAM nov 50-litrski hladilnik. Tel. 231855. PRODAM tovornjak-prekucnik OM, dve toni. Tel. 229127. PRODAM lado nivo, prevoženih 20.000 km. Tel. 200691. PRODAM tovorno dvigalo (vericello). ■ Tel. 327240. PRODAM fiorino PK 1300 dizel, popolnoma na novo pobarvan, prevoženih 30.000 km, v dobrem stanju, za 3.500.000 lir. Tel. v jutranjih urah na št. 220367. V RONKAH prodam embalirano slamo. Tel. na št. (0481) 778504 v popoldanskih urah. SI KOVAČ? Potrebuješ premog? Pridi k Hrovatiču na Col št. 51. Tel. 327262. IŠČEM 55/60-letno hišno pomočnico, trikrat tedensko. Tel. 767639 ali 380889. IŠČEM hišno pomočnico v Križu, dvakrat tedensko. Tel. 220313 v večernih urah. IŠČEM vajenko za sezonsko delo v Trstu. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montec-chi 6, 34137 Trst, pod šifro "Sezonsko delo". LASTNIK jadrnice nudi možnost trem ali štirim osebam za dvo/tritedensko križarjenje na otok Mljet junija meseca. Informacije na sedežu JK Čupa v Sesljanu, tel. št 299858, ob sobotah od 16. do 19. ure. razna obvestila prispevki Zadruga Naš Kras vabi člane na redni letni občni zbor, ki bo danes, 18. t. m., ob 20. uri v Kraški hiši v Repnu. Skupina Foto Trst 80 se dobi danes, 18. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani. Ogledali si bomo in razpravljali bomo o raznih dia. Drugo srečanje Malalanov - priložnost, da se ponovno srečamo - bo v nedeljo, 27. t. m., od 15. ure dalje v Trebčah pri kalu (Drnača). Za informacije tel. na št. 211688, 212811 ali 213041 ob večernih urah. Župnija Boljunec sporoča, da bo v ne-. deljo, 20. t. m., ob 16. uri maša v cerkvici na Pečah. PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi vaščane na sestanek o pripravi praznika vina, ki bo v ponedeljek, 21. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši. Istočasno sporoča, da se nadaljujejo pripravljalna dela v Hribenci v soboto od 15. ure dalje in v nedeljo od 9. ure dalje. Prosimo za številno udeležbo. kino ARISTON - 18.00, 22.00 Sogni, r. A. Ku-rosawa. EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Non siamo angeli, i. Robert De Niro, Sean Penn. EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 II Decalogo, r. K. Kiezlowski. NAZIONALE I - 16.30, 22.15-Nightmare V - II mito, □ NAZIONALE II - 16.15, 22.15 II sole an-che di notte, r. P. in V. Taviani. NAZIONALE III - 16.15, 20.00 La bestia nera, porn., □□, 22.15 Ore contate. NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Mio caro dottor Graesler. GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta. MIGNON - 16.30, 22.15 Due di troppo, i. Mark Harmon, Leslie Ann Warren. EDEN - 15.30, 22.00 Aula 69 - lezione di sesso, porn., □ □ CAPITOL - 17.00, 22.00 Harry ti presen-to Sally. LUMIERE - 17.00, 22.00 A spasso con Daisy. ALCIONE - 18.00, 22.15 I favolosi Baker, i. Jeff in Bo Bridges, Michel Pfeifer. RADIO - 15.30, 21.30 Una ninfomane di nome Dyane, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ V spomin na Justa Šegino in Ivana Husuja darujejo Dolenčevi 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Ivana Husuja in Vida Grilanca daruje Marija Buk«veC z družino 30.000 lir za Kulturni dom Pr°' sek-Kontovel. V spomin na Zoro ta Tretjaka darujeta Berto in Milka Švab 25.000 lir za ŠD Vesna. Ne za poljske cvetlice, ampak za tri borce Radia Opčine daruje N. N. 10.000 lir za Radio Opčine. V spomin na Justa Šegino darujeta Sergio in Vilma 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na sestro Emo Coljo vd. T<>' mažič daruje Just Colja z družino 50.00° lir za Dijaško matico. V spomin na Justa Šegino darujeta Ljudmila in Boris Jogan z družino 20.00° lir za pevski zbor V. Mirk s Proseka. Ob stoti obletnici rojstva drage malh® Kristine Kralj darujeta Ljudmila in Mh' ko z družino 50.000 lir za Ljudski dom v Trebčah. V spomin na sošolca Učija Corazzo da! ruje Anica Daneu 30.000 lir za Kulturi11 dom Prosek-Kontovel. V spomin na Justa Šegino daruje1 Anica in Miro Blažina 20.000 lir za Ku ’ turni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Ivana Husuja daruje1 Anica in Miro Blažina 20.000 lir za Ku* turni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Justa Šegino daruj®1 Anica in Milko Širca 20.000 lir za Kultu ni dom Prosek-Kontovel. p V spomin na Justa šegino darujeta P nesta in Lado Ukmar 20.000 lir za Kult111 ni dom Prosek-Kontovel. ,a V spomin na Vida Grilanca in Jh’e[ Šegino darujeta Anica in Srečko O* 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Cvetota Verginelo in sipa Guština darujeta Gigi in Ma j. 20.000 lir za vzdrževanje spomenika Pa lim v NOB v Gabrovcu. . ^ Namesto cvetja na grob Marije darujeta Mira in Edi z družinama 50’ a lir za Sklad Mitja Čuk in 50.000 hr malega Giulia Vidalija. qy Silvana daruje 10.000 lir za maleg3 ulia Vidalija. ^ V spomin na Jušta Šegino in ^ Husuja daruje Dorka Husu 50.000 h FC Primorje. ja V počastitev spomina Franka daruje Elda Doles 10.000 lir za Mitja Čuk. menjalnica 17. 5. 199« TUJE VALUTE FIXING ; MIT.AN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN Ameriški dolar . 1206,300 1190,— Japonski jen 7,942 Ir 103.?5 186^ Nemška marka . 735,980 732,— Švicarski frank 861,500 Francoski frank 218,210 216,— Avstrijski šiling 104,581 Holandski florint ... 654,400 651.— Norveška krona 188,600 Belgijski frank 35,572 35.— Švedska krona 200,860 Funt šterling .. 2042,250 2000,— Portugalski eskudo . 8,306 Irski šterling .. 1972,— 1950,— Španska peseta 11,751 \ \ -1? Danska krona . 192,600 189,— Avstralski dolar 919,90 Grška drahma. 7,453 7 — Jugoslov. dinar — Kanadski dolar 1028,— 1000,— ECU 1506.— Preklican balet slavnega Bejarta pod piramidami Znani francoski koreograf Mamice Bejart je samo nekaj ure pred generalko sporočil tiskovni agenciji ANSA, da je odpovedal predstavo v Egiptu. Razlogi so nadvse tehtni. Bejart si je namreč zamislil izredno predstavo, ki sloni v celoti na egiptovski glasbi, v bližini piramid pri Gizi (nedaleč od Kaira). Za scenografijo je skrbel Bejartov dolgoletni sodelavec Roger Bernard, ki je želel s to stvaritvijo zaključiti svojo uspešno kariero. Tako je izdelal načrt za pravo gledališče v puščavi in porabil pri tem preko 1000 kubičnih metrov lesa za strošek 240 milijonov lir. Belgijski organizator Michel Re-culez se je z egiptovskimi oblastmi domenil za plačilo odškodnine v višini 600 tisoč egiptovskih lir (približno 226 tisoč dolarjev ali 270 milijonov lir). Generalko so načrtovali za včeraj, predvčerajšnjim pa so Egipčani sporočili, da je prišlo do neljube napake in so zahtevali 600 tisoč dolarjev, torej trikratno vsoto (ali 727 milijonov lir). Koreografija in tudi sama prireditev ob vznožju piramid predstavljata izreden kulturni dogodek. Približno 2000 tujih turistov je na vabilo agencije Ittatours že dospelo v kairske hotele in nestrpno pričakovalo, da bi se udeležilo prireditve, med njimi tudi italijanski stilist Gianni Versa-ce. Umrl Henson oče mupetkov in želve Nindže Jim Henson, človek, ki je otrokom vsega sveta poklonil galerijo prijetnih lutk, je zaradi neusmiljene infekcije umrl v ameriški bolnišnici pri samih 53 letih. Morda sta najslavnejši žaba Kermit in Miss Piggy, vendar so še tu Big Bird, Cookie Monster, Oscar The Grouch, Fozzie Bear, Bert in Ernie. Henson in njegova žena Jane sta svoje »osebe« predstavila prvič leta 1969 v okviru otroškega sporeda Sesa-me Street. Leta 1976 je angleški producent Lew Grade sklenil, da uresniči niz The Muppets Show, ki so si ga menda ogledali otroci po vsem svetu. Sledili so še drugi nizi z mupetki, kot Muppet Babies, mupetki pa so bili tudi protagonisti nekaterih hollywo-odskih filmskih uspešnic, kot so bile The Muppet Movie, The Great Muppet Caper, The Dark Crystal, The Muppets Take Manhattan in Laby-rinth. Lani je Henson »prodal« nekatere svoje lutke producentski hiši Walt Disney in iztržil kar veliko vsoto, nekako od 100 do 150 milijonov dolarjev (kakih 110 milijard lir). Eden od zadnjih podvigov in uspehov Jima Hen-sona pa so prav gotovo zanimive želve, ki se pojavljajo v filmu Teenage Mutant Ninja Turtles (na drugem mestu lestvice najbolj gledanih filmov). Posrečeno ime mupetki ali Muppets je nastalo iz angleške skovanke be-sedlutke in marionete. Zamejska odprta tribuna o vlogi SKGZ Na TV KoperCapodistria se ob sobotah ob 19. uri nadaljuje niz Zamejskih odprtih tribun. Po okrogli mizi o volitvah z raznimi predstavniki strank, po razgovoru o odnosu matice do nas in nas do matice, po analizi volitev in vprašanju manjšin (slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji) se bo voditelj oddaje in moderator Vojmir Tavčar z udeleženci Tribune tokrat pogovarjal o Slovenski kulturno-gospodarski zvezi. Na temo SKGZ: kam in kako? se bodo iz studia oglasili zgodovinar prof. Jože Pirjevec, odgovorni urednik Mladike Marij Maver ter novinar Primorskega dnevnika Ace Mermolja. filmske premiere eva fornazarič Morda res premalo sanjamo Akira Kurosawa sanja in pravi, da se v sanjah dogajajo ljudem čudeži. Vsakdo izmed nas lahko v snu počenja stvari, ki običajno pritičejo le genijem, zato je sleherniku dopuščeno, da ima v sanjah moč, s katero lahko razpolagajo le geniji. Če nam to sporoča eden redkih še živečih mojstrov kinematografske umetnosti, potem moramo pozabiti na divje ritme, ki skandirajo sodobne filmske uspešnice. Iz spomina moramo pregnati vse, kar bi lahko skalilo našo sanjsko razpoloženje in se prepustiti valovom tako neobičajnega filma, kot so Sanje. Japonski režiser, ki mu sodržavljani pravijo kar »cesar« in »učitelj«, je praznoval svojo osemdesetletnico s filmom, v katerem se je poigral z življenjem, ki je zanj že minilo. Na platno je postavil izredno doživete kratke filme (osem - enega vsakih deset let življenja, kot bi krasil veliko torto), ki se le delno spajajo z določenimi življenjskimi dobami. Lahko bi nas k temu zavedla prva dva film’a o sončnih žarkih, ki se prebijajo skozi dež, ter o breskovem gaju. V obeh primerih sta protagonista mlada fantka, in obema zato pritičejo otroške sanje. Prvemu je mama zažugala, naj nikar ne hodi opazovat lisice, ki se ženijo, ko dežuje in obenem sije sonce, drugemu pa so »odrasli« odžagali vse breskve v cvetju. Otroška žalost se v Kurosawo-vih sanjah spremeni v enkraten utrinek velike filmske poezije, v katero je mojster vnesel veliko mero domače glasbene in koreografske kulture. Sanje, ki spremljajo otroka, pa so odločno različne od onih, ki »padajo« na odrasle. V snežni nevihti se je Ku-rosawa poigral z občutkom, ki smo ga prav gotovo občutili vsi, da se v sanjskem dogajanju premikamo, a ne gremo nikamor, noge so težke, se udirajo v mehko površino, nekaj pa nas davi in si ne znamo pomagati. Vizualna moč Sanj dosega morda svoj višek prav v čisto kratkem kadru, v katerem V kruta snežna vila skuša potisniti plezalca v smrt. Z besedami pa ne bi smeli motiti pesniških vizij, ki izhajajo lahko iz globokega spanja ali iz začasne omame pred kako impresivno sliko. Sem spada odlomek o van Goghu, ki ga iz simpatije do japonskega učitelja interpretira Martin Scorsese. Tehnično je bila morda to najbolj zahtevna preizkušnja, s katero se je tokrat spopadel Kurosawa, ki je svojo sedanje gledanje na svet strnil v zadnjih treh delih Sanj. V vseh treh pri- merih gre za razmišljanje (dvakrat za pravo moro, enkrat za optimistične sanje) o človeku, ki si je s pikolovsko natančnostjo zagotovil jedrsko smrt, pa naj bo to v obliki Fudžijame, ki se-spremeni v lito železo, ali v obliki demonov, ki jim je radioaktivni dež pripisal liho ali sodo število bolečih rogov. Ob tem nikar ne mislite, da gre za razmišljanje o smrti kot o neizbežnem zlu. Pustimo, da nam zažuborijo potoki in nam zaklopotajo mlini, ki sestavljajo ozadje nedosegljivega paradiža. Take kraje premorejo le sanje... lili!! današnji televizijski m radijski sporedi ■ is*« ■ i! tx RAI 1 % RAI 2 RAI 3 TV Ljubljana 1 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara 10-30 Jutranji dnevnik 10.40 Risanke U.00 Ob 138. obletnici ustanovitve državne policije H.55 Vreme in dnevnik 12.05 Ob nog. prvenstvu: Un mondo nel pallone - Jugoslavija 13.30 Dnevnik lš.10 Occhio al biglietto 14.30 Tenis: mednarodno moško prvenstvo Italije 16.30 Mladinska oddaja: Big! 1^-65 Iz parlamenta in kratke vesti 16.05 Nan.: Cuori senza eta 6.40 Nadaljevanka: Santa Barbara 9-40 Almanah, vreme in ,, dnevnik 0 40 Aktualno: Check-up -Rakasta obolenja, strah in upanje 2.3q Dnevnik 2.40 Aktualnosti: Verso la - luna con Fellini ■30 Nočni dnevnik ■45 Tenis: mednarodno moško prvenstvo Italije 7.00 Otroški variete: Pata-trac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Tečaj angleščine in francoščine 9.55 Knjige: Casablanca 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in Diogenes 13.30 Rubrika: Gospodarstvo 14.00 Nad.: Ouando si ama 14.45 TV igra: L’amore e una cosa meravigliosa 15.30 Kolesarstvo: 72. dirka po Italiji 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.10 Videocomic 18.20 Športne vesti 18.35 Knjige: Casablanca 18.40 Nanizanka: Le strade di S. Francisco 19.45 Vreme, dnevnik, šport 20.30 Varieteja: ...e saranno famosi, 22.30 Ritifa il premio 23.00 Večerni dnevnik 23.10 Aktualno: Diogenes 24.00 Knjige: Casablanca 0.05 Dnevnik in horoskop 0.40 Film: The Pawnbroker (dram., ZDA 1965, r. Sid-ney Lumet, i. Rod Stei-ger, Brock Peters) 11.00 3. mednarodni knjižni salon (prenos iz Turina) 12.00 Vabilo v gledališče: Greste (V. Alfieri, r. Sil-verio Blasi, i. Elena Za-reschi, Vittorio Gas-sman) 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarna odd.: Aladinova svetilka 15.30 Videosport: tenis - Davisov pokal za časnikarje, turnir v biljardu, mednarodni golf, tenis -mednarodno moško prvenstvo Italije (iz Rima) 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: Girosera 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Aktualnosti: Chi I ha visto? (vodi Donatella Raffai) 22.45 Večerni dnevnik 22.50 Kulturna oddaja: Babele - II tempo e le idee (vodi Corrado Augias; 7. in zadnja oddaja) 23.50 Nočni dnevnik 0.05 Dok.: Pred 20 leti 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Narodni parki - Tara I., 9.30 dokumentarca Boj za obstanek, 9.55 Ptice na Kosovu 10.40 Nadaljevanka: Bluebell 11.20 Video strani 15.25 Svet na zaslonu 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Tednik (pon.) 17.50 Koroška poje '89 (pon.) 18.20 Spored za otroke in mlade: Ku-Ku, 18.35 nanizanki Poltrona Ex-press in Noro, norejše, norišnica 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik, vreme, Zrcalo 20.20 Dok. oddaja: Bajke na Slovenskem (4. del) 20.55 Nanizanka: Zakon v Los Angelesu (ZDA) i. Harry Hamlin, Susan Day (1. epizoda) 22.35 Dnevnik in vreme 23.00 Pogledi 23.55 Film: Moja čudovita pralnica (dram., VB 1985, r. Stephen Frears, i. Daniel Day Lewis) CANALE5 '10 Nanizanke: La gra vallata, 8.00 Una h 9lia americana, Love Boat - Recita a m , 9etto, 10.001 Jefferso • 0 Kvizi: Časa mia, 1 Bis, 12.40 II pranzo e vito, 13.30 Čari geni 14.15 II gioco delle 15 n P*e 0 Aktualni oddaji: Ai zia matrimoniale, i l6.on Sf:rco e offro travniški pregled 17 nn Canale 5 za vas 0 Kvizi: Doppio sla! 17.30 Babilonia, 1 O-K. II prezzo č gh 19-00 II gioco dei 9, 1 20 oc J'ra moglie e marito Variete: Striscia la r ^ Kilm: I 4 delfoca sel’ 9la (pust., ZDA 197 Andrew V. McLagle Mchard Burton, Rc 23.2q V^00re) u Variete: Maurizio 1-10 v nzo Show Variete: Striscia la r 1.30 Sa(P°n ) Nan.: Lou Grant - II p re dellinformazione RETI 4________________ 8.30 Nanizanka: Ironside 9.25 Filmske novosti 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Azucena, 15.05 La valle dei pini, 16.05 Fal-con Crest, 17.05 Veroni-ca, il volto delLamore, 17.35 General Hospital, 18.30 Febbre d’amore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi) 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Blanco, rosso e... (kom., It. 1972, r. Alberto Lattuada, i. Sofia Loren, Fernando Rey) 22.25 Tednik: Ciak 23.15 Aktualno: Money - 23.45 Film: L'affondamento della Valiant (vojni, VBIL 1962, r. Roy Ward Baker, i. Ettore Manni, John Mills) 1.30 Nanizanka: Dragnet 1TAUA 1_______________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 L incredibile Hulk, 19.30 Denise 20.00 Risanka: Alvin 20.30 Nanizanka: Big Man 22.30 Rubrika: Calciomania 23.20 Nan.:Troppoforte 24.05 PlayboyŠhow 1.20 Košarka: prvenstvo NBA - play off ODEON_________________ 12.30 Rubrika o estetiki 13.00 Otroški variete: Sugar 15.15 Nadaljevanke: Rosa sel-vaggia, 16.15 Colorina, 17.15 Senora 18.15 Branko in zvezde 18.30 Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.00 Aktualno: USA Today 20.15 Branko in zvezde 20.30 TV film: Body Business -Stregata dal potere 21.30 Nanizanka: Houston Knights - Due duri da brivido 22.30 Rubrika: Forza Italia 24.00 Rubrika o motorjih 0.30 Odeon šport Time__________________ 8.30 Nanizanke: Il calabrone verde, 9.00 Provaci anco-ra Lenny, 9.30 Flamingo Road 10.30 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV 13.00 Športne vesti 13.15 Variete: Ale, oh-oh 13.30 Dnevnik 14.00 Dok.: Natura amica 14.30 Nanizanka: Il giudice 15.00 Film: Laddy alla riscossa (kom., ZDA 1962, r. Aram Avakian, i. Peter Breck) 16.45 Variete: Girogiromondo 17.15 Glasba: Clip Clip 17.45 Aktualno: Ženska TV 18.45 Igra: Il paroliere 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo HIP) TV Koper 13.45 Rubrika o nogometu: Mon-gol-fiera (pon.) 15.00 Nočni boks (pon.) 15.45 Tenis: turnirji ATP 16.45 Košarka - prvensvto NBA 18.15 VVrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 Stičišče 20.30 Odbojka World League: Italija-ZDA (iz Rima) 22.00 TVD Novice 22.15 Oddaja o košarki: Sotto-canestro 23.00 Veliki tenis 0.30 Rubrika: Eurogolf (pon.) TV Ljubljana 2 16.00 Tenis: Mednarodno prvenstvo Jugoslavije (iz Umaga) 17.50 Studio Ljubljana 19.00 Videomeh (pon.) 19.30 Dnevnik in Žarišče 20.30 Pred SP v nogometu: Italija '90 21.00 Skupščinska kronika 21.30 Orkester SF (Bethoven) 22.40 Kronika TV festivala Neum '90 23.30 Tenis (iz Umaga) 0.30 Satelitski prenosi 20.00 Vesti: TMCNews 20.30 Variete: Banane 22.00 Rubrika o nogometu 23.15 Vesti: TMC News 23.30 Kolesarska dirka po Italiji (povzetki) 24.00 Film: Il giardiniere spa-gnolo (dram., VB 1956, r. P. Leacock, i. Dirk Bo-garde, Cyril Cusack) TELEFRIULI____________ 11.30 Nanizanki: L'albero delle mele, 12.00 Love Story 12.30 Velike razstave 13.00 Nanizanki: Lo zio d'A-merica 13.30 Tenente O -Hara 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passioni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Zelena dežela 20.30 Nadaljevanka: Il noccio-lo della guestione 22.00 Nanizanka: Il brivido e lavventura 22.30 Tednik: Tigi 7 23.00 Nanizanka: Un eroe da guattro soldi 23.30 Nočne vesti in News TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila: 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Revival; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Slovenski film; 12.20 Melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Spoznavajmo svet!; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazz; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Spomini na Rainerja Mario Rilkeja (18. del); 17.26 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do 14.; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Jugoton; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd; 7.35 Glasba; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Vetri-na di superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Orlando dei Pupi; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Poreška riviera; 14.05 Glasba; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Operete. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Do jutra nočna glasba. Na vsedržavnem posvetu policijskega sindikata SIULP v Gorici o problemu mamil Plaz kritik na račun novega zakona Policisti, sodniki in socialni delavci skeptični glede učinkovitosti kaznovanja uživalcev V konferenčni dvorani Expomego se je včeraj začel vsedržavni posvet na temo Združeni proti mamilom za skupno kulturo miru, ki ga prireja policijski sindikat SIULP. Včeraj so razpravljali o novem zakonu o mamilih. Posvet je ena od prvih priložnosti za konfrontacijo med politiki, tehniki, sodniki in policijskimi izvedenci, ki se ukvarjajo s problematiko mamil in naj bi torej izvajali nove predpise. Na razpravi je bilo slišati kopico kritik na račun novih norm o kaznovanju uživalcev mamil, ne samo iz vrst politikov, ki so se opredelili proti zgolj represivnemu gledanju na ta problem, pač pa predvsem iz vrst socialnih in policijskih operaterjev. Prve kritike so po uvodnih pozdravih prišle iz posega predsednika Vsedržavnega centra za študije in raziskave o policiji Maurizia Marinellija. Potem ko je nanizal podatke o mamilih v Italiji v letu 1989 (972 mrtvih, 19 tisoč prijavljenih uporabnikov in 30 tisoč razpečevalcev, 150 tisoč milijard vrednosti mamil na tržišču) je ocenil, da so bila pri oblikovanju zakona premalo, upoštevana mnenja izvedencev. Kritično se je vprašal, ali bodo novi predpisi mogli preprečiti širjenje mamil, ali ne bodo kaznovali tako rekoč na slepo brez potrebnega razlikovanja od primera do primera, ali bo vsiljeno zdravljenje kot neizbežna alternativa kazni učinkovito. Brez odgovora ostaja tudi problem povezave mamila-AIDS. Marinelli je zato strnil svojo misel v geslo: »Ne kaznovati pač pa vzgajati«. Kazen ne ozdravi narkomana, niti ne poveča v njem čuta odgovornosti. Potrebna je vzgoja k spoštovanju samega sebe in k življenju v družbeni skupnosti. Za izhod iz mamil so potrebni utrjevanje osebnosti, delo, boljši odnosi z družino in z družbenim okoljem. Bolj kot represija so potrebne odprte socialne strukture, v katere lahko mlad človek zaupa brez bojazni pred prijavo. Novi zakon ne rešuje teh ključnih vprašanj: že danes je očitno, da bodo potrebni temeljiti popravki. Povsem drugačno je bilo gledanje poslanca KD Gaetana Vaira. Rekel je, da se moti, kdor misli, da lahko sam zakon reši tako kompleksen problem: potrebni so predlogi in izkušnje izvedencev za njegovo izvajanje. Kar pa je pomembno pri zakonu je to, da je odpravil s permisivizmom in anarhizmom dosedanje ureditve, ko je bilo uživanje mamil dovoljeno. Zakon je uvedel bistveno načelo, da je uživanje mamil kaznivo, glede instrumentov za njegovo izvajanje pa bomo še videli, vse se da popraviti in izboljšati. Izvedenka KPI za probleme mamil Germana Cesarano je takoj odgovorila Vairu, da novi zakon temelji na predhodni zgolj ideološki opredelitvi: predložitelji so hoteli za vsako ceno uvesti načelo kaznovanja in so pri tem prezrli stvarne probleme, mnenja vsaj 70 odstotkov predstavnikov terapevt- skih skupnosti, policijskih in drugih izvedencev. Zdi se, kot da bi otroka z ošpicami hoteli ozdraviti preprosto s tem, da mu prekrijemo rdeče pege na koži. Zato je menila, da so novi predpisi praktično neizvedljivi in ne bodo pomagali reševati problemov. Vladni podtajnik za notranje zadeve Gianfranco Ruffino je po drugi strani ponovno poudaril koristnost novega zakona. Menil je, da je uživanje mamil škodljivo za družbo v celoti in da je zato upravičeno kaznovanje uživalcev. Razprava, ki jo je z zbadljivimi vprašanji briljantno vodil novinar Rai Mario Pastore, se je popoldne nadaljevala s posegom deželnega odbornika za zdravstvo Brancatija. Podprl je predvsem tiste dele novega zakona, ki naj bi omogočili izboljšanje zdravstvenih služb, poudaril pa je, da soglaša tudi z načelom kaznovanja narkomanov. Kritiziral je tudi centralistične težnje države, ki da bi morala deželam prepuščati večjo avtonomijo. Veliko odobravanje je med poslušalci žel prispevek predstavnika skupnosti Abele duhovnika Luigija Ciotti-ja, ki je načelu kaznovanja zoperstavil potrebo po vzgajanju mladih. Omenil je protislovja novega zakona, ki ga je označil kot manifest, s katerim želijo nekatere politične sile na koži mladih pridobiti naklonjenost zmerno nastrojenih volilcev. Kot razpečevanje iluzij je označil stališče, da kaznovanje lahko zmanjša porabo mamil. Narkoman je vedno vedel, da mu preti zapor, aids ali celo smrt: odvzem vozniškega dovoljenja ali potnega lista ne bo spremenil njegovega zadržanja. Namestnik generalnega pravdnika v Benetkah dr. Remo Smitti in - z ozirom na goriško stvarnost - namestnik dr. Matteo Trotta sta menila, da bo v praksi poostritev zapornih kazni neizvedljiva ali celo škodljiva za učinkovit boj proti širjenju mamil. Sociolog Bruno Bertelli je govoril o potrebi po preventivnih posegih, zavrnil princip kaznovanja in soglašal s Ciottijem glede potrebe po vzgojnih oprijemih. Sklepni del razprave je razživel poseg predstavnika antiprohibicionistov: zavrnil je dvojna merila glede alkohola in mamil in se zavzel za nadzorovano prodajo mamil, s katero bi odpravili ilegalno tržišče ter omejili število smrtnih primerov. Posvet se nadaljuje danes ob 9. uri s poglobitvijo vprašanj boja proti trgovanju z mamili na t.i. "balkanski poti". Govorili bodo predstavnik SIULP Ni-cola Žito, podtajnik za pravosodje sen. Franco Castiglione, komunistični minister "v senci" za pravosodje Luciano Violante in državni pravdnik v Palermu Giovanni Falcone. Sodelovali bodo tudi predstavniki policije iz Slovenije, Madžarske, Bolgarije in Švice. Na sliki (foto Marinčič) razprav-ijalci na včerajšnjem uvodnem zasedanju. Jutri odkritje spomenika žrtvam nemških taborišč Na prostoru pred goriško železniško postajo bo jutri pomembna slovesnost ob odkritju spomenika žrtvam nacističnih taborišč. Slovesnost bo ob 10. uri, ob udeležbi najvišjih krajevnih oblasti. Osrednji govor bo imel vsedržavni predsednik Združenja bivših političnih deportirancev (ANED) Gianfranco Maris. Spomenik, ki je bil zgrajen s prostovoljnimi prispevki in tudi s finančno podporo javnih ustanov, bo blagoslovil goriški nadškof Bommarco. Poleg pokrajinskega predsednika združenja ANED Milovana Bressana bodo govorili še predstavniki borčevskih organizacij, Pokrajine in Občine ter drugih organizacij. Pokrovitelj slovesnosti je Goriška Pokrajinska uprava. Na spomeniku bo napis v italijanščini, slovenščini in hebrejščini. Slovesnosti, kot je slišati, se žal ne bodo udeležili predstavniki judovske skupnosti, zaradi verskih zadržkov. V zvezi z jutrišnjo slovesnostjo je pokrajinski odbor VZPI-ANPI poslal v objavo krajšo izjavo. V njej podčrtuje moralni in politični pomen odkritja spomenika v trenutku, ko se v različnih evropskih državah spet pojavljajo zelo brutalne in nesprejemljive oblike rasizma in posebej antisemitizma. Spominsko obeležje je postavljeno tudi pripadnikom goriške židovske skupnosti, ki je z izjemo ene ali dveh oseb v celoti izginila v uničevalnih taboriščih. V Ronkah srečanje o Italijanih s te in druge strani meje Na pobudo občinske uprave v Ronkah, posebej odborništva za kulturo in šolstvo, bo drevi ob 18. uri v Ronkah zanimivo srečanje. O Italijanih Istre in Reke na tej in drugi strani meje bodo govorili prof. Antonio Borme, Šilvano Sau, Silvio Cumpeta, Sergio Bozzi, Pasguale De Simone in Edo Apollonio. Srečanje na dokaj aktualno temo bo v občinski sejni dvorani. Obeta se torej zanimiv in predvidoma polemičen večer, katerega pomen je tudi že dejstvo, da bodo za isto mizo, poleg uglednih kulturnih delavcev, sedeli predstavniki skupin in združenj, ki vse do nedavna niso imela nobenih stikov. V Ajdovščini izvolili skupščinske organe Na kratko smo že poročali, da je bil za predsednika Skupščine Občine Ajdovščina izvoljen, na prvi seji občinske skupščine, Franc Boštjančič, dolgoletni ravnatelj podjetja Lipa. Funkcijo bo opravljal neprofesionalno. Na isti seji so izvolili tudi podpredsednika skupščine, časnikarja Edvarda Pelicona, predstavnika ajdovske stranke Nova. Za predsednico družbenopolitičnega zbora je bila izvoljena Janja Medvešček, ki pripada Slovenskim krščanskim demokratom, za predsednico zbora združenega dela Ivana Slamič, predstavnica socialistične zveze, za predsednika zbora krajevnih skupnosti pa Mitja Lavrenčič, ki pripada Slovenskim krščanskim demokratom. Mandatar za sestavo Izvršnega sveta je Silvester Premrl, ki je to funkcijo že opravljal v prejšnjem mandatu. Novoizvoljeni Predsednik občinske skupščine Franc Boštjančič je po izvolitvi nakazal tudi osnovne smernice upravljanja ajdovske občine. Treba si bo v prvi vrsti prizadevati za temeljito prenovo gospodarstva in družbenih dejavnosti, poskrbeti bo treba, da družbeno premoženje preide v zasebno last, treba bo poskrbeti za izdelavo popolne inventure vsega družbenega premoženja. Občinska skupščina pa bo morala, je menil v nagovoru Franc Boštjančič, v čimkrajšem roku sprejeti tudi kon- čno stališče glede trase Osimske ceste in tako končati skoraj petnajst let trajajočo razpravo. Prva seja novoizvoljene ajdovske skupščine je potekala precej mirno, čeprav je bilo tu pa tam slišati tudi nekaj polemik. Med strankami je bil namreč na predvečer dosežen sporazum o kandidatih, ki so ga nato na seji tudi v celoti upoštevali. 138. obletnica korpusa policije Tako kakor v vseh glavnih mestih pokrajin bodo danes tudi v Gorici obeležili dan državne policije. 138. obletnice ustanovitve korpusa se bodo spomnili na slovesnosti, ki bo ob 10. uri v vojašnici Francesco Massarelli, pri Rdeči hiši. Slovesnosti se bodo udeležili najvišji predstavniki civilnih in vojaških oblasti, kvestor pa bo podal poročilo o dejavnosti državne policije v lanskem letu. Podobna slovesnost bo 29. maja v vojašnici na Tržaški cesti, kjer ima sedež 13. mehanizirani karabinjerski bataljon in kjer bodo obeležili 176. obletnico ustanovitve karabinjerskega korpusa. razna obvestila Deset zborov bo nastopilo na deželni reviji Corovivo Skupščina KZE nesklepčna Predvidevanja glede poteka včerajšnje seje glavne skupščine KZE, kjer bi morali odobriti proračun za tekoče leto, so se uresničila. V občinski sejni dvorani se je včeraj popoldne zbralo le trinajst članov skupščine. Seja je bila zato prekinjena zaradi nesklepčnosti. Za odobritev finančnega načrta je namreč potrebna kvalificirana večina (najmanj 26 glasov). V dvorani je bilo, kakor smo zvedeli le osem predstavnikov KD, dva misov-ca, predstavnika republikancev in zelenih ter liberalcev. Povsem odsotni so bili predstavniki PSI, PSDI, SSk in KPI. Slednji so sicer že pred dnevi napovedali bojkot zasedanja. Že danes bo predvidoma stekel postopek za imenovanje komisarja, ki bo, ob nemoči skupščine, pripravil in podpisal finančni načrt. To naj bi se zgodilo že v prvi polovici prihodnjega tedna. Komisarja ad acta bo imenoval Deželni nadzorni odbor. V Gorici se bo jutri odvijala četrta pevska prireditev "Corovivo". Srečanje, ki ga prireja goriško pevsko združenje Seghizzi pod pokroviteljstvom Dežele, goriške pokrajinske in občinske uprave, deželnega turističnega urada in združenja USCI, naj bi bilo predvsem prikaz razvoja zborovskega petjain preko tega tudi povod za smotrnejše načrtovanje te dejavnosti v deželnem okviru. V Furlaniji Julijski krajini deluje okrog 250 zborov, na sobotni prireditvi bodo nastopile le najbolj raprezen-tativne in kvalitetne pevske skupine. Med temi je pet slovenskih zborov. Uvodoma smo že omenili, da je letošnja prireditev četrta. Podobna srečanja so bila že v Vidmu, Pordenonu in Trstu. Jutrišnja pevska revija bo potekala v dveh delih, popoldne in zvečer. Skupno bo nastopilo deset pevskih zborov, ki jih bo ocenjevala strokovna žirija. Na sporedu bodo dela Antonia II-lersberga, predelave ljudskih pesmi Pavla Merkuja, skladbe številnih slovenskih komponistov s Tržaškega, zanimive uglasbitve verzov pesnika Bia-gia Marina ter lep izbor renesančnih in polifonskih, tako klasičnih kot sodobnih, motivov. Eden od ciljev pevske prireditve je prav ovrednotenje domačih skladateljev. Prvi del prireditve bo na sporedu ob 16. uri, ko bo kot prvi nastopil mešani pevski zbor "Podgora" iz Podgore. Sledil mu bo pevski zbor "Citta di Gori-zia", nato mešani pevski zbor Primorec - Tabor iz Trebč. Po nastopu vokalne in instrumentalne skupine "Cantare" iz Trsta bo popoldanski spored zaključil dekliški pevski zbor Glesbene matice iz Trsta. Ostalih pet zborov bo nastopilo v večernem programu, to je od 20.30 dalje. V tem delu bosta nastopila tudi zbora Hrast iz Doberdoba in Milan Pertot iz Barkovelj. Vstop na prireditev je prost, vendar le do razpoložljivosti sedežev goriške-ga deželnega avditorija. SPD Gorica vabi v nedeljo, 20. maja, na izlet na Planino pod Golico, na Praznik narcis. Prevoz z vlakom iz Nove Gorice. Zbirališče ob 6.30 na žel. postaji v Novi Gorici. Jamarski klub Kraški krti vabi jutri ob 10. uri na skromno slovesnost ob zaključku akcije za napeljavo vodovoda in elektrike do jamrskega doma. Kulturni dom Gorica vabi danes, 18. t. m., ob 20.30 v veliko dvorano Kulturnega doma na nastop 'Witz orchestra" iz Trsta. Podrobnejše informacije v uradu KD (tel. 33288). Dežela in ostareli. Združenje AREA priredi danes ob 17. uri v pokrajinski sejni dvorani posvetovanje o vprašanju družbenega varstva ostarelih. Govorila bosta senator Satti in deželni odbornik Brancati. Urad Kmečke zveze v Gorici nudi kot vsako leto strokovno pomoč pri izpolnjevanju obrazcev davčnih prijav 740. Rok zapade 31. maja. Interesenti naj se čim-prej javijo v uradu Zveze, Ul. Malta 2. V Doberdobu bodo sprejemali davčne prijave na sedežu Mladosti do 19. maja od 10. do 12. ure, od 21. do 30. maja od 8. do 12. ure, 31. maja pa od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. V Sovodnjah bodo sprejemali davčne prijave na županstvu do 22. maja od 11. do 13. ure, od 23. do 30. maja od 9. do 13. ure, 31. maja pa od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure. V Doberdobu srečanje šol P. Voranca Spoznali bomo stare in nove prijatelje so pred dnevi napisali učenci osnovne šole Prežihov Voranc iz Doberdoba, ki bodo danes in jutri gostitelji 13. srečanja učencev, učiteljev in staršev šol poimenovanih po znanem slovenskem pisatelju. Gre za nadaljevanje in utrjevanje dvajsetletnega sodelovanja med Ravnami na Koroškem, Ljubljano, Jesenicami, Mariborom, Bistrico pri Lendavi, Dolino pri Trstu in seveda Doberdobom. Mladi in njihovi spremljevalci so bodo med dvodnevnim bivanjem ogledali nekaj zanimivosti Doberdoba, se zapeljali do Trsta in Miramara, si ogledali Kras, zvečer pa utrjevali prijateljstvo ob prijetnem pogovoru in pesmi. Gosti bodo prispeli v Doberdob med 10.30 in 11. uro. Popoldanski čas bo v glavnem namenjen nastanitvi gostov, zvečer ob 18. uri bo skupna prireditev v župnijski dvorani v Doberdobu, zatem pa skupna večerja v Palače hotelu. Jutri dopoldne se bodo udeleženci srečanja popeljali na izlet ob Doberdobskem jezeru, v Miramar, Redipuglio in na Vrh. Srečanje se bo sklenilo s piknikom v zgodnjih popoldanskih urah. Diaprimorska V dvorani na Bukovju bo drevi ob 20.30 projekcija diapozitivov natečaja Diaprimorska 1990. Na prireditev vabi KD Briški grič iz Števerjana, v sodelovanju s Fotokino klubom iz Nove Gorice. Predvajali bodo diapozitive vseh avtorjev, ki so se udeležili letošnjega tekmovanja. Darovi za spomenik žrtvam taborišč Za postavitev spomenika žrtvam nemških uničevalnih taborišč, ki ga bodo odkrili jutri, 19. t. m., so darovali: Vincenzo Fedele 100 tisoč lir, Bruno Pallavicini 80 tisoč lir, Emilio Paulin 70 tisoč lir, družine bratov Tasca 200 tisoč lir, Gizela Primožič 50 tisoč lir, Stanko Kuštrin iz Podgore 250 tisoč lir in Andrej Marušič 100 tisoč, Rudi Pavšič, v spomin na očeta Franca 50 tisoč lir, Ivan Bratina in Maria Gorian 300 tisoč lir, Gizela Maraž vd. Pausig 50 tisoč lir, občinska uprava iz Števerjana 300 tisoč lir, Jožef Černič 75 tisoč lir. izleti Društvo slovenskih upokojencev za Goriško priredi od 18. do 22. junija petdnevni avtobusni izlet v Sorrento z ogledom Amalfija, Caprija, Neaplja in Pompejev. Vpisovanje na sedežu društva 24. maja od 10. do 12. ure. Ker pa mora društvo še isti dan (24. maja) potrditi ali odreči rezervacijo, odbor prosi člane in druge interesente za izlet, da še pred tem datum sporočijo odbornikom in poverjenikom svojo udeležbo. Zeleni golobice prirejajo v nedeljO' 20. t. m., avtobusni izlet k mlinu "mulin di Marchet" pri Meretu di Tomba, kjer bodo praznovali uspeh na upravnih volitvah. Avtobus bo odpeljal ob 10. uri 5 Korna s postanki pred ljudskim vrtom in v Gradišču ob 10.15. Informacije in prijave danes med 10. in 12. ter 18. in 20. uto na sedežu v Ul. Formica 3, tel. 32540. ______________kino_________________ Gorica CORSO 18.00-22.00 »A spasso con DaisV«’ VERDI 18.00-22.00 »Senti chi parla«. VITTORIA 19.00-22.00 »Piena voglia ani' mal«. Prep. ml. pod 18. letom. Tržič COMUNALE 20.30 Koncert iz ciklu«® Danubio . Nastop orkestra RTV Lju® Ijana, dirigent T. Vasary. EKCELSIOR Danes zaprto. Jutri 18°0' 22.00 »Due occhi diabolici«. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 20.30 »R°' seline in levi«. SVOBODA - Šempeter-20.00 »Tango cash«. Ob 22. uri »Rožnati seks«. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORlCj ,a Provvidenti — Travnik (Piazza o Vittoria) 34 — tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ'-1 San Nicold — Ul. Primo Maggi° s tel. 790338. ____________pogrebi______________^ Danes ob 9.30 Eugenia Perigoj Sgubin iz splošne bolnišnice v c gei pri Madonnini in na glavno pokoPNfliš' ob 11. uri Adriano Bevilacgua iz 0 niče San Giusto na glavno Poli0?tj(ino11 ob 12.45 Lucia Zimolo vdova cfi iz bolnišnice San Giusto v ŠemPe Soči. Restavratorska dela v evangeličansko luteranski cerkvi Olepšan tržaški kulturni spomenik Evangeličansko luteranska cerkvica na Trgu Panfili, eno od manjših, a zato nič manj pomembnih glasbenih središč v Trstu, se bo svojemu dokaj številnemu in zvestemu občinstvu jutri predstavila v izboljšani in olepšani notranji podobi, čeprav bo v naslednjih letih treba še to in ono postoriti, da bo njena notranjščina še bolj privlačna. Predstavitvena slovesnost, na katero so bili povabljeni tudi predstavniki civilnih in cerkvenih oblasti, bo jutri ob 11. uri v cerkvici sami z uvodnim koncertom, ki ga bosta izvajala orkester »I cameristi Triestini« in vokalni zbor »I madrigalisti di Trieste« pod vodstvom dirigenta Fabia Nossala, glavnega organista Marijinega svetišča na Vejni in obenem dirigenta pevskega zbora italijanske skupnosti v Piranu na račun Ljudske univerze v Trstu. Na sporedu bodo skladbe Nossala, Poggiolija, Albinonija, Mozarta in Bacha. Obnovitvena dela v notranjosti cerkvice so se začela že pred leti, vendar pa je prav lansko leto bilo ključno glede na dosežene rezultate. V avgustu je bila dokončno urejena nova ogrevalna naprava po sistemu »compact«, ki predstavlja najsodobnejši, praktični in tudi ekonomični sistem za ogrevanje z izžarevanjem tal, ki zagotavlja ustrezno notranjo temperaturo tudi ob najbolj kritičnih zunanjih temperaturah. Deluje na osnovi vodnega krogotoka s temperaturo vode 32 stopinj, kar zadošča za optimalno in enakomerno ogrevanje celotnega prostora s temperaturo, ki je le za malenkost nižja od one iz radiatorjev. Prednost tega sistema je tudi v tem, da je celotna napeljava pod talmi nevidna, da zagotavlja čistost, da ne zahteva nobenih zunanjih posegov, da je mogoče temperaturo avtomatično regulirati in da ne povzroča nobenih šumov, ki bi lahko motili koncertne izvedbe. Tudi kotel za ogrevanje vode je vzidan z avtomatično uravnavanim plamenčkom. Gradbena dela je izvedlo podjetje »Derin«, načrte, tehnično konzulenco in dobavo materialov pa je oskrbel tržaški »Centro Gas«. Če bo ta nova ogrevalna naprava izboljšala funkcionalnost notranjščine cerkvice in povečala udobje poslušalcev v zimskem času, pa bo drugi restavratorski poseg predstavljal predvsem notranjo olepšavo. Gre namreč za restavracijo dvanajstih umetniških vitraž iz leta 1874, katerim so specializirani mojstri iz Trsta in iz Nemčije povrnili izvirno lepoto. Izvirne vitraže sta pred skoraj 120 leti izdelala mojstra Zat-tler iz Miinchna in Oidtmann .iz Linnicha, sedanja restavratorska dela pa sta opravili podjetji Piero Pa-sinati iz Trsta in podjetje Franz Mayer'sche Hofkun-stanstalt iz Miinchna, ki je medtem prevzelo podjetje Zattler, kateremu je bila naročena restavracija glavne vitraže nad oltarjem s Kristusovo podobo po Raffaellu,ki jo je cerkvi daroval leta 1974 baron Car-lo von Rittmeyer in pa zamenjava med razstavljanjem vitraže polomljenih ploskev. Po očiščenju in zamenjavi plošč so izvedenci obnovili tudi svinčena veziva za utrditev celotne vitražne kompozicije, še prej pa so nanje namestili prozorna stekla za toplotno izolacijo in za dušitev zunanjih šumov. S podjetjem Pasinati so pri tem delu sodelovali specialisti Gualtiero Inamo, Ferruccio Sabadin in Sergio Delio. Od leta 1980, ko so se obnovitvena dela začela, jih je vodil inž. Roberto Marži, za senzibiliziranje javnih uprav in ustanov ter zasebnikov, za zagotavljanje finančnih prispevkov v ta namen, pa je od vsega začetka skrbel »Odbor glasbenih pobud za restavriranje luteranske cerkve« Avgustanske skupnosti. Vsa opravljena restavratorska dela so doslej zahtevala velika finančna sredstva, ki pa so zdaj po-vfcem izčrpana in potrebna bodo še nova, predno bo ta mestni umetniški in kulturni spomenik lahko zablestel v vsej svoji izvirni lepoti in nudil možnost za najrazličnejše glasbene manifestacije na mestni, deželni, državni in mednarodni ravni, kot že doslej. Pri tem pa naj še posebej omenimo, da je Luteranska cerkvica na Trgu Panfili vedno rada odprla svoja vrata tudi za glasbene prireditve slovenskih skupin in solistov in da že nekaj let gosti tudi vsakoletne zaključne akademije glasbene šole naše Glasbene matice. JOŽE KOREN Zelo uporaben nov angleški slikovni slovar Pri Cankarjevi založbi v Ljubljani je izšel Angleško-slovenski slikovni slovar, narejen po izvirniku Oxford English Picture Dictionary. Slikovni slovarček obsega več kot 2 tisoč angleških besed z ustreznimi barvnimi ilustracijami avtorjev Raya in Co-nnne Burrovvs. Y s*iki in besedi so prikazani mesto in vas, hiša in vrt, živali, vesolje, ptiči in žuželke, rastline, poklici, tazvedrilo, potovanje, matematika, Goveško telo, obleka, znanost in šport. Kratko ilustrirano poglavje o slovnici obsega glagole, pridevnike, Zaimke, predloge in količinske sa-iiostalnike. Bralec se seznani tudi z Ustreznimi izrazi za števila, utežne •n druge merske enote, za ure, da-|um in temperaturo. Poleg angleške besede je izgovarjava, zapisana s fonetično transkripcijo, kakršna je Uporabljena v angleško-slovenskih slovarjih. Slovenski prevod besede Jajde bralec v slovenskem kazalu na Soncu knjige in sicer pod ustrezno "Javilko tabele in številko besede, ^a primer: slovensko ustreznico be-Sede »fox« (lisica) najde bralec v slovaškem kazalu v tabeli 56 pod šte-v*lko 24 itd. V dodatno pomoč je še Vgleški besedni indeks, ki se začne ®a strani 81. Za vsako angleško be-edo sta dve številki. Prva, v masnem tisku, označuje poglavje oziro-jn® stran, na kateri je beseda z us-rezno ilustracijo. Druga številka, v vetlem tisku, pa označuje zapored-0 številko besede v tabeli. r ^kratka: slikovni slovarček je iz-edno pregledno in praktično zasno-an in je posebej primeren za vse, ki očijo angleško in želijo izpopol-Kj * svoj angleški besednjak. Slovar, g* Sa je prevedel Zdravko Duša, ima Preko iskanja etničnih korenin do vizije o človekovi dvojnosti Ples kot ena najstarejših umetnosti lahko posreduje gledalcu kopico občutkov in doživetij. Spreten plesalec lahko pripoveduje s svojim telesom predvsem o sebi, istočasno pa tudi o svojih ali občečloveških izkušnjah. Če vse to povežemo z zadnjo koreografsko stvaritvijo romunskega plesalca Marinela Stefanesca - Korenine (Radiči), se nam sama od sebe ponuja razlaga: Stefanescova koreografija nam prikazuje iskanje etničnih korenin, kot poudarja predstavitev baleta v brošuri s sklicevanjem na neki skupni evropski prostor, ki se v zadnjem času morda spreminja iz utopije v realnost, in prehaja nato na težavno pot umetnikovega hlepenja po kreativnosti ob neizmerni ljubezni do umetnosti v najžlahtnejšem smislu. Od otroštva, mimo najstniških let in mladostnega navdušenja, ko ga stalno zapeljujejo in osvajajo virtuoznost, tehnika in uspeh, ob agoniji dvomov in zorenja pride umetnik do trezne zrelosti, ko so mu lastne korenine res v oporo. Vse nanizano predstavlja vsebino baleta Korenine, ki ga je Skupina klasičnega baleta Marinela Stefanesca in Liliane Gosi predstavila preteklo soboto v Trstu na začetku turneje po italijanskih mestih. Dokaj ambiciozna zasnova baleta sloni v prvem delu na vedno učinkoviti glasbi Franza Liszta (Druga, četrta in peta rapsodija ter Madžarska fantazija). Stefanescu se je poslužil klasične baletne tehnike in že preizkušenih pristopov ob mojstrski uporabi luči in drugih scenskih efektov. Pripoved je prijetno nanizana, skupina učinkuje dovolj celovito, čeprav občasno tudi negotovo, ker predstava kljub skrbnosti postavitve očitno še ni odrsko dozorela. Protagonista večera sta seveda še vedno očarljivi Marine! Stefanescu, ki kljub nedvomnemu naporu uspe biti suvereno prisoten na sceni od začetka do konca baleta, rina Liliana Gosi. Med ostalimi plesalci zaslužita posebno pozornost Paola Masi in Marco Ferrini, čeprav je tudi med mlajšimi plesalci nekaj talentov. Če nam prvi del baleta, ki se odvija na sceni Basilia Chalidiotisa in kasneje Hristofenie Cazacu, ne ponudi briljantnih novosti, lahko bi celo rekli, da je mestoma tempo rahlo prepočasen, učinkuje drugi del toliko bolj sveže ob sodobnejšem pristopu in predvsem ob podpori sodobnejše glasbe Adriana Enesca in Aleksandra Skrja-bina na sceni Mihaila Gyorgyja. Vsebina dobi novo razsežnost ob celovitejši viziji, ki zajema tako fizično kot duhovno plat človeka. To je pa tudi edina možna stvarnost zrelega človeka. Zaključek je nekoliko prenaiven: Himna-Življenju, bodočnost je v rokah novih rodov - otrok, ki so kot vedno na odru zelo hvaležni. To pa je tudi izhod, ki ne terja posebne domiselnosti. Žal se predstava v drugem delu ni uspela izogniti nekaterim tehničnim spodrsljajem, kar seveda samo še dokazuje, da bo dosegla popolnost čez nekaj repriz. Istemu vzroku moramo verjetno pripisati tudi izredno dolgo drugo pavzo. Par Stefanescu-Cosi se vsekakor lahko ponaša s kvalitetno skupino. Tudi izbira nove koreografije je pravzaprav pogumna, ker bi lahko bivši zvezdi milanske Scale izbrali lažjo pot in se predstavili s kako poznano in že preverjeno postavitvijo. Poraja se nam en sam samcat dvom: je začetek turneje v Trstu naključen, so mu botrovale organizacijske zahteve ob dogovarjanju za datum, ali je bila to generalka za turnejo po Italiji? NADJA KRIŠČAK Naša pesem v Mariboru 27. in 28. aprila je potekalo v Mariboru 11. bienalno tekmovanje slovenskih pevskih zborov. Na letošnjem tekmovalnem srečanju se je pomerilo 18 pevskih vokalnih skupin, manj kot pred dvema letoma. Vzrok za to je strožja izbira za tekmovanje prijavljenih zborov, napoved strožjega ocenjevanja in tudi neprimeren datum (prvomajski prazniki). Na prvem tekmovalnem dnevu so nastopili štirje ženski, oziroma dekliški in trije moški pevski zbori ter vokalna skupina Ave iz Ljubljane. S Primorskega sta nastopila dva pevska zbora. Dekliški pevski zbor Glasbene matice iz Trsta pod vodstvom Stojana Kureta in učiteljski ženski zbor iz Tolmina z Vero Clemente-Kojič. Oba sta prejela bronasto plaketo mesta Maribor. Med ženskimi zbori je bil najboljši dekliški pevski zbor KUD Domžale, ki ga vodi Karel Leskovec. Med moškimi pa primorski akademski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane z Andrejem Missonom. Oba zbora sta prejela srebrno plaketo mesta Maribor. S komornim intonačno čistim muziciranjem si je komorna skupina Ave z Andražem Hauftmanom pripela najvišje priznanje prvega tekmovalnega dne, zlato plaketo mesta Maribor. Letošnje tekmovanje je potekalo v dveh delih. Dopoldne so se pevske skupine predstavile z obveznim programom (Gallus, Wolf, Kogoj), na popoldanskem koncertu pa s skladbami po prosti izbiri. Tako se je lahko vsak ansambel celostno predstavil. Za najboljše zbore je bila taka oblika tekmovanja dobra, za nekatere pa prenaporna, saj smo slišali pevske skupine, ki so uspele v dveh, treh skladbah, v drugih pa opazno padle. Ni nas presenetilo, da sta največ točk dobila zbora, ki sta ves svoj program izvedla skoraj enakovredno. Glasbeni kritik Peter Kušar je v Ljubljanskem dnevniku zapisal: »APZ Tone Tomšič z Jožetom Firstom in mešani pevski zbor Obala z Mirkom Slosarjem sta pripravila v pogledu muzikalne prodornosti in koncertantne zrelosti dva močna nastopa, oba ansambla sta v osebnostni veljavi svojega zvoka še zrasla. Firstov v profesionalno otehtani pa vendar udarni glasbeni misli, Slosarjev v svoji gosti muzikalnosti, njeni osvajajoči impulzivnosti.« Skupno je bilo podeljenih v Mariboru 7 bronastih, 6 srebrnih in 3 zlate plakete mesta Maribor. Ocenjevalna žirija, ki so jo sestavljali predsednik Marko Munih -dirigent iz Ljubljane, Franc Hercog - dirigent Gradec, Baki. Jas-hari - skladatelj in dirigent Priština, Vladimir Kranjčevič - dirigent Zagreb in Igor Švara - dirigent Ljubljana, je zborovodjem podelila še posebna priznanja. Dobili so jih: Andraž Hauptman za najboljšo izvedbo moteta, Karel Leskovec za najboljšo izvedbo zborovske skladbe po letu 1950, Jože First za najboljšo izvedbo madrigala, skladbe Huga Wolfa in slovenske ljudske pesmi. Priznanje za najboljšo izvedbo pesmi Marija Kogoja in najboljšo izvedbo slovenske novitete pa je prejel Mirko Slosar. Predsednik ocenjevalne žirije Marko Munih je v svojem govoru na slavnostnem sklepnem koncertu poudaril, da smo letos povrnili »konvertibilnost« našemu zborovskemu petju. k deželni sindikat slikarjev, kiparjev in graii-dv Ze ves čas P° vojni pripravi vsako leto po Prihv^iki kolektivni razstavi, ki naj nudita vsaj PtirJ ?n Pre9led likovne zmogljivosti dežele ^‘enije-Julijske krajine. V tem smislu se je fQzst ° nad štirideset slikarsko-kiparskih Gretav v 9lavnem v galeriji Palače Costami. Uh Za razstave, ki so jih imenovali božične, saj do jjmdikat prireja na prelomu leta, od božiča ^etih treh kraljev. Sredi pomladi pa je pri-ve j vrsto deželna razstava grafike. Te razsta-ltQK ° Se od samega začetka začele količinsko in iansk°Stno razraščati in postale so malone de-Tod*a slika likovne stvarnosti v naši deželi. v°s( Začela se je nato druga faza, ko je kako-hejšjf raven razstav močno upadla in najvid-kcti ler najveljavnejši mojstri so se začeli umi-tQvenmo °k se^‘ se razume, da je kakovostna v°dst moč.no apadla. Zato je bilo sindikalno je jJČ0 Prisiljeno ubrati nova pota. Med drugim ZQn0,n? komisija postala bolj stroga, kar je sii^gVijalo višjo splošno raven. Vrhu tega so dg c^sko-kiparsko razstavo razdelili na dvoje, j. Posamezna dela prišla bolj do izraza. grrjfji,ie bolj očitno sedaj na deželni razstavi ^Qfae ie 23- po vrsti in ki so jo v galeriji sfQVoe Costami odprli v sredo, 9. t. m. Na raz-ce;0 80 se vrnili tudi nekateri zelo veljavni, sPlošn Vidnejši tržaški umetniki, tako da velja visokia u9°tovitev, da je sedanja razstava na 5(oe ravni, vsekakor na višji kot so bile tovr-,'‘(v0 °Čs,ave že dolgo let. K temu z zadovolj-Podajamo, da je aranžer razstave razpo-kieg del, ki jih je izbirna komisija izbrala Predloženimi, ustrezno razporedil po raz- Razstava grafike FJK stavišču, tako da sprehod po galeriji ni le poučen glede likovne zmogljivosti dežele, pač pa tudi prijeten. Seveda se v priložnostnem zapisu ne more dati temeljitejša ali celo podrobnejša ocena o razstavljenih delih in njihovih avtorjih, zato pa tokrat lahko podčrtamo, da je splošna raven razstave na .visoki ravni, pa čeprav se je Furlanija kaj slabo odzvala, da ne govorimo o Goriški, ki že dolgo to prireditev enostavno zanemarja. Če smo že omenili in tudi podčrtali, da se je kakovostna raven te tradicionalne manifestacije dvignila tudi na račun sodelovanja nekaterih vidnejših mojstrov, bomo te mojstre vsaj našteli. Gre za Nina Perizija, Klavdija Palčiča, Uga Čarajo, Franka Vecchieta, Videmčana Giordana Merla in še koga drugega. Toda če se tem mojstrom pripisuje visoka raven, je posebna ocenjevalna komisija razpoložljive štiri nagrade razdelila takole: plaketo Pokrajine Trst je dobil Paolo Pascutto, enako nagrado tržaške turistične ustanove je dobil Adriano Stok, kupo Pokrajine Trst so dodelili Emu Mariju za njegove velike ustnice Koža kot papir, kolajno turistične ustanove pa je dobil Giorgio Ferletti. Ocenjevalna komisija je nadalje pohvalila še Piera Conesta-ba, Antonia Evangelista, Claudio Razo, Luiso Sguazzi, Neldo Stravisi ter Mauro Israel. In prav pri poslednji bi se za trenutek ustavili: Luisa Sguazzi se je pred nedavnim predstavila v galeriji Cartesius, kjer je s svojimi deli tehnično, vsebinsko in motivno nakazala, da bi rada hkrati in veliko povedala. Morda pa je prav v tem tudi nekakšna past, da bi jo že nekakšna sla po izpovedi mogla zavesti. Vsak napredek namreč potrebuje čas, vsako prehitevanje pa zna biti nevarno. Stravisijeva ostaja pri svojih grafitih, ki so čedalje bolj prefinjeni. Tokrat pa je pri "preizkušanju barv" svoj motiv tako posrečeno obarvala v dve prijetno skladni barvi, da je njen Fragment zelo prijetna paša za oči. Tudi Maura Israel ostaja pri svojih "muzikantih", le da je tokrat svojega violinista ali čelista zamenjala s klarinetistom, pravzaprav ga le nakazala, tako da je pririnil iz črne teme le nekoliko osvetljen kalinetistov obraz, njegovi prsti in seveda klarinet, vse ostalo je v globokem mraku, kar je pri tej umetnici sicer značilno. Delo, s katerim se je predstavila umetnica in umetniška pedagoginja Mirella Schott Sbisa in sicer njen Slap smo že videli, dr. Rado Štrukelj pa je tudi tokrat pripravil izrazito racionalno in razmišljanje zbujajočo kompozicijo, ki je zaradi svoje simbolike vredna ne le površnega ogleda. Miljčan Villibossi, ki je na zadnji slikarsko-ki- parski razstavi dal na ogled zanimivo marmor-nato-kovinsko kompozicijo, je tokrat predstavil le študijo za kako svojo poznejšo skulpturo, saj je on kipar, kar je tudi v razstavljenem delu očitno. Tudi Degrassi je razstavljal pred nedavnim. Sedaj ima na razstavi lep pogled na del Tržaškega zaliva in sicer s strani Miramara. Zora Koren Skerkova je spet nekoliko spremenila svojo govorico. Njeno delo nosi naslov The big apple, k čemur je dodala še kratico NY, torej New York. Vendar v Veliko jabolko, ki naj v prenesenem pomenu označuje ameriško metropolo, je kot nekakšen svoj pečat vgravirala tudi svojo uro, torej motiv, od katerega se že dolgo let ne more ločiti. In ko smo pri Korenovi, bomo omenili še Edija Žerjala, ki ponovno nastopa s svojimi starimi (glagoljskimi?) grafiti. Staculova kompozicija privabi gledalca, morda tudi s svojim vsaj navideznim in ne povsem opredeljenim simbolom. Marino Cassetti se je precej oddaljil od svpje motivike in likovne govorice izpred nekaj let, vtem ko Bruno Ponte ostaja ob vsem svojem odličnem delu težko čitljiv, morda zato, ker je njegovo Okno nekoliko preveč mračno. Bruno Chersicola se tokrat "zadovoljuje" z nekakšnim manifestom v tehniki sitotiska, Franco Chersicola pa skuša v dveh velikih risbah uskladiti svojevrsten dialog med moškim in žensko. In tu se bomo ustavili, čeprav vemo, da bomo s tem krivični do marsikaterega mojstra, ki bi prav gotovo zaslužil vsaj omembo. Razstava bo trajala do 20. maja. (fre) Danes v Bariju začetek kolesarske dirke po Italiji Na teniškem prvenstvu Italije Tujci ostajajo favoriti Gilbert izločen BARI — Na svetu se v zadnjih časih vse spreminja, a običaji kolesarske dirke po Italiji ostajajo vedno isti. Včeraj so se udeleženci »gira«, ki se bo začel danes v Bariju z 12-kilo-metrsko preizkušnjo na kronometer, udeležili tradicionalnega podeljevanja štartnih številk in veliko se je govorilo o tem, kdo je pravzaprav favorit letošnje izvedbe. Po treh letih se prvič med kandidate za končno zmago omenja tudi Italijane. Zmage Bugna, Argentina in Giovannettija na klasičnih dirkah v začetku sezone so povečale zanimanja za nastop domačih kolesarjev, ki pa hočeš nočeš še vedno ostajajo v senci boljših tujih tekmovalcev. Med temi velja v prvi vrsti omeniti francoskega asa Laurenta Fignona, ki kot ponavadi ni pred dirko prav nič zgovoren in prijazen in se ves čas izogiba časnikarjev in navijačev. V njegovem taboru so zaskrbljeni, kajti Fignon ima precej težav z dihanjem. Pravo formo naj bi ulovil šele čez nekaj dni, ko se bo na giru začelo zares. Kaže namreč, da so prve etape dokaj nezahtevne in do prvega resnejšega »potresa« na skupni lestvici naj ne bi prišlo pred 27. junijem, ko bo na vrsti dolga 10. etapa na kronometer (63 km) v Cuneu. Dotlej se priložnost za slavje ponuja predvsem šprinterjem. Najnevarnejši tekmec Fignona naj bi bil njegov rojak Mottet, ki se bo dirke po Italiji udeležil drugič po letu 1984. Mottet je tudi favorit današnje prve etape. Manj možnosti pripisujejo Američanu Lemondu, ki mu bo giro služil le kot priprava za francoski tour. Od Italijanov omenjajo predvsem Giovannettija (odlično se je odrezal na španski vuelti) in Giupponija, ki je na zadnjih treh izvedbah dosegel odlične uvrstitve (končal je na petem, četrtem in drugem mestu). Za visoko uvrstitev se kandidira tudi Bugno, ki računa na to, da so letošnje etape daljše, vzponi pa zahtevnejši, čeprav se kolesarji letos ne bodo podali na vrh Gavie, ki je strah in trepet še tako prekaljenih specialistov za gorske etape. Košarkarski play out Paim izgubil Sinoči so odigrali tekme 7. kola play outa v italijanski košarkarski prvi ligi. Izidi so sledeči: RUMENA SKUPINA: Kleenex -Arimo 110:87 (50:40); Jolly - Garessio 88:87 39:39, 79:79); Neutroroberts -Alno 97:83 (57:47). LESTVICA: Alno, Jolly in Neutroroberts 10, Garessio 6, Kleenex 4, Arimo 2. PRIHODNJE KOLO: Kleenex - Jolly; Arimo - Neutroroberts; Alno - Garessio. ZELENA SKUPINA: Hitachi - Gla-xo 84:102 (50:53); Benetton - Annabel-la 101:86 (53:49); Teorema - Paini 100:99 (53:47, 93:93). LESTVICA: Paini 12, Glaxol0, Benetton 8, Annabella 6, Teorema 4, Hitachi 2. PRIHODNJE KOLO: Benetton - Hitachi; Annabella - Teorema; Paini - Glaxo. RIM — Američan Brad Gilbert, nosilec prve skupine na mednarodnem teniškem prvenstvu Italije, jo je skupil. Argentinec Mancini mu je v dveh nizih prepustil le tri igre. Pokazalo se je, da Američanu (peti igralec na svetovni jakostni lestvici) površina igrišč na Foru Italicu (zemlja) ne ustreza in da je bilo pravzaprav napačno, ko so ga označili za favorita. Vse bolj se v ospredje prebija Italijan Camporese, ki je prepričljivo odpravil Nizozemca Haahuisa. Pot do četrtfinala pa mu je »odprla« zmaga prejšnjega kola proti Bergerju iz ZDA, ki je bu tu v Rimu nosilec 5. skupine. Danes se bo Camporese pomeril z Gomezom (Ekvador), ki je številka tri v Rimu in 7. po lestvicah ATP. IZIDI OSMINE FINALA Muster (Av.) - Gunnarson (Šve.) 6:3, 6:2; Gomez (Ekv.) - Gustaffson (Sve.) 6:4, 7:5; Sanchez (Šp.) - Svensson (Sve.) 6:2, 6:1; Mancini (Arg.) - Gilbert (ZDA) 6:2, 6:1; Camporese (It.) - Haarhuis (Niz.) 6:4, 6:1; Perez Roldan (Arg.) - Jaite (Arg.) 6:4, 6:3; Česnokov (SZ) - Courier (ZDA) 4:6, 7:6, 6:3; Forget - Krickstein (ZDA) 6:4, 7:6. ČETRTFINALNI PARI Camporese - Gomez; Perez Roldan -Sanchez; Mancini - Česnokov; Muster -Forget. Baggio v Turin za 25 milijard FIRENCE — Čeprav bo Baggio šele danes dokončno povedal, kaj namerava, je že jasno, da bo v prihodnji sezoni igral pri Juventusu. Njegov menažer Caliendo je potrdil, da Fiorentina ni pripravljena ugoditi zahtevam igralca in da je že dosegla sporazum z Juventusom, ki bo baje odštel rekordnih 25 milijard lir odškodnine. Španci dopotovali v Trbiž RONKE — Člani španske nogometne reprezentance so včeraj ob 17.59 z enourno zamudo pristali na ronskem letališču in se nato preselili v Trbiž, kjer se bodo pripravljali do svojega prvega videmskega nastopa na mundialu z Urugvajem. Prvi trening ekipe bo danes ob 17. uri. Od danes do nedelje tekme v dresuri Medtem ko se nogometni reprezentantje zbirajo v Poreču V Lipici za SP Jutri za jugoslovanski pokal Lipica bo od danes do nedelje gostila veliko mednarodno konjeniško tekmovanje: mednarodni turnir v dresuri in tekmovanje za svetovni pokal v dresuri. Prireditev organizirata Konjerejsko turistični center Lipica in Konjeniški klub Lipica ob 410. obletnici Kobilarne Lipica. Ponovna vključitev Lipice v tako pomembno tekmovanje, kot je svetovni pokal v dresuri, le še potrjuje mednarodni ugle^Jconjeniškega centra pri Sežani. Lipica je doslej petkrat gostila tekmovanja za svetovni pokal. Letošnje je razdeljeno na 15 preizkušenj; devet jih bodo izvedli v Evropi, šest pa v Ameriki. Veliki finale tekmovanja bo prihodnje leto v Parizu, na to tekmovanje pa se bo uvrstilo deset najboljših jahačev iz Evrope in dva iz Amerike. Od danes do nedelje se bo v Lipici preizkusilo kakih 30 tekmovalcev iz sedmih držav: Avstrije, Brazilije, Francije, Italije, Madžarske, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije. Jugoslovanske barve bo branilo osem domačinov: Ladislav Fabris, Dušan Mavec, Alojz Lah, Pavel Štenberger, Dušan Mezgec, Neža Šarc, Evgen Bubnič in Tjaša Gregorič, italijanske pa Desiree in Fausto Puccini. Danes bosta na sporedu dve »lažji tekmi«: Prix St. Georgeš in Intermediaire II. Jutri se bodo konjeniki preizkusili v Grand Prixu v dresurnem jahanju. Največ zanimaja velja seveda za nedeljsko tekmovanje. Dopoldne bo najprej na sporedu tekma Intermediaire L, popoldne pa bo šlo zares s tekmovanjem v prostem programu z glasbo, ki bo veljalo za svetovni pokal. Pravico do nastopa v prostem programu ima 12 prvoplasiranih konj v sobotnem Grand Prixu v dresuri. V tem programu je tekmovalec brez strogo določenega vrstnega reda dolžan izvajati sledeče vaje: hod, kas, galop (izbrani in podaljšani, vključno travers na levo in desno), piruete v galopu (na levo in desno), menjava noge v zraku na dva koraka in en korak, pasage in piaffe in obratno. »Za Lipico je sedanje mednarodno tekmovanje za svetovni pokal pravcata ge- neralka za evropsko prvenstvo v dresuri, ki ga bomo gostili septembra prihodnjega leta,« nam je povedal Andrej Franetič, ravnatelj lipiške Kobilarne in predsednik organizacijskega odbora tokratne prireditve. »V ta namen so vodstvo in osebje lipiške kobilarne usposobili nov hipodrom s kar 8 tisoč sedišči, kar je za Lipico nedvomno lepa pridobitev.« Glede sedanjega tridnevnega tekmovanja je Franetič dodal, da se ga bo udeležila kompletna avstrijska reprezentanca, ob njej pa bo tekmovala še prva madžarska ekipa, medtem ko bo Italijo zastopal eden od najboljših italijanskih jahačev. Kljub temu da ne bo zvenečih imen, bo tekmovanje vsekakor na zelo visoki kakovostni ravni. Ob taki udeležbi imajo lipicanci spet možnost, da se lepo izkažejo. V preteklih izvedbah svetovnega pokala so se trikrat uvrstili v finale: osvojili so po enkrat peto, sedmo in dvanajsto mesto. Tekmovanje v dresuri je sila zahtevno: terja veliko koncentracijo jahača in maksimalno »spojenost« človeka s konjem. To je mogoče doseči šele po petih do šestih letih vsakodnevnega trdega dela s konjem. Šele po tako dolgem šolanju lahko konj izvede vse figure, ki so določene za najtežja tekmovanja. V prostem programu z glasbo, ki je za gledalce med vsemi najbolj atraktivna dresurna disciplina, izvede namreč konj kar 40 različnih figur. Tako tekmovanje bo v nedeljo v Lipici. Pred njim se bo občinstvu predstavila lipiška klasična šola jahanja s svojo gala predstavo. Trenutno razpolagajo v Lipici z nekaj manj kot 300 konji, ki predstavljajo »podlago« za turistične in tekmovalne dejavnosti lipiške kobilarne. Povpraševanje po rekreaciji na konju in po šoli jahanja je v Lipici veliko. Lani so opravili nad 40 tisoč jahalnih ur v okviru šole jahanja in terenskega jahanja. Ta podatek ponovno potrjuje izjemnost in pomembnost Lipice in njenega konjerej-sko-turističnega centra na sežanskem Krasu. Crvena zvezda prvak, Sarajevo in Vardar iz lige, Dinamo in Partizan v tekmovanju za pokal UEFA ter Hajduk - morda - v pokalu pokalnih zmagovalcev. To je končni razplet jugoslovanskega nogometnega prvenstva, do zaključka sezone pa manjkata še sobotni finale pokala v Beogradu med C. zvezdo in Hajdukom. V Poreču se že zbirajo prvi reprezentanti (Katanec, Jozič in Vulič), zasedba potnikov za SP pa bo popolna v nedeljo zvečer. Na pripravah bo bržkone 28 igralcev, Osim pa se bo menda dokončno odločil šele 29. t. m. S seznama bi utegnil že danes ob zasedanju disciplinske komisije NZJ v zvezi z maksimirskim indicentom odpasti Zagrebčan Zvonimir Boban, ki je v slogu Bruceja Leeja napadel miličnika, Tv posnetek pa je obšel svet. Pred sobotnim pokalnim finalom bodo spet uvedli izredne ukrepe, pa čeprav bo v Beogradu sila malo splitskih navijačev. Navijači C. zvezde so divjali tudi med in po zadnji ligaški tekmi s Spartakom (3:0), ki sploh ni bila pomembna, očitno pa je bilo to ogravenje za soboto in »protest« proti dogodkom v Zagrebu. Strelci za C. zvezdo so bili Pančev, Prosinečki in Savičevič. Hajduk je v Banja Luki z Borcem izgubil z 0:1, Splitčani so v 60. min. pri izdiu 0:0 zastreljali enajstmet- Nedavno se je v Riccioneju zbralo več sto karateistov iz raznih krajev Italije. Na letni manifestaciji borilnih veščin »Primavera del Budo« je bilo prisotnih tudi ducat najbolj aktivnih članov Shin-kai karate kluba, ki so vztrajno vadili z raznimi karate mojstri. Ob treningih tudi ni manjkalo zabavnih prireditev. Zaključni dan je bil posvečen izpitom (izključno za prestop črnih pasov), tako imenovanem napredovanju v DAN. Med izpitniki je bila tudi predsednica kluba -črn pas 1. DAN - Maiano Romana. Za napredovanje v 2. DAN so se prijavile samo 4 ženske. Maianova je edina pozitivno izpeljala celotni program ter tako dosegla 2. DAN - tak podvig je seveda v ponos našemu društvu. Pa še nekaj rezultatov z zadnjih tekmovanj. Na deželnih kvalifikacijah (6. rovko, malo pozneje zapravili še stoo-odstotno prilonost, Borac pa je rešilni gol (Batrovič) dosegel 10 minut pred koncem. Ob Borcu se je rešil tudi Ve-lež, ki je z 2:1 premagal Dinamo. Strelca za Velež sta bila Kajtaz in Kordo, častni gol za Zagrebčane pa je dosegel Mladenovič. Sarajevo je kar s 6:1 premagalo Vardarja, a mu to ni pomagalo, tako da bo to moštvo izpadlo. Sarajevčani so se v zvezi z odličitvijo predsedstva NZJ, ki je tekmo Sarajavo - Dinamo registriralo z 0:3, obrnili še na arbitražno komisijo, od katere so zahtevali, da se tekma ponovi. To pa je seveda zelo malo verjetno, praktično pa neizvedljivo, saj bodo zagrebški igralci ob končni določitvi bodisi igrali na SP ali pa preživljali dopust. Današnja seja disciplinske komisije bo seveda bolj zanimiva kot arbitraža, saj bo poleg Bobana (in Škrinjarja) ostro kazen dobil tudi Dinamo, ki mu bodo bržkone za dalj časa zaprli igrišče, govori pa se tudi, da bo ob šest točk, kar bi ga lahko stalo uvrstitev v tekmovanje za pokal UEFA. Olimpija je za Bežigradom še zadnjič navdušila navijače, Sloboda je klonila z 0:2, strelca pa sta bila Šepa-rovič in Di. Vrabac. Olimpija je zamudila še cel niz priložnosti, pristala pa je na solidnem osmem mestu. Ljub- maja) za črne pasove za nastop na državnem prvenstvu v borbah in katah je Maianova osvojila 2. mesto v izvajanju kat, a Štoka je bil prav tako drugi v borbi. Oba sta tako prepuščena na državno prvenstvo, ki bo novembra v Parmi. V soboto, 12. t. m., pa je bila v Bellunu zadnja etapa "Pokala Serenissima«; nastopili so V. in K. Zotti, B. Furlan, R. Maiano, D. Potočnik in Ž. Pogačnik. V tekmovanju v borbi je v lažji kategoriji iznenadil Potočnik, ki je zasedel zavidljivo 4. mesto. Pogačnik ni ponovil rezultata prejšnje etape; zadovoljen pa je bil z uvrstitvijo na 3. mesto v borbah, saj mu ta rezultat dopušča končno uvrstitev na obsolutno 3. mesto, za katero bo ponovno nagrajen 10. junija v Gortini (ob zaključnem dnevu turnirja), (s. š.) IjančanLso bržkone zadnjič nastopili v tej zasedbi, najresnejši kandidati za odhod pa so Židan, Djukič in Di. Vrabac. Za Židana se je za Dinamom ogrela tudi Crvena zvezda, mladi ljubljanski branilec pa bo že v soboto gost Crvene zvezde na finalu pokala. Rije-ka je dve mesti više kot Olimpija, čeprav je v prvenstvu igrala precej slabše. Tudi ob slovesu so Rečani z Radnič-kom razočarali, zamogiviti gol pa je dosegel Ljubljančan Beširevič. Na lestvici strelcev je zmagal Pančev s 25 goli, za njim je Kodro z 18, najboljši ljubljanski strelec pa je D. Vrabec zli goli na 7. mestu. Novo prvenstvo naj bi se začelo prvo nedeljo v avgustu, nekateri pa menijo, da je še najbolj smiselno, če prvoligšako prvenstvo spričo razplam-telih nacionalnih strasti odpovedo. Taka rešitev bi bila kar umestna, saj se utegne zgoditi, da bodo morali klubi za varnost na štadionih policiji in drugim varnostnim telesom plačati tako rekoč ves izkupiček. KONČNA LESTVICA: Crevna zvezda 51, Dinamo 42, Hajduk 38, Partizan 37, Rad 36, Rijeka 33, Željezničar 32, Olimpija 30, Sloboda 30, Budučnost 29, Vojvodina 29, Spartak 28, Borac 27, Radnički 26, Osijek 26, Velež 23, Sarajevo 23, Vardar 17. FRANCI BOŽIČ oddaja o našem športu Vsak ponedeljek ob 18:15 na TV Koper-Capodistria POZOR! Še je čas, da odgovorite na nagradno vprašanje športne oddaje 6-KROG in sicer: S katerimi športnimi panogami se danes ukvarja S. D. SOKOL iz Nabrežine? Pravilne odgovore telefonirajte na PONTECO: (040) 369868. Dobitnik prejme lepo nagrado, ki j° daje na razpolago sponzor oddaje Be-neco Kronos. PROGRAM TRIDNEVNEGA TEKMOVANJA Danes, 18. maja: ob 9. uri Naloga Prix St. Georges ob 14. uri Intermediate II. Jutri, 19. maja: ob 9. uri Naloga Grand prix V nedeljo, 20. maja: ob 8.30 Naloga Intermediaire I. ob 14.30 gala predstava lipiške klasične šole jahanja ob 15.20 tekmovanje za svetovni pokal FE1 Volvo World Cup »Prosti program z glasbo« Pri Shinkai karate klubu Delo se obrestuje Jutri na stadionu 1. maj Sklepni del osnovnošolske olimpiade Jutri bo v Borovem športnem centru zadnje dejanje letošnje osnovnošolske olimpiade, ki je potekala preko vsega šolskega leta v organizaciji Športne šole Trst. Na vrsti bo namreč nagraditev vseh tistih, ki so se na raznih tekmovanjih najbolje odrezali, priznanje pa bodo prejele tudi šole. Razen tega bodo učenci Finžgarja in Župančiča odigrali še finalno tekmo igre med dvema ognjema, za katero vlada, seveda, med mladimi navijači največje zanimanje. V okviru jutrišnje slovesnosti bodo nastopili tudi učenci Župančiča s krajšo folklorno točko. Prireditev se bo začela ob 10. uri, učenci pa se bodo zbrali že četrt ure prej. (boj) Ivo Grgič totocalcio Ancona - Foggia 1 Avellino - Reggina X 2 Brescia - Cosenza 1 X Catanzaro - Torino X 2 Licata - Padova X Messina - Parma 1 X Monza - Barletta 1 2 Piša - Cagliari 1 X Reggiana - Pescara X Triestina - Como 1 Mantova - Lucchese X Casertana - Taranto 1 Jesi - Chieti 2 Ivo Grgič (letnik 1958) je zdaj po igralskem staležu najstarejši član članske nogometne ekipe Zarje, saj neprekinjeno brani barve bazovskega kluba v 2. in 3. amaterski ligi od leta 1976. Z nogometom se je začel ukvarjati pri svojem matičnem klubu kot začetnik, nato pa je za dve leti igral z naraščaj-niško vrsto Gaje, preden se je vrnil k Zarji kot mladinec. Prejšnji teden je Pino Rojc pravilno napovedal osem izidov konjske dirke - konjske dirke 1. Turin (kasaška dirka): Lancaster Om (skupina X) je zelo kvaliteten in v odlični formi. Njegova najhujša tekmeca naj bi bila Lucrezio Caro (skupina 2) in kobila Lobster As. (skupina 2). V skupini X je nevarna mona, ki jo bo vodil Paganini. Iz skupin 1 bi lahko presenetil Luparelli. Dirka tris 2. Padova (kasaška dirka): Indigeo (skupina 2) se je izkazal v zadnji dirki, zato sodi med favorite. Iz drugih skupin omenimo Ipnos Per (skupina 1) in Day CM (skupina X). 3. Padova (kasaška dirka); Gelso (skupina X) je pred kratkim zmagal v dirki s podobno štartno listo, zato je med favoriti. Lepe možnosti za uspeh imata tudi Giubit (skupina 1) in lacopone (skupina' 2). 4. Padova (kasaška dirka): kobila Filli-ra (skupina X) je vedno zelo solidna; tu bi lahko zmagala. V skupini 1 štarta na zmago God Speed, medtem ko je v skupini 2 zelo nevarna kobila Fanta Gam. 5. Milan (galop); Sofranel (skupina 1) spada med favorite, ob njem pa se bosta za zmago borila najverjetneje še Masna-go (skupina X) in Don Gigei (skupina 2). 6. Rim (kasaška dirka): v primeru »lahkega« terena sodi med favorite Sunni Lad Naši favoriti: Dimono (9), Jazz (18), Gabbiano Red (17). Dodatek t sistemiste: Grata As (12), Isernbh Effe (11), Proud Medal (19). totip 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi X 2 2 X 1 Po izrednem podvigu včeraj obisk v Novi Gorici Tomo Česen in Lotse Mladinsko košarkarsko prvenstvo v Sloveniji Selekcija ZSSDI odlična v Kranju »Opravil je največji alpinistični podvig vseh časov: sam je namreč preplezal južno steno himalajskega osem-tisočaka Lotseja, kar ni do sedaj uspelo še nobenemu, čeprav so to poskusili vsi najboljši alpinisti naše dobe (vključno z Messnerjem in Kukuczko). S tem podvigom je postal največji alpinist vseh časov. Južna stena Lotseja je namreč najtežja med najtežjimi, saj združuje skrajne tehnične zahtevnosti, visoka je preko 3500 metrov, zaključi pa se na višini 8516 m!« Tako je alpinist, sicer naš kolega, Dušan Jelinčič povedal o Tomu Česnu, ki je pred tedni uresničil gotovo enega največjih svetovnih alpinističnih dosežkov. Sloviti 29-letni Kranjčan je bil včeraj gost Nove Gorice, kjer so mu na sedežu občinske skupščine pripravili sprejem, kasneje pa je o svojih podvigih spregovoril neposredno preko radijskih valov. Mladega gosta, ki ga je spremljal Prijatelj in alpinist Peter Podgornik, sta na županstvu pozdravila podpredsednik Skupščine občine Rajko Novak ter predsednik novogoriškega planinskega društva Jure Mlinar. Tomo Česen se z alpinizmom ukvarja že dobrih štirinajst let; prve stike z alpskimi stenami je doživel kot osnovnošolec v Kranju. Kaj kmalu pa ga je želja po novem gnala, da bi se preizkusil tudi tam, kjer gorske poti niso bile označene. Sicer odločilen vzvod je predstavljala odmevnost v javnosti, ki jo je sprožila jugoslovanska odprava, ki se je leta 1975 zmagovito vrnila z Makaluja. Na vprašanje, kako Tomo Česen Pojmuje vrhunski alpinizem, je takole povedal: »Prav gotovo je sestavni del tega alpinizma pustolovščina, saj je v njem dobršna mera tveganja. Osebno sem to pustolovščino potreboval in sem jo tudi iskal. Sicer moram reči, da 9re v tem primeru za posebno pusto-tovščino, ki je nekoliko drugačna in verjetno zahtevnejša od onih, ki jih predstavljajo denimo razni avtomobilski ali motoristični rallyji. V teh pri-merih, ko ti vse odpove, ti vendarle ostane ena možnost, ki te reši. Ko je Položaj najhujši, prileti helikopter in re odpelje na varno. Pri alpinizmu te adrije postaje ni, sam se moraš povle- Tomo Česen med sprejemom na novogoriškem županstvu (Foto Pavšič) či iz zagate kot znaš in veš. In meni so take preizkušnje od časa do časa potrebne.« Tudi v Novi Gorici je bil slovenski alpinist tarča vsemogočih vprašanj in zanimanje za vzpon je bilo takšno, da je Tomo Česen razumljivo moral marsikaj razložiti: od samih priprav na tako zahtevno preizkušnjo do občutkov, ki se polastijo človeka, ko cilj doseže. Nič manjše pa ni bilo zanimanje, zakaj se je odločil za samostojne podvige. Takole je odgovoril: »Več je sicer vzrokov, da se na te ekstremne vzpone odpravljam sam. Eden od teh pa je gotovo dejstvo, da sem v vseh teh letih prišel do zaključka, da pri teh vzponih lahko stoodstotno zaupam le samemu sebi. Če bi v navezi bilo več ljudi, bi namreč podzavestno nosil določene odgovornosti tudi za soplezalce in oni zame, kar bi mi odvzelo potrebno zbranost za uresničitev bistvenega cilja. Ob tem moram povedati, da sem se nekajkrat tudi znašel v kritičnih položajih zaradi napak soplezalcev in posledica tega je, da sem se odločil za solo-vzpone.« Čeravno je Tomo Česen komaj zaključil zahtevni vzpon, smo ga vpraša- li, ali ima v načrtih že kaj novega. Z nasmeškom na ustih nam je priznal, da sedaj ni časa za taka razmišljanja, saj mora dodobra »prebaviti« pred kratkim uspeli naskok na južno steno Lotseja in da se v tem času ukvarja s prav tako zahtevno preizkušnjo, ki zadeva srečanja z novinarji, sprejeme in podobne ceremoniale, na katere se ni še privadil. Verjetno se tudi sama javnost ni docela zavedela, kaj sploh predstavlja Česnov vzpon. Gotovo pa je, da gre za enkraten podvig in ni slučaj, da ga je najbolj slavljeni alpinist, Reinhold Messner, celo predlagal za najboljšega alpinista leta. Gotovo pa je še nekaj: če bi ta vzpon opravil alpinist kakega velikega naroda, bi takoj zaslovel daleč po svetu, o njem bi pisali v knjigah, njegova »legenda« bi postala predmet marsikatere televizijske oddaje. Z naše strani upamo, da bo čas pravičen sodnik in bo tega velikega človeka male slovenske zemlje postavil na pravo mesto v svetovnem alpinizmu. RUDI PAVŠIČ TRIGLAV KRANJ - ZSŠDI 43:82 (27:47) SELEKCIJA ZSŠDI: Oberdan 9 (3:6), Borut Pertot 2 J0:2), Sosič 4, Martin Pertot 10 (2:6), Škerk, Stanisa 14 (2:2), Arena 21 (4:8), Smotlak 22 (4:5). PON: Sosič (30). 3 TOČKE: Arena 1. Čeprav je mladinska košarkarska selekcija ZSŠDI nastopila v okrnjeni postavi (šolske obveznosti), je v drugem kolu mladinskega prvenstva Slovenije vseeno slavila visoko zmago v Kranju proti moštvu Triglava. Naši so vzeli pobudo v svoje roke že od vsega začetka (v 6' so vodili s 7:3, v 12' z 21:13, v 16' pa že s 34:19) in z dobro obrambo ter učinkovitim napadom povsem nadigrali domačine. Ob koncu polčasa je vodstvo naše selekcije znašalo že 20 točk. Tudi v 2. se stanje na igrišču bistveno ni spremenilo, svojo pomoč pa so naši uveljavili predvsem od 28. do 36. min., ko so zadali gostiteljem delno razliko 21:0 in s tem je bilo seveda tekme konec. Za visoko zmago in predvsem za dobro igro zaslužijo vsi naši košrkarji pohvalo. V tretjem kolu tega prvenstva bodo košarkarji ZSŠDI igrali v sredo, 23. t. m., v Dolini proti ljubljanski Iliriji. Tekma se bo pričela ob 19.30. (jan). DEŽELNI KADETI BREG - KONTOVEL B 73:49 (35:29) BREG: Schiulaz 4 (0:1), Punis 4 (0:1), Salvi 19 (5:6), Barini 21 (1:2), Martini 9 (1:2), Rudeš 10 (0:1), Corbatti 4, Bandi 2 (0:1). KONTOVEL: Marucelli 2, A. Pertot 4, Gruden, Hmeljak 17 (2:6), Bajc 14 (2:2), Kusma 3 (1:4), S. Pertot 18 (2:2). PON: Salvi (39); TRI TOČKE: Barini 3, Hmeljak 1, Kontovelci so v prvem polčasu sicer zelo dobro igrali in zaustavili protinapad nasprotnikov, a v drugem polčasu so Brežani prav s protinapadom pridobili visoko prednost. Kontovelci so na koncu še popustili in tako so si domačini nabrali kar 24 točk prednosti. (Maurizio Schiulaz) PROPAGANDA Tolažilna skupina KONTOVEL TECHNA - SOKOL 57:50 (34:18) KONTOVEL TECHNA: Spadoni 23 (1:3), Agostini 13, Spacal, Milan Starc 12 (0:4), Boštjan Starc 8. SOKOL: Vidoni, Masten 2 (0:2), Umek 6 (0:2), Franco 13 (0:6), Kocjan, Ferlan 2, Taučer 27 (6:7). TRI TOČKE: Spadoni 1, Franco 1. Tudi povratni slovenski derbi v tem prvenstvu je bil dokaj izenačen, čeprav so spet zasluženo zmagali Kontovelci, ki so bili predvsem v prvih treh tretjinah precej boljši nasprotnik, saj so vodili kar s 50:29. V zadnji četrtini pa so Nabrežine! močno reagirali in predvsem po zaslugi razpoloženega Devana Taučerja skoraj ogrozili Kon-tovelovo zmago, (jan) PROPAGANDA BOR INDULES - DON BOSCO 48:83 (13:36) BOR INDULES: Jagodic 2, Colja 2 (0:2), Kovač, Jogan 18 (0:2), Sancin 8 (2:2), Uršič 6, Oberdan 12 (2:3), Požar, Buda. Od vsega začetka je bila tekma enosmerna, saj so nasprotniki zaključili prvo četrtino s 13:7, do odmora pa so prednost še povečali. K temu so pri-mogli tudi borovci sami, ki so veliko 100-odstotnih metov zaradi bojazni pred močnim nasprotnikom zgrešili. V drugem delu srečanja so si domačini nekoliko opomogli in pokazali nekaj zelo lepih potez, toda izid tekme je bil že zapečaten. Danes bodo borovci igrali v gosteh pri Stefanelu. (U. A.) MINIBASKET Zini & Rosenvasser Tolažilna skupina INTERMUGGIA - BOR 38:79 (16:28) BOR: Cafol 6 (2:4), David Štokelj 28 (6:6), Niko Štokelj 5 (1:2), Jagodic 36 (0:2), Furlan 4. Tokrat si pohvalo zaslužijo prav vsi igralci, ki so na gostovanju dali vse od sebe od prve do zadnje minute. (U. A.) Mladinske igre Lep uspeh »Erjavca« Dijakinje rojanske nižje srednje šole »Fran Erjavec« so se uvrstile v meddeželno fazo zenskega odbojkarskega turnirja v okviru Mladinskih iger! V zadnji tekmi deželne faze, na katero so se uvrstile kot pokrajinske prvakinje, so sicer izgubile z vrstnicami šole Dante Alighieri iz Štarancana, vendar Pa'so osvojile en niz in so si tako na končni lestvici zagotovile prvo mesto zaradi boljšega količnika v nizih. Odbojkarice »Erjavca«, ki jih y°di prof. Tatjana Gregori, £aka od 28. maja do 1. junija hastop na meddeželni fazi v '~nneu. IZIDI DEŽELNEGA DELA » De Rubies Čedad - Aligiheri ‘arancan 2:1, Erjavec Trst - De ?nbies Čedad 2:0, Alighieri 'arancan - Erjavec Trst 2:1. Končna LESTVICA: 1. Erjavec Trst, 2. Alighieri Štaran-an, 3. De Rubies Čedad. T ^kJAVEC: Bezenšek, Katja in ana Milič, Debeljuh, Vodopi-Ilolh '^^lnan' vitez' Gregori, tr Lokostrelstvo: Ferlatova prva! Lokostrelska skupina društva Naš prapor Sirion se je v nedeljo udeležila tekmovanja v okviru turnirja Alpe-Jadran, ki so ga organizirali v Avstriji. V mladinski konkurenci je Zdenka Ferlat s 1092 točkami premagala vse tekmovalke in zasedla končno 1. mesto. Med mlajšimi mladinci pa je Franko Baradel zasedel 3. mesto z 981 točkami. Na turnirju so nastopili še Boris Lutman, Sonja Makuc in David Coce-anni, ki pa jim je avstrijski turnir služil le kot trening za kasnejše preizkušnje. Prva od teh bo že v soboto in nedeljo na Reki, kjer bo na vrsti drugi turnir v okviru tekmovanja Alpe-Jadran. (S. Makuc). Mladina Resco uspešna v Roveretu V nedeljo, 13. maja, so se rolkarji ŠD Mladina Resco udeležili druge preizkušnje za italijanski pokal v Roveretu. Mladina je bila prisotna z osmimi tekmovalci. Pot do Rovereta je bila dolga in utrudljiva, kar je verjetno vplivalo na rezultate najmlajših članov. Tekma je potekala po mestnih ulicah na položni progi. Cicibani so morali preteči en krog dolg 2.700 m, mladinci so pro- go pretekli trikrat (8.100 m), mlajši začetniki pa petkrat (13.400 m). Najbolje sta se uvrstila Erik Tence in David Bogateč. Tence je v kategoriji mlajših začetnikov za las izgubil tretje mesto, kljub padcu (na srečo brez hudih posledic). Bogateč pa je dosegel odlično tretje mesto v kategoriji mladincev, saj sta se pred njim uvrstila le tekmovalca, ki sta leto starejša. V isti kategoriji je tekmoval tudi Matej Lah, ki pa se je zaradi poškodbe na roki moral zadovoljiti s sicer še vedno dobrim 7. mestom. Pri cicibanih so nastopili: Tibor Dra-sič (6. mesto), Danijel Tence (7.), Mitja Tretjak (9.), Edoardo Di Felice (11.). S temi rezultati se je Mladina Reško uvrstila na 13. mesto med 33 društvi z 230 točkami. VRSTNI RED CICIBANI: 1. Arrigoni (Val Sassina) 6'31"; 6. Drasič 7'20 "; 7. Tence 7'32 "; 9. Tretjak 9'05 "; 11. Di Felice 10'25 ". MLADINCI: 1. Dincau (Sovramonte) 19 07"; 3. Bogateč 20'07"; 7. Lah 2103". MLAJŠI ZAČETNIKI: 1. Andreoli (Libertas) 2616"; 4. Tence 26'31". AMATERJI: 1. Masiero (Forestale) 3619"; 28. Bogateč B. 47'40" B. Bogateč Balinanje: spet poraz Nabrežine Tudi na drugem zaporednem gostovanju v okviru tržaškega balinarskega prvenstva C kategorije je Nabrežina doživela poraz proti ARČI San Luigi, vendar pa z dokaj tesnim izidom 3:5. V naše odbojkarske ekipe na goriškem tehnično najboljšem srečanju večera se je razigrala nabrežinska dvojica Fa-bio Cattonar in Paolo Negrini, ki je nasprotnikoma postregla s pravo lekcijo in zmagala s 13:4. Cattonar je bil zelo natančen pri bližanju, Negrini pa je bil nepogrešljiv pri zbijanju in je dvakrat zadel napovedanega balinčka za 4 točke. Sergio Negrini je v obveznem bližanju in zbijanju izenačil 17:17, potem ko je do zadnjega kroga vodil za 2 točki. Slabše sta se tokrat odrezala trojka in tolčak v tehničnem zbijanju. (B. S.) Več srečanj tenisačev Gaje Gajini tenisači so tudi v preteklem tednu s spremenljivo srečo odigrali več srečanj. Članska vrsta je nastopila v Miljah pri TC Borgo Lauro in slavila z izidom 4:2. Od nastopa do nastopa sta bolj solidna Andrej Baldisin in Alberto Prelec, pozitiven pa je tudi doprinos izkušenega Bogdana Čuka v igri dvojic. Poleg omenjenih so tokrat stopili na igrišče še Dorjan Gomizelj, Borut Plesničar in Riccardo Cannone. Slabše so se v soboto odrezali veterani, over 35 in over 45. Prvi so na domačih terenih z 0:3 izgubili proti postavi TC Garden iz Campoformida, ki ima v svojih vrstah dva bivša klasifici-rana igralca, drugi pa so klonili z istim izidom v gosteh pri TC Danieli iz Buttria. Spet so slavili najmlajši, ki so v postavi Aleš Plesničar, Vasja Vavpe- tič in Erika Race z 2:1 premagali ekipo iz Gradeža. Isti igralci so se udeležili tudi dveh turnirjev, prvi je bil prav na padriških igriščih in je veljal za pokrajinski del mladinskih iger, drugi pa je potekal v Tržiču pri tamkajšnjem teniškem klubu, za kategoriji under 12 in under 14 ter je bil deželnega značaja. Rezultati turnirja za mladinske igre: MOŠKI: 1. Davide Ruzzier (ATO), 2. Borut Plesničar, 3. Aleš Plesničar, od 9. do 16. mesta pa se je uvrstil Vasja Vavpetič. ŽENSKE: 1. Jessica Mlac (ATO), 3. Martina Kufersin, od 5. do 8. mesta Erika Race. Uvrstitve gajevcev na turnirju v Tržiču pa so naslednje: UNDER 12 MOŠKI: 1. Luca Bertoli (TV Gradež), 4. Aleš Plesničar; UNDER 12 ŽENSKE: 1. Elisabetta Lenar-don (TC Gradež), od 5. do 8. mesta Martina Kufersin,- UNDER 14 MOŠKI: 1. Matteo Montesano (ATO), 4. Borut Plesničar. Nogometni turnir S. Michele v Tržiču S tekmo Koper - Natisone se bo danes v Tržiču začel 4. mednarodni nogometni turnir S. Michele za začetnike. Turnirja se udeležuje 12 ekip, med katerimi je tudi enajsterica začetnikov bazovske Zarje. Zarjani bodo odigrali prvo tekmo v ponedeljek, 21. maja, ob 18.45: spoprijeli se bodo z ekipo Velo-xa iz Paulara. obvestila - obvestila tneniir, lestvici se bistveno ni sj Matično-pa iz Mosse' je tudi me krat Ze Prvak, še vedno zmaguje. ' R°uk .^Pravila tretjeuvrščeni ACLI Zrnacia Ae *k° presenečenje predstai Liber* /^z?urre Pr°ti drugouvrščene Piata v J?’zKmina. Slovenski ekipi Vseenoes pričakovati od prvenstvi Zlllaaai aktivno sodelujeta. Agoresl PfeseniK0. Šestih kolih in ie v tie-breč pa je npJr Opravil Fincantieri. Si P°raznm , 0 popustila in niza poraz Ca PrvpJf krat ze Peti P° vrsti)- Do k' Prvo moo* Va rnanjkata še dve tek sto Pa je že oddano. 3:°. A?!-,20' KOLA: Lib. Villesse - Gre ®vag n;,rra " Cormons 3:2, Farr cantierj ?? Sovodnje Agorest - F Soča p 3;2, M°ssa - ACLI Ronchi : 0:3- Teir^f9 di RisParmio - Šale 19. Icnla- . L ŽENSKA divizija nja 19, kola: Soča Cassa di Yp c-ormons 1:3. Lib. Mossa 36 (s tekmo me la 26 pr=mons 30, ACLI Ronchi 28, Az: Pincam; rra Soča Cassa di Rispan ^Sorest Ti tekmo manj) in Villesse L), q H Svag Dizorz in Šale Sic 1. MOŠKA DIVIZIJA Tokrat je bilo na vrsti predzadnje srečanje. Obe vodeči ekipi Soča Sobema in Caldini sta zmagali z enakim izidom, 3:0. Sedaj je na sporedu še srečanje, od katerega bo odvisno napredovanje. Soča je v rahli prednosti glede na razliko v setih, nikakor pa si ne sme dovoliti spodrsljaja. Tudi za Caldini je zmaga obvezna, in še z gladkim izidom povrhu. V zadnjem kolu bo Soča igrala doma z ekipo Armo-nia e salute, ki je na spodnjem delu razpredelnice in je v zadnjih treh tekmah dosegla en sam uspeh. Caldini bo tudi igral doma, vendar gostje Intrepide niso »najprijetnejši« nasprotnik za tako pomemben dvoboj. Skratka, vse govori v prid Soče in upati je, da bo slovenska ekipa prestopila prag višje lige. V tem kolu sta se tudi pomerila tudi Naš prapor in 01ympia. Po tie-breaku je zmagala 01ympia in tako posegla po novih točkah. Naš prapor pa zaostaja, saj mu je zveza odvzela točki, ker se je na srečanju proti Armonia e salute predstavili na igrišče le v petih. IZIDI 16. KOLA: Naš prapor - 01ym-pia 2:3, Staranzano - Grado 1:3, ACLI Ronchi - Soča Sobema 0:3, Lib. Cormons - Caldini 0:3, Intrepida - Armonia e salute 3:0. LESTVICA: Soča Sobema (seti 45:10), VV.FF. Caldini (seti 45:14) 28, Intrepida Mariano 24, 01ympia in Grado 18, Staranzano 16, Naš prapor 12, Armonia e salute 10, ACLI Ronchi in Lib. Cormons 2. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Prvenstvo je že zaključeno in odbojkarska zveza je posredovala uradno končno lestvico: Šanson Lucinico 20, 01ym-pia in Lib. Gorizia 14, Morarese 6, Sagra-do 4, ACLI Ronchi 2. V prvo žensko divizijo napredujeta Šanson Lucinico in 01ympia. UNDER 16 MOŠKI Prvenstvo je prišlo do konca prvega dela in se je še bolj zapletlo. Do sedaj je vodila ekipa Armonia e salute, v petem kolu pa sta jo dohiteli obe slovenski postavi, Soča in 01ympia. Obeta se torej ogorčen boj v drugem delu prvenstva. IZIDI 5. KOLA: ACLI Ronchi - 01ym-pia 0:3, Mossa - Soča Sobema 1:3. Počivala je Armonia e salute. LESTVICA: Armonie e salute, Soča in 01ympia 6, Mossa 2, ACLI Ronchi 0. (MJ) TPK SIRENA organizira jadralne tečaje za mlade in odrasle od 18. junija dalje. Vpisovanje na društvenem sedežu vsak dan od 16. do 20. ure. Tel. 422696. JK ČUPA iz Sesljana organizira jadralne tečaje v poletnih mesecih za mlade do 14. leta. Vpisovanje na društvenem sedežu v Sesljanu ob sobotah od 16. do 19. ure. Tel. 299858. ŠZ SLOGA vabi na redni občni zbor, ki bo danes, 18. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah s sledečim dnevnim redom: otvoritev občnega zbora, poročilo o delovanju, slavnostno nagrajevanje zaslužnih tekmovalcev in volitve novega odbora. SPDT priredi jutri, 19. t. m., in v nedeljo, 20. t. m., dvodnevni avtomobilski izlet na pogorje Velebita s postankom v koči na Zavižanu in hojo do Rossinijevega zavetišča. Zbirališče izletnikov bo jutri, 19. t. m., ob 7.15 pred vaškim spomenikom v Bazovici, a odhod bo ob 7.30. Izlet vodi Zvonko Vidau (tel. 212359). Vpisovanje na ZSŠDI (tel. 767304). SPDT prireja v nedeljo, 27. t. m., avtobusni izlet v Kanalsko dolino z vzponom na Ojsternik ob priliki srčanja s planinci pobratenega planinskega društva Integral iz Ljubljane. Odhod izpred Sodne palače na Trgu Ulpiano v Trstu ob 6.30 in ob 7. uri s trga v Sesljanu. Potrebna pojasnila daje vodja izleta Ervin Gombač (tel. 754742). Vpisovanje na ZSŠDI (tel. 767304). SK DEVIN in ŠZ SLOGA Planinska odseka SK Devin in ŠZ Sloga vabita planince v nedeljo, 20. t. m., na 15. srečanje mladih planincev na Vremščici ob dnevu mladosti. Na vrhu sledi kulturni program. Zbirališče in odhod iz Bazovice ob 8. uri. SŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 21. t. m., ob 21. uri v Prosvetnem domu na Opčinah seja trenerskega košarkarskega sveta. Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik petek, 18. maja 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG V Neaplju komora in terorizem spet sodelujeta Odbito leglo kamoristov za prodajo orožja in mamil NEAPELJ — Teroristi in kamoristi začenjajo spet sodelovati pod vznožjem Vezuva. Skupni »posel« predstavlja prodaja mamil in orožja, ki so jo agenti Digosa odkrili v sredo zvečer v nekem stanovanjskem objektu v neapeljskem rajonu S. Giovanni a Teduccio. Gre za isto stavbo, v kateri so policisti 28. marca letos prekinili kamoristični »vrh« klana »Mazzarella«. Pri tem so aretirali petnajst oseb, med katerimi je tudi 36-letni Vin-cenzo Rinaldi, ki naj bi bil »boss« istoimenskega kamorističnega klana. Agenti Digosa, v akciji jih V zaporu krivci za nečiste posle MILAN — Velika akcija karabinjerjev, ki se je začela v sredo zjutraj v Palermu, Milanu in Firencah, je do noči privedla do aretacije 12 oseb, ki so obtožene združevanja v kriminalne namene in trgovine z mamili. Do akcije je prišlo po preiskavi v zvezi z mednarodno trgovino z mamili in »pranjem« umazanega denarja. Preiskovalci menijo, da so odkrili odgovorne za nezakonite posle v vrednosti več sto milijard lir. je sodelovalo 120, pa so zaplenili tudi številne doze heroina in nekaj orožja. Aretirani so obtoženi združevanja v kriminalne namene ter prodaje mamil in orožja. Do trgovcev z mamili in orožjem se je neapeljski Digos dokopal z zasledovanjem dveh domnevnih rdečih brigadistov, ki pa med akcijo nista bila aretirana. V preteklih tednih sta oba nekajkrat prišla v zgradbo, v kateri je bilo skrivališče kamoristov, in agenti so s podrobnim opazovanjem ugotovili, da je zgradba zastražena in močno nadzorovana. Za akcijo so se odločili v sredo zvečer, preiskovalci pa menijo, da so se »stanovalci« še pred njihovim prihodom znebili 7 kilogramov heroina. izvedelo se je, da naj bi aretirani prodajali pištole in brzostrelne pištole osebam, ki po vsej verjetnosti pripadajo krajevnemu organiziranemu kriminalu. Preiskovalci pa se nočejo izreči o trditvah, da naj bi domnevna terorista, ki nista narkomana in torej nista iskala mamil, želela kupiti orožje. V Neaplju naj bi namreč še vedno obstajala skupina Rdečih brigad, ki pa nima orožja. Ta skupina naj bi se v zadnjem obdobju skušala vključiti v nekatere protestne manifestacije, preiskovalci pa tudi menijo, da sta domnevna terorista na neki način povezana s skupino štiridesetih oseb, ki so med protestno manifestacijo »panterja« 18. marca letos razbile nekaj izložb v Neaplju. Takrat so to skupino onemogočili manifestanti sami. Ljubezen v črno-bett tehniki Tudi v alabamskem zoološkem vrtu je pomlad, čas ljubezni: to očividno občutita tudi tamkajšnji zebri (Telefoto AP) Francozi in Nizozemci so si v laseh zaradi predsedstva banke za razvoj ŽENEVA — Evropska banka za obnovo in razvoj (BERD), ki bo s svojimi 12 milijardami dolarjev kapitala spodbujala ekonomske reforme v vzhodnih in srednjeevropskih državah, med njimi tudi v Jugoslaviji, se polagoma postavlja na noge, toda pred podpisom ustanovitvenega akta, kar napovedujejo 29. maja v Parizu, tik pred ministrskim zasedanjem OECD, je treba odpraviti še zadnja navzkrižja, med katerimi sta na najvidnejšem mestu dilemi, koga imenovati za predsednika novega razvojno-finan-čnega mehanizma in kje naj bo njegov sedež. Odločitvi sta menda že padli, vendar ju niso sprejeli niti v Evropski skupnosti, ki si spričo 51-od-stotnega deleža v kapitalu nove banke lasti tudi pravico do sedeža in osrednje osebnosti, še manj pa v krogu 42 ustanoviteljic, katerih predstavniki se to soboto sestajajo v Parizu, da bi potrdili še zadnje dogovore. Dilemi so rešili, tako vsaj trdijo »obveščeni viri«, med londonskim srečanjem britanske ministrske predsednice Margaret Thatcherjeve s francoskim državnim poglavarjem Frangoisom Mitterran-dom (4. maja) in dokončno potrdili na zasedanju finančnih ministrov sedmerice bogatih držav, ki je bilo dva dni kasneje v VVashingtonu, kjer je bilo prav tedaj redno srečanje članic Mednarodnega denarnega sklada (IMF). V tem ozkem, a vplivnem kro-u, naj bi torej sprejeli odločitev, da za predsednika anke postavijo Mitterrandovega svetovalca Jacgu-esa Attalija, sedež pa bi dobil London. Tik pred za- dnjim pariškimi zasedanjem 42 ustanoviteljic banke se je iz manjših članic Evropske skupnosti, ki nasprotujejo takšni samovolji svetovnega finančnega direktorja, razlegel val protestov, češ da so prekršena temeljna načela konsenza. Francosko-britanski dogovor je očitno del kupčije, ki sta jo državi dosegli med razpravo o povečanju kapitala IMF (za 50 odstotkov) ter o prerazporeditvi deležev (in vpliva). Amerika je ohranila vodilno mesto v banki, Japonska se je s petega povzpela na drugo mesto, s čimer je brettonwoodska institucija popravila dolgoletno podcenjevanje azijske gospodarske velikanke v mednarodnem finančnem koncertu, na isti stopnički pa je sedaj tudi ZR Nemčija, ki ji teže ne povečuje zgolj ekonomska moč, temveč tudi perspektiva združitve z Nemško DR. Tako se je Velika Britanija, ki je že od ustanovitve IMF leta 1944 imela - tedaj zasluženo - drugo mesto na lestvici vpliva in vplačanega kapitala, soočila z nevarnostjo, da zdrsne na peto mesto, kamor jo je navsezadnje postavljal tudi eden od kriterijev, namreč dohodek na prebivalca. London je pri priči blokiral dogovor o povečanju kapitala, dokler Francija ni predlagala delitve četrtega mesta. Tedaj naj bi dosegli tudi kompromis, da bodo Britanci potrdili kandidaturo Jacguesa Attalija za predsednika BERD, v zameno pa dobili sedež banke (v Londonu). Francoski finančni minister Piefre Beregovoy kupčije z Britanci ni želel potrditi, omejil se je na izjavo, da Francija zase nikoli ni zahtevala sedeža nove banke ter da jo je treba postaviti v eno središč svetovne finance, kar bi olajšalo njeno poslovanje. In ker New York, Tokio ali Frankfurt niso bili med kandidati, je namigovanje na London več kot očitno, obenem pa takšna rešitev ustreza Parizu, ki je na položaj predsednika želel postaviti Jacguesa Attalija, idejnega tvorca banke, ki je, kot trdijo, lansko poletje prišepnil Mitterrandu zamisel o »banki za Vzhod«. Rokavska kupčija je vznejevoljila predvsem Nizozemce, ki se čutijo opeharjene, kajti njihov kandidat Onno Puding je vendarle bivši finančni minister z izkušnjami v finančnih in bančnih poslih (med drugim je bil predsednik začasnega odbora IMF), povrh vsega pa bi bil njegov poraz v tekmi z Attali-jem že drugi neuspeh v boju ža pomemben mednarodni položaj. Leta 1985 je izgubil merjenje moči s Francozom Michelom Camdessusom za položaj upravnega direktorja IMF. Novi poraz bi trdo udaril po nizozemskem ponosu, zato so se v Haagu osredotočili na zatrjevanje, da bi bilo imenovanje Attalija v nasprotju ž ustaljeno prakso, kajti Francozi že imajo tri vplivne položaje v mednarodnih organizacijah. Tudi zavoljo mednarodnega ravnotežja naj bi Onno Puding imel prednost pred Mitterrandovim svetovalcem, za katerega je znano, da si išče novo službo. BOŽO MAŠANOVIČ Brata in sestre Popa sprejeli v bolnišnico RIM — Vseh šest članov družine Popa, ki so jim albanske oblasti po štirih letih »jetništva« na italijanskem veleposlaništvu predvčerajšnjim dovolile, da zapustijo državo, se nahaja v rimski bolnišnici Gemelli. Ko so jih predsinočnjim z italijanskim vojaškim letalom prepeljali iz Tirane v Rim, je bilo takoj jasno, da bo moralo šest Albancev, dva moška in štiri ženske, na bolniško opazovanje, ker njihovo zdravstveno in psihično stanje ni najboljše. Sestre in brata Popa stari od 50 do 70 let so se decembra leta 1985 zatekli na italijansko veleposlaništvo v Tirani, ker so jih albanske oblasti preganjale. Njihovo »jetništvo« je torej trajalo skoraj pet let, odhod pa so jim dovolili po posredovanju generalnega tajnika OZN De Cuellarja, ki se je pred dnevi mudil na uradnem obisku v Albaniji. Pozitiven razplet vzbuja upanje, da je novi veter zapihal tudi v Albaniji. V New Yorku je sedaj na vrsti Auguste Renoir: bo dražba pri Sotheby’s prekosila van Gogha? NEW YORK — Med zbiralci umetniških slik, za katere prevladuje mnenje, da njihove umetniške in zgodovinske vrednosti ni mogoče oceniti, so še zmeraj na bojni nogi. Potem ko so pri newyorški Christies za bajno vsoto prodali van Goghov Portret zdravnika Gacheta, se je sedaj začelo ugibanje, za koliko bodo oddali Reno-irovo sliko Pri galetskem mlinu (na sliki AP). Poznavalci menijo, da bo prihodnja dražba izničila van Goghov rekord 100 milijard lir, ugibajo pa tudi, ali bo tudi ta umetnina romala na Japonsko. Pri Christie's se je tokrat sicer prijavilo manj japonskih kupcev kot običajno, ni pa izključeno, da bodo prav ti »izbranci« odnesli še poslednji delček evropske slikarske umetnosti v deželo vzhajajočega sonca oziroma v deželo računalnikov in siceršnje prefinjene tehnologije. Medtem pa se je že razrešila prva uganka. Portret zdravnika Gaucheta je kupil japonski bogataš Ryoei Saito, ki je častni predsednik papirnice Dai Šova Seiši in je star 74 let. Že od mladih nog zbira najrazličnejše umetnine, posebno pri srcu pa mu je bil zdravnikov portret. Gospod Saito je novinarjem brez zadržkov povedal, da je bil pripravljen prodati vse svoje imetje, samo da bi si zagotovil to van Goghovo sliko. Zlobneži pa so že ugotovili, da bi vse, kar ima, le s težavo prodal, saj je njegovo premoženje vredno več sto mili: jard jenov. Sliko bo nekaj časa hranil doma, da »si jo bo do potankosti ogledal«, kot je dejal, nato pa jo bo razsta- vil v muzeju v Sizouku, približno 200 kilometrov južno od Tokia. Gospod Saito pa zagotavlja, da bo do takrat minilo najmanj deset let. Te dni pa je živahno tudi v newyor-ški umetnostni galeriji Sotheby's, kjer so italijanski futuristi naleteli na nepričakovano zanimanje. Stopnišče slovesa (iz leta 1908) Giacoma Balle so namreč prodali za približno pet milijard lir, kar je svojevrsten rekord, saj najvišje kotacije za Ballove slike niso presegle 791 tisoč dolarjev (približno 105 milijonov lir). Dela italijanskih luturistov je zadnjih petdeset let zbirala Lydia Winston Malbin. Tudi to pot je kupec ostal neznan, vse bolj pa se širijo vesti, da se bo slika vrnila v Italijo. Na dražbi pri Sotheby's je namreč skoraj že običaj, da razna dela kupujejo sonarodnjaki umetnikov. Cene pa se ne dvigajo tako skokovito menda zato, ker semkaj zaide le red-kokateri Japonec. Goreči tanker Valrosandra bodo z razstrelivom potopili BRINDISI — Izvedenci, ki so pred dvema tednoma napovedali, da se požar na tankerju Valrosandra pred Brindisijem pogasil sam od sebe, ko b. zgorel ves utekočinjeni propilen, so se pošteno ušteli. Na ladji še vedno 9°.^ tako da bodo sedaj segli po drastičnih metodah. Nizozemski družbi Šmit L Rotterdama so že poverili nalogo, da minira ladjo. Drevi naj bi ladjo vlači* _ povlekli 31 milj od obale v mednarodne vode. Tu naj bi najprej z 250 kilogra1^ eksploziva razstrelili plinske rezervoarje, tako da bi ojačili požar. Ko bo 29oC,, ves propilen (pet šest dni), bodo ladjo dokončno minirali s 1000 kilogrami ra streliva in jo potopili. ..gi Vest je že povzročila negodovanje in protest naravovarstvenikov, ki trdlLj da bo celotna operacija povzročila ogromno ekološko škodo. Poveljnik pristani kega poveljstva v Brindisiju Mauro Tattoli je take trditve zvrnil, češ da bodo v i^Trorlli \r ctrorrom cnnčtnvanill mprinflrOtinih norm. Prav zato fro operacijo izvedli v strogem spoštovanju mednarodnih norm. Prav zato ^ počakali, da ves plin zgori in šele nato bodo ladjo potopili. Medtem pa č'1 »informacijah za pomorce« že razglasili območje 12 milj ob tankerju za »ne Obtožen izraelski pacifist Nathan zaradi sestanka z Jaserom Arafatom čudi dvojnim merilom izraelsk®^ TEL AVIV — Skoraj gotovo se bo izraelski pacifist Abie Nathan ponovno znašel za zapahi. Ko se je predvčerajšnjim vrnil v domovino, so mu na letališču že izročili sodni poziv. 63-let-ni Nathan se je namreč v Tuniziji sestal z voditeljem PLO Arafatom. Izraelski zakoni prepovedujejo izraelskim državljanom, da se sestajajo »s pripadniki terorističnih organizacij«. Nathan je bil zaradi enake obtožnice že večkrat v zaporu. Zadnjič so ga izpustili februarja letos. Ob vrnitvi v domovino pa je predvčerajšnjim Nathan povedal, da se sodstva. Oktobra 1989 so se namre-^jj njegovih besedah na Dunaju z predstavniki Šamirjevega LikuCl 0-vidnimi voditelji PLO. S to tajn°. budo so likudovci kršili izraelsk^ju kdn, obenem pa demantirali s je uradno politiko. Nathanova izj^ vt' že povzročila odločne demantije stah Likuda. Najbolj ogorčena st« ^ vosodni minister Dan Meridor 1 sianec Michael Kleiner, ki sta z pajeS' la, da sta se v Avstriji sestala s tinci. sta Pit'