k--4,.

Hochlobl. k. k. Hofbibliothek,
Wien
St. 47.
V Gorici, 18. novembra 1881.
Tedaj
Slovenci in dr&avni zbor.
„V tretje rado gre"; tudi ponlauci slovenskik dezd so uze tretjikrat vstopili v drzavui zbor, od kar je sedanja vlada na krmilu.
Prvo leto je bdo potreba ustanoviti Be v dii, zboru, in melt so potrpeli Slovenci in njih zastopniki, ako jim ui vlada niees;r privolila. Lini pa so slovenski poslanci od§li na Dunaj z bolj dolocnimi ter-jatvami in z vehkirai upi, da Siovence razvesele z dejansktmi vspebi. AH kljubu krepkim glasoro niso nasi zastwpniki bistvenega dosegli za zanesliiviso bo* dotnost. Edina Kranjska je dobila navidezno uekaj pravic. V resnici pa je imeli tudi kranjska vojvodina v Soli z>, prej isto staitje, katero so ji je v Ijubljanskih u(Sitelji§dih nekoliko in polovicarsko zboljSalo. Pri sod-nijab pa so bili kranjskhn Slovencem v puslednjem casu odvzeli, kar jim je sedauje vodstvo justiciiega ministerstva s posebnim odlokom povrni 1 o. Na* predka v pravicah trdaj tudi Kranjska ne more Slovencem dokazati in pokasati. Vso drngi; dezele pa, kjer prebivojo Slovenci, ho ostale na prejlnji stopinji. He Sole, m uradi se niso predrugaeiH, da hi Sloven-ceni boije ugajali.
Z vsakovrstnimi uradnimi osobami tudi ni raz-kosana Slovenija na boljem, Kranjska ima sieer tudi za ta del dezeluega predsednika, ki vsaj priznava pra-viee Hlovewskemu narodu. AH vse drtige pokrajine imajo i-avno v eesarskih namestnikih nacelnike, s ka-terimi slovenski uarod ne more biti nikakor zado-voljen. Da moieimo o namestniku trzalkem in Stajar-skein, katcra sta po svojih nazorih in nnporih le predobro znana, je koroSki dezelni nacelnik mo2 morda dobre volje, ali popolnem neveden glede" na razmere slovenske iia>t>dnosti na Koro§kem. Tedaj v pckrajiiiab, kjer je polozje Slovencev najhujSe in naj-nevarniSe, imajo Slovenci namestnike, ki ali ne vedo all noeejo delovati v zmislu Taaffejevega nastopnega programs.
Kranjska ima 95q/o slovcnskih prebivalcev; po-Steno bi bilo, da bi ta del uzival v point meri vse ustavoe pravicc. Ali ravuo zarad tega sedanja vlada nima zaalug za Siovence; saj Kranjcem bi morala s iasom tudi najbajSa vlada narodnostne pravice pode-hti, ker taki vefimi prebivalstva cne in iste narodnosti se ni mogoee ustavljati brez nevarnosti. In Se tuja sila bi morala v sedanji dobi dobro in previdno po§tevati tak faktor! Pravi prijatelj se spozna v pravi potrebi in hudi nevarnosti; na to strau pa Taaffejeva vlada ni storila niti eoega koraka, ki bi zares ozna-Ceval njen program in njeno od nasprotnikov po kri-vici razvpito dobo. Na Stajarskem se slovenski shodi prepovedujejo, in Nemcem je odprta pot navrazne atraui, da nem§ki element Sirijo po slovenski Stajar-8ki. Na KoroSkem se sioveaska zemlja ofiitvidno in rapidno izgnWja po poti sistematsko urejenega po-BemCevaoja. Na Priniorskcm se Slovencera in Hrvatom huj§e godi, nego ped prejgnjimi vladami. Ne pozna-mo ta dobe, v kateri bi se bilo bolj od ene strani ponemcevalo, od drugs strani pa italijancilo po raz-nih poteh, kakor ravuo sedaj. Dokler tedaj Taaffejeva vlada tukaj kaj ne spremeni, ne moremo njene dobe sreCne imeaovatt za Siovence.
Sloveaski zastopniki, ki za hudo polozje ved<V so se zdaj povrnili v drzavno zbornico. Po nakljudji so oni prej in bodo tudi zdaj odloCevali v drzavnem zboru. VeCino ima desnica, in s to veCino je mogode vlado podpirati s svojimi predlogi. Dasi je inalo na§ih poslaacev na Duoaji, mogocni so zdaj vendar toliko, da utegnejo uoieiti s svojimi glasi vsako vladno pred-logo. S to mocjo gospodujejo oni po takera nad vlado in nad desnico. Desnica obsega poleg Slovanov tudi nekaj konservativnih, poStenih Nemcev. Poljaki in Cehi imajo svoje potrebe, m konservativni Nemci se eaako oglasajo s posebnimi zahtevami.
Cehi, Poljaki in konservativni Nemci potrebujejo drug drugega v driSaviwm Lboru. Vsi skupaj pa po sedanji sestavi dr2. zbora ne dose2ejo nicesar, ako se jim Slovenci ne pridruzyo. Bazvidno je, da je vsaka teU skupm odvisna od druge, is ravao skupno posto-
panje jim vstvari vcCino. Skupna pot jih omogoCi, da sedanjo vlado ali vticjo ali pa se na dalje obdde,
Slovenci svoje moci, ki prihaja iz posebne sedanjo sestave v dri, zboru, niso hoteli doslej domoo-strativuo porabiti v svoj prid. ZanaiaH so so na vlado in na solidarno postopaoje ostale skupiue na desni drl zbora. V trdno skupno delovanje desnico utegnejo zaupatt slovenski poslinci tudi zauaprej. ?8led tega utegno sedanja vecina o«tati solidarna tudi, ko bi morala sedanja vlada odstopiti. Vendar pa bi ne bilo vec primetno in varno, ko bi slovenski zastopniki So na dalje potrpezljivo cakali.
Sedanja vlada je ukrcnila srefino pot, da bi z novirai postavami drzavno gospodarstvo povzdigniln, V tern bi moral ves dri, zbor vlado podpirati, ker taki intercsi niso spuciftfini za pojediue dc/elc, ampak so skupni za vso dizavo. Slovani iu Slovenci bodo gotovo za ta del vlado tudi nadalje podpirali. Ali Slovimccm ni pozabiti, da imajo tudi poschnih, takd rekofi elemeiitarnih potreb, brez katerih slovenski narodnosti ni mogoLe obstati, nnjmanje pa nadnljo brez Skode zJveti, Te polreba bo pogoji za obstoj sloven-skega naroda kot takega, in te so zduj za nas ua prvem mcstii.
Tndi tu bodo imeli slovenski poslanci soborite-Ije v Cehili in Poljakib, in sieer v popolnem nnnlogni zadevi. Dasi se morajo zlasti Cehi boriti za svojo narodnost v Moravski iu Pemski, imajo vendar debt in Poljaki na avojib mujab v avstrijski bleziji razko-sano in doslej zatirano narodnost Le§ke in poljske krvi. Itavno letos nameravajo Cehi in Poljaki potegni-ti se za krvne brate iinenovane pokrajine. Tu bo to-rej skupna prilika, zaresno vladi razodeti ^alostno stanje mejnih Slovanov na scverji iu na jugu. Kakor preti Slovanom od Nemcev nevarnost na severji, ena-ko in §c liuj^e je polozje Slovanov na jugu. Na Ko-ro§kem je dospelo ponemfievanje do vrhunca, v Istri pa ne bo kmalu ne Hrvatov, ne Slovencev ved, ako se bo potujeevalo na dalje po sedanjem sistemu. To hudo nevarnost potrdimo lahko vsak hip z dejaoji, katerim so nasprotni dokazi, kakor pena.
Nevarnost na KoroSkem in na Primorskem je za Slovane tako velika, da ni mogofe ve5 dakati ali eventualno resitev odlosEiti za nozneji cas. Slovani se tu manjSajo od due do dne. §koda, ki nastaja vsled tega slovanski narodnosti, pa je enaka s Skodo drzavno. Obotavljanje vlade za spremembe v teh dele-lah niso nikakor opravicenc, ker se ne dajo nikakor podpreti z nasprotnimi razlogi. Tukaj ne stanuje bo-gat ali mogofien narod slovenski, in Se nem§ki naci-jonalci niraajo niti navideznih povodov, nasprotovati podelitvi pravic slovanskemu givlju. In kdor se tukaj upira, se uptra dr2avuim iuteresom. V Istri in Primorskem v obce ni samo nevarnosti, s katero uain 2uga sosednja ju2na dr2ava; v tem delu nasega ce-sarstva se mno^i nevarnost dan na dan od znotraj vsled kriwga dosedanjega sistema. Kdor hoce torej za Avstrijo skrbeti, mora na Primorskem z vso silo delali, da dosedanjo organizacijo zatr6 in z drugo, pravo avstrijsko nadomesti. In bko si napravlja Velika NemCija most do Adrije, mora avstrijska vlada skrbeti, da slovenski del Korosice zopet ozlvi.
Jasno je po vsem tem, da se morajo letos slo-vanski poslanci zdruzlti za skupno priboritev pravic onim dezelam, kjer se dozdaj slovaustvo zatira, uni-6uje. Taaffejeva vlada tudi ni gotova svoje bodofino-Bti; v Avsttiji pihajo vazni vetrovi, in zunanja kon-stelacija je sodaj tudi takd cudna, da mota Avstrija v prvi vrsti skrbeti za o^ivljenje onih elementov, kateri ji ostanejo zanesljiv [in edino trden steber tudi v bodocnosti. Brez pretiranosti z dobro vestjo trdimo, da primorskj Slovani, potem slovenska KoroSka in tudi ju^na Stajarska se nahajajo v razmerah, kjer bije slovanski narodnosti-—enajstaural Tukaj ni obo-tavljanja, ni tazlogov za gakanje; potrpe21jivo>ti je konec in ne ostaja drugega, kakor odloSen aut—aut!
V takem pogledu se obracarao z vso zaresnostjo na odloCnost in vso mogofino eneiiijo na§ih dr^avno-zborskih poslancev, da storijo svojo do!2nost pred vlado in drzavo. Sklicujemo se tudi na pravicnost pravib avstrijskib NemceV| iu se zaupno i>bra5amo do
Po«jime«no sicvilke se dobivajo po 10   kr. v Gorici v tobakarnici v go-
^pnski ulici, l.li;:o „treh kron". na Ktarem u-gu; in nunski ulici; v Trsta y tnbnj;;.niici: Vi.i <l«]!a caserma St. 3. in v Aj«lov§8ini pri trgovcu g. Dolencu.
Doi-isi nai «e blagovoljno poSiljajo lurdniSlvn ,.Soee" v Gorici v Hilarijaiiski tislinrui, uarocnina pa opravnjfitvu„So6eu na Korenji v SticBa»yi WSi it 10 II, nadstr.
Rokopisi se ne vraSajo; dopiai naj se blagovoljno frankujejo, — Delalcem in drugim ucpramoSnfm se narotoinu zuiia, akoge oglase pri urcduiitvu.
Cehov in Poljakov, da naSiin poslancem enako poma* gajo, kakor so pripravjjeni tudi Slovenci u njih in« terese skupno hoditi. HvaHnoati so treba ni, ker so zavezani drug na drugega; potrebna jo ediuu pravu v,mjeinnost za akupnc dobiCke. In taka pot vzbuja moc, in sanu na sebi ni te^avna! Torej sreCuo pot I
Dopisi
Z Gorlfikega. (Izv. dop.) Prilo^iOBt sem imel videti skoraj vso fame cerkve v nasi Furlaniji. Ne-katere so izvrstne, n, pr.s korminska, rom&nika, per-tevljska, ltd. da ne govorim o oglejski ali gradentiki ba-ziliki, katcrima se v*e druge cerkve na Goriftkmn u* klonlti morajo, Lepim cerkvam piiStevati suiemo tudi farno cerkvo v Villi Vicentini, Ko iem prvo dnl no vseh Svetih §e enkrat to volo bo^jo obiskati hotel, kar obstal sem, opaziti novo malarijo v presbiteriji, ki je ravuo dokoncuua bila pod vodatvom g, DI a n-c h i n i-ju, slikarja iz Vidma, Strop posnema islatd, v sredi je podoba Stvarnikova, na straneh grupi letecih angeljev, na 4 voglih v cell otojcCi podobi de^elni svetniki: Sv. Mohor, Sv. Fortunat, sv. Kromacij in sv. Pavlin. Stene posnemajo, kakor se mi je reklo, afrlkanski mramor. Krasno pozlaCeno nebo z izvrst-nimi slikami v 4 meoaljonih se dobro vjemajo z o-stalo malarijo, da jo sploh vScC uraetnetuu in neoli-likancmu odesu.
G. B i a n c b i n i je tudi drugod na CxoriSkem 2c mnogokatero cerkev s svojo uraetnostjo olepSal in nicer v zadovoljnost obcanov. Ker poiteni slikar svoja lepa dela se precej po ceni dovrSuje, ga radi pripo-rocamo vsem famim administracijam, katerim je mar imeti spodobne slike ali odpraviti stare spakarije ii. Bogu posvecenih krajev.                                        X.
Iz VlpOli, 15. nov. Svet gotovo misli, da se Bricem prav dobro godi, ker vedno molCimo, kakor da bi oas nikjer 2ulji ne tiSfali. Brici smo nekoliko gtimani. Ce kaj sami zagrcSimo, prekrivamo; delamo se, da srao beli, tudi ko bi bili 6rni, ko bi na znotraj gnjili. Nek narodnjak, ki sedaj menda tarn nekje pod Cavuam stanuje, ko je se med nami prebival, je izrekel sodbo, da Brici smo 10 let za drugimi Slovenci. Mo2ak je pravo zadel: Po Brdih je prav veliko ledine, in Se kar je obdelanega, je nekako zadu§eno, zatrto ali—sam ne vem, kako naj bi se izrazil. Na-predka je samo toliko, da ne vemo, kje imamo glavo. Mnogokrat f;em bral v listu ^So6aK prito2be, da nam pomaujkujejo u5itelji, da nimamo tacih mo2, ki bi narod in ljudstvo z mogoSno roko dramili in na vse kriplje spodbujali k napredku. Kar je sedaj u&teljev v Brdih, se skoro eden druzega ne poznajo. Pragam pa, zakaj bi ne bili nasi ucitelji bolj edinimed sabo? in zakaj bi ne skrbidi med ljudstvo domaca narodna drugtva. bralne druibe itd. razSirjevati in vstanavlja-ti? Osobito tukaj v Brdih je neobhodno potreba, da smo pozorni in da se v brau postavimo sovraiani sill. Mi smo na meji Slovanstva, in nam je dana naj vecja naloga, narod Cuvati in ga braniti pred silnim uavalom tujCevim z vso du§evno mocjo.
Mnogo poznam osob, in veljavnih osob, po Brdih, katere bi lahko na narodnem polji delovale, bo-disi s podpiranjem narodnih druStev bodisi 2 naro-cevanjem slovenskih casopisov. Pri tej priliki naj ome-nim, da z malimi dastuimi izjeraami je tudi duhov§5i-na na§a popolnem mlaCna in mrzla. Gospodje, gospo-djel zdramimo se vendar enkrat in zaemmo ledino z ener^ijo orati, da nas tujstvo ne pokonfia, V drugi vrsti moram omeniti na§a 2upaustva in obfiinske pred-stojnike, o katerih §e dlovek ne v6, ali med nami zV v6. Vse mrtvo, vse tiho, kakor po tofii, ko je kmetu vso nado v par minuHh ugonobila, pokoncala, ali pa kakor v hi§i, kjer je nemila smrt vse zadavila. Na§i fegniki niso ali celd nifi ali pa premalo narodni; kajti dopisujejo na predstojne oblastnije ali v laSkera ali pa v nemSkem jeziku- B*?yna se med svet o ravnq*
„SoSa" ishaja vmik petek in   velja
8 poSto prejemiiiin *>>« v Gnrir': nn "loin
poSiljana:
Vae !etf>.....»'• '•'•-»
Pol leta.....¦•   ' 30
Cetvrt leta)     ...... :.*<>
Pri ozmmJliU in i«iav toUi; ' ri ../<.'<•
Utnicah" se plafiuje y.si itavatl!r-> tri»*op-
in* TTsm:
8 kr. 6c sp tiska I krat 7    „   „    „      ..    2   .. 6   „   „    „     ,.   3   ,. 7,u \rct' i:ikt>   p<» prottmu.
¦J                 "  i "r  ¦ ¦        ""   -
pravnostf vseh jezikov, v cem pa obstoji ta bozja rav-nopravnost, kje je doina? Pri- Slovencih gotovo ne! kajti mi tudi jo sami teptamo in od sebe odvracamo! Takoje!
Zares, Brici spimo v lastuo pogubo, tako, da Se vemo ne, kje nas boli. Poslednji caaje, da zacne-mo naSe race odkrivati in celiti.          -               X.
S Krasa, 3. nov. (Potua drtica.) Moj vrli pri-jatelj J., Id biva zdaj na srbski zemlji, pravjl mi je cesto, kako tezavno prenaSa praznicne duovc, zlasti v krajib, kjer ni druStvt, da bi se fcratfcocasil, ali „Gi-talnice", kjer bi se prijetno bavil s titanjem. Nid boljie se ni godilo tudi meni pretekle praznike, zato sera sklenil iti izraed stirih steo pod nuto nebo ogl«-dat si svct.
Meni nit tebi niC mahnem jo v ©ddaljeno vas. — No, Kouien bi bil piijeten kraj, rekel ml je pri-jate\jt a .nesloga* I Ta podira uajboljSe naraene; kakor povsod, pristavil sem jaz, ncsloga le tladi. Moj znanec mi je dalje pravil o „zamrli Citalnici", ka-tero je pa nemogoce pri sedaqjih razmcrah na novo obuditi, ker med pravoraislecim; so tndi taki, kateri bi hoteli Jmeuovati povsod ,prvo besedo", a ce se jib le malo zanemarja zakolnejo se proti vsemu, cemur niso bili oni zscetniki in' izpcdrivajo nazore, katere so oni sami nekedaj zagovarjali. — Potrpimo, zasijati ce tndi nam morda prijaznejse solnce, ne toguj srcc uteSi se! S tenri besedami in prisrcnim pozdravora tocila sva se z znancem; — jaz pa, radovednez, ogle-dal sem si Se parni raiin, ki je bi] ze v „Soci* opi-saii. Komenci se smejo zaires ponaSati s to izvrstno napravo. — Tudi pogozdovanje okrog Korana mi je dopadalo, iu e. k. centralna drevesuica dela gozduar-skim orgaoom cast. Preprical sem se na pogozdjenih niestih, da sta .borovec" (Pinus austriaca) in nraece-sen* (Pmus larix) naj sposobnejSa za pogozdovanje; 0 tern preputial sem se tudi na druzih raestih (naOb-tinah, Vel. Dolu, t Bad: itd.), kjer je najslabSi Kras.
Solski vrt me je tudi zanimal, in rad bi ga bil vide], a pravili so mi, da sprozena misei in naCrt spiU Se v sladkem spanji pozabljivosti in malomar-noati. Solnce, je zabajalo, in mrzla sapa je pihala, oapotim se doinu. PrekoracivSi lepo prostrano polje priSel sem v prijazno vas Sv. Tilha (Sveto), kamor so hodile nekedaj ostarele device soproga prosit. Tako mi je pripovodovala moja raitjka inamica, ko sva Se za pecjo doma sedela. — Tu jc v lepcm slogu zidaaa cerkev, enake nisem Se videl, kodar me je osoda no-sila. Pred cerkvijo rastd kosate lipe, slovanska dievesa, katere so videla ze Bug zna koliko solza v jadoi ze-meljski doliui! Pa kaj bi to premisljeval toliko ter ogledovai kosata drevesa v mraku in burji, ki vedno raste, vkoIikor bolj se blizamo solncuemu zahoda.
Ze sem mislil kreniti proti domu, a kako je mo-goce? Tam nad durmi visi veja, ona obrSljanova veja, dobra znanka mojeniu kruljecemu Selodcu, katera me Cesto gostoljubuo vabi v syojo Ijubeznjivo aeiico. Po-zno je Ze bilo, solnce skoro ze zaSlo, in dalcC bil je Se moj dom, pa laden, zejen potovatil Zato zavijem jo v tamoSnjo krdmo gospoda Jaueza, kizna najbolj^e zdraviti z izvrstno kapljo terana! Kaj je po zemlji di§e€i bordd francoski, kaj je ogrska'viuska Bzvajsa" proti kraSkema teranu, sem si mislil in sodil pravtf-no! Rad bi se bil lo5ilT a ni mi bilo mogbLe. Dobro vino in tu zbrano druitvo iz razlicoih stanov ni me pustilo iz bise, vsa izgovarjahja so bila zastooj. Po-skuSali smo razlifna kra§ka vina, iu med vsemi odli-kovai se je prrdelek gospoda FprciCa, kateri skrbito odgojuje trto po zakonih moderoe atrtoroje" in vrhu tega zori on grozdje vefi caSa nego druzi, in oA tod prihaja, da se njegov pridelek odlikuje, ter prekosi v kolikoti in kakovoli vsako sorodno krasko vino. Sltizi naj g. ForCifi vsera v posuemanjel
Sam Bachas me je tolaiil in prosil potrpljenja; dragace bi bil 2e kedaj zapnstil veselo druStvo in ne-pozabljivo vinsko kapljo. — Scdaj pa moram iti, pra-yim mozakoin, kazaje jim mojo staroSeguo a pametoo .Cebulo", ki je ze enajsto uro kazala. sJeh inene*! je vzdihnil moj sosed, kaj bo stara rekla — tako po-zno f Pa tudi mene obbajale so enake tezave, premiS-IjojoCega d<>Igo pot in pa — Bog mi ne zaineri — mojo s\j precej sitno zeuico. — Locimo se z 2eljo, da bi se v kratkem videli.
Domu gmfc piemiSIjeval sem prosli dan, bvalil nmnost vrlega KraSevca, ki zna tako izvrstno kapljo pripraviti, v prvi vrsti pa Boga, ki jo je dal. Kdor bi hotel pokusiti kaj izvrstuega, sem naj pride in prasa po htru ForSifievega, in znal bode ter mi pritrdil, da ni Se boljsega pil. Pozna trgatev mora vsakdo pri-zuati, da je prvo, kaV bi se smelo v vinstvu suapre-dek" imenovati.
Take in enake misli   rojile so mi  po glavi,   in me odSkddovale,  ko sem prisel domu,   da mi  moja stara se odgovorila ni na moj prepnjazen pozdrav. ________'                      Bogomil.
CepOvatl, 9. nor. Shod kat. pol. Citaluice due 6. t. m. se je vrsti tofino po napovedanem redu. Ob 3. un je prcdsednik edprl zborovanje, v svojem ogo-vorn razlo2iv§i yainost posamiCqili tofiek, katere bo zdajci ftbraynftval shod.                    "
Posestnik g. Ant. Bratuz je govoril o prvi tud-ki dnevnega reda. Razdelil je svoj temeljiti govor v trt dele. V prvem je govoril o postavah, ki se tsfiejo kmetij; V drugem je opisoval sedanje revno stanje knicCkega stann; i v tretjem dela je govoril o po-moikih, ki bi mogli kmeckemu stanu pomagati in ga reslti propada. Gled6 teh pomatkov je rekel govor-uik, da je treba v drzavi, v dezeli, v oWini in po-samicnih kmetijah var6no gospodariti, ter kar se da stroSke krojiti pa dohodkih, ne narobe. Dalje 'je razlagal, da je treba pf>staver po katerej bi ss za-dolzene kmetije odkupiic, kakor nekdaj od Uake itd. Glavni pomoeek botjse prih^liiosti pa meni, da bi bila :><tttava, katera bi zilnu jevala razkosova nje kiUKtij. Z domaiimi zgledi je ]>ojasatl, da v^>Hke kmetije so v bkgo. obfiini in dtzavi, a razdoljene v male oddelke porode po pet do deset revnih draiin. Id obcioi prizadevajo ogtcnnuh stro&kov. Vstnino z le to postavo se mr»ra pa tndi prwlrugaciti sedaaja postava 0 ded.sCinah ab i>tt»vtato, ki mocuo po^peiije razko.savaaje kmetij. Dod^na tta enake dHfe in pre-velikt* dote so uze maogokrit lepim kinefijam potua-yala na boben. KoneLuo ptiporocu odborov prvdiog, da naj drnStvo poS^je driivnetuu zboru pcticijo za postavo zoper razkosavanje kim-tij,
Rtzgovora o tej toeki so se udeleitli pf»ststniki: Janez Podgornik, Martin Suligoj i Peter Bratu2, ki so nasvcte prvega govornika s krepkimi dokazi odo-brovali ter podpirali odborov uaivet, katerega je shod enoglasno sprejel.
Pri dru-jej toeki je C. g. Bi. Grca predsmlniStvo oddal podprodsedniku g. J. Kafolu, sam pa poro6aI 0 potrcbi postave za posvecevanje nedelj. Jedro rije-govega govora. je: Posebno dva razloga silita naSe dru§tvo, da prosi za ouienjeuo posiavo. Prvi je nast* katoliSko staliSLe, drtiiM pa potrebna skrb i dedzna Ijubezen nasVga druStva do tistih na§ih obcanoy, ki si svoj kruh sluftjo pri ^eleznicab, v rudokopih i to-varnah, kjer so siljeni delati po sedem dni na teden. Neuelja je v praznik odloceua po bo^jth in cerkvenih zapovedih, katere moramo kato!i<5ani spolnjevati. Ke-dor tudi ob nedeljah opravlja hlapCevsko delo, otrpne na duhu, postace sploh slab kristijan i velikokrat tudi razuzdan clovek. Sedanji gas svobode pac smemo terjati, da se kristijanom dovoli ob nedeljah in pra-zuikih od dela nehatt, poc'ivati, a slu&ti llogu ter si blaziti svoje sice.
Pa tudi vsak delalec, naj bo katerekoli vere, all tudi brez nje, potrebuje rednega pofiitka, pivic zarad zdravja, drugic* zarad dru^inc, naj bo u*e oca ali otrok; trctjid zarad razvedrenja in pofiitka, doka-tcrega ima vsak Clovek natorno pravico. SliSi se, da nckateri drzavni poslanci nameravajo predlagati postavo, po katerej bi se ob nedeljah i proznikih delalci ne smeli siliti k delu. Pa mar tala postava delalcem zadostuji;? Nikakor! Ta bi imela nasledek, da bi bili delalci priailjeni ob praznikih „prostovo|jno delati.4 V nravnem obziru bi tedaj Se Skodovala. Mi moramo tcdaj prositi in terjati postavo, ki strogo prcpoveda-je hlapceysko delo (placano delo) ob nedeljah in pra-zuikih.
Govor je bil sprejet s pohvalo, i na to je drug govornik pravilt da nekaterim delalcem i obrtnikoin se jako mu'li delati ob nedeljah, a dosti nnajo Casa, da „prazniijejo ponedeIjek.v—Konefino je bil odborov nasyet enodtisno sprejet v sklep, da naj odbor sosta-vi i poslje dr^avnerau zboru peticijo za postavo po-svecevanja nedelj i praznikov.
Pri tretjej toeki dnevnega reda je zopet pred-scdoval druStveni predsednik, a cestui ocbornik in veleposestnik g. Ant. Kafol je govoril o namerovani cesti cez Spehovo brdo. Kratek zapopadek njegovega govora je: Potreba i korist zveze gorigke skladovne cestc s tohninsko-cerkljansko «<>z Spehovo brdo je uze davno priznana; kedaj pa bodovrSena §e nemo-rem povedatt. Da bo Se mnogo Idrijco se zlilo v Sa-eo, predno bo to delo se zadelo vr§iti, so mnogo za-knvila nekatera sosednja*)stare§instva,kina prijazno pismo naSega druStva in tukajSujpga stareSiustva Se niso dala odgovora. Tamosnje ljudstvo cesto bolj potrebuje nego mi, in jo, nam enakovroce zeli. Celo tnkaj mimo gredoci o Iborniki in podzupani tamoSnjih obcin sov me povpraSevali, kako stoji vpraSanje o ge-sti fiez Spehovo brdo i so me prosili, da naj se Ce-povan trudi za ono Crto. To mi je dokaz, da v za-devnih obfiuskih odborih Se pisnio nase ni priSlo na dnevni red. Morda vendar Se Ietos pride! ali pa vsaj pnhodnje Ieto.
Veliko upanje pa imam na vojaSko ministerstvo. C. k. oficirji, ki so to poletje naSe gore obhodili, so cesto cYez Spehovo brdo v strategiSkem obziru silno potrebno in nujno spoznali. NaSa kat. pol.- citalnica se je uze veliko prizadela za napravo te ceste, pa dclajmo le Se. NaSemu druStvenemu odboru naroCimb Bda naj ob ugodni priliki pri dotiCnih cestnih odborih, pri obfiinah, pri dezelnem zboru in pri visokem c. k. vojaskem ministerstvu zanimanje za cesto L*ez Spehovo brdo oiivlja, ia po ptimerni poti poganja napravo te ceste." Tudi za ta predlog so  vsi pricujoCi
*) Skoda, da Bte tak6 pohlevni, ker Se imenujete ne onth BtareSinBter, ki so se za ta del v obCo Skoao doslej to* ilko zazregilal                                                           Uf.
druStveniki glasovali. S tern je bil izvrSen dnevni red, in predsediiik je shod razpustil.
Kobarid, 10. nov. (Izv. dop.) Prav iz srea govoril je dopis 6ndan v BSocitt vsem Kobaridcera Nase ljudstvo se nemskim napisom le posmehuje, da celo huduje se nad ojimi. Ko bi se ne spreobrnili, zagrozilo jim je celo hud.,. Prav, ta pot bi biiater-dovratuikom najbolje zdravilo. — Poleg ze oraenjenih neut. napisov imamo pa v Kobaridu, kakor tudi po vseh trgih slovenskih, posebno primorskib, Se druge mtpise, ki tudi zbadaja domoljubna oko. Ti naprsi 10: K. k. Tabak und Stempel Sub Verlag. Karfrert; Ver-kauf v. k. k. Briefimtrken; K. k. Post-Amt. Komu so name nje ni pa ti napisi? Gotovo v prvi vrsti Koba-ridcem iu okoliaauum. Ti so pa trdi Sioveoci, ueiu-Skega jezika ne znajo, torej tudi ne vedo, kaj oni napisi pomenijo. Kolikokrat se dogodi, da priprost mozak htopi s prazno pipo v roci v prodajaliiico c. k, posttuh mark, a!i celo v pustuo hiSo in praia po to-baku. Kdo bi zameril rev6eku ? Orel nail vrati ga je zapeljai, ueiuSkega napisa pa ne pozna Sramuje se re.-> nif'Zak, a vendar molCi, se ne huduje. Nase ljudstvo je preveft udano avstnjski hiSi, da bi se upalo le ziiiiti o napisih, ki stojijo pod varjtvoin dvogla-vega orla nvstiij^kega in ki so zastra^eni a k< k Cemu so nemSki napisi nad vaSimi vrati? Narodjihne utne, „Dajte cesarju, kar je cesarjevega in uarodu, kar je narodovega", velja tudi tukaj. Moije, saj vi rtrlite nekaj na uarodni pouos, popravite toraj, koga bi se bait? To bo sluftlo vam v Cast, vsem Kobaiidcem pa v ponos. —Ce je tudt res, da yam dotifiua oblastnija ukaze, da mora biti nemSki napis, naj bo, ce tudi ga ni treba, a s tern ni receuo, da ne sine biti poleg tudi slovenski. V tern so nasi Italijani veliko, veliko na bolj§em. Posuemajmo jib. Le malo poguma, le malo poLrtovalnosti — pa je.
Se nekaj mi je na srei. Na poStnih vratih je prilcpljenih ve6 ukazov c. k. poStue direkcije pod na-siovi: Knudmachuug, Avis itd. Za buzjo voljo, Cemu so pa ti ? Morda se za jeduega tujca, ki jedeukrat v teku jednega ieta potrebuje poSto sluCajno pri nas. Ne! Te Kuudmachunge in Avisi nainenjeui so doma-6> mu ljudstvu, kaleremu sta oba jcz:ka tuja jezlka, Ali se takoYspostuje na^ jezik? Slovenski groS plafia tudi 5 kr. t\: misli si. c k. poStna direkcija Se ved-no posiljati naziiaiiila samo v uemSkem iu italijan-skem jeziku, kakor dozdaj, prosili bi jo vljuduo, naj nam poskibi tol.iiacj, da nam v dotnaci besedi pove, kaj nam slavna ista naznanja.
Naj bi te vrstiee koristile uarodu pri nas iu drugod 1
Politidni pregled.
Drzavni zbor se je v pondeljek prifiel. Fi-naucni minister Dunajevski je podal zbornici prorafiun za leto 1882. StroSkov bode 470 mi-lijonov, dohodkov pa 433 milijouov, to/aj zna§a primanjkljej 47 milijonov, ki pa se bo zmanjsal po vladinih predlogah na 10 milijonov, toraj bo zajem drugo Ieto le majhen v priperi s poprejS-njinii leti. — Minister Taaffe je naznanil, da mu je cesar narocil sestaviti komisijo iz cisto samosvojnih moz, ki naj se posvetuje o tern, kako bi se politiioa uprava (samosvojno gospo-darstvo) napravila po deMah. ^ivahni wdobrott-klici so pozdravili to naznanilo. —- Pravosodja minister Prazak je podal zbornici novo kazensko postavo v pretres, trgovinski minister pa kap-fiijsko pogodbo s Srbijo.
Nj. cesarsko Velicanstvo je dovolilo deM-nemu namestnikn pi. Rodicu po njegovi lastni prosnji, iti v vrlo zaslu^eni pokoj. Pismo ce-sarjevo je posebno dastno za Rodica, in povdarja, da je ve6 ko 60 let marljivo in zyesto sluzil cesarju ter bil pravi moz na svojem tejavnem mestu v Dalmaciji. Ka njegovo mesto je Jova-n o v i 5 imenovan za dezelnega namestnika v Dalmaciji.
Krivosijanci so bar. RodiCu naznanili, da se ne podvrzejo novadenju. Vsled tega se obse-dejo neki kraji. Cesta, ki pelje v Crnogcro, je zaprta. Med KrivoSijanci se zbirajo drubali, ki so zazgale tudi Ijadsko novo solo v Grbaca. Novi nam. Jovanovi6 pojde takoj iz Zadra v Kotor.
Grof Kalnoky postane skoro gotovo naS zu-nanji minister.
Vlada je imenovala za gosposko zbornico 14 novih udov. Med njimi so tudi Rihard grof Belcredi, fcm. bar. Rodi6 in fcm. France bar. Filipovifi. Novi udje menda ne spadajo odloeno k uobeoi Strang,
Nemski nacijonalci se niso zdruzih v nem-gko-nacijoualnem klubu; hodejo se tedaj vabiti po novem imenu v „nem§ko-avstrijski .klub". Novo;ime za iste osebe!
0 grofu Coroninijn, ki se je vsedel v sredo na sedei pofe. Maunsfelda, se §e ne ve, kam jo bo potegnil.
Tist vitez Sehonerer, ki dela med vserni nemSkimi nacijonalci najveeo propagando za ve-Jjko Hemcijo, je s syojiini dopisi tudi v „Bre<
Terezija, se je 2e povrnila prezimovat v Gorico, kakor prejSnja leta.
„Slovenski Narod" je zarad nekoliko dopi-sov iz Ljubljane na§ list ze trikrat pozdrnvil v obliki, v kakorSnem slogu niu fni nikakorj noLe* mo odzdravljati. Kakd smo ga prvikrat zavrhili, je ze znano; drugikmt smo molcali. Na tretji pozdrav mu pa cestitamo, da zna takd lepo po glavi bill — Bam sebei „S1* N." je namrec iz Trsta prinaSal veL dopisov, ki so razpravljali isto stvar, zarad katere je raoralo tudi uredniStvo na&ga lista odlofino postaviti
^^^^^r°J!^. ^ i» 2&&S*^^SELE&
osebo SkrejSovskega, glavnega urednika „Tribu-ne" dunajske, Ta urednik je pa to2il „Br. Z,u; klicala je dopisnika, uaj dokaze trditve; ta pa je molcal in §e prosil, da naj ga ne ovadi iine-novani list, In to bojazljivec, ta vitez viteiki ni bil drugi kakor sam ropotac" Schdnerer, Taki moije so netniki nacijonalci, in ta dogodek je vroden tudi naSega spomina!
Neraiki drz. zbor se je odprl vderaj v Ber-linu. Bismark je prebral cesarsko pismo. V tern nazuanilu (Botschaft) cesarskein povdarja nemski eesar, da ni bilo se nikoli toliko zanesijivih ga-rancij o evropskeni mini, kotsedaj. Shod nasega cesarja s cesarjem Yiljemom in Viljema s carjem v (Jdanskem sta ne samo osebno, ampak politic no pomenljiva, ker prijaznost vseb treh cesarjev se naslanja na vzajemiio zaup-nost! Tako pravi nemSki cesar.
0 Bismarku so govorili, da se ho6e umak-niti; reaniee pa ni bilo na tem prav nic\ Te dni je bil dolgo pri nemskem cesarji, in kakor se sliii, dobil je pooblastilo, da se bo pogajal z katoliSko-liberalno vecuio novega drz\ zbora za novo ininisterstvo. Fraski judje se boje*, da bi se ne zaCel Bismark preugodno pogajati z Va-tikanom. Vidoli bi ie zdaj radi, da bi nemiki kronprinc kmalu nastopil in vrgel Bisrnurku, ki je zafiel vendar odloCno postopati proti premo* gocAii judovski zvczi.
Tur6ija je protestirala proti vpeljavi pro-vlzornega avstrijskega brambenega zakona v Bo* sni in Uereegoviui, ker se z njini, kakor pravi, poseza v snyereoske pravice Nj. vel. sultana.
NajveSi dogodek tega tedna je, da je^Gam-betta na Franeoskem postal predsednik novega arinisterstfa, katero si je po svoji volji sam se-stavil. Veliko se govori o zmoziiostili bivSega diktatorja, in zagotavljajo, da njegovo ministcr-Btvo pomenja se trdneji mir evropski, nego se je doslej upalo. Trib. dunajska n. pr. pravi, da odslej se Bismarku ni bati naglega mascevauja od Francije, in da ravno vsled tega avstrijsko-nemSka zveza ui toliko ali bistveno vcc potrebna. Ko bi bilo to res, in bi Avstrija to tudi spre-videla, potem bi se niorda nasa drzava vendar bolj oklenila pravega prijatelja v Eusiji.
Zarad Qambette je odstopilo nekaj franco-skih velikih poslanikov.
Italija oticijo/na si prizadeva slabe vtise iz izjav ogerske delegacije prekriti in ljudstvo spod-buditi, da naj veruje v dobifike, ki bi neki iz-hajalt iz potovanja ital. kralja na Dunaj, in da kralja v Rimu stovesno sprejme, kakor ga je tudi v resnici sprejel©. Kljubu temu pa ital. vojni minister terja vedno vece zneske za trd-ajave proti avstr. mejt. To so zvezo!
Domade stvari
Citabii6na poddruinica v Gorici priredi be-8edo, v nedeljo 20. nov. ob 7. uri zveier v dvorani pri „Zlati zvezdi* na starem trgtt. Program: I. Pe^e. 2. Deklamacija BPovodni moi». 3. Petje. 4. Gledi§6na igra ,Ni Ijubasumen*. 5. Petjo. 6. Sreckaoje z dve-ma dobitkoma. (Ena Stevilka, ki se vdoh€ pri vhodu, stane 20 soldov.) 7. Petje. Po besedi pies. (Vsak ple-salee plafia 50 soldov.) Vstop je dovoljen dru§tveni-kom fiitalntce, poddruiniee in vabljenim rodoljubom. Vstop brez vabila di dovoljen.
G. vitez Schneid, ki se zdravi v Gorici, se letos ne bo udeleieval ,dr^avnozborakih sej. Odleglo pa mu je 2e nekoliko, in upati je, da bo naie milo podnebje dobrodejno vplivalo na visokega in ljubega nam gosta. Iz srca mu slovenski svet ^eli, da se kmalu okrep^a nasemu narodu v sredo.
Qroltnja C^amborO, nadvojvodinja Mw^a
in so imeli konefino samo se—osebne napade. Po taken* nismo imeli mi nikakor „gtozne smole", kakor boCe „SI. N.u svo.ta razglaiuti, in kobi jo bill imeli, imel bi jo „S1. N.B v isti in §e ve6l meri, ker so zavraiali njegovi dopisi iz Trstn, in ker je tudi njegovo ureduiStvo v soglasji 8 „SoCoB pobijalo eno in—is to stvar. Ljiibljanskim dopi-som smo pa mi dati prostor, ker so v trezni obliki pre> tresovali stvari za pro in contra. Takd mislimo mi, takd so inislili tudi drugi, ki so nam svojo sodbo razodcli o t(*h dopisih; in mi menimo, da utegnajo slov. listi zadovoljiii bifi, nko ne bodo dobivali dopisov, stvari manj primernih, nego so bill iinenovani.
8 „Slov. Narodom" semi nismo nikdar pravda-li; §e podpirali smo ga, kakor se spodobi oiiint, ki doliijo za en in isti narod. Ta kolegijalna lastnost pa j nas vendar ne bo zadrzevala, da bi mi ne hodili su-inu.stDJni) na svojo roko, kjer homo videli, da sprav-Ijajo predsodki ali zmote i.aSo kolege ua napa^nc poti.
Tr^afika trgovinska zbornica napravi javno Solo za risaoje s 3 ru/redi v 4 oddelkih. Poducevanje bo seveda — v lalkem jeziku.
0. France Kos, sedaj suplent na goriSki Rim-naziji, navduSen Sloveuec, bil je te dni promoviran na dunajskein vseu6ili§5i za doklorja filozolijo.
f France Andrejka, vladni svetovalec, diiek-tor «. kr. diiavnegu kujigovodstva v pokojl, umrl j« 77 let star. Slulil jc cesarja 40 let. Kakor poroca „Kil.% bil je zgled, da je tudi uradniku mogofrj in dostojno biti zvest «!n dotuovinl. Bil }e diat rodoljub, in najrajSi je zabajal med Slovence. Bodi mu casten 8 pom in I
Popotnoga kmetijskega uditelja je dobila z veliko tezavo vendar tudi Kranjska. Mioisturstvo 2eli, da se sluLha odd! ?.u letos pod pogoji, kakor e-nukii sluzba za Gori&ko In Istro.
Uciteljske preskuSnje v Kopru so se kon-fiale 12. t, m. Oglasilo se je bilo 28 kandidatov in kaudidatinj za ljudske Sole. Spridevalo St. II jik je dobUo 9, st. Ill 16 inpreskuSnje niso prestuli 3. Za ital. jezik je potrjenih 15, za slov. in ncmSki 3, za ital. in slov. 1, za ital. in tiemSki 2, za hrvaSki 1, za hrv. in nem. 1. — Poleg tell je dobila ze izpra-gana ufiiteljica spricevalo tudi za slovenScino. — Ce pomislirao, da se Isti a veduo bolj italijanci, da IIi-vatje uimajo ni*5 domafih Sol, in da se jim postav-Ijajo povsod samo ital. Sole, ital. utitelji — je pac zalostno, da se v Kopru sposobi tako raalo ufiiteljev za slovanske Sole v lstri. Italtjani in vlada se potem kaj radi izgovarjajo, ceS, da niorajo ital. u&telje na-stavljati, ker pomanjkuje slovanskih uditeljev. Euako delajo z duhovni in v malem semeni§Ci, ktero se je ztlaj osuovalo v lstri samo Italyauom v prid in Hr-vatom na Skodo ! Uboga Istra!
NemSkl Schulverein deli, kakor se poro5a BSlov. Gospodarju", knjige in denarjev na slovenskem Koroskem, da bi Slovence kitreje ponemfii). Za Sole v FodkloStru je poslal kopico nemSkib knjig, g. Simo-nigu pa, bifSenm ufiitelju v PodkloStru, 50 gl. nem-Ske BEhrengabe" alt po slovenski BJudezevih groSev.8 Iz Pobreia poleg Ptuja poroea v SS1. Nar." g. Franc Strucelj, obcinski predstojuik, da poSiljajo schulve-reinci zupanout posebno polo, da bi se na njo pod-pi savah kot udje schulvereiuu. Takd beraCi Schulverein deuar za pouemdevanje tudi pri slovenskih krae-tib, to pa samo zato, da bi Nemci potem trobili po bvetu, da nemsCino 2ele slovenski kmetje, da je torej slovenska zemlja 2e nemSka. Iinenovaui predstojnik ptosi obcinske predstojnike, da taka pisuia, kaiera od schulverein a dobe, na-ravno st vrLejo tje, kjerjimje prime re n prostor odkazau. Takd uaj se zgudi povsod!
..Slovanskega aimanaha" II. letnik bil je, kakor g. D-o obSiraeje poioCa v WS1. N.a, lani me-seca julija v 1500 eksempiarih pod peCat in prepo-ved dejao, in sicer zarad spisa v maloruskem jeziku. Vse opravicbe niso ni5 pomagale, in izdajatelj, g. Ra-divoj Poznik, ki se nikdar v politiko meSal ni, je bil zarad tega hudo kaznovan. Ta neumorno in vestno delujoci Slovencc (po svojem poslii in^cnir) ni*vsled tega imel celo leto nobene slu^be, in je u&val samo meseCno alimentacijo, in je bil poleg tega za kazen z Dunaja preme§6en v Krems v Dolnji A.vatriji. L. n. narocnikom, ki so uarocuino uze plaiali, povrue izi dajatelj g. Eodivoj Pozuik vsedozadnjegavi-uarja, IsaUgr bitro se mu zaceli mm$w iiguba v&Hi
konfiskacije. Izguba, ki jo mora trpeti ta rodoljub, je pa Se veca, ker je zlasti slovanska mladina izgubila v pokopanem almanahu imen'iteo pomo&k, po kate-rem se je seznanjevala « slovanskimi jeziki hi z du-huin, hi jo je spodbujal za vzajemno misljenje. Takd se neiaa podjeija Slovauom podirajo, in akti o enoletni pravdi vtej zadevibodo na tostran tudi dobraprWa.
Trojiia bo^ja pot s svetiml stopnjicami na Kranjskr-m. Vredil Anton Zlogar, duhoven ljublj. §ko-fije. — To delce ponatisneno iz „Zg. Danfce* je priSlo posebe na syMo_iu_..8B_dobivar!iL^oiM---la(toli8]ce-blkvarne v Ljubljani. V predgovoru se prtporofia, da bi tudi po drugih krajih slovenskih zgodovinske Crtico o bozjih potih zbirali in tako cerkveno poveitoico na Slovenskem pomaozevali.
Razne vesti,
6rna Gorajo dobila letos prvo realnogiin-nazijo. „G.CmogorcaH prinaSa o odprtjl daljiise-stavek in pravi med drugim: HKakor jc znano, do daties Crna Gora ni imela nijednega srednjeSolskega /avodft. Obstajalo je samo nekaj zacetnih Sol kakor v Cetinji, takd v ostalih vcCih mobtib, kjer imajo moii in prilike za take zaCctnice. Ik njih je prihajala mla-dez, po mo^uosti z najpotrebuiSitn elemontavnim zna-njetn. Mi pa ne 2ivimo vefi v atari patriarhalnl €rni Gori. StopivSi v vzajemnost z drugiral diiavarai ev-ropskimi, smo na jeden man vskocili v jedno novo stanjc, v kterem se rode potrebo, kterih nismo poprej poznali, Nov! polo 2aj nai zahteva uCenih ljudij veliko vea, nego jth inia nala zemlja na rasspolo^onji. Stain-ci (tujci) so „ptcskupiu povsod, gotovo pa v Crnl Gori; in ako tudi znano, da brez njih §e dolgo biti ne moremo, treba je skrbeti, da jib bomo s casom malo po malum inanj potrebovali. To je jedaa naj2i-vejih pt'uktitinh potreb naie drlavs, ktercj hoCu v veliki meri priskbLiti d-riiiomoCi) naSa gimnazija.
Ta glas crnogorski pravi daljo, da odslej bodo la^e hodili Crnogorci tudi ua vseutiliSca drugih dr^Sav, in zatorcj upa, da se bo reahm ta prva gitnaatsija tudi OHiiovala po zgledu bolj&ih iol evropskih, Uazvi-di sc, v kakem stanji je bila do/duj Crna Gora; ven-dar je sredita, ker bo tuje jezike uCila U toliko, koli-kor je zarcs potrebat
Gospodarstvo. O iovu.
Ker je ravno Cas lova, naj mi bode dovoljeno par besedic o tem veleva2neui pOslu izgovoriti. Kako prijetna zabava je lov na divje 2ivaii, bodisi ticev ali iveteronoznic je rnogoCe le ouerau predoCiti, ki je imel zc priliko na plaho iival svojo dvocevko nameriti in ob^utke, ki lovca obdajejo, ko vidi pred nogami lc-2ati nedoI2uo zival, padlo po njegovi krvolocni roki, zamore le on doumeti. Za to tudi lovci po tej zabavi ne verjetno hrepenet Najsecastiti bralec le malo dni druii s kakem lovcem, in ce mu tega slu^aj ne pri-vo§6i, naj izvoli prebrati sestavck, v katerem lovec popisuje svojo lovsko sreio, nehot6 bode & njini isto-cuteu. Lov je res mnogiui, celo najodlicuisim osobam zabava, da ne recent najveda zabava. In cemu bi ne bil? — Saj si Clovek na lovu vadi vse svoje cute in pospeSuje zdravje. Lovec diha cist zrak, in holjSe diSi Iovcu pecena pastirska repa, kot salonski gospici pe« Leoa goska ali kdo ve kake sladkarje. Lov je tudi obcita kotist, kajti mnogo 2ivali spravi lovec na svojo mizo, ki posestnikom neznosno Skodujejo. Kako sc kmet veselo zasmeje videc lovca sc zajcem v roci: „Vrag te vzemi, ue boS mi vec Skode delal ne," vs-klikue veselo, in rad se gosposkeinu lovcu ponudi, da mu skodyivca-na dolofieno mesto nese; (saj ve, da si gotovo prisluli tudi par belicev).
Lov je pa le ob svojem casu dovoljen in to radi vzrokov, katerih mi tukaj ui treba navajati. Ali je pa prav, da je lov ob svojem casu na vsako divje 2ival dopuScen? Na to vpraSanje 2elim, odgovoriti nekoliko. Mnoge, da skoraj neStevilne so zivali, k ate re dloveku ne prinaSajo mkakega dobiCka. ali vsaj veliko vec Skodijo nego koristijo. In te naj bi cestiti lovci streljali ob pojjubnem casu, pozimi in poleti, — ponoci in podnevi, dajih cim preje izttebijo z zeme-Ijskega povrSja.
Preskromen mi je prostor in pre slabotno pero, da bi popisoval koristi in Skodo posamicnih ^ivali ter presojeval, katero bi trebalo iztrebiti in ktero pomno-ievati. Saj so to nalogo reSili 2e veSci mo^aki ter nam o tem predmetu napisali obSirne knjige. Vzemi-mo za vzgled le jedno najboij poznato iival, »zajca". Skode, katero nam ta sovra2ai glodalec dela, ni tako lehko ceniti, in to pozimi, kakor poleti, pomladi in jeseni. Kako se ubogi kmet srdi, ko vgleda pregloda-no wadno drevesce, katero je komaj pred letom cepil, vedod, da <5e ne za veLno, saj za ve6 let zastonj pri-cakuje sadu. Kako so te nestrpljive iivali Se le opa-sue (nevarue) drevesnicam in mladim vinogradoml Govoril sem s kmetom, ki so mu zajci na stotine nr.!adih trt in v drevcsrici dreves J,prestrigli.B Kako jo on rotl v svojem obnpu zajce in iovce, misli si}
zemlian ki te je enaka oaoda ;*d<da. ta kdo bi mu potr.-bne kotake in na; bi €c ne za welej, *y za 20 'ameS te ^taSfadiko truda in troSkov stane let p«poS«o«,a znbranila tt'ji !jv. Strog, naj, b. * SSTltate sadno drevo, predno jame saj nekoliko . kazoos vsak ki bi atari tite lovit. ah Bt.eljati povra&tti, od vseh strani tlatenemu kmetu.
Preranogo narcde zajci Skode na iitu, zclji ra drugih rastlinah. Dobfcki pa, katere ooa ziml dona-ia,  so tako skrorani,   da jih nikakor ne moremo v
poster jemati. Gotovo ne povrne najemiclna lova ob-crai storjeoe ikode. Pri nas dobiva obSoa 2 gi 50 kr. sknpoe najeinScroe za lov. Te je res takticoa c-konoraija. — Jaz mislim, da §e tcga ni wedno pla-&ti, in oMina bi si gotovo ve6 pridobila, da bi brez placno na lov pustila, kdor koli ima v to Cas in ve-selje. Pa pqstimo lokalne razmere In kreoimo k ob-iniro. —
Gosposke mize bi tudi lehko preziralc divjafmo, katera jih ie Uko mnogo stane, in kmetovalec lovcera te slflsti gotovo ne privoSci, zato, ker prcmalo zivali nnieujejo. — Nalov takih Skodljiv zivali naj bi vi-soka vlada posebno pozornost obrnila, da se Sim preje popolnoraa zatro, ter Uko oncniu, ki je drzavi i:aj-tria podpora, zavarujejo poljski pridelki in mu poraa-ga do boljsega blagostanjs. Mislim, da clovek zdra-vega urna, ki se zanima za obcnc iotcrese, ne bode ugovarjal vniCevauju divjacme.
Oglasil se bode kdo: „Mcd divjaclno spadajo tudi titi; kaj pa s tcini ? !• Castiti bralec, to vpra-sanje je nam prcj ko ne vaiuejSe, nego, kak6 deliti gnjtlo lurSko carstvo v Evropi. Saj poslednje bode tako premnogim lase pobeiilo.
Ni mi treba povdarjati, da so tiCi naSi najveci dobrotnUi, najvrei branitelji miiesvov naSira poljakim pridelkom. Z vnifievanjem titev vnicujemo naSega ubo-cega kmeta, ker njcgova polja, travnike, vinogradein gozde napadajo tisoceri sovrazniki, proti kterim imajo le premili nasi tifii ostro svoje orozje. Brez njih ne more biti varno kmetovsko imetje. Ni jih rok, ki bi ntdoraeScale titev kljune. Milijone jajcic, goseaic in vsakovrstnih mrtesov, ki bi vniiili pridelke celih de* iel, 8melje in prekuha ticji zelodec. Nemogoce je ceniti dobrot, katere nam dajejo koiistni tici.
Kdo pa skrbi za te delavce, ki delajo brez pla-iila? — Premnogo skrbi nasa visoka vlada za varst-vo titev. Ooa prepove tiLJi lov ob dolocenem casu, opominja s svojimi ukazi zupanstva in uCiteljc, naj skrbe, da se ne pobirajo jafiica in ne jemljejo mla-dicl dvest sem si tudi, da posebno poslednji vstraj-no i/vr§ujejo svojo nalogo, dobro poznajoS preveliko korist tiiev. Za to sraem tudi iz lastnega preprifianja lefii, da imajo otroci vecinoma ze vcfije usmiljenje do nedolznih zivalic, nego odrasli ljudje. Ali je kaka 2u-panija kaj storila, v tej stvari mi ni znano, vse ka-kor so pa redke, kakor bele vrane.
Ako hoCemo popolnoma zavarovati ticji rod, treba da zupanatva in druge oblasti ravno tako pozornost obracajo na nticarjeM kakor na roparje in nio-rilce. Drugt so brez srea in ljubezni do ljudij, prvi do zivali. Znano nam je, da se Stevilo tiLev leto za letom zmanjauje. Gozdi, travniki in planine so prazni tifjega petja. Se bolj pa mestne okolice. Samo tu pa tarn zapazimo naSega sitnega vrabca, ki nerad pride ticarjem na limanice. In ce pojde tako dalje, v raalih letih izumrl bode tieji rod popolnoma kljub posta-vam in trudu dotiCnikov.
Kje pa vendar ginejo tiCi, dase leto za letom v primeri z ljudmi obratno mnoze? Tam v blazeni Ita-liji je njihova gomila. Tam polove vefiino na§ih seliv-nih tic, ki si i§cejo toplejse zime. Tam, kjer je zem-Ija napojena s krvjo milijonov pradedov na§ih, so limanice krvolocnega ticarja italjana, nastavljene naSim ticam. Te sirotice, na§e najvece dobrotnice, mu slu-zijo v tefino hrano in le redke, leto za letom menj se jih vrne na poletje v naie kraje. Mnogo pa je tudi domafrh, neselivnih tic. Te bi toraj bile ie';ene pa-gins. A temu ni tako. Imamo ttcli tukaj tiCarjo Ita-lijaue, katerim je ravno jeseni io pozimi, po vlad-nem zakonn dovoljen lov. In ti stegajo svoje krvo-locne limanice po neselivnih ticah. Le pojdi, dragi bralec, po primorskih mestih: Trstu, Eopru, Izoli, Pirann itd., in videl bode§ cele BgreStea na nitih o-besenih senic in drueih ti«ev. Ne bode ti zadovoljen Italijan, ce nima s tici obloiene polente. Tu^nim sr-cem sem vec let opazovai take ^zalostne prizore. V srce so se mi smilile uboge tice in i njirai na§ kmetovalec, ki mora vedno najvefc prestrpeti in vpndar vse zmti. Za to sem skleni! ze takrat ob primernwui tam besedico izgovoriti, da bi le ne padla na skalo. Sodil bod** mnogo kdo, da sem zakiet sovraznik Italijanora, ker le njim to neusmiljenost pripisujem; a nikakor ni lako. Jaz govorim iz lastnega prepriCanja, da le redki ticarji so Slovenci, ker njim po kmetih ne ostaja casa niti niso v to rojeni, da bi tiCe loviti. Po mestih bivajoCi ljudje pa imajo drug poscl, in ce bi bil Slovenec tako bogat, da bi le zabave iskal, ne bode si izbral limanic. Italijan pa, bodi si star ali mlad, strastito se^e po limanicah in po ticku, ki je v kletki z nalogo, da svoje sobrate — v suznost — v klavnico izvabi, ter hiti, ako mu je le mogoce na lov. To zapazi vsak seljan, ki biva blizu meata, od koder liodi mestna gospoda dihat prijesniti zrak na dezelo. Tukaj toraj tifii vziok,, zakaj se leto za letom zmanjSuje Stevilo tifiev. Tu naj bi slavna vlada storila
javno all skrivaj prodajati. Enako bi sit moiala naSa si vlada, katera vcdno ka2eT da jej je roar za povz-digo kmetijstva in zboljSanja blagostanja svojih p«nl-lozuih, ncaiodoiiia dogovoriti z dmgimi vladarni, da bi tudi one v jedi«»k«m zmisln pastopale* ker le tako nam je uiogoce obstanek, sicer nam 2uga propad v tej zadcvi; kajti kakor se bade maiij&iio stevilo ti-fiev, tako se bod«- mnozilo Stevilo mtCesov, in s ticst-ini bodj 51i h koucu tudi pridelki naSi'ga nbozi'ga kineta.
V Vatovljah, 10 okt. 1S81.
B...k.
Javna zabvaia.
Podptsani s« visoki'tn'i 4e&luemu zbt>ru najpo-niinejf zahvaljuje za tr»>l- tno nzivanje podpore, ktero mu je vtsoko — isti, ob fotu itjegovih §t«idij na kr. go/.<lnarskeiii ufttliSii v Hrvutski vsako leto blagovoljn.. podeljtval.
PonavljajoC svojo ponizno zahvafo, obeCuje pod-pisani po mogocnosti s &vojiin znanjt'in dezidi koii-stiti, ter se imenuje
visokemu dczehiimu zboru najpokorncji JUST BELJA, izSolani ckouom in goal, kandidat. *Sv. Kri2, 11. nov. 1881.
Podpisana javljam s tern prisrtno zahvalo za blago socutje v bolczni, kakor o smrti pok. mo2a An-tona. O.sobito izrekam zahvalo gg. uradnikom, vvte-ranom, Le-tnim udom in vsem obCinarjem, ki so pri-pomogli k slovcsnem pogrebn ter mi tako lajgali tu-ziio srce.   Bog plati vsem!
MAKIJA FON\ vdova z zalujoCo druzino. V Tominu, 14. nov. 1881.
ozdravlja pistneno specijaln zdravnik cfoKillisoli v Draidanih (Dresden, Bach-sen) Za velike vspehe (8000) velike medalje znan»t. ^druSt. v Parizu.
Cudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priproSto in namvno zdavilo ]e pruva dobrodejna pomoc in ni treba mnogih besedi, da se dokaze njihova cu<Jo-vitti mo5. Ce se le nibijo nekoliko dni, olnjSstjo in prezcnejo prar kmalii najtrdofratniSe felodfine boleski. Prav izvrstno r-atrezajo zoper hemorojdc, proti boleznim na jetrih io na vra-nici, proti crevesnim boloznim in proti glistam, pri zonskih mesednih nadle?.nostih, zoper beli tok, bo^jost, zoper srcopok ter cistijrt pokvarjcno kri. One ne pregunjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred rsakn boleztiijo.
Prodajejo se r rseh glavnih lekarnieah aa sreto; za narocbo in po§il^atve pa edino v lekarniei Cristofoletti V Gorici, v Trsttt v lekarni 0. Zanetti
Ena steklenica stane 30 norcer.
228/E
Oznanik
Ra?nateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta), vstanovljene po grofu Thnrnn, v Gorici naznauja, da bode due 5. decembra 1881 za6ela javna drazba(kant) neresenih zastav HI. detrt leta 1880 t. j. tistih, ki so bile zastavljene meseca julija avgnsta in septembra 1880.
Ravnarelj: Lovisoni.
Gianni dobitek ev.
400.000 mark
ali
500.000 lir
v zlutu.
Xaznaiiilo srece.
Bobitki
garantuje
dizava.
Vabilo k udeleiitvl dobitnih ians ob velikem i.weckanji dobitkov, garantovanih od hamburSke drJave, in se mora dobitS
mark 9 milijonov in 100.000.
V tch ugodnib areckanjib, ki obsegajo po pregledu, samo lOO.nOO lozov. pridojo na vrsto ti-Ie dobitki:
«;iavnl dobitek ev. 400.000 dti mark
1 dohit. a mark 250.000 1 dobit. a mark 120.000 1 dobit. a murk 100.000
1  dobit. a iniirk 60.000 J dobit. u mark
2  doisit. u iiitirk
3  dobit. a mark 1 dobit. a mark
4  dobit. a murk 1 dobit. a m»rk 1 d.>bit. a ni irk
23 dobit. k murk 3 itobit, a murk 3 dobit. a murk
55 dobitkoyr a mark 5000 5 dobitkov a mark 4000 109 dobitkor & mark 3000 212 dol.itkov & mark 2000 10 dobitkov a mark 1500 2 dobitkor & mark 1200 533 dobitkov k mark 1000 1074 dobitkov a mark   500 100 dobitkov a mark 40 dobitkov a mark 60 dobitkov a mark 100 dobitkov a mark 29115 dobitkov k mark
300 250
150 138
td. itd. v v«eui 50.800 dobitk.,
50000 40.000 30000 25.000 20(N)0 15 000 12 000 10.000 8.000 tf 000. ;t izldcjo v 7 dflth v nekoliko mesoeih. l'rvu i^ircckaiij«j je uradno odlofieno in eel izvirni loz stane same gold. 3.50 pol      „      ,.      „      „      „    |,75 cetrt   „      „      „      „      „   ~~M in jaz rnxposiljam to od driave garantovane loze (na pro-meso) tudi v naj daljnjejie kraje proti vpoiiljatvl v goto* visl, najprikladnifc v fmnkovanih pixmih.   V»«k udoleile-ncc dobi od iiictie zastonj z IzvirttiM lozom tudi izvirni pregled, prciikrbijon » peftatom driavnlm in neposrednc po j/nreckaiiji uradno razkazalo, in ni troba /,t to pralati.
IzplaCba in posiljatev dobljenih zneskov
iz vr*ujo naravnost in naglo udeie^encem in v najveii tajnosti. >gC Vsakotero prasanje naj se napravl po poiti all s
frankovanim pismom. gw Oni, ki se hofiejo udeleiiti arcce, naj se za te pet
oglase
do SI. novombra t 1.
ker .io fas izurockavanja blizu, v popolnem znupanji pod iifiMlovom:
Samuel Hools.soli.er* senr.,
Rj»,r-!t- & Wtthselhuus, Hamburg.
NAJBOLJA IN NAJCENEJA
QBLEKA ZA GQSPODE,
decke in otroke, suknje za gospe,
Witsrprocf ia iiiii pki [iskau]
dobivajo se zmerom v najveLem izbom
pri
1G. STB1HBB-J1 T-GORlGli
poleg §kofijske palafie.
Ondi tudi   vseh vrst  obleka za p. n. duhovsdino, raznovrstne naprave,  ka- , kor pl.isci za de2,   kterih voda  ne pre- ' mofii,' liajholjSi izdelek, gomale,   popoM ko^uhi, lovsko sukaje, muft za dame, po- ' putne k.ipe itd.
Narocbe se po men takoj in elegatno izvrsnjfju.
MǤtri franko, kdor jih Mi.
GLASOVIRJI!
Glasovirji, 2e rabljeni:
od Schott-a po 130 do 230 gold, od Riedl-a   po 250 do 300    „ 2 Boesendorfer-jeva po 450    „
Cisto novi: KutscTiera, 1. vrste 430 gld. Mayer,        1. vrate 450   „ Pri g. F. Dragatin-u, v 6orici, via Marelli »t. 12.
JAKO VAZNO
vsakteremu za ©di.
Prava dr. White-jeva voda za oci od Trangott Ehrhardt-a v Grossbreitenbacli-u v Taringiji (Thuringeii) slovi twe od leia 1822 po ce'.em sve.u.
Dobiva se steklenica po 1 gt. v Trsto. v lekorri BC.ilo ZrDe„.ia \ianoova27 m v Croriei tudi v Cristofoletti-jevi lekarni na Trauniku.
Zahteva pa nat se izrekoma samo dr. Wnitejeva vodaza oci od T/aug. Ehrhardta. Nobena drirja.
O.iloiuki iz pisem: Gospodu Tr. Ebrhardt-u. Ker VaSa prava dr. Whitejeva voda za odi toliko ugaja jiaSi druzini ia naiim znancem, prosim (sledi narCb.). Aschersleben, d. 21/10. 30. Mannache. Dalje: Ker me je ?a§a prava dr. White-jeva voda za o5i ozdravila pred 5 leti. (sledi naiC.) Bulbsbach, d. 6/10 80. Jos. Limbach.
Izdajatelj in odgovorni uredRik;  F. P0DG0RN1K. — Tiska: aliilarijanska tiskarna" v Gorici.